PRIMORSKI DNEVNIK — _________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE •Stev-111 (273°) Poštnina plačana v gotovini Spsdlzione in abbon. post. 1. gr. Ali namerava ZVU še nadalje dopuščati, da njeni nameščenci — od najvišjih do najnižjih — upravljajo svojo od ZVU zaupane jim sektorje državne uprave na podlagi tujih, v coni A neveljavnih zakonov, ki hkrati kratijo Tržačanom osnovno pravico do javnih služb, medtem ko jo omogočajo tujcem ? TRST, sreda 12. maja 1954 Cena 20 lir S treh vidikov se nam zdi o oceniti izjave pred- Poirebn, FLRJ maršala Tita, J'« je dal v razgovoru 2 evropsl(e izdaje 8 objavljene včeraj v ^ork Timesa», in ki so »sem svetovnem tisku. hjaue nam predvsem v CeJ določeni meri kažejo J___ ^nes lhovejšo fazo, v kateri je „ - reševanje tržaškega . asar^ia. Po drugi strani t ,s° izjave važne, ker---------- ® 0 stroiei lo,Xi 1 *nXn- °dnos. ostrejši luči kažejo na »dni ki ga ima do ureditve ^osou med dvema državama tu^aišnja kominformov-jr , a9entura z vesoljnim ^^stičnim «gibanjem» lat ■' .^ednjič nam izjave J(1 ]uJej°, da je naloga vse-baškega delovnega Ijud-, Ptedusein pa tržaškega ^cd nega gibanja, da se j, ‘'o. sedanjega položaja v meri bori za čim 1^1° samostojnost svojega w ,5\ za njegovo dejansko ^ visnost, v čemer obstaja Min- darila proti vzrokom ^ niega težkega gospodar-5® in socialnega stanja. 1 j^sem je maršal Tito tlodgovorih na po-jUo )®neim‘n 2a«elj; 2. da je v L ,J evropske obrambne 'e 0st’, ki bi imela Sir-S°8n°we, kot jih ima tnuj ' .^si trije elementi 'ie Pfičago, da se reševa-vprašanja ne pri sluti’.- 00 3e kiilo mogoče •ežr^1 ** raznih vesti in pre- Jtti^bolnradnih izjav od- h n državnikov, llkrati ^ dajejo omenjeni ele- % slutiti možnost na- bicuj ,n°ue faze v razvoju tfi č5n,a vprašanja Trsta, 'i ohn"!r so vidni prvi nje-h or,si. \ , 'ob j sKupni imenovalec - 0sedanjih jugoslovan-6braj ^Porou, da se tržaško l*ent H,e re,ši, pa je predpon V . odločnem stališču ,s itap^e' da se 2 rešitvi-iritt . ‘ionskemu imperiali-iz rok Trst kot bNnoT\ae,prau je prvi tako - 0 » "-teval realizacijo Ni’ ;li,>»rot, n,so '«* "t>ani Politiki pri- d k Italiji, tem- v5° '"d . 'tori(, tudi cona B, čimprej in v čim večji meri priključili Italiji. Danes sta Colognati in Vidali v skupni fronti s parolo: realizacija STO in nato vsoluzione migliores, kar pomeni, obe coni v žrelo imperialistične Italije. Na kratko rečeno, camerata Colognati je postal Vidalijev com-pagno Colognati. Spričo takšnega stanja stvari, to je spričo — po eni strani — posameznih faz, ki skozi zadnje obdobje nekaj let prehajajo iz ene variacije v drugo in ki imajo predvsem skupno dejstvo, da Jugoslavija ne popušča v borbi za popolno odstrani- tev italijanskih imperialističnih aspiracij na Balkanu, po drugi strani pa tako jasne in že toliko časa trajajoče skupne rimsko - moskovske linije do Trsta, so tudi naloge, ki jih ima tržaško napredno gibanje v še večji meri označene, Te so slej ko prej iste: nadaljevanje borbe tr- žaškega delovnega ljudstva za resnično neodvisnost njihovega mesta, za njegovo samostojnost, za gospodarsko osamosvojitev, ki je bila in ostane temelj za politično samostojnost. V teh zadnjih letih smo v našem dnevniku s tisoč in tisoč primeri dokazali, da so vsi vzroki sedanje težke krize prav v pomanjkanju te samostojnosti Trsta. Z a nas tržaške Slovence pa ostaja še posebej se nadalje glavna nalogu vsakodnevna borba za naše narodne pravice, ki jih politika italijanskega imperializma tako proti nam kakor v odnosu do Jugoslavije v vedno večji meri krši ob nenehni in stalni podpori anglo-ameriške vojaške izprane. V ŽENEVI SO RAZPRAVLJALI SPET O KOREJSKEM VPRAŠANJU Konferenca o Indokini je bila odložena do danes, da bi lahko delegacije bolje proučile vietminške predloge - V dveurnem govoru napada Molotov vlogo OZN na Koreji - Spaak za nadzorovane volitve - Francija še ni zavrnila vietminškib predlogov ŽENEVA, 11. -r- Danes v Ženevi v nasprotju z včerajšnjim pričaikovanjem n,so nadaljevali s konferenco o Indokini. temveč je bila za popoldne sklicana plenarna seja, na kateri so razpravljali o Koreji. Zdi se, da so se za to odločili, da bi imele delegacije več časa za proučevanje načrta za rešitev indo-kitajskega vpraši '.ja. ki ga je včeraj predložil vietmmški zunanji minister Phan Van Dong. O tem načrtu je danes izjavil predstavnik francoske de-degacije, da Francija ni zavrnila Pham Van Dongovega načrta. Iz včerajšnjih izjav francoskega predstavnika Bae-yensa so namreč splošno sklepali, da Francija vietminške predloge zavrača. Danes je Baeyens izjavil, da so bile njegove včerajšnje izjave samo «prve reakcije«. Baeyens je dodal, da dejstvo, da danes ni seje o Indokini. še ne pomeni, da so razgovori zašli na mrtvo točko in še manj, da so prekinjeni. «Pogajanja se nadaljujejo in njihov namen je da se zbližajo stališča«. je dodal. Nato je Baeyens komentiral včerajšnje vietminške predloge in dejal, da vzbuja pozornost predvsem dejstvo, da je po njih prenehanje sovražnosti odvisno od politične ureditve vprašanja. Prve tri točke (priznanje neodvisnosti Vietnama, Laosa m Kambodže. umik tujih čet, splošne volitve) bi naj predvsem zagotovile takojšen političen u-speh Hošiminha, ki bi nedvomno pridobil na ugledu, če bi bile sprejete. Francoski predstavnik je dodal, da težijo te tri točke po ustanovitvi treh novih «ljudskih demokracij« O četrti točk), ki predvideva vključitev vietnamske demokratične republike (vietminške) v Francosko zvezo, je Baeyens dejal, da je to podobno zgodbi o trojanskem konju. Nato je francoski predstavnik še omenil, da bi po vietminških predlogih prišlo do ustavitve sovražnosti šele, ko bi bili ti politični pogoji izpolnjeni in da premirje ne bi bilo nadzorovano.- Vendar je v odgovorih na vprašanja novinarjev Baeyens priznal možnost, da se na 0-snovi vietminškega načrta začne _ diskusija, kot jo je mogoče začeti tudi na osnovi francoskega ali kamboškega načrta. Deveta plenarna seja ženevske konference, posvečena korejskemu vprašanju, se je začela kot po navadi ob 15. uri pod predsedstvom angleškega j zunanjega ministra Edena. Prvi je govoril Molotov namesto vpisanega Bidaulta, ki je svoj govor odložil na kasneje. V svojem govoru je Molotov predvsem zagovarjal stališče, da ženevska konferenca o Koreji ni nadaljevanje razprave o tem vprašanju v OZN. Berlinski sklep o sklicanju konference, je dejal Molotov, priča o neodvisnem značaju konference. Zaradi tega je kritiziral one zahodne delegate, ki vztrajajo pri izvedbi resolucij OZN o Koreji, in dejal. da dokazuje pristranost sklepov OZN že dejstvo, da je komisija Združenih narodov za Korejo sestavljena iz predstavnikov sedmih držav, od katerih jih je pet sodelovalo v korejski vojni. Molotov je tudi dejal, da OZN sploh ne more več neodvisno delovati in da zaradi tega ne more opravljati objektivne funkcije pri reševanju korejskega vprašanja. V svojem govoru, ki ga je nepretrgoma čital dve uri. je Molotov tudi . ostro napadel ameriške načrte za ustanovitev obrambnega pakta za jugovzhodno Azijo. Dodal .ie. da se ZDA odkrito pripravljajo na napad na LR Kitajsko s Cangkajškovo pomočjo, in obžaloval, da noben delegat na konferenci ni omenil «okupa-cije Formozes. Po dolgem Molotovovem govoru je bil na vrsti juznoko-rejski zunanji minister Pjun-jungtaj, ki je pozval Severno Korejo, naj za 20. maj pristane na izvedbo splošnih volitev v vse.i Koreji pod nadzorstvo OZN. Obtožil je tudi ZSSR in Kitajsko, da poskušata ie zdaj vplivati na volitve. zlasti pa. da Kitajska »uvaža kmete« "na Korejo in da se poslužuje ((diabolične metode« ^prisiljevanja Korejk, da se ženijo s Kitajci. Belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak, tretji današnji govornik, je izrazil obžalovanje zaradi napadalnih besed in žalitev na račun OZN in pri tem meril na Molotova, čeprav ga ni imenoval. Spaak je opozoril, da je varnostni svet OZN z devetimi glasovi, in enim samim vzdržanim ugotovil, da je bila Južna Koreja žrtev napada, in poudaril. da so v korejski vojni Združeni narodi branili samo načela, «toda načela, od katerih je obenem z varnostjo današnjega sveta odvisna tudi prihodnost sveta in njegova usoda«. O predlogih za rešitev korejskega vprašanja je Spaak omenil, da postavljajo z vseh strani volitve za glavno sredstvo za rešitev, in dejal, da se pojavljata predvsem dve tezi; volitve pod nadzorstvom DULLESOVE IZJAVE O INDOKINI in azijskem obrambnem paktu ZDA poudarjajo željo, da bi čimprej prišlo do ustanovitve pakta za jugovzhodno Azijo - Dulles zatrjuje, da je mogoče to področje braniti tudi brez Indokine - Churchill o razgovorih za sklenitev pakta • Indonezija za pakt brez sodelovanja neaziiskih držav SaTn° niso zavze- vse, da bi se v niejah možnosti WASHINGTON. 11. — Na svoji današnji tiskovni konfe-lenci je ameriški državni tajnik John Foster Dulles ponovno poudaril ameriško željo, da bi čimprej prišlo do ustanovitve obrambnega pakta za jugovzhodno Azijo, priznal pa je, da tega pred koncem ženevske konference ne bo mogoče storiti. Dulles je izjavil, da je mogoče jugovzhodno Azijo ((držati« tudi brez Indokine. Dodal je, da je namen jugovzhodno-azijskega obrambnega pakta prav ta, da se obrani vse to področje, ali, če to ne bi bilo mogoče, bistveni predeli področja. Na vprašanje novinarjev o važnosti Laosa in Kambodže je Dulles odgovoril, da je mogoče obe državi imeti tudi za ((nebistveni«, ker je 90 odst. prebivalstva pridruženih držav koncentriranih v Vietnamu. Dodal pa je, da s tem noče ustvarit vtisa, da sc ZDA odpovedujejo obrambi vseh treh pridruženih držav, ali pa da je usoda Laosa in Kambodže že zapečatena. Enako je Dulles podčrtal, da ni res, da bi bil ves položaj v jugovzhodni Aziji brezupen, ko bi padla Indokina. Nedvomno. je nadaljeval državni tainik, bi izguba Indokine otežkočila obrambo jugovzhodne Azije, toda tudi če bi ((nepredvideni dogodki« pripeljali do te izgube, se ZDA ne bi odpovedale obrambi tega področja. ZDA bi želele, da bi bile tudi pridružene države udeležene v paktu, vendar je njihovo sodelovanje odvisno od razgovorov med vladami zainteresiranih držav. . Dulles je izključil, da bi njegove izjave pomenile spremembo ameriške politike (po kateri je Ipdokina ključna postojanka v jugovzhodni Aziji) in nato zavračal trditve, da pomeni razvoj ženevske konference diplomatski poraz ZDA. Ameriški delegati v Ženevi, je dejal, bodo še nadalje iskali sprejemljive rešitve, nimajo pa namena dajati ((katastrofalnih koncesij«. Nato je Dulles poudaril, da je nujno potrebno dati trem indokitajskim pridruženim državam neodvisnost, dodal pa je, da same prizadete vlade priznavajo potrebo prehodnega razdobja. Ce bi se Francija takoj umaknila iz Indokine, ja dejal, bi neodvisnost treh držav trajala samo nekaj dni. Izjavil je, da po njegovem mnenju sedanji položaj ni primeren za splošne svobodne in zares demokratične volitve. Ni pa hotel komentirati včerajšnjih vietminških predlogov za ureditev indokitaj-skega vprašanja, temveč je le izjavil, da se mu zdijo francoski predlogi popolnoma sprejemljivi. Nato se je Dulles ponovno vrnil k vprašanju azijskega obrambnega pakta in dejal,, njih represalij«. Ta politika, da so se načrti za sistem jugo- je dejal državni tajnik, oprav-vzhodnoazijske varnosti za-1 lja svojo nalogo in nobenega kasnili in sicer ne le zaradi razloga ni, da bi jo ZDA o-«očitnih težav iz raznih, političnih, verskih, tradicionalnih itd. razlogov«, temveč tudi «zaradi želje nekaterih, da počakajo na rezultate ženevske konference«. Dodal pa je, da se ZDA te težave ne zde nepremagljive. Državni tajnik je zanikal, da bi potekali v Singaporu petorni vojaški razgovori (med ZDA, Anglijo, Francijo; Novo Zelandijo in Avstralijo). Zaenkrat še niso predvidena vojaška pogajanja, je dejal, toda očitno bi bila nujno potrebna. če bi bil dosežen kak napredek v organizaciji kolektivne obrambe za to področje. Na drugi strani pa je potrdil, da so bili nedavno razgovori med ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo na osnovi določil pakta Anzus. Podobni so bili razgovori med ZDA in Filipini na osnovi pogodbe o vzajemni pomoči med obema državama. Končno je Dulles še zanikal, da bi razvoj položaja v Indokini povzročil spremembo ameriške politike »takojš- pustile. Ob zaključku je Dul-ies še izjavil, da se zaenkrat ne namerava vrniti v Ženevo. Iz Londona pa poročajo, da angleški ministrski predsednik; sir Winston Churchill danes v spodnji zbornici ni hotel povedati ničesar o podrobnostih sedanjih nagajanj za sklenitev jugovzhodnoazij-ske pogodbe. Omejil se je na zatrdilo, da zaenkrat nima ničesar dodati k svojim prejšnjim izjavam, prav kot je že včeraj zatrdil državni minister Se!wyn Lloyd. Voditelj laburistične levice Bevan se je ironično obregnil ob včerajšnjo Lloydovo izjavo, da zaenkrat ni nobenih ((diskusij«, temveč samo ((razgovori«, in svetoval Churchillu, naj sestavi slovar diplomatskih izrazov, ki bj pojasnil razliko med «posvetova-nji, pogovori, diskusijami in razgovori«. O poslanici o Indokini, ki jo je nedavno zunanji minister Eden poslal ministrskim predsednikom Indije, Pakistana in Ceylona, je Churchill NEPOSREDNI RAZGOVORI o ranjencih v Dien Bien Fu General Djap je pozval irancoske predstavnike, naj pridejo s helikopterjem na določen kraj na razgovore HANOI, 11. — Adjutant generala Navarre general Bobet je sporočil, da so na podlagi navodil, ki so jih dobili jz Ženeve, francoska letala spustila s padali danes okoli 13. ure v Dien Bien Fu pismo za poveljnika Hošiminhovih čet v katerem predlagajo nekatere praktične ukrepe za odstranitev ranjencev iz trdnjave. Pismo so spustili na bivše pristajališče letal, kjer je začrtan velik x*deč križ. Na isto področje so letala včeraj spustila zdravila in kose ledu za francoske ra- n|poveljnik Hošiminhovih čet general Djap pa je nocoj po radiu pozval generala Navarre naj pošlje v Dien Bien Fu s 'helikopterjem svoje predstavnike. ki bodo pooblaščeni razgovariati se o odstianitvi francoskih ranjencev. General izjavlja, da ((pooblašča odstranitev hudo ranjenih iz Dien Bien Fuja« Dalje izjavlja general Djap, da se bodo predstavniki obeh strani sestali na podrečju severno od pristaia-lišča za letala in da bo točen kraj, dan in uro sestan- ka moralo določiti francosko poveljstvo 24 ur prej. Do tega sestanka pa ne bo moglo priti pred četrtkom zjutraj. V Saigonu menijo, da se odvažanje ranjencev ne bo moglo začeti pred četrtkom popoldne, ker helikopterji Rdečega križa lahko pristanejo samo podnevi, zato da jih Hošiminhovo topništvo lahko takoj spozna. Hošiminhovo poveljstvo pa je po radiu sporočilo tudi, da bo francoske in vietnamske ranjence v Dien Bien Fu zdravilo francosko -anitarno osebje. Poročilo dodaje, da je bilo vse sovražno sanitarno osebje, od bolničarjev do vojaškega zdravnika, pooblaščeno, da ostane z ranjenci. Poročilo zaključuje, na bodo ti ranjenci deležni primernega zdravljenja in da so zdravniki Hošiminhove vojske odšli v Dien Bien Fu, da jih pregledajo. Tudi bonnska vlada je stopila v stik z Mednarodnim Rdečim križem zaradi informacij o ranjenih, mrtvih ali ujetih nemških legionarjih, ki so se borili v Dien Bien Fu. samo dejal, da poslanica poudarja i>otrebe »čim širše podpore vsakršni rešitvi za Indokino, ki bi jo morda dosegli v Ženevi«. Nadalje prosi poslanica za pojasnila o stališču treh vlad v tem vprašanju. Na neko drugo vprašanje pa je Churchill odgovoril, da še ni spremenil svojega mnenja o koristnosti morebitnega sestanka med voditelji Velike Britanije, ZDA in ZSSR. »Na žalost, je dodal, ni moje mnenje takšno, da bi lahko prevladalo v vseh okoliščinah.« Kot znano, je Churchill ta svoj predlog sprožil natančno danes pred letom dni. Ameriški tajnik za državno obrambo Wilson se je danes zvečer odpeljal iz vVashing-tona na nekajtedensko potovanje po Japonskem, Koreji in Filipinih, kjer bo nadzoroval ameriške vojaške naprave. O drugih morebitnih ciljih njegovega potovanja niso hoteli v Washingtor.u povedati ničesar točnega. Vendar pa povezujejo njegovo potovanje z načrti za ustanovitev jugovzhodnoaziiskega pakta. V angleških krogih so bili danes zelo previdni v komentiranju Dullesove tiskovne konference. Pravijo, da ne pripisujejo velike važnosti nekaterim «odgovorom v naglici«. Obenem opozarjajo, da so Dullesove izjave o Indokini v nasprotju z Eisenhower-jevo trditvijo da je Indokina ((zamašek steklenice«, se pravi, najvažnejši sektor za 0-brambo vsega tega področja. Zlasti veliko važnost pripisujejo v Londonu Indokini za obrambo Siama in Malajskega _ polotoka, kjer so Angleži že več let v borbi z domačimi gverilci. V Djakarti pa je indonezijski zunanji minister Sunario izjavil, da bi bil obrambni pakt za jugovzhodno Azijo učinkovit. samo, če bi ga organizirale dežele tega področja brez vmešavanja ali sodelovanja drugih držav. Sunario je dodal, da bi sodelovanje držav, ki imajo vojaške interese v jugovzhodni Aziji, lahko imelo za posledico preporod kolonializma. ki bi se mora) za vedno končati. OZN in volitve, ki bi jih organizirali samo obe Koreji. Dejal je. da je prva rešitev bolj priporočljiva, ker ne bi bilo koristno »pustiti kar na lepem obe stranki eno proti drugi«. Končal je s pozivom, naj se diskusija izmota iz splošnih izjav in polemik in naj postane bolj praktična, kajti le tako se bo mogoče približati rešitvi. Ob koncu današnje seje. ki je prvič, odkar traja konferenca. trajala ves določeni čas. do 19. ure, je predsedujoči Eden sporočil, da bo jutri spet seja konference o Indokini. Ni bilo določeno, kdaj se bo nadaljevala diskusija o Koreji. Danes predpoldne je dal voditelj siamske delegacije in eden izmed treh predsednikov konference o Indokini. princ Van, intervju agenciji AFP. Izjavil je, da se mu zdi francoski načrt za rešitev indokitajskega vprašanja ((logičen« in da je v marsičem podoben predlogu za premirje, ki ga je izdelal on sam. - zlasti pa po tem, da predvideva teritorialno razdelitev vojskujočih se strank. O vietminškem predlogu je dejal, da postavlja v ospredje politično plat vprašanja, in menil, da bi bilo laže urediti položaj najprej v Laosu in Kambodži, medtem ko bi bil v Vietnamu dosežen znaten napredek, če bi bil sprejet Bidaultov načrt »koncentracije« rednih čet. Van je tudi izrazil mnenje, da vsaj zaenkrat francoske čete ne bi smele oditi iz Indokine, čeprav je priznal, da je 0-bramba neodvisnosti predvsem stvar samih Vietnamcev. Slovenski duhovniki demantirajo papeževo glasilo LJUBLJANA- 11- - Pisanje lista »Osservatore Romano« o preganjanju cerkve in zatiranju duhovnikov v Jugoslaviji je izzvalo veliko začudenje v krogih slovenskih duhovnikov. članov Cirilmetodijskega društva. Člani društva poudarjajo da so dejstva ravno nasprotna, da država stalno materialno podpira duhovnike in cerkvene ustanove in da je rimsko-katoliška skupnost dobila od države doslej pomoč nad 61 milijonov dinarjev. Poleg tega je ljudska oblast Slovenije dala nad 14 milijonov dinarjev za popravilo cerkva. 2,5 milijonov dinarjev pa za subvencije ljubljanskemu bogoslovju. S sporazumom, sklenjenim med društvom in pristojnimi državnimi organi, pa je v Sloveniji socialno zavarovanih 408 duhovnikov, 27 duhovnikov pa že prejema od države mesečno pokojnino v znesku 8500 din. _______ CATANZARO. 11. — Danes popoldne se je blizu jezera Ampollino približno 80 km od Taverne prevrnil tovorni avtomobil v 20 metrov globok prepad. Pri tem je bilo ubitih 8 oseb. Še en p V italijanski eGazzetta uj-ficiale della Repubblica Ita-liana« št. 103 z dne 6. V. 1054 je prvič objavljen odlok «pre/ekture» v Trstu s podpisom predsednika cone Mi-celija. Doslej še nismo opazili, da bi tržaška «prefektura:» objavila svoja sporočila v italijanskem uradnem listu. V priobčenem odloku je rečeno, da bo le-ta priobčen v Uradnem listu italijanske republike in v Uradnem listu ZVU. Najbrž je to uvod v paralelno objavljanje v obeh uradnih listih. Zadnja faza naj bj bila najbrž objavljanje samo v Uradnem listu italijanske republike. Značilno je, da la prvi odlok tržaške prefekture prinaša lestvico pri natečaju za neko službeno mesto v sanitetni službi v Trstuv Z objavljanjem takih natečajnih pogojev v Uradnem listu italijanske republike naj bi omogočili čim širšo udeležbo kandidatov iz Italije za službena mesta v Trstu. Pri dosedanjih razpisih na- Brezposeinost v ZOA WASHIN OTON, 11. — Predsednik sindikalne organizacije CIO Walter Reuther je danes izjavil, da je sedaj v ZDA 5 milijonov brezposelnih delavcev, za katere «se Eiscn-howerjeva uprava nič ne potrudi«. Dodal je, da bi same zvezna vlada lahko zagotovila zaposlitev brezposelne delovne sile, s tem da bi znižala davčna bremena za manj premožne družine in izvajaia obširen program javnih del. Danes Mievo mio mnanjsgoliH Mii RIM, 11. — Italijanski zunanji minister Piccioni bo jutri v zunanjepolitični komisiji senata poročal o mednarod-' nem položaju in bo pri tem, kot napovedujejo, tudi obširneje obravnaval rimsko stališče do tržaškega vprašanja. Podtajnik v predsedstvu rimske vlade pa je dal danes intervju agenciji »Tclegiorna-]e». Scalfaro, ki se je včeraj vrnil iz Trsta in o svojem potovanju že poročal Scelbi in Ficcioniju. je o tržaškem vpra-anju dejal: ((Italijanska vlada, zlasti pa predsednik Scelba in zunanji minister Piccioni, je storila in bo tudi v nadalje storila vse, kar je v njeni moči, da se ohranijo pravice Italije, pri čemer želi sodelovati pri pravični rešitvi. Italija je jasno povedala, da so pri reševanju tržaškega vprašanja meje, onkraj katerih absolutno ne more iti, zdaj pa 7. zaupanjem pričakuje morebitne predloge«. O intervjuju maršala Tita z evropskim direktorjem «New York Timesa« Sulzbergerjem pa Scalfaro v intervjuju m vedel povedati drugega, kot da. se, mu «zdi čudno«, da se jugoslovanska vlada »poslužuje izjav tisku, da bi prikazala svoje stališče«. O svojem potovanju v Trst pa je Scalfaro dejal, da je govoril s predstavniki male industrije, Delavske zbornice in Trgovske zbornice. Dejal je, da podtajnik Ferrari Aggradi že dalj časa proučuje razne gospodarske ukrepe, da pa je nekatere ukrepe treba hitro izvesti, ker so nujni. Dejal je, da je' vsem, s katerimi je v Trstu govoril, ((zagotovil posebno zanimanje vlade«. Italijanski tisk napoveduje tudi ustanovitev posebne komisije. sestavljene iz podtajnikov in visokih funkcionarjev ministrstev; ki se ukvarjajo z gospodarskimi in upravnimi vprašanji: ta komisija bo proučevala tržaško problematiko. Pri tem obljublja glasilo Katoliške akcije «Quotidiano», da bodo poskusili to delo o-praviti brez prevelike birokracije. ZDA in Srednji vzhod CARIGRAD, 11. — Danes se je začela v Carigradu pod predsedstvom ameriškega državnega podtajnika za Srednji vzhod in Južnovzhodno Azijo Byroada napovedana konferenca načelnikov ameriških diplomatskih predstavništev na teh področjih. Konference se je udeležil tudi ameriški odposlanec na Srednjem vzhodu general Arthur Trudeau. ki ima baje nalogo proučiti z ameriškimi vojaškimi atašeji v državah Srednjega vzhoda in Južno-vzhodne Azije organiziranje obrambe na tem področju. Govorili bodo tudi o okrepitvi turško-pakistanske pogodbe in o vprašanju ameriške vojaške pomoči Srednjemu vzhodu. Konferenca bo trajala do 14. maja, toda v državnem departmaju ne prikrivajo težav v zvezi z organiziranjem o-brambnega sistema v Aziji zaradi nasprotij med arabskimi državami in Izraelom, med Egiptom in Veliko Britanijo, med nekaterimi arabsko-azij-skimi državami ter med temi in Indijo. Nemško javno mnenje obsoja prepoved objave predavanja Moše Pijada Pred obnovitvijo trgovinske pogodbe med Zahodno Nemčijo m Jugoslavijo BEOGRAD, 11. — Sporazum o odgoditvi plačanja jugoslovanskih finančnih obveznosti do Zahodne Nemčije, ki je bil nedavno sklenjen v Bonnu. je po mnenju zahodno-nemškega veleposlanika v Beogradu dr. Hansa Krolla pozitiven korak v dosedanji fazi razvoja nemško-jugoslo-vanskih odnosov. S tem sporazumom so ustvarjeni pogoji za še širše gospodarsko sodelovanje med obema državama. Najnovejša jugoslovanska ocenitev mednarodnega položaja, je dejal dr. Kroil. je odkrila nove perspektive za razvoj nemško-jugoslovanskih odnosov in za tesnejše medsebojno sodelovanje. V zvezi z ravnanjem uprave bavarskega radi? m predsednika upravnega odbora' dr." Hundmacherja. ki je prepovedal oddajo izjav predsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Moše Pijade, je dr. Kroll izjavil, da je to ravnanje naletelo na spontano reakcijo vseh krogov in strank v Zahodni Nemčiji. To dejstvo je posebno važno, je zaključil nemški veleposlanik. ker kaže, da lahko obe vladi v svojih naporih za poglobitev medsebojnih odnosov računata na podporo svojega ljudstva. Po vesteh iz nemškega veleposlaništva se bodo ob koncu maja začela v Beogradu pogajanja za obnovitev trgo- vinske pogodbe med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo, ki zapade 30. junija. Uprava Združenja nemških novinarjev pa je sinoči izra- zila v brzojavki, poslani Zvezi novinarjev Jugoslavije, obžalovanje zaradi tega, ker je bilo predavanje predsednika skupščine Moše Pijade odstranjeno s sporeda muen- čhenske radijske jmstaje. Nemški novinarji izražajo v brzojavki svoje neodobrava- nje, ki ni samo omejeno na ozke kroge temveč ga deli ves nemški tisk. politične organizacije. pa tudi vlada. FLRJ vrnila Madžarski vojaško letalo MIG 15 BEOGRAD, 11. — Kot smo že javili, se je 19. februarja spustilo pri Bjelovaru na Hr-vatskem zaradi pomanjkanja goriva madžarsko vojaško letalo sovjetske proizvodnje vrste MIG 15, Jugoslavija bo letalo te dni vrnila Madžarski po železnici, pilot pa se je že vrnil v domovino. tečajev n. pr. za mesta zdravnikov in lekarnarjev v občinah cone A STO, objavljenih doslej samo v Uradnem listu ZVU so že itak postavljali za moške kandidate kot pogoj predložitev lista o izvršeni vojaški službi. ki ga niso mogli predložiti tržaški prosilci, ki so po vojni diplomirali in bili že s tem izključeni od natečaja. Logičen po tej liniji izključevanja tržaških kandidatov od natečajev tržaške ((prefekture« je ta novi korak tržaške «prefekture», da pričenja objavljati svoje razpise o natečajih v Uradnem listu italijanske republike, ker so itak nekateri pogoji teh natečajev taki, da se_ jih Slovenci in sploh Tržačani ne morejo udeleževati. Nadalje je značilno, da se conski predsednik ali »prefekt » Micelli tudi sicer obnaša kot kateri koli kalabre-ški «prefetto». V omenjenem odloku se namreč sklicuje med drugim tudi na dekret štev. 340.3/12099 od 10. februarja 1954, s katerim je sVisoki komisariat za higieno in zdravstvo» v Rimu imenoval ocenjevalno komisijo za natečaj, ki ga je v maju lani odprlo pokrajinsko odposlanstvo v Trstu, za mesto pomočnika v tržaškem pokrajinskem laboratoriju za higieno in profilakso. . Od kdaj so za cono A postali obvezno veljavni dekreti katerega koli rimskega «visokega komisarja» pri italijanski vladi? Kolikor je nam znano, taki dekreti niso veljavni pri nas, ker oblast takih in podobnih komisarjev neha pri štivanskem bloku. Gre torej za najnovejši poskus rimske vlade, da tokrat s pomočjo predsedstva cone A doprinese še en ((dokazu o Cammaratovi «ne-ugasnjeni suverenosti» Italije nad STO. Kot je čitate-Ijem znano, je že v lanskem oktobru rimsko kasacijsko sodišče izdalo neko sodbo na temelju prav te Cammarato-ve «neugasljivosti». No, tedaj so to storili rimski sodniki, ki jim ZVU pač ne more prepovedati, tudi če bi izdali sodbo, v kateri bi na pr. potrdili, da je imel prav oni rimski papež, ki je izobčil Galilea, ker je trdil, da se zemlja vrti okrog sonca. Pač pa je dolžnost ZVU, da pokliče na odgovornost svo-• jega tako visokega uradnika, kakršen je predsednik cone A, ko izdaja odloke na podlagi dekretov vladnih funkcionarjev neke tuje države, dekretov, ki v naši coni niso veljavni, in da povrh tega te odloke objavlja tudi o uradnem listu te tuje države in pod takimi pogoji, da veliko število moških konkurentov — v konkretnem primeru — sploh nima možnosti udeležbe pri natečaju, ki je razpisan za službo v njihovem mestu, kjer imajo hkrati vse državljanske pravice. Jutri zopet glasovanje o zaupnici Lanielovi vladi Vprašanje zaupnice je vlada postavila v zvezi s svojo zahtevo, naj se razprava o Indokini odloži na nedoločen čas - Napadi Hošiminhovih oddelkov ob ustju Rdeče reke PARIZ, 11. — Ministrski predsednik Laniel je danes v narodni skupščini zahteval, naj se razpravljanje o raznih interpelacijah glede Indokine odloži na nedoločen čas. S tem v zvezi je postavil vprašanje zaupnice. Skupščina bo o zaupnici glasovala v četrtek ob 15. uri. Vlada je Laniela pooblastila, da zahteva glasovanje o zaupnici, po prekinitvi današnje seje narodne skupščine, na kateri bi morali razpravljati o morebitni določitvi dneva za razpravljanje o indokini. Fred začetkom so se voditelji parlamentarnih skupin, ki so se zbrali na posvetovanje, izrekli proti določitvi dneva za to razpravljanje, pri čemer pa ni bilo izključeno, da pride na seji do nasprotnega sklepa, če bi se v tem smislu predložila interpelacija. V začetku seje je degolist Palewski izjavil, da je dobil od skupine URAS (golistični odpadniki) in od drugih poslancev zahtevo, naj se takoj določi dan za razpravljanje o interpelacijah glede Indokine. Ker je bila ta zahteva opremljena s 50 podpisi, je morala skupščina o tem izreči svoje mnenje, in se je izrekla v ugodnem smislu. Takoj zatem se je oglasil k' besedi ministrski predsednik Laniel, ki je priznal, da ima parlament pravico do nadzorstva nad indokitajskim vprašanjem. Zagotovil je, da vlada ne misli parlamentu in javnemu mnenju prikrivati dejstev, ter je pripomnil, da se pridružuje predlogu, ki so ga pred dnevi stavili predsedniki komisij za zunanje zadeve, za narodno obrambo in za prekomorska ozemlja, in na podlagi katerega naj bi se ustanovila stalna komisija, ki bi proučevala indokitajska vprašanja. Za vsako od treh komisij bi določili pet komisarjev. Novi organizem bi imel široka pooblastila, da dobi od viade vse zaželene informacije, pod pogojem, da v komisiji ne bi bili kominfor- misti. Ko bo komisija razpolagala z zadostno dokumentacijo, bo lahko določila dan za javno razpravo, k; ga bo vlada sprejela. Laniel je zaključil, da vlada zahteva odložitev razpravljanja o predloženih interpelacijah, upoštevajoč tudi kočljivost sedanjih pogajanj v Ženevi Takoj za Lamelom sta govorila poslanca Fouchet (URAS) in progresist De Chambrun. Prvi je kritiziral Lanielovo stališče in je pozval vlado, naj odstopi; drugi pa je poudarjal nujnost premirja v Indokini in dodal, naj bi pustili za poznejši čas ugotavljanje odgovornosti. Kominformistični poslanec Waldeck-Rachet pa je vztrajal. naj bi takoj razpravljali o interpelacijah, in naj se s pogajanji doseže sporazum o prenehanju vojne. Podal je, da bi Hošiminhovi predlogi v Ženevi lahko služili kot podlaga za pogajanja. Pozneje so še drugi trije poslanci vztrajali, naj bi takoj razpravljali o interpelacijah. Ob 19.15 je bila seja prekinjena za tri ure na zahtevo vlade, ki se je takoj sestala na izredni seji, na kateri je vlada pooblastila Laniela, da postavi vprašanje zaupnice v ustavni obliki, kar je Laniel tudi storil, ko se je seja zopet nadaljevala. Politični opazovalci so mnenja, da bi utegnil Laniel pozvati svoje pristaše, naj glasujejo proti njemu, tako da bi povzročili njegov poraz z ustavno večino vsaj 314 glasov. To bi privedlo do razpustitve parlamenta in do splošnih volitev, česar si poslanci prav gotovo ne želijo, medtem ko bi Lanielova vlada ostala na oblasti za opravljanje tekočih upravnih poslov do končanih volitev, in tega si poslanci še manj želijo. Medtem javlja francosko poveljstvo iz Hanoia, da je v zadnjih urah prišlo do novih napadov ob ustju Rdeče reke. preteklo noč so Hošiminhovi oddelki napadli nekate- re utrjene položaje. Namen teh^ napadov je baje tipati moč francoske obrambe. Francosko poveljstvo je ukazalo letalske napade proti napadalcem, ki se zdi, da hočejo pretrgati promet po cesti št. 5, ki veže Hanoi s Haifon-gom; -vzporedno s to cesto je speljana tudi železnica. Ho. šiminhovi oddelki so zavzeli neki francoski položaj oddaljen 11 kilometrov od tonkin-ške prestolnice. Sporočilo o padcu tega položaja je še povečalo napetost v Hanoiu. Zasedanje skupščine evropske skupnosti premoga in jekla STRASSBURG, 11. — De Ga-speri je bil danes soglasno izvoljen za predsednika skupščine evropske skupnosti premoga in jekla; skupščina je sestavljena iz predstavnikov parlamentov udeleženih držav. De Gasperi je bil edini kandidat, ker sta tago dosedanji predsednik Paul Henri Spaak (ki je postal zunanji minister v novi belgijski vladi) kot nemški predstavnik Clement von Brentano odklonila kandidaturo. Skupščina je tudi izvolila, prav tako soglasno, pet podpredsednikov, ki bodo: Jean Fohrmann (Luksemburg). Hermann Puender (Nemčija), Ro-ger Carcassonne (Francija), Roger Motz (Belgija) in G. Vixzeboxse (Holandska). Na popoldanski seji skupščine, ki šteje 78 članov, je predsednik visoke oblasti «poola» Jean Monnet prečita) letno poročilo o delovanju skupnosti. Monnet je med drugim formalno obvestil skupščino o dogovoru med visoko oblastjo in vlado ZDA za a-meriško investicijsko posojilo 100 milijonov dolarjev; sporočil je tudi, da se bodo kma. lu začela pogajanja z Veliko Britanijo za njeno čim tesnej. še sodelovanje s «poolom». SJPOMIN »HJt DUEVI Na današnji dan Je leta 1944 izšla prva tajna številka »Delavske enotnosti* (Unita operaia). DANES, sreda 12. m»i» Pankracij, Stojmn' . Sonce vzide ob 4.39 m 19.25. Dolžina dneva 14-48. w» vzidie ob 14.17 in zatone «> JUTRI, četrtek 13. ®aj* Servacij, Jasn« DANES ODHOD ZADNJESKUP1NE IZ KONTINGENTA 2100 LJUDI Še 730 brezposelnih Tržačanov v Avstralijo Ponavljamo: ZVU je dolžna prenehati z zapostavljanjem domače delovne sile na račun priseljencev iz Italije Danes odpotuje iz Trsta v Avstralijo z ladjo »Castel Verde* zadnja skupina 730 tržaških brezposelnih delavcev. S tem odhodom je do sedaj odšlo iz Trsta v Avstralijo 2100 brezposelnih delavcev, ki jih je najel medvladni odbor za evropsko izseljevanje. Kot smo že poročali, se je za izselitev v Avstralijo prijavilo nekaj nad 4200 brezposelnih, toda nekatere so zavrnili iz zdravstvenih razlogov, druge pa zaradi pomanjkanja zahtevanih listin. Po drugi strani pa so nam tudi sporočili, da se je mnogo delavcev v zadnjem trenutku premislilo in se ni javilo na dan odhoda, To je povsem razumljivo, ker se naš delavec ne bi nikoli odločil za tujino, če bi mu doma zagotovili zaslužek. Kljub pomanjkanju dela in zapostavljanju domačinov na račun desettisočev tujcev, ki so dobili zaposlitev v našem mestu se mnogi zavedajo, da je bolje, da ostanejo doma in da skupno z vsem tržaškim delavstvom nadaljujejo borbo za pravico do dela, Tudi ob tem odhodu, ki bi želeli, da bi bil zadnji, ne moremo mimo ugotovitve, ki smo jo že tolikokrat zapir soli, da je čas, da odgovorne oblasti napravijo konec sedanjemu obupnemu gospodarskemu stanju mesta, predvsem pa konec zapostavljanju domače delovne sile, ki se mora izseljevati v tujino zaradi stalnega načrtnega priseljevanja tujcev iz Italije in tisočerih istrskih optantov, ki so optirali za Italijo in ne za Trst. Za to stanje je v prvi vrsti edgovorna ZVU ki bi morala biti nepristranska in preprečiti vsako umetno naseljevanje tujega prebivalstva na to področje. Dolžnost ZVU je, aa v prvi vrsti skrbi za zaposlitev domačih delavcev, za blagostanje tukajšnjega prebivalstva. Sele če bi na tem področju primanjkovalo delovne sile, bi se ZVU lahko obrnila na tuje države, za najem potrebnih delavcev, ki pa bi morali biti začasna zaposleni dokler bi jih potrebovali. Do sedaj pa je ZVU dovolila, da je prišlo v povojnih letih v Trst nad 46.000 priseljencev od koterih je najmanj 10.000 dobilo službo na račun domačinov. JuooslouansHa proga Reda - irst - »ono Kong Kot poroča tržaška gospodarska agencija »Astra* bo «Jugoslovanska linijska plo-vidba* z Reke pričela 1. junija redno pomorsko potniško-tovorno progo proti Daljnemu vzhodu. Proga bo mesečna in bo šla skozi sledeča pristanišča; Reka - Trst - Split - Bei-rut .. Port Said - Kolombo -Singapur - Diakarta . Ho-ng Kong - in pogojno tudi Djed-dah, Port Sudan, Djibuti, Pe-nang, Be]wan in Po-rt Swet-tenham. Za prva dva odhoda bo šla proga tudi skozi Trst pri vožnjah ob odhodih, pozneje pa ob povratkih. Na progi bodo vozili moderni parniki tipa «Triglav», ki imajo 4.700 ton in razvijajo 15 do 17,5 milj na uro. Ukaz ZVU št. 43. ZVU Je izdala poenoteno besedilo zakonov, ki se tičejo pristojbin za državne koncesije na an-glo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato Je bil 7. maja podpisan ukaz ZVU št. 43, S SESTANKA KMEČKE ZVEZE V RICMAIVJIH USPEH BORBE PROTI RAZLAŠČANJU odvisen od motnega nastopa kmetovalcev Za izboljšanje zemljišč, ki jih nameravajo razlastiti, so kmetovalci dobili podpore Kmetijskega nadzorništva - Kmetovalci pozdravljajo skupen nastop Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Predvčerajšnjim zvečer je bil v ^"Ricmanjih sestanek Kmečke zveze, na katerem so kmetovalci razpravljali o raznih vprašanjih v zvezi z razlastitvijo zemljišč med Ricmanji, Domjom in S.M.M. spodnjo. Tov. Kosmina je v uvodni besedi pojasnil razlastitveni postopek, potem pa poudaril, da gre tudi prj teh razlastitvah predvsem za slovensko zemljo. V tej zvezi je omenil razlaščanje slovenske zemlje na Opčinah, na Proseku, v Sv. Križu, Devinu in drugod ter naseljevanje tujcev v te kraje, kar stremi za spreminjanjem etničnega značaja našega področja. Glede razlastitev po Ustanovi industrijskega pristanišča pa je tov. Kosmina najprej ugotovil, da so popolnoma nepotrebne, kajti industrijsko pristanišče ni tako razvito in ne zaposluje takega števila delavcev, da bi morali že sedaj pričeti z gradnjo «rezi- dencialne* cone. Poudaril je tudi nezakonitost tega postopka. ki je v nasprotju s točnimi določbami ukaza ZVU. Končno pa je pozval vse prizadete lastnike zemljišč in kmetovalce sploh, da se strnejo okoli svojih kmečkih organizacij ter po njih vodijo skupno borbo za dosego svojih pravic in v obrambo svojih interesov. V diskusiji so kmetovalci povedali, da so nekateri pred dvema letoma dobili od Kmetijskega nadzorništva podpore za izboljšanje vinogradov oz. postavitev novih trtnic. Ze iz tega je jasno razvidna absurdnost nameravanega razlaščanja te zemlje, ko po eni strani dodeljujejo podpore za izboljšanje kmečkih gospodarstev, po drugi strani pa hočejo kmetom zemljo odvzeti ter jih dejansko spraviti na beraško palico. Kmetovalci so tudi izrazili potrebo in nujnost enotnega nastopa vseh prizadetih lastnikov zemljišč ter sklenili, da bodo vplivali na one morebitne posameznike, ki bi hoteli svojo zemljo prodati. Soglasno so izjavili, da se bodo do skrajnosti borili za obstoj na svoji zemlji, ki je šla iz roda v rod in mora ostati v rokah tistih, ki se leta in leta trudijo, da bi iz nje čim več pridobili. Vsi se zavedajo, da bi razlastitev pomenila neizogibno gospodarsko propast vseh tistih, ki od zemlje živijo. Končno so še pozdravili nastop obeh kmečkih organizacij ter izrazili željo, da bi prišlo do skupnega sestanka vseh prizadetih kmetovalcev, na katerem nai bi bili prisotni tudi predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Velika večina kmetovalcev se namreč zaveda resnosti položaja in ve, da je le v enotnem nastopu jamstvo za čim ugodnejšo rešitev iz zapletenega položaja. DRUGI DAN RAZPRAVE PROTI SGROIJU ZARADI AFERE čLOMBARDO-VENETA> ON. ALDISIO SE JE SGROIJU ZAHVALIL ZA NJEGOVO ..USPEŠNO DELOVANJE ii To dojstno jo na Sgroijevo zahtevo potrdila njegova uradnica - Na zahtevo državnega tožilca bo ponovno zaslišan notar Senciari, ker so njegove izjave v nasprotju z izjavami druge priče-oškodovanca - Oškodovanci s solzami v očeh obtožujejo cominendatorea iz Sicilije Razprava proti Sgroiju se je pričela včeraj dopoldne z zaslišanjem oškodovanega Turco Nerero. katerega je poklical predsednik kot nekak tipičen primer in ki je podrobneje pojasnil način poslovanja družbe v odnosu do klientov. , Druga važna priča pa je bil advokat Richetti, katerega je sodišče postavilo za kurator-ja propadle družbe. Njegovo pričevanje je bilo dokaj dramatično: Bilo ni nikakih knjig in še sedaj ne morem ugotoviti nekaterih podrobnosti. V Milanu družbe praktično ni bilo nikoli, bil je samo skromen sedež in je v resnici šlo za psevdo družbo (vsi »akcio-narji* družbe so namreč: Sgroi, njegova žena in prijateljica). Aktivne postavke so izredno nizke in v praksi sestoje iz pohištva, treh nedokončanih stavb in nekaterih malenkosti. Upam, da bom lahko izvršil prenos tega lastništva, ne da bi se bilo treba zateči k javni dražbi. V takem — najugodnejšem primeru računam na okrog 15 milijonov dohodkov, kar bi predstavljalo okrog 15 odst. denarja, katerega so izgubili oškodovanci. Družbe v praksi pravzaprav ZARADI KRIZE IN PO Novi odpusti delavcev v dveh tržaških podjetjih Podjetje SATIM bo 15. t. m. sploh prenehalo obratovati, v lesnem podjetju Sbocchelli pa so odpustili 16 delavcev Svoj čas smo že pisali, da i hodnega obvestila odpušča, namerava podjetje SATIM za- Pri tem ni podjetje niti po preti svojo tovarno kovinske ' Zvezi malih industrijcev ob- vestilo sindikalnih organizacij, kakor je bilo vedno v navadi. Delavce je tako ravnanje razburilo in včeraj je šla njihcva delegacija protestirat proti odpustom na urad za delo. Funkcionarji tega urada so sklenili, da skličejo v četrtek sestanek predstavnikov delodajalcev in delavcev, na katerem naj bi razpravljali o teh odpustih, Danes pa bo sestanek med delodajalci in delavci na sedežu Zveze malih industrijcev. embalaže so odpustili vse delavce. Na zahtevo sindikalnih organizacij je začel posredovati urad za delo med ravnateljstvom podjetja m oblastmi, da bi se zaprtje tovarne preprečilo s tem, da bi oblasti podjetje nekoliko podprle. V.se to posredovanje pa ni imelo uspeha in edino, kar so sindikati dosegli, je to, da bodo tovarno zaprli 15. maja, medtem ko bi se moralo to prej zgoditi že 30. aprila. S tem bo v kratkem izgubilo delo 23 delavcev, ki so še bili po raznih skrčenjih osebja zaposleni v tovarni. V svoji posredovalni akciji je urad za delo predlagal ZVU, naj bi se z javnimi fondi ustanovil pri podjetju strokovni spopolnitveni tečaj ki bi traj»l za 10 delavcev 8 mesecev, s čimer bi se podjetje znatno finančno razbremenilo. Ravnateljstvu podjetja se je to zdelo premalo in je postavilo kot pogoj za nadaljnje obratovanje, da mu ZVU da vsak mesec prispevek v povprečni višini mesečnega primanjkljaja. Oblasti pa tega pogoja niso sprejele. Vsekakor se zdi, da bo kasneje tovarni. ponovno obratovala, toda s preusmeritvijo proiz-vodnje. * * * Ladjedelniška kriza je povzročila tudi hudo krizo i az-jjih mizarskih, pleskarskih, mehaničnih in drugih podjetij, ki so delala zanjo zlasti pri opremi ladij. Tako smo bili zlasti v drugem polletju lanskega leta priča številnim odpustom v mali industriji, še posebno pa v lesni. Desno podjetje Sbochelli, ki je ve-lno delalo za Združene jadranske ladjedelnice in za Tržaški arsenal, je takrat odpustilo mnogo delavcev. Sedaj se stvar ponavlja in vodstvo podjetja je te dni sporočilo naravnost 16 delavcem, da jih s samo osmimi dnevi pred- V noči med ponedeljkom In torkom je umrla v glavni bolnici 68-letna Dionisia Manci-nelli iz Ul. Ronchetto 40, ki se je 7. t. m. zastrupila po vsej verjetnosti s pokvarjeno tuno. sploh ni bilo. Ni bilo ne direktiv ne kapitala niti pravega vodstva. Obstajala so samo upanja. Tudi jaz sem lahko ugotovil, da je izgnilo približno 21 milijonov lir. Poleg tega pa moram ugotoviti, da je med računi mnogo zelo čudnih postavk. Sgroi je tako kupil avtomobil — staro škatlo — za 250.000 lir in porabil za popravila kar 600.000 lir. Za likof na primer rezul-tira. da je bilo porabljenih 900.000 lir. Kupljeni so bili številni dragulji za dva do trikrat večjo ceno, kot je njih resnična vrednost. Nekatere uslužbenke so dobivale po 60 ali 80 tisoč lir na mesec. Uradi so bili luksuzno opremljeni in vse skupaj^ povečini sploh ni bilo plačano. V to se vmeša javni tožilec: Kafko pojasnjujete obtoženec izdatek 600.000 lir za popravilo avtomobila? Sgroi: Vsi izdatki za popravilo se lahko dokažejo s podrobnimi računi. Priča Richetti: Točno sem pregledal vse račune, a teh računov nisem mogel najti, in nadaljuje: Seveda bi se lahko rešilo mnogo več, če ne bi delal težav urad načrta Aldisio, ki ne kaže mnogo razumevanja. Tam se drže črke zakona, ki predvideva lastnino zemljišč, medtem ko ni niti eno zemljišče v resnici last omenjene družbe Vnovič se dvigne Sgroi in vpraša, če je obstajala možnost, da se je kdo prilastil kake stvari med dobo. ko je bil aretiran in ko je sodišče postavilo kuratorja. Na to vprašanje odgovarja priča, da je našel vse prostore zapečatene z nedotaknjenimi žigi policije. Naslednja priča inšpektor Rappo potrjuje že znane in ugotovljene stvari, da je policija zaplenila popolnoma vse dokumente in da so vsi ti dokumenti sedaj pred sodiščem. Nato pa omenja, da je našel tudi 206 še nepodpisanih pogodb za člane civilne policije in finance. Tožilec: Sgroi je torej ((gradil* ne samo za 400 milijonov, za katere že vemo, temveč se je ukvarjal z načrti za gradnjo za drugih 400 milijonov, Vse brez sredstev •— in obrnjen k obtožencu: Kje ste mislili dobiti denar? Sgroi: Obrnil sem se na komandanta korpusa finančnih straž polkovnika Ducceja in na razne predstavnike ZVU in tudi na inšpektorja Bene-fortija s predlogom, da bi gradil veliko število stanovanj za policijo in financo. Z Duc-cejem sem govoril dan pred aretacijo. Javni tožilec: Kje bi dobili začetna sredstva za graditev teh stanovanj, saj so omenjene pogodbe predvidevale minimalne prispevke policajev ali financarjev? Sgroi: Imam prijatelje v Milanu... Potem sta prišli pred sodišče obe uradnici. Najprej Marcati, ki ni povedala mnogo zanimivega razen tega, da ji je Sgroi rekel, da ni treba urediti knjigovodstva, ker obstaja vsa uprava in administracija v Milanu. Važnejše pa je bilo pričevanje druge uradnice .Barisi, ki je dobivala formalno 50 in pogneje 60.000 lir na mesec, a je bila zadnja dva meseca plačana z nakazili. Predsednik pripomni: Brez kritja seveda. Barisi potrdi in doda. da je Sgroiju posodila 350.000 lir ter da je tudi ona oškodovana. Priča potrjuje tako neurejenost knjigovodstva kot dejstvo, da so nakazovali določena stanovanja celi vrsti prosilcev in v nekem primeru celo dvajsetim. Zatem se je pričela dolga žalostna vrsta ljudi, ki so plačali po 100, 200 in 300.000 lir ter seveda izgubili ta denar. Med drugim je pričal tudi Cuk. ki kot jugoslovanski državljan po zakonu ne more uživati ugodnosti načrta Aldisio, pa ga je Sgroi potrepljal po rami in rekel, da bo že on vse uredil, da je denar internacionalen. Petronio pa je doma iz Pi- rana in vojni invalid ter je zgubil 300.000 lir. On pravi, da je opozoril Sgroija na težave z načrtom Aldisio, ker ima 65 let in bi moral po zakonu plačevati do 90. leta. Takrat je Sgroi ponosno Izjavil. da je njegova družba visoko patriotska družba in da je napravljena prav za to, da pomaga ezulom Tudi Sgroi je torej tipični predstavnik italijanskega patriotizma. Vsega skupaj je dopoldne prišlo pred sodišče 20 oškodovancev, ki so povedali vsi bolj ali manj pretresljive zgodbe in so se obračali do Sgroija z dokaj prezirljivimi izrazi. Gospa Rochetto ga je tako na primer navzala: »S--gnor farabutto* ob velikem odobravanju številnega občinstva. Tudi popoldne se je nadaljevala žalostna procesija, katero je • prekinilo pričevanje notarja Senclarija. Vse kaže. da se to pričevanje proti pričakovanju obrača v Sgroije-vo korist. Gre namreč za 19 pogodb, katere je sklenil notar Senciari z lastniki zemljišč v Ul. Doda in za kar je bil denar vinkuliran v banki pod odgovornostjo notarja do KLJUB AKCIJI JE VSE OSTALO PO STAREM Um ni v ik koordi interesu 1 nacijs 3,000 1 kega od ržaških [ Ibora »odjetij S pošiljanjem odqovorov in s polemiko koordinacijski odbor ne bo rešil niti enega izmed vprašanj, ki težijo srednja m mala podjetja (Nadaljevanje na 4. strani) Pred mesecem dni je 13.000 tržaških srednjih in malih podjetij proglasilo poldnevno splošno zaporo v znak protesta proti pristojnim oblastvenim organom, ki niso ničesar storili, da bi sprejeli zahteve srednjih in malih podjetnikov glede sedanje splošne gospodarske krize. Tedaj je koordinacijski odbor, ki vodi vso to akcijo, sporočil, da je bila protestna zapora nujna, da se oblasti prisili na rešitev določenih vprašanj, ki sproti slabšajo sedanje stanje srednjih in malih podjetij- Kasneje je koordinacijski odbor tudi sporočil, da je bila sestavljena posebna tehnična komisija, ki naj odgovori na netočne trditve načelnika oddelka za finance in gospodarstvo ZVU dr. Sartorija glede zahtev koordinacijskega odbora. Pred nekaj dnevi pa je koordinacijski odbor izdal komunike v katerem pravi, «da je na zadnji seji proučil odgovor, ki so ga tehnični organi koordinacijskega odbor« pripravili na izjave načelnika oddelka za finance in gospodarstvo, ki jih je dal na tiskovni konferenci o proračunu*. Komunike dodaja, da bodo vsebino tega odgovora poslali ZVU in rimski vladi. Pred tem komunikejem pa je koordinacijski odbor dal vedeti, da se bo akcija v kratkem času zaostrila, če ZVU ne bo sprejela njihovih zahtev. Iz zadnjega sporočila je razvidno. da je koordinacijski odbor izbral zelo neuspešno pot za rešitev sedanjih vprašanj krize srednjih in malih podjetij, če se zadovoljuje s tem, da pošlje ZVU in rimski vladi odgovor na izjave in trditve dr. Sartorija. Te ugotovitve lahko predstavljajo samo polemično stran celotnega spora med tržaškim’ srednjimi in malimi podjetniki in oblastjo. Ne morejo pa rešiti niti enega od tolikih vprašanj. Zato ne moremo razumeti umika koordinacijskega odbora, ki je bil pooblaščen od 13.000 podjetij, ki preživljajo krizo, da odločno nastopa za dosego postavljenih zahtev. Znano je, da do sedaj niso ugodili še nobeni zahtevi. Srednja in mala podjetja zahtevajo davčne olajšave in finančno pomoč, ker so v glavnem izčrpala ves obratni kapital, zahtevajo, da se strogo nadzoruje izdajanje novih o-brtnih dovoljenj in da se o-brtna dovoljenja izdajo samo v res potrebnih primerih; zahtevajo olajšave pri plačevanju socialnih dajatev itd. Krošnjarji in branjevci zahtevajo ukinitev dohodninskega davka, ukinitev povišanja pristojbin na zasedbo prostorov itd. Od vseh teh zahtev so dosegli le to, da je občinska uprava pristala za krošnjarje in branjevce samo na nakate-re olajšave pri plačevanju davka na zasedbo javnega prostora in možnost odplačevanja zamudnih obresti na o-broke v primerih zakasnele prijave obdavčljivih predmetov. To je vse, kar je bilo doseženega do sedaj. Vse drugo je ostalo pri starem. Kljub temu pa se koordinacijski odbor spušča v zavlačevanje akcije, ki bi morala biti odločna, če bi hoteli doseči to, kar zahtevajo. Razstava slovenske knjige v Lonjerju Preteklo nedeljo je bila na sedežu prosvetnega društua Uonjer - Katinara enodnevna knjižna razstava. Razstavljene so bile slovenske knji ge in revije. Mnogo je bilo tudi prevodov iz suetoune literature. Razstavo si je ogledalo lepo število vaščanov, med njimi je bilo tudi veliko najmlajših, ki so občudovali prelepe mladinske knjige. Uspeh razstave je pokazal, da so take kulturne prireditve zelo potrebne po naših vaseh, da se tudi naši ljudje na podeželju seznanijo z našimi bogatimi književnimi proizvodi. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V soboto, 15. maja 1954 ob 20.30 uri V AVDITORIJU v TRSTU komedija A. Linharta "Maličekseženr V nedeljo, 16. maja 1954 ob 16. in ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU drama I. Cankarja „Hlapci“ OBVESTILO Glasbena Matica v Trstu sporoča, da odpade za četrtek 13. maja napovedano predavanje prof. L. M. Škerjanca. URADNA CENA VANILIJE NAGELJNOVIH ZBIC TER STEBELC Po ukazu ZVU štev. 44, ki postane veljaven z dnevom objave v Uradnem Msiu in ki bo imel v skladu z že izdanimi upravnimi navodili vzvratno moč od 5. januarja dalje, je na angio-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja uradna cena za vanilijo in nageljnove žbice ter nageljnova stebelca za določitev prometnega davka določena kot sledi: vanilija: lir 6.400 za kg, nageljnove žbice in nageljnova stebelca; lir 1.400 za kg. UMOR TRGOVCA OLIMPA ROSA BIANCfl PRED POROTNIM SODlSCEM Bozzola v križnem ognju vprašanj predsednika in tožilca Obtoženec zapadel v nekatera protislovja, ki niso bistvenega pomena Rrvave rokavice niso bile obtoženčeva last > Jutri nadaljevanje razprave Nj miru za Bozzola na sodišču. Tudi včeraj je moral večji del razprave stati in odgovarjati na vprašanja, ki so nanj padala od vseh strani. Nihče, razen obrambe, ni miroval; predsednik, tožilec in tud; odvetniki zasebne stranke so zelo pazili kdaj bo obtoženec zašel v protislovje. Vsako vprašanje, postavljeno včasih ostro, včasih pa vljudno, je pomenilo za Bozzola nevarno past. Ce bi se vanjo ujel, bi ga nihče več ne rešil. Zakaj ste storili to? Zakaj ono? Kje ste bili? Zakaj niste takoj pojasnili alibi? itd. In Bozzola ni dolgo premišljeval odgovore; odgovarjal je skoraj brez prepričanja in ni čuda, da se včeraj ni spomnil več kaj je izjavil predvčerajšnjim. Dobili smo vtis, kot da se je v njegovi glavi nekaj ustavilo: mehanizem možga- nov, ki ga misel ob premišljevanju spravi v tek r.i deloval. Morda zaradi trudno- { OD VČERAJ DO DANES j ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. maja 1954 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Je 9 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: mehanik Otello Zitta in bolničarka Mar-cella Ghergorina, delavec Livio Eorza in šivilja Ana Ovčarič, uradnik Carlo Ferrante in gospodinja Anna Maria Eberhard, urar Marino Soccoli in gospodinja Teresa Facchina, pomorščak Ser g 1<> Bonifacio in gospodinja Miranda Chermaz, delavec Gior-gio Žiberna in proadjalka Ondi-ua Delbello, industrijski izvedenec Josip Polh in učiteljica Silvija Smerdu, računovodja Mario Polo in šivilja Laura Bonavia, dealvec Giuseppe Sirol in gospodinja Norma Zanolla, težak Mirko Kocjančič in gospodinja Štefanija Jakac, narednik ara voj Joseph E. Toland in gospodinja Maria Pribac, zavarovalni agent Felice Francese in trgovka Bet-ty Somrna. UMRLI SO: 89-letna Marija Bembič por. Bizjak, 79-Vetna Antonia Scolaris, 46-letna Marija Dobrinja por, Raikič, 76-letni Giuseppe De Grandis, 48-l«tna Dioniira Mancinelli, 83-letna Gio-vanna Grimaida, 77-1 er n a Antonia Daris vd. Vecchiet, 46-letni Roberto Grgurich, Anna Maria Balbi, stara 6 mesecev. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V ponedeljek so priplule v Trat sledeče ladje: iz Plomb in« it ladja «Persia» s 1244 t litega železa; z Reke Jugoslovanska ladja »Sinj* z 8 potniki; iz Philipe-vllle jugoslovanska ladja »Vis* z 2910 t žita. Odplule so: prot1 Benetkam ameriška ladja «Exermont» z 2500 t raznega blaga; proti S. Benedetto del Tronto it. petrolej- ska ladja «Etra» s 115 t nafte; proti Tuniziji it. ladja «Tenax» s 325 t lesa, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 22.6, najnižja 13.5, ob 17. uri 19.8, zračni tlak 1013.4, stalen, veter 20 km jugozahod, vlaga 50 odstot., nebo oblačno, morje lahno nemirno, temperatura morja 15.4 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 3; Benussi, Ul, Cavana 11; Al Gale-no, Ul. S. C Ul no 36 (Sv. Ivan); AHa Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasinl, Trg della Liberti 6; Harabaglia v Barkovljah in Nl-coli v Skednju. TELEFONSKE številke ZA PRIMER nujnosti Rdeči krit 3(6 - 68 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 sti? Morda ir drugih razlogov...? Svojega stališča o nedolžnosti pa ni spremenil; vztrajal je trdno in skoraj odločno na zanikanju vseh, tudi brezpomembnih obtožb, ki, četudi bi jih priznal, ne bi bile noben dokaz njegove krivde. Zakaj tako vedenje? Dve možnosti sta tu; ali je Bozzola nedolžen ali pa je zahrbten in prebrisan in trdno odločen drago prodati svojo kožo. Resnici na ljubo povedano, zaenkrat za njegovo krivdo ni dokazov. So sicer indiciji, a vp/ašanje je, ge so vsi skupaj lahko en sam dokaz. Sicer njegovo zasliševanje, ki ie trajalo kar dva dni, še ni Končano. In potem bodo prišle na vrsto prič«. Kaj bodo te povedale? Kaj bosta povedala Lazzari in Sulligoi, katerega je predsednik med či-tanjem zapisnikov o policijskih zasliševanjih Bozzola poslal iz dvorane, da ne bi izvedel kaj je obtoženec izjavil. Sulligoi bo, sodeč po predsednikovi izjavi, ena izmed glavnih in tudi važnih prič. Njegovo zasliševanje se bo tudi verjetno precej zavleklo. Ne morda zaradi njegove obtožbe, p<*S pa v zvezi z obtožbo, ki obremenjuje njegovega bivšega delovnega tovariša. Predvčerajšnjim so prihajala vprašanja iz predsednikovih ust, včeraj pa je tožilec prešel v napad. Vprašanja niso bila zamotana a vseeno nevarna. Zakaj je prišel za prednji del Sulligoijevega vozila (na njem so namreč našli Bozzolove prstne odtise)? »Porinil sem vozilo nekoliko nazaj,* je takoj odgovoril obtoženec, »ker me je o-viralo pri odpiranju vrat mojega vozila.* Je vedel Bczzo-la, kam je pokojni trgovec spravljal denar? Vedel je, ker je videl, da ga je potegnil izpod stojala za dežnike. »Zakaj ste izjavili policiji*, je neusmiljeno nadaljeval s postavljanjem vprašanj tožilec, ki se je skliceval no Bozzolove izjave preiskovalnim oblastem, »da so bili odnosi med vami in pokojnim trgovcem dobri.* Zakaj ste potem popravili in trdili, da so bili precej napeti. »Mislil sem na dobo do 21. februarja, ko je gospodar odkril primanjkljaj. Kar se tiče »napetih odnosov* sem pač potrdil to, kar so agenti trdili.* Tož. — Zakaj ste policiji priznali stvari, ki jih danes tu zanikate? Obt. — Tedaj 9 dni nisem spal in so me zasliševali noč in dan, zato sem bil . 1 udi razburjen. Taka in podobna vprašanja so si sledila brez prestan-ka. «Ste opazili kdaj prej o-vratno ruto v skladišču?* Spo- (Nadaljevanje na 4. strani) Eksplozija mine ubila angleškega vojaka Zaradi nenadne eksplozije naboja za minomet na vojaškem strelišču pri Bazovici je izgubil življenje angleški kaplar Brian Jackson, pripadnik II. bataljona polka «Lan-cashire Fusiliers*. Več se o nesreči ni moglo izvedeti, ker vojaške oblasti molčijo in niso pojasnile podrobnosti in vzrokov eksplo zije, ki pa jo pripisujejo nesreči. Prijet slepar Pred dnevi je uradnica podjetja Tenze iz Ul. S. Lazzaro 19 javila policiji, da je Gia-como Marcheria kupil pri o menjenem podjetju 100 kg papirja, ki pa ga ni plačal. Mar cheria je trdil, da je lastnik neke mesnice in je podjetju Tenze dal napačen naslov. Kljub temu pa so ga agenti javne varnosti izsledili. Mar-cheria je priznal svojo krivdo in je dodal, da je ogoljufal tudi druga podjetja v Trstu. Lastniki podjetij, ki jih je 28 letni Giacomo Marcheria iz Ul. S. Sebastiano 6 osleparil, naj se javijo na policiji na Trgu Dalmazia, da prijavijo goljufijo. Ukaz ZVU štev. 47. Z ukazom štev. 47 ZVU obnavlja in izdaja nova dovoljenja za začasni uvoz različnega blaga, vključno surovo mineralno olje, surovo svilo in volnene izdelke na anglo-amr-riško področje Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz, ki je bil podpisan 7. maja 1954, bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu In bo v skladu z že izdanimi upravnimi navodili imel vzvratno moč od 14. marca 1954. Zaplemba 2 kg saharina Operativni urad poveljstva finančne straže v Trstu naznanja; Policijski oddelek za preiskovanje davčnih prekrškov pri finančni straži v Trstu je že nekaj dni nadziral gibanje neke osebe, ki je bila osumljena tihotapske dejavnosti. Dne 9. maja 1954 je bila izvedena hišna preiskava, med katero sta bila odkrita in zaplenjena 2 kilograma saharina, katerega sladnost presega petstokrat sladkorno. Naknadne preiskave so dognale, da je saharin švicarskega izvora in da je bil vtihotapljen v našo cono. Osebo pri kateri so našli saharin, so aretirali. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili še morebitne druge krivce. t t t Med delom v hangarju št. 9 v pristanišču je 27-letni oglar Giuseppe Marolla zadel z glavo ob neki sod in se ranil po glavi. Z rešilnim avtom so ga peljali v ambulanto na Trgu Vittorio Veneto in mu obvezah rano. * A * 52-letni pleskar Antonio Ra-senschrenz se je med delom pri podjetju Polvi v Ul. Gam-bini ranil v oko. Tafinstveno izginotje iz prevrnjenega Včeraj dopoldne so agenti prometne policije na openski cesti zapazili neki avto, ki se je na ovinku prevrnil. Takoj so pohiteli na kraj nesreče. V avtomobilu sta bili dve osebi ranjeni; 28-letni Edoardo Bonazza od Sv. Jakoba 15 in 23-letna Santina Secoli iz Za-velj št. 982. Zenska je izjavila, da sta se z avtom peljala tudi dva druga moška, ki pa nista bila ranjena in sta takoj izginila. Z rešilnim avtom so ranjenca takoj odpeljali v glavno bolnišnico in jima nudili prvo pomoč. Ozdravela bosta v nekaj dneh. Organi javne varnosti so med preiskavo ugotovili, da je avto last 39-letnega Marca Marcovicija iz Ul. S. Martiri 66 in da so ga neznanci u-kradli v noči med ponedeljkom in torkom. Secoli je izjavila, da ne pozna nobenega od treh moških, ki so bili v avtomobilu in da so ji ponudili mesto v vozilu, ko je čakala na Opčinah na tramvaj, da bi se peljala v mesto. Avto je precej poškodovan. Policija vodi še preiskavo, da bi ugotovila krivce. V noči med ponedeljkom In torkom pa so agenti javne varnosti v Ul. Felice Vene-zian našli avto z evidenčno tablico TS 0818, ki so ga ne znanci ukradli 39-letnemu Ernestu Kravosu iz Ul. S. Mi-chele 11. Verjetno ni bil tat spreten šofer in je zadel z blatnikom ob neki drog, nato pa izginil. ii! V TRSTU V petek 14. maja 1954 ob 20.30 uri bo predaval v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. levo dr. Bratko Kreft dramaturg ljubljanskega dramskega gledališča o temi : Od Linharta do Cankarja (Razvoj slovenske dramatike in gledališča). Predavanje je uvod h gostovanju ljubljanske Drame. Vabljeni vsi ! ( GLEDALIŠČE VEBgj) Nadaljuje se pic za peti koncert Da žaške filharmonije, ki ^ vodstvom dirigenta Anton Urottija in s EP ponskega vioLinista rosni/ v četrtek ob 21. url. Rossetti. 16.30: «Kovček s*8)*' 1 Bertini, E. Duše. ^i.pol* Excelslor: 15.30: »TramvajMolenje*. V. Leigh, M. Fenice. 16.00: ((Nevihta ji», R. VVagner, T Mo«*. M,, Nazionale. 16.00: «Po5tra<* H. Vidal, C. Greco. ^ Filodrammatico. 16.00. « ■ [#• prestrašeni*, D. Marti , wis- „„ c-, in v*W»’ Arcobaleno. 16.00: «Se J Wyman. ^--lievi & Auditorium. 16.30: mant*. F. Lamas, A. Astra Rojan. 16.00: Everesta*. 11.» Cristallo. (Trg PeruS1M-«Usode žena*, M • %-poS* Morgan. Mladoletnim v Grattacielo. 16.00: F. Arnoul. P. bo**»> Alabarda. 16.00: «PrlSI* J* C. Gable. . , Je«. Ariston. 16.00: «Fernand'ei » ske», Fernamiel ciouvd*' Armonia. 15.30: »Krik s C. Moore. itnnaoM*' Aurora. 16.00: »Smer R VVidmark, D. Tajdcu, g, Garibaldi. 15.30: »Obsojen«« Ideale1 16.00: ((Razbojnik krivde*, J. Barrymone- ^ Impero. 16.00: »Cavalleria canas, A. Quinm. corl0' Italia. 16.00: «Lulu», v-Viale. 16.00: ((Krivična R, Brazzi. postat1 Kino ob morju. 16.00. Termini*, J. Jones. ne»*r' Massimo. 16.00: ((Lepa, nas, J. Simmons. «n, (P Moderno. 16.00: aitazkOS'«,^ kleta*, A. M. Ferrera ‘ izpod 16 let prepovedan,/ g Savona. 15.00: ((Verjem m Kerr. V* Sv. Marko. 16.00: ((Jetrn* teki osti*, G. Garson. eriW»' Secolo. 16.00: »Stara Ai» Vittorio*‘Veneto 15.30: “9^ sovražnica*, Š. PamP-^i po*1 Azzurro. 16.00: «Telefons»' trem ženam*. S. VVinte • j* Beivedere. 16.00: ((Dina5tlJ vraštva*, B. Hale. oudimP*" Marconi. 16.00: «Smer šta», D. Andrews. jjapo; Novo cine. 16.00: »Turek - 7^ |t litanec*. Totč. Mladini i sv-let prepovedano. st®" Odeon. 16.00: »Pesmi P" letja*. Radio. 16.00: «Nekdo m* B. Hutton. in riir*1" Venezia. 15.00: «Toto m kralji*. Toto. Osvobodilna fronta IV. okraj. V četrtek 13. t. m. ob 20.30 bo seja izvršnega odbora OF IV. okraja na sedežu v Skednju. Vabljeni so tudi sektorski odbori. Ljudska prosveta Glasbena Matica ▼ Trstu. 18. redna odborova seja bo danes 12. maja t. 1. ob 20.30 v Ul. Ruggero Mann,a 29. Zaželena je tudi navzočnost članov nadzornega odbora. Razna obvestila Sindikat slovenskih šolnikov na STO - Trst vabi svoje člane rva redni letni občni zbor, ki bo v risaln-iel svetoivanske šole dne 16. maja 1954 točno ob 9. uri. Dnevni red: 1. poročila glav- nega in nadzornega odbora ter pododborov; 2. diskusija in potrditev letnega obračuna; 3. volitev glavnega in nadzornega odbora ter razsodišča; 4, slučajnosti. Glavni odbor Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes običajni sestanek od 18. do 21. ure, na katerem se bo nadaljevala delitev revije Nova filatelija štev. 4. Ob 20. uri redna seja upravnega odbora. Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev sklicuje za da-nes 12. t. m. ob 18. uri redno odborovo sejo. Prosimo za točnost. SREDA, 12. maja 1954 Pevski zbor prosvetnega društva «lgo Grudenn v Nabrežini priredi v nedeljo 16. t. m. ob 16. uri v dvorani kulturnega doma «Igo Gruden* svoj prvi letošnji kosicekt z bogatim sporedom. Vljudno vabimo vse Nabrežince in okoličane, da se polnoštevilno udeleže te kulturne prireditve. ODBOR Motoklub »Amatori* organizira 23. t, m. krožni Izlet v Sežano -Razdrto - Ajdovščino, Rihem-berk „ Komen - Štanjel . Sežano, Vpisovanje samo za član« na sedežu od 17. do 19. ure do četrtka 13. t. m. Slovensko planinsko društvo organizira 23. maja t. 1. izlet v Rakovo dolino k Cerkniškemu jezeru. Vpisovanje do 13. t. m. Motoklub »Adria* Milje-Doiina priredi enodnevni izlet v Postojnsko jamo 23, t. m. Vpisovanj« 11., 12. In 13. t. m. na sedežu v Dolini. Vabimo vse člane, da se izleta udeležijo. Odbor. Motoklub Skedenj priredi 22. in 23. maja izlet na Reko in v Pulj. Vpisovanje do 13. maja na sedežu v Skedenjskl ulici št. 122 od 18, do 20. ure. Izleta se lahko udeleže motociklisti, sku (jeristi in lastniki osebnih avtomobilov. CONA T H S? 1 * 254,6 m ali 1178 KC - Poročila v slov. ob 7.0®' 19.00 in 23.30. , 30 R? 7.15 Jutranja glasba, '■* rj gled tiska; 11.00 Šolska Jlj vest o škodljivi ŽU“!1L’’ lun Štiri italijanske uvertur«: )t.F Od Triglava do Jadran*. Igra kmečki trio, štirffbi - 0 327,1 m, 202,1 rn. 212' 1.IJ Poročila ob 5.35, *• jn’ Ji 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 spor*£ 12.Č0 Lahek glasben j0 12.20 Nasveti za dom;**' w jabin: Koncert za kester; 14.05 Lahka S'«« Koncert po željah; 17-1" ske narodne pesmi pW »g 00 % kvintet «Niko Štritof«. n.| r pe melodije; 18.25 Gl» ^ gledi: 18.40 Pesm-I Bri"na j« mezzosopranistka, ruk; 20.00 Radijska Aj sander Marodrč: mark; 21.00 Večerni spored. ADEX jZLEji 22. In 23. maja ,j5< 'zlet v NO VIPAVO-AJDOVSCl BUZET 23. maja 19M izlet v tomaj-dutovlJE , ,q m*)*' Vpisovanje do t°’ 29. in 30. maja l9,< izlet v ŠTANJEL BRANIK „,olC0 ILIRSKO BISTR MOST NA SOCt TOLMIN 30. maja is5< izlet v KOMEN VOJSCICO M Vpisovanje do tJl' pri »Adria-Ekp10'' ^9^ F. Severo 5-b - te ' Sporočamo vsem sorodnikom, prijateH1’1 vejn0 znancem žalostno vest, da nas je 10. t. m. 28 zapustila naša nepozabna 88-letna MAKIJA BIŠČAK 17 * Pogreb drage pokojnice bo danes ob *. glavne bolnišnice na pokopališče na Ka‘inaI'.Kl Žalujoči sinovi, hčere, ne in ostalo sorodstvo- Trst, 12. maja 1954, ^ ro 15. MAJA GOSTUJE LJUBLJANSKO SNG V AVDITORIJU Z LINHARTOVIM »MATIČKOM* V Dr. BRATKO KREFT — J ANTON TOMAŽ LINHART ki je v svojih temnih časih in razmerah položil trdne in veličastne temelje slovenskega gleda-,sc«j je to mogel storiti le zalo, ker je goreče in iz vsega srca veroval v revolucionarno svobodoumnost, vjlovenstvo in slovanstvo - Kar je ustvaril v dramatiki, bo živelo9 dokler bo živelo slovensko gledališče foui'art je prvi in do smrti * . Qen slovenski svobodo- Hi,],:* saovensKi svobodo-ki im’ ‘Pokrat-revolucionar, Moji v poP.olno pravico, da Udi viVrsti naših naj večjih ki Hiiik . literarno delo, i; y F raznim raziskovanjem Htn Javnosti ni dovolj pri- UoHn,’ .nima le svoje literarno-J “Ovinsko temveč je tudi po svoji vrednosti precej »alimrKOr se ie dos ™ - i izjemami mislilo. Z pa »osti 'inske in gledališke važ. te............................ i kakor se je doslej le «»iim- :1 lziema I« d i- v.elikimi jenisuf1 ‘e tud> njegova živ usoda. Ne le, da je kom.; Sorazmerno zelo mlad, i: n,l v 39- letu starosti, tu-l razm °V® .življenjska borba »v«*, rami in zoper nje ga koit ? med tiste, ki so veli-mtv 1 v življenjski stiski »Bletn 1 na®° kulturo in Poje?. -Fri tem pa želi za Itizn^ia mJtn3a, kaj. mal° »»Oti v "artu se ie vsaj #ila 7 cu življenja nasmeh* «, asebna sreča in skrom-Utj. F°stanje okrožnega šol-»l hn.k0misaria’ toda večlet-iojjj • a za ta izboljšani po-»» Sotovo tudi vplivala 8« dan ov° tako rano smrt. l(j9 smrti je simboličen za »ega ?a®ega izredno prikup-'klttn °rca: Umrl ie na šesto (»a »co padca Bastilije, na S InP še danes slavi ves1 1(jh» spominski praznik * letu F revolucije. Umrl je % 1 ko je francoska reak-koštenji. ze veliko večino ti, c . revolucionarjev, v le-»lilj le vedno bolj prevzele ; akcija oblast v svoje “•tlv.-11 to ne le v Franciji, •ttia c. P° vsej Evropi. V ti-»tdet na ie legel v grob, *ejji " srčne kapi, tudi naj-(tja ?l°venski duh 18. sto-*.,! ’tnu°Velc, ki ni le spreje-!rpn0 j°Y. easa vase ter jih i»an j o®* i al v svoji no-!mi j V temveč se jim je 'eh ; e3ansko po svojih mo- lj Bri,razmeram navkljub tu-!?!o u jljnČU. Oblasti je mo-Uje h nieS°vo delo in miš-*e ^ uobro znano, sicer bi hsVni bl mu postavili na-tii sp°nnenik. Se Kopitar ltizBa moral dati po smrti j» D-ale, ko je v pismu Zoi-*lomi 1*1* «Lmrl je kot svo-**lo -slec!)) Takrat je to zve-Kopitarjevih ust kot Prepovedala prijate- saj je ob nežnih modnih pesmicah iz njegovega almanaha «Cvetje s Kranjskega za leto 1781» naravnost kipeč izbruh viharnika, dramatika »burje in viharja« (Sturm und Drang), ki je takrat po vsej evropski dramatiki strašila re. akcijo v literaturi in politiki ter se v svojih delih zavzemala za ((ponižane in razžaljene)) tiste dobe ter dosegla v Schillerjevih delih ((Roparji« in «Kovarstvo in ljubezen« svoj vrhunec in umetniško popolnost. Tudi Linhartova «Miss Jenny Love« kipi od mladostnega sovraštva zoper zatiralce in mogočnike, zoper krivico in nasilje. Zato ni čuda. da si dela ni upal izdati v Avstriji, temveč ga je dal natisniti v Augsburgu V pismu svojemu prijatelju in puntarskemu duhovniku - preganjancu Kuraltu je pred njenim izidom pisal: ((...bojim se, da bo imela čast, biti v cesarstvu prepovedana.« Ali je res to čast doživela, nam ni izpričano, kakor nam je o njeni usodi sploh malo znanega. Ohranil se je le en sam primerek v dunajski državni knjižnici. Kljub vsemu začetništvu in zanosu, ki kriči in obenem vzdihuje iz dialogov Linhartovega dramatskega prvenca, je mogoče spoznati poznejšega preoblikovalca «Figara» že v tem delu. Strnjenost dialoga in varčnost, ki odlikujeta tudi ((Matička«, je tukaj uveljavljena že do skoposti, čeprav je v stilu vlharniške dramatike za današnje občutje v njej preveč ohanja in ahanja. Dramatična napetost nekaterih prizorov pa je resnična «burja in vihar«. Na Lessingovo žaloigro «Miss Sara Sampson« spominja le po naslovu V mladem Linhartu, ki je moral poznati Voltairea in Rousseauja, je vrelo in kipelo, zato ni čuda, da se je opajal, oplojal in navduševal tudi pri Shakespearu. Velika čast zanj in za našo literarno zgodovino je, da je bil tudi on med tistimi takrat ne pre. več gostimi spoznav alci in častilci Shakespearovega genija. Čeprav ni mogel teh svojih idej doma javno oznanjati in uveljavljati, ker še nismo imeli svojega gledaliSča in dra- mojem mnenju filološko, ne pa dramaturško, ki ga mora vsak resničen gledališki in dramatski kritik pri oceni kakšnega odrskega dela vsekakor v enakem obsegu upoštevati kakor filološkega in prevajalskega. Prvič ((Zupanova Micka« nikakor ni zgolj prevod, temveč je obenem s prevajanjem Linhart vsebino in ljudi presadil v naše kraje in to tako živo in spretno, da žive iz našega okolja in iz naših takratnih razmer. Za pravilno ocenitev in razumevanje Linhartovega dela je treba «Zupanovo Micko« primerjati s številnimi drugimi našimi prevedenimi in lokaliziranimi deli, ki so nastala v 19. stoletju in ki jih ni tako malo. Skoraj vsa so le zgolj zunanja presaditev, zgolj prevod ((razgovora in dejanja« ljudi, ki jim je prevajalec le naša imena obesil, igri pa kar po uradniško predpisal prizorišče v naših krajih in drugega nič. Jezik je v večini tistih del papirnat, neživ, slovnično sicer čistejši, a dramaturško brez poprav danes komaj govoren. Ce bi bila ((Zupanova Micka« zgolj prevod kot ta dela, bi prav tako ležala zaprašena v našem gledališkem in literarnem arhivu, prav tako bi bila znana le literarnim zgodovinarjem in dijakom, kakor so jim več ali manj znane pesmi iz Devove zbirke «Skup-spravljanje kranjskih Pisaniz od lepeh umetnost« (1779). Zgodilo pa se je z njo ravno nekaj nasprotnega. «Zupanova Micka« živi in je svojo trdoživost, svojo vrednost in aktualnost dokazala v resnično ognjenem krstu, ko so jo naši tovariši igralci - partizani uprizarjali v bojnih odmorih naše osvobodilne vojne ter si skrojili rokokojske kostume iz padal. V čem je še razlika ((Zupanove Micke« od drugih prevodov in lokalizacij? Linhartovo prevajanje že samo po sebi ni bilo zgolj prevajanje, temveč je bilo stvariteljsko delo dramatika s čudovitim posluhom za dramatično vsebino besede in stavka. To je storil za nas tako mojstrsko, da imajo nekatere besede in stavki v »Zupanovi Micki« ve- da je delal Linhart brez predhodnikov. Morda je bil v njegovem času še ohranjen kakšen primer protestantske šolske igre, morda je vedel za uprizoritev «Raja» leta 1657 itd., ne varjamem pa, da bi kaj vedel za tisti prizor iz ((Georgea Dandina«, ki ga je knez Krsto Frankopan po-našil v ječi na Dunaju, preden so ga obglavili (30, avgusta 1671). Prevajati in presajati v naše okolje tuje gledališko delo, ustvarjati pa, čeprav le s prevodom, prvj izvirni posvetni dramatski dialog, najti zanj besede s komično-dra-matičnim učinkom, je bilo v tem primeru vsaj tolikšno stvariteljsko delo kot je bilo Trubarjevo in Dalmatinovo prevajanje biblije. Ce so knjige slovenskih protestantov biblija naše književnosti in jezika, potem sta ((Zupanova Micka« in »Matiček« kot prva primera slovenskega živega, dramatičnega govora in podobe naših ljudi in razmer (kljub tujima predlogoma) prav tako bibliji slovenske dramatike in gledališča. Izvirni prizori v »Matičku« pa so naravnost temeljni biseri naše samonikle dramatike. V trenutku, ko smo spoznali resnično vrednost ((Zupanove Micke«, se nam šele tudi »Matiček« predstavi v svoji pravi veličini, saj se je Linhartov genij v njem najmočneje in zrelo uveljavil. Tistih 17 izvirnih prizorov je poleg pol-izvimih in prevedenih živa priča nadpovprečnega dramatika, ki ni le prevajal in presajal, temveč tudi ustvarjal iz sebe in to tako, da je enakovreden Beaumarehaisu. Dr. Gavella, ki je pred leti režiral pri nas ((Matička«, je spričo njegove silne dramatičnosti, ki jo je dosegel Linhart z umnimi okrajšavami, spričo neposrednosti, pristnosti in učinkovitosti pri neki vaji ob nekem prizoru upravičeno vzkliknil: «To je boljše kot Beaumarchais!« Res! Nečesa pisec «Figara» ni poznal: dramatske strnjenosti in ekonomičnosti; zato sta v «Fi-garu« marsikje dialog in dejanje razvlečena. V tem ga Linhart prekaša ne glede na malenkostne nejasnosti, ki so nastale zaradi okrajšave, v vsem drugem pa mu je enakovreden. Po vsem svojem umetniškem bistvu, vrednosti in pomenu zasluži Linhart priimek — slovenski Beaumarchais, kot človek in revolucionar pa ga zaradi čistega značaja celo prekaša. Se neka bistvena razlika je med ((Matičkom« in «Figa-rom». Figaro je izrazit razredni zastopnik revolucionarnega meščanstva, Matiček pa je predstavnik in glasnik ljudstva, tiste delovne množice, ki niti v francoski revoluciji ni dobila pravic, ki ji gredo. Se več! «Matiček» govori tudi v imenu slovenskega naroda, v imenu slovenskega jezika zoper tujo gosposko. V tem je celo njegova bit, po kateri živi in bo živel, saj se ravno po tem, kako ga je Linhart oblikoval in ustvaril, odlikuje poleg in mimo predloge. Linhart je v Matičku ustvari! Figarojevega slovenskega IZ LINHARTOVEGA „MATIČKA" (Nadaljevanje na 4, strani) ANČKA LEVARJEVA kot baronica in STANE SEVER kot baron (V. dejanje). PREMIERA SNG V REŽIJI NADE GABRIJELČIČEVE a* SLAVKO JAN kcknsirl pcevB, najpomembnejši J v -p"F Drame, ki je režiral režiser tu v “"ne, ki je re/.iraj tudi pri I# bivši tfireMor ljubljanske Dra- aaj redni profesor na akademiji za igralsko umetnost. t«vSeganfSu,je to priznanie' ,a lahko da naša zgo- Cokrat mal° komu. Bil je ki- F0 duhu in srcu, kHo i,‘sleF’ ki ie p° iak°- »i in I? Kuraltu «...me-tii.?'koli ■ ek sem!#’ ki pa Iv i tlov» z vidika ko- ti 0“odr»vAn?^Va; čeprav se kot prevlsl.ec ni mogel ogre-a V/ d sy. pisma, je kot t»in !n ljubitelj sloven-> J.ezika spoznal in pri-hNne„ m]>nost Japljevega tj,točil dela, kakor je to .k ru> tebruarja 1785 v Ing. arh. VIKTOR MOLKA mladi režiser in inscenator ljubljanske Drame, je režiral in inscenirai Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženin. Jtlj PrUatelju k veliti™ Kuraltu. C ihia y?Hkim zaslugam, ki ka in tPhart za našo kul-■atslc urne,nost, predvsem i^arlp ln gledališko, še h tisti16 u*iva v širši javit Do JEa ugleda, kakor si tijNjše Sei pravici zasluži. Lele v 8eneracije so sploh !C*Ca i ”iem 'e zgolj pre-r,n™F.italni5kega dra- hlkak >rca. ■ t>hCv*»*ga časa kljub V^la „‘n Priznanju, ki sta r«n legovemu delu že 'l Sitv 'n Cop ter kljub b^obla? pnjatelja, Kidri. 1« ' ■ Ot> Gspana. !hiiitamt1t!lVl njegove lzvir-I« sti, s ke sile in nadar- J® do zdaj vedno V.% mf®de obravnavalo tltij? in dost.no delo »Miss t: > >*Virie>>' čeprav bi kot Nti^ tako° 0 moralo pri-'s v ncenitev v prvi tfti Pisal ? in čeprav ga ViSQkk°maj triindvajset-H on? c- Prav zaradi Sa',2a911»naJVania tega dela % r^0sti ’ • a svoje revolu-\ iz fii11 Prevzel Linhart K ^Misc aumarchai5at ker vo H.iJenny Love» ne- Vjjiadt d°kazuje, da je bil jih 'ionnElV art prežet od * -'dej prosvetljen- SfSiU jPtogoz688 čusa. Res je, A* delu mF 'emu mladost-N. i Vredni. ?.nat- i tiste umet-*tt je kstl kakor «Matič-Ass 9(1 n F1 zrel in dovr- iXhJer>hy ?' deset let P° »h i' iš- ‘°ve», toda za *č>j4 iegovega razvoja le silne važnosti, matike, mu je treba priznati, da je bil v njem že takrat čut pravega dramatika in estetika, ko je 24 februarja 1780 pisal Kuraltu: «Da ste videli v gledališču božanskega Shakespeara? — Bil je Hamlet, o tem ne dvomim. Ce bi videli The King Leara, Macbetha, a ne Macbetha po Shakespearu v priredbi g, Stepha-nija, pač pa Macbeth of Shakespeare, bi videli tri igre, ki so me do blaznosti očarale.« V dobi, ki Še oficialno ni priznavala Shakespearove genialnosti, saj pe celo Voltaire videl v njem barbara, v dobi, ki so jo preplavljale razne nemogoče, modnemu okusu ustrezajoče predelave Shakespearovih del, ki so oskrunjale njegovo umetnost in poplitčevale duha njegovih del, je bilo spoznanje, da je edino izvirni in neponarejeni Shakespeare tisti genialni dramatik, kakor ga poznamo tudi danes, literarno revolucionarno dejanje. Koliko kritikov dramatikov in gledaliških ravnateljev je ime! Lessing na svoji strani, ko se je uprl zoper krivi klasicizem in ro-kokojsko osladnost v dramatiki in gledališču in ko je zaklical ne le nemškemu gledališču, temveč svetovni dramatiki: «Nazaj k Shakespearu«...? Z zgoraj navedenimi besedami se je Linhart postavil v dramatiki in gledališču na stran prave umetnosti ter tako tudi s tem izpričal svojo globoko umetniško revolucionarnost. Deset let razdobja med izidom «Miss Jenny Love« In «2upanovo Micko« je naredilo Linharta za slovenskega dramatika in ustanovitelja slovenskega gledališča, prvega našega dramaturga in režiser, ja čeprav zlasti o zadnjem ne vemo drugega, kakor tisto v Merckovi Laibacher Zei-tung izrečeno priznanje o uspehu uprizoritve »Zupanove Micke«. Zato pa lahko do dobra spoznamo dramaturga in dramatika. Vehko ^preveč in j liko močnejši dramatični učinek kakor predloga sama. Nikakor nočem utajiti nekaterih jezikovnih okorelosti in nebogljenosti, nekaterih hudih, v duhu tujega jezika skovanih stavkov in rečenic, toda ko gre za delo, ki je temeljni kamen našega gledališča in dramatike, naš Prvi dramatski dialog v modernejšem smislu, potem je treba predvsem podčrtati tiste stvari, k. so v njem naše, ki so iz Linhartovega slovenskega srca in duha. Zame je neizpodbitno dejstvo, da je Linhartovo mojstrstvo v presaditvi in prevodu prav v tem, da je za gluhega filologa sicer težko vidno vdihnil ((Zupanovi Micki« slovenskega duha. Predloga je mrtva, ((Zupanova Micka« pa živi. To njeno življenje ni posiljeno in umetno kakor pri kakšnem običajnem prevodu Res je, da je Linhartov jezik za filologa in slovničarja neka čudna zmes, ki je ne moreta sprejeti, če jo motrita zgolj s svojih vidikov; če pa prisluhneta stilu in melodiji ne iz-vzemši niti jezikovnih grehov, če prisluhneta s poslu- hom’ dramatika in igralca, bosta slišala čudovito dramatično muziko Linhartovega dialoga ki je dosegel višek v »Matičku«. Tako prevajanje in presajanje je stvariteljsko, zato je tudi umetniško vzorno. Kljub vsem ugovorom, da je «2upanova Micka« presajena iz tujih logov na vrt slovenske dramatike in gledališča, se ne sme pozabiti, da je Linhart divjaka cepil in ne le presadil. Res je njen nadpovprečni pomen veljaven le za nas in za našo dramatiko, in gledališča, toda ali je Les-singova »Mina Barnhelmska« zn nenemško literaturo kaj boli pomembna? So dragocenosti v narodni kulturi, ki imajo svojo veliko vrednost za narod, v katerem so nastale in ki so mu zato — svetinje. Taki svetinji sta za M, _ . . ,__.... slovensko dramatiko in gie- krivično se poudarja, da, dališče Linhartova «Zupanova ((Zupanova Micka« zgolj Micka« in »Matiček se ženi«, prevod Takino staližče je poj Nikoli se ne sme pozabiti, J Bettijeva drama je notranje psihološko povsem dosledna in pravilna - Režiserka je dokazala, da ima izvirne poglede tudi v režiji ter izrazito nadarjenost in sposobnost, vtisniti svojo osebnost svoji režiji Preden se je zastor dvignil, mi je rekla neka gospa, ki je prišla na predstavo s svojo hčerko, s katero sta stalni obiskovalki premier našega gledališča: eSlišala sem, da bo to spet nekaj težkega in mučnega, nekaj takega, kakor je ,Tramvaj - poželenje’.)) Ko smo odhajali s predstave, sem vprašal starejšega odvetnika po njegovem vtisu. Odvrnil je; «Na oglas bi bilo treba napisati: Stari ni prepoveda- no!)) Znan javni in kulturni delavec, ki je bil z njim, je pristavil: «Štvar ni za naše občinstvo. Ono potrebuje vedrih, spodbujajočih stvari. Saj živi itak pod stalno depresijo. Ta drama pa je mračna, mučna. da ne rečem odvratna.y> Mlademu, akademsko izobraženemu novinarju se je zdela stvar psihološko globoka in umetniško učinkovita. Podobno priznanje je izrazil avtorju slovenski pisatelj, Tržačan. Nekaj žen — intelektualk je menilo, da je avtor globoko posegel v žensko psihiko. Ko sem omenjenemu slovenskemu javnemu in kulturnemu delavcu dejal, da je na primer v Ojdipu-kralju prikazan še vse težji in mrač-nejši problem, ml je odvrnil: «Kdo pa je rekel, da bi hotel gledati Ojdipa-kralja?» * * # Ti mimogrede ujeti, diametralno si nasprotujoči utisi spravljajo v diskusijo vprašanje repertoarne politike Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Toda preden se dotaknemo tega vprašanja, si oglejmo najprej vsebinsko in umetniško srž Bettijeve drame. Kdo je Ugo Betti. kakšen pomen ima v sodobni evropski dramatiki, o tem je napisal zanimiv informativen članek dr Bratko Kreft v «Primorskem dnevniku)) (od 5.-7. t. m.). Kratka vsebina drame «Z ločin na Kozjem otoku)) je naslednja: «Tri osamljene žene, mati (Agata), hči (Silvia) in svakinja, odnosno teta (Pia), sicer po izvoru meščanke (Silvia študira na univerzi), so se zatekle na samoten otok in tu zaživele primitivno življenje pastirjev in viničarjev. Njihovo življenje je sicer na zunaj primitivno, toda v notranjosti razjeda vse tri hrepenenje po resničnem življenju, vdajajo se sanjam in željam po možu, po moškem. V ta njihov zunanji, navidezni mir plane naenkrat moški, Angelo, neznanec, ki se izdaja za prijatelja Agatinega pokojnega moža, s katerim da sta bila skupaj kot vojaka v Afriki. Pustolovec je, velik govornik in pripovedovalec zgodb, skratka. tak, kakršnega si le morejo želeti tri osamljene ženske, ki od moških vidijo samo starega šoferja Edoarda. Vse tri mu zapadejo, vsaka na svoj način. Agata kot zrela žena, ki računa z relativnostjo človeških čustev ter se zato brani raziskovati podrobnosti ostalih Angelovih odnosov, Pia kot koprneča samica, ki si rajši potegne zaveso čez oči, samo da bi ne bila oropana ljubimca. In Silvia, ki v suoji mladostni nevednosti še veruje v absolutnost ljubezni; ko zasluti, da je varana, gre v svojem raziskovanju do kraja Ko je razkrila vso grdobijo Angelovih odnosov, ga hoče ustreliti, a je za to prešibka. Njeno namero izpelje do kraja njena mati, ki pogubi Angela v vodnjaku. Življenje v sodobni družbi je tako kompliciralo odnose ljudi med seboj, da so se primarna čustva, primarne strasti tako irpremešale. zapletle, da jih skoraj že več ne poznamo v njihovih čistih, primarnih oblikah in učinkih. Ko je Sofoklej pisal Ojdipa-kralja. je bila grška kultura še mlada, izrastla je bila komaj iz pastirskega življenja posameznih rodov, in se je tako rekoč čez noč razvila v V PETEK BO PREDAVAL DR. BRATKO KREFT '' * i "'M?* u Kot uvod v gostovanje ljubljanske Drame bo predavanje dr Bratka Krefta, dramaturga Drame, pisatelja, dramatika, avtorja »Celjskih grofova, »Velike puntarijeii, »Kranjskih komedijantov« itd. Predaval bo o temi »Od Linharta do Cankarja«. (Glej obvestilo na 2, »trani). prekrasen cvet, ki ga danes poznamo kot antično kulturo. Vse kaže, da so bila takrat človeška čustva, primarne človeške strasti še kakor na dlani, v svojih prvotnih, čistih oblikah še dostopne ustvarjajočemu umetniku. Vsaj klasična grška tragedija nam jih prikazuje v njihovi elementarni čistosti in monumentalnosti. Zdi se mi, da se je Ugo Betti podal iz zapletenosti sodobne civilizacije iskat in raz_ iskovat ta čista, elementarno silovita čustva. Za ta eksperiment si je moral ustvariti situacijo, v kateri bi bili ti — dejal bi skoraj: kemično čisti elementi človeških čustev in strasti še mogoči. Tako je izoliral tri ženska bitja na sam.otnem otoku ter poslal nadnje moškega, pustolovca, nekakšnega sodohnega Odiseja, ki bi spravil njihova elementarna čustva v valovanje. Pri tem se je Betti prepustil instinktu, ne intelektualni logiki, marveč logiki čustev in strasti. In v tem, moram priznati, je dosegel močno umetniško verjetnost, ki ima že poetično oblast. Drama je notranje psihološko povsem dosledna in pravilna. Karakterji, kakršne nam je predstavil Betti, bi v isti situaciji ne mogli drugače ravnati. Vse tri osamljene žene si iz svoje zdrave nature ven želijo moža, moškega, samca. Lahko bi nam bil Betti predstavil drugačnega moža. Na primer moškega z velikim čutom odgovornosti. Prav tako bi se bile vse tri zaljubile vanj si ga poželele. Toda do drame, do tragedije bi ne bilo moglo priti: kajti tak moški bi bil čimprej zapustil otok Zato tak moški za Bettijevo namero ni mogel biti uporaben, kakor bi ne bil zanj uporaben moški, ki bi bil z eno izmed treh žena pobegnil, kar bi zadostovalo komaj za povprečno komedijo. Prav moški, kakršnega je izbral Betti v Angelu, pa je tudi mogel spraviti v valovanje in izbruh čustva in strasti vseh treh žena. Lahkomiseln, oblasten v vlogi edinega samca, nečimern, a obenem prisrčen in duhovit, in — predvsem velik pripovedovalec in govornik, lastnost, ki je zlasti dragocena samotno živečim ženam, ki si med. seboj nimajo več kdo ve kaj povedati. In, kajpada, neprestano pripravljen, da ugodi zaljubljenim željam svojih po. danic. S tega vidika ima Bettije-va drama nedvomno umetniško vrednost kot poetičen dokument delovanja elementarnih človeških čustev in strasti. Drugo je vprašanje, kaj ima ta drama povedati in razodeti slovenskemu tržaškemu občin_ stvu in kako »e da uokviriti v splošni umetniški repertoar našega gledališča. S stališča spoznavanja dramatske umetnosti italijanskega naroda je bilo vsekakor na mestu, da se uprizori delo kakega pomembnega italijanskega avtorja Kajti v tem pogledu nismo in ne bomo posnemali naših someščanov italijanske narodnosti v njihovi diskriminaciji vsega, kar je slovensko ali jugoslovansko. Kar se pomembnosti Uga Bettija tiče, mislim, da ima dr. Bratko Kreft prav, ko ga smatra poleg Pirandella za najmočnejšega italijanskega dramatika sodobnosti. Pač pa utegne biti res, da je v razvoju našega gledališča do slovenskega tržaškega občinstva «Zločin na Kozjem otoku« sila težak in zahteven poizkus. Vendar sodim, da se mora sleherno gledališče, ki stremi za lastnim oblikovanjem in oblikovanjem občinstva, ki mu igra, od časa do časa lotevati tudi takih poizkunov « prodori v nova, še neosvojena področja. * * * Zaupati tako težko in zahtevno delo režiji novinke na tem področju je bil vsekakor tvegan poizkus, da ni bila ta novinka tako izkušena igralka, kakršna je Nada Gabrijel, čičeva. Kajpada bi bila preizkušnja nevarnejša, če bi v delu sodelovala množica igralcev in bi delo zahtevalo masovne nastope. Nada Gabri-jelčičeva je kot igralka predvsem oblikovalka psihološko globoko dojetih in jmeTnišijenih ženskih karakterjev. Prav v tej smeri je tudi kot režiser dosegla naravnost presenetljiv uspeh. Postavitev treh ženskih karakterjev je bila inteligentno izpeljana, njihova psihološka karakterizacija in njihooi medsebojni odnosi intuitivno pravilno do. jeti. Gledalec ni imel občutka, da je delo postavil na oder režiser začetnik, tolikšna je bila intenziteta in prepričljivost dogajanja. In da je imela pri tem oblikovanju režiserka velik delež, je bilo še posebej opazno pri karakterizaciji moškega, Angela, ki je bil dojet in postavljen na oder skozi ženske oči: pri njem. je bila predvsem in ne povsem po intencijah avtorja poudarjena ona šibka stran moškega — šibka v odnosu do žensk —. ki je mnogim ženskam pri moških velikokrat najbolj privlačna, česar pa ženske toliko kot nikoli ne priznajo. In prav ta odtenek se mi zdi še posebej dokaz, da ima Nada Gabrijelčičeva tudi kot režiser izvirne poglede in izrazito nadarjenost ter sposobnost, vtisniti svojo osebnost svoji režiji * * * Agato je igrala Ema Starčeva. Zal, nisem videl njene Vase Zeleznove, da bi mogel presoditi, če ni bila ona vloga morda nekakšen vmesni člen med njenimi prejšnjimi kreacijami in sedanjo Agato. Kot Agata je pokazala Ema Starčeva pri njej nenavadno zadržanost v izražanju čustev, obvladovanje kretenj in glasu. Prav s to zadržanostjo in obvladovanjem pa je dosegla močno notranjo napetost in intenziteto, ki se je stopnjevala do prepričljive dramatičnosti. S to kreacijo, ki predstavlja izrazit ženski lik, Poln neke primarne ženskosti, se je Ema Starčeva pravilno vključila v zamisel režiserke, ki je skušala dati uprizoritvi nekakšno antično preprostost in monumentalnost. Tea Starčeva je izrazila v Silviji viharno mladostnost in žensko nežnost, ki sta bili podlaga izrazito izdelanemu liku ljubke in razbolele de- kliškosti. Njena igra se je v drugem in tretjem dejanju stopnjevala do močne drama- tičnost i. S to kreacijo je dosegla mlada igralka v svojem razvoju doslej najvišjo točko. V svojo oblast je dobila obsežno skalo čustvenih registrov, ki jim je našla ustrezajoči zunanji izraz. Pia Zlate Rodoškove je prav tako presegla to, kar smo doslej pri tej igralki poznali. Tudi ona je z zadržanostjo v igri samo stopnjevala notranjo napetost, kar je potenciralo prepričljivost Pijinega karakterja. Mislim, da je v veliki meri zasluga režiserke, ki je znala prav kot žena-igralka posredovati rezultate svojih izkušenj svojim sodelavkam, da so bili vsi trije ženski liki tako izrazito in psihološko točno pogojeni. Medtem ko so bili vsi trije ženski liki vsak zaše enotni, kakor iz enega kosa izklesani, je nekoliko zagonetni in manj enostavni lik Angela, ki ga je igral Jožko Lukeš, ostal nekako razdrobljen na več sestavin, ki se ie niso utegnile stopiti v eno samo celoto. Avtor sam je dal za to razdrobljenost nekaj povoda. Kdo je Angelo, od kod je in kaj poč. ne v svetu, to nam je avtor nalašč prikril in s tem umetniško pravilno stopnjeval zagonetnost tega neznanca. Lukeš je v svojem liku razvil nekaj novih elementov, ki poglabljajo lik ljubimcev, v katerih smo ga videli pred leti. Vendar so bili po mojem občutju prehodi in slabotne Iju-bimčevske nežnosti v nastope moške brutalnosti in Ijubim-čevskega despotizma preveč odsekani. Imel pa je trenutke velike umetniške moči; naj omenim samo Angelovo sugestivno pripoved, kako je oci-ganil debelega gostilničarja. V manjši vlogi starega šoferja je nastopil Josip Fišer v dobro tipizirani maski. ■ Glede scene Jožeta Cesarja bi dejal, da bi si jo želel videti stilizirano bolj v antičnem kot v modernističnem stilu. Sicer je bila preprosta in smotrna. V skladu z režisersko zamislijo je bila glasba Ubalda Vrabca z motivi pastirske piščali, Na flavto jo je občuteno izvajal mladi Miloš Pahor. Prevod prof. Ivana Šavlija je govorIjiv in sočen. Kostumi Nevenke Sancinove so okusno napravljeni, delikatni in ustrezajo zamisli režije V stilu igre so bile tudi frizure. Občinstvo je sledilo predstavi z veliko pozornostjo in zbranostjo. Igralci in režiserko so bili obdarovani s cvetjem in drugimi darili. V razvoju SNG pomeni «Z!očin na Kozjem otoku» uspeh zlasti še z odkritjem nove režiserske moči našega gledališča — Nade Gabrijelčičeve. VLADIMIR BARTOL Celibidaclia Tržaška filharmonija je 1-mela zadnjo soboto v ((Verdiju« četrti simfonični koncert v letošnji pomladanski sezoni. Nekako popularen spored če upoštevamo Beethovnovo Sedmo simfonijo in uverturo iz Wagnerjeve opere »Tann-hauser« je privabil toliko poslušalcev, da je bilo gledališče polno K temu je nedvomno še najbolj prispeval v Trstu že znani dirigent Ser-giu Celibidache, po rodu Romun. Sedma nima v sebi težke osnove pete simfonije, o kateri je skladatelj dejal: «Taiko trka usoda na naša vrata...«, tedaj drame človekove svobodne volje v boju proti surovi sili usode, ogorčen protest in odpor proti nečemu; ki je ena najbolj popularnih in najznačilnejših Beethovnovih simfonij. Sedme ne moremo primerjati niti s četrto simfonijo, komponirano v srečnem okolju svoje tihe ljubezni na Ogrskem, ki vsebuje nekaj najlepših in živahnih melodij. Vendar se zdi, da ima Sedma poglavitne značilnosti obeh omenjenih skladb. Bistven element Sedme je ritem, tako jo je R. Wagner imenoval apoteozo-oboževanje plesa. Skladatelj je v njej o-milil silovitost dramatičnih nasprotij in že v prvem stavku po nekakem leitmotivu violin prešel v zanos, iz katerega se dviga lepa melodija, ki nam jo podaja oboa. Ves prvi del je poln instrumentalnih efektov in dinamike; elegično povzemajo loki, v prehodih vodijo klarineti in flavte, sledi odgovarjanje, ki konča v melanholičnem razpoloženju. Podoben konec doživimo v Prestu drugega stavka, ki se začenja veselo in V naglem tempu, nadaljuje v pizzikatih violin, fortis-simo rogov dokler ne prične idilično vabiti rog. Zaključek z Allegro con brio je eden najlepših, kar jih je dal Beethoven, Publika je sprejela izvaja?-nje z navdušenjem in aklami-rala dirigenta in orkester. Nato je sledila suita »Le tombeau de Couperin« francoskega skladatelja Mavricija Ravela, ki je postal po De-bussyju eden največjih zastopnikov francoske glasbe, skladatel med najbolj upoštevanimi moderne šole. Ravel je izviren v ritmiki, svoboden v drzni harmonizaciji in neodvisen v obliki. V prvih treh stavkih (Pre-ludio, Furlana. Minuetto) poslušamo lahno, dasi živahno igro klarinetov, flavt ob spremljevanju violin in harfe, ki glede na polglasnost močno vpliva na čustvovanje. Zadnji stavek — Rigaudon — se začenja v veselem tonu violin, pridružijo se pihala, solo klarineta, ki ga prevzame flavta in prekinejo loki ter končajo v komaj slišnem piano. — Zamisel in stilna izvedba skladbe je polna izjemnega modernizma. Enako zanimiva je bila suita Alberta Roussela. Ob Preludiju imamo občutek, da poslušamo nekak čardaš; forte violin, sikanja flavt in fortis-simo pihal označuje prvi del. — Sledi Sarabanda. ki se razvija v pravo ekstazo ter konča v pianissimo klarinetov. V finalu razodeva Giga eksotičnost orientalskega plesa ob žvižgih flavt, spremljevanju bobenčkov z nedadno odrezanim koncem. Zadnji manj znani točki poslušalcev nista posebno zajeli, dasi ju je dirigent odlično podal in orkester odigral. Tem bolj uvertura iz Tann-hauserja. Ce pomislimo, da spada ta opera z Lohengrinom v prvo razvojno stopnjo Wa-gnerja ko njegove duševnosti še ni zajela ideja reformatorja, dalje da prevladuje v teh operah melodija, kjer pevci, spremljeni od veličastne in-strumentacije, bogate harmoničnih učinkov (izares pojejo«, nas ne sme čuditi nagnenj« publike do te skladbe. Upoštevati moramo še masivnost orkestra, prelep leitmotiv in izredno melodičnost tega dela. ki predstavlja eno največjih Wagnerjevih kreacij, polno najpristnejše inspiracije. Vi veličastnem Andante se razvija počasen svečan zbor romarjev z bogatimi harmonijami, segajočimi, ob njihovi molitivi, v globine človeške zavesti. Poslušalca prevzame tremoliranje violin, zvoki fanfar, ki se razvijejo v pestro mnogobarvnost in dinamično eksaltacijo. — Qb koncu je publika zaman prosila dirigenta za ponovitev. S. Celibidache je s svojo inventivno interpretacijo subtilnim čustvovanjem ter izjemno dirigentsko tehniko o-svojil vse poslušalce. Orkester je igral pod njegovo taktirko kot zlit. Ti * * # 15. likovnih mnetnikov raz-stavlja v ljubljanski Moderni galeriji. To so slikarji Gojrair Anton Kos, France Mihelič, Božidar Jakac, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Miha Maleš, Riko Debenjak, Gabrijel Stupica, Frančišek Smerdu :n še nekateri TJ, ■ >»■ " 1 m a Hi Z razstave slovenske knjige v TKST, sreda 18. maja 1954 8 Bj S; | ^8 Vremenska napoved za danes: ® “-a® A iJ-M. ®-4 Napovedujejo pretežno jasno vreme s pooblačilvijo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22.6 stopinje; najnižja 13.5 stopinje. v PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.30:-------------------------- . Od Triglava do Jadrana. — Trst IT.: 20.30: Gers ... Koncert za klavir v F-duiu. — Trst I.: 21.05: G. • «Ples v maskah)), opera v 3 dej. — Slovenija: G- • venske narodne pesmi poje vokalni kvintet «N.Srt IZ TRŽAŠKE KRONIKE Drugi dan razprave o aferi „Lombardo-Veneta“ (Nadaljevanje z 2. strani) izvršenega prepisa zemljišča. Sgroi pa je denar kljub temu prevzel z notarjevim podpisom. Senciari je v svojem pričevanju to zanikal in dejal, da ni imel pravega opravka z vinkulacijo, da je bila to stvar med Sgroijem in omenjenimi 19 klienti, ter da je bil pooblaščen dovoliti izdajo denarja z golim podpisom kupno-prodajne pogodbe brez prepisa zemljišča. Predsednik je nato ugotovil, da je ta izjava v nasprotju z izjavami notarja v preiskavi ko je ta izplačilo opravičil takole: «Imel sem za- upanje v Sgroija zato, ker sem slišal, da je dobil velike akontacije«. V nadaljevanju razprave je oškodovanec Da Zara obrazložil, da je vse posle med o-menjenimi 19 klienti pri nakupu zemljišč opravljal notar sam, kateri je tudi zagotovil, da se ne more nihče dotakniti denarja do dne, ko bo zemljišče prepisano. Na podrobna vprašanja, če je šlo za navaden podpis pogodbe ali za vpis v zemljiško knjigo, je priča ponovno potrdil, da je bilo izplačilo zvezano s prepisom in da je to izjavil o-menjeni notar. Takrat pa je vstal tožilec in izjavil; Ena izmed dveh prič pred sodiščem ni govorila resnice. Zahtevam, da se pokličeta še enkrat obe priči in da se vprašanje razčisti. Ze med zaslišanjem notarja se mi je zdelo, da se izogiba jasnim odgovorom. Pridržujem si pravico kazenskega postopka proti priči, ki ni govorila resnice. Spor bo razjasnila današnja razprava in bo šel v primeru, če se ugotovi, da je notar pričal netočno, v prid Sgroiju, ker bo v tem primeru potrjena njegova teza in bo rešen obtožbe, da si je prilastil z goljufijo 1,9 milijona lir. To mu bo le malo koristilo, ker je nova dolga vrsta prič tudi v popoldanski razpravi potrdila že znane obtožbe Pietris je tako pripovedoval dolgo zgodbo o neplačanih nakazilih in menicah brez kritja. Tamburini je star in nima upanja, da bi lahko dobil nakazila iz fonda Aldisio, a ga je vendar Sgroi prijateljsko potrepljal po rami in dejal, da bo že on dal denar. Isto je izjavil Franceschiniju in zagotovil, da bo dal denar iz svojega žepa. Možak potegne iz žepa pogodbo, v kateri se Sgroi v posebnem odstavku obvezuje, da mu bo izročil stanovanje, pa čeprav ne bi dobil iz fonda Aldisio niti lire Giustina Furlan je izgubila $00.000 lir in se je v solzah obrnila proti obtožencu ter skoraj zakričala: «Vrni mi vsaj toliko denarja, da bom lahko plačala bolnišnico za moža, ki je na smrtni poste-lji!» Njej sledijo še številni drugi. Zanimivo le bilo tudi pričevanje lastnice dnevnega hotela Gianninijeve, eksperta — po Sgroijevih izjavah .seveda — katero je commendato-re poklical, da bi vodila knjigovodstvo. Ona pravi, da se ne razume na knjigovodstvo, da je dobivala 80.000 lir na mesec zato, da je odgovarjala po telefonu in da je videla telegrame, ki so najavljali denar iz Milana. Sgroi: «Ne bom govoril o vašem položaju, ker ste imeli z mano ..specialne odnose_ in poseben položaj’. Vprašam vas, če je res, da ste šli z menoj v Trbiž k on. Lombardu in z njim govorili o težavah z načrtom Aldisio in da sem njemu izročil poseben memorandum, katerega naj izroči Krščanski demokraciji v Himu?» Giannini: «Da». Sgroi: «Je točno, da sem dobil telegram od on. Aldisia, v katerem se mi zahvaljuje za moje uspešno delovanje?« Giannini; «Da!» S tem se je končala včerajšnja razprava, ki se bo nadaljevala danes z zasliševanjem novih številnih prič ob 9. uri. nedolžnosti ali krivdi (ker to pač ni naša naloga), vendar bi tu pripomnili, da ni obtoženec dolžan dokazati svoje nedolžnosti, pač pa je naloga tožilca, da dokaže njegovo krivdo. Tako bi moralo biti po zakonu, čeprav jr v praksi žal ravno narobe. Bcz-zola je dal svoj alibi in tega je Ireba prerešetati. V zvezi s tem je dovolj prič: te naj spregovorijo in resnica bo prišla na dan. Popolcjne pa je predsednik potegnil iz neke škatle zeleno ovratno ruto in rokavice. Vse to je policija, poleg uteži in kamna, našla v skladišču pokojnega trgovca. Bozzola je še enkrat zanikal, da bi bila njegova in spoznal za svojo ruto, ki jo je sodišče tudi imelo pred seboj. cTe rokavice« je izjavil obtoženec, potem ko si jih je na poziv predsednika nadel,« niso moje, ker me tiščijo med prsti. Moje so ostale v skladišču in mi jih policija ni hotela pomeriti.« Tož. — Te rokavice so napravljene nalašč zanj— Odv. Kezich — (ki si je tedaj nadel rokavice, ki so mu prav pristajale). Tudi meni gredo prav in vendar nisem ubil trgovca. Ostali del razprave so porabili za čitanje zapisnikov, ki so bili sestavljeni med policijskim zasliševanjem. Teh je kar sedem in ostali bodo prišli na vrsto v četrtek ob 9.30, ko se bo razprava nadaljevala. Preds. — Palermo, tož. — Visalli, zapis. Neri; obramba — odv. Kezich, Berton in Morgera; odv. zasebne stranke — Caravelli in Antonini. PROGLAS PREDSTAVNIKOV NOTRANJIH KOMISIJ Ministra l/igorelli in Villabruna brezbrižna dn pomoči ladjedelnicam Predsednik ustanove IRI, Bonini zopet obljublja naročila, namesto da bi jasno povedal, da naročil ne bo Po svojem neuspešnem obisku v Kimu je delegacija notranjih komisij Združenih jadranskih ladjedelnic izdala proglas, s katerim je ladje-delniške delavce in vso javnost goriške pokrajine podrobno obvestila o korakih, pri osrednjih oblasteh v Rimu, da bi preprečila odpuste v CRDA. Iz proglasa je razviden napor in odločna volja delegacije, da se ne vrne iz Rima praznih rok, toda istočasno tudi brezbrižnost raznih odgovornih mož rimskih ministrstev in ustanove IRI za bo- Slovenski starši, pošljite svoje otroke v slovensko gimnazijo. S tem boste prispevali k ohranitvi slovenskega naroda v zamejstvu, obenem pa boste svojim otrokom omogočili izobraževanje in napredek. Vpisovanje za sprejemne izpite bo še v soboto 15. maja. dočnost tržiškega delavstva. Minister Vigorelli je v svoji izjavi delegaciji med drugim celo izjavil, da «sicer razume njihove težave« vendar pa ne more uradno intervenirati, ker je njegova naloga predvsem reševanje sporov med delodajalci in delavci«. Bil pa je tako «darežljiv», da je delegacijo opomnil na Tambronijev zakon, s katerim bodo najbrž po mnenju tega demokristjan-skega ministra padla CRDA naročila kar iz neba. Minister Villabruna je sicer na zunaj pokazal več zanimanja za probleme tržiških delavcev ter med drugim izjavil, da bo pri IRI vztrajal na prepovedi odpustov tržiških delavcev, čeprav je mimogrede omenil delegaciji, «da je vpliv vlade na IRI zelo generičen«. Predsednik IRI Bonini se je omejil na izjavo, da bo odgovor glede začasnih odpustov poslal predstavnikom tržiških delavcev naknadno, obenem pa je obljubil naročila za Združene jadranske ladjedelnice v Tržiču. Vsekakor so se člani notranjih komisij iz Rima vrnili praznih rok in z zelo šibkim upanjem, da bi vladne oblasti preprečile ustanovi IRI odpust najprej tistih delavcev, ki so izven proizvodnje, zatem pa še ostalih. V ČETRTEK SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA Občinska komisi ja bo poročala o gospodarstvu goriške občine Pričeli so popravljali ulice pri Rdeči hiši Po dolgih letih‘ po številnih protestih, P nih občini, so Prebiva 20. mejnega dela Gorice -riškim gradom *oncn kali pričetek r»*tnih oei. .... no je, da so kali pričetek cestnih e ie, da so ceste » . do mednarodnega bi . Poročilo naj bi vsebovalo tudi predloge za omiljenje krize V četrtek ob 21. uri se bo nje na dnevnem redu, je to v občinski dvorani na Korzu vprašanje najvažnejše in se Verdi ponovno sestal goriški občinski svet, ki bo obravnal celo vrsto upravnih vprašanj, pa tudi nekatere važnejše probleme goriške občine. Kot zadnja točka dnevnega reda je poročilo občinske komisije o gospodarskem stanju goriške občine. Čeprav je zad- fioriška sekcija PSIH sc pripravlja na kungrns V Rimu je izšel list «Unito socialista«, glasilo skrajne levice PSDI * V uvodniku napada Saragata in Nennija V Gorici so se v nedeljo sestali na širšem sestanku člani goriške sekcije PSDI. Obravnavali so predvsem o politični liniji svoje stranke in izbrali delegate za pokrajinski kongres PSDI. Kot je znano, je te dni izšel v Rimu časopis skrajne levi- _ m sl k iilMI J? Zakaj ni bilo Pirca ? ŠAHOVSKI TURNIR V EXCLLSIORU Bozzola vztrajno zanika vsako krivdo (Nadaljevanje z 2. strani) četka je Bozzola zanikal, vendar je moral končno priznati, da je ruto opazil ie pred trgovčevo smrtjo v omari skladišča. Vsakemu vprašanju je sledil več ali manj jasen odgovor. To je precej razburilo tožilca, ki je bil prepričan, da bo Bozzola končno le klornl. To pa se ni zgodilo in predsednik m našel drugega izhoda iz po. ložaja. kot da je Bozzoli naredil dolgo pridigo in ga pozval naj vendar govori resnico, ki mu bo le koristila. «Kadar boste vi dokazali«, je končal predsednik, ;ikje ste bili tistega dne od 19- do 22. ure, potem bo obtožba padla m boste svobodni«. Nočemo zagovarjati Bozzola, niti ne bomo in tudi nočemo diskutirati o njegovi Javljali smo, da bo danes zvečer jugoslovanski prvak in velemojster Vasja Pirc igral simultanko proti tržaškim ša-hi stom Včeraj popoldne so ga že šli prijatelji in nekateri šahisti čakat na kalodvor. Pirca pa ni bilo. Pač po se je kmalu našla brzojavka, s katero je prišlo sporočilo, da je bil Pircu odklonjen vizum. To nas je zelo presenetilo, ker vemo, da je Pirc ose potrebne formalnosti pravočasno opravil in mu je bilo tudi na uradnem mestu zagotovljeno, da bo vizum pravočasno prejel. Sedaj pa pude brzojavka, ki govori o odklonjenem vizumu. Stvar je zelo čudna, ker primerov, da bi bil vizum odklonjen, skoraj ne poznamo, najmanj pa, da bi bil odklonjen posameznim osebam, ki prihajajo iz Jugoslavije. Kaj neki mora biti, da prav Vasja Pirc ni vreden, da bi prišel v ta naš Trst. Komu je njegov prihod tako neprijeten in tako nevaren, da se mu je zdelo potrebno, da ga prepreči. Skoraj neverjetno se nam zdi, da b' se taka odločitev skuhala zgolj na uradu za potna dovoljenja, temveč smo prepričani, da ima tu še kdo drugi svoje roke vmes, kar pa omenjenega urada prav nič ae opravičuje, temveč nasprotno; zamerimo mu, da si pusti vsiljevati neko tujo voljo. Pirc je šahist, dober šahist, in kot šahist in zasebna oseba je nameraval priti v Trst. Ne moremo si misliti, kdo bi mogel imeti kaj proti njegovemu prihodu v naše mesto, razen seveda tistih, ki so tu kot predstavniki rimske splet-karije in neodjenljivega sovraštva, ki se ne ustavi ob nobeni nasprotnikovi vrednoti. In kot vse kaže, imajo taki prevladujoč vpliv tudi pri odločanju, kdo sme in kdo ne sme priti v Trst. V Excelsioru se igra turnir za italijansko prvenstvo. Verjetno bi prišel Pirc tudi to prireditev pogledat. Tam bi mogoče našel kakega svojega znanca in zelo gotovo bi prišlo do prijateljskih stikov z zbranimi šahisti. In v tem grmu najbrž tudi tiči zajec... V Trstu je mnogo takih, ki jim je vsak prijateljski stik z Jugoslovani, pa čeprav samo s še tako miroljubnimi sahisti, nezaželen. Proti nezaslišanemu, diskriminacijskemu aktu, ki so ga zagrešili proti Pircu, moramo protestirati nele kot šahisti, kot športniki, temveč še zlasti kot Slovenci in Tržačani, ker vidimo v tem aktu zopet izraz zlobe in sovraštva tudi proti nam. Prepričani smo, da tega akta ni mogoče opravičiti z ničemerl ROMIH IN NESTLER tudi vžeraj zmagala Staldi je v drugem kolu doživel poraz Včeraj je bilo drugo kolo šahovskega turnirja za italijansko prvenstvo. Najprej se je končala partija med Mlha-nijem in Napolitanom. Napo-litano, svetovni prvak v dopisnem šahu, je igral zelo lepo partijo. Njegov nasprotnik je igral proti sicilijanski o-brambi originalno, a mu je Napolitano otvoritev ovrgel in nato zmagal z dolgopotez-nimi kombinacijami. Največje zanimanje gledalcev je vladalo za partijo obeh Tržačanov Staldija in Romiha (slednii živi že dolga leta izver Trsta) Romih je igral kot beli svoj otvoritveni sistem, ki ga stalno uporablja. Ze v otvoritvi je prešel v jasno prednost in v lepo vodenem napadu z žrtvijo figure popolnoma paraliziral Staidijevo levo krilo. V večernem nadaljevanju je žrtvoval še kvaliteto in nato zaključil partijo z efektno žrtvijo dame. Favorit turnirja Nestler se je branil s staroindijsko o-brambo in prišel v igri proti Magrinu v slabšo pozicijo. V taktičnih zapletih in pestri kombinacijski igri pa se je bolje znašel od svojega mladega nasprotnika in partijo dobil. Primavera je v kraljevi m dijki že v otvoritvi nadigral Zoppettija in je končal partijo brez težav. Partija med Calk in Siveii-jem je bila po obojestranski mlačni igri ponovno prekinjena v izenačeni poziciji. Včeraj je bil prost Ferran-tes, danes bo pa Nestler. Stanje po II. kolu: Nestler, Romih 2; Staldi, Ferrantes, Napolitano, Primavera 1; Siveri 0.5 (1); Miliani 0.5; Cala 0 (1). Mladi Madžari ki pridejo v Ualijo Ni mu lahko... BUDIMPEŠTA. 11. — Madžarska reprezentanca, ki bo 19. maja nastopila v Florenci proti italijanski mladinski reprezentanci, bo jutri nastopila v Tati proti tamkajšnjemu moštvu Tatabanya, nakar odpotuje v Italijo. Na pot pojdejo naslednji igralci: Gulyas, Farago, Rajna, Varhidi, Doas, Sarosi, Szojka, Csekkai, Szabo, Bencsics, Machos. Csordas, Szalnok, Fenyvesi, Grosz, Ma-trai, Kovacs. Tekmo med Madžarsko in Anglijo 23. maja bo sodil italijanski sodnik Bernardi in tudi stranska sodnika bosta Italijana. LIEGE. \ — Kolesarska dirka «valonska puščica« se je končala s tako tesno razliko med Belgijcem Deryckom in Švicarjem Kueblerjem. da so najprej javili kot zmagovalca Kueblerja. Pozneje pa so na prvo mesto postavili Belgijca. Za njima so se zvrstili: Van Geneugden, Erzner, Storms, Impanis itd. ALEKSANDER TIRNANIC član komisije za pripravo in sestavo jugoslovanske nogometne reprezentance. Belgijci so lahko zadovoljni, kajti poleg zagrebške zmage lahko pokažejo se na zmago svojega B-moštva. ki je v Charleroiu premagalo Luksemburg z visokim rezultatom 8:0. Luksemburško B-mo-štvo pa je doma izgubilo tekmo z moštvom severnovzhod-ne Francije s 3:0. ce PSDI «Unita socialista«, katerega urednik je Mano Za-gari. Časopis predvsem napada hlapčevsko politiko Saragata ter izjavlja: «Mi smo za socializem, za socialistično stranko v službi delavcev in ne v službi buržuazije. proti oportunizmu desnice v PSDI in proti Saragatovemu centralizmu.« Največ prostora je namreč posvečeno napadu na Saragata: praz tako se levica PSBl zaganja v kominformi-ste in predvsem proti Nen-niju. V uvodniku «Unita socialista« piše med drugim, da je za socialistično avtonomno iniciativo, ki naj bi usmerila in uresničila «pre-okret na levo.« Kakšno stališče bodo zavzeli člani PSDI iz Gorice na bodočem pokrajinskem kongresu PSDI, ni mogoče točno predvidevati, toda današnji težavni položaj goriške pokrajine, ki se vedno bolj pogreza v gospodarsko krizo, bi jim moral odpreti oči ir. jih usmeriti k resnični socialistični politiki borbe za zmago naprednih sil nad reakcionarnimi in kapitalistom podvrženimi političnimi silami. bo o njem razvila diskusija občinskih svetovalcev. Kakor je znano, je bila gospodarska komisija goriške občine sestavljena že konec lanskega leta na eni izmed občinskih sej. Njena naloga je bila pregledati gospodarski položaj občine ter vse možnosti, ki bi pripomogle k omi-ljenju gospodarske krize, v kateri se je občina znašla po letu 1947. S tem v zvezi bo najbrž predsednik komisije prebral podrobno poročilo o delovanju in nasvetih komisije za omiljenje krize v naši občini. Na četrtkovi seji bo goriški župan dal nekatera obvestila, morda bo na dnevnem redu, kakor je že običaj, kakšna interpelacija občinskih svetovalcev, zatem pa se bo razpravljalo o navadnih upravnih vprašanjih goriške občine. Seja občinskega upravnega odbora Včeraj zvečer ob 18. uri je bila v občinski beli dvorani seja občinskega upravnega odbora. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja, od katerih večji del upravnega značaja. Danes zvečer ob 18. uri pa se bodo na županstvu sestali vodje skupin občinskega sveta, da proučijo argumente, iz katerih se bo razvila diskusija na prihodnji seji občinskega sveta, ki bc v sejni dvorani na Korzu Verdi v četrtek ob 21. uri. njega leta, vendar ga je popoldne pokvarila kratkotrajna ploha. Z veseljem so se kmetovalci zjutraj odpravili na polja, kjer jih je čakalo zaostalo delo, toda že v prvih popoldanskih urah so jih pregnali temni oblaki, zatem pa grmenje in močne pomladanske plohe. Muhasto je letos vreme; pšenica ni še od daleč dosegla prave rasti, krompir in pa ostale rastline je plevel skoraj zarasel in treba bo pridnih rok, da go bodo odstranile. Globe v mesecu aprilu Mestni stražniki goriške občine so v preteklem mesecu zabeležili skupno 153 glob. Zaradi prekrškov cestnih pravil je policija kaznovala 5 oseb, prometna policija 125, mestna policija 11, kmečka policija pa 9, nadalje sta bili kaznovani 2 osebi zaradi prekrškov pravilnika o nadzorovanju psov in 1 zaradi nepravilnega urnika trgovin. V preteklem mesecu je občinski psoderec zajel 25 psov, ker so bili po mestu brez nagobčnikov. Rdeči hiši in do tan*£ bolnice skoraj Včeraj so delavci lagati kamenje v ui. ^ ki vodi od bloka P ^ Lungi. Upati je, da o ^ v kratkem času asfa To je bilo zaradi ogro ^ prometa tovornih „ lov, ki prevažajo blasbr,t. Jugoslavije v Italijo in. faiti* no, nujno potrebno. ^ rati bi morali ulice, — ^ jo Rdečo hišo z TTc,ent4iaserna, sta, predvsem Ul.’ TT1 A.lvi3n°' Giustiniani in pa u1*m* nre^ Ob teh popravilih^, mestnih ulic pa >vjti, goriška pokrajina tjste oziroma asfaltirati pokrajinske ceste, ki 1 ,.caBu primeri z mestnimi še večjo važnost za P m potrebe P^^^ran!« gre predvsem za ast j£. pokrajinske ceste betn« Zagraj, ki je zelo P cesta in ena izmed naj ^ ših cest goriške pokra] zimskem in de^evneI*La i> je ta cesta nepreht««^ okoliške kmetovalce, povrtnino na prodaj v cj co; iste težave imajo o in delavke iz goriške strije, pa tudi avtobus11^, met bi se pojačal, ce sto popravili. Pojasnilo županstva if V zvezi s sporočilo! panstva, ki namerava SP ^ na delo pet delavcev za ranje smeti, so nam n ^ ^ no sporočili, da pridejo ^ štev samo tiste osebe, so starejše od 35 le*' Obvestilo izletnikom v Ljubljano na tekmo Hotela je skočiti v Soč° ker j e mož slabo ravnalz^ Njen naklep je neki moški pravočasno preprečil * Moža s° 1 m Zopi* DAROVI ZA PODPORNO DRUŠTVO N. N. - Gorica, ob poravnavi članarine zase in za soprogo za 1. 1954 proštov, prispevek 600 lir. V počastitev spomina pok. Josipa Cigoja, bivšega odbornika Podpor, društva na seji glavnega odbora tega društva odborniki Joško Bratina 500 lir, Franc Simčič 500 lir, Vlado Baša 500 iir in Ivo Marinčič 300 lir. Udeleženci nedeljskega izleta v Ljubljano na nogometno tekmo Jugoslavija B — Anglija B so naprošeni. da se zaradi važnih obvestil o-glasijo do četrtka 13. maja na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li. Odhod iz Gorico v nedeljo 16. maja ob 5.30 uri izpred gostilne Droč v Ul. Silvio Pellico (v bližini Kerna) Prosimo točnost. Za enim grmom sonce za drugim dež Včeraj smo v Gorici doživeli prvi toplejši dan letoš- ANTON TOMAŽ LINHART (Nadaljevanje s 3. strani) Drugo leto tudi na Sardinijo? Na atletskem tekmovanju med reprezentancama Grčije in Egipta je grški atlet Ru-banis dosegel nov grški rekord v skoku s palico — 426 cm. Patty osvojil v Rimu mednarodno prvenstvo Italije RIM, U. — Finalna igra na teniškem turnirju za mednarodno prvenstvo Italije se je končala z rezultatom: Patty (ZDA) - Morea (Arg.) 11:9, 6:4, 6:4. Patty je v semifinalu premagal Drobnyja, ki je bil prej skoraj «aboniran» na prvenstvo na vsakoletnem turnirju za mednarodno prvenstvo Italije. V moških dvojicah sta o-svojila prvenstvo Drobny in Morea, ki sta v finalu prema-Traberta in Če pride Cagliari v A-ligo. bodo morala moštva potovali ie nu oddaljeno Sardinijo Italijansko nogometno pr- venstvo ima ob koncu polno zanimivosti. Ne samo v A-ligi temveč tudi v B-ligi, ki se sedaj druga drugi nekako približata: prva izroči drugi svoja dva najslab.ša, druga pa prvi svoja dva najboljša. Ni se mogoče reči, kdo se bo moral iz A-lige posloviti, ker je za to «čast» več kandidatov, pač pa je gotovo vsaj za Ca-tanio, da bo prišla v A-ligo. Dobre nade ima tudi Cagliari, ki je dve točki pred Comom in Pro Patrio; če se mu posteči obdržati prednost vsaj ene točke pred zasledovalci v zadnjih treh tekmah, tedaj bodo morali prihodnje leto prvoligaški klubi nele na Sicilijo temveč tudi na Sardinijo, kar bodo vsekakor, ((prijetna« po tovanja. (Prepričani smo, da si skoraj gotovo vsi klubi A lige žele, da bi se Cagliariju ne posrečilo zlesti v njihovo družbo) O tem, kdo bo moral B-ligo zapustiti, pa še tudi ni padla zadnja beseda. Prvi kandidat je vsekakor Fanfulla, ki bi sedaj lahko čepela nekje više gala Američana Seixasa s 6:4, 0:6, 3:6, 6:3, 6:4. in na varnem, da ni bilo ko. rupcijske zadeve in kaznova- nja z odvzemom 5 točk. Vendar pa je še kakih pet, ki prav gotovo še trepetajo pred nevarnostjo, da ne bi padli v C-ligo. Tam se pa zdi vse nekoliko bolj jasno: Parma in Arsenal-taranto bosta povišana, Luc-chese in Mantova pa ponižana — če se pač ne zgodi kaj iz-lednega. LESTVICA : bojnega tovariša in brata, čeprav mu ni mogel niti zaradi verjetnosti niti zaradi cen. zure položiti na usta toliko puntarskih besed in duhovitosti, kakor jih govori Figaro, toda zaradi tega ni Matiček v bistvu nič manj revolucionaren. Ziv človek je iz slovenskega kmečkega ljudstva. Figaro pa je meščan. Toda tudi tam. kjer je Linhart kaj izpustil zavoljo resničnosti, ker je kot pravi umetnik hotel prikazati resničnega in živega slovenskega človeka, ne pa papirnatega propovednika, se nam zopet izpričuje njegova umetniška tankovestnost in genialnost. To velja tudi za ostale osebe, od barona Naletela do Gašperja Povsod. kjer je mogel, je vpletel kakšen ljudski rek. Napredek od «Micke» je tudi v jeziku, ki ko mu je posvetil nesmrtni je čistejši, sočnejši in še bolj I nagrobni napis; živo tekoč. Treba mu je le prisluhniti in odkril boš v njem dramatičnost in svojevrstno godbo, ki ji prepletenost dolenjskih in gorenjskih oblik daje še prav poseben čar. Melodiji dolenjščine in gorenjščine se prepletata med seboj v eno kakor v kakšni simfoniji, v katero je spletel skladatelj razne ljudske napeve. Stil in jezik — oba sta Linhartovi umetni tvorbi, s svojo melodijo in slovnico, s številnimi nedoslednostmi u-stvarjena deloma po knjižnem izročilu, deloma po ljudski govorici. Oboje je Linhart vlil v živ govor. Ali ni — po svoje seve — podobno pri Prešernu? Res. njegov jezik je čistejši, enotnejši in polnejši, toda prav Prešeren se je prvi zavedal Linhartove veličine ter mu zato tudi izrekel v imenu slovenstva priznanje. vem bregu Soče v bližini pso-derca dogodil pretresljiv dogodek. Bilo je okrog 11.30 predpoldne, ko je nekdo, ki je slučajno šel tam mimo, opazil mlado ženo. ki je vsa iz sebe hitela proti Soči. Iz njenega vedenja in besed, ki jih je ženska v tem trenutku izgovarjala, je takoj razumel, za kaj gre. Takoj je pohitel za njo in jo dosegel ravno v trenutku, ko je prišla do vode. Na kraj so prišli nato tudi nekateri financarji iz bližnje obmejne postaje, ki so najprej pomirili žensko, nato pa jo odpeljali na policijo, kjer so jo spoznali za 23-letno Anito Ruzzai iz Kopra, bivajočo v Gorici, Ul. Orzoni 42. poročeno z 28-letnim Emiliom Mughellijem od tržaške civilne policije. Na vprašanje, kaj jo je privedlo do strašnega sklepa, da bi si vzela življenje. je Ruzzai izjavila policiji, da je to nameravala storiti zaradi slabega ravnanja svojega moža. O zadevi so bile takoj 'obveščene sodne oblasti, ki so izdale zaporni nalog za 28-let-nega Mughellija, ki ga je policija ze aretirala in je na razpolago preiskovalnemu sodniku. in gospodinja Maria to, uradnik Stanko jp učiteljica Vanda IPaV '0^a ženir Stelio Bardi i* le]i‘ Neha VincenZi, PoU S? Eimanno Podverscek ' je spodinja Aurora Bre£aj‘sf0r) lezniški uradnik ^e' Giansante in gospo' U»' Gif5 ria D’Achile. mehanik jcj Maraž in trgovska PorT ^0lfc Norma Bregant, v's?0)!ošI>1' Franco D'Amore in v,l„r«čal< ipof1 Bruno Pavoni ih farn13*" Anna Lisa Vrtovec. Z vrelo vo^o se je pol'*a V ponedeljek zvečer oi šilni avto Zelenega kr • „ta peljal v bolnico '* via 49-letno Beatrice yjd°' Ul. T. Grossi štev. ^ j« zijeva je doma Pra'a 'W vr8'11 hotela vliti na perl^°ijla Pj vodo, se je z njo - jcj rokah in nogah. V B oPe' ji zdravniki ugotovih ^ ne druge stopnje na - v ki in nogi. Ozdravela dneh. Nesreča pri ^ 32-letm Franc Masten ^ vodenj štev. 107 se ie^elU zjutraj ponesrečil n® ajjiC* livarni SAFOG v i ^ Delavec je med del01^ p*1 kega ogrodja nesrečn^j-j; Steze popustil n eniškega Parnasa. je pisal zgodbe kranjske starga časa. Komu Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, domače boste ga Talija. Klijo/ 31 16 9 6 53 29 41 31 »5 8 8 39 28 38 31 13 10 8 36 22 36 31 13 10 8 44 34 36 31 12 11 8 44 33 35 31 13 9 9 35 29 35 31 12 10 9 38 32 34 31 10 13 8 29 28 33 31 10 1011 29 39 30 31 10 9 12 31 37 29 31. 8 12 11 32 31 28 31 8 12 11 21 23 28 Alessandr. 31 8 10 13 37 47 26 Treviso 31 7 1212 22 39 26 Padova 31 8 9 14 28 37 25 Pavia 31 8 9 14 35 50 25 Piombino 31 8 9 14 22 37 25 Fanfulla*) 31 9 10 12 34 34 23 *) Fanfulla je bila kaznovana z odbitkom 5 točk. Catania Cagliari Como Pro Patria Verona M arzotto Lanerossi Monza Salernit. Brescia Modena Messina Ce na koncu pri vsem pravičnem in smiselnem presojanju ponovno premislimo še dejstvo, da je Linhart ustvarjal tako rekoč brez tradicije, brez gledališča, ki ga še takrat in še precej časa pozneje nismo imeli, medtem ko je imel Beaumarchais v francoski dramatiki tako genialne prednike, kakor je bil Mo-liere, da je imelo francosko gledališče v «Comedie Fran-Caise« že takrat veličastno dobo svojega razvoja za seboj, potem šele spoznamo, kolikšna je bila Linhartova umetniška samozavest in prerodi-teljska moč. Kolikšno je moralo biti njegovo zaupanje v slovensko besedo in gledališče, ki mu je prav on položil trdne in veličastne temelje, Vse to je mogel storiti in iz vsega srca veroval v revolucionarno svobodoumnost, v slovenstvo in slovanstvo, kar priča poleg dramat-skih del tudi njegova Zgodovina Kranjske. Zaslužil je, da bi bil že pred Cankarjem postavljen njegov kip v vežo dramskega gledališča, saj je v dramatiki redek in enakovreden njegov predhodnik, svetlejši in vedrejši, čeprav mu ni bilo dano, da bi svoje sile tako razvil in uveljavil, kakor bi bil mogel in hotel, če bi živel dalj časa in če bi mu ne bilo treba opravljati toliko pionirskega dela. Toda tudi to, kar je ustvaril v dramatiki, bo živelo, dokler bo živelo slovensko gledališče in dokler nam bo mar slovenstvo, kakor je to izrekel Linhartu v čast in v tistih temnih časih in raz-1 slavo največji genij sloven merah le nekdo, ki je goreče I stva — Prešeren. Pri igri si je zlomil n9' / Včeraj predpoldne^jjrič, peljali v mestno 12-letneca dečka Siiva ^\. Ločnika. „. Cesare štev. 32. Dcček^, («* tl rnonnrija iz Ločnia“; .p f. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 1. do 8. maja 1954. leta 15 rojstev, 9 primerov smrti, 7 oklicev in 9 porok. Rojstva: Lorenza Fadovan, Loredana Collcnz, Giovnnni Juring, Lucia Pctrera. Dario ter se poškodoval P :e>K Santoro, Lidia Volpe. Marlano j Kn pomoč mu Je p, v boV\. Pahor. Ruggero Revedin, Giu-j avto ter ga odpeljal ^ o liano Vendola. Marialuisa Oli- Frigata Pavia, kjer vieri, Lucio Visintin, Mivella dili potrebno pomoč. Calligaris, Fabio Chiudani, Annamaria Simeoni, France-sco Paoletti. Smrti; 61-letni industrialec j Angelo D’Agnolo, 70-ietni u-pokojcnec Antonio Salla, 64- letna gospodinja Luigia Brankovič, por. Zavadlav. 74-let-na gospodinja Maria Tciani. vd. Pelesoni, 62-letna učiteljica Elvira Spadiglieri, por. Koscina, 24-letna delavka Anna Tercig, 3 dni star Dario Santoro, 83-letna gospodinja Angela Zorzin, vd. Minca, 62-letni Antonio Krisfjančič. Oklici: inšpektor tržaške civilne policije Natale Barba-riol in uradnica Ornella Re-perti, delavec Alfredo Petroni in gospodinja Olga Marcon, pek Luigi Borghes in gospodinja Vincenza Sara, zdravnik Mario Fornasin in farmacevtka Teresa Bacchetti, šofer Giovanni Busatta in gospodinja Celeste Com^assi, policijski stražnik Tullio Giacetti in delavka Milena Tegon, policijski stražnik Gughelmo Zuccala in gospodinja Bruna Di Bernardo. Poroke: Slikar Ferruccio Rossi in delavka Palmira igranjem nesrečno P si zlomil levo roko v DEŽURNA LEKA zape' ves d,V Danes posluje „j, ponoči lekarna N Carducci * i 22'” 12 - tel. 4« K I AJ O CORSO. 17: «NebesaCgrio. Hollanda«. J. VERDI. 16.30: - ^ ledu«. , „„a. leau«. r epa' .1 CENTRALE. 17: «Let’ 1» vidna«, G. GarS° S- Pidgeon. «Sla5t*’ VITTORIA. 17.15: ^ Simone. P MODERNO. l7n: Mormonov«, “• I. Dru. D^ea«0 '15021 'kr k-ski sop^'‘° “P,^V‘ui T mESTmi"™ "smj ^rSoZST S.T- večajo' nlje. Ljubljana. Stritarjev. 3-!.. tel. 21-928. tek. račun pr. Narodni banki v Ljubljani 608 j 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska tfninpa *q irv. unt* nalasnv do 2ft.» am.— i iSKa i isKarsKi r.avoo jo I I — Koanizn w . --------------------------------------------------------------- 5 Ul. ima. - Telefon številka Hi - Poštni %tolpca /a vse vrste oglasov o*> 25*- NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija; Izvod 10, gl