PRIMORSKI DNEVNIK

I
Sfsar.ir1 - Cena 40 lir
Leto XXH. St. 36 (6323)
TRST, sobota, 12. februarja 1966

OMEJENO POOBLASTILO PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Saragat je pooblastil Mora, da začne nova posvetovanja s strankami večine
Diploma za pobijanj« bolezni in lakote
Mora so imenovale vse štiri parlamentarne skupine večine, vendar pa je položaj negotov - Moro bo poročal Saragatu v torek - Stališče PRI in KPI
RIM, n. — Predsednik republike Saragat je zvečer pooblastil Mora, da «vzpostavi primerne stike, da ugotovi točnejše Pogoje za sestavo vlade». Moro je vabilo sprejel in bo o rezultatu poročal predsedniku republike do torka, 15. tm.
Po zaključku današnjih po-
svetovanj je predsednik republike povabil ob 20. uri Mora j}a Kvirinal in se je z njim zadržal v razgovoru 45 minut. Ob 20.45 je generalni tajnik predsedstva republike odv. Nicola P>ce'la prečita! novinarjem naslednjo izjavo:
«Predsednik republike je med Posvetovanji ugotovil, da je položaj še vedno negotov, čeprav s° parlamentarne skupine veči-Je enotno imenovale prof. Alda Mora za sestavo nove vlade.
Zato je predsednik republike da-Oes ob 20. uri sprejel v palači na Kvirinalu posl. Mora. in ga povabil, naj vzpostavi primerne stike, da l|8otovi točnejše pogoje za sestavo dove vlade.»
Takoj po prečitanju tega sporočijo je prispel v salon «oklepnikov», *jer so novinarji, posl. Moro, ki je dal naslednjo izjavo: «Predsednik tePublike mi je zaupal nalogo, da tipam tla za rešitev vladne krize. Načelniku države se zahvaljujem za vastno nalogo. Iz čuta dolžnosti sprejel zahtevo in pričakujem, da bom v najkrajšem času zbral koristne elemente, ki naj služijo 2a olajšanje rešitve krize.»
Moro se bo lotil svoje naloge ju-tfl dopoldne, ko bo obiskal pred-sodnika poslanske zbornice in senata. Tako omejeno pooblastilo, oziroma pooblastilo za nadaljnje proučevanje položaja, ni prvi primer v Italijanski povojni vladni zgodovini- Podobno nalogo je poveril predalnik republike Einaudi 3. julija 1953 De Gasperiju, predsednik republike Gronchi pa leta 1955 Se-»Uju.
Na vsak način pa izhaja tako iz Uradnega poročila predsednika republike (izrecna omemba »negotovi položaja«) kot iz poročila Mo-M. ki je to nalogo prevzel iz «čuta dolžnosti«, da je položaj v resnici degotov in da je rešitev krize verjetno prispela v slepo ulico. Na videz gre samo za vprašanje vstopa “Oelbe v vlado, dejansko pa za cestno orientacijo vladne politike v Prihodnjih dveh letih in pol, pri če-tder igra KD ponovno dvojno vlogo.
Te ugotovitve izhajajo tudi iz zaključnih poročil današnjih sestankov vodstev, drugače tako različnih ^Nasprotujočih si strank, kot so komunisti in republikanci. La Mal-
fa je poročal na seji vodstva o položaju in ugotovil, da se iz zadnjega sklepa KD, ki so ga sprejeli na seji izvršnega odbora soglasno, ne more izluščiti, kakšno rešitev hoče-jo, in kako nameravajo rešiti notranja nasprotja v stranki, ki so bila resnični razlog za krizo Morove vlade. La Malfa nato našteva razne izjave demokristjanskih predstavnikov in v tej zvezi govori o domnevi, da se hoče ustvariti pre-okret KD proti desni na osnovi «osi Fanfani-Rumor-Scelba», katerega bi morali plačati Moro in levica kot «žrtveni darovi«.
Izvršni odbor KPI je sklenil, da se 17. in 18. februarja sestane centralni komite, ki bo razpravljal o gospodarskem položaju in o razvoju sindikalnih borb. Odobrili so resolucijo, v kateri ugotavljajo propad politike levega-centra, ki je rezultat diskriminacijskega in ideološkega omejevanja večine, zaradi česar je treba ustvariti nove odnose med silami levice, pa naj gre za laike ali katoličane.
Resolucija nadaljuje, da skuša KD preokreniti levi center še nadalje proti desnici na osnovi pro grama, ki so ga odobrile tudi skupine (kot je Scelbova), ki so vedno kritizirale vse, kar je bilo novega v politiki levega centra. Resolucija nato ugotavlja, da se PSI, PSDI, PRI in levica KD temu upirajo, da pa ti napori ne bodo uspešni, če bodo povezani z zahtevo, da se obnovi vlada z Morom na čelu, saj je «eden glavnih krivcev za desničarski razvoj levega centra«.
Po podatkih ENEL, ki jih je družba zbrala po nalogu centralnega statističnega urada, je dosegla lani proizvodnja električne energije Italiji 79.228,4 kilovatnih ur, medtem ko je v 1. 1964 znašala 73.516,2 kilovatnih ur. Od lanske proizvodnje odpade 42.366,8 kWh na hidro-električno energijo, 30.375,4 kWh na centrale na premog, 2.576,2 na centrale na nafto in metan in 3.910 na nuklearne centrale.
Iz Palerma poročajo, da so se na sedežu KD sestali predstavniki štirih strank levega centra, da se dogovorijo o strukturi in o programu deželne vlade.
seb v zvezi z nerednostmi, ki so nastale pri upravljanju državne ustanove za usposabljanje nameščencev v trgovini (ENALC). Med dvanajstimi je tudi predsednik E-NALC Giuseppe Rapelli. Gre za obtožbo o poneverbi javnega denarja, o prilastitvi nekaterih zneskov in o zlorabi oblasti.
Ben Barka še živ?
PARIZ, 11. — Preiskovalni sodnik
je baje sedaj zaprt. Dopisnik pravi tudi, da so Ben Barko mučili, toda ne tako, da bi bilo njegovo življenje v nevarnosti.
RIM, 11. — Preiskovalni sodnik je odredil zaslišanje dvanajstih o-
DANES
	
Predsednik republike je pooblastil | lijoni ljudi ohranili pri življenju, "lora, da pregleda položaj, ker sol pa v Vietnamu ZDA trošijo težke
...... milijarde dolarjev za ubijanje. Ni
slučajno, da je prav indijska vla-
Parlamentarne skupine večinskih 'Irank soglasno imenovale za pred-•'dnika vlade, istočasno pa je še 'edno negotovost glede rešitve vlad-krize. V bistvu gre za potrditev s'epe ulice, v katero so zašla poganja za sestavo nove vlade. Socialisti, socialdemokrati in republikanci nikakor ne morejo privoliti * vlado, v kateri bi bili prisotni tu-desničarski predstavniki KD, ki ** * programom levega centra ne “hnjajo in ki bi v vlado vstopili, *Mo da jo premaknejo proti desni-'*• Po drugi plati pa se KD boji ** svojo notranjo enotnost in je z V*Uko muko skrpala vsaj formalno *|>otno platformo za rešitev krize, ** Pa je dejansko taka, da pušča 'oprte vse možnosti. V tej zvezi se *® Najprej govorilo naj bi Scelba dal ostavko, kar pa je zelo *dločno zanikal. Govori se tudi o /janevru, naj bi vlado sestavil Ru-*J*0r> katerega menda na skrivaj 'Odpirata Fanfani in Scelba, itd. kratka, položaj je ponovno zaple-'h in protisloven in se verjetno ,® bo razčistil pred torkom. Do *krat se je Moro obvezal, da bo izidu stikov poročal predsedniku
''Publike.
Sinoči se je začela v Evropi In v Vetu ena največjih nabiralnih akcij -j,4 Poziv glavnega tajnika OZN U *hta in glavnega ravnatelja FAO ^ lačne v Indiji, kjer sta bili dve ^Poredni slabi letini, lani pa je
*avo zadela ena najhujših suš v
■'dnjih letih, tako da je še poseb-® Prizadetih petnajst do dvajset 'jljonov otrok od enega do štiri-'Istih let. Nujna potreba se ceni u. M do 14 milijonov ton žita in
>30
ttlso^ ton m*eka v PraI,u. Cen-c UR odbor svetovnega sveta cer-v 4 Je istočasno predložil sodelo-„ "je s katoliško cerkvijo, v skupni tf/“ 'alni akciji ne samo za Indijo, htd'Vet tudl za Afrlko' Italijanska rtlai°televizija pa je sporazumno z
g^Užlhii evropskimi postajami na t^*Uieni u Tantov poziv, kakor r* na poziv papeža začela nabi-akcijo, tako da bodo na vseh RAI-TV nabirali prispevke, •»o občutena je ta akcija, pa nam * vest iz Bočna, kjer je sinoči *edež RAI-TV neznanec poslal
lj»« *** m*Hj«»n Ur. Takoj po objav baše01 P°zlvu ->e tudi uredništvo
*<a dnevnika prejelo prav tako
Prvi prispevek v znesku 20
lir.
*J*edt,.m ko so denarni prispevki
luvavo potrebni, da bi se ml-
da skupaj s kanadsko nedavno začela uvodna posvetovanja v zvezi z morebitnim posredovanjem mednarodne nadzorstvene komisije v Vietnamu. Toda vlada ZDA se pogajanjem še vedno upira z jalovim izgovorom — kot je dejal včeraj delegat ZDA pri OZN — da je trditev, da je osvobodilna fronta edina predstavnica Južnega Vietnama, za ZDA nesprejemljiva. A podpredsednik ZDA, ki je trenutno v Sajgonu, se rajši dogovarja s predstavniki tamkajšnje «vlade», ki ni kogar ne predstavlja. Zato je logično, da je ameriški tisk z velikim poudarkom objavil izjave vidnih a-meriških osebnosti, ki se ne strinjajo s politiko v Vietnamu. Senator Morse pa je ostro kritiziral sklepe, sprejete v Honoluluju ter zahteval sklicanje ženevske konference in poudaril, da bo širjenje vojne v Vietnamu neizbežno pripc-Ijajo do vojne s Kitajsko. V Južnem Vietnamu pa so se spopadi včeraj poostrili in v neki ofenzivi nastopa več tisoč ameriških vojakov, letala pa nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama.
Iz San Dominga poročajo, da se že tretji dan nadaljujejo spopadi in neredi, ki so zahtevali doslej petnajst smrtnih žrtev. U Tant je izjavil, da so se incidenti začeli sredo in da je zunjo kriva policija.
Iz Bonna poročajo o zanimivem predlogu vzhodnonemškega voditelja Ulbrichta bližnjemu kongresu socialdemokratov, naj bi prišlo do sprave med njegovo enotno socialistično in zahodnonemško socialdemokratsko stranko kot najmočnejšima nemškima strankama, ki naj bi napravili korak naprej na poti združitve obeh Nemčij. Seveda je socialdemokratsko vodstvo predlog zavrnilo, češ da enotna vzhodnonemška socialistična stranka «ne more biti partner za pogajanja« s socialnimi demokrati. Hkrati se je zvedelo, da se je sovjetski poslanik v Bonnu sestal z Adenauerjem.
Nekaj novega je tudi v zvezi z umorom Ben Barke, za katerega piše neki ženevski Ust, da je še živ v nekem maroškem zaporu. V Parizu pa je preiskovalni sodnik ukazal aretirati nekega policijskega komisarja, ki je zelo visok funkcionar pri francoski protivohunskl službi, ker ni prijavil priprav zločina nad Ben Barko.
v zadevi ugrabitve Ben Barke je odredil aretacijo visokega funkcionarja protivohunske službe Le Ro-ya z drugim imenom Finvilla. Obtožuje ga, da ni prijavil zločina, ki se je pripravljal v škodo Ben Barke.
Le Roy je prišel sinoči v sodno palačo v spremstvu policajev. Preiskovalni sodnik Zollinger mu je izročil obtožnico in zaporno povelje. Le Roy je protestiral in zavrnil obtožbo. Iz sodne palače so ga odpeljali v zapor Sante.
Kmalu zatem je bivši časnikar Daniel Pouget izjavil, da je bil Fin-villov sodelavec v protivohunski službi. Povabil je pozno ponoči na svoj dom časnikarje na tiskovno konferenco. Izjavil, je, da ima dokaze, da je Finville vedno pošiljal svojim predstojnikom vsa poročila, ki jih je dobil. Dalje pravi Pouget, da se je Antoine Lopez lagal, ko je trdil, da ni mogel stopiti v stik s Finvillom od 26. do 29. oktobra. Pripomnil je, da je Lopez vedel, da je on Finvillov sodelavec in dodal: «Večerjal sem z Lo-pezom 26. oktobra in sem ga videl naslednjega dne na letališču Orly. če bi imel kako sporočilo za Finvilla, bi mi ga bil lahko dal.»
Pouget je dejal, da ni tega povedal prej, ker je hotel spoštovati poklicno tajnost. Odločil se je, da govori, po aretaciji svojega • poveljnika in prijatelja«. Pouget je pripomnil, da v protivohunski službi' veljA ukaz o molku in da je Finville ta ukaz spoštoval. Pripomnil je: «Zdi se mi nedopustno, da njegovi predstojniki niso pokazali večje odkritosti in poguma. Ta ukaz o molku je prizadel edino osebo, ki si nima nič očitati.« Končno je Pouget na vprašanja časnikarjev odgovoril, da ni vedel o načrtu za ugrabitev Ben Barke pred 29- oktobrom. Ko so ga vprašali, ali je zvedel potem, je dejal, da na to vprašanje ne more odgovoriti. Ko se je poslovil od časnikarjev, je Pouget dejal: »Recite, da nimam nobenega namena napraviti samomor in da sem na razpolago preiskovalnemu sodniku.«
Ženevski list »Tribune de Gene-ve» trdi v dopisu iz Pariza, da je Ben Barka še živ in da je zaprt v Ifniru na jugu Maroka, Dopisnik lista trdi, da je to zvedel iz dobro obveščenih muslimanskih krogov. Zatrjuje se, da so Ben Barko odpeljali v noči od 30. na 31. oktobra s francoskim letalom na Korziko, kjer je letalo prista-
MOSKVA, 11. — Sovjetska revija »Novoje Vremja« obtožuje Wilsona, da popušča pred zahodnonemško zahtevo o jedrski oborožitvi in s tem omogoča Zahodni Nemčiji, da lahko izsiljuje druge zahodne države. List dodaja, da skuša Anglija vzpostaviti svoj položaj v Evropi z angleško-nem-škim sodelovanjem tudi v upanju, da bo Erhard vodil drugačno politiko kakor Adenauer. Toda London ne bo mogel preprečiti ustvaritve osi Bonn-Washington in o-krepitve nemškega položaja v Evropi.
BEOGRAD, 11. — Na priložnostni slovesnosti v zveznem izvršnem svetu je zvezni tajnik za zdravstvo in socialno politiko Dragu-tin Kosovac izročil danes predsedniku jugoslovanske nacionalne komisije za UNICEF diplomo, ki jo je UNICEF dodelil jugoslovanski komisiji- kot priznanje za izredne zasluge in podporo v njenem delu v preprečevanju bolezni, siromaštva, lakote in nevednosti med otroki na svetu. Jugoslavija je od leta 1948 do konca preteklega leta dobila po UNICEF pomoč v vrednosti 21 milijonov dolarjev. Jugoslavija je istočasno pomagala z letnimi prispevki 200.000 dolarjev delovanju UNICEF v državah v razvoju.
NOVI SAD, 11. — Okrožno sodišče v Novem Sadu je obsodilo bivšega nameščenca novosadskega podjetja «Tehnometal» Erharda Romberga zaradi dajanja nekaterih podatkov neki inozemski tovarni, ki so državna, oziroma gospodarska tajnost, na 6 let strogega zapora in zaplembo imetja.
MILIJONI LJUDI TRPIJO LAKOTE

Poziv U Taiita in ravnatelja FAO za pomoč proti lakoti v Indiji

Poziv RAI za zbiranje prispevkov sporazum-drugimi evropskimi radiotelevizijami
no z
LONDON, 11. — Od danes popoldne pogrešajo ameriško jedrsko reakcijsko letalo vrste «Vulcan» s petčlansko posadbo. Letalo je letelo nad Veliko Britanijo in vrniti se je imelo ob 18.25. Uradni predstavnik je izjavil, da v letalu ni bilo orožja.
RIM, 11. — Glavni tajnik OZN U Tant in glavni ravnatelj FAO Sen sta objavila skupen poziv za pomoč indijskemu prebivalstvu, ki trpi glad. Med drugim je v pozivu rečeno: »Indija je imela dve zaporedni slabi letini v letu 1962 in 1963, v letu 1965 pa jo je zadela ena najhujših suš v zadnjih letih, ki je hudo poškodovala poletne pridelke in zimske pridelke, ki so še na polju. Novo leto se je začelo z velikim pomanjkanjem živilskih zalog in v deželi vlada izjemno stanje. Racioniranje se postopoma širi na mesta z več kot sto tisoč prebivalci in v vsej državi se razvija gibanje s pozivom odraslim, naj zmanjšajo svojo potrošnjo živil.
Poziv pravi dalje: »Sedem velikih držav je bilo hudo prizadetih in celotno prebivalstvo o-groženih področij šteje približno sto milijonov ljudi, od katerih bo vsaj pet ali šest milijo-
nov zaposlenih za izredno dejavnost. Od 15 do 20 milijonov o-trok od enega leta do 14 let je še posebno prizadetih. Sedanja kriza, ki zavzema obseg pomanjkanja, se bo lahko postopoma
poslabšala v prihodnjih mesecih. Lahko se predvideva izboljšanje stanja samo proti koncu leta s pogojem, da bo pridelek ugoden. Potreba se lahko ceni na 11 do 14 milijonov ton žita za človeško prehrano in na 130 tisoč ton mleka v prahu.«
Italijanska radiotelevizija je sporazumno z drugimi evropskimi radiotelevizijskimi ustanovami v zvezi
............................................n.mlinu........................................m,..................mn................................................m....,,......,....,,..,,..........................................................
PO NEVARNIH SKLEPIH V HONOLULUJU
Posvetovanje med Indijo in Kanado za morebitno posredovanje o Vietnamu
Agencija Tass ostro obsoja sklepe o raztegnitvi vojne - Humphrey nadaljuje posvetovanja v Sajgonu - Ostre izjave senatorja Morseja
s pozivom U Tanta, tajnika FA» Sena in papeža pozvala na prispevanje v sklad za pomoč proti gladu v Indiji. Vsi sedeži RAI so bili danes odprti do polnoči, jutri, v nedeljo in ponedeljek pa bodo odprti od 8 do polnoči, za zbiranje prispevkov.
V zvezi s pozivom RAI za zbiranje prispevkov proti gladu v Indiji je neznanec poslal na sedež radiotelevizije v Bocnu ček za milijon lir. Skupno so tu nabrali milijon 300 tisoč lir.
Vatikansko glasilo «Osservatore Romano« je v zvezi z nedavnim pozivom papeža za boj proti gladu na svetu, začelo zbirati prispevke in pozvalo prebivalstvo na solidarnost, z indijskim ljudstvom in z drugim ljudstvom, ki trpi glad.
Centralni odbor svetovnega sveta cerkva, ki sedaj zaseda v Ženevi, je predlagal tesno sodelovanje s katoliško cerkvijo za pomoč žrtvam gladu v Indiji in Afriki. Sporazumno s katoliško cerkvijo je svet sklenil pozvati specializirane ustanove katoliške cerkve in cerkva, ki so članice tega sveta, naj uskladijo napore z napori v raznih državah za pomoč žrtvam gladu v Indiji.
Indija in Velika Britanija sta sklenili danes sporazum, na podlagi katerega bo Velika Britanija dala Indiji brezobrestno posojilo 7,5 milijona šterlingov za nakup živil. Francija bo dala Indiji mleko, vitamine in sredstva za uničevanje mrčesa v vrednosti milijona šterlingov.
NOVI DELHI 11 — Predstavnik indijskega zunanjega mi- rovne ofenzive« predsednika John-
'	*	_ *»,	_•_ i_______Vnnfororicfl v TTnnnlllll 1111	17-
nistrstva je danes sporočil, da sta indijska in kanadska vlada nedavno začeli uvodna posvetovanja v zvezi z morebitnim posredovanjem mednarodne nadzorstvene komisije v Vietnamu.
sed^fk °^seTC°™ovietnams*ke PIvla- tudi neko utrjeno vas deset kilo-
de Fam Van Dong sprejel danes voditelja kanadske delegacije pri mednarodni nadzorstveni komisiji za Vietnam. Kanadski predstavnik se je sestal tudi s sevemovietnamskim zunanjim ministrom in s pomočnikom ministra za obrambo.
Ameriški predstavnik v OZN Goldberg pa je danes izjavil, da so potrebna pojasnila hanojske vlade glede predstavništva južnovietnam-ske narodnoosvobodilne fronte pri |
metrov od Sajgona.
Izjave, ki so jih podale v ameriškem senatnem zunanjepolitičnem odboru vidne ameriške osebnosti, ki se ne strinjajo s politiko v Vietnamu, objavlja ameriški tisk z velikim poudarkom. Včeraj’ je 'pričal bivši veleposlanik v SZ in v Jugoslaviji George Kennan, ki se strinja z Gavinom ter s senatorjem Ful-brighton, da je treba omejiti ameriško vojaško obveznost v Vietnamu. Kennan je včeraj kritiziral iz-
javo iz Honoluluja in poudaril, da morebitnih pogajanjih. Goldberg je ^ neskladna z ameriško trditvijo o
iskanju miru, ker poudarja solidar-
dejal, da je severnovietnamska izjava, da je osvobodilna fronta edina predstavnica Južnega Vietnama nesprejemljiva za ZDA.
V Parizu so uradno javili, da je predsednik de Gaulle odgovoril na Hošlminhovo pismo od 26. januarja, s katerim ga je Hošiminh prosil, naj zastavi svoj ugled za konec ameriškega napada v Vietnamu. Odgovor je izročila francoska delegacija v Severnem Vietnamu. Francija in Severni Vietnam nimata diplomatskih odnosov, toda v Hanoju in Parizu so neuradni predstavniki.
Ameriški podpredsednik Humph-rey pa se je danes sestal z južno-vietnamskim predsednikom v Saj
gonu. Pozneje pa se je sestal s lo na nekem letališču NATO. Ne-1 predsednikom južnovietnamske vla-
ko drugo francosko letalo je nato de. Nato sta Humphrey in tajnik prepeljalo Ben Barko v Alžirijo, za kmetijstvo Freeman obiskala od tu pa v Ifnir v Maroku, kjer | razne ustanove. Freeman je obiskal
imiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiinumuiiiiiiiiHiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiimiiuiiiiiiniii
Ulbrichtov predlog socialdemokratski stranki
Smirnov obiskal Adenauerja v Bundestagu
BONN, 11. — V odprtem pismu, ki je naslovljeno delegatom bližnjega kongresa socialdemokratske stranke in vsem članom ter simpatizerjem socialdemokratske stranke, predlaga Walter Ulbricht ustanovitev «mešane komisije« za nemške zadeve, ki naj predstavlja vse sloje prebivalstva in ki naj se izmenoma sestaja v Vzhodni in Zahodni Nemčiji. Da bo moč še letos ustanoviti ta organizem, predlaga Ulbricht, naj se predstavniki socialdemokratske stranke in vzhodnonemške enotne socialistične stran, ke sestanejo v najkrajšem času, da se sporazumejo o nekaterih skupnih predlogih.
Pismo pravi med drugim: «Ce bi prišlo do sprave med enotno socialistično stranko in socialdemokratsko stranko, kljub nesoglasjem glede raznih temeljnih vprašanj, in če bi se ti dve najmočnješi nemški stranki sporazumeli o svoji od. govomosti o tem, kar se tiče prihodnosti Nemčije, bi mogli napraviti korak naprej na poti združitve. Ce pri tem ne bi uspeli, bi se nevarnost, ki ogroža mir v Nemčiji in Evropi še bolj povečala in združitev bi se vedno bolj oddaljila.«
Vodstvo socialdemokratske stran, ke pa je danes sporočilo, da enotna socialistična stranka «ne more biti danes, kakor ni bila v preteklosti, partner za pogajanja za socialdemokratsko stranko«.
BONN, 11. — Nepričakovan se stanek med bivšim kanclerjem A-denauerjem, ki Je predsednik de-
mokristjanske stranke, ter sovjetskim poslanikom v Bonnu Smimo-vom je izzval v političnih krogih prestolnice veliko presenečenje. Sovjetski diplomat, ki se je nedavno vrnil z daljšega dopusta v Sovjetski zvezi, je obiskal Adenauerja v njegovem uradu v Bundestagu. Kljub temu pa je bil obisk skoraj neopazen, tako da se je o njem začelo govoriti šele 24 ur potem.
Zatrjuje se, da gre morda za prvi sovjetski korak v poskusu, da bi odnose med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo spravili iz slepe ulice. V Bonnu so presenečeni, ker se je Smirnov sestal prav z Adenauerjem.
Belgijski kralj sprejel ostavko
Bruselj, 11 — Kralj Balduin je sprejel ostavko vlade. Celoten po stopek je opravil zelo hitro, saj se ni niti posvetoval s predstavni ki parlamenta.
Politični opazovalci ugotavljajo da bo kriza težavna, in omenjajo štiri teoretične možnosti za rešitev: 1. obnovitev prejšnje vlade oziroma sodelovanja med socialisti in krščanskimi socialci, 2. sodelovanje med krščanskimi socialci in liberalci, 3. tristrankarska tehnična vlada, v kateri bi sode lovale vse tri stranke, 4- nove volitve. Zadnjo možnost zavračajo vse stranke, največ možnosti pa ima prva.
nost med Washingtonom in Sajgo-nom v trenutku, ko bi bilo treba usmeriti vse napore na težavno diplomatsko dejavnost v Združenih narodih. Senator Fulbright je dejal, da se zdi, da izjava iz Honoluluja kaže, da vsak sporazum, ki ne bi pripeljal «do tega, kar se hoče imenovati zmaga« v Vietnamu, pomeni kršitev ameriških obveznosti do saj-gonske vlade.
Senator Morse, ki Je med najod-ločnejšimi nasprotniki Johnsonove politike v Vietnamu, pa je izjavil, da bi moral predsednik izbrisati vtis o «ostri politiki«, ki ga je zapustila konferenca v Honoluluju, ter bi moral osebno oditi v OZN in zahtevati ponovno sklicanje ženevske konference.
Se bolj ostro je Morse nastopil pozneje v svojem govoru v Bostonu na neki proslavi univerzitetnih študentov. Izjavil je, da je ameriško ljudstvo v veliki nevarnosti ter da bo širjenje vojne v Vietnamu neizbežno pripeljalo do vojne s Kitajsko. Ta bo pripeljala do vojne s Sovjetsko zvezo in ta vojna se bo končala z jedrsko katastrofo. Morse je obtožil Johnsonovo upravo, da vara ameriško ljudstvo glede naporov za mir. «Grda realnost je, je dodal Morse, da ameriško ljudstvo ni obveščeno o vladni politiki.«
Ameriško letalstvo je nadaljevalo včeraj popoldne in danes bombardiranje Severnega Vietnama. Strateški bombniki «B-52» pa so danes bombardirali neko osvobojeno področje 55 kilometrov severnovzhodno od Sajgona. Ameriška letalska divizija je začela danes obsežno akcijo na obalnem področju 300 milj severno od Sajgona. Vojake so pripeljali na to področje s helikopterji. Osvobodilne sile so sestrelile en helikopter, več drugih pa so jih zadele in poškodovale. V tej akciji sodeluje več tisoč vojakov.
Predsednik Johnson je nadaljeval danes v Beli hiši posvetovanja svoji zunanji politiki. Pozneje je na kratki tiskovni konferenci izjavil, da bodo poslali v Vietnam še druge čete, in sicer «tedaj, kQ jih bo tamkajšnji ameriški poveljnik lahko uporabil.« Johnson ni hotel povedati števila vojakov, ki jih bodo še poslali v Vietnam.
Agencija Tass je objavila danes izjavo, v kateri poudarja, da so V Honoluluju sklenili še dalje razširiti vojno v Vietnamu, s čimer grozi nevarnost, da se vojna raztegne tudi na druge države indokitajske-ga polotoka.
Agencija pravi: «Sovjetska zveza je dajala in bo še dalje dajala pomoč vietnamskemu ljudstvu proti imperialističnemu napadu. Vietnamsko vprašanje se lahko reši samo na podlagi znanega in pravilnega stališča, ki ga je objavila severnovietnamska vlada, in na podlagi programa južnovietnamskega narodnoosvobodilnega gibanja.«
Agencija pravi nato, da so sklepi v Honoluluju pokazali lažnost «mi-
sona. Konferenca v Honoluluju, izjava in uradno sporočilo niso nič drugega nego novo izzivanje proti vietnamskemu ljudstvu, proti miru in varnosti v jugovzhodni Aziji.
»Dejstva pobijajo te dokumente, ki se sklicujejo na načela demokracije in pravičnosti: ZDA dejansko hočejo vsiliti Vietnamu krvavi režim in nastopajo tu kot branik reakcije in kolonializma »
Zatem pravi agencija, da so se posvetovanja v Honoluluju končala s tem, da so Johnson in saj-gonske lutke prevzeli obveznost za večje sodelovanje in za učinkovitejše vojaške nastope. Namen teh programov je zaostriti vojaške operacije tako v Južnem Vietnamu kakor proti Severnemu Vietnamu.
»V dokumentih iz Honoluluja ni niti ene besede o ameriški pripravljenosti, da ustavijo napad in rešijo krizo na podlagi ženevskih sporazumov in spoštovanja pravice Vietnamcev do samoodločbe.
Sedaj je pravo bistvo mirovne o-fenzive bolj jasno kot kdaj koli: šlo je za spletko, katere namen je bil prikriti priprave za zaostritev vojne.« Na koncu pravi izjava, da bo-do nove vojaške operacije še poslabšale položaj Washing tona in povečale njegove težave
Ku Kluks Klan in načrti za atentate
WASHINGTON, 11. — Ku Kluks Klan v Columbusu (Ohio) je pripravil načrte, da ubije šest znanih predstavnikov gibanja za e-nakopravnost državljanskih pravic. Istočasno so tudi nameravali razstreliti mestno kanalizacijo in tako povzročiti rasistične izgrede. Ti načrti so prišli na dan med zasedanjem komisije o protiame-
riški dejavnosti ter jih je povedal tajni policijski agent Bobby Stephens, kateremu se je posrečilo vriniti se v rasistično organizacijo. Agent je tudi povedal, da je načelnica Ku Kluks Klana v O-hiu 40-letna Eloise Witte nameravala izvesti atentate na predsednika Johnsona, podpredsednika Humphreya in duhovnika Martina Lutherja Kinga. Istočasno se je ženska hotela znebiti svojega moža in drugega vidnega vodite lja Ku Kluks Klana Williama Morrisa.
Stephens je povedal, da je ženska obvestila o svojih načrtih mla dega Daniela Wagnerja, ki je kasneje vstopil v Klan in ki je izdal te načrte Morrisu.
Na istem zasedanju parlamentarne komisije pa je drugi tajni agent Donald Svvarts povedal, kako se mu je posrečilo prodreti v organizacijo, kjer je izvedel za načrte, da bi ubili poleg duhov nika Martina Lutherja Kinga tudi številne druge vodilne predstavnike črnskega gibanja za državljanske pravice. Nameravali so povzročiti nerede, s tem da bi zažgali mošejo skupine »črnih muslimanov«.
Omejevanje svobode sindikatov v Argentini
BUENOS AIRES, 11. — Argentin-ski minister za delo Femando Sola je sporočil, da so sklenili spremeniti zakon o strokovnih združenjih. Novi zakon določa nadzorovanje kapitala sindikatov, stavke pa bodo odslej lahko razglasili na podlagi neposrednega in tajnega glasovanja članov raznih sindikatov.
Splošna zveza dela je poslala predsedniku republike brzojavko, v kateri pravi, da bo izvršna oblast odgovorna za hude posledice, ki bi lahko nastale zaradi tega zakona. Poleg tega je splošna zveza dela objavila sporočilo, v katerem ostro napada vlado ter poziva vse sindikalne organizacije, naj se uprejo spremembi zakona.
NOVI DELHI, 11. — Nocoj se je zvedelo, da bo predsednica indijske vlade Indira Gandi obiskala ZDA v drugi polovici marca: v ZDA bo ostala pet dni. To bo njeno prvo potovanje v tujino, odkar je postala predsednica indijske vlade.
liliilillliliiiiiilliliilllllllllllilllililllllllllllliiuiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiilliliillllllllillimililiililiiiiliiiilliillllillll
Vedno bolj napeto v Dominikanski republiki
Do včeraj je bilo med neredi petnajst mrtvih - Prekinjene letalske in telefonske zveze s tujino - U Tant se boji nevarnega razvoja
SANTO DOMINGO, 11. — Tretji I do sedaj povzročili petnajst mrtvih.
cah 11
dan zaporedoma se sliši po ulicah ' Desničarski vojaški voditelji nočejo
dominikanske prestolnice streljanje. Sledijo si spopadi in neredi, ki so
Predsednik sovjetske akademije znanosti in umetnosti Keldiš govori na tiskovni konferenci o uspehu z »Luno 9»
zapustiti Dominikanske republike, kakor je bil odločil začasni predsednik Godoy, ter grozijo, da ne bo noben častnik prevzel njihovega mesta, če bodo prisiljeni oditi. Oddelki, ki so pripadali Caamanu, štejejo sedaj komaj še 400 mož in malo od teh je višjih častnikov. Glavni voditelji so namreč odpotovali pred dvema tednoma v skladu z Godoyevim načrtom za «pomir-jenje«.
Desničarski voditelji pravijo, da so pripravljeni oditi, samo če bo predsednik Godoy izključil iz vojske štiristo Caamanovih vojakov.
Danes se je začela splošna stavka, ki so jo razglasili sindikati iz protesta proti ravnanju policije, ki je napadla demonstrante. Stavka je skoraj popolna.
Predsednik republike Godoy je danes sporočil, da je bivši minister za oborožene sile Francisco Rivera Caminero sporočil, da bo jutri odpotoval in prevzel mesto vojaškega atašeja v Washingtonu. Danes je bil imenovan za novega ministra za oborožene sile polkovnik Perez y Perez.
V poročilu varnostnemu svetu o stanju v Dominikanski republiki pravi glavni tajnik OZN U Tant, da je po informacijah glede dogodkov do včerajšnjega dne ozračje na otoku zelo napeto in ni moč izključiti nevarnega razvoja. Gospodarska dejavnost je dejansko ustavljena. Glede incidentov, ki so se začeli v sredo, pravi U Tant, da je zanje kriva policija.
Ob 15. uri po krajevnem času so letališče v dominikanski prestolnici zaprli za promet in vse letalske družbe so prekinile polete svojih letal. Tudi telefonska zveza z Dominikansko republiko je bila prekinjena.

Pred ustanovitvijo britanske korporacije za industrijsko reorganizacijo
LONDON, februarja. — Menda Je ni vlade na svetu, ki sl ne bi belila glave, kako pospeševati izvoz. Celo ameriška vlada ni Izjema. V Britaniji so zdaj v ospredju »izvozne spodbude*. Mednje sodi tudi ukrep, s katerim je vlada odpravila davčne olajšave za kapitalne investicije, a jih je zamenjala z neposrednim denarnim prispevkom, ki bo dosegel tudi 40 odstotkov investiranega kapitala na «manj razvitih območjih* Združenega kraljevstva.
Za tem ukrepom tiči pričakovanje, da bodo modernejše tovarne sposobnejše konkurirati na svetovnem trgu. Finančni in gospodarski komentatorji so pozdravili ta vladni ukrep, a so zahtevali tudi neposrednih spodbud za izvoz, «ker so te prav tako pomembne, kakor je spodbujanje investicij*, kakor Je zapisal komentator v tedniku «Spectator».
In res je prišla vlada pred nekaj dnevi na dan s precej izvirnim načrtom. Sporočila je, da namerava ustanoviti novo korporacijo za industrijsko reorganizacijo, ki bo pooblaščena izvajati finanč-no-industrijske integracije in racionalizacije In bo lahko jemala lz državne blagajne sredstva do višine ISO milijonov funtov.
MliitliliiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiumiiiillil
PO KRIVDI OVP:
Koroška v senci industrijskega razvoja
Pod gornjim naslovom piše celovški »Slovenski vestnik*:
Od leta 1959 naprej obstaja In deluje v državi posebna banka, katere naloga je, da v obliki dolgoročnih in pocenjenih kreditov pospešuje razvoj industrije po občinah ln pokrajinah, ki so v preteklosti v svojem gospodarskem razvoju zaostale. Banka — Imenuje se »tlsterreichlsche Ko-munalkredit AG» — daje v ta namen občinam kredite za dobo 20 let proti 5,75 odstotnim obrestim, če občine za take kredite zaprosijo in če predložijo ustrezne projekte v odobritev. Svoja sredstva črpa banka Iz raznih virov, med drugim zlasti iz tako Imenovanega ERP-sklada pri zvezni vladi. Lani je dobila banka lz tega sklada 30 milijonov šilingov, letos pa Je zaprosila za isti znesek.
V sedmih letih svojega poslovanja Je Osterreichische Kommu-nalkredit AG rešila skupno 128 prošenj ln odobrila 388 milijonov šilingov kreditov. Od tega zneska Je lani odobrila 53,3 milijona šilingov. Tako skupni kakor tudi lanski znesek kažeta, da je njena pomoč občinam, ki se potegujejo za razvoj industrije in za delovna mesta svojega prebivalstva, lahko dotlej pomembna, če je razdeljena po kriteriju največjih potreb.
Med občine, ki so take pomoči razmeroma najbolj potrebne, sodijo nedvomno tudi številne koroške občine, zlasti pa vrsta Juž-nokoroških občin. O teh občinah je znano, da so bile že leta 1956 v deželnem in zveznem merilu uvrščene med občine, katerim Je treba v prizadevanju za rešitev iz gospodarske zaostalosti ln za gospodarsko okrepitev ter zaposlitev prebivalstva posebej pomagati. Znano je tudi, da se skoraj vsaka teh občin v mejah danih možnosti poskuša prikopati do večje gospodarske moči ter do boljše gospodarske in socialne trdnosti svojega prebivalstva. O tem pričajo obsežni projekti občinskih cest in vodovodov v isti meri, kot sredstva v občinskih proračunih, ki so namenjena za pospeševanje gospodarskega razvoja. Tovrstna prizadevanja naših občin gotovo niso manjša od prizadevanj občin po drugih zveznih deželah.
Znano pa Je tudi, da naše občine po letu 1956 v svojih prizadevanjih niso bile deležne ustrezne pomoči države, ki drugače takšnim občinam pomaga s posebnimi proračunskimi zneski, po katerih se potem ravna tudi višina deželne pomoči, že večkrat smo lahko opozorili, da imajo npr. občine Nižje Avstrijske, Gradiščanske in Štajerske pri državnem pospeševanju gospodarskega in industrijskega razvoja prednost pred koroškimi občinami.
Do iste ugotovitve tudi prihajamo, ko primerjamo, kam je v zadnjih sedmih letih Osterreichische Kommunalkredlt AG dala največ svojih kreditov. Iz tozadevnega poročila je namreč razvidno, da Je bilo med 128 prošnjami več kot polovica rešenih s področja Nižje Avstrijske in Gradiščanske. Banka Je namreč za občine teh dveh zveznih dežel o-dobrila 76 prošenj v višini 227 milijonov šilingov. Nižjeavstrijske občine so dobile 131, gradiščanske pa 96 milijonov šilingov. Na ostale zvezne dežele, ki so bile pomoči banke deležne, je torej odpadlo le 62 prošenj v skupni vrednosti 161 milijonov šilingov. Od odobrenih prošenj je odpadlo na Koroško le 14, medtem ko jih je na Štajersko odpadlo 21.
Koroška torej tudi v tem primeru životari v senci naglejšega pospeševanja gospodarskega razvoja po občinah drugih zveznih dežel. Ker pa dela Imenovana banka — kakor smo zgoraj videli do 60 odstotkov z državnimi denarji, Je ta način pospeševanja industrije nadaljnji primer zapostavljanja koroških občin, zlasti pa Južnokoroških občin in njihovega slovenskega prebivalstva. Da Je za to zapostavljanje odgovorna predvsem OVP, ki upravlja finančno ministrstvo ln ministrstvo sa obnovo ln ki ima v rokah In-
dustrijska in gospodarska združenja, bodi omenjeno samo ob robu. Minister za gospodarstvo George Brown Je takole opredelil naloge nove korporacije: »Iskala bo možnosti za pospeševanje načrtov o racionalizaciji, od katerih si lahko obeta znatnih koristi narodno gospodarstvo, posebno kar zadeva večji izvoz in pospešen tehnološki napredek.*
Hkrati je vlada objavila belo knjigo, ki podrobneje pojasnjuje cilje nove ustanove. Knjiga opozarja na potrebo po večji integraciji oziroma koncentraciji britanske industrije, o čemer govori tudi nacionalni plan, ki ga je vlada objavila lani. To združevanje v britanski industriji je potekalo prepočasi, «zato se ne moremo zanašati na to, da bodo zgolj tržne sile privedle do nujnih sprememb v zgradbi britanske industrije v zaželenem roku*.
To vrzel bo po vladnem mnenju izpolnila korporacija. V najkrajšem času bo sledila potrebna zakonodaja. — «Korporacija bo skušala čim tesneje sodelovati z industrijo in sedanjimi finančnimi ustanovami. Svoje načrte bo v mejah možnosti uresničevala s posredovanjem običajnega tržnega mehanizma ali vsaj v tesnem stiku s trgom. Lahko si bo pridobila solastništvo v novih podjetjih, ki jih bbo pomagala ustanavljati ali širiti. Ne bo pa delovala kot navadna delniška družba, ampak se bo lahko znebila svojih investicij, brž ko bo zagotovljen dobiček od racionalizacije ln brž ko bo presodila, da Je to koristno, čim hitreje bo obračala svoj kapital, tem laže bo uresničevala dlje, zaradi katerih Je bila ustanovljena.* Poudarek, da se bo korporadja znebila svojih investidj, brž ko bo to mogoče, in zagotovilo gospodarskega mniistra Browna, da korporacija nima namena obdržati lastništva v novih ali reorganiziranih podjetjih, Je odgovor na neizogibno konservativno obtožbo, da je nova korporadja zgolj državna ustanova za nadonaliziranje privatne industrije «skozi stranska vrata*. Minister Brown je poudaril, da bo nova vladna ustanova skušala čimprej »izvleči* svoj kapital in ga uporabiti za podobne namene drugod.
Toda minister Brown ima opraviti tudi z levim laburističnim poslanskim krilom v parlamentu. Tl posland se seveda ne bojijo nacionalizacije, pač pa nečesa drugega: bojijo se, da korporacija ne bi tvegala javnih skladov za ustanavljanje podjetij, ki bi jih potem kratko malo izročala zasebnim lastnikom, brž ko bi ta podjetja postala donosna.
Tudi zanje Je imel minister Brown pojasnilo. Ni nujno — je dejal — da bi se korporadja v vsakem primeru umaknila iz donosnih podjetij in da bo vztrajala zgolj v slabih, čeprav korporacija ne bo dolgo obdržala svojih skladov v podjetjih, «ni Izključeno*, da jih v določenih primerih ne oi obdržala. Ta razlaga najbrž ni povsem zadovoljila levih kritikov, ki sicer pozdravljajo spodbujanje izvoza. Sicer pa bela knjiga posebej poudarja, da bo korporacija uresničevala tiste načrte, ki nudijo največ možnosti naglega zaslužka pri Izvozu ali pospešujejo tisto domačo proizvodnjo, ki zmanjšuje potrebo po uvozu.
Korporacija bo tudi nudila industriji nove spodbude in ideje. Poleg velikega kapitala bo lahko imela tudi druga dobroimetja — posebno najsodobnejšo opremo in stroje — ki jih bo dajala v najem najbolj potrebnim podjetjem. Sodelovala bo z ministrstvom za tehnologijo, z nacionalno korporacijo za razvoj in z ministrstvom za zgradbe in javna dela, čeprav bo pod splošnim nadzorstvom Brownovega ministrstva za gospodarstvo. Plačevati bo morala stalne obresti od 150 milijonov funtov, ki jih bo dobila od finančnega ministrstva. Na ostali kapital bo korporacija plačevala državi dividende kakor vsaka zasebna družba.
Kaj Je v resnici korporacija za industrijsko reorganizacijo? Po svojih nalogah je bolj podobna trgovski banki kot veliki skupini na-
cionaliziranih podjetij po vzgledu italijanske IRI. Vlada skuša z novim ukrepom izpolniti vrzel v sedanjem finančnem kolesju londonskega Cltyja. Ta seveda trdi, da te vrzeli ni. Londonski denarni trg se še posebej :ad ponaša z uslugami, ki jih nudi industriji. Kar zadeva velike družbe in podjetja, to najbrž drži. Toda velika podjetja po navadi nimajo nobenih težav, ko iščejo denar, da bi financirala «požiranje» majhnih, a čedalje donosnejših podjetij. Toda kako naj si pomagajo majhna podjetja, ki bi rada financirala združevanje oziroma integracijo s svojimi vrstniki? In prav ta podjetja najbolj čutijo potrebo po racionalizaciji.
Vlada se je odločila za ustanovitev nove korporacije na temelju prepričljivih gospodarskih računov, ki kažejo, da lahko samo nekatere velike družbe oziroma konzorcij uspešno konkurirajo na svetovnih izvoznih trgih. Majhna podjetja ne morejo konkurirati ali so vsaj v dosti slabšem položaju. Glavna naloga nove korporacije bo ta, da bo skušala «zvariti» skupaj majhna In srednjevelika podjetja v učinkovite izvozne enote.
/in/iV/e vv qlf»tlnlihve

gltibbu ^
Mednarodni glasbeni natečaj za «Nagrado mesta Trst»
Pod okriljem najvažnejše holandske revije za avtomobilizem »Auto Visie* je mednarodno razsodišče, ki ga je sestavljalo dvaintrideset časnikarjev strokovnega tiska, podelilo nagrado za najboljše vozilo leta 1965 francoski tovarni Renault za njen renault 16. Evo nekaj sodb, ki so bile izrečene ob podelitvi: »Najuspešnejše vozilo 'nouvelle va-gue’», «Vozilo se prilagaj načinu življenja 1965», »Tehnične rešitve so nad povprečjem*, »Prvo, res prak-
tično vozilo, ki nudi obenem udobnost in dobre usluge*. Kmalu po tej častni nagradi je renault 16 dosegel podoben uspeh na švedskem, kjer je na natečaju znane revije »Teknikens Vald» bil soglasno izbran avtomobil renault 16 zaradi svoje tehnične zamisli in estetike. Natečaja so se udeležila vozila, katerih cena na švedskem ne presega 20.000 kron oz. okoli 2.500.000 lir. Pri renault 16 gre dejansko za «1500 bodočnosti*, R16 doseže nam-
reč brzino 150 km na uro pri porabi 9 litrov bencina na sto km in ima avtonomijo 500 kilometrov. Prednje zavore so ploščne, zadnje pa bobnaste; menjalnik ima štiri sinhronizirane prestave in motor, ki je iz posebnega aluminija; razvije moč 63 konjskih sil. Linija je ena izmed najbolj uspelih, kar potrjujeta tudi prej omenjeni podelitvi. Cena je res konkurečna: 1.350.000 lir. Kakor znano predstavlja S.A.M. Renault v Trstu tvrdka Silvano Fri-sori Si C., s sedežem v Ul. Filzi 21.
......................................................................................n................................i.iimm..,,.....,,,,,,,,,,,,,,...........................................................................................
STATISTIKA 0 CESTNIH NESREČAH V ZDA
Samo v letu 1965 Sinjavski in Daniel zavračata
49.000 smrtnih primerov
toče so povzročile gospodarstvu ZDA za osem in pol milijarde dolarjev škode
CHICAGO, 11. — Svet za varnost na cestah je danes objavil, da so cestne nesreče leta 1965 v ZDA povzročile 49.000 smrtnih primerov. Ta bilanca prekaša za 3 odstotke bilanco 1 1964, ko je bilo 47.700 smrtnih primerov.
Nadalje je svet za varnost na cestah, ki je zasebni organizem, sporočil, da je v 1. 1965 dobilo 1.800.000 oseb take poškodbe, da so postale invalidi. Končno so še objavili, da so cestne nesreče v
1.	1965 povzročile gospodarstvu ZDA za osem in pol milijarde izgube. Pet in pol milijarde predstavljajo izgube plač, zdravniški stroški in zavarovanja.
Šele danes izstrelitev francoskega satelita
BRETIGNY, 11. — Danes zjutraj bi bili morali z raketo «Diamant» izstreliti francoski satelit «D-1» v oporišču Hammaguir v Sahari. Pre-
Na unJverziadl v Turinu je zaradi svoje gracioznosti češka drsalka Avgustova uživala mnogo simpatij, toda za osvojitev prvega mesta to ni zadostovalo. Dvajsetletna drsalka je na Češkem št. 2 v umetnem drsanju
bivalstvo so o pripravah podrobno obveščali. Opolnoči se je pričelo štetje nazaj, ki pa je bilo zjutraj večkrat prekinjeno. Proti 11. uri pa je neko poročilo javilo, da je izstrelitev prenesena na jutrišnji dan. Izstrelitev so odložili iz tehničnih vzrokov.
NADALJEVANJE PROCESA V MOSKVI
politični) noto svojih spisov
Včeraj so nastopile razne priče
Gen. Fuller je umrl
LONDON, 11. — Britanski general John Fuller, vojaški zgodovinar ter specialist za oklopna vozila, je včeraj v Falmouthu umrl v starosti 87 let. General Fuller; ki se je že udeležil burske vojne ter prve svetovne vojne, je bil eden izmed prvih, ki je predvideval odločilno vlogo oklopnih divizij v drugi svetovni vojni.
Brez ure vedo za čas
NEW YORK, 11. — Netopirji, čebele, ostrige, krompir in cvetice so nekatera od živih bitij ali oblik, ki lahko vedo za čas brez ure. Tako zatrjuje «National Geographic Society» v svojem biltenu, da je neka cvetica v neki napol temni sobi, pa se vsako jutro odpre, ne da bi se temperatura v sobi kaj menjala; čebele se vedno ob isti uri vračajo, da poberejo nektar iz kake cvetlice; tudi netopirju ni potrebno, da pride pogledat »na vrata* svojih duplin, zato da bi videl, če je že sonce zašlo; ostrige, ki jih gojijo v laboratoriju, se še kar naprej odpirajo za hranjenje v ritmu bibavice v Atlantiku in celo krompir, ki je hermetično zaprt v kaki posodi in je torej brez vidnih zunanjih vplivov, sledi svojemu biološkemu «umiku». Kot je znano u-rejuje tudi žlezno in celično dejavnost človeka »biološki urnik*. Po mnenju nekaterih biologov se bodo notranji ritmi pri ljudeh, ki se bodo na svojih vesoljskih poteh preveč časa oddaljili od Zemlje, tako močno spremenili, da bo to lahko imelo usodne posledice. NASA dela poskuse s krompirjem, ki ga postavlja v satelite.
PRAGA, 11. — V okviru splošnega demografskega porasta v CSSR bo tudi število Ciganov, ki jih danes cenijo na 150.000, leta 1970 doseglo 300.000.
PARIZ, 11. — Cene na javnih prevoznih sredstvih v francoski prestolnici se bodo verjetno od 14. marca dvignile za približno 30 odst.
.......... umi .............III.III.......................
Porast števila vpisanih v šole je hitrejši kot demografsko naraščanje prebivalstva
PARIZ, 11. — Naraščanje števila mladih ljudi, ki so deželni pouka na raznih šolah po svetu, gre danes v hitrejšem ritmu kot pa demografsko naraščanje. To je ena izmed največjih ugotovitev dela »Pouk v svetu*, ki Je izšlo v dveh knjigah v angleščini pri Unesco. Leta 1957-58 je bilo vseh vpisanih v šole 362.928.000 ali 12,8 odst. vsega prebivalstva na svetu, ki ga Je bilo tedaj dve milijardi in 830 milijonov oseb. Leta 1961-62 Je število vpisanih v Sole doseglo 447 milijonov 221.000 ali 14,6 odst. prebivalstva sveta, ki je tedaj že doseglo tri milijarde 960 milijonov. Porast vpisov na šole je bil posebno važen v nekaterih deželah, kot na
primer v Iraku z 212 odst., v Taj-landijl s 157 odst., v ZAR s 34 odst., v Portoriku z 39 odst., v Argentini z 22 in v Braziliji z 10 odst. Med kontinenti izkazuje najvišji porast Azija s 23 odst., sledi pa ji Afrika z 20 odst.
Kradel je
za poročno potovanje
MILAN, 11. — čuvaja v neki hiš:, kjer se oddajajo sobe, so zalotili, da gostom krade. Na policiji je priznal tatvine ter razodel, da je »moral* krasti, ker je pač denar potreboval za bližnje poročno poto-
vanje v Španijo. Poroka in potovanje bi morala biti čez mesec dni, sedaj pa Je 27-letni ženin v zaporu in najbrž bo moral nekoliko odložiti tako poroko kot potovanje.
Vsak šesti v ZRN ima avto
BONN, 11. — Vsak šesti državljan Zvezne nemške republike je lastnik avtomobila. Število avtomobilov Je v Zahodni Nemčiji naraslo za 3,3 odst. v šestih mesecih; konec Julija 1965 jih je bilo 12,168.000, v začetku 1966 pa 12,566.000.
v oktobru govorilo o treh aretacijah in tretji naj bi bil prav Re-mizov. Vendar je danes na sodišču kot priča in ne kot obtoženec.
V Leningradu so imeli -47
LENINGRAD, 11. — Pred dnevi so izmerili v Leningradu 47 stopinj mraza, kar je najnižja temperatura v 116 letih. Mnogo šole so bile zaprte, ulice pa prazne. Leningrajski vremenoslovnt urad je postregel prebivalcem z »razveseljivo* novico; v kratkem sfe bo temperatura zvišala na 20 stopinj pod ničlo.
BIRMINGHAM, 11. — Na igrišču v angleškem mestu Birmingham so našli truplo 16-letne deklice. To je od lanskega septembra že sedemnajsta žrtev morilca otrok in dora-ščajoče mladine v Angliji.
Pod pokroviteljstvom tržaške občine in v organizaciji tržaškega konservatorija »G. Tartinh se razpisuje za l. 1966 mednarodni natečaj «Nagrada mesta Trstu.
Natečaj je namenjen simfonični skladbi s solisti ali brez njih (največ štirje inštrumenti ali glasovi) v enem ali več stavkih, ki še ni bila izdana in še nikoli izvajana. Natečaj razpolaga s sledečimi nedeljivimi nagradami:
1.	nagrada: 2.000.000 lir in izvedba;
2.	nagrada: 750.000 lir in izvedba;
3.	nagrada: sama izvedba.
Razsodišče lahko opozori na
druge skladbe, če se mu zdi u-mestno.
Nagrajene skladbe bodo prvič izvajane v tržaškem gledališču «G. Verdi» na koncertu, ki bo posvečen samo tem skladbam. Potrebni material za izvedbo poskrbi u-prava nagrade. Pozneje, v sezoni 1966-67, bo skladba, ki bo prejela prvo nagrado, izvedena tudi na javnem koncertu RAI. Natečaja se lahko udeleže skladatelji katerekoli narodnosti, razen tistih, ki so že kdaj na tem natečaju prejeli prvo nagrado.
Vsaka skladba bo morala imeti svoje geslo: priložena mora biti kuverta, na kateri je napisano geslo skladbe. V kuverti pa mora biti ime s podatki ter kratkim curriculum vitae avtorja; prav tako naj bo v kuverti od avtorja podpisana izjava, da skladba ni bila objavljena, ne izvajanja ne nagrajena na drugih natečajih. Brez te izjave bi bilo delo z natečaja izključeno.
Odprte bodo samo kuverte, ki bodo v zvezi z nagrajenimi deli. V vsaki partituri bo moral biti priložen natipkan list z geslom in naslovom, kam naj se delo pošlje, če ne bo nagrajeno.
Dela morajo prispeti na tajništvo mednarodnega natečaja «Nagrada mesta Trstu v konservatoriju «C. Tartini» na Ul. Chega 12 v Trstu do 16. oktobra, ko je skrajni rok za sprejem del. Razsodba posebej imenovanega mednarodnega razsodišča bo izrečena 26. oktobra 1966.
Marinkovič in Reljič
nagrajenca «Politike» in NIN
BEOGRAD, 11	— Žirija za
podelitev nagrade beograjskega dnevnika •Politikam je sklenila, da se nagrada iz •Sklada Vladislav Ribnikar» za likovno umet-
MOSKVA, 11. — Proces proti pisateljem Sinjavskemu in Danielu, ki sta obtožena, da sta svojo protisovjetsko literaturo tihotapila v za. padne države, kjer je bila objavljena, se je danes nadaljeval.
O dopoldanskem zasedanju poroča Tass, da si je Sinjavski med zaslišanjem prizadeval zmanjšati pomen svojih dejanj, češ da so bila njegova dela apolitična. Na jasna vprašanja sodnikov pa je odgovarjal nedoločno. Agencija poroča, da je sodišče in občinstvo bruhnilo v smeh, ko je Sinjavski zatrjeval, da ljubi rusko ljudstvo. Malo pred tem so namreč prebrali odlomek iz njegovega dela, -ki ga je objavil v inozemstvu. Tu imenuje Sinjavski ruski narod za narod tatov in pijancev, ki so nesposobni, da bi ustvarili kako kulturo. Pred sodiščem Sinjavski ni znal navesti vzroka za to sramotenje ruskega naroda.
Vendar je sodišče, poroča Tass, potrpežljivo poslušalo dolge odgovore obtoženca. Zvečer je Tass izdala drugo poročilo, v katerem pravi, da je zasliševanje Sinjavske-ga zaključeno. Tass pravi, da je iz dokazov pred sodiščem razvidno, da je Sinjavski igral dvojno vlogo: doma je po revijah bralce opominjal, naj bodo lojalni do sistema, ki ga je v spisih v inozemstvu blatil. Doma je celo napadal tiste, ki so se upali kritizirati kak negativen aspekt sovjetskega življenja.
Nastop prič, piše Tass, potrjuje, da sta Sinjavski in Danijel pisala protisovjetska dela in jih pošiljala v inozemstvo. Nekatere priče so povedale, da sta obtoženca razpečavala svoje spise med znanci v SZ. Pričal je tudi pisatelj Andrej Remizov, ki je baje sam prenesel neki rokopis Sinjavskega v Francijo, ko je tja potoval z neko trgovinsko delegacijo. Ko je prišla na dan afera Sinjavski-Daniel, se je I	Marina Vlady v fil mu »Tat Gioconde*
.........................................................................min........

Inf<	)rmaci	je tu	• j • i iristu	ine zveze Sl(	vveni	j«
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Portorožu in Piranu je povsod dovolj prostih postelj. V Postojni je v hotelu Kras 108 prostih postelj, v hotelu Javornik pa 55. V motelu Je odprta samo restavracija. Prenočišča Tiha dolina ln cam-ping ob Pivki jami sta zaprta. Na Goriškem. Bovškem in Tolminskem je povsod dovolj prostora. V Črnem vrhu nad Idrijo Je «Pri Pagonu* 8 prostih postelj, «Prt Metki* 15 in pri zasebnikih 56. Snega ni. V Idriji Je v hotelu Nanos 38 prostih postelj. Gostišče Lovec v Cerknem ima 9 prostih postelj, planinski dom rudar na Vojskem pa 23.
Prireditve: V Novi Gorici bo danes tradicionalni maturantski ples v Park hotelu. V kavami Jadran in nočnem baru hotela Riviera v Portorožu je vsak dan plesna glasba.
GORENJSKA
V	Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Go-sotm dajejo od 15 do 20 odst. popusta. Na Bledu priporočajo rezervacije za hotel Toplice. V ostalih hotelih in pri zasebnikih Je dovolj prostora. V Kranjski gori Je 20 prostih postelj v hotelu Razor. Motel, hotela Prisank ln Erika pa so zasedeni. Prostor je še pri zasebnikih. Dom v Planici ima 10 prostih postelj. V Podkorenu je dovolj prostora pri zasebnikih, v hotelu Vitranc pa je 9 prostih postelj. V Gozd Martuljku je v hotelu Špik 10 prostih postelj, v gostilni Pri Jožici pa 9; dovolj prostora Je pri zasebnikih. Na Vršiču Je zaprt Tičarjev dom. V Erjavčevi koči je 45 prostih postelj, v Koči na gozdu pa 27. Mihov dom Je odprt samo ob sobotah ln nedeljah. V Tržiču Je zasedena restavracija Pošta. V restavraciji Zelenica in pri zasebnikih Je še dovolj prostora. Prostor Je tudi v Podljubelju, v domu na Zelenici in v planinskih domovih pod 8toržičem ln na Kofcnh. V Kranju Je v hotelu Evropa 30 prostih postelj, v hotelu Jelen pa 10. V hotelu na Brniku Je
15 prostih postelj, v hotelu na šmar-Jetnl gori 20, v smučarskem domu na Joštu 15 in v Domu na Krvavcu 50. V Preddvoru Je v hotelu Grad hrib 40 prostih postelj, v domu Ra de Končar v Bašlu 20 ln pri zasebnikih 50. Na Jezerskem Je v domu 58 prostih postelj, pri zasebnikih pa 52. Zasebniki v Naklem imajo 40 prostih postelj.
Prireditve: V hotelu Zlatorog Je vsako soboto In nedeljo plesna glasba. V festivalni dvorani na Bledu bo v sredo ob 20. uri nastopila folklorna skupina France Marolt. V Kranjsko gori bodo 15. in 17. februarja tekme v okviru svetovnega prvenstva novinarjev v alpskih disciplinah. Na Zelenici bo 13. februarja tekmovanje v veleslalomu v okviru svetovnega novinarskega prvenstva. V Domu na Jezerskem bodo imeli danes pustovanje. Istega dne bodo imeli pustovanje tudi v hotelu Jelen v Kranju in v hotelu na Smarjet-ni gori.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani Je prostor v vseh no-telih in pri zasebnikih. Prostor Je tudi v hotelu Šimnovec na Veliki planini, v Domu v Kamniški Bistrici, v Starem gradu nad Kamnikom in pri zasebnikih v Kamniku. Na Vrhniki Je dovolj prostora v hotelu Mantova in pri zasebnikih. Dovolj prostora Je v hotelu Krpan v Logatcu in pri zasebnikih. V Rovtah je prostor v gostišču «Pri Rezki*. Na Rakeku je pri zasebnikih 13 prostih postelj, gostišče v Rakovem Škocjanu Je zaprto. V Cerknici je v restavraciji Jezero 6 prostih postelj, pri zasebnikih pa 4. Dom na Slivnici ima 40 prostih postelj. Gostišče Baudek v žlicah ima 6 pro-e tih postelj. Gostišče Miklavčič na Velikih Blokah 15. zasebniki v Begunjah 4 ln v Lcškl dolini 10. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Loškem potoku. Na Rakitni Je prostor v Mladinskem okrevališču ln pri zasebnikih.
Dovolj prostora Je pri zasebnikih
v Domžalah, v Litiji pa je prostor v restavraciji Pošta in pri „a^eb-nlklh. Dovolj prostora je v gostinskem podjetju Rudar v Trbovljah, v gostišču Klek nad Trbovljami, v planinskem domu na Mrzlici, v planinskem domu na Kumu, v domu borcev NOV na Vrheh in sindikalnem domu na Partizanskem vrhu Prostor je tudi v hotelu Kum v Za-gorju, v Medijskih toplicah, v planinskih kočah na Zasavski gori in na čemšenlški gori ln pri zasebnikih na Cemšenlku. Prostor Je tudi pri zasebnikih v Vačah. V turističnih domovih na Polževem in na Ku-reščku Je dovolj prostora. Turistični dom na Travni gori Je zaseden.
Prireditve: V mestni galeriji v Ljubljani je odprta razstava likovnih umetnikov iz Verone. V hotelu Mantova na Vrhniki imajo vsako soboto plesno glasbo.
DOLENJSKA
Prostor Je v obeh hotelih v Novem mestu. Prostor Je tudi v šmarjeških in Dolenjskih toplicah v hotelu Grad Otočec, v hotelu Lahlnia v Črnomlju ln v gostišču Crmošnji-cah. Planinska domova na Mirni gori in na Bohorju priporočata re-zrevacije za soboto in nedeljo.
ŠTAJERSKA
V Rogaški Slatini Je 11 prostln postelj v zdravilišču, 30 postelj pa v hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora Je v Dobrni ln v hotelu Savinja v Laškem. Za hotel CeleTa in Evropa v Celju, kakor tudi hotel Paka v Velenju priporočajo rezervacije ob sobotah. Dovolj prostora Je v vseh hotelih v Mariboru. Prav tako Je prostor tudi v vseh domovih na Mariborskem Pohorju, v Lovrencu na Pohorju, v Slovenjski Bistrici in v letovišču grad Štatenberg. Prostor Je tudi v vseh ostalih krajih na štajerskem.
Prireditve: Hotel Paka v Velenju prireja 12., 13., 19., 20. ln 22. februarja zvečer pustno prireditev. V hotelu Celela v Celju bodo imeli maškerado 19., 20. in 22. februarja.
nost za preteklo leto dodeli likarju Radomilu Reliču. Ha9ra' do časopisa «NIN» za kritiko i1 žirija dodelila književniku Ran' ku Marinkoviču za roman klop*.
S. A. Golon
Neukročena Angelika
Pred kratkim je koprska zt' ložba Lipa izdala nadaljevanji romana o lepi Angeliki. Gre r* roman, ki sta ga napisala francoska avtorja zakonca Serge >B Anne Golon in katerega prO* tri knjige slovenski bralci že V°' znajo, saj je prav pred leto"1 izšla tretja knjiga z naslovom Angelika in Kralj. Pisatelja J** svoje delo raztegnila, saj obsega menda deset obsežnih knjil-Prve tri slovenske knjige so &j' le obsežne in tudi sedanja knjiga z naslovom NEUKROČENA ANGELIKA ima prav tako skoraj sedem sto strani teksta. Torej veliko privlačnega branji!
Ob izidu prvih dveh knjig * lepi Angeliki je bilo nekaj P*-lemike o tovrstni literaturi. Pa' dlo je nekaj pikrih besed na r*-čun založbe in njenih tako ime' novanih komercialnih izdaj, n»e» katere naj bi sodili tudi roni' ni o Angeliki. No, nekaj očakov je bilo utemeljenih, nekol pa tudi ne. Vsekakor je trebi imeti v vidu značaj knjige. N* gre za kako umetnino, za kako estetsko ali idejno globoko delo, temveč za roman, ki sod i * posebno zvrst literature, meo tako imenovano zabavno litem-turi. Ta je nekje v sredi med H* teramimi umetninami in navadno plažo. Založba Lipa izrecno poudarja, da gre zgolj za ta' batini roman, ki ga je tudi uvrstila v posebno knjižno zbirko■ Če tako ocenjujemo roman 0 Ange Ulemih doživetjih, potem lahko rečemo, da je to dober zabavni roman, hi nudi prijetoo branje, sprostitev in razvedril0' nas pa seveda potem, ko knjit* odložimo, pušča prav take, k°* smo bili prej, ko smo z branjem začeli. Nudi nam torej n ekil sprostitve, nekaj razvedrila |n prijetnih uric ob podoživljanj* napetih zgodb, ljubezenskih Pustolovščin in življenjskih usod-To pa je tudi že nekaj, lepro0 nam knjiga ne nudi tistega, k°r od dobre literature pričakuj* mo, da bi nas namreč notranj* obogatila in oplemenitila.
Medtem ko smo v tretji kn!1' gi spremljali dogodivščine rt* jrancoskem dvoru in v Pariz*’ nas avtorja v knjigi Neukroč*' na Angelika prestavita v še boli slikovito okolje: v Sredozemlja v križarske trdnjave, predvsem pa na severnoafriško obalo n mesta otomanskega imperija, v ki' reme in piratska gnezda. Že ta okolje pa ustvarja možnosti ** napete in zanimive zgodbe. ^ jih je knjiga polna.
Edvard Kardelj:
Beležke o naši družbeni kritik*
V pregledu publikacij na s1* venskem knjižnem trgu ne V* prezreti knjige, ki bo zlasti zC vse javne, politične in družbeni j delavce zanimiva. Gre za knjit0, ki prinaša ponatis razprave varda Kardelja Beležke o nam družbeni kritiki, ki je izšla v la*' skem letniku revije Sobodnosti in ki jo je zdaj v samostojni pub^ kočiji izdala Državna založba Sl0" venije. Avtor se je v tem svojei* delu lotil delikatnega problemJ kritike v socialistični družbi. ’ dvajsetih poglavjih, kolikor jih obsega razprava, govori avtor o km tiki kritike, o kritiki birokratomA o družbeni vlogi kritike, o resničnosti kritike, o njeni konstruktitr nosti in destruktivnosti, pa o i*0' bodi. demokratičnosti kritike, nj* ni naprednosti, o kritiki nedemokratičnosti pa o vzrokih različni* teženj družbene kritike. Problem kritike je torej avtor vsestranski osvetlil in temeljito obdelal, j! značaju svoje knjige pa je v govoru sam zapisal: »Prvič, ni mam namena govoriti o tem, kaki** naj bo naša družbena kritika. m*r' več o tem, kakšna je njena dr'f. bena vloga; drugič, da ne mleli"j govoriti o vsakdanji, empi^ družbeni kritiki, razen mimozi de, marveč o znanstveni kritim ali, pravilneje: o kritiki, ki Pr\ tendira na pridevek znanstviIvin končno, da nimam namena P°_ lemizirati o posameznih tezah A®' še današnje družbene kritike. r<’ zen kolikor gre za ilustracij’’ marveč poskušam prispevati k t~\ jasnjevanju vzrokov, vsebine . smisla konflikta, ki je nastal m* delom naše družbene kritik*' našo najnaprednejšo socialist*1* prakso.»	j
Kardeljeva razprava, ki je *e*Z izšla v samostojni knjigi in re srbohrvatska izdaja bo alh "
je medtem že tudi izšla, J*
memben prispevek k zanimivem*
vprašanju vloge in pomena aj*\ bene kritike v socialistični bi. Razprava bo odprla ntari%, tere nove vidike in bo omot0* tudi nov odnos do problemov K tike in novo vrednotenje nj* mena; seveda pa bo predvsem J' pomogla k sami vsebini W čaju družbene kritike. Gr«
ot*
p*
družbenih odnosih, zaradi je treba na to delo posebef zoriti,
•L**
KONFERENCA MIROVNIH GIBANJ V KANADI
Težnja po svetu brez vojne je upravičena in stvarna
Predlog delegata ameriških in kanadskih kvekerjev na sestanku izvršnega odbora Mednarodne konfederacije za razorožitev in mir v Portorožu - Priporočilo kanadske konference za ustanovitev enotnega odbora obeh svetovnih mirovnih organizacij
Razgovori v Orillii (Kanada, kakih 15o km od Toronta) med Predstavniki Svetovnega sveta za w|r ter Mednarodno konfedera-c>jo za razorožitev in mir predstavljajo vsekakor pomemben do-godek v mednarodnem mirovnem gibanju.
Rred tremi leti so odnosi med tema dvema mednarodnima orga-nizacijama bili slabši, v čemer je °benem prihajala do izraza tudi negativna razcepljenost mirovnega gibanja. Kasneje so se nesporazumi sicer zmanjšali, vendar 'to pred nedavnim še ni prišlo pravega sodelovanja.
"aHiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiniiiii
Vojaška oporišča v Rodeziji
LUSAKA, 10. — V Rodeziji, bli-zu meje z Zambijo, gradijo ve-letalska oporišča s sredstvi, ki jih daje na razpolago Južnoafriška republika.
Podobna oporišča gradijo tudi Portugalci v Angoli, pravtako v bližini zambijske meje. O pripravah za podobne podvige pa prihajajo vesti tudi z drugega kon-Ca Afrike, iz portugalske kolonija Mozambik.
Vsak pristop na področje, kjer se v Rodeziji grade omenjena letalska oporišča, je strogo prepo-Vedan. Oblasti so doslej že zaprta ter izgnale več britanskih časnikarjev, ki so skušali na mestu samem ugotoviti, za kaj pravza-Pi-av gre.
Angleški časnikar Kevin Dri-Sc°H in fotoreporter londonske-ga «Daily Maila» sta pa pred nedavnim vendarle uspela na skri-Vaj obiskati takole gradbišče, kjer sta med drugim videla ogromno atalsko pisto, dolgo tri kilome-tr® in široko okrog 300 metrov, i«r lahko pristajajo tudi najela vojaška letala.
Gradbišče, katerega obstoj dekantirajo tako Smithove oblasti V Rodeziji kot vlada Južnoafri-S** republike, je ograjeno z bo-**o“ žico.
Po poročilih iz Angole se, po-letalskega oporišča v bližini gambijske meje, tudi na ostalih abmejnih področjih grade voja-s*ta oporišča, ki jih letala oskr-“uj*jo z najmodernejšim orož-•ern. Gradijo pa se obenem tudi lroke moderne ceste.
Smatra se, da je vse to naper-'*no predvsem proti Zambiji, u-le8nilo pa bi se uporabiti tudi btoti kateri si bodi drugi neod-ksni afriški deželi severno od kije, niže 0<j katere se nahaja-0 ozemlja pod oblastjo Portugalske, oziroma rasističnih režimov na jugu kontinenta.
Poroke mladih Škotov
^a bi mogli skleniti zakonsko /kao, se škotski mladoletniki obi-ajno odpravljajo v kraj Gretna reen. Brž ko so se prijavili in jkJeli v tamkajšnjem poročnem ,°telu sobo, so najhujše že pre-“rodiu. Srečni in s poročnim li-‘0m g žepu se zatem vrnejo, od so prišli.
Zadnji čas pa je v obeh organizacijah prihajalo do čedalje pogostejših znakov, ki so govorili o želji po zbližanju. Na sestanku izvršnega odbora Mednarodne konfederacije, ki je bila lani septembra v Portorožu, je delegat ameriških in kanadskih kvekerjev (Fiends Service comittee) predložil sklicanje skupne neformalne konference predstavnikov Svetovnega sveta za mir in Mednarodne konfederacije za razorožitev in mir.
Sporočil je takisto, da so kvekerji pripravljeni prevzeti vlogo, oziroma dolžnost gostiteljev. Na to pomembno pobudo je Svetovni svet za mir takoj pristal.
Na konferenci v Kanadi so sodelovali najvidnejši predstavniki obeh mednarodnih organizacij. Na žalost v delegaciji Svetovnega sveta za mir ni bilo predstavnikov kitajskega in vietnamskega mirovnega komiteja, dasiravno so na konferenco bili povabljeni Predstavniki vietnamskega komi teja so sporočili, da se konferen ce ne morejo udeležiti zaradi prevelike angažiranosti. Odsot nost vietnamskih in kitajskih čla nov Svetovnega sveta za mir vse kakor predstavlja resno pomanj kljivost in slabost konference.
Razprava se je na konferenci, povsem naravno, osredotočila in v pretežni meri vrtela okrog tega, kakšna naj bi bila osnovna naloga vseh mirovnih organizacij ter gibanj (ne glede na njihovo ideološko in politično usmerjenost) glede vojne v Vietnamu. Pokazalo se je, da obstajajo mnoge podobnosti in več enotnih, oziroma domala enakih si mnenj v zvezi z oceno osnovnih vzrokov vojne, kot tudi v pogledu analize trenutnih dogodkov. Prišlo je obenem do izraza popolno soglasje o tem, da sta potrebna večja koordinacija ter sodelovanje vseh mirovnih organizacij v povečanih naporih za ustavitev vojne v Vietnamu.
Predstavniki mirovnih organizacij so izrazili prepričanje, da je moč storiti še mnogo več kot je bilo doslej storjenega. Na konferenci ni prišlo do nobenih nesporazumov okrog tega, da je u-stavitev bombardiranja Severne-va Vietnama osnovni pogoj za začetek političnih pogajanj.
Udeleženci konference so se strinjali tudi v tem, da se je treba zavzemati Za polno priznanje FNO (Fronte nacionalne osvoboditve) kot polnopravnega činite-lja v političnih pogajanjih, ki bi morala privesti do mirne rešitve na osnovi doslednega spoštovanja ženevskih sporazumov. Na konferenci je bilo nadalje sporočeno, da se bodo tradicionalni protijedrski velikonočni pohodi v mnogih zahodnoevropskih deželah, ZDA, Kanadi ter državah Latinske Amerike to pot organizirali v znaku ostre obsodbe a-meriškega bombardiranja Severnega Vietnama, hkrati pa tudi v duhu odločne zahteve, da se preneha z vojno proti vietnamskemu ljudstvu.
Tudi diskusije o razorožitvi, do katerih je prišlo na tej konferenci v Kanadi, so odkrile številna skupna ali podobna gledišča. Zlasti so se vsi strinjali glede tega, da lahko mirovne organizacije vplivajo na pogajanja o razorožitvi, pa bodo spričo tega le-te poslale svoje predloge organom Združenih narodov, še prav posebno pa se bodo angažirale v pripravah za svetovno konferenco o razorožitvi.
In na tej konferenci je bilo govora tudi o tem, da mirovna gibanja niso naperjena samo proti vojni in uporabi sile, marveč se zavzemajo tudi za pozitiven program razvoja mednarodnih odnosov, predvsem v zvezi z jasnim ter prepričljivim odgovorom na vprašanje, ali si je — realno gledano — sploh moč zamisliti svet brez vojne in nasilja.
Z gotovostjo se lahko pričakuje, da se bo v odnosih med Svetovnim svetom za mir,ter Mednarodno konferenco za razorožitev in mir postopno razvila stalna praksa medsebojnega obveščanja, zamenjave izkušenj ter vsklajevanja določenih dejavnosti.
O tem govori tudi priporočilo kanadske konference o kar najhitrejši ustanovitvi enotnega odbora obeh organizacij, katerega naloga naj bi bila, da razvija prav tako sodelovanje.
Po veselem večeru v prijateljski družbi, si je VVilliam Jones iz New Torka kar takole mimogrede na samem robu ceste hotel še privoščiti krajši počitek. Vtem je začelo obilno snežiti in samo zahvaljujoč policijskemu avtomobilu, ki je slučajno privozil mimo, se ima zahvaliti, da ni zmrznil
Gledališče «lvan lajc> bo letos proslavilo 20 let plodnega dela
Gledališka umetnost na Reki datira že 200 let in več, ko so v 18. stoletju bile uprizorjene v nekem zasilnem prostoru prve javne predstave. Toda hrvaška beseda se je z reškega odra prvič oglasila šele po osvoboditvi.
Narodno gledališče šivan Zaješ na Reki je bilo odprto 20. oktobra 1946 z uprizoritvijo Gunduli-čeve «Dubravke» in z glasbeno spremljavo Jakova Gotovca. To predstavo je režiral Mirko Fotez, dirigiral je Boris Papandopulo, Marija Crnobori pa je igrala glavno vlogo — Dubravko.
Prva opera, ki so jo v reškem narodnem gledališču dali, je bila opera «Nikola Subič Zrinjski» hrvatskega skladatelja Ivina 'Zajca. . To je bila tudi prva opera hrvatskega skladatelja, ki se je dajala na reškem odru po odhodu Ivana Zajca z Reke leta 1862. Pozneje, zaradi znanih političnih razmer, je bilo tudi ime Ivana Zajca popolnoma izbrisano iz zgodovine reškega gledališča. Ko so leta 1912 v Zagrebu slavili 80-letnico življenja tega velikega skladatelja, je uprava reškega gledališča, pa čeprav jo je zagrebško Hrvatsko narodno kazalište
.................umu.....mi.........................................
PO USPEŠNEM SOVJETSKEM POSKUSU Z -LUNO 9»
Luna bo nekoč morda bogat rudnik ne bo pa lahko biti na njej rudar
Odkod znaki, da so na Luni tudi rudnine, ki jih na Zemlji ni - Zaradi pomanjkanja zraka, drugih gravitacijskih razmerij in še marsičesa, se človek na Luni ne bo zlahka znašel
Sovjetski strokovnjaki so v četrtek na tiskovni konferenci v Moskvi obširno govorili o rezultatih podviga «Lune 9». Strokovnjak za geokemijo akademik Aleksander Vinogradov je med drugim izjavil, da bo človek na Luni našel tudi nove kovine, torej kovine, ki jih na Zemlji ni. Znanstvenik Keldiš pa je govoril o možnostih človekovega pristanka in življenja na Luni.
Kar zadeva nove kovine, je stvar zelo zanimiva iz dveh razlogov: predvsem je znano, da bo v razmeroma bližnji prihodnosti na Zemlji začelo primanjkovati rud, iz katerih človek pridobiva razne prepotrebne kovine. Luna pa bi mogla v tem primeru priti v poštev kot nekakšen nov in ogromen rudnik. Z druge strani pa je možno, da bo človek našel na Luni tudi kovine, ki bodo zamenjale dosedanjo rabo kovin na Zemlji, kar bi v kakem primeru moglo pomeniti celo nekakšno revolucijo v dosedanjem razporedu na
Zemlji znanih in izkoriščanih kovin.
Od kod pa sovjetskim znanstvenikom dokazi, da so na Luni tudi-kovine, ki jih na Zemlji ni? To vprašanje ni neutemeljeno, saj Zemlja in Luna spadata v naš sončni sistem in sta nastali v približno enakih okoliščinah. Sovjetski strokovnjak Vinogradov je o tem govoril na temelju podatkov, ki jih je na Zemljo posredovala «Luna 9». šifrirani radijski znaki, ki jih je «Luna 9» oddajala na Zemljo, so po vsej verjetnosti povedali tudi kaj o tem. Toda tudi če b: ne bil zvedel tega od «Lune 9», ima človek že nekaj dokazov o tem, da je na Luni tudi nekaj kovin, kakršnih ne zasledimo na Zemlji. Človek se je o tem prepričal na temelju meteoritov, ki so padli na Zemljo. Res je, da so v tisočih meteoritov, ki so jih doslej nabrali, le redki, ki jim lahko pripisujemo ..domovinsko pravico.) na Luni, toda skoraj gotovo je, da je nekaj teh tudi z Lune.
Velja se ustaviti pri meteoritih,
iiMiiiHiiimiiiiiiiiillliiiiiimiiiiiiiiiinntiiiiimaimiiiHiimHiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiii
| IZ UMETNOSTNIH GALERIJ-]
Dante Pisani v «0bčinski»
Kdor še pomni razstavo v galeriji Rettori, ko je tam prvič razstavljal Dante Pisani dobro izdelana olja, ki so v mnogem spominjala na viške francoske umetnosti predzadnje dobe — le spomnimo se na sliko črnega mačka — bo na sedanji razstavi
PP

Radio Trst A
. 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-11.30 šopek slovenskih; 11.45 Jhsambel Nanda Monike; 12.00 ■}one Penko: «človeška ribica, zaidiva prebivalka krašklh jam..; ‘»•15 Za vsakogar nekaj; 13.30 glasba po željah; 14.45 Tamburaši ansambli; 15.00 Glasbena od-r*Ja za mladino; 18.00 «Volan»; ?v30 Benedetti: ((Bratje Cervin; “J-55 Kavarniški koncert; 17.20 rl«ala 111 ladJ®l 17.30 Gojenci gorkega glasbenega zavoda; 17.55
SOBOTA, 12. FEBRUARJA 1966
fat in Campion; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 šola; 11.15 Ital. folklorna glasba;
za klavir, trobento in godala; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Dobri
_________________ znanci in trio Škoberne; 13.30 Pri-
11.45 Godalaj 13.30 Sobotne kro- poročajo vam...; 14.05 Iz opere nike; 14.30 Večni motivi; 15.15 Li- »Slovo od mladosti..; 15.20 Zabav-kovne umetnosti; 15.30 Koncert za ni intermezzo; 15.30 Jug. pesmi in
&.*S5 s %’gss
ne» (drama); 21.20 Ital. melodije; 22,30 Ples.
II. program
*°Je Gigliola Clnauetti; 18.15 U- ....	,	. „
Jhetnost in prireditve; 18.30 Pano- spored; 10.35 Nove^ pesmi ;«na jazza; 19.00 Pojeta P. Ber-in B. Filippini; 19.15 Družin-obzornik; 19.30 Revija solistov;
S/°0 šport; 20.45 ((Zadovoljni
7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestralna glasba; 12.25 Operna glasba; 12.45 Turistična oddaja; 14.00 Pevci; opori; zu.40 «z,auuvuijm	14.45	Glasbeni kotiček;	15.15 Naj-
Iptajci..; 21.00 Za smeh in dobro	novejše plošče; 15.45	Orkestri;
i01Jo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30	17.05	Harfist Nicanor	Zabaleta;
r^golesl: Koncert za flavto in	17.35	Izžrebanje loterije;	17.40 Spo
*°<Jala; 22.45 V ritmu in melodiji.
Trst
H.05 Plošče; 12.25 Tretja stran.
Koper
7-15 Jutranja glasba; 11.00 Fol-
Glasbene razglednice; 20.00 Sobotni koncert; 20.30 Spoznavajmo
svet in domovino; 21.30 Orkester Gardner; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.30 V Rangoonu; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 ((Studio uno..; red' za najmlajše; 18.50 Zimske ^1° Kronike 20. stoletja; 23.00
__i..«_lonn \Tati ivKranci' UIICVIUK.,
univerziade; 19.00 Vaši izbranci; 20.00 Jazz; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Glasba v večeru.
III. program
18.45 Mallpiero in Donatoni; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30
naSi	RevlJsR* spored; 20.40 Pergolesi in
pevci, 11.45 Plošče Durium, scarlatti; 21.20 Madžarsko pesništvo; 21.30 Koncert.
Pevci;
l3an n 12 55 Glast)a P° *eljah;
Za orijetno razpoloženje; h«. , PoPevke; 15.00 Zabavna glas-b*. 5.45 Slovenski pevci; 16 30 Iz-t-. o ste; 17.00 Iz operetnega sve-!7.45 Jazz; 18.00 Prenos RL: R-u0 Športne vesti; 19.30 Prenos 2215 tn 22 35 Plesna glasba.
Nacionalni program
•30 Jutranji pozdrav; 9.10 Muf-
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Veliki, prijazni ključ; 9.25 Glasbena šola Vič-Rudnik; 9.45 Ljubljanski jazz ansambel; 10.15 Operni koncert; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Šostakovič: Koncert
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 J. Pulman: «Una tasca plena dl sogni»; 23.00 Zimske univerziade.
Jug. televizijo
14.30 Prenos športnega dogodka; 1725 Poročila; 17.30 Kje Je, kaj je; 17.45 Gregec spet doma — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Dileme — mla dinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Jazz; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Pri sodniku za prekrške; 22.00 Največja predsta va na svetu — film; 22.50 Zadnja poročila.
v Občinski galeriji ugotovil čisto drugačen videz Pisanovega slikarstva. Res je, da smo že nekaj časa opazovali na njegovih oljih s kolektivnih razstav močno nagnjenje k preusmeritvi v nove slikarske preizkuse svojih spretnosti in je bila lanska razstava v «A(ctone» že v celoti prelom s preteklostjo, pa vendar nismo pričakovali, da bo umetnik že na tej razstavi dosegel tako jasno izčiščene slikarske predstave o svetu, gledanem z na novo doseženega položaja, preko katerega, menimo, verjetno ne bo več poti. Pisani je torej po vsem videzu dospel na enega izmed ustvarjalnostnih vrhuncev tako valovite razvojni-ce sodobne umetnosti. Podobi «Pripovesti» in «Osebnosti» sta mejna konca možnosti novega načina, prva glede na poenostavljanje baron osti, druga pa na nje nasičenost. Velikansko platno na osrednji steni, ki hoče slikarsko ponazoriti nasilje in trpljenje kot grozničav pojav iz-rojevanja nadcivilizacije človeštva, kaže morda še nekaj odsevov nekdanje pestrosti barv. So pa tu olja, kot npr. ePreloms, ki ne gredo preko dveh barv, a * svojimi neštevilnimi odtenki razgibajo emotivno občutljivost prefinjenega sladokusca umetnosti močneje kot prava mavrica. Barva je bila vedno Pisanijeva zapeljivka. Menimo pa, da mu ni več tako potrebna, vsaj n* v taki meri, kot tedaj, ko je še sledil francoskim mojstrom. Pisani ume tudi z malim doseči veliko. Naj omenimo tu še nekaj bolj značilnih slik vsaj z naslovi: »Zelena žuželka», »Mrak« in «Metamorfoza», Ugotavljamo pa, da postaja poimenovanje sedanjih Pisanooih del vedno težavnejše zaradi kopičenja vedno večjega števila tajinstvenih oblik na enem samem platnu, ki si slede kot na filmskem traku, ne zgubljajo pa na skoro nad-vižni jasnosti, ker je ta postala pri Pisaniju že ena izmed oidnili odlik njegove ustvarjalnosti
M. BAMBIČ
ki jih strokovnjaki delijo v več vrst. Največ je tako imenovanih sideritov, to se pravi meteoritov, ki vsebujejo prvenstveno železo in nikelj. V nekaterih sideritih je tudi do 40 odst. niklja. Imamo pa tudi tako imenovane siderolite. Si-deroliti se razlikujejo od sideritov v tem, da vsebujejo železo in kamen. V nekaterih siderolitih so našli celo 55 odst. železa in 45 odst. -silikatov.
Gornji podatki nam pričajo, da bo človek nekoč na Luni mogel najti veliko železne rude in niklja in tudi drugih rudnin odnosno kovin, da bi Luna skratka mogla postati nekakšen rudnik. Toda, kako je s trditvijo, da bomo na Luni našli tudi kovine, ki jih na Zemlji ne poznamo. Poleg dejstva, da je o tem govoril Vinogradov, drži tudi konkretna ugotovitev, da so v meteoritih, ki so padli iz vesolja na Zemljo in od katerih jih je prišlo nekaj tudi — kot domnevajo nekateri — tudi z Lune, odkrili v celoti petdeset različnih mineralov, od katerih jih je sedem, kakršnih na Zemlji nimamo. Pri tem je sicer treba poudariti, da poznamo na Zemlji okoli 3000 rudnin, da nam jih je vesolje ((posredovalo., le petdeset, toda že v tako omejenem številu izvenzemeljskih mineralov so odkrili sedem, ki jih na Zemlji sploh ni.
Pri tem bi mogli govoriti še o hipotezah, kako so nove rudnine nastale, o različnih temperaturah, različnih pritiskih in podobnem, toda v gornjem smo le nakazali nekaj mnenj sovjetskega strokovnjaka Kolesova v zvezi z izjavami sovjetskih strokovnjakov na četrtkovi konferenci v Moskvi.
Sovjetski strokovnjak Keldiš pa je v četrtek govoril o možnostih pristanka in tudi življenja na Luni. Ce vemo, da je Luna manjša od Zemlje in da je zato njena masa veliko manjša od mase Zemlje, je logično, da je neprimerno manjša tudi težnostna sila na Luni. To drugačno razmerje pa pomeni celo vrsto problemov za človeka, ki bo pristal na Luni. Ne glede na to, da bo moral človek, ki bo stopil na Luno, prinesti s seboj z Zemlje celo sam zrak, ki ga bo vdihaval, mu na Luni ne bo lahko že samo gibanje in premikanje. Dolgo se bo moral vaditi, kako mora na Luni hoditi. Vsak odločnejši korak bi ga mogel stati življenje. To se zdi morda pretirano, toda vzemimo za primer avtomobil: ta vozi z brzino samih 15 km na uro in pri tej za naše zemeljske pojme neznatni brzini zadene ob kamen. Zaradi drugačnih razmerij na Luni ga to trčenje ob kamen «vrže» ali odbije za 10 do 12 metrov stran. Ce pa človek na Luni napravi le bolj odločen, nagel korak, se ne premakne le za korak, pač pa napravi kar krepek skok desetih ali celo petnajstih merov. Ce pa se nekoliko zaleti, brez težav skoči sto, dvesto ali celo več metrov. V neki reviji smo pred dnevi videli, kako človek preskakuje hrib. To ni nikakršno pretiravanje.
Kako težaven bo problem premikanja na Luni, priča dejstvo, da se s tem problemom ukvarjajo strokovnjaki že dolgo in da še vedno nimajo konkretne slike o tem, katero vozilo bi bilo najprimernejše. Ni dolgo tega, ko smo mogli videti tudi slike nekega ameriškega vozila za na Luno. V opisu tega vozila je bilo rečeno, da gre za prototip ((enega izmed vozil, ki bi prišla v poštev... Zanimivo je in hkrati značilno, da sl mnogi zamišljajo za
Luno povsem nova vozila, ki ne bi uporabljala koles, pač pa nekakšne noge. Glede tega imamo nekaj prototipov ameriškega izvora in nekaj zamisli sovjetskega izvora.
Ameriški inženir Sfredda je nekoč patentiral kolo na štiri vogale, ki da bi bilo primemo za vsak teren. Mož tedaj verjetno ni računal, da bi njegov patent mogel nekoč priti v rabo. Danes njegovo kolo na štiri vogale prihaja že nekako v poštev. Na nekem ameriškem preizkusnem terenu poskušajo vozilo š «prožnimi kolesi... Američani preizkušajo tudi vozilo, ki bi imelo kolesa v obliki krogle. Predolga bi bila razlaga, kako so ta vozila tehnično zamišljena, dejstvo pa je, da bo človek na Luni potreboval vozilo, ki bo zagotavljalo zelo zmerno vožnjo brez sunkov in tresljajev in ki se bo moglo vzpenjati po zelo slabem terenu. Nekateri menijo, da bi bilo primemo tudi tako imenovano goseničasto vozilo.
Poglavje zase so načrti «vozil z nogami«. Ameriški pisatelj tako imenovane fantastično-znanstvene struje Bradbury je v nekem svojem delu zapisal takole: »Z gričev se je spuščalo nekaj, kar je vzbujalo strah. Bil je to stroj, ki je bil podoben rumenozelenemu
mrčesu, nekakšni bogomolki, ki je mehko rezala mrzli zrak in se vsa svetila in imela velike kot rubin bleščeče se oči. Sest bogomolkinih nog se je premikalo po stari cesti zelo tiho, njihov šum je bil podoben šumu drobnega dežja...« Ta prikaz ni več prazna fantazija, celo niti »odkritje« tega ameriškega pisatelja. Pred štirimi leti je profesor na vseučilišču v Michiganu Joseph Shlgley objavil članek, v katerem je bilo govora o delu skupine strokovnjakov, ki konkretno gradijo prevozno sredstvo za premikanje na slabem terenu in ki je po svojih značilnostih podobno živali.
In tudi ti znanstveniki niso iznašli nič novega, že pred 70 leti je ruski matematik Cebuščev izdelal načrte za podobno prevozno sredstvo in napravil tudi majhen model svojega »stroja, ki hodi«. Leta 1916 pa je Rus Orlovski patentiral svojega «pajka». To se pravi prevozno sredstvo, ki se premika kot pajek in ki bi bilo, kot menijo strokovnjaki, izredno primemo za premikanje po Luni.
Ce je človeku uspelo poslati na Luno že prav velik laboratorij, mu bo prej ali slej uspelo priti na Luno tudi »osebno«. O tem že ni več dvoma, pa čeprav se strokovnjaki zavedajo, kolikšne težave jih glede tega še čakajo.
Režiser filma «Trappola d’argento» je v nekem trenutku zahteval od Elke Sommer, protagonistke, nek povsem določen izraz obraza. Ko ji to po neštetih poskusih nikakor ni uspelo, je Elke planila v jok. Potem pa ji je vendarle uspelo. Na sliki vidimo Elke z izrazom, kot ga je želel režiser
posebej povabilo na proslavo, vabilo odklonila in ni hotela sodelovati na tej svečanosti. To svojo odločitev je tedanja uprava reškega gledališča motivirala s tem, da je Ivan Zajc sicer reški meščan in szaslužen za umetnost in reško gledališčen, da pa je Ivan Zajc hrvatski umetnik in torej »slava hrvatskega naroda (dobeseden citat po zapisniku reške gledališke uprave od 6.9.1912) in potemtakem ne »slava« Reke. E-dini član uprave reškega gledališča, ki je tedaj predlagal, naj bi delegacija reškega gledališča odš'a v Zagreb na proslavo Ivana Zajca, je bil Karlo Megnier,
Kot tretja premiera v prvi sezoni sedanjega reškega gledališča je bila drama Viktorja Čara E-mina sNa mrtvi straži«. To delo je svojo krstno izvedbo doživelo v Zagrebu leta 1923. Tedaj, ob krstni predstavi, niso mogli v program in na lepake napisati pravega imena avtorja, ker je o-patijski rojak, hrvatski književnik in rodoljub Viktor Car Emin tedaj še živel v Opatiji, ki je bila še pod fašistično zasedbo. Na lepakih, ki so leta 1923 oznanjali o Zagrebu dramo Viktorja Čara E-mina «Na mrtvi stražin, je pisalo, da je avtor neki Mladen Jelušič. Milutin Cihlar Neha jev pa, kt j* vedel za pravo ime avtorja, je ob tej priložnosti med drugim zapisal: «Avtor ni na aplavz občinstva stopil pred zastor — morda je tudi on sna mrtvi straži« in kot Mara (glavni lik v delu) joče. Naj mu bo hvala za večer katarze in buditve, da kot umetnik in človek ostane na svoji poti# zagrebški »Jutarnji list«, 13. novembra 1923.
Četrta premiera v prvi reški sezoni je bila Nušičeva »Užaloščena družina», peta pa drama Krleže »V agoniji)).
Kakor vidimo je reško narodno gledališče šivan Zajc« začelo svoje svobodno delovanje na Rekt z zelo značilnimi deli. Tudi sedaj, ko se uprava istega gledališča pupruvlja na proslavo 20-letmce plodnega dela, misli na primerno proslavo.
V. C.
Emisije jug. znamk v letu 1966
Skupnost jugoslovanskih PTT — biro z znamke, je izdala program emisij za leto 1966. Vse nove emisije bodo imele na znamkah navedeno nominalo v novih dinarjih.
1.	: 1. marca - ŠPORTNA TEK-
MOVANJA, v nakladi 250.000 ser., 5 znamk v nominali 30 in 50 para, 1, 3 in 5 din.
2.	: aprila - UMETNOST IV, (i-
nicialke) v nakladi 250.000 ser., ki bi morala biti že novembra 1965. 6 znamk v no. minali 30, 50, 60 in 85 para ter 2 in 5 din.
3.	: maja - 100 LET JUGOSLOV.
AKADEMIJE, v nakladi 2 milijonov. Ena znamka v nomi-nali 30 para.
4.	: 25. maja - FAVNA Vil (in-
sekti), v nakladi 250.000 ser., 6 znamk v nominali 30, 50, 60 in 85 para ter 2 in 5 din.
5.	: junija - 100 LET SRBSKE
ZNAMKE, v nakladi 250.000 ser., 5 znamk v nominali 30, 50, 60 in 85 para, 2 din in blok za 10 din, v nakladi 80 tosoč kosov.
8.: junija - 20 LET ZVEZE RADIOAMATERJEV JUGOSL., v nakladi 500.000 znamk. Ena znamka za 85 para.
7.	: julija - 25-LETNICA VSTA-
JE, v nakladi 2 milijonov. E-na znamka ea 30 para.
8.	: julija - 900 LET ŠIBENIKA,
v nakladi 2 milijonov. Ena znamka za 30 para.
9.	: sept. - 20 LET UNESCO.
v nakladi 500.000 znamk. Ena znamka za 85 para.
10.	: sept. — 400 LET MOSTU V
MOSTARJU, v nakladi 2 milijonov znamk. Ena znamka za 30 para.
11.	: oktobra - TEDEN OTROKA.
v nakladi 2 milijonov znamk. Ena znamka za 30 para.
12.	: 28. nov. — UMETNOST V
(srednjeveški kovanci), v nakladi 250.000 ser. Sest znamk v nominali 30, 50, 60 in 85 para ter 2 in 5 din.
Prve dni januarja sta izšli dve frankovni znamki s portretom Tita, katerih naklada ni znana. Te znamke nosijo nominalo za 20 m 30 para, in verjetno bodo kmalu pošle, ker se ne bodo več tiskale. Kdaj bo izšla in kakšna bo nova frankovna serija v novih dinarjih še ni znano, vendar ni rečeno, da ne bo izšla v tekočem letu.
«iBiiilliili«iit>i«MBiiMlBlitailttiiiiisiiiiiiiit.«iiiaiiiitBiiit«liail>il>siiMtiiiiiiliitiii«iiiliiiailliiiiMft«««it>aM>itv>aiiiiaiaaaifii>tiiMiiiiiaiHMtctiMtiiMiiiiiif a»i«iiaiit«M«MtiMlMM
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Obstajajo možnosti, da se lepo uve-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zanesljiva podpora od strani neke vplivne osebe vam bo zagotovila lep dobiček. Tudi v čustvenih zadevah se ni moč odpovedati razumu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Poizkusite še enkrat, da bi obvladali položaj, ne da bi morali prositi za pomoč druge. Povečana napetost med vami in ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte obnoviti svojo delovno zmogljivost, ker vam bo v kratkem to zelo prav prišlo. Prijetno srečanje z osebo, ki je že dolgo niste videli.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne dovolite, dg bi se neka ambiciozna oseba poigravala z vami. Ne predajajte se pretiranemu navdušenju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odlično boste premagali nekatere prehodne
HOROSKOP
težkoče. Ne zapravljajte časa s tem, da bi poslušali čvekače.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne otresajte se odgovornosti, ki vam dejansko pripadajo. Vaše ljubezensko razmerje se bo še bolj utrdilo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte prežeti svoje delo z ustreznejšo disciplino. Nepredviden dogodek vam bo omogočil edinstveno ljubezensko doživetje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Mislite predvsem na to, kako bi si utrdili svoj osebni položaj. Reševati boste morali neko neprijetno družinsko zadevo.
ljavite na področju raziskovanj. Ne skušajte vnašati sprememb v družino, ker pogoji za to še niso dozoreli.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dokaj napet dan, v teku katerega bi utegnilo priti do resnih sporov. Spričo svoje naivnosti utegnete postati tarča marsikatere ostre kritike.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da bi se mogli postaviti po robu svojim tekmecem, se v svojem delu predvsem morate opreti na nekatere nove pobude. Prišlo bo do precejšnjega spora med vami in osebo, ki vas sicer ceni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo primeren za katero si bodi ustvari jalno delo. Odlično razumevanje • prijatelji in sorodniki.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14, najnižja 8.4, ob 19. uri 12; zračni tlak 993.2 stanoviten, vlaga 91 odst,, nebo pooblačeno, padavine tekom dneva 8 mm. morje mirno, temperatura morja 8 2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 12. februarja
Damijan
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.26. Dolžina dneva 10.14, Luna vzide ob 0.53 in zatone ob 10.44
Jutri, NEDELJA, 13. februarja
Katarina
DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Z novimi izvršilnimi določbami razširjene deželne pristojnosti
Prvi prispevek za lačne v Indiji
Druga deželna komisija odobrila zakonski predlog o prispevkih za svilorejo - V ponedeljek seja deželnega odbora
Paritetna komisija za uresničenje izvršnih določb deželnega statuta se bo zopet sestala v Rimu 22. februarja in nadaljevala proučevanje zakonskega osnutka, ki ga je pričela pretekli teden. Na prihodnjem sestanku bodo predvsem pripravili predpise, ki se tičejo zadružništva in nadzorstva deželne uprave nad zadrugami, zemljiških knjig, ureditve in okolišev občin.
Na zadnji seji deželnega sveta je predsednik Berzanti poročal o o-snutku odloka, ki ga je paritetna komisija že pripravila. Komisija je spiejela skoraj v celoti predloge poslanca Bressanija, ki zastopa v njej avtonomno deželo, ter odobrila izvršilne norme, ki se tičejo dveh važnih sektorjev, t. j. zdravstva in higiene, zdravstvene oskrbe, bolniške oskrbe in vzgoje defektne dece, kakor tudi prevozov z žičnicami, na avtobusnih, tramvajskih in filobusnih progah deželnega pomeni. Ko bo predsednik republike proglasil s svojim odlokom te izvršilne norme, bodo prešle na deželo razne naloge, ki se tičejo higiene in javnega zdravstva in katere so sedaj opravljali krajevni organi ministrstva za zdravstvo. Med drugim bo dežela izvajala svoje pristojnosti v zvezi z zdravniško, kirurško, živinozdravniško, in porodno službo v občinah in njihovih konzorcijih; nadalje bo odločala o ju-ridičnem in mezdnem položaju ter o natečajih za zdravnike, živino-zdravnike in babice; o ureditvi bolnišnic in juridičnem položaju njihovega osebja; o klasifikaciji bolnišnic; o ureditvi in razporeditvi lekarniške službe; o higieni živil in zadevnih nadzorstvih. Skupno z državo bo dežela odločala še o raznih drugih zdravstvenih in socialnih zadevah. Seveda pa bo država ohranila nekatere splošne naloge, ki se tičejo mednarodne profilakse, pomorskih zdravstvenih ustanov, zdravstvenih predpisov v zvezi s prehodom meje, z zdravili v zvezi z ureditvijo sanitarnih poklicev, njihovih zbornic itd.
Kar se tiče prevoznih sredstev se po izvršilnih normah smatrajo žičnice, avtomobilistične, tramvajske in filobusne proge deželnega pomena, ko je njihov potek omejen na deželni obseg. Tako bo dežela med drugim odločala tudi o koncesijah za prevoze in jih nadzirala. V pomanjkanju svojih organov se bo dežela pri tem lahko okoriščala z inšpektoratom za motorizacijo, ki pa bo še nadalje odvisen od države. Izvršilne določbe predvidevajo tudi, da' se morajo državni organi prej posvetovati z deželnimi v zvezi z oddajo koncesij prevoznikom na progah vsedržavnega ali mednarodnega obsega, kadar potekajo po deželnem ozemlju.
Druga deželna komisija, ki se je včeraj sestala pod predsedstvom prof. Ribezzija, je odobrila z večino glasov zakonski predlog, ki predvideva nove prispevke za pospeševanje sviloreje. Zakonski predlog določa 76 milijonov lir prispevka. V razpravi o posameznih členih so spregovorili poleg deželnega odbornika za kmetijstvo Comellija in poročevalca Del Gobba svetovalci Angeli, Rinaldo Bertoli, Boschi, Co-go. De Biasio, Mizzau, Moschioni in Virgolini.
Predsednik Berzanti je sklical sejo deželnega odbora za ponedeljek ob 9.30. Na njej bodo nadaljevali razpravo o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu zadnje seje in ki jih še niso izčrpali.
V ponedeljek popoldne pa bo druga seja posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje, ki so ga umestili 27. januarja. Predsednika od-
bora odbornik Cocianni bo poročal o predhodnih proučevanjih, ki jih je pripravil deželni odbor kot prvi korak k sestavi načrta gospodarskega in socialnega razvoja v deželi.
Deželni svet pa se bo sestal v torek ob 9.30.
Sklenjen sporazum o novi deželni upravi
V zgodnjih jutranjih urah so predstavniki štirih strank levega centra (KD, PSI, PSDI in PRI) zaključili pogajanja za sestavo nove deželne vlade. Na podlagi tega sporazuma pritičejo demokristjanom mesto predsednika deželne uprave in štiri odbomiška mesta (z dvema namestnikoma). Socialisti bodo imeli podpredsednika. Socialistom in socialdemokratom pritičeta dve od-
bomiški mesti. Pozneje bodo razširili odbor, kamor bodo postavili še enega efektivnega odbornika (demokristjana) in enega namestnika (republikanca).
Programski sporazum in sestavo nove deželne vlade bo pojasnil na seji deželnega sveta predsednik odbora dr. Berzanti.
Družabno srečanje nabrežinskih komunistov
Drevi ob 20. uri bo v dvorani I. Gruden v Nabrežini družabno srečanje komunistov vseh sekcij tamkajšnje občine. Srečanje je bilo prirejeno v zvezi s 45. obletnico ustanovitve KPI Na srečanju bosta govorila senator Vittorio Vi-dali in Franc Gombač, ki bosta obravnavala rezultate XI. kongresa KRI im krizo levega centra.
Takoj po sinočnjem pozivu RAI-TV. naj plemeniti ljudje prispevajo za lačno prebival stvo v Indiji ter da je odprta nabiralna akcija, je kot prvi prispevek poslal našemu uredništvu BENJAMIN ŽERJAL iz Trsta 20-000 lir.
Vabimo čitatelje, naj plemenito dejanje prvega darovalca posnemajo.
UREDNIŠTVO
Jlidfna uiechtUim
LOJZE VALENČIČ, Bieber, Zah. Nemčija. — Niste nam sporočili naslova, zato Vam odgovarjamo v tej rubriki. Naš podlistek «Lahko je reči lakota« ni izšel v knjigi; prevedel ga je naš sodelavec Franc Kavs. Knjigo pa naročite lahko v italijanščini pri Tržaški knjigarni, Trst, Ulica sv. Frančiška 20. (Pietro Ca-leffi: «Si fa presto a dlre farne«.) Urbanovo «Povest o Viku« je prevedel novinar Dušan željeznov, «Ljubljanski dnevnik«, Ljubljana, Kopitarjeva, 2. Prevod doslej še ni izšel v knjigi, ki pa jo lahko naročite pri Tržaški knjigarni v ruščini.
Uredništvo
im niiim milili ituiim 11 iiiiim i n ■umi n i n n 11 m iiiii,im, m,i,ii iiiuiuii m n im n iim h um milili, n mn ■■ ii, n n,,i !■■■ m umu milili n im um nun m n iiiiiiiiiiiiiii m mi
PRIPRAVE ZA 18. VELESEJEM
SINOČI V PROSVETNEM DRUŠTVU <t/. CANKAR»
Posrečena uprizoritev De Filippove res...pa le verjamem»
Nastop mladinske dramske skupine - Hvale vredna požrtvovalnost mladih igralcev
Les, kava in banane stebri letošnje razstave
Odločno nasprotovanje proti poskusom Genove, da bi ji priznali mednarodni lesni sejem
Notranjost skladišča št. 3 v starem pristanišču
Na upravi tržaškega velesejma se že zdaj vneto pripravljajo na 18. mednarodno prireditev, ki bo od 21. junija do 5. julija letos. Zdaj so v teku zaključni stiki s tukajšnjimi in tujimi razstavljavci, kakor tudi s predstavniki gospodarskih oblasti tujih držav, ki bodo sodelovale na prireditvi.
Na poti čedalje izrazitejše specializacije si tržaški velesejem prizadeva, da bi že v letošnjem letu globlje prodrl predvsem na pod-
nii i •■•im luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaifiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiia m ii miiiiii iim iiiiiiniiiiiimiiia)
DANES V LADJEDELNICI SV. MARKA
Splavitev poljske ladje za prevažanje razsutega tovora
Ladja je 23.670 - tonska in je dolga 188.70 m
bencina pa je nasprotno nazadovala, in sicer za 9630 hi v primer-
V ladjedelnici Sv. Marka bo danes dopoldne ob 11. uri slovesna splavitev 23.670-tonske ladje za prevažanje razsutih tovorov «Zie-mia Lubuška«, ki je druga v seriji štirih enakih ladij, v gradnji za poljsko pomorsko podjetje Im-portowo-Exportowo Centromor P. P. iz Varšave. Osnovne karakteristike nove ladje so naslednje; dolžina 188.70 m, širina 22.80 m, višina 14 m, ugrez 9.85 m, moč pogonskega stroja vrste CRDA-Fiat 11.000 KS, predvidena hitrost 16.25 vozla.
Kakor najavljeno, bo splavitvi prisostvoval tudi poljski ambasador v Rimu, za ministrstvo za trgovinsko mornarico pa bodo prisotni trije višji funkcionarji glavne direkcije za plovbo.
javi z ustreznim razdobjem prejšnjega leta, v drugem polletju pa je količina prodanega goriva nazadovala za okoli 20.000 hi.
Podatki o prodaji bencina
Tržaški odsek italijanskega avtomobilskega kluba je te dni objavil posebno študijo o potrošnji goriva na tržaškem področju v razdobju zadnjih 10 let, s posebnim poudarkom na razvoju prodaje bencina po uvedbi 98-oktanske-ga goriva na jugoslovanskih črpalkah. Iz statističnih podatkov, ki so jih zbrali strokovnjaki ACI, je razvidno, da se je število zasebnih avtomobilov na področju tržaške pokrajine v zadnjih 10 letih dvigalo za 18-20 odst: v letnem povprečju; v istem razmerju se je ves čas dvigala tudi povprečna potrošnja goriva. Ta je nekoliko zaostala v letih 1957-58, in sicer zaradi tega, ker so takrat zaradi sueške krize dvignili prodajno ceno goriva od prejšnjih 96 lir za liter navadnega, odnosno 106 lir za liter superbencina na 142 odnosno 152 lir. V prejšnjih letih pa se je dogajalo nasprotno, da je potrošnja goriva naraščala hitreje kakor število vozil v prometu. Lansko leto se je^ število zasebnih avtomobilov v tržaški pokrajini v primerjavi z letom 1964 dvignilo za 13.7 odst.; prodaja
Iz statističnih podatkov ACI je tudi razvidno, da je bilo na področju tržaške pokrajine konec decembra lanskega leta 115 bencinskih črpalk V preteklem januarju so te Črpalke prodale vsaka povprečno po 630 1 goriva na dan.
Deželni popis zdravstvenih ustanov
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo je poslal vsem županom v Furlaniji — Julijski krajini posebne vprašalne pole, ki bodo služile za sestavo ((higiensko zdravstvenih anagrafskih podatkov«. Ta važna pobuda bo pripomogla k temu, da bo imela dežela pregled čez ves higiensko-zdravstveni in podporni položaj v vseh občinah v deželi. Gre za natančno raziskavo, ki ]e prva te vrste v Italiji, in na katero se bo dežela opirala, ko bo uresničevala svoj zdravstveni program.
Vprašalne pole se delijo na sedem delov in obravnavajo: epidemolo-gijo, profllakso in higiensko nadzorstvo; šolsko medicino; obljudene površine; podpornlštvo; socialno medicino; živila in prehrano in živinozdravniško službo. Razen tega se v splošnem delu zahtevajo nekateri podatki o prebivalstvu v občinah, kot na primer o številu oseb nad 65. letom starosti, q njihovi dejavnosti itd. Ko bo imela dežela zbrane vse odgovore, bo imela jasen pregled nad najbolj pogostimi boleznimi, prehrano prebivalstva, dezinfekcijsko službo, številom šolskih otrok, obstojem raznih posvetovalnic, centri socialne medicine, domovi za starčke, številom zdravnikov, živinozdravnlkov, bolničark, socialnih asistentk in lekarn.
ročju lesa in lesnih izdelkov, kave in banan. Lesna razstava, h kateri bodo priključili kakor vsako leto tudi obširno razstavo pohištva in predvsem stolov, bo letos širša in bogatejša kakor v preteklih letih. Svoje sodelovanje je doslej priglasilo že lepo število domačih in tujih proizvajalcev, med temi zlasti nekatere poslovne organizacije iz Furlanije, Združenje graditeljev stolov, ki ima sedež v Sv. Ivanu ob Nodiži, ter nekaj močnih podjetij iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Deželna dimenzija lesne razstave bo namreč izrazita novost letošnje razstave, na razširjenem razstavnem prostoru pa bo letos nastopilo precej več razstavljavcev kakor v prejšnjih letih. Tudi jugoslovanska podjetja iz lesne stroke so letos najela večji razstavni prostor.
lega lesa iz notranjosti Evrope	od 2<L736 naraste na
eksotičnega lesa iz čezmorja, ol> ff.51*	.i??^
;ala tudi obširen prikaz pohištva. ™12Y?UI
V zvezi z lesno razstavo je treba omeniti polemiko, ki se je pred kratkim vnela med tržaškim in nekaterimi drugimi sejmi v severni Italiji in upravo genovske neodvisne sejemske ustanove. Genovežani so lansko leto prišli na misel, da bi na svojem sejmišču organizirali podoben lesni sejem z mednarodno udeležbo, kakršen se vsako leto organizira v Trstu. Ne da bi se ozirali na dejstvo, da ima že tržaški sejem mednarodno lesno prireditev, in da se tudi v Milanu in v nekaterih drugih mestih v Lombardiji vsako leto ponavljajo specializirane razstave pohištva, so Genovežani začeli Izvajati močno propagando za svojo razstavo, ki naj bi poleg rezanega lesa in
segala tudi obširen prikaz pol Tej nameri se Je na eni strani uprl tržaški velesejem, ki se je čutil prizadetega spričo vzporednosti strok ture napovedanega sejma in zlasti spričo kronološkega sovpadanja genovske in tržaške prireditve (mednarodni lesni sejem v Genovi naj bi namreč bil junija 1966, komaj nekaj dni pred tržaškim), na drogi strani pa so se uprle tudi droge sejemske ustanove v državi, predvsem zaradi napovedane organizacije mednarodnega salona lesnih izdelkov in pohištva v Genovi. Ministrstvo za trgovino in industrijo je na osnovi prispelih protestov odreklo Genovežanom pravico, da imenujejo svoj lesni sejem ((mednarodni«, kar bo razvidno iz uradnega koledarja mednarodnih sejemskih manifestacij, ki bo v najkrajšem času objavljen v Uradnem vestniku.
nih pravilnikov, za prihodnji sestanek pa bi lahko pripravili že konkretne predloge o razširitvi sprejetih enotnih pravil na vse državno tržišče.
S temeljitim poznanjem značaja svojih someščanov in z razvitim smislom za humor je Peppino De Filippo ustvaril nepregledno množico odrskih likov, ki so verna podoba pristnega neapeljskega življenja, prežetega z veseljaštvom, častihlepjem, življenjsko slo, strastno vero v srečo in vraževerstvom.
In značaj neapeljskih ljudi se zrcali tudi v posrečeni komediji «Ni res... pa le verjamem», v kateri prikazuje avtor skrajno vraževernega podjetnika, ki odpusti svojega sodelavca, o katerem je prepričan, da mu prinaša nesrečo. Pri njem zaprosi zaposlitev grbavec in že tedaj ko vstopi v urad se vsi, še tako zapleteni posli ugodno spreobrnejo. Stvar gre tako daleč, da podjetnik omoži hčer z grbavcem, samo da mu bo prinašal srečo. Vsa zadeva z grbo pa je bila le pretveza podjetnikove žene, da je hčer omožila z mladim in zdravim moškim, ki ga podjetnik ni maral za zeta.
Prav to komedijo, ki jo je v slovenščino prestavil Jože Tiran, so izbrali mladi člani dramske skupine prosvetnega društva «1. Cankar», da se predstavijo na odru svojega društva. Na tihem so se pripravljali in se vadili, sinoči pa so, z res uspelo premiero presenetili gledalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v VI. Montec-chi. Mladinci so vložili ves trud in požrtvovalnost in pripravili prijeten večer. Delo je režiral Sergej Verč, v glavni vlogi vraževernega podjetnika pa je nastopil Sandi Pertot, ki je svojo vlogo podal zelo pristno in prepričljivo, le dialog se je razvijal v prehitrem tempu, da v komičnih trenutkih in nastopih, publika ni bila povsem deležna poante. Izvrstna tudi nastopa Stojana Colje v vlogi podjetnikovega tajnika in podjetnikove žene Alenke Coljeve, ki pa je bila v nekaterih trenutkih nekoliko prisiljena; zelo ljubko je podala svojo
. vlogo hčere Vojka Lavrenčič, med-sEe=1;ahzacije	tem ko je bil premalo sproščen
P°d£ofJe i in delno iiepristen Ivan Verč v vlo-uvozne in tranzitne trgovine s kavo. nj nrhnvrn-žp-ninn ctrUif-nr Unii »n.
Tudi za letos je najavljen poseben dan posvečen temu eksotičnemu pridelku, trgovci s kavo in predstavniki afriških in srednjeameriških držav pa bodo po svoje propagirali potrošnjo kave v Italiji in sploh v Evropi. V Trstu obstajajo konkretne možnosti za razširitev kavinega prometa na vse strani: spomnimo se samo na stalno skladišče brazilske kave v pristanišču, na številne trgovske hiše, ki so se pred desetletji specializirale v i-rgovini s kavo, na nove pražilne naprave itd.
Tretje specializirano področje, kateremu bo tržaški velesejem.letos posvetil še večjo pozornost kakor sicer, je trgovina z bananami. Materialna osnova za razvoj te specializacije bo slonela na novi napravi za raztovarjanje sadeža direktno 1z ladijskega tropa, od koder bodo banane s posebnimi prenosnimi trakovi spravljali v zato pripravljeno skladišče. Za skladišče banan in
postavitev izkrcevalne naprave je bilo pred časom izbrano skladišče št. 3 v starem pristanišču, nad katerim so popravili streho ter pripravili večjo količino plutovine, s katero nameravajo prekriti pod. Naprava za izkrcevanje banan je že gotova, vendar je doslej še niso pripeljali v naše pristanišče, ker morajo na njej dokončati še nekaj tehničnih podrobnosti. Predvidevajo, da bo naprava dospela v Trst še pred zaključkom tega meseca. Naprava bo prenosna, se pravi, da jo bodo lahko po potrebi premikali, začasno pa jo bodo namestili v skladišču št. 3.
gi grbavca-ženina. Odlični tudi na stopi sobarice Silve Pernarčičeve in Sergija Gregoriča odpuščenega sodelavca, manj je prepričal preveč karikiran nastop Sergeja Verča v vlogi zdravnika, dobro so bile podane tudi ostale vloge.
Temeljito pripravljen nastop in skrbna režija je navdušila številne poslušalce, ki so se brezskrbno zabavali ob komičnih nastopih posameznih oseb.
Po dolgem životarjenju je dramska skupina v društvu «1. Cankar» pričela z delom in z Veseljeih ugotavljamo, da so se mladinci resno in skrbno pripravili. Upamo, da ne bo razočaranj in da ne bo tej uspeli uprizoritvi in hvalevrednemu, prizadevanju mladih nastopajočih, zavladalo ponovno mrtvilo. In še to. Mladina prosvetnega društva «1. Cankar» je nastop pripravila na
Tradicionalni





bo v Kulturnem domu
v soboto, 19. februarja
iiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiii||U|„„lllt1lll|||,|||„„,|„„||llll,l|milMI|||||||||||M||||mu|
Pokrajinski zdravniško-mikrografski laboratorij v letu 1965
lastno pobudo in brez pomoči od zunaj. Sinoči smo se lahko prepričali o uspehu, to pa je posnemanja vredno.
I. a.
Posojilo IACP
Blagajna za vloge in posojila bo v doglednem času izdala tržaški ustanovi za gradnjo ljudskih hiš IAOP dolgoročno posojilo v višini 250 milijonov lir. S posojilom, ki ga bo blagajna dala na razpolago takoj potem, ko bo prejela zagoto vilo, da bo tržaška občina jamčila za povračilo nakazanega zneska, bo. do zgradili nov sedež za ustanovo IAOP. Z drugim posojilom v višini 300 milijonov lir pa bodo zgradili tristanovanjske hiše v Ulici Costa-lunga. Gre za izvršitev drugega dela gradbenega načrta, ki bo povečal število stanovanj za 37 enot. Na ministrski ravni bosta v najkrajšem času rešeni še dve prošnji za gradnjo ljudskih stanovanj, m sicer gre za 30 novih stanovanj v Ul. Bono-mea ter 15 stanovanj v Ul. Vigne-ti v Skednju.
Zelo lep uspeh včerajšnjega koncerta Cesarja in Piščanca
Čeprav je bil program včerajšnjega javnega koncerta na radiu Trst A posvečen enemu samemu inštrumentu — s spremljavo klavirja — in to niti ne posebno «popularnemu», namreč fagotu, se je vendar v avditoriju «A» sede ža v Ul. Fabio Severo 7 nabralo znatno število vnetih poslušalcev, ki jim pač ni moglo biti žal, da so se koncerta udeležili.
Kot fagotist je nastopil Vojko Cesar, ki je prepričljivo dokazal, da že mojstrsko obvlada svoj inštrument. Mogoče je pripisati nekako presuhi akustiki dvorane, da je pri igri prišla bolj do veljave odlična fagotistova tehnika kot spevnost njegove igre. Za njim ni nič zaostajal pianist Gabrijel Pi-ščanc, ki ga že tudi poznamo kot zelo dobrega pianista. Lahko re-
čemo, da je bila celotna izvedba njunega programa čista in brezhibna
Občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo programu — mogoče nekoliko predolgemu za sam fagot je najbolj z zadovoljstvom sprejelo Saint-Saensovo in Hindemitho-vo sonato. Zdi se, da sta bili ti dve deli tudi koncertantoma najbolj pri srcu, saj sta bili tudi najbolje izvedeni. Zanimiva je bila tudi Viozzijeva sonata, medtem ko sta manj ogreli Telemannova in Petričeva.
Zamisel takih javnih koncertov je treba vsekakor pohvaliti.
Lepa Prešernova proslava društva Prosek-Kontovel
Sinoči so člani prosvetnega društva Prosek-Kontovel priredili zelo lepo in prisrčno Prešernovo proslavo. Na proslavi so bile recitacije, solospevi, pevska zbora ter priložnostni govor, ki ga Je imel predsednik Prosvetne zveze dr. Hlavaty. Prireditev je bila v kino dvorani na Kontovelu, ki je bila za to priložnost popolnoma zasedena.
Obširnejše poročilo o tej dobro »fr ■ • -
uspeli prireditvi bomo objavili prihodnjič.
K lanskem letu kar 37.511 analiz zdravniško-mikrografskega značaja
Pri nadzorstvu nad živili je bilo na prvem mestu meso, nato pa voda in ledeni izdelki
S preselitvijo pokrajinskega zdravniško-mikrografskega laboratorija v nov sedež ob koncu leta 1964, se je znatno povečala njegova dejavnost, čeprav so odpadle številne preiskave, ki jih je prej vsak dan izvajal na zahtevo bolnišnice za nalezljive bolezni pri Magdaleni, kjer je bil nameščen. Povečanje njegove dejavnosti je razvidno iz števila opravljenih analiz v zadnjih letih, ki so so od leta 1959 od 20.736 narasle na
Z lesnim sejmom ln mednarodno razstavo pohištva bo tudi letos združeno tekmovanje med arhitekti m risarji za najboljši izdelek na dano «temo». Letos bodo pri organizaciji tekmovanja sodelovali tudi graditelji stolov iz Furlanije, s tem pa ni rečeno, da bo tekmovanje ponovno imelo za predmet stol (ki je bil že trikrat v središču pozornosti). Zraven tega nameravajo organizirati poseben simpozij o poenotenju pravil in uzanc na področju lesne trgovine v Italiji. Na letošnjem srečanju med strokovnjaki naj bi postavili glavne smernice za delo pri poenotenju različ-
povprečno po 102 analizi na dan.
Glavna naloga laboratorija je diagnostično in preventivno ugotavljanje Infekcij in odkrivanje povzročiteljev infekcij. S tem namenom so pregledali 31.898 vzorcev, od katerih se jih je kar 21.768 nanašalo na sifilis, 10.130 pa na ugotavljanje raznih nalezljivih bolezni in njih povzročiteljev. Pozitivnih rezultatov je bilo skupno 381, ali okrog 1 ods. Za vse analize se laboratorij poslužuje najmodernejših instrumentov in metod.
Na področju zdravniško-mikrografskega nadzorstva nad živili so v laboratoriju pregledali 3.935 vzorcev živil, pri čemer so ugotovili 280 ali 7 odst. nepravilnosti. Po številu posameznih analiz je bilo na prvem mestu sveže meso (1481 vzorcev), med katerimi je bilo 43 neodgovarjajočih, voda in ledena živila 959 in 69 neodgovarjajočih, mleko in mlečni izdelki 480 (44), slaščice 220 (16), sladoled 190 ( 25), konserve 115 (5), klobase in salame 95 (19), osvežilne pijače 35 (0) in še 360 drugih živil, med katerimi je bilo 32 neodgovarjajočih.
V inštitutu proti steklini, ki Je priključen laboratoriju, so imeli v preventivni oskrbi skupno 263 ugri-zenih oseb, pregledali pa so tudi možgane 15 živali, ki so povzročile ugrize, ki pa so dali biološko negativne izide.
Zdravniški laboratorij je skrbel za nakupe, hranjenje in dobavljanje cepiva za občinske in pokrajinske sanitarne urade. Njegove na-
prave so omogočile tudi konservi-ranje cepiva proti otroški paralizi.
Pri laboratoriju so bili v letu 1965 zaposleni naslednji strokovnjaki: zdravniški direktor, zdravniški asistent s funkcijo pomočnika, biološki asistent, en splošni zdravnik v ambulanti in pet preparatorjev, med tehničnim osebjem pa so bili: dve uradnici, tri specializirane čistilke, dve snažilki, en uslužbenec in en vratar.
V poročilu direktorja prof. Cesa-ra Zacchija, lz katerega povzemamo te podatke, je rečeno, da občuti laboratorij akutno pomanjkanje o-sebja z univerzitetno izobrazbo.
Pustna veselica komunistične mladine
v Zveza komunistične mladine tr-žaške avtonomne federacije sporoča, da bo 22 februarja (pustni torek) v novi dvorani v Ul. Ma-donnina 19 velika pustna veselica. Začetek ob 21. in konec ob 4. uri. Vstopnice za moške 1000 lir. a za ženske 700 lir.
Predavanje v krožku «RodoIfo Morandi»
Drevi ob 18.45 bo kulturni krožek »Rodolfo Morandi« obnovil svojo dejavnost v novem sedežu na Trgu stare mitnice (Barriera vecchia) št. 11, 2. nadstropje. V okviru obdelave vprašanj o odporniškem gibanju v deželi bo Bruno Steffe govoril o temi: •Italijanski part zani v Julijski krajini«.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PRIREDI
JUTRI, 13. FEBRUARJA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU
PREŠERNOVO PROSLAVO
Po nagovoru dr. Roberta Hlavatyja so na sporedu sledeča dela:
PROCENTI NOČI — po noveli Alojza Rebule dramatiziral Igor Tuta
NA ŠKODIH — Boris Pahor
NOČEM BITI MAČKA — Josip Tavčar
OB ROBU DOGODKOV — Andrej Budal
HVALNICA MIZARJEVEGA SINA — Miroslav Košuta
ŠTIRI LUNINE PODOBE — Marko Kravos
DEVIN — Ota - Benedetič
ZAPŠC’NA — Vrabec-Mijot
PRIHOD — Vrabec-Gradnik
VETER — Vrabec - Kosovel
TEMNA NOC — Ota
ZDRAVICA — Vrabec - Prešeren
Pri izvedbi sodelujejo:
Miranda Caharija, Nora Jankovič, Stane Raztresen, Alenka Kravos, Sergij Premru
Dramska skupina prosvetnega društva Igo Gruden Pevska zbora Gallus in Prosek-Kontovel
Narodna in študijska knjižnica priredi v okviru proslave RAZSTAVO SLOVENSKEGA TISKA V ITALIJI V LETU 1965/66
V Razstavni dvorani v drugem nadstropju SLOVENSKI SLIKARJI
bodo razstavljali
Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigami ter eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Vstopnina 300.— ; dijaki 150.—
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
DANES, 12. t. m. ob 21. OKOLIŠKI ABONMA
C. Goldoni
GROBIJANI
(Grubjane)
Avtobusi za okoliški abonma
Odhod
št. 1 — V. Repen 20.10; Col 20.10; Repentabor 20.15 št. 2 — Sv. Križ 20.15; Prosek 20.25; Kontovel 20.25 št. 3 — Praprot 20.00; Mavhi-nje 20.05; Sesljan 20.10; Nabrežina 20.15 Na avtobuse lahko pridejo tudi neabonenti. Prednost za sedeže imajo abonenti
DANES, 12. t. m. ob 17. uri W. Shakespeare
SKOZI ŽIVLJENJE
Recital
Izvaja JOŽKO LUKEŠ
V torek, 15. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju
SKOZI ŽIVLJENJE
Recital
Izvaja JOŽKO LUKEŠ
V četrtek, 17. t. m. ob 21. uri, v petek, 18. t. m. ob 21. uri v KULTURNEM DOMU C. Goldoni
GROBIJANI
(Grubjane)
S D BREG
Poredi danes, 12. februarja od 21. do zore v dvorani stadiona «Prvi maj«
velik pustni ples
IGRA PRIZNANI ORKESTER Domače vino in domače klobase
Rezervacija miz v Tržaški knjigami in pri vaških predstavnikih društva.
MLADINSKI KROŽEK OPČINE
priredi danes, 12. februarja ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah
Prešernovo proslavo
15::: 3BUUUUB:B:BiB:U:i::BaUBJBiBiB:: ::::!
Vabljeni vsi 1
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. februarja 1966 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 37-letnl Ermlnlo Zor-nada, 56-letnl Raimondo Cossutta, 63. letmi Adamo Soli, 79-letna Carla Cer ne vd. Gallfl, 73-letn.l Crlstoforo Mo-ratto, 53-letni Narciso Drema, 72-let-na Teresa Maria Maruzza, 72-letnl Giovanni Pizzamus, 55-letna Maria Varlsco por. Scaramelll, 59-letna Na-talla Manfreda vd. Sen, 91-letna Lu-cia Degrassi vd. Degrassi, 78-letna Raffaella Tupipo Rotunno vd. Sper-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1J. do 16. ure)
Alla Basillca, Ul. S. Giusto 1; Bu-sollnl- Ul. P. RevoRella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
Prizor s tečaja modernih plesov v Kulturnem domu, ki Ivan Podgorelec
ga vodi
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 16.30 do 1.3«)
Ali'Angelo d'oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlb, Ul. Glnnastica 44; Mlanl, Drevored Mtramara 117 (Barkovlje).
V torek,
15. februarja ob 20.30 bo predaval ▼ Slovenskem klubu, Ul. Geppa »
prof. Pavle Merku ob 10-letnici smrti TRŽAŠKEGA SKLADATELJA MARIJA KOGOJA
Vljudno vabljeni!
*>>
(O
I ■■■
ca
o
s
>GO
o
Da, da otroci, le verjemiM .
lstric!t, -
Jemaču: to vam. bo ples!"
Tam na otroškem plesu metuljčki lahnokrili se z vetrčkom love!
A palčki nagajivi, za zajčki se pode.
Po drevju in vejevju, sliščic nebroj dobiš... in pijače in jedače, g karkoli pač želiš!
v nedeljo, 20. februarja v Kulturnem domu
ZAČETEK OB 15.30 U®1
Gledališča
S
k.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi
nadaljuje prodaja vstopnic za dru* predstavo VVagnerjeve opere (cNur^ berški mojstri pevci«, ki bo v >•' deljo ob 15.30 za red D v vseh P.. štorih z istimi nastopajočimi kot P prvi uprizoritvi. Dirigent Artur G111 ber.
Nazionale 14.00 Disneyev film 5 _ skarjev «Mary Poppins* Technjj lor. Julie Andrevvs, Dick Vati v’ ke.
Arcobaleno 16.00 «G1I uominl del V* so Pesante« Technlcolor. Gof“ Scott. Joseph Cotten.
Excelsior 16,00 ((Slgnore e Sigh^il Virna Lisi, Gastone Moschln, ba Lončar. Prepovedano url*® pod 18. letom.
Fenice 16.00 »Cincinnati Kid« T.eL
Eden 15.30 «Una questtone d’on°lej. Technlcolor. Ugo Tognazzl, Nic®^. ta Machiavelli. Prepovedano 111 dim pod 14. letom.
Grattaclelo 16.00 «Dimenslone _ _<*$
paura« Maxmillian Shell Thulin. Prepovedano ml 18. letom.
Su-rv
Alabarda 16.00 »Rose rosse pef
gelica« Technicolor. Jack Perr** Raffaela farra.
Fllodrammatlco 16.00 »Berlino aPP.^f, tamento per le sple« Technl«®' v Bredd Halsey, Annamaria P‘er geli.
Aurora 16,30 «L’ombrellone». gj Cristallo 15.30 «1 4 figli dl Kettf ^ der« Technicolor, John Wayn*> an Martin.	t(t
Garibaldi 16.00 «11 ranch deli« campane« Technlcolor. Doroty ione, Joel Mac Crea.	ta5i*
Capltol 16.30 «11 tormento e Technicolor. Diane Cilento. Harrison, Charlton Heston.
Impero 16.00 «Slerra Charrioa«. g|| Vittorio Veneto 16,15 «Giullet!» splrlti« Technicolor. Giulictta ^ sina. Prepovedano mladini P°° letom.	r,<,n
Moderno 16.00 «1 morlturl*
Brando, Yul Brynner.	.Hir
Astra 16.00 18.45 21.30 «Prlma v' fia«.	T,,nP*'
Astoria 16.30 «Clao Charlle« Te; color. Tony ‘ Curtis. Pat Boon'- s>.
Ideale 15.30 «La donna che n^arroiJ
peva amare« Technlcolor.
Baker. Prepovedano mladini ; 14 letom,	„,»•
Abbazia 15.30 18.30 21.30 zo pazzo pazzo pazzo mondo« . nicolor,
Skedenj 16.00 «I,a pištola ^P Technlcolor. Gktnn Ford.
TRŽAŠKA KNJIGARN*
Tul - Ul. ir, 1'raučiAk* Telefon 01-702 Novost:
MAGAJNA:
Življenje In sanje L

^TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Sodišče oprostilo šoferja zaradi pomanjkanja dokazov
Tudi srboritega moža je prizivno sodišče oprostilo prve kazni, ker je udaril ženo po glavi z metlo, za katero je prva zagrabila ona
.J* tržaškem prizivnem sodišču TOUednik Franz, tožilec Santona-5°. zapisnikar Parigl) se je mo-J Ponovno zagovarjati 25-1 etni .laltiero Frandollč iz Ul. Gorizia v Ronkah, ki dela v tržiš«! ""Metalci CRDA. ftandolica so svoj čas obtožili, da v'avtomobilski nesreči, ki se je "ipetila 9. avgusta predlani na ce-J nonke-Doberdob, zakrivil smrt jvtoclklista Alda Zanfagnina iz grščine, ki je bil tedaj star 30 “ * obtožnici je bilo rečeno, da Povzročil smrtno nesrečo zaradi A ker je s svojim fiatom «topoli-P Prenaglo vozil, ne da bi pri J® upošteval pravila vožnje po T1 strani ceste.
.rrsndolič se je tistega dne peljal Sonk proti Doberdobu. Iz na-jjotne smeri se je pripeljal na mo-jUU Zanfagnin, ki je prihajal z .®a, kjer je bila na počitnicah nje-P* žena. Trčenje med avtom in Turjem je bilo silovito. Zanfagni-J so kmalu nato odpeljali z rešil-J® avtom v tržiško bolnišnico, kjer i ta pridržali na zdravljenju zara-t sloma lobanje Poškodba pa je P* tako huda, da je nesrečnež še j noč izdihnil.
k?a obravnavi pred gorišklm ka-S®klm sodiščem so skrbno proučili ?°tno dinamiko nesreče. Ugotovili čUa je motociklist priletel na ,punji del topolina, razbil vetrno ter obležal na desni strani vo-C Na zaslišanju je Frandollč iz-da Je vozil zmerno hitro. Po-j.P®! pa je, da se je držal predpi-i.P® desne strani cestišča v smeri vožnje. Njegov odvetnik je .Posebej poudaril, da je bila hi-hft Frandoličevega vozila zmerna, po pokrajinski cesti prevozil >j 80 m.
ijs obravnavi prve stopnje, ki Je S? lani v aprilu, so sodniki oprodi Frandoliča. ker dejanje ni >v°.
,I7?ti tej razsodbi se je pritožil tožilec, ki je menil, da so ^stopni sodniki pristransko oce-^ dokaze, ki izhajajo iz prelska-(' Fo njegovem mnenju so sodni-
r.	®Poštevali preveč obrambne raz-r Jn premalo vse tiste okoliščine, Jo pričale v prid ponesrečencu.
s,	ko je prišlo do ponovne obrav-,'ipred prizivnim sodiščem, kjer JTandolič spet pojasnil svoje ob-trjnje pri nesreči. Prizivni sodni-JUso sicer sprejeli v celoti zahtev totalnega prokuratorja (sedem jj®ooev zapora in odvzem vozniške-. dovoljenja za enako razdobje), V u^rall so srednjo pot: Frando-
so oprostili obtožbe, toda le za-
..n..I.....................................IHIIMIIIIIIIIHII..
MLADI TAT JE IMEL SMOLO
Ibežal je tržaškim policistom ta so ga zaprli v Vercelliju
Ko bo odsedel kazen v tamkajšnjem zaporu, se bo moral tu zagovarjati zaradi dveh tatvin
k.slicisti s komisariata na Trgu I jrjUszia so te dni zaključili pre-1 L'v» v zvezi z dvema tatvinama j/. Prijavili sodišču tatu v osebi Lf^nega Stelia Biglianija iz Ul.
'lit Venezian 26. Biglianiju v i^’U niso mogli priti na sled, ttjjj* trenutno v zaporu v Ver-^ lu, kjer bo moral odsedeti kalij! Ja katero so ga obsodili za-' tLtruge tatvi°e> ki jo je izvršil ^®*em mestu.
kivp so uvedli preiskavo 27.
C^bra lani, ko se je na komite.*u zglasil 30-letni Pietro Bel-tovii* Ul. Petronio 18, lastnik tr-Z gospodinjskimi in radio-■j^ričnimi aparati v Ul. Teatro is®ano 9. Belleli je povedal, da “^tnanci ponoči skozi dvorišč-W|?*no vdrli v trgovino in od-Vivst transistorje, magnetofone, aparate in zlato zapestno v skupni vrednosti 350.000
zagovor ter so ga oprostili tudi te obtožbe in sicer zaradi pomanjkanja dokazov.
radi pomanjkanja dokazov.
* * *
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 50-letni Antonio Modesto iz Savalonsa dl Meretto di Tomba (Furlanija), ki je bil obtožen, da je telesno poškodoval svojo ženo. Obtožnica ga je dolžila, da je udaril Antonio Sgrazzutti z metlo ter ji s tem povzročil poškodbe zaradi katerih se je morala ženska zdraviti 10 dni. Poleg tega so obtožili moškega tudi, da je slabo ravnal z družinskimi člani.
Videmsko kazensko sodišče, ki mu je sodilo na prvi stopnji, ga je spoznalo za krivega obtožbe telesnih poškodb ter ga obsodilo pogojno na 2 meseca zapora. Oprostilo pa ga je obtožbe slabega ravnanja z družinskimi člani.
Modesto se je pritožil proti raz sodbi na tržaško prizivno sodišče.
Trdil je, da je res, da se je ženska poškodovala z metlo, toda to se je zgodilo v trenutku, ko ga je ona napadla s tem domačim orodjem.
Da bi se je ubranil, je zgrabil za ročaj metle in je s tem nehote povzročil ženi lažje poškodbe. Priziv- informacije — urad za ni sodniki so deloma upoštevali ta v Ul. del Pešce 4, tel. 24-011.
PODRL JO JE AVTO V ULICI FLAVIA
Nalezljive bolezni
V tržaški občini so od 31.1. do 6.2. ugotovili naslednje število nalezljivih obolenj: škrlatinka 23, ošpice 67 (2 izven občine), norice 36, šen 1, vnetje priušesne slinavke 4, rdečke 2, vnetje jeter 17, influenca 1.
Občuten je porast primerov sezonskih obolenj kot so ošpice in norice, medtem ko se na srečo influenca ni pojavila kljub vlažnemu vremenu.
5 Ministrstvo za turizem in predstave, ravnateljstvo za predstave, je z okrožnico št. 755/TL 2 od 26.1.1966 izdalo predpise glede subvencij za festivale, eksperimentalno dejavnost in poklicno usmerjevanje mladih umetnikov na področju glasbe, za natečaj in . glasbene pre-gl6d6.
Zainteresirani se z okrožnico lahko seznanijo na uradu za tisk in informacije — urad za predstave
v
Žrtev prometne nesreče je včeraj podlegla poškodbam
V bolnišnico so jo sprejeli s pridržano prognozo
Huda prometna nesreča, ki se je pripetila predsmočnjim v Ul. Flavia na vogalu Ul. Domus Ci-vica in katere žrtev je postala 61-letna Anna Scuri vd. Bartoli iz Ul. Domus Civica 15, je žal imela smrtne posledice. Ne da bi pri-šla k zavesti ie nesrečnica izdihnila včeraj zjutraj ob 8.30 na nevrokirurškem oddelku bolnišnice.
Kot smo poročali v naši včerajšnji številki, se je nesreča pripetila nekaj minut pred polnočjo, ko je 24-letni Giuseppe Mastin z Rocolske ceste 157 vozil proti središču fiat 1300 Ts 47177 Mastin je prepozno opazil žensko, ki je na zebrastem prehodu prečkala ulico in čeprav se ji je skušal ogniti, mu manever ni uspel in jo je podrl. Hudo ranjeno so Scuri-jevo odpeljali v bolnišnico ter jo
dni prej se je na istem V'««riatu zglasil tudi 54-letni Wec Ermes Pitassi iz Miramar-)i(J? drevoreda 309, lastnik ma-li-kturne trgovine na Korzu št. Tj|J Prijavil tatvino 8 parov moji i hlač in treh jopičev v skup-bednosti 180.000 lir. Tat je to-1*1 *nel kristal z izložbe in se-t>tg.° razstavljenem blagu. \j]!skovalni organi so koj za-da je pri obeh tatvinah j ^rste vmes Bigliani. Povabilu 8a na zaslišanje, toda mla-Vh se je znal tako dobro izgoni '■ da so ga morali agenti spu-V** sv°P°do. Toda komaj je 1 čez prag komisariata, so mu
agenti začeli slediti. Nadzorovali so ga nekaj dni, potem pa je Bigliani izginil iz Trsta neznano kam. Policisti so izkoristili priliko in zaprosili sodne oblasti za dovoljenje, da opravijo hišno preiskavo na Biglianijevem domu. Niso se zmotili, doma je Bigliani l-mel skrito blago, ki ga je ukradel pri Pitassiju in del plena, ki ga je ukradel v Bellelijevi trgovini.
Komisar je tedaj odposlal vsem kvesturam v Italiji slike in podatke o Biglianiju in tako je prišlo na dan, da je zlikovec že zaprt v zaporu v Vercelliju. K temu se je pridružila še prijava o tatvini z obteževalnimi okoliščinami in komaj bo Bigliani odsedel kazen, ga bodo pospremili v Trst, kjer ga bodo sodili.
OBVESTILO CVETLIČARJEM
Tržaški pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo s sedežem v Ul. Ghega 6 bo s pojutrišnjim dnem (ponedeljek 14. tm.) začel sprejemati naročila za odkup gomoljev mečkov (gladiole) izbranih sort, ki prihajajo iz Holandske. Naročila za najmanj 500 gomoljev bodo sprejemali vsak dan, razen ob sobotah m nedeljah, od 9. do 12. ure. Naročniki bodo morali plačati vnaprej 10 lir za vsak gomolj, dokončni obračun pa bo opravljen p>ri prevzemu blaga. Ce bodo pristojne oblasti dale na razpolago potrebne sklade, bodo odkupno ceno gomoljev sorazmerno znižali.
s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenje. Zal so bile vse zdravniške nege zaman in včeraj je Scurijeva izdihnila. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
KlMO <1B1S. PROSEK
{JJčdvaja danes, 12. t. m. z začetkom ob 19.30, film po roma-* A. Barona
I VINCITORI
(ZMAGOVALCI)
Film, ki nam odkrije vso resnico
GEORGE PEFPARD — VINCENT EDWARDS — ALBERT FINNEY — JEANNE MOREAU — ROMV SCHNEIDER — ELKE SOMMER — JAMES MITCHUM — PETER FONDA
'Ommmmnm
n
film: I
& #,~-
: * $
predvaja danes, 12. t.m. četkom ob IS. uri barvni
UN TRENO E FERMO A BERLINO
(Vlak, ustavljen v Berlinu) Igrajo:
JOSE* FERRER SEAN FLYN NICOLE COURCEL CARLO HINTERMAN ANNIE GORASSINI
OB OBISKU GLAVNEGA TAJNIKA
Predstavniku Zveze trgovcev iz Rima so prikazali nekatere goriške probleme
Spomladi se pričakuje tudi obisk predsednika te Zveze v Gorici
Poročilo Di Ciomma ministru Tremelloniju
Včeraj je inšpektor tržaške carinarnice dr. Di Ciommo prejel iz Rima zagotovilo, da je njegovo poročilo pravilno dospelo v roke ministra Tremellonija, ki ga bo v najkrajšem času preštudiral. Kakor smo pisali včeraj, obsega Di Ciommovo poročilo celotno vprašanje carinske službe na ita-lijansko-jugoslovanski meji, kjer so cariniki na pobudo tukajšnjih višjih funkcionarjev nekako pred enim mesecem začeli izvajati nepričakovano strogo kontrolo nad uvozom drobnih količin potrošne-ga blaga
Še vedno
niso našli Cosulicha
Na letečem oddelku kvesture še vedno ne morejo razvozlati uganke o čudnem izginotju 45-letnega Alberta Cosulicha iz Ul Costalun-ga 12 in agenti tavajo v temi. Co-sulich je izginil pred 11 dnevi in pustil svoj avto v Ul. Romolo Ges-si, kjer je popil kavo v baru «A-riston*. Od trenutka, ko je zapustil bar, ni za njim mkakega sledu.
Dr. Cappa, vodja letečega oddelka, je preiskal že ulice in parke, trkal na vrata in prehodil bližnjo tržaško okolico, toda o Co-sulichu ni našel nobenega sledu. O čudnem izginotju Alberta Cosulicha so bili obveščeni policijski organi po vsej Italiji in še posebno organi na mejah, letališčih in v pristaniščih. Tudi izčrpno zasliševanje ljudi, ki so Cosulichu bili zelo blizu, m dalo nobenega rezultata Vprašanja ostanejo še vedno odprta, medtem pa Cosulicha ni od nikjer.
Preiskovalni organi so tudi mislili, da ga je napadla nenadna slabost ali kap ter da je mrtev obležal v grmovju paraa v neposredni bližini bara «Ariston» I-skanje v grmovju je bilo tudi neuspešno in agenti so se ponovno znašli na mrtvi točki.
Na to zadevo ni še prisijal žarek vsaj majhne svetlobe, ko se je včeraj razvedelo, da je še en moški izginil neznano kam. Od srede ob 18. uri sorodniki pogrešajo 65-letnega delavca Emilia Sa-vellija iz Ul. Pierpaolo 16. Mož je izginil z doma in se ni več vrnil. Ko je zapustil hišo, je poleg hlač imel na sebi rdeč pulover in copate. S seboj ni imel nobenega dokumenta in niti denarja ni vzel. Pred približno enim mesecem se je Savelli zdravil zaradi poškodbe na jetrih in zadnje čase je bil zelo nemiren.
Tisti, ki so ga mogoče videli, so naprošeni, da stopijo v stik z družino, ki je zaskrbljena zaradi izginotja sorodnika
Nesreča na obalni cesti
Na obalni cesti se je včeraj ponoči pripetila prometna nesreča, ki jo je zakrivil dež in mokro cestišče. Bilo je okrog ene ponoči, ko je v smeri proti Trstu 26-letna študentka Luciana Cartcelll iz Ul. De Amicis 2/1 vozila avto <(simca» TS 69498, v katerem se je peljal tudi 25-letni uradnik Marino Kro-šelj iz Ul. Mazdini 7.
Tedaj ie deževalo in cestišče ie bilo mokro. Ko je Cancellijeva privozila na ovinek, ki je obračal na desno v bližini razgledišča, je avto zdrsel na mokrem cestišču in šoferka je izgubila nadzorstvo nad vozilom. Avto je najprej zavozil na levo, potem pa spet na desno in zadel v železno obcestno ograjo ter jo poškodoval v dolžini dvajset metrov.
Mimo so privozili avtomobilisti in ponesrečencema pomagali iz razbitin poškodovanega avta. Z zasebnim avtom so Cancellijevo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih paradi udarcev in ran po glavi, čelu in levem kolenu. Cancellijeva je začasno izgubila tudi spomin. Uro kasneje so v bolnišnico prepeljali tudi ranjenega Krošlja, ki se je pobil in ranil po nogah. Sprejeli so ga na dermatološki oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
Prejšnji teden je na svojem obisku v obmejnih pokrajinah obiskal glavni tajnik državne zveze za trgovino in turizem dr. Porena iz Rima tudi Gorico Namen tega obiska je bil, da bi se visoki gost vsaj bežno seznanil s problemi obmejnih pokrajin pred svojim odhodom v Bruselj, kjer sodeluje pri delu posebne komisije evropske skupnosti.
V	Gorici ga je sprejel predsednik pokrajinske zveze trgovcev Silvio Bressan, ki ga je na kratko seznanil z organizacijskimi, gospodarskimi in političnimi problemi Gorice in pokrajine. Obenem si je dr. Porena v njegovem spremstvu ogledal najbolj značilne mestne predele, obmejne prehode, najbolj prizadeta trgovska področja itd. Ko so bili na prehodu pri Rdeči hiši, so vkljub pozni uri napravili bežen obisk tudi na jugoslovansko stran, da bi gost lažje razumel specifične trgovske in druge gospodarske probleme goriškega mesta in pokrajine.
V	Gorici se je dr. Porena ustavil nekaj ur, po svojem prihodu z obiska v Trstu, vendar je imel ob tej priliki krajše pomenke z raznimi krajevnimi predstavniki kot so senator Vallauri, poslanec Zuccalli, predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, preds. trgovinske zbornice inž. Rigonat, podpredsednik deželne uprave odv. Devetag, deželni odbornik za finance dr. Tripani in drugi, ki so mu obrazložili in prikazali goriške probleme.
Ob zaključku obiska se je dr. Porena zahvalil za vso pozornost ter zagotovil, da bo s svoje strani podprl na pristojnih mestih vse probleme, ki jih bodo krajevne ustanove predložile v rešitev osrednjim organom v Rimu. Ob tej priliki so se dogovorili tudi za ponovni obisk čez nekaj mesecev, ko se bo glavni tajnik vrnil v Gorico skupaj s predsednikom državne zveze za trgovino in turizem, ter bodo ob tisti priliki podrobneje obravnavali najbolj pereče goriške gospodarske in dru-
ge probleme ter poiskali najboljšo pot za njihovo rešitev.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji potrdili vrsto ukrepov raznih občin in drugih krajevnih organov in med drugim tudi naslednje:
Občina Gorica: Nakup zemljišča od Rudolfa Humarja za povečanje športnega igrišča v Ločniku; prošnja za deželni prispevek za občinski vodovod; nagrada cerkovnikov okoliških župnij za leto 1966; do-
Ločniku in za sirotišnico «Lenas-si»; prispevek župnikom in sodelavcem po okoliških župnijah za leto 1966.
Vodovodni konzorcij v Krminu:
polog varščine za potrošnike vode; povišek mesečne doklade tajniku konzorcija.
Vodovodni konzorcij v Ronkah:
Gradnja visečega vodohrama v Sta. rancanu.
Tržič: Deželni prispevek za ureditev tehnične srednje šole; Podalj-šanje pogodbe za podjetjem Bonez-zi za mestno avtobusno službo: davčne doklade pri trošarini.
Sovodnje: Dovoljenje za ureditev občinskih cest turističnega značaja.
Ronke:	Posebna doklada indu-
strijskemu izvedencu Mariju Bisia-niju za deia pri napeljavi elektrike.
PISMO UREDNIŠTVU
Jugoslovanski bencin ali bencin proste cone?
<?Spoštovano uredništvo!
Bencinski boni proste cone, ki jih mnogi Goričani takoj prodajo, so se spet pocenili; namesto po 55 jih sedaj kupujejo po 40 lir. Znižanje so povzročili nekateri veliki trgovci s pogonskim gorivom. Upali so, da bodo na takhen način pre prečili lastnikom vozil, ki prejemajo bone, da bi jih prodajali in hodili kupovat bencin v Jugoslavijo. Tega namena pa s takšno politiko ne bodo dosegli, zakaj nakup bencina v Jugoslaviji se še vedno izplača. Namesto da bi ga za tisto količino bonov, ki jo prejemamo na mesec, dobili bencin v Jugoslaviji zastonj (vse operacije z boni in valuto dajo v končni fazi takšen rezultat), ga po omenjenih spremembah plačujemo po 17 lir. Z napovedanimi ukrepi carinskih organov, da bodo začeli meriti bencin ob povratku v Italijo, ne bodo odpravili težnje goričkih voznikov, da si priskrbijo po-
bava zdravil za dom onemoglih v
........................................................
SINDIKALNE VESTI IZ GORICE
Slaščičarska industrija in žganjarne se bodo udeležile stavke živilske stroke
V ponedeljek zborovanje občinskih uslužbencev iz Gorice - Odpovedana stavka v Podgori - Povišek prejemkov pekovskim uslužbencem
gonsko gorivo v Jugoslaviji. Potrebni so drugagčni ukrepi, ki naj zaščitijo koristi lastnikov bencinskih črpalk na območju proste cone: znižajo naj bencin na isto ceno kot velja onkraj meje. Prosti coni v Gorici naj dajo novo vsebino. Tudi ‘‘ j prebivalcem Livigna v dolini Son-drio so dali te ugodnosti ter imajo bencin super po 70 lir.
Pogovor bi lahko postal zelo dolg in obsežen, zakaj sukal se ne bi samo okoli bencina, ampak tudi okrog drugih ukrepov, ki se pripravljajo. odnosno se nameravajo pripraviti, da bi se škodilo obmejnemu prebivalstvu. Dokler so skoraj deset let Jugoslovani prihajali semkaj in dajali mastne zaslužke na valuti in blagu številnim trgovcem, ki so si zelo opomogli ter si nakupili hiše, vile, uredili lokale, vse do takrat ni nihče črhnil besedice: vsi so si meli roke. Sedaj, ko gre za drobne interese prebivalstva na naši strani, je že po pol leta nastal takšen krik, kot da se bo izpraznila državna blagajna, če bomo hodili čez mejo in dali nekaj zaslužka tamkajšnjim trgovinam. Ce smo toliko prejemali, lahko tudi kaj damo. Saj ne bo za vedno tako, ampak samo do takrat, ko se bodo gospodarske razmere uravnale in se bo na obmejnem območju doseglo gospodarsko ravnovesje in komplementarnost v trgovini.
S spoštovanjem.
S. T.»
Sindikat za uslužbence krajevnih ustanov pri CISL vabi vse občinske uslužbence iz Gorice na zborovanje, ki bo na sedežu CISL v Ul. Roma 20 v ponedeljek 14. t.m. ob 18.45.
Na zborovanju bodo obravnavali potek sindikalne akcije pri občinski upravi, novi pravilnik za mestne stražnike, delovni urnik, novi občinski organik ter razne druge sindikalne zadeve.
Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL pripravljajo za sredo
miiiimiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiliililtminiiiiiiifiiiiiiiiliiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiliiiiiiil
OBMEJNI PROMET V DECEMBRU
Nad 856 milijonov lir dosegel blagovni promet na Goriškem
0d tega je bilo za 466 milijonov lir uvoza iz Slovenije m za skoro 380 milijonov izvoza
V preteklem mesecu decembru je trgovinska zbornica v Gorici izdala dve uvozni dovoljenji za 11.2 milijona lir. V istem mesecu je bilo uvoženo na carino razno blago za skupno 465.8 milijona lir iz Slovenije Zbornica je izdala tudi 70 Izvoznih dovoljenj za skupno vrednost 379.1 milijona lir. Skupno je torej dosegel maloobmejni blagovni promet v okviru videmskega sporazuma na goriškem področju za nekaj nad 856 milijonov lir vrednosti.
Z dovoljenjem je bilo uvoženo le mleko in mlečni izdelki. Na carino so uvozili iz Jugoslavije največ konj, goveje živine in raznih vrst mesa za skupni znesek okrog 294 milijonov lir, za 107 milijonov lir drv in raznega drugega lesa in lesnih izdelkov, za 17.7 milijona lir tropin, uvozili so nadalje za nad 11 milijonov lir platna, za skoro 10 milijonov cementnih izdelkov itd.
Med izvoznim blagom so na prvem mestu avtomobilski nadomestni deli in drugi avtomobilski in električni pribor za okrog 195 milijonov lir, sledi tekstilno blago in umetna vlakna za okrog 110 milijonov lir, razna železnina za 23 milijonov
gospodinjske potreščine za 10 milijonov, igrače za 3 milijone itd.
Iz bolnišnice v Tržiču
žrtev cestne nesreče je bila včeraj 20 letna Caterina Gregorin iz Tržiča. V tamkajšnji bolnišnici so ji nudili prvo pomoč za poškodbe na levi roki in desni nogi. Okrevala bo v 7 dneh.
Zaradi rane na levi nogi so nudili prvo pomoč Diegu Gironiju iz Ronk, Ul. Aquileia 13. Okreval bo v 8 dneh.
V bolnišnici so nudili pomoč tudi štirim ponesrečencem na delu v raznih podjetjih v Tržiču. 23-letni Giorgio Bensa iz Tržiča, Ul. Galilei 8, ki je padel zaradi spodrsljaja ter se ranil na kolenu. Okreval bo v nekaj dneh. V pristanišču se je ponesrečil 24-letni Eligio Bar-bo iz Ul. Crociera 45, ki se je pri padcu odrgnil na desni nogi. Okreval bo v 4 dneh. Pri upravljanju škripca za dviganje materiala se je ranil 44-letni Augusto Scridel iz Fiumicella. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v 8 dneh. Tjjdi 54 letni Karlo Strukel iz Pierša Ul. Diaz 90 je padel na svojem delovnem mestu.
16. t.m. 24-urno vsedržavno stavko delavcev živilske industrije, ki se tiče okrog-400 tisoč uslužbencev te industrije. To bo prvič, da bodo stavkale skupno vse kategorije živilske industrije, vključno slaščičarsko industrijo, žganjarne, predelovalno idustrijo za ribe, pekarne, mlečne centrale, mlini itd.
Stavko pripravljajo iz protesta ker se delodajalci upirajo obnovi in izpopolnitvi delovne pogodbe, ter zahtevajo prepoved poviškov plač in podaljšanje že obstoječih delovni n pogodb. Sindikati pa zahtevajo za uslužbence te kategorije bolj pravično aplikacijo delovne pogodbe, večje priznanje sindikalnih pravic, izboljšanje delovnega pravilnika in povišanje plač.
Na Goriškem se t* -stavka tiče poleg pekarij in drugih obrtniških podjetij tudi vse slaščičarske industrije, Ukerske industrije in predelovalne ribje industrije (Safica v Gradežu).
Včeraj popoldne je bil na prefekturi sestanek med sindikalnimi predstavniki in industrialci v zvezi z zadevo proizvodne nagrade v tekstilni tovarni v Podgori in v tovarni umetnih vlaken. Prefekt dr. Prin-civalle je ob tej priliki izročil sindikalnim predstavnikom pismo dr. Maria Tognelle iz Milana, v katerem ta obljublja, da se bo njegov zastopnik udeležil sestanka v Gorici za obravnavo tega problema, če se bo tudi sindikalni predstavnik iz Gorice udeležil vsedržavnega zborovanja za «fiocco» v Milanu. Obenem soglaša tudi z nekaterimi drugimi predlogi sindikatov.
Sindikalni predstavniki so vzeli to na znanje in za enkrat odpovedali stavko v teh podjetjih, ki bi morala biti danes in jutri.
Na sedežu zveze trgovcev v Gorici so se včeraj sestali predstavniki sindikatov in pekov, da bi proučili zahtevo po vključitvi draginj-ske doklade v plačo, za obdobje od januarja 1964 do danes. Peki so pristali na ta predlog in tako bodo povišali dnevnico specialistom za 400 lir ter s tem sorazmerno tudi drugim delavcem
Predvajanje filmov o smučanju
Na sedežu Sci Club Enal na Korzu Verdi v Gorici so v četrtek
zvečer predvajali poučen film z na. slovom ((Tehnika na ledu», ki ga je klubu dalo na razpolago poveljstvo planinske brigade «Julia». Film je predvajal dr. Trevisan od Furlanskega planinskega društva iz Vidma. V prihodnjih dneh bo dr. Trevisan prikazal na istem sedežu še druge kratkometražne filme o smučarski tehniki, smučarskih šolah in o raznih planinskih motivih.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «Briški grič* priredi danes, 12. februarja ob 20.30 na Valerišču predavanje s skiop-tičnimi slikami o slovenskih dolinah: predavala bosta prof. Kases-nik in Rudi H6hn iz Nove Gorice.
Prosvetno društvo »Jezero* priredi jutri, 13. febr. ob 17. uri Prešernovo proslavo v društveni dvoranici v Doberdobu; pojejo zbori Dol - Poljane, Ronke in Doberdob.
iiiiiiitiiiMmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiMiiitiiiHMnifiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMnniiiiiilifniMiiHMI
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Nad 57.000 prehodov v malem prometu v januarju
Lisice praznijo kurnike • Mostna tehtnica v Klodiču
iiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimimiiiiiiiiiiMiiitMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Namesto dveh starih - ena nova zgradba
Gradbena dejavnost, ki v Gorici Malnl izdelal načrt za 34-stanovanJ-
sko zgradbo v Ul. 24. maja (nasproti Codellijeve ulice), ki jo bo gradilo podjetje Livio Sgubin. Stavbo bodo zgradili na zazidalni površini, kjer sta sedaj zgradbi št. 5 in 7 v Ul. 24. maja, last Gajerja In Gonota, Zgradba bo imela na cesto 5, na dvorišče pa 6 nadstro-
nikoli ni docela zamrla, kaže znake prebujenja. Caselgrandi nadaljuje z deli za izgradnjo stolpnice v Mazzinijevi ulici, ki pa bo precej nižja kot določa načrt. Gradbena podjetja že pripravljajo nove načrte za stanovanjsko izgrad-, njo. Tako je arhitekt Giordano
pij. V pritličju bodo med stebriščem trgovine, v kleti pa garaže z dvema vhodoma. Stanovanja bodo udobna z vsem konfortom. Skupni gradbeni strošek poslopja, v katerem bodo na odkup stanovanja, uradi in lokali, bo znašal okoli 450 milijonv lir.
Obmejni osebni promet v Beneški Sloveniji se Je tudi v preteklem januarju živahno razvijal. Po podatkih obmejnih organov iz Čedada je prešlo v tem mesecu mejo s Slovenijo 57.291 ljudi z obeh strani meje.
Od tega jih je šlo na drugo stran s potnimi listi 15.037 in sicer 14.583 italijanskih in 454 tujih državljanov, povečini Jugoslovanov. Se vedno imamo za potne liste edini prehod pri Stupici. Ker pa Je mešana komisija priporočila vladama v Rimu in Beogradu, naj bi odprli za potne liste prehod pri Učeji, bo po vsej verjetnosti promet s potnimi listi, kadar bodo to uveljavili, še bolj živahen.
S prepustnicami in dvolastniški-mi dovoljenji se Je okoristilo za prehod meje 42.254 ljudi. Od tega Je bilo 29.810 italijanskih ln 12.144 jugoslovanskih državljanov. Na posameznih prehodih Je bil promet naslednji: Stupica 40.138, Učeja 82, Most čez Nadižo 492, Cepletišče 452, Solarji 420, Most pri Mlščeku 668.
Z avtobusom čedad-Tolmln, se je prevozilo 210 ljudi, z jugoslovanskim avtobusom v nasprotni smeri pa 3155 potnikov.
Lovci iz Dreke so imeli pred kratkim posvet, na katerem so se pogovorili o potrebi spusta novega zaroda divjačine na svojem lovišču. Pri tem Jim križajo račune lisice, ki so se v občinah Dreka in Srednje v zadnjem času tako razmnožile, da grozijo z uničenjem ne samo zajcev ln razne druge divjačine, ampak napadajo in izpraznjujejo tudi kmečke kurnike. Zato so sklenili, da bodo zaprosili pristojne oblasti dovoljenje, da organizirajo lovski pogon na te škodljivce tudi izven lovske sezone. To Je nujno potrebno, če hočejo rešiti še tisto malo divjačine, kar Je je ostalo na tem področju in rešiti tudi kmete lisičje nadloge.
Deželni odbornik za kmetijstvo je nakazal županstvu občine Grmek znesek 450.000 lir za postavitev javne mostne tehtnice v občini.
Nove knjige v državni knjižnici v Gorici
V državni knjižnici v Gorici, Ul. Mameli 12, so v zadnjem času dobili med drugim tudi naslednje nove knjige;
Gospodarstvo in politika: LEVI: II potere in Russia; MANDEL: Trattato di economia marxista. PERROUX: L’economia del XX se-colo; ZAMPETTI: Dallo Stato li-berale allo Stato del partiti.
Slovstvo:	BONFANTINI:	Storia
della letteratura francese; STORIA della letteratura italiana, Vol; II; II Trecento.
Zdravniška veda:	CARPANETO:
Pammatone: Clnque secoli di vita ospedaliera; KAHN: II corpo uma-no; JEVONS: Biochimica; TAGLA-COZZI: La chirurgia plastica per innesto.
Zgodovina: BRECHER:	Vita di
Nehru; BROGAN:	Storia della
Franclja modema; DOS PASSOS: Thomas Jefferson; FABRY: II pat-
to Hltler-Stalin; LEWY: I nazisU e la chiesa; MEDA; I cattolici ita-Uani nella prima Guerra Mondiale; MONTANELL1 - GERVASIO:	L*Ita-
lia dei secoli bui; POTTER-NI-MITZ: La Grande Guerra sui ma-ri; SCHETTINI: La prima Guerra Mondiale; WALTER: Nerone.
Umetnost: ARGENTIERI: Pittori francesi dalle origini al Roman ti-cismo; ARTE barbarica; COMOL-LI - SARDELLI:	Enciclopedia lllu-
strata dell'arredamento. ULANOV: Storia americana del jazz.
Gorica
VERDI. 17.00: «1 quattro lnesora* bili«, Adam West; ameriški barvni kinemaskopski film.
COKSO. 17.16 «Slgnore e slgnort«. Virna Lisi in Gastone Moschinl; italijanski črnobell film režiserja Germija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 15.45: «Le spis uccidono a Beirut«, Richard Har. rison in Dominique Boschero; italijanski barvni kinemaskopski film.
VITTOR1A. 17.00: - «Un amore ed un addio«, M. Romet in E. Mori; italijanski kinemaskopski film.
CENTRALE. 17.15: «Da 077 intrigo a Lisbona«, Brett Halsex in Ma-rilu Tol6; barvni kinemaskopski film.
Tržič
PRINCIPE: 17.30: «L*affare Blind-fold», Rock Hudson in Claudla Cardinale; barvni kinemaskopski film.
AZZURRO: 17.30:	«Oggi, domani,
dopodomani«, Marcello Mastroian-ni, Vima Lisi in Catherine Spaak; barvni kinemaskopski film.
EXCELSIOR. 16.00:	«Una vergine
per il principe«, Vittorio Gass-man in Virna Lisi; barvni kinemaskopski film
NAZIONALE: 17.30: «Spionaggio a Washington», Robert Wagner; barvni film.
Sluruncnn
EDISON: 19.00: «Marte dio della guerra«, Roger Brian in Jack La» ne: barvni film.
Ronke
EXCELSIOR: 18.30: »Duello sul-1’Atlantico«, Robert Mttchum; barvni kinemaskopski film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 13. februarja bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FER-DINANDO. Ul. 24. maja št, 22, tel.
23-39.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najvišnja dnevna temperatura 10,3 stopinj« ob 15. uri in najnižja 5 stopinj nad ničlo ob 7.30 uri. Povprečna dnevna vlaga 95 od sto, dežja J« padlo 4 mm.

til
S
-
■r.-.-nj
|.:.v.v
k


m
Ikt
^..........^ SržšJll...................................
Kras, srečno pot v odbojkarski C ligi
Jutri prva tekma s Torriano (ob 10.30 na stadionu «Prvi maj»)
V nedeljo se bo dvignil zastor nad letošnjim, odbojkarskim prvenstvom C lige. Med desetimi nastopajočimi šesterkami najdemo tudi ime Krasa iz zgoniške občine, ki si je z zmago na nedavnem promocijskem turnirju zagotovil vstopnico za nastopanje v C ligi. Ta prehod v višjo kategorijo, ki je bil porok tolikšnega vala navdušenja, ki je zajelo vse tiste, ki jim je količkaj pri srcu usoda Krasove še-sterke, pa je ponovno sprožil številna vprašanja in pokazal na zapreke, ki ovirajo delovanje športnega krožka.
Morda najbolj pereče vprašanje zadeva pomanjkanje lastne telovadnice, kar ima za posledico, da je tehnična in atletska priprava bolj omejena, kot bi bila sicer. Na srečo pa Krasovi mladinci razpolagajo z veliko dozo dobre volje, saj jim ni pri roki telovadnica na stadionu «Prvi maj», v kateri redno trenirajo enkrat na teden, poleg tega pa prihod v mesto predstavlja izgubo s finančnega vidika in tudi na času. Zato se ne zdi absurdna trditev, da bi Krasovi odbojkarji dosegli višjo tehnično raven, če bi imeli telovadnico bolj pri roki in bi tako lahko izkoristili ves prosti čas. Vendar pa je to vprašanje dokaj težko in ne kaže. da bi v kratkem prišlo do primerne rešitve. Prvenstvo samo pa bi ne smelo imeti prevelikih finančnih bremen za društvo, saj so nastopajoče šesterke večinoma s Tržaškega
Zanimivo je, kako se bo Kras znašel v družbi sorazmerno močnih nasprotnikov. Krašovci imajo dovolj možnosti, da uveljavijo svojo individualnost, vendar bodo to dosegli le s trdim in požrtvovalnim delovanjem ter z železnim vztrajanjem v svoji plemeniti nameri. Začetek bo nedvomno težak, šesterka se bo morala čimprej prilagoditi igri, ki jo predvajajo tretjekategorijske ekipe, kar ni tako lahka naloga, če pomislimo, da je ekipa še neizkušena in nenavajena težkih ovir. Vendar pa ima to prvenstvo izredno važnost za nadaljnji obstoj Krasove ekipe. Ge si bodo igralci letos zagotovili obstoj v C ligi, kar je najosnovnejši cilj Krasove šesterke, je tudi bodočnost zagotovljena. Sorazmerno zelo mlado moštvo ima namreč vse možnosti, da nadalje izpopolni svojo igro in da doseže tehnično raven, ki bi mu v bodoče omogočila stremljenje po še vidnejših uspehih.
Prvo oviro za Krasovo vrsto bo predstavljala Torriana iz Gradiške.
Moči te ekipe sploh ne poznamo, zato bi bilo odveč kakršno koli ugibanje o možnosti uspeha slovenskih odbojkarjev. Od krasovcev pričakujemo lepo, mirno in povezano igro, tudi elana bi jim ne smelo zmanjkati, ker zagrizena borba je tista, ki vžge občinstvo in rodi zaželene sadove. Ge bodo torej pokazali vse te vrline, bi tudi uspeh ne smel izostati.
Da bi se v tej prvi težavi C lige Krasova šesterka čimbolje obnesla, vabimo vse prijatelje in člane zgo-niškega krožka, da se nedeljske tekme polnoštevilno udeleže in da s svojo prisotnostjo vlijejo poguma in moči Krasovi ekipi. Igralcem samim in tehničnemu vodstvu pa kličemo: srečno pot in obilo uspehov v C ligi vam želi vsa zamejska slovenska športna javnost.
Igralci, ki bodo branili Krasove belo-rdeče drese, so Stanko živec, Pavel Morpurgo, Ladi Vilhelm, Zvonko Simcmeta, Bruno Milič, Miloš Budin, Grilanc Božičko in Mario Kralj.
Tekma s Torriano bo v nedeljo na stadionu «Prvi maj» s pričetkom ob 10.30.
— bs —
ZIMSKE UNIVERZITETNE IGRE
Obrechtovi zlata kolajna v smuku
Japonec Nobuto Sato vodi po obveznih likih v umetnem drsanju
SESTRIERE, 11. — Švicarka Therese Obrecht je danes osvojila zlato kolajno univerzitetnih iger v smuku. Švicarka je progo prevozila v 2’21"18. Za njo se je z 2’22”31 uvrstila Američanka	Jean
Saubertova, tretja pa je bila ponovno predstavnica Švice Heidi Obrecht. Od Italijank je Carlotta
Solerio zasedla z 2’25”66 osmo mesto, Jugoslovanka Majda Ankele je bila z 2’27”72 enajsta, njena rojakinja Krista Fanedl pa z 2'32”11 šestnajsta.
TURIN, 11. — Danes se je nadaljevalo tekmovanje univerziade v umetnem drsanju. Tokrat so prišli na vrsto moški z obveznimi liki. Po prvem dnevu je v vodstvu Japonec Nobuto Sato s 627 točkami. Sledita mu sovjetski predstavnik Sergej Cetverukin (571,2) in Francoz Philippe Pelissier.
V ženski konkurenci je zlata kolajna pripadla Japonki Fukuhari. Drugo mesto je zasedla njena rojakinja Okawa, tretje pa Čehinja Augustova.
* * *
TURIN, 11. — V nadaljevanju turnirja univerzitetnih iger v hokeju na ledu so danes zabeležili naslednje izide:
CSSR . Italija	8:0 (3:0, 3:0, 2:0)
SZ - Finska	12:2 (6:0, 3:2, 3:0)
Romunija-Kanada 5:0 (2:0, 3:0, 0:0)
ZERMATT, 11. — Francoz Jean Pierre Augert je zmagal v slalomu mednarodnega tekmovanja pred Švicarjem Favrejem m Italijanom Martinom Fillom.
V ženski konkurenci pa je zmagala Švicarka Edith Hildebrand pred Nemko Brauerjevo in Angležinjo Hathomovo.
Vzorno delovanje športnega društva Breg
Danes pri Sv. Ivanu veliki pustni ples
Breg je 30. prejšnjega meseca igral proti Don Boscu zadnjo tekmo prvega dela turnirja tretje kategorije. Da bi moštvo ostalo v formi do marca, ko se bo prvenstvo nadaljevalo, je vodstvo društva poskrbelo za vrsto prijateljskih tekem. Prvo tekmo so že uspešno odigrali v nedeljo proti Esperii. Z istim društvom so se pomerili tudi mladinci in tako zaključili pripravljalno dobo za juniorski turnir, ki se bo začel jutri s tekmo proti Libertas.
O nedeljskem dvojnem uspehu je poročal Primorski dnevnik že v torkovi številki. Toda več kot dobri rezultati je prisotno občinstvo navdušilo veliko število mladincev, ki jih je športno društvo Breg v tako kratkem času zbralo pod svo-

«3-Tre» v Madonni di Campiglio
Švicarju Minschu prvo mesto v smuku
iiiniiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiimMiHiiimiiiui
Nocoj Bor
(za zaprtimi vrati)
proti Čelani
V nadaljevanju italijanskega prvenstva B lige bo danes v gosteh Bora ekipa Čelane iz Bergama. Za domačo ekipo bo to zelo težka preizkušnja. Prvič, ker že pet nedelj ne okusi sladkosti zmage, drugič pa zato, ker bo morala prak-
................................................................ tično nastopati za zaprtimi vrati.
____»	Neverjetno je bilo namreč, da se
NAMIZNI TENIS V NABREŽINI
- ■? —-------------n—■—i r -	>	*. i
l
Prijateljski dvoboj Pd Gruden-Šd Breg
Pri ženskah zmaga Nabrežine, pri moških pa Brežanov
V četrtek je bilo v Nabrežini prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med ženskimi in moškimi ekipami P.d. «1. Gruden« in š.d. Breg. Pri ženskah so zasluženo zmagale
Nabrežinke, pri katerih se Je zlasti odlikovala Kosmina, medtem ko se je Brežankam poznalo pomanjkanje treningov. Srečanje je bilo zelo napeto in izenačeno.
Sedmak (B) 0:2
Caharija (G)
(10:21, 16:21)
Kosmina (G) — Glavina (B) 2:1 (18:21, 21:18, 21:14) Caharija-Kosmina (G) — Slavec-Glavina (B) 2:1 (21:18, 20:22, 21:16) Caharija (G) — Glavina (B) 1:2 (21:19, 18:21, 14:21)
Kosmina (G) — Sedmak (B) 2:0 (21:15, 21:18)
Pri moških pa je prišlo do presenečenja šd Breg je premagal favorite Nabrežince s 6:3. Zmaga Brežanov je bila zaslužena, zlasti po zaslugi odličnega Hrvata, ki predvsem po zaslugi svojih odličnih servisov m izgubil nobenega srečanja. Pri Nabrežincih je bil najboljši Radovič, ki je prikazal precej dobro igro. Ostalim igralcem se je poznalo pomanjkanje treningov, toda tekme so bile vseeno napete in lepe.
0:2
2:0
2:1
1:2
Rezultati:
Stanissa (G) — Hrvat (B)
<12:21, 10:21)
Radovič (G) — Maver (B)
(21:17, 21:17)
Cavo (G) — Petaros (B)
(19:21, 21:16, 21:11)
Radovič (G) — Hrvat (B)
(15:21, 20:22)
Stanissa (G) — Petaros (B)
(21:14, 19:21, 19:21)
Cavo (G) — Maver (B)
(14:21, 21:11, 13:21)
Radovič (G) — Petaros (B)
(19:21, 21:14, 21:11)
Cavo (G) — Hrvat (B)
(17:21, 13:21)
Stanissa (G) — Maver (B)
(21:15, 15:21, 17:21)
Po zaključku dvoboja, so se tekmovalci domenili za povratno srečanje, ki bo v bližnji bodočnosti v Dolini. Obenem so sklenili razširiti sodelovanje na druga športna področja. Ob splošnem zadovoljstvu se je končalo to zanimivo srečanje v Nabrežini.
K. V.
2:1
0:2
1:2
liovoijouiu JV/ Kilo nuuuvo,
bodo šolske oblasti odločile drugače. Te so sicer dovolile nastopanje slovenske ekipe v telovadnici pri Sv. Ani, a le pod pogojem, da se ne dovoli vstopa gledalcem. Mislimo, da bo odsotnost zvestih navijačev predstavljalo za borovo še-sterko velik handikap
V prvem delu prvenstva so v Bergamu borovci le za las podlegli današnjim nasprotnikom. Rezultat 3-2 je predstavljal prvi krepki udarec ambicijam slovenske e-kipe.
Upamo, da bo šesterka Bora lahko danes zvečer računala na vse svoje sile in da bo prvič po dolgem času spet nastopila s popolno postavo.
Izidi prejšnjega kola so bili naslednji:
*Pagnin-Bor 3-2 (13-15; 9-15; 15-6; 15-8; 15-7)
Menegola-*Celana 3-1 (15-6; 11-15; 15-12; 16-14)
CSI-*Zavattaro 3-0 (15-8; 15-9; 15-10)
*CRDA-Codognato 3-1 15-10; 16-14; 15-6)
LESTVICA
(10-15;
Menegola
CSI
Gobbi
Zavattaro
Čelana
Pagnin
Bor
Codognato
CRDA
9 8 9 7
9 9 9 9 9 9
10
* * *
26
24
23
16
16
17
6 14 6 14 9	7
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 11. — Švicar Joos Minsch je danes kot je bilo pričakovati zmagal v smuku mednarodnega tekmovanja v alpskih panogah «3-Tre». Takoj za njim se je uvrstil Avstrijec Egon Zimmermann, tretje mesto pa je presenetljivo pripadlo italijanskemu predstavniku Ivu Mahl-
knechtu. Jugoslovan Peter Lakota se je uvrstil na 14. mesto, njegov rojak Blaž Jakopič pa na 33. Izid tekmovanja v smuku je naslednji:
1.	JOOS MINSCH (Šv.) 1’47”91
2.	Egon Zimmermann (Av.) 1’48”53
3.	Ivo Mahiknecht (It.) 1’48”65
4.	Heini Messenr (Av.) 1’48”81
5.	Andrea Sprecher (šv.) 1’49”11
6.	Stefan Sodat (Av.) 1’49”60
7.	Gerardo Mussner (It.) 1’49”66
8.	Carlo Senoner (It.) 1’50”30
9.	Gerhard Prinzig (Nem.) F50”42
10.	Peter Rohr (šv.) 1'50”44
11.	Ludvig Leitner (Nem.) 1’50”64
12.	Renato Valentini (It.) 1’50”91
13.	Renzo Zandegiacomo (Italija) 1’51”20
14.	Peter Lakota (Jug.) 1’51”26
15.	Jakob Tischauser (Sv.) 1’51”69 itd.
Po prvem dnevu tekmovanja je ekipna lestvica za kombinacijo naslednja:
1. Avstrija (Zimmermann, Messner, Sodat) 0,00 točke 2 Švica A (Minsch, Sprecher, Rohr) 1,08
3.	Italija A (Mahiknecht, Mussner, Senoner) 3,42
4.	Italija B (Valetini, Piazzalunga, Compagnoni) 18,78
5.	Jugoslavija (Lakota, Jakopič, Seklič) 41,46
6.	Vel. Britanija (Palmer, Freeht, Norman) 51,69 itd.
gije, Bolgarije, Danske, Finske, Francije, Grčije, Anglije, Holandske, Irske, Italije, Jugoslavije, Luksemburga, Malte, EIRE, Norveške, Avstrije, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, Poljske, Portugalske, Romunije, škotske, švedske, Švice, Španije, SZ, CSSR, Turčije, Madžarske, Walesa in Cipra. Vse prijavljene reprezentance bodo z žrebanjem razdelili v štiri skupine. Žrebanje bo 23. t. m. v Zuerichu.
GORJE, 11. — V nadaljevanju jugoslovanskega državnega prvenstva v smučanju v klasičnih disciplinah v Gorjah je bilo danes tekmovanje članic na 10 km, starejših mladink in mlajših mladmc-v na 5 km in mlajših mladink na 3 km. V tekmovanju članic je zma-gala Krista Pliberšek iz št. Lovrenca na Pohorju. Zmagovalci v ostalih skupinah so:	Repinc Ivanka
iz Bohinja (star. mladinke), Pintar Drago iz Jesenic (ml. mladinci), Podlipnik Darinka iz Bohinja (ml. mladinke) .
NOGOMET
Prejšnjo nedeljo je prva ženska šesterka Bora gostovala v Gorici, kjer se je v prijateljskem srečanju spoprijela s tamkašnjo AGI, ki tudi nastopa v prvi ligi. Zmagale so prepričljivo borovke, ki so kljub nepopolni postavi odpravile nasprotnice s 3-1.
f. v.
VIAREGGIO, 11. — Z otvoritveno svečanostjo se je danes začel mednarodni mladinski nogometni turnir za pustni pokal. Na letošnjem turnirju nastopa 8 domačih in 8 tujih enajsteric.
Prva tekma turnirja med lanskoletnim zmagovalcem Genovo in Honvedom iz Budimpešte se je zaključila neodločeno brez gola.
* * *
ZUERICH, H. — Evropska nogometna zveza (UEFA) je javila, da se je z evropsko nogometno prvenstvo prijavilo 32 državnih re prezentanc in sicer Albanije, Bel-
DOMAČI NOGOMET
II. amaterska liga Jutri ob 15. uri v Ul. Flavia EDERA — PRIMORJE Juniorsko prvenstvo Jutri ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — TRIESTINA Jutri ob 15. uri v Bol juncu BREG — LIBERTAS
Prijateljske tekme Jutri ob 12.30 v Boljuncu BREG — UNION Jutri ob 10.30 v Boljuncu
jim okriljem in predvsem njihova spretnost, s katero bodo lahko kos vsakemu nasprotniku.
Z enakim zadovoljstvom opažamo vedno več prisotnih pri odbojkarskih treningih. In to kljub temu, da morajo biti treningi zaradi pomanjkanja primernih prostorov v dolinski občini, pri Sv. Ivanu.
Tudi v tej panogi se bodo sča-som razmere uredile. Na trenerski tečaj odbojke, ki je pod okriljem CONI, je društvo poslalo kar 6 svojih članov-igralcev, ki bodo pripomogli, da bo moška ekipa pripravljena za udeležbo na turnirju za prestop v C ligo. Istotako bo društvu verjetno uspelo sestaviti močnejšo žensko ekipo, ki bo lahko nastopala v B ligi. To naj bi spodbujalo mlade pri premagovanju začetnih težav. Njim posveča društvo glavno skrb in jih namerava po zgledu Bora v poletnih mesecih poslati na večdnevni skupni trening v Istro.
že doslej se je izkazalo, da je smer, ki jo je ubral Breg pravilna, pa čeprav naporna, ker zahteva od vseh mnogo požrtvovalnosti. Za to svoje prizadevanje je društvo prejelo posebno priznanje CONI. Da smo vse to lahko uresničili, se moramo v prvi vrsti zahvaliti svojim članom in simpatizerjem, ki z navdušenjem sprejemajo in podpirajo vsako pobudo vodstva ŠD Breg, ki si prizadeva, da bi bilo kos tudi finančnim potrebam.
Ob tej priliki vabimo vse prijatelje in somišljenike na veselo srečanje na današnjem velikem pustnem plesu, ki ga ŠD Breg prireja pri Sv. Ivanu.
M. KURET
koJauka____
MOŠKA B IN C LISA
Tudi Ginnastica žrtev Goriziane
Presenetljivi Don Bosco na tretjem mestu
šest kol nas še loči od zaključka prvenstva moške B lige in že danes smemo, seveda če ne bo prišlo do skoro bi rekli stoodstotno ne_ mogočih presenečenj, smatrati Goriziano za končnega zmagovalca sv je skupine. S prvim mestom si bodo soški atleti priborili tudi pravico
nastopa na zaključnem delu tega prvenstva, kjer je upati in želeti, da si pridobe popotnico za povratek v prvo ligo.
Pretekla nedelja je potekala zelo ugodno za Zorzijeve igralce. Uspešno so prebredli nevarne tržaške vode, ter se okoristili nepredvidenega padca someščanskega Safoga, ki je izgubil na domačih tleh.
Goriziana je prišla torej po točke v Trst. Domača Triestina se je levje branila in je bila v prvem polčasu ter v uvodnem delu drugega kot nasprotnikom ter jih tudi prekašala v realizacijah. V odločilnih trenutkih pa je prišla do izraza homogenost gostujoče ekipe, s čimer je bilo konec sanj domačih atletov.
so Videmčani začeli igrati P'®]! košarko in nas presenečajo iz K
v kolo. Zmage se vrstijo kot na
V liUlU.	“ '““J" "“T ' .A
kočem traku, tako da veselje na jačev te ekipe skali le spomin ‘ prejšnje grde nastope in misel, bi pravočasna prebuditev le P‘*£ mogla domači ekipi dosego zna«1 višjih ciljev.
kil'
Ta presenetljivi Don Bosco, pričel letošnjo sezono v dvomu * bo le zmogel tekmovalnih napo1
do konca še je z nedeljskim
V	Gorici pa je Safog moral prepustiti obe točki gostujoči Stamu-ri, ki se je s tem uspehom izkazala kot najnevarnejši nasprotnik soških moštev. Njen padec je omogočil sami Stamuri ter Becchiju in Brindisiju, da nadoknadijo razlike ter je ustvaril nov položaj na lestvici. Danes imamo tako za vodečo Goriziano kar štiri ekipe na drugem mestu z enakim številom točk, ki se bodo kosale med seboj za osvojitev častnega položaja.
V	dnevu direktnih spopadov protagonistov letošnjega prvenstva moramo podčrtati lep in uspešen nastop videmskega Snaidera v Vicen-
|zi. Zdaj ko gre prvenstvo h koncu,
Tako Jutri moštva na igrišči,,

LAZIO
Cei; Zanetti, Vitali; Carosi, Pa-gni, Dotti; Mari, Sacco, D’Ama. to, Governato (Gasperi), Bartu. FOGGIA
Moschioni; Corradi, Valade; Bettoni, Tagliavini, Faleo; Fa-valli, Lazzotti, Nocera, Miceli, Maioli.
FIORENTINA
Albertosi; Rogora, Castelletti;
Pirovano, Gonfiantini, Brizi
Hamrin, Merlo, Nuti, De Sisti, Morrone.
CATANIA
Vavassori; Buzzacchera, Ram-baldelli (Puccini); Fantazzi, Lampredi, Bicchierai, Fanello, Cella (Biagini), Petroni, Artico, Facchin (Rambaldelli). JUVENTUS
Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino I, Castano, Salvadore; DelFOmodarme, Del Sol, Bercel. lino II (Traspedini), Cinesinho, Menichelli.
ROSANDRA ZERIAL — VESNA
iiliiiiiiiiiiiilliiiiuiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiililiiHiiiiiiiilHiiiiiliiiiiliuniiililiinflll
GORIŠKI NOGOMET
Derbi tekma v Štandrežu z naraščajniki iz Sovodenj
Titularci Juventine igrajo doma proti Škocjanu, Sovodenjci pa proti S. Marcu
Med mladimi športniki iz Sovodenj in štandreža je veliko zanimanje za derbi, ki bo jutri dopoldne ob 10. uri na igrišču v štandrežu. Pomerili se bodo naraščajniki ekip iz Sovodenj in Juventine in prav gotovo bodo eni kot drugi napeli vse sile, da bi se izkazali pred svojimi navijači, ki jih že sedaj vabijo, naj jih pridejo gledat in bodrit v čim večjem številu.
Popoldne nastopi ekipa iz Sovodenj na domačem igrišču, kjer se bo pomerila z ekipo S. Marco iz Gradiške. Gostje so zelo močni in
peti vse sile ter igrati borbeno 1n disciplinirano vseh 90 minut, če bodo hoteli osvojiti obe točki. Tekma bo ob 15. uri.
Tudi Juventina bo igrala popoldne ob 15. uri na domačem igrišču v štandrežu, kjer se bo pomerila z ekipo iz Škocjana ob Soči. Nasprotniki so se že uveljavili tudi proti močnejšim ekipam in igralci Juventine naj se tega zavedajo ter jih ne podcenjujejo. Zavedati se morajo tudi, da so jim točke nujno potrebne, ker so že precej zdrknili navzdol na lestvici in tokrat se jim nudi prilika, da na domačem igri-
VARESE
Da Pozzo; Marcolini, Maroso; Ossola, Beltrami, Soldo; Ba-gatti (Strada), Gioia, Ferrario, Volpato, Vetrano.
SPAL
Bruschini; Olivieri, Bertuccioli; Bagnoli, Colombo, Bozzao; Mas-sei, Reia, Innocenti, Capello, Muzzio.
L. R. VICENZA
Luison; Volpato, Rossetti; Tiberi, Zoppelletto, Carantini; Menti, Colausig, Vinicio, De-marco, Maraschi.
CAGLIARI
Pianta; Martiradonna, Visen-tin; Cera, Vescovi, Longo; Ne-nč, Rizzo, Cappellaro, Greatti, Riva.
TORINO
Vieri; Poletti, Bolchi; Puia, Ro-sato, Ferretti; Simoni, Ferrini,
Gualtieri, Moschino, Meroni.
INTER
Sarti; Landini, Burgnich; Be-din, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Peiro, Suarez, Domen-ghini.
ROMA
Cudicini; Carpanetti, Ardizzon; Carpanesi, Losi, Benaglia; To-masin, Tamborini, Da Silva, Spanio, Barison.
SAMPDORIA
Battara; Masiero, Delfino; David, Marocchi, Morini; Salvi, Catalano, Cristin, Frustalupi, Dordoni.
MILAN
Barluzzi; Pelagalli, Schnellin-ger; Santin, Maldini, Madde; Lodetti, Angelillo, Sormani, Ri-vera, Amarildo.
ATALANTA
hom vsidral na tretje mesto ce. Res pridemo v zagato vs»» krat ko hočemo na tehnični in gični podlagi predvidevati n jež" uspehe. To ne rečemo zaradi ' deljskega nastopa, saj bilo je J*"/ že pied tekmo, da bodo Salezij*1' z lahkoto odpravili gostujočo r terko iz Tržiča, kateri je bil* ^ tošnja sezona dokaj skopa. CK", je namreč doslej žela kar .en*i. zaporednih porazov in njenim vijačem ni bila še dana prilik*, bi prisostvovali zmagi.
Leacril se je v svojih dosedanj. nastopil in tudi v nedeljski jev* pokazal kot izreden borec. Z ®U| stavno in linearno igro je spr*" v šah vse ostale ekipe z eno s*“’j izjemo. Tako danes vodi osamil^ s štirimi točkami naskoka m,K vsej verjetnosti bo osamljen P"”? tudi do zadnjega kola. Njegov n*, resnejši tekmec je Treviso, ki P* f tako stalen v svojih rezultatih nedeljo je gostil Hausbrandt* ,D ga odpravil s precejšnjo gotovos^
Tržaška ekipa pa s svojimi stopi kljub vsemu odraža spre“j|, njeno razmerje v njenih vod^J
vrstah .Morala in elan atletov sta več na ravni uvodnih ali t001 je kolih pred krizo vodstva.
Atleti ne morejo več dati vs<*
/Tl LIC Ul iJC IIIVJICJVJ VCV	. ,
česar so zmožni in tako danes «
demo ekipo, ki po svoji P°tenSLi ni moči bi spadala v zgornji lestvice, bliže njenemu spodnja
Tretja tržaška peterka Italsi^
je pokazala čisto nasprotno Ijo rentabilnosti. Odkar je

trenerja se ekipa prav dobro “J., Polagoma se je povzpela do c®*.i.
iotr In io hrpnilf.nn. TV)
položajev in je trenutno, po n«-^ ski zmagi nad Virtus Moretti*
četrtem mestu.
PATKIŽ^
Cometti, Pesenti, Anquiletti; Casati, Gardoni, Signorelli; Da.
nova, Magistrelli, Hitchens, Milan, Nova.
BRESCIA
domači nogometaši bodo morali na- |šču nekoliko popravijo svoj položaj. |
Brotto; Robotti, Fumagalli; Rizzolini, Vasini, Bianchi; Salvi, Beretta, De Paoli, Bruells, Manfredini
NAPOLI
Bandoni, Girardo, Nardin; Ron-zon, Pananato, Emoli; Canč, Juliano, Altafini, Sivori, PoSti-glione (Montefusco).
BOLOGNA
Spalazzi (Rado), Furlanis, Mi-celli; Tumburus, Janich, Turra; Perani, Bulbarelli, Nielsen, Hal-ler, Fara (Vastola)
Atalanta—Brescia Cagliari—Torino Fiorentina—Catania Inter—Roma Juventus—Vare se Lazio—Foggia Napoli—Bologna Sampdoria—Milan Spal—Vicenza Mantova—Venezia Piša—Catanzaro Bari—Cosenza Pescara—L’Aquila
1. —
2. —
4. —
5. —
6. —
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
JM»«»0«»00«»«»«»«»«»«»«»«HHKK»«K)
t
v
o*
S*
e*
v
v
0*
V <*>
V
H
CECILIJ
URBAN:
ZGODBA O VIKU
V
A
m
*
X
k.»4KM»0«»«HH
17.
HHKHHHHHH
«Dajva, nahraniva jih, junak; pri jedi in še posebej pri dobri pijači postanejo ljudje veseli. Daj, postavi no tja steklenico in daj mi krožnike!«
Krožnikov je bilo veliko in razdvojeni malček jih ni mogel obdržati v svojih rokah, ki so bile premrle od vetra. Grmenje posode je zbudilo v srcu tetke Katice občutek gospodinje in naglo brisajoč si solze je odhitela v sobo, da bi jih Viku priklicala na oči.
«Dovolj je že tvojih solza, sestra,« je na pol za šalo, na pol zares izjavil stric Miha in sam stopil pred malčka, «podaj mi rajši namizni prt: kajti v novi hiši se ne spodobi jesti na goli mizi. Kje pa imaš prt? Razbita posoda pa pomeni srečo.«
Tetka Katica se je potopila v gospodinjske skrbi, Viko pa se je tako izognil neizogibni kazni.
Prijatelj
V gimnazijo Viko ni začel hoditi takoj. Predvsem je stric začel iskati zaposlitve zase — kajti težko je bilo ostati človeku brez dela, ki je bil delal petdeset let, že čisto nemogoče pa je bilo glasbeniku živeti brez glasbe. Zato je Danilo Pribovšek
najprej obiskal svojega prijatelja, organista frančiškanskega samostana, ki je bil prav tako skladatelj. Potem je obiskal knjiž-nico in še nekaj drugih krajev in na koncu njegovih obiskov se mu je le posrečilo dobiti majhno delo, ki je, po resnici povedano, kaj malo prispevalo k njegovi pičli pokojnini, vendar pa je le do neke meje napolnjevalo praznino poslednjih dni njegovega življenja.
V gimnazijo je Vika odpeljal tik pred božičem. Doigo je bilo malčku samotno in žalostno v novi šoli. Čeprav Viko ni bil čisto boječ fant, je bil vendar zbegan, ko so ga med prvim odmorom neznani otroci, vsi do zadnjega neznani, obkrožili.
«Od kod pa si se vzel?«
«Zakaj pa imaš takšen kratek plašč?«
«S čim ti doma rdečijo lica?«
Toča posmehljivih vprašanj se je usula na Vika in pripravljen Je bil sramotno zatuliti, ko je grozovit klic nadzornika Nemca pomiril dečke.
«Kdo pa si drzne govoriti v slovenščini? To si bil ti, >. .ato-per? Ti, Vrhnik?« je vpraševal nadzornik in zapisoval krivce v kazensko knjigo. Da, v goriški gimnaziji je bilo, kot v ostalem, v vseh gimnazijah Slovenije, strogo prepovedano, celo med odmori, in celo med seboj, govoriti v slovenskem jeziku.
((Podaniki habsburške monarhije se morajo pogovarjati v nemščini, v tem smislu pa gimnazijci še bolj, katere skrb monarhije pridružuje veliki germanski kulturi, edini resnični kulturi na svetu,« so neprestano zatrjevali tako nadzorniki kot gimnazijski profesorji.
Pouk Je potekal v nemščini in celo profesorji so bili večinoma Nemci, čeprav si nemške otroke lahko preštei na prste. Divje in tuje je bilo vse to videti Viku, ki je slabo razumel nemško in je zato, ne glede na stričevo pomoč, takoj prišel v druščino slabih dijakov. Morda pa Viko prav zavoljo tega gimnazije ni vzljubil.
Tudi v srpeniški šoli je bilo včasih dolgočasno in Viko
ni vedno rad šel v šolo, toda to se je redko dogajalo, nasploh pa so se otroci učili z zanimanjem in splošno šolsko vzdušje je bila radovednost: kaj bo le povedal ali pokazal danes učitelj? V gimnaziji pa, kjer je bil sleherni profesor podoben šolskemu nadzorniku in kjer so zahtevali, da si govoril in celo mislil v tujem jeziku, ni bilo mesta za žejo po znanju, niti veselja po seznanjanju s svetom, že samo občevanje s tovariši je bilo zastrupljeno: kako se je mogoče spoprijateljiti, ko ne smeš, potem ko si objel prijatelja, mu povedati vsega, kar vznemirja deško srce? Ali mar lahko govorita nemško slovenska dečka, ko sta se bila komaj spoprijateljila v prvem, pravem prijateljstvu «ne na življenje, temveč na smrt«? Zato je Viko, ki je imel «dolg jezik in bil dober učenec«, takoj padel v vrsto «težko vzgojljivih« zavoljo neprestane kršitve «razgovornih pravil«, čeprav si je bil pridobil resničnega prijatelja, s katerim se je bilo popolnoma nemogoče pogovarjati drugače kot slovensko.
To je bil Ivan Raden, čelat, majhen In zelo miren deček. Rodil se je bil v Gorici in Viku se je zdel pravi mestni prebivalec. Toda poglavitno, kar je Vika prevzelo pri novem prijatelju, je bila njegova nenavadna načitanost. Kaj vsega ni bilo v njegovi glavi za tako velikim in kljubovalnim čelom! Ivan je lahko pripovedoval o alpskih legendah in čudežih Sredozemskega morja; vedel je, kaj leži na dnu oceanov; bral je bil o ognjenikih in velikih morskih poteh, o Indiji in Ameriki ter o ljudeh, ki so ju odkrili, slišal je bil o ekvatorju, tundrah in puščavah, o deviških gozdovih in prerijah daljnega zahoda. Poznal je zgodovino od egiptovskih faraonov do Napoleona. Viko pa je lahko pripovedoval samo o svoji najdbi pod staro lipo v Srpenici. Zato pa to ni bilo iz knjige, temveč zares, in Ivan je bil strašno vzhičen. Se posebej, ko je Viko omenil skrivnostni črki R. F. Za Ivana ti črki nista bili skrivnostni: vedel je za francosko revolucijo in sploh je vedel za vse revolucije zato, kor je bil sin ((socialista«.
«Kaj pa je to, socialist, stric?« je nekoč zvečer vprašal

Viko starega učitelja, kot bi se sramoval razkriti svojo vednost pred prijateljem.
»Zakaj pa bi to rad vedel, junak?«
«Ivanov oče je socialist« je ponosno sporočil Viko. j ((Katerega Ivana?« se Je pozanimal stric Miha, ki J jgj, prihodom Danila v Gorico postal stalni gost v njegovi *** «Ivana Radena,« je odvrnil Viko.
«Radena? Da, on je socialist, poznava se. Pameten &ov
«Stric Miha, kaj pa je to socialist?« je ponovil Viko vprašanje.	.J.
«Se prezgodaj Je, da bi vedel,« je strogo pripomnil uCJ In stric Miha je potrdil-«Saj vseeno še ne boš razumel.«
In Viko je dobil zelo motno predstavo o socialist'11 jjj, ljudeh, ki sicer veliko vedo, toda so pa zato zelo skrivno
Svidenje

Ko je prispelo pismo od Danila Pribovška, se vznemirila in si ga ni upala takoj odpreti: stric je poredko... kaj pa, če niso v pismu slabe vesti? Od r strašnega dne, ko so pritekli k njej in Ji sporočili, d® * tli1 mož ubil, je sleherna vest Marijo vznemirila, zdaj P8 1 njen malček še tako daleč povrhu!
Dolgo je držala pismo v rokah in si ga ni upala °av Jezus Marija, le kaj je moglo biti v njem?
<J!
Toda v pismu je bila radost. Stric ji je poročal o1 preselitvi in Jo povabil, naj pride v Gorico, ki je bila d
I~1I m_____i_. i___i. n______x__	______i_x__________i__j________li.« «6 9 .,[)
zato, ker so tam najboljše orgle v vsej Gorici.«
(Nadaljevanje
TpoT _ m monteCCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - * „ \ četrtletna *2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 58 para (50 starih dinarjev), mesečno 1° din C1.000 starih dinarjev), letno 100 din (lOhOO starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst	*
četrtletna 2.250 ur, poueina	““	_ 22_207 tekoCi	prl Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi
SFRJ: ADIT, D2S. Ljubljana, Stari	n^a£7ri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbllcltk itaUana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.
bliže Trstu kot Srpenica, «pogledat junaka in sniti s® rodniki«. V nadaljevanju so sledila podrobna pojasni18’ pt naj jih najde: ((Zadnja uličica na levo, tik do cerkve tona. rinila hlfca na ripani v.ttrln s fttarnnn klar P J*
tona, druga hiša na desni, vštric s štacuno, kjer svete relikvije. Cerkev sv. Antona pa ti bo vsakdo P