Časopis učencev osnovne šole Ljudski vrt IZ VSEBINE: PREDSTAVLJAMO ... PREDSTAVLJAJO SE....2-4 PROJEKTI............5-6 ŠOLA V NARAVI.........7 PREDSTAVLJAMO UČENCE................8 ŠPORTNE STRANI.....9-10 DNEVI DEJAVNOSTI - ZANIMIVOSTI......11-14 HOROSKOP..............15 Drage bralke, dragi bralci! Pred vami je prva številka Lokvanja v tem šolskem letu. Poznate nas že od lani, podobo šolskega časopisa pa ohranjamo tudi letos. Naš namen je predvsem, da na straneh Lokvanja preberete, kaj se dogaja na šoli. Veselilo nas bo, če ga boste vzeli v roke vsi, od prvega do osmega razreda. Zelo si želimo tudi vašega sodelovanja v obliki prispevka, risbice, in naj vas spremljajo verzi Toneta Pavčka: Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence. V imenu uredniškega odbora: Barbara Čeh fotografije, nove ideje, pripombe, predloga, kritike ali pohvale. Sodelujte z nami! Ko pa se v vaši interesni dejavnosti ali v vaši učilnici dogaja kaj nevsakdanjega, pa lahko povabite tudi naše novinarje. Vsem dopisnikom, ki ste s svojimi prispevki obogatili to številko, se toplo zahvaljujemo. Ob branju vam želimo veliko lepih trenutkov Drage učenke, dragi učenci! Rada bi se vam zahvalila za kazati, kako ste ustvarjalni, kako vso vašo prizadevnost, ki ste j o ste delavni in da bi dostojno v tem šolskem letu pokazali, za zastopali našo šolo na vseh vašo pripravljenost, da sode- tekmovanjih, ki vas čakajo, lujete v naših skupnih akcijah, Bodite srečni in uspešni! za vašo prijaznost. Ravnateljica: Želim, da bi tudi v prihodnje Tatjana Vaupotič lepo sodelovali, da bi znali po- z------------------------------N LOKVANJ Časopis učencev osnovne šole Ljudski vrt Številka 1, februar 1999, leto 2 LOKVANJ, št. 1 Šolsko glasilo OŠ Ljudski vrt Ptuj Šolsko leto: 1998/99 Izdano: februar 1999 Uredniški odbor: Barbara Čeh Maja Metličar Mirjam Danilovič Marina Marinič Jure Kolarič TomaŽŠmigoc Neno Cerovič Saša Ljubeč Glavna urednica: Barbara Čeh Mentorica: Marta Šmigoc Mentorica likovnih izdelkov: Darja v Simonič______________________/ V Skupnost učencev OS Ljudski vrt V skupnost učencev šole smo vključeni vsi učenci. Predsedniki oziroma predstavniki posameznih oddelčnih skupnosti se sestajamo skoraj vsak teden. 30. septembra 1998 smo izvolili vodstvo SUŠ: Tomaž Šmigoc, 7.c,predsednik, Tine Ačimovič, 8.c, namestnik predsednika, MajaMetličar, 8. b, tajnica in NatašaPetrušič,8.a, blagajničarka. Naša mentorica je gospa Jožica Težak, ki nam pri delu svetuje in pomaga, nas opozarja na slabosti. V skupnosti učencev delamo po programu, ki smo ga sprejeli. Prvi teden v mesecu oktobru je bil Teden otroka. Letošnja tema je bila OTROCI IN MEDIJI. Skupnost učencev je izvedla anketo za učence na predmetni stopnji. Na to temo smo uredili pano v šolski avli in izvedli šolski parlament. Udeležili smo se tudi občinskega, medobčinskega in državnega parlamenta. Na občinskem parlamentu so zastopali šolo: Tomaž Šmigoc, Tine Ačimovič, Maja Metličar, Maja Leber in Živa Čuček; medobčinskega in državnega parla-menta se je udeležil Tomaž Šmigoc. Razpisali smo tekmovanje za najboljši oddelek/ razred in najboljšega učenca šole. Sodelujemo v dobrodelnih akcijah, prodajali smo novoletne voščilnice. Vključeni smo v projekt ZDRAVA SOLA. Za šolo stoji ekološki otok, v katerem se ločeno zbirajo odpadki. V učilnice smo namestili škatle za papir. V naši šoli je veliko zelenja, ki se ne uničuje, za kar nas je pohvalila gospa ravnateljica. Organizacija prvega šolskega plesa nam je lepo uspela, zato se pripravljamo na drugega. Tudi letos zbiramo predloge, pohvale, pobude in priznanja v škatli 4R Tajnica SUŠ: Maja Metličar \Z Sprejem prvošolcev v SUS V ponedeljek, dne 21. decembra 1998, je ob 16. uri je v šolski telovadnici postalo prav živahno. Prvošolci so pridno prikorakali v okrašeno telovadnico. Najprej sta prvošolce in njihove starše pozdravila ga. ravnateljica Tatjana Vaupotič in predsednik SUŠ Tomaž Šmigoc, potem pa so si vsi skupaj ogledali nastop starejših učencev. Na koncu so se še prvošolci predstavili staršem, jim zapeli in zaplesali. Vsakemu posebej smo starejši učenci razdelili članske izkaznice, jim čestitali, oni pa so si izbrali darilo, ki jim ga je podarila Ljubljanska banka. Na koncu je bila še pogostitev. Od zdaj naprej bodo tudi La, l.b, l.c in l.d sodelovali na sestankih SUŠ, tako kot je v pozdravnem govoru povedal Tomaž:«da bomo s skupnimi močmi skušali dobro šolo spremeniti v najboljšo šolo.» Maja Metličar Državni otroški parlament V ponedeljek, 7. decembra 1998, je bil sklican 9. nacionalni otroški parlament, ki je potekal v Državnem zboru Republike Slovenije, na temo OTROCI IN MEDIJI. Udeležil sem se ga v skupini petih predstavnikov Mestne občine Ptuj. Skupaj s predstavniki drugih občin in s spremljevalci smo ob 7. uri odpotovali iz Ptuja. Žal smo zaradi manjših okvar avtobusa uvodni del otroškega parlamenta zamudili za pol ure. Tudi nekaj odgovorov ministrov in drugih predstavnikov oblasti na lansko temo DANES SEM TI IN TI SI JAZ je bilo že mimo, preden smo sedli v poslanske klopi. Iz odgovorov je bilo sklepati, da so se lanski sklepi delno uresničili. V krajšem premoru je Jan Plestenjak poskrbel za zabavo. Slovenski otroški parlament so pozdravili tudi opazovalci iz britanske organizacije SAVE THE CHILDREN. Sledila je predstavitev rezultatov ankete na temo OTROCI IN MEDIJI. Ugotovil sem, da so bili precej podobni rezultatom ankete na naši šoli. V razpravi so se predstavljale ugotovitve in sklepi iz občinskih ter medobčinskih parlamentov. Za mnenja, ki so se pojavljala med razpravo, žal ni bilo veliko časa, saj so bile pogosto izrečene besede: "Nimamo več časa, treba j e nadaljevati." Po razpravi je komisija oblikovala zaključke, ki so se v večini nanašali na Ljubljano. To je razburilo večino drugih parlamentarcev in nato smo bili nekako potolaženi, da to velja tudi za druga mesta oziroma regije. Sklepi letošnjega parlamenta so se nanašali na vse medije, izpostavljene so bile visoke cene mladinskega tiska in knjig, nezanimive mladinske in otroške oddaje, slab govor nekaterih voditeljev oddaj, v bodoče pa naj bi otroški parlament neposredno prenašali na TV. Na koncu smo sprejeli temo za 10. otroški parlament, to je AIDS IN SPOLNOST MED MLADIMI. Tomaž Šmigoc Mladi člani Planinska skupina Dušan Primožič Rdečega križa V šolskem letu 1998/99 se Mladi člani Rdečega križa srečujemo enkrat tedensko. Srečanj se udeležujeta po dva učenca iz vsakega oddelka.. Prvo srečanje smo imeli 15. oktobra 1998. Izbrali smo predsednico Mladih članov Rdečega križa, Marino Marinič. Skupaj z mentorico Sonjo Pučko smo se dogovorili o programu dela v tem šolskem letu. Ko smo spoznali naloge Mladih članov Rdečega križa, stalne naloge in akcije, smo izdelali natančen program dela po mesecih. V mesecu novembru in decembru smo svojo pozornost namenili ptičkom naše okolice. Postavili smo jim štiri krmilnice, ki jih oskrbujemo s hrano. Izdelali smo tudi oljne pogače. Pogovarjali smo se o bolezni DIABETES in uredili pano ob dnevu diabetesa, 14. novembra 1998. Ker je november mesec preprečevanja odvisnosti, smo se pogovarjali o škodljivosti alkohola in uredili pano na temo Alkohol je strup. Gledali smo tudi videokaseto o aidsu in na to temo uredili tudi pano, in sicer ob svetovnem dnevu aidsa, 1. decembru. Uredili smo tudi pano na temo Prazniki brez petard. O svojem delu smo redno poročali na šolskem radiu. Predsednica MČRK: Marina Marinič Kdo smo? Smo skupina, ki ima na šoli 25- letno tradicijo. Kaj delamo? Družimo se. ob sobotah hodimo na izlete, zahajamo v visokogorje s svojimi starši pod okriljem PD Ptuj, zapisujemo popotne vtise, zbiramo razglednice, značke, učimo se od starejših (Simon Petrovič, Jaka Čop...), poslušamo predavanja (Viki Grošelj, Tomo Česen), raziskujemo. Planinci z mentoricama na državnem tekmovanju Državno tekmovanje MLADINA IN GORE Tekmovalci: Jasmina Fišer Marko Ferme Tomi Mileta Renato Lubej so dosegli odlično 16. mesto med 95 ekipami iz cele Slovenije. Tekmovanje je bilo 21.11.1998, v Šempetru pri Gorici. Tam so Žva Čuček, Loreta Kmet, Daniel Predikaka in Sara Kopše predstavili našo planinsko skupino in šolo s priložnostno razstavo in kulturnim programom. Planinci z mentoricama Viktorijo Dabič in Anico Kovačič Po Gorenjski V četrtek, 23. 7. 1998, smo se s prijatelji odpravili v Bohinj. Bilo nas je 21. Naša pot se je začela pri planinski postojanki Koča pri Savici, od koder smo odšli v Dom na Komni. Hoje je bilo za dve uri. V koči smo večerjali "iz nahrbtnika". Malo smo še igrali karte, se pogovarjali, nato pa se odpravili spat. Po zajtrku smo se odpravili do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo do kosila počivali. Takrat se nas je nekaj odpravilo do jezera, ki se zaradi svoje oblike imenuje Ledvica. Hodili smo hitro, zato so nekateri omagali in se vrnili v kočo. Ostalo nas je samo pet. Zaradi oblačnega vremena se je tudi moja mamica hotela vrniti. Vprašale smo nasproti prihajajoče planince, kako daleč j e še in mamico prepričale, da gremo naprej. Videle smo svizca, ki je stal na zadnjih tačkah. Ker smo bile tiho, se ni prestrašil. Hitro smo prispele do Ledvice. Jezero z okolico je bilo čudovito. Temni oblaki so vse bolj zgrinjali, zato smo odhitele nazaj. Šestnajsterica nas je nestrpno čakala in ker smo se tako hitro vrnile, nam skoraj niso verjeli, da smo bile pri Ledvici. Povedale smo jim, da smo tekle, kar je dokazovala rdečica na naših obrazih. Ker seje ulila ploha, smo poiskali zavetje v koči. Ko je nehalo deževati, smo se sprehajali okrog koče. Preživeli smo prijeten večer in se naslednji dan odpravili proti avtom. Čakalo nas je šest ur hoje. Prvi počitek smo imeli na Dednem polju, kjer smo tudi pomalicali. Odpravili smo se do naslednje planinske postojanke, to je Kosijev dom na Vo-garju. Uživali smo v lepi naravi in se vmes ustavili na Planini pri Jezeru. Strma gozdna pot nas je z Vogarja vodila do Stare Fužine, kjer smo si ogledali Hudičev most. Domov smo se vrnili vsi utrujeni, a veseli in zadovoljni. Nekaj urinkov s taborjenja na Jelovioiah Jesenski tabor na Jelovicah je že tradicionalen. Postavijo se šotori in taborniki preživijo tam tri dni. Izvajajo se številne aktivnosti, mladi taborniki se naučijo novih veščin, naučijo se samostojnosti in preživetja v naravi. Zanimivi so pohodi po bližnji okolici Jelovic, ostane pa tudi čas za igro. Nočna straža je za vsakega novinca posebno doživetje. Proti večeru se vsi taborniki odpravijo v gozd po vejevje za taborni ogenj. Ko ta zagori, se zaslišijo pesmi, zadišijo sladki kostanji in prijetno razpoloženje se zavleče v pozni večer. Zadnji dan je kostanjev piknik, na katerega so povabljeni tudi starši. Jesenski tabor 1998 sta spremljala blato in tudi dež, ker pa so taborniki tega navajeni, jih to ni motilo. Zakaj torej jeseni na Jelovice? Zaradi treh prijetnih, nepozabnih dni in morda tudi zaradi kostanjev. Neno Cerovič, 7.c Nina Kmetec, 4.b Taborniški odred Kvedrovega rodu Veliko učencev OŠ Ljudski vrt je vključenih v taborniško organizacijo, katere glavni cilji so vzgoja mladih, življenje v naravi in razvijanje zavesti o zaščiti človekovega okolja. Za mlade tabornike skrbi mentorica ga. Erika Šafranko. Najpomembnejše naloge mladih tabornikov v tem šolskem letu so: -skrb za čisto okolje, -skrb za koristno preživljanje prostega časa, -seznanjanje s taborniškimi veščinami, -sodelovanja na številnih tekmovanjih, -organizacija poletnega taborjenja in zimovanja. V letošnjem letuje bilo že izvedeno zimovanje, taborjenje v Bohinju, jesenski tabor na Jelovicah in volilno-programska skupščina. Neno Cerovič, 7.c PROJEKTI 5 ZDRAVA SOLA V Šolski projekt Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj s podružnico Grajena se je v šolskem letu. 1997/1998 priključila Slovenski mreži zdravih šol, v kateri je trenutno okrog 130 šol. OŠ Ljudski vrt sodeluje v mreži zdravih mest (LAS, Za zdravo življenje), prizadeva si postati stalna članica Unescovih šol, v šolskem letu 1994/1995 se je priključila tudi projektu Kvalitetna šola. Šola, ki se želi vključiti v Slovensko mrežo zdravih šol, mora izpolnjevati določene pogoje. Vodstvo šole in delavci se skupaj z učenci trudijo uresničiti dvanajst ciljev zdrave šole. Te cilje uresničujejo injih bodo uresničili tako, da bodo: aktivno podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bodo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli; skrbeli za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci; se potrudili, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem; vse učence spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude; izrabili vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja; skrbeli za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo; skrbeli za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta zdravstvene vzgoje; aktivno podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev; upoštevali dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje; upoštevali komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje; sodelovali s specializiranimi službami v skupnosti, ki jim lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji; vzpostavili poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da jih bo dejavno podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje. Z naštetimi cilji se mora strinjati več kot polovica učiteljev, pri izvajanju pa sodelujejo šolski zdravnik in zobozdravstvena služba. Ustanovil seje šolski projektni tim, ki ga vodi ga. Darija Erbus, njena namestnica pa je ga. Sonja Pučko. V času od septembra do decembra 1998 so se v okviru projekta Zdrava šola izvajale akcije, naloge in podprojekti, v katere so bili vključeni delavci šole in učenci od L do 8. razreda, skupnost učencev, MČRK, oddelčne skupnosti ter interesne dejavnosti. Akcija Odpadki v šoli, ki se zdaj zbirajo ločeno v ekološkem otoku, je zajela vse učence in delavce šole. Stalne naloge so: skrb za zdrave zobe, zdravstvena predavanje in naravoslovni dnevi, posvečeni zdravju, zdravemu načinu življenja in prehranjevanja, odnosom med spoloma, okoljski vzgoji. Projekt Zdrava šola je že bil predstavljen na šolskem radiu, kjer so bile predstavljene tudi posamezne akcije in naloge. Izvedena je bila anketa, kako so učenci seznanjeni s projektom. Poteka Šola za starše. Učenci od L do 8. razreda so likovno ustvarjali na temo Boljše in bolj čisto okolje. Tudi šolska prehrana mora ustrezati kriterijem Zdrave šole. Na naši šoli je bil organiziran seminar za vodje šolskih projektov Zdrava šola. Maja Kaisersberger, 6.b 6 PROJEKTI Predstavitev našega projekta Kako Ptuj predstaviti turistu? Projekt 4.b Pri predmetu spoznavanje družbe smo se učili o Ptuju in sklenili, da bomo izvajali projekt.Razdeljeni smo bili v pet skupin. V dveh tednih smo doma naredili plakate, na katere smo nalepili slike o Ptuju. Zraven slik smo napisali kratke komentarje. Vsaka skupina j e napisala veliko zanimivosti. Preden smo plakate dokončali, smo se morali večkrat sestati doma pri vodji skupine in se dogovoriti, kam naj gremo iskat zanimivosti. Po predstavitvi j e učiteljica nalepila vse plakate na stene. Sašo Kramberger Zmenili smo se, kdo bo obiskal agencijo, ptujski grad, kdo bo šel v knjižnico, kdo bo napisal kaj o samostanih in kdo o mitrejih. Skupine smo se v šoli večkrat zbrale, da smo pogledali, kdo bo kaj napisal. Naša skupina j e naredila dva plakata. Enega navadnega in enega v obliki grba. Nina Kmetec Naredili smo biltene, v katerih so bile vse podrobnosti o Ptuju. Pisma, ki smo jih pisali prijateljem, smo dali v kuverto, ki smo jo sami napravili. Opremili smo jo z znamkami. Tudi te smo izdelali sami; imele pa so značilne domače motive, kot so: buča, klopotec, hruška, gozd, kurent... syo. n. mi *VrC7>)kArx Aa. VjV frvuy Vk Xx IcMie . rvvu. >Va XtXtLyv\A*. (A/O- \jtrvw ^ (VhAAzs knji koMa- rvvvc^. ^-"rtAzr t^o-Ao- r»uj^e; VLaLo- >AVve- >,Vy>v^ukcV. ^vro-nH^>- — Ho^Xq3avxa XA>m>vtr VVUcrvv^lA TjU ^5CTVvx (V /VVVLOUU^ ZVvA. /«^TvX, OTjp >*WA lcAuo^>ojcrAlA . Ljrvv Tu. kV^tXAArxXwXv '2 i Valentina Žitek Vsi smo nestrpno čakali na zaključek projekta. Vse, kar smo skupaj naredili, smo čudovito predstavili. Učiteljicaje bila zadovoljna. Če bi tekmovali, bi sodniki imeli težko delo. Eva Gaizer Pri zadnji uri predstavitve projekta j e prišla na obisk tudi gospa ravnateljica. Prebrala j e nekaj pisem, ki smo jih napisali, in si ogledala naše izdelke. Zahvalili smo seji za obisk. Pohvalila nas je, ker smo se potrudili. Ravnateljičin obisk mi j e bil resnično zelo všeč. Janja Pintarič Upam, da bo takih proj ektov še več, ker j e delo v skupinah zelo zabavno in poučno. Valentina Žitek SOLA V NARAVI 7 ŠOLA V NARAVI Vsako leto se učenci 4. razredov veselijo šole v naravi. V tem šolskem letu so jo doživeli, preživeli in se imeli super od 14. do 19. septembra 1998, v Umagu. Ta teden je bil nepozaben V šolo v naravi smo se odpravili v ponedeljek zjutraj. Starši so nasjiripeljali pred šolo, kjer nas je Že čakal avtobus. Poslovili smo se in se odpeljali. Pot je bila dolga, a se nismo dolgočasili. Peli smo si, se pogovarjali in se igrali. Bilo je čudovito. Vozili smo se ob slovenski obali in se končno pripeljali v Umag. Bili smo Že nestrpni. Kmalu je avtobus pripeljal do hotela. Vzeli smo si prtljago in čakali, kdaj bomo dobili ključe. Razporedili so nas po sobah. Pospravili smo si stvari in se pripravili na kosilo. Nato je sledila prosta ura. Po počitku smo šli v bazen, kjer so nas testirali. Naslednjo jutro smo se zbudili in uredili. Učiteljice so nas opozorile, da se moramo zbrati pred hotelom. Z vlakom smo se peljali v Umag. Na poti smo mahali ljudem, se pogovarjali, opazovali okolico in morje. Ogled Umaga je bil zanimiv. Dnevi so hitro minevali. Bilje že četrtek. Zadnja noč je bila kratka. Zjutraj nas je učiteljica zbudila. Rekla je, da se moramo pripraviti na odhod. Čakala nas je nova dogodivščina. Peljali smo se z ladjo do Piranskega zaliva in nazaj. Šli smo na kosilo in v sobe. Avtobus nas je že čakal. Poslovili smo se od Umaga. Nismo bili žalostni, saj smo že pogrešali dom, starše in domače. Srečno smo se vrnili domov. Ta teden je bil nepozaben. Želim si še več takšnih tednov s sošolci. Nika Kramberger, 4.c Kaj mi je bilo všeč? Vsak dan smo se kopali v morju. Plavali smo dopoldne in popoldne. Moj vaditelj, g. Šimac, je bil zelo prijazen. Jedli smo v hotelu. Hrana je bila odlična. Za zajtrk in večerjo smo si izbrali tisto, kar smo sami Želeli, kosilo pa so nam postregli. Že drugi dan nas je dolg vlakec, rumene in modre barve, odpeljal v Umag. Voznik je vso pot trobil. V Umagu smo si lahko tudi kaj kupili. Zadnji dan mi je bila všeč vožnja z ladjo. Z avtobusom smo se peljali do Umaga, kjer smo se vkrcali na veliko ladjo. Bilo je super. Vozili smo se dve uri. Na ladji smo dobili pijačo. Zabavali smo se in občudovali obalo, obsijano s soncem. Zadnji dan smo nekateri kar malo nesrečni zapuščali morje, drugi pa so bili srečni, da gredo domov. Najraje bi še enkrat šli v šolo v naravi, ker smo imeli super morje, super sobe in super hrano. Valentina Žtek, 4.b. Kulturna dneva v ptujskem gledališču 16.11.1998 so si učenci 7. in 8. razredov ogledali predstavo Fant v avtobusu; učenci razredne stopnje pa so si 19. novembra 1998 ogledali Sa-pramiško, Svetlane Makarovič. Kaj so o Sapramiški napisali najmlajši? SAPRAMIŠKA V gledališču nas je bilo 170 otrok. Bilo je zelo lepo. Lutke so se imenovale marionete. Nastopali so Sapramiška, veverica. Žabica Regica, Mišji strah in D.D.Z.Z. Miška je mislila pregrizniti lešnik. Nato je prišla veverica in miški pojedla lešnik. Žaba je lešnik vrgla v močvirje. Miška in Žaba sta šli k zobozdravniku. Duh in miški pričaral drevo z lešniki. Mitja Poharič in Patricija Vilčnik l.b Lepo je bilo, ko duhec pričaral drevo z lešniki. Sandra Mohorič, 1 .b Zakaj pa se je ta dan vtisnil v spomin Roku? lutkovno igrico Sapramiška. Usedel sem se v drugo vrsto in komaj čakal začetek. Luči so ugasnile in na odru so se pokazale lutke. Pričarale so nam zgodbo o Sapramiški, ki sije ob lomljenju lašnika zlomila zob. Nobena od Zvali ji ni pomagala. Iz zagate jo je rešil ptič zobozdravnik. Zgodbica mi je bila všeč in čas v gledališču je hitro minil. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu. 8 PREDSTAVLJAMO UČENCE Predstavljamo učence Med nami je veliko učencev, ki so dejavni tudi zunaj šole in so pri tem zelo uspešni; na področju športa, glasbe, likovnega in pisnega izražanja ipd. Da bi te učence bolje spoznali in znali ceniti njihove dosežke, smo se pri šolskem časopisu Lokvanj odločili, da vam jih predstavimo. Obenem vas prosimo, da sami predlagate take učence. Mlet tl Fi Eli iraMhfli ( UT V f ^ 1 T 1 3 0 ~~[ t. |qv VE R rTF if olPlfT ‘A.«« A 4|h t 1* . 1 V > f-s LiC C oklaP T jy c v b N M ž> alt / \t.r^ 9® levu. NU« U