109. številka. Ljubljana, soboto 14. maja. XIV. Irto, 1881. Izhaja vsak dan, izvzemŠi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejetnan za avstro-«* gerak« dr/.ele začelo leto 16 gL, M pol let« 8 gL, za četrt, leta 4 ftl — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za Velo leto 13 glcL, M četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poiiHanj« na dom se računa 10 kr. za mesec, 80 kr. zu četrt leta. — Za tuje d e >.e 1 e toliko več, kolikor poštnimi ./.našu. Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta S gld. BO kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 golil. — Za oznanila se plačuje od četiriatopne petit-vrste *) kr., če se oznanilo enkrat tiska, -r> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo )e V Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši .gleđalllka stolha". Opravništvo, nakateio naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklam« i.ic, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Koimanovej hiši. Govor dr. Tonklija o slovenskih šolah 4. maja 1881 se po stenografičnem zapisniku (gl. str. 5209 — str. 5216) glas* tako-le: Prevažna sta dva stavka vladinega programa : skrbela bode vlada enakomerno za duševne in materijalne koristi vseh narodov v državi, in Avstrija bode zvesta svojemu zgodovinskemu poklicu branila pravice vseh dežel in narodov, nezruSljivo zvezanih v celoto. Ta program je z največjim veseljem pozdravil slovenski narod ter ga globoko v srce vsadil, kajti, besede njegove mu naznanjajo osvobo-jenje naroda iz žalostnega prejšnjega položaja, prenehanje tlačenja. Gotovo je primerno preiskovati, ali je vlada nasproti slovenskemu narodu izvršila svojo nalogo. A žalibože, gospoda, vlada našemu narodu nij izpolnila najskromnijih zahtev, da ravno sedanja vlada je premnogo storila, kar še hujše žali narodno ravnopravnost. Začnem naj z ljudsko šolo. Ljudska šola je gotovo oni zavod, ki ima razširjati omiko mej narod. Gotovo gospoda mi bodete pritrdili, da se narod le lehko omika na podlagi narodovega jezika. Kaj pazljivo sem zasledo« val v tej zbornici obravnave o prikračenji šolske dolžnosti, a le jednega govornika nijsem zapazil, ki bi bil trdil, da se kakov narod s kakim drugim jezikom, ne pa z narodovim zamore omikati. To se tako razume samo po sebi, da tega nobeden govornik še omenil nij. In res bi človek mislil, da se tudi s slovenskim narodom tako ravna. V mojej ožjej domovini, v grofiji goriškej je res dotična postava postavila ljudske šole Nasledniki Bogdana Hmelnickega. Po Kostomarovu in družili .spisih napisal J. Stuklasa. (Dalje. *) Moskovska vlada, držeč se ugovora s Poljsko, je nagovarjala Dorošenka, da ostane veren Poljskej; na ta način je hotela ona samo razdvojiti Ukrajino; a ravno proti temu se je Dorošenko najbolj boril. Položaj Dorošenkov je bil vsled raznih okolnosti prav žalosten: želeč, kakor Hmelnicki, svojej domovini celo-kupnost in samostalnost, in v istem času uvi-divši, da se nij mogoče izogniti priznati nad seboj nobene oblasti, vendar je on še naj raj še priznal oblast moskovskega gosudaria, čeravno je bil prisiljen ponašati se neprijateljski proti Moskvi ter jo smatral za svojo največo sov- *) Glej „ Slovenskega Naroda" 5t. 101. na narodno podlago ter je mej Slovenci v teh učilnicah vpeljala slovenski učni jezik, mej Italijani pa italijanski. A to se je s časom premenilo. Visoka vlada in deželni svet sta namreč zaukazaln, da se ima nemščina podučevati ne le na četvero-razrednicah, ampak tudi na dvorazrednicah in celo v enorazrednicuh in sicer se je imajo vsi učenci učiti. Vsi pravi skušeni šolniki mi bodo radi pritrdili, da najspretniši učitelj, ki v (> raznih oddelkih ali celo v osmih hoče natanko in vestno spolnovati svojo nalogo, ne more dobiti v tednu le ene ure. katero bi otroke vadil tujega jezika. Ker se res tako godi, reči moram, da ti učitelji zapravljajo čas, ki bi ga za druge nauke res lehko vspešno porabili Še bolj čudno pa je to, da po grofiji goriškej se morajo vsled vladine navedbe Slovenci učiti nemščine, ne pa Italijani (Čujte! na desnici). V Lahih slobodno določujejo starši in učenci, ali se hočejo učiti nemščino ali ne. Ta naredba očitno kaže, da bi vlada rada ponem čila slovenski narod, spričujo pa tudi. da pri nas ne veljajo za vse enake pravice. V Jstii kot po celem Primorskem je a/;, vseh prebivalcev Slovanov (Slovencev in Hrvatov) in le l/a Italijanov in vendar se v premnogih šolah, ki so samim Slovencem in Hrvatom namenjene, podučuje le italijansko. Naj omenim le Pazinskega glavarstva. To šteje 32.000 Hrvatov in samo fiOOO Lahov in vendar nij v celem glavarstvu le jedne šole s hrvatskim učnim jezikom, po vseh se izključljivo italijansko podučuje. (Čujte! na desnici.) In na Koroškem; v tej deželi je cela tretjina vseh prebivalcev Slovencev. Znano vam je, da se ondi slovenski pridiguje v 117 župnijah; v vsakej županiji bi imela biti vsaj ena s šola, in najbrže je tudi, u vendar }e na Ko ražnico. On se je moral tedaj ujedno boriti proti Poljskoj in Rusiji: pa tO Se nij bilo dosta : imel je borbo tudi s svojimi. Zaporedje se nij hotelo pokoriti niti Dorošenku niti Mno gogrišnemu; tam so izbrali drugega atamam Suhovienka, ki je pozval Tatare ter navalil na zemlje Dorošenkove test polkov*) s je njemu pokorilo. Dorošenko je bil na kraju svoje propasti ter je poslal v Tursko poslance ki so imeli sultanu predložiti njegovo podan-stvo. Le to ga je rešilo za nekaj časa. Ko je namrečSuhovienko oblegel Dorošenka v Kanovi, prijavil se je turški čauš (poslanec) ter zapo-vedal Suhovienku, da odstopi. Suhovienko je moral biti pokoren, ker je njegova glavna sila obstajala iz Tartarov, turških podložnih. Soho-vienko je odstopil od atamanstva, ali mesto njega se je proglasil za atamuia umanski pol- *) Umanski, bjelocerkevski, koranski, pavoloeki braelavski in mogilevski. roškem po vseh šolah brez izjeme nemški učni jezik. (Clljte ! na desnici). Temu tudi prav nič nij pomagala ona prošnja, ki jo je Do katehe-tov podpisalo in pred dvema letoma poslalo deželnemu šolskemu svetu in visokemu mini-sterstvu. V tej prošnji so prosili, nuj bi slovenske otroke naučili vsaj slovenski citati, ker drugače se še katekizma učiti ne morejo — in zanemariti se mora ves krščanski nauk. Iz tega previdite, kaki slabi nasledki se rode iz tega, da se pri slovenskih Korošcih slovenščina v šolah popolnoma prezira. A to ravnanje nij le popolnoma navskriž z vladinim programom, temveč nasprotuje celo 10 § osnovnih postav. Ta paragraf namreč tudi prepoveduje, da bi se v kakej deželi otroci jedne narodnosti morali učiti jezik drugega naroda. Na Koroškem, gospoda, je slovenščina gotovo slovenskim prebivalcem deželni in materni jezik. Po S 10. je prepovedano, da bi se po-dučevali v tujem jeziku; po njem se smejo podučevati le slovenski. A godi se ravno narobe. Poducujejo so nemški, in materni jezik se popolnoma zanemarja. Če se tu ne prelam-lja J? 1!) osnovnih postav, potem res ii" vem, kako se bi prelainljal. In enako se godi v Istri. V tej deželi se govori slovenski in hrvatski, ponekod! pa italijanski. Tudi u osnovna postava prepoveduje, da bi se otroci slovenske in hrvat8ke narodnosti podučevali italijanski. Vendar Be povsodi poducujejo italijanski in materinščina je naravnost izključena. Tu je pač prelom osnovne postave, kateremu treba v okom priti. Tudi po Kranjskem in južnem Stajer-skem se, če sem prav podučen, v ljudske j šoli poleg slovenskega podučuje tudi nemščina. Iz navedenih razlogov to nikomur no koristi, in zlasti v enorazrcdiiienh se s tem le čas trati. kovnik Saneuko, Tedaj se je bilo žnjim boriti. Ko je prišel Dorošenko pod Uman, sklenil jo s početka s ILmenkom ugovor, da bi oba tak-meoa podala se v Cigirin: naj tam rada reši mej njima prepir ter prizna onega iztnej nju atamanom: ali Banenko nij hotel iti na rado, nego je poklical Krimsko rado ter se vzdignil z vojsko na Dorošenka. Oba protivnika sta imela vojsko vSejidel iz Tatarov. Z Dorošenkora se je zedinila orda bjelogorodska, kije bila pod vlastjo si i i sirijskoga paše. K Hanenku pa je pristopil Juri Hmelnicki, ki je takrat vrgel s Bebe mniško obleko. Pri vasi Steblovo je Dorošenko zmagal, pregnal Ilanenka na Zaporožje, a Juri Hmelnicki je bil vjet ter poslan po Dorošenku v Turško, kjer je bil zaprt v Semibašenem dvorcu. Hanenko se nij umiril, nego je poslal poslance k poljskemu kralju ter prijel od n;ega pismo, v katerem ga potrjuje za atamana po Kaj pa je z nadzorovanjem Bol. Deželna • postava za nadzorovanje šol je na Goriškem , bila dana le za grofijo goriško in gradiško. ; Po tej postavi je Gorica sedež deželnemu šol- J skemu svetu; in t..ko je sprva tudi bilo; pravi naravno, ker vsi članovi deželnega šolskega; sveta stanujejo v Gorici. Kar je pozneje visoka j vlada, ne mislim sedanje, po nekem minister-škem ukazu samovoljno prestavila sedež de- j želnega šolskega sveta iz Gorice v Trst. Vsled tega članovi ne morejo zmirom porabljati urad- i nih spisov in tudi k sejam se zbirajo enkrat t na mesec v Gorici. Ker se je poročevalec pre-; selil v Trst, pridejo ta, predsednik deželnega j šolskega sveta, zapisnikar in dva šolska nad-zornika vsakrat v Gorico. Vsako tako potovanje velja 150 forintov — in celo leto 1800 i forintov, katere bi lehko drugodi koristnejše porabljali. Po dotičnej deželnej postavi bi imel jeden izmej obeh strokovnjakov tudi nadzorovati šole po Goriškem. Postava je to določila, da bi pri kratila dotične stroške za posebnega šolskega nadzornika. A kaj je storila vlada? Tebi nič, meni nič je imenovala dva nadzornika za celo Primorsko s sedežem v Trstu. Vsled tega prihajata k sejam deželnega šolskega sveta goriškega dva deželna nadzornika, ki nijsta članova rečenega sveta; ta dva poročata svetu, če prav nijsta njegova članova; da nematu pravice glasovati, razume se samo pe sebi. Uže grof Coronini, prejšnji predsednik, je bil opomnil vlada na to napako, a vlada vendar nij izpolnila njegove opravičene zahteve. — Ker se s tem žali pravo, prelamlja se namreč dotična deželna postava, moram visokej vladi nehote izreči željo, da resnobno zahtevam od nje, da prestavi deželni šolski svet iz Trsta v Ciorico, t. j. tje, kjer je prej bil. Neka druga napaka pa je, da nadzornik za srednje šole zna samo nemški in italijanski, in primerno bi bilo, da bi vsak nadzornik znal jezik večine prebivalcev v deželi, kjer službuje. Sedaj preidem na srednje šole. Naučna pravila pač zahtevajo, da se na naravnej podlagi ljudskih šol mladina dalje razvija v srednjih šolah. Ker so ljudske šole po slovenskih straneh večinoma slovenske, naravno bi bilo, da iz njih prestopajo učenci v slovenske srednje šole. To je naravno, kot je prav naravno, da po nemških pokrajinah učenci iz nemških ljudskih šol prestopajo v nemške srednje šole, ne pa v francoske, poljske ali ruske. Vendar pri nas s«« ne godi tako. Srednje šole so po vseh po Slovencih poseljenih deželah nemške ali pa italijanske, tako na pr. v Istri. Na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, zlasti na Goriškem in v Trstu, so nemške. Človek se mora čuditi, da učenci prihajajo v srednje šole brez znanja nemškega jezika in vendar se poučujejo skozi in skozi v tem popolnoma neznanem tujem jeziku. Kako se v takih razmerah morejo poučevati, presojajo naj strokovnjaki in šolniki. Deželni zbor j je bil to napako popravil, vsaj nekoliko, ko je leta 1869 sklenil dotično postavo realki. Določil je namreč, da so vsled naravnih zahtev na nižjej realki vstrjeni razredi slovenski in italijanski, v katerih se imajo slovenski učenci j slovenski poučevati, italijanski pa italijansko. I Poieg tega naj se tudi nemški jezik kot pred-1 met tako poučuje, da se vstrični razredi na višjej realki zjedinijo ter vsi skup nemški po-' učujejo. Kaj je storila visoka vlada nasproti temu sklepu ! Potrdila ga nij, zavrnda ga je rekoč, da utrakvizem v srednjih šolah škoduje pouku. Deželni zbor je na to hotel v okom priti rečenej napaki ter je sklenil vso realko ločiti v dva oddelka : v enem oddelku se bi imelo vse poučevati italijansko, v drugem pa vse slovenski. A tudi ta sklep nij bil po godu visokej vladi, Če prav je bil utrakvizem popolnoma odpravljen. In kam smo dospeli s tem. Da se vspešno uploh ne poučuje. Pozneje so hoteli temu priti v okom ter so ustanovili posebni pripravljavni rarred. Vsi učenci, ki ho čejo stopiti v srednje šole, morejo vanje stopiti le skozi cedilo pripravljavnih razredov, v katerih se samo nemški poučujejo. Ali je mogoče, da se otroci v jednem letu privadijo nemškemu jeziku toliko, da se v srednjih šolah v vseh predmetih le nemški poučujejo, to gospoda presodite sami. Kaj je naše stališče? Vaše stališče je postuva. Ker nam postava ustavno zagotavlja ravnopravnost, zatorej le zahtevamo, da se ta postava izvrši. Mi ne zahtevamo nobene pred-pravice, nobenega pripusta, mi zahtevamo le izvrševanja one postave, katero je ustavna stranka sama leta 18G7 sklenila, namreč izvrševanja § 10 osnovnih postav. Človek bi mislil, da hod' vsaj v srednjih šolah visoka vlada gojila slovenski in oziroma hrvatski jezik v Istri. Ko bi vsaj bilo zapovedano, da se učenci slovenske, oziroma hrvatske krvi morajo naučiti svoje materinščine. A temu nij tako. Neki prejšnji naučni minister je namreč zapovedal, da je vsakemu svobodno, m. ti'iinščine se učiti ali ne. Če so se oglasili za njo, zavezani so učiti se je, a le za pol leta. Če se za njo ne oglase, treba se jim nij učiti slovenščine. Ali se to pravi, gojiti slovensko narodnost. Ravno narobe, to tudi nasprotuje i? 19 osnovnih postav. Zato resnobno opominjam visoko vlado, da naj odpravi napako, po katerej leni otroci določujejo, ali se materinščine hočejo učiti ali ne. Vsak dobro ve\ da se mladina prerada ne uči in da le naglo pregovori starše, naj jih oproste nauka v materinščini, češ, preveč so obloženi z drugimi uki in prehudo se morajo ubijati s težavami nemškega poučnega jezika. Mi Slovenci kot skupni narod bivamo po skupnih deželah in pokrajinah ter štejemo nad 1,200.000 duš. Tolik narod gotovo živo potrebuje, vsaj nekoliko slovenskih srednjih šol, v katerih se bi dalje naobraževal; to zanikati se pač ne bode nikdo drznil. Tudi imamo toliko učeče se mladine, da bi nje število vsa-kakor opravičevalo ustanovljenje nekoliko slovenskih srednjih šol. Tako je n. pr. na ljubljanske) gimnaziji 434 učencev Slovencev, na realki pa 112, na gimnaziji v Novem mestu 154, v Kranji 30, v Kooevji 7, v Mariboru na gimnaziji 159, na realki pa 17, v Celji 112, v Ptujem 79, v Gradci pa 21 dijakov Slovencev; dalje je v Gorici Slovencev na gimnaziji 162, na realki pa 26, v Trstu na gimnaziji 41, na realkah pa 18, v Paznu pa 5, v koroških srednjih šolah jih je 68, v Varaždinu 26, v Zagrebu pa 9, po takem skup 1450 slovenskih dijakov, ne glede na one dijake, ki so sicer slovenske krvi, a iz različnih razlogov nij so za Slovence vpisani. To število bi pač opravičevalo ustanovljenje vsaj nekoliko slovenskih srednjih šol. Res se sedanja visoka vlada lehko izgovarja, da v dosedanjem kratkem času še nij mogla izpolniti svojega programa; a nadejati se bi pač moral, da bi bila vlada vsaj storila kaj, kar bi pripravljalo na izvršitev narodne ravnopravnosti. Na to se bi pač morala posebno ozirati pri imenovanji profesorjev pri srednjih šolah. Vsak bi pričakoval, da bode vi>oka vi;;da v srednjih šolah na Primorskem nastavljala take profesorje, ki znajo oba deželna jezika ali vsaj jednega. A temu nij tako; načeloma se pri nas nastavljajo le taki učitelji, ki znajo samo nemški. To se pač ne pravi ravnopravnosti gladiti pot, ampak ravnopravnosti naravnost pot zapirati. _(Kouee prihj Politični razgled. šolnin e «L«»ž«»l«». V Ljubljani 13. maja. V dr/aviieui zlioru je zadnjo sredo predsednik dr. S molk a izjavil zahvalo visokih pogodbah Gadjackega ugovora. S pomočjo kraljevskega atamana Jana Sobjeskega utvrdil se je llanenko v Ladižini. Poljaki so osvojili mesta Nemirov, Braclav, Mogilev, Ilaškov, Bar in druga ter jih izročili za upravljanje Ilanenku Na ta način so se pojavili zdaj v Malorusiji tri atamani: dva na desnem, a eden na levem bregu Dnjepra. Tudi v cerkvi je bil razkol. Metodij, katerega je ulovil Dorošenko, je pobegnil v Kijev ali tamošnji vojvoda ga je poslal v Moskvo. Dorošenko pa je odpravil v Moskvo lastnoročno Metodijevo pismo, katero je dokazovalo, da je bil on zapleten v buni Brjuhoveckega. Metodija se pregnali v Novospaski samostan, kjer je on vkratkem umrl. Mesto njega je Moskva naznačila druzega oskrbnika metropolitanske stolice, černigovskega arhiepiskopa Lazarja Baranoviča. Mej tem pa je še živel na desnem bregu Dnjepra iz marienburžkega za- tvora oslobodjeni mitropolit Josip Tukalskij, posvečen in priznan od Uonstantinopolitanskega patrijarha; v Moskvi mu nij80 verovali, kot prijatelju Dorošenka ter branitelju celokupuosti in neodvisnosti Malorusije. Mitropolit Josip, živeč v Čigirinu, blizu Dorošenka, ;zposloval je pri carigrajskem patrijarhu, da se izreče prokletstvo na Damjana Muogogrišnega radi njegove izdaje proti Dorošenku To je silno vznemirivalo Muogogrišnega, posebno ko je pogrešil, padel in oslabel. Mnogogriš.ii je smatral to za božjo kazen ter je preponižno prosil carja, da m izposluje razrešitev pri patrijarhu. Car je poslal k patrijarhu Metodiju prošnjo za Mnogogrišnega. Patrijarh je bil v stiski: on bi bil rad izpolnil željo carju, ali on se je bal turske vlade, katera je zapovedala Dorošenku in Josipu; patrijarh je konečno oslobodil Mno gogrišnega, ali pod uvjetom, da ostane to tajno. — Kmalu za tem pa so postavili odnošaji Mnogogrišnega v neprijateljske odnoŠaje proti Moskvi. Vojvodska uprava je bila do skrajnosti nesnosna ..a Maloruse. Pospoliti so se silili kakor poprej mej Kozake; prestojnica, tolažeč jih, so jim delali razne krivice; bune so se radi nezadovoljstva začele pojav'jati. Muogo-grišni je pričakoval, kakor njegov prednik občne bune, ki se je tem laglje pojavila, ker je Dorošenko poslal svoje ljudi nagovarjat levo-brežne Maloruse, da mu pomorejo skupaj b turško silo povratiti slobodo ter zediniti domovino. Nekateri polki so se zedinili odkrito z Dorošenkom. Maloruse je razdražilo mej drugim tudi to, ker se nijso za časa razprav, bivših mej Naščokinom in poslanci o potrjenju mira Andrusovskega, poklicali tudi maloruski zastopniki na dogovore. Očakovana predaja Kijeva Poljskej z vsemi svetinjami ražalila je jako narodno čuvstvo. Mnogogrišni je v svojih pis- poročeucev za čestitanje zbornice. Za tem se je pričela debata ob prošnji nižje-avstrijskega obrtskega društva zoper od ogerske vlade uvedeno statistično pristojbino od 2 kr. za blanket od vsacega blaga, ki se pošlje v Trans-lejtanijo. Ustavoverna Btranka je to priliko porabila in se hudo po robu postavlja zoper Magjare, meneč, da nemajo pravice sklepati takih postav. Dr. Rieger je kot poročevalec svetoval, naj državni zbor ne naglasa tu pravna strani, nego naj vladi prepusti, da odbije ost onemu zakonu in da se vzdrži sporazumljenje z ogersko vlado. Schvvegel je govoril zoper ta odsekov predlog in napadal vlado. Naposled pa je večina zbornice sprejela ta predlog odsekov in nadaljevala potem specijalno budgetno debato. V dvorno ložo je prišel mej sejo tudi belgijski miniBterski predsednik Frere-Orban, katerega je spremljal grof Taaffe, baron Gbdel in knez Lobkovic. l>uii;«.i**L a „Tribune" je na dan cesar-jevičeve poroke izdala posebno slavnostno prilogo s pesnimi na visoka poročenca v vseh avstrijskih jezikih, tako tudi v slovenskem. Naučno ministerstvo je ukazalo, da se na moškem učiteljišči v Ciradci odpravi priprav-ljevalni tečaj in da se imajo na ženskem uči teljišči sprejemati kandidatke le vsako drugo leto. — V M* fllržltvt*. Na Ruskom se na mnozih krajih prikazujejo nemiri, sicer nepolitični, ampak obr-neni zoper j ude. V Kijevu, Konotopu in Ana-D.ievem okrožji so moiali judje bežati. Judov se ne more nikjer trpeti. Car in carinja sta 11. t. m. iz Gačine vrnila se v Peterburg ter bila navzočna pri obi • čajnoj vspomladnej paradi nad gardnimi četami. Nij še jasno, od kod prihaja tako osorno postopanje bolgarskega kneza nasproti narodnemu sebranju in nasproti celej Bolgarskej; od kod da je dobil migljaj, da ima Bolgarijo pred vsem svetom ogrditi! Bolgarski knez je nemški princ, Bolgi rom vsiljen in je bil zadnjič tudi v Berlinu. Nij tedaj nemogoče, da ima tu svojo roko tudi Btsmark. A vrlo dvomuo je, da bi narodno sebranje bolgarsko nič ne storilo, da bi opralo madež, katerega je Bat-tenberžan vrgel na ves narod, katerega pomanjkljivosti bi imel ravno on kot vladar pri kriti. — Dopisi. I/ Xrsta 11. maja. (Slovenska narodnost v šolah in Čudna logika ministra Con rad a.) Možato se potegujejo slovenski poslanci za obveljavo narodne ravnopravnosti v šolah in uradih. Največja zahvala gre tu dr. Vošnjaku in dr. Tonkliju. Tu ne mislim preiskavati, kateri teh dveh je v debati o šolstvu bolje govoril — ampak le po mili na Artamona Sergjejeviča Matvjejeva nagovarjal moskovsko vlado da oslobodi Mslo-rusijo vojvodske uprave in suda; tem je spomnil tudi Lazar Baranovič. Ali v Moskvo so dohajali listi tudi nježinskega protopopa Semena Adamoviča, ki je ogovarjal Baranoviča in Mnogogrišnega, čeravno se je v tem času izdaval zp prijatelja poslednjega; v svojih pismih, po-šiljanih v Moskvo, je on na dalje trdil, da se more Malorusija v miru držati samo s prisut nostjo vojvodov in njihovih čet, in da se bode precej pobunila, čim se odstrani oni iz teh krajev. Moskovska vlada preplašena po tih glasih, nij odstranila vojvodov, atamana pa je zapovedala nadzirati; v atamanskej stolici Ba-turinu je žWel zapovednik strelcem Grigori Nejelov, ki je izveščival v Moskvo vse o atamanu. Mnogogrišni je napijal večkrat v pijanstvu ter se izrazil prav razžaljivo in oholo o Moskvi. Dorošenko se je ž njim zedinil ter ga nagovarjal, da bi složno vsako Btvar podvzimala. (Dalje prihodnjič.) vdarj&m, da sta oba od različnih stranij odkrivala rane, ki jih narodnosti v šolah seka vladna sistema. Posebne pohvale je tudi to, da sta se njihna govora ozinda na vse šole in na vse dežele, po katerih Slovenci stanujejo. Vlada in nje zastopniki lehko iz tega prcvi-dijo, s kako bistrimi očmi nadzorujejo in zasledujejo naši poslanci njeno postopanje. Mi Primorčani pa moramo posebno zadovoljni biti, da smo uže enkrat na Dunaj poslali dr. Ton-klija, ki ima dovolj pogunmosti in zvedenosti, da pri vsakej priliki nemudoma brani narodne svetinje, da pri vsakej priliki zagovarja pravice naše materinščine v šolah in uradih. Kako so mu nekateri nasprotovali pri prejšnjih volitvah, kako so ga mnogi iz raznih razlogov pobijali in odbijali celo pri zadnjej izvolitvi. A bodimo odkritosrčni, bodimo pravični! Ali je Primorska, ali je Goriška uže imela kedaj tako možatega, tako pogumnega, tako vsestransko zvedenega zastopnika v državnem zboru? Zato slava mu! Kako čudno je minister Conrad odgovarjal Vošnjaku in Tonkliju. Ker nij imel temeljitih razlogov, zavijal je le besede in pogreval fraze, da bi se ljudem zdelo, da je kaj odgovoril. Kako pristransko se po naših srednjih šolah nastavljajo učitelji, povdarjala sta oba govornika in s posebnimi slučaji dokazovala strastno in načelno sovraštvo vladnih zastopnikov do naše narodnosti. „Slovenski Narod" je bil uže občinstvu prijavil tak dogodjaj na tržaškej c. kr. gimnaziji. Conrada in namestnika De-pretisa mora močno peči vest, da se minister z nova izgovarja, kajti zagovarja bi ne bilo primerno rečeno. Conrad pravi: Jaz sem prav imel, da sem nastavil namestnikovega (Depre-tisovega) hišnega učitelja za detinitivnega profesorja, kajti ta je bil nujzmožnejši, ker je hišni učitelj Depret'sovih otrok, Depretis pa za to ne najame nezmožnih hišnih učiteljev. To je logika! Hišni učitelj Depretisov najzmožnejši mej 46 prosilci zato, ker je hišni učitelj namestnikov! A tukajšnja namestnija pač ve, kaka je zmožnost tega učitelja. Dijakom iz višjih razredov je njegova zmožnost in zvedenost nekaj čisto neznanega! Drugi slučaj, ki ga je dr. Tonkli navedel 4. maja v državnem zboru (glej stenograf, zapisnik stran 5212), še očitneje pričuje mržnjo namestnika Depretisa in njegovih organov proti Slovencem. Tonkli je namreč proti 3 priporo-čeneem nemškim za službo na goriškej gimnaziji priporočal 3 domače kandidate, ki razen nemščine znajo tudi slovenski in laški. Po vdarjal je v deželnem šolskem svetu, da so ti pač sposobniši in vredniši, ker bi dijakom predmet lehko v domačem jeziku potolmačili. In kaj mi je predsednik deželnega šolskega sveta (bil je ravno Depretis), nadaljuje Tonkli, odgovoril: „Meni se ne zdi potrebno, da učitelj otrokom kaj v materinem jeziku pojasni; ampak ko bi jaz bil poleg, ko bi učitelj učencu predmet v narodnem jeziku pojasneval, prepovedal bi mu to naravnost, kajti to bi se godilo na škodo nemškemu jeziku". In zavrnil je predlog Tonklijev ter se izrekel za prosilce, ki so izključljivo nemški znali. In res izvelidao mladi in neizkušeni Nemec je dobil službo — zmožni, priletni našinci pa dalje robotajo in stradajo! Conradova logika se pač nij upala zagovarjati, tako pristranskega postopanja Depretisa in Šolskega nadzornika, a izgovarja se vendar s prav nerabljivimi besedami. Izvrše-valna oblast imenuje profesorje, imenovanje teh nasvetuje deželni šolski svet, avtonomna oblast, po teh nasvetih se ravna minister. Ali nij pravi circulus vitiosus! Dokler so razni deželni šolski sveti tako sestavljeni, kot zdaj, godilo se bode našim narodnim kandidatom tako, kot se je pri navedenem slučaji godilo jim v goriškem šolskem svetu. Kako bi sedanji, graški, celovški, ljubljanski, goriški in po-reški šolski deželni svet nasvetovali slovenske prosilce, ko so članovi teh šolskih svetov večinoma tujci, nemškutarji in Nemci — vsi zagrizeni sovražniki slovenskemu naroda in resnične narodne ravnopravnosti! Proslavljenje cesarjevičeve poroke v Ljubljani. Razne slovesnosti dne 10. maja. Knezoškof ljubljanski je ukazal, da so se po povodu cesarjevičeve poroke po vseh cerkvah ljubljanskih služile slovesne sv. maše. Ob 10. uri dopoludne vtorek pa je bila zahvalna maša v šenklavškej cerkvi, mej katero se je na gradu streljalo. Pri tej maši so bili vsi c kr. uradi in vojaški ter civilni uradi. Ljubljanski učni zavodi so praznovali ta dan se sv. mašo zjutraj ob 7. uri. Ljudske šole ljubljanske pa so to priliko posebno uporabile v to. da ostane 10. dan maja učencem v vednem spominu. Tu naj mimogrede omenjam le šolske svečanosti mestne šole „na grabnu", h katerej je prišel, — dasi ta dan teško — g. deželni predsednik \V i n-kler se svojo soprogo. Ljubeznjivost g. deželnega predsednika je otroke kar očarala in gotovo da se bodo dolgo spominali še tega dne. Pri deželnem predsedniku kranjskem. T;ikoj po za.vršenej slovesnej zahvalnoj maši v šenklavškej cerkvi je v velikej dvorani deželne vlade sprejemal deželni predsednik g. W in kler čestitanja tukajšnjih uradov, šol, društev itd. itd. Nij treba, da hi vseh posameznih našteval, ter mi je v tem ozuu glavni moment čestitanje tukajšnjih narodnih d r u-štev. Okolo poludvanajstih so se zbrali v poslopji tukajšnje deželne vlade odborniki „Slovenske Matice", »Glasbene Matice", „Sokola", „ D r a m a t i č n e g a d r u-štva" in ljubljanske čitalnice. Sklenilo se je, da se zastopniki teh društev skupno pod vodstvom «. dr. Janeza llleivveisa predstavijo g. deželnemu predsedniku. Malo čez tričetrt na dvanajst stopijo zastopniki imenovanih društev na čelu jim dr. J. Bleivveis v sprejemno dvorano ter se vstopijo v polukrog pred g. deželnim predsednikom stoječim sredi dvorane. V pročelji dvorane sta mej zelenjem stala doprsna kipa Njiju veličanstev cesarja in cesarice. Dr. J. Bleivveis, vodja deputacije narodnih društev, ogovori ^. deželnega predsednika blizu tako-le: „Vaša blagorodnostI Čestiti gospod deželni predsednik! Cele Avstrije narodje radostno praznujejo poroko Njiju visokostij cesarjeviča Rudolfa s princezinjo Štefanijo. Slovenski narod, od nekdaj udan in zvest svojemu vladarju, v polnej nadi gledajoč na habsburški prestol, tudi on se je vstopil v prvo vrsto, tudi on slavi veseli prigodek ter vošči sreče prihodnjemu vladarju avstrijskemu, nadejajoč se zase boljše prihodnjosti. V imeni vsega slovenskega naroda izražamo te čute mi zastopniki narodnih društev in to tem ibkreneje, ker jih izražamo Vam, sinu našega naroda. Gospod predsednik! S pesnikom rečem: Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane! Izraze te lojalnosti, te udanosti do vladarske hiše prosimo da ponovite na najvišjem mestu." Deželni predsednik g. W i n k 1 e r odgovori: „Nij prvikrat denes, da so prišle deputacije narodnih društev izražat čutja svoje lojalnosti in udanosti ter zvestosti do najvišjega prestola. Pesnik je imel prav. O tej zvestosti Slovencev dokaz je zadnja veselica na čast poroke Nj. visokosti cesarjeviča, o katerej hočem poročati na najvišje mesto in tako tudi o denašnjem Čestitanji. Vodje slovenskega naroda pa bodo gotovo vsikdar kakor doslej učili narod zvestosti in lojalnosti do vladarja, oni narod, kateremu se kaže boljša prihodnjost." Besede g. deželnega predsednika so naredile velik vtis na deputacijo. Deputacija okoliških županov. Poklonit so se prišli g. deželnemu predsedniku tudi okoliški župani: Martin Bavdek, župan v Mostah; Adolf Gale, župan v Zgornjej Šiški; Lenasi, župan na Vrhniki; Ločmkar, župan na Viči; A. Mazek, župan v Šmarji in France Košak, župan na Grasupljem. Župan g. Bavdek ogovori g. Winklerja tako: „Visokoslavni gospod deželni predsednik! Zvesto pokorne občine poglavarstva ljubljanske okolice poslale so nas župane, da Vas visokoslavni gospod deželni predsednik ponižno naprosimo, da sporočite Njegovej c. kr. Visokosti presvitlemu cesarjeviču nadvojvodu Rudolfu zdaj o priliki Njegove poroke naše sočutje in našo udanost. Temveč od srca nam gre beseda za srečo, čast in blagor našega presvit-lega cesarjeviča Rudolfa in izvoljeno njegovo nevesto presvitlo kraljičino Štefanijo Belgijsko, ker ne davno tega je pokazal ta presvitli gospod, da ceni našega moža in naš slovenski jezik. To smo si zapomnili in največje veselje nam je, da moremo uže zdaj izreči našo posebno hvaležnost in željo: Da nam Bog ohrani presvitlega našega cesarjeviča in izvoljeno njegovo nevesto. Blagovolite torej na dalje sporočiti, da tudi mi kranjski Slovenci hočemo kakor naši dedje in pradedje vedno udani ostati cesarskej rodbini in vselej trdno stati za Habsburgsko dinastijo. Domače stvari. — (Dr. Ivan Tavčar) izstopil je z de-našnjo številko iz vodstva našega lista. Ker mnogo dopisov še vedno direktno pod njegovo adreso doheja, prosimo vse gospode dopisnike, da odšlo svoje liste pošiljajo izključno le na uredništvo »Slovenskega Naroda" v Ljubljani. — (Pozor!) Vsi narodni gospodji, ki so agitirali po deželi za volitve v trgovinsko zbornico, prosijo se, da glasovnice, katere so nabrali, prej ko mogoče na dotično mesto v Ljubljano o d p o šl ej o ! — (Čestita nje pri dr. Janezu Blei-weisu.) V četrtek ob dvanajstih podali so se odbori narodnih društev v Ljubljani, kot deputacija k dr. Bleivveisu, da bi mu čestitali zavoljo podeljenega mu reda žolezne krone. V imenu društev je govoril gospod P. Grasselli. — (Sere nad a.) Denes soboto zvečer napravi „Sokol", združen s čitalniškim pev skim zborom pri ugodnem vremenu g. dr. Ja nezu Bleivveisu v uspomeno cesarjeve odlike se-renado pred njegovim stanovanjem. — „So-kolci" ter pevci zbirajo se ob 8. uri zvečer v restavraciji ljubljanske čitalnice in odrinejo od tod ob Va 9- ari z godbo skozi mesto na orne njeni prostor. Te serenade naj se bla govolijo udeležiti meščanje._ — (Glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega barja) imel je včeraj v petek sejo v magistratnej dvorani. Na dnevnem redu je bila cela vrsta jako važnih predlogov. — (Gospod baron Goedel) namestni predsednik državnega zbora, naročil je sam 1000 iztisov slavnostne knjižice „cesarjeviČ Rudolf"; isto tako je šlo 10O0 iztisov tudi v Sežano. To je pač veselo znamenje, da se naše domaČe slovstvo razširja. — (Učitelj Zvokelj), o katerem smo pred kratkim prinesli dopis iz Leskovice, nas je v četrtek tožil pred tukajšnjo mestno delegirano okrajno sodijo. Hotel je od nas, da naj bi mu tiskali v listu dolgo polemiko proti učitelju Cepudru, kar je gospod Žvokelj imenoval popravek v smislu tiskovnega zakona. Sodnik pa je njegovo tožbo odbil, ter ga obsodil v stroške. Gospod Žvokelj je imel k tej obravnavi silo pripravno pot, prekoračil je samo jedne stopnice pa. je stal pred sodnikom ! Mož je sedaj ravno pod sodnijskim ključem, ter ima časa obilo, da premišljuje o svojej prenapetosti in tistih preteklih spominih, s katerimi je nekdaj polnil predale slovenskim listom! — (Iz Celja) se nam piše: Tukajšnji lesni trgovec g. A. Jak. di Centa je 12. maja zjutraj 5*.) let star umrl. Pokojni bil je poštenjak in je se svojo kupčijo veliko denarja v naše kraje spravil. V političnem in narodnem obziru nam nij bil sovražen! Naj v miru počiva! — (19. občni zbor meščanske vojašnice) vršil se jo dne 8. majnika 1881 v mestnej dvorani v navzočnosti kakih 50 udov. G. mestni odbornik J. N. Ho rak prične skupščino se- sledečim ogovorom : „Pozdravljam vse pričujoče lastnike meščanske vojašnice ter pričenjam denašnje 19. zborovanje in podajam od pregledovalnega odseka odobreni sklep računa leta 1880. Več let uže so lastniki vojašnice želeli vojašnico dozidati, ta želja se je prete-čeno leto dne 25. aprila 1880 pri občnem zboru izpolnila. Ampak tudi je sprevidel občni zbor sklep računa leta 1879. da ne zadostuje lastna imovina za dozidanje vojašnice. Ker je zidanje s pohištvom blizu 10.000 gld. veljalo in ker je imovina le iz 4000 gld. obstala, torej je vodstvo znesek od 4000 gld. na posodo vzelo, da se je en del zidarskemu mojstru poplačal. Sklep računa leta 1880 ne zadrži doneske za umestovanje vojakov, ker je visoko c. kr. glavno poveljstvo v Gradci vsled nove nastanitvene postave plačo doneskov za umestovanje vojakov počenši 1. decembra 1870 ustavilo. Za mesec december 1879 in za 1880 plačala je plackomanda v Ljubljani znesek 1248 gld. doneske za umestovanje vojakov, ali za leto 1881 še nijso doneski plačani, kar zboru oznanjam. Po § 14 društvenih pravil izstopijo vsled službene starosti sledeči gospodje: Gašpar Ahčin, Karel Lahajnar, Feliks VVaidinger in Matej Schreiner. Izstopivši smejo zopet, voljeni biti". — G. Spoljarič v imenu preglednikov računov izjavi, da so isti popolnem v redu. V načelništvo se izvolijo gospodje: Gašpar Ahčin, Karel Lahajnar, Foliks Waidin-ger in Ivan Freiberger. Za preglednike računov gg. Geba in Spoljarič. Sklene se, da se vzame posojilo pri kranjskej hranilnici v zne sku 6000 gld. in da se poslopje za ,8000 gld. zavaruje. — (Slavnostna knjižica „CesarjeviČ Rudolf, nastolnik avstrijski"), katero smo o svojem času bili naznanili v tem listu, razprodana je uže vsa, a naročila še vedno dohaiajo na njo. Kakor se nam javlja, izdal bode njen založnik in tiskar K. Rauch na Dunaji še te dni nov natis in vsi oni, kateri so se na knjižico naročili a je nijao še prejeli, dobili jo bodo gotovo najpozneje do 18. dne t. m. v roke. Kdorkoli bi tedaj omenjeno knjižico še rad imel, naj to hitro naznani dotičnemu založniku, da se bo primerno število iztisov priredilo, dokler še r.ta-vek stoji, pozneje bi to ne bilo mogoče. Knjižica je pisana tako, da se tudi po dovršenej slavnosti lehko daje prostemu ljudstvu, posebno pa slovenskej mladini v spomin in darilo. Vsa naročila v tej zadevi naj se pošiljajo pod natančno adreso: Kari Rauch, Buehdru-ckerei in Wien, (VI. Hornbostel-ga s s e 4). Tulci. 12. maja: Pri Nlouat Kri;/.. Ilaekenborg, »chneider, Fis-sen, Fischer, Lang, Griimvald, Briill z Dunaja. — Ca-sati, Hofmann iz Gradca. — Barthold iz Pole. — Matkovid It Maku. — Sperlink iz Brna. Pri MmIMI : Ilerdan iz Brna. — Anton, Bohač z Dunaja. — Cassel iz Frankobroda. — Schnabl iz Gorice. — Buchwald iz Iglave. Dunajska borza 13. maja Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 65 „ Zlata renta.........96 „ 15 „ 1860 drž. posojilo.....132 „ 75 „ Akcije narodno banko.....842 „ „ Kreditne akcije....... 355 „ 75 „ London..........117 „85 „ Napol...........9 „ 88% „ C. kr. cekini........5 „ 55 „ Državno nnuke . .....57-50 Umetne (640—40) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v zlatu, vulltaititu ali «elu1oi«lu brez bolečin. Plombira z slalom itd. Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin 8 prijetnim mami lom zobni zdravnik A. Faichel, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Zdravljenje po zimi. WILHELII[OY ntiartriliiki sntinrniatiiki kri čistilni čaj od Franc Wilhelm-a, lekar v Neuonkiivhonu (Dolenje-Avstr.), je najboljšim vspehom rabil se zoper protin, trganje po udih, zastarele liude bolezni, zmirom gnojeoe se rane, spol-ske in bolezni mi polti izrastko na životu in obrazu, kite, sifilistiška ulesa, iiiipihuenje jeter in vranice, zlato žilo, zlatenico, bolečine v živcih, kitah in udih, stiskanje v želodci, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, Če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lucije, moško slabost, ženski tok, bra-morje, bezgavke in zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavalnin piseui. Spričevala na zahtevan je zastonj. Zavitki v H snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr. Popačenih Izdelkov naj se nikar ne kupuje in gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke. Zaloge imajo: V l.juUl.jaiii : Peter luiHNllik. V Brodu E v g e n S c h r e p e 1, lekar, V (■radei J. 1* urgle i tn or, bratje Ober-ausmever, VVend. Trrukoczy, le-karji. V Kranju Kare 1 Savni k, lekar. V Mariboru Alojz i j Quandest, lekar. V Metliki Fr. Wacha, lekar. V Novem mestu Dom. Rizzoli, lekar. V Postojui Anton Leban, lekar. V Zagrebu Si g. Mitlbach, lekar. (18—14) • NI CL I CD <_ %' M cd" • Zdravljenje spomladi. Izdatelj in urednik Makso Armič Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".