177. številka. 4,'V-. / Trst, v ponedeljek 5. avgusta 1901. Tečaj XXV t ..Edinost z aai& enkrat tt* eno uprli, tekel je Jnrizza v Gorico in slavno zmagal. In tako bi lahko naštevali nešteto vrsto krivic, ki jin morajo prenašati katoliški Slovenci povsod — še cel<> v spovednici — še c e 1 <5 p r i mizi O os p o d o v i!! Mi ne krivimo našega dobrega škofa, ker znamo, da tudi on z nami trpi. Tudi njega preganjajo. Kar seje zgodilo v Kopru, presega vse meje. Sedaj pa je prevzvifieni težko lxj]an tam v Rogatcu .... To so dejstva, ki jih pozna v Trstu vsaki otrok. Delavci in sploh Slovenci v Ti-tu pa jih čutro na svojem telesu. Ko ne bi l»:l(» lnižan-avene Kristove resnice, morali bi bili že davno tržaški Slovenci pokazati lir! >et latinski cerkvi v Trstu. O, kako mil in lep je bil glas, ki nam je prijavil prihod sv. Cirila in Metodija ! Iz slovenskih unijatskih Rieinanj je prišla rešilna zvezda in vsako slovensko srce v Trstu je zagorelo. Ni je več moči, da bi nas vezala v latinske verige — ni je več zapreke, ki bi nam branila prejemati božanstvene Kristove resHice iz rok učencev sv. Me-todija! ! A kmalu je prišel drug glas. V Trstu je bil mož nemško-latinske stranke iz Ljubljane in ta je prinesel vesti: »Misija je nastopil in dosegel vse proti katoliškim Ciril-Metodijeki obredom — v p r a v o s 1 a v j e p o j d e t e lahko, katoliške cerkve s slovenskim bogoslužjem ne v dobite n>kdar!« Na to so stopili v odločen boj proti tržaškim Slovencem »Prim. list«, »Slovenec« in »Katoliški ? ?) Obzornik«. Koliko zasramo-vanja s« takrat izrekli prof tržaškim trpi- nom ? ! Šli so še naprej. Napadali sv. katoliške cerkvene obrede, napadali so delo sv. Cirila in Metodija, napadali so sv. post in zasramovali učence sv. Metodija — katoliškega škofa v Križevcih in njegove slovenske svečenike-mučenike. Njih nemško-latinska glava v Gorici je imela tako dovolj pomočnikov in sedaj more že z večim vspehom delovati proti tržaškim Sloveicem. Ali tržaški Slovenci se ne podajo! Okusili so sladko ljubezen sv. Metodija in znajo, kje je njih rešitev. Krist je že govoril na usta paj>eža Hadrijana II., in je dal Slovencem samosvojo slovensko cerkev s slovenskim bogoslužjem. Ta pravica je dana vsem Slovanom za vse čase do konca sveta. To nam je dala sv. Cerkev, in kar nam je dala sv. Cerkev, nam ne more več nikdo vzeti ! Proti Kristu ne more in ne sme nastopati tudi sam rimski papež ! Zato delajo tržaški Slovenci in čakajo pogumno bližnji prihod svojih rešiteljev. Tržaška latinska cerkev pa deluje naprej po svoje — a nas ne bo več tlačila. Slovenski delavci pri sv. Jakobu čakajo na tridnevnico na čast sv. Cirilu in Metodiju. Kdaj vdobč to? Ko pridejo učenci sv. Metodija. Ne, v pravoslavje ne pojdejo, ampak čakajo! V Trstu se snujejo še zastave in društva, a teh nam ne bodo več po »latinsko« blagoslov Sjali. Mi čakamo! Tudi ona lepa zastava »Kola* čaka! Znanim krogom pa dajamo na razmišljanje zgodovino delovanja nemških bavarskih in frankovskih »Landsknecht-ov« mej našimi tlačenimi dedovi. § 29. Vse učiteljsko osobje ima pravico do dostojnega stanovanja, a v pomanjkanju istega do primerne odškodnine po nastopnih določilih : Ravnatelj meščanske šole ali upravitelj javne ljudske učilnice ima pravico do stanovanja, sestoječega iz najmanje treh sob s po- Dopis iz Niša v Srbiji. Cenjeni g. urednik ! Čital sem v Vašem cenj. listu, da je v nekih občinah v Istri toča provzročila ogromno škodo. Nemilo me je dirnula ta novica, ker si slikam bedo prizadetega ljudstva, kako bo trebnimi stranskimi prostori, ki mu imajo moralo trpeti vsled te nezgode. Koliko revnih biti odkazani v šolskem poslopju. družin ostane brez pričakovane podpore. Ko- V pomanjkanju stanovanja v naravi ima liko upanja je vničenega! Takih slučajev pa pravico do letne odškodnine od 700 K v jmamo, žali bog Vsako leto mnogo in vedno mestu Pulju, 500 K v mestih Koper, Poreč, mora trpeti naž revni kmetovalec, posebno Pazin in Volosko ter v zdraviliščih Opatija, vinogradnik, ki se muči vse leto in vidi v Lovran in Mali Lošinj, a od 400 K v vseh raalih trenotkih vničen od naravne sile ves ostalih šolskih občinah. j svoj trud. Poskusilo se je pri nas že, da se Ako v sedaj obstoječih šolskih poslopjih j temu opomore, a — ne dovolj! Streljanje ne bi bili na razpolago več nego dve sobi, : res |>oraaga) a le mal0 občin ima topičev za dobival bo za tretjo sobo, ki manjka, pri- i streljanje, in večkrat pušča tudi to na cedilu! Torej bi bil pač čas, da se krene drugi pot, in ta bi bila, da ona vlada, ki ima vedno dovolj milijonov za vojnega ministra, ustanovi zavod, ki bi prizadetim pomagal, in to po uzorcu zavarovalnic proti naravinim nezgo-Ta odškodnina se določa na letnih 600 jam v Nemčiji ! merno odškodnino v denarju. Tudi ostalemu učiteljskemu osebju naj bo odkazano stanovanje v naravi, a ob pomanjkanju istega bo imelo pravico do letne odškodnine. K v mestu Pulju; 400 K v mestih Koper, Poreč, Voiosko ter v zdraviliščih Opatija, Lovran in Mali Lošinj, a od 300 K v ostalih šolskih občinah. Navedena določila veljajo tudi z t žen- Tam je prisiljen zavarovati se vsaki kmetovalec in plača letno le malo svotico; ko pa je zadela nesreča, vdobijo poplačano vso škodo! Kako pa pri nas ? Pošiljajo se komisije, ki naj precenijo škodo, in odbije se po- sko učiteljsko osobje meščanskih in ljud- j škodovancev — čujte! — polovica davka, a le tedaj, ako je vničeno vse ! In drugo leto je treba zopet doplačati, kar je bilo »darovano!« To je res mnogo, in čuditi nam se skih šol. i$ 30. Namestni učitelji in učiteljice, ako ne bi mogli imeti primernega stanovanja v naravi, dobivali bodo v ime odškodnine v (|a je finančno ministerstvo še to dovo-Pulju 250 K, v mestih Koper, Poreč, Pazin lil0) ko vendar ni za topove in vojne ladje ! in Volosko ter v zdraviliščih Opatija, Lovran Ali bi ne bil že čas, v 20 stoletju, da bi Amenčlamenti manjšine v deželnem zboru istrskem k zakonskemu načrtu za zboljšanje učiteljskih plač ua javnih ljudski! šolah. (Zvršetek.) § 28. Ravnatelju ali ravnateljici meščanske os^mrazredne šole pripada za opravljanje te službe nagrada letnih 600 K, onim lastne meščanske šole letnih 500 K. Vsakemu učitelju-voditelj u ali učitelj ici-voditeljiei javne ljudske šole pripada za opravljanje te službe nagrada 100 K za vsaki razred, katera nagrada pa v svoji celoti ne sme prekoračiti zneska 300 letnih kron. in Mali Lošinj 200 K, a v ostalih šolskih via(la tudi za kmetovalce malo bolj skrbela, občinah 150 K. 0(j katerih vendar vdobiva lep davek ?! In Spore glede stanovanja v naravi ali od- siednjie bi pri tem tudi vlada ne žrtvovala škodnino za stanovanje rešuje v vsakem slu- ravno toliko, ker bi zavarovanci sami plačevali čaju deželna šolska oblast. prispevke ; trebalo bi le fond ! In ako se že Ćlen II. Doplačila službovanja, odmerjena, dokler ne stopi v \eljavo ta zakon, se ne spreminjajo, dočim se doplačila, ki dozore in ki se nakažejo postopno, imajo odmerjati po teh določilih. Doplačila službovanja, dozorela poprej, negro li stopi ta zakon v veljavo, odmerjala in nakazovala se bodo po določilih prej veljavnega zakona. vlada ne pobriga toliko za bedne kmetovalce ali bi ne ustanovile lahko dežele sličen zavod? Jaz sem tega prepričanja, da bi bilo to posebno kmetovalcem ua Krasu zelo koristno, ker ob takih nezgodah izgubljajo vendar ves svoj letni trud, vse svoje nade. Vkrenilo se jc žc nekoliko z zavarovanjem goveje živine a to je še bolj potre t »no, ker v takih sluča- raene. O D L I S T E li Zalagarjev Johan. Izvirna slika. Spisal Drejc » Krasa. — Kakor iebelj so mrzle — izvil seje Ji hanu zopet glus iz hripavega grla, otipa-jočemu si mrzli n«'gi. — Pa naj ne bo človek nahoden ! In še ta voda iz nosa ! To pa tudi res ni mala nadlega. Rokav mi je že do cela premočen. — Nato se je močno in na dolgo odkašljal, kakor bi imel že dve leti naduho, jK>tegnil s črno, pikasto, ne ravno čisto ruto, skril vanjo svoj obilni nos, in se useknil prav |»ošteno. Potem je ruto utaknil v odmerjeno jej shrambo nekje za telovnikom, in podtaknil nekoliko ogenj. — Obrnimo jo nekoliko, da se nam ne prežge — je dejal ter začel pri tej priči opri-je na ti repo za repo se svojo koščeno roko, in jo preobračati, vrsto za vrsto. Gorkote njene še čutil ni, da si je marsikatera iskra že grizla na njej. Ko je dovršil ta posel, se mu je zazdelo, ali pa so tudi usta zahtevala svoj davek, da bi ne bilo ravno slabo, ako bi izpustil par dimov. Pomorim se nekoliko, mislil si je, da mi preide popred čas; zdravo ni sicer, pravijo, pa koristno se mi vendar-le zdi, koristno, drugači se me poloti še zaspanec. Potegnil je izza pasa prešičji mehur, ob-šit ob robu z rudečim trakom, v katerem je hranil še nerušen ovojček debelo rezanega vojaškega tobaka, k*»kor se navadno v naših tobakarnah dobiva za četrtak. Previdno gaje odvil in mu dal duška ; odtrgal je od zavitka košček rujavega papirja in skušal ga upodobiti v nekak paralelogram. Za silo se mu je posrečilo, le robovi so bili tako nerodno obdelani, da bi jih človek najraje primenjal z morsko obalijo na zemljevidu. Iz ovojčka je potegnil ščipec tobaka, zmencal ga med dlanmi, in to snov je na to skušal zaviti v oni ruja v papir. Naredil je, z božjo pomočjo in lastno pridnostjo, sicer cigareto, a imela je še le v tretjem kolenu nekaj sličnosti z onimi, ki nam prihajajo iz rok ljubljanskih ciga-retkaric. Da bi jo zapalil z žveplenkami, zdelo se mu je škoda; kakor kraški snubač, kedar snubi, pograbil je raje ogorek z ognjišča in si ofKunogel. Potegni! je enkrat, dvakrat, in kadil je kakor dimnik, ponosno, nekako ošabno, liki mlečnozobi deček, ki misli, da se ves svet Člen III. Plače, ki jih sedaj vlečejo uči- jih se vniči v par trenotkih gotovo več in telji in učiteljice, ako bo slučajno veče, je škoda večja in prizadeta navadno vsa občina, nego te določene v tem zakonu, se ne spre- vadno le posamičnik. Prosim, da objavite, ako se Vam dozdeva vredno, kaj o tem, gotovo perečem vprašanju, in ona vlada, katera je že toliko posnemalo Nemčijo, naj jo posnema še v tem ! »Altro che cannoni!« Naši prvaki pa, naj bi skusili, ako se jim dozdeva to vredno, in ako hočejo res pokazati svojo ljubezen in skrb za narod (saj del našega naroda kmet), da se ozira vanj, ako se je osmelil z Bog ve kje iz-taknjeno cigareto med zobe. Močno je potegoval, a še krepkeje pljuval pred-se ined nogi; dim je povaljal nekoliko po ustih, potem pa spustil ga v dolgem pramenu in gledal, kako se je, vije in križć se, izgubljal v tankih oblačkih v zraku, j je velik Tu pa tam je moral papir z nova osliniti, ker se je bil odlepil. ustanovi vsaj v posamičnih deželah takov ne privaten, ampak d e ž e 1 n i, ali boljše bi bilo V tem položaju ga je našla ona zane- državni zavod! marjena Karlinca, ono zloklico ženišče, vračajoče se iz K . . . . katero je bil privabil dim njemu v ne malo nevoljo. Dasi je bil mož, vsekakor se je je bal; ne morda radi tega, ; da bi se mu zagnala v lasi; Bog obvaruj, ■ radi tega ne, to mu sploh še v sanjah ni prihajalo na misel, a bal se je slabih jezikov, Danes je minola državna oficijelna žalost po raju. kralju Milanu. Po vsej Srbiji so imeli božjo službo za umrlega in povsod se je vdeležila velika množica ljudstva teh božjih služb. Posebno hvaležno se je pokazalo do pokojnika prebivalstvo mesta Niš, ker jim je bil velik dobrotnik. On jih je osvo- ki bi mu ne bili gotovo prizanesli, ako bi ga t>c>^jil turškega jarma in več zgradb priča o videli z njo. — Zastarele, brbljave ženice bi stikale skupaj svoje suhe glave pa si šepetale : — Slišiš, slišiš! to pa vendar ni mogoče ! Kdo bi si mislil ! Kako je pametno izgledal, pa pobožno drugače! Zdaj se pa s to-le zapeljivo žensko na skrivaj — Bog nas varuj hudega, pa sv. Angelj božji — vlači okolo. Kdo bi bil rekel, da pade tako nizko ta Zalagarjev Johan. — (Pride še.) Njegovi dobroti in ljubezni za ta kraj, kjer je večkrat bival. Mesto je bilo zjutraj v žalosti : prodajalnice so bile zaprte in s hiš so plapolale črne zastave. Vsi častniki so se vdeležili in »gala« te slavnostne službe božje. V ponedeljek bo zopet državni praznik, leto bo, ko sta se poročila kralj Aleksander I. in kraljica Draga. Politični pregled. V TRSTU, dne u. avgusta 190I Deželni zbor istrski. Sobotna seja deželnega zbora istrskega je bila veleznamenita in znači lep, če tudi ie moralen vspeh naše dežel noz borske manjšine. Naši poslanci so govorili v svojem jeziku in glej čudo: ko je dež. glavar Caropitelli dal sprazniti bučeeo galerijo, s«» laški poslanci mirno poslušali hrvatske govore; še čudnejše je bilo to, da so laški [toslanci uuieli hrvatske govore in cel<5 sam Kennatti je umel, kljubu svojim »posebnim idejam«, katere je izražal v dotični seji in katere »svete ideje« mu menda Deziderij Sxilagyj. Ves liberalni tabor to- in onkraj I^itve žaljuje za tem »kulturnim bojevnikom«. Po pravici. To ni bil le mož velikega znanja, nenavadne parlamentariške routine, ostrega govorništva, ampak tudi nenavadne energije, ki je segala do brezobra-znoeti. O« je bil tako neughjena, nepristopna, odurna ura v, da ga ni ljubil nikdo, niti politični somišljeniki ne — ali bali sose ga vsi. Z energijo in brezobzirnostjo svojo je bil vsikdar nevaren vsakomur, kogar je hotel podreti. Vsakako je žnjim v liberalnih vrstah nastala praznina, katere ne bo lahko spo pol ni ti. V »Information« pišejo iz Karlovih vari. ne dopuščajo, tla bi umel slovenski oziroma ' — koder se je bil vrnil isti dan, ko ga hrvatski jezik v deželnem zboru istrskem. je ,,a večer doletela smrt — da je že ob In res! Čim bolj bodo odlašali v Rusiji z u velja vije njem načela »zob za zob« nasproti nemški ekspanzivnosti, tem teže bo odvračati tisti silni nemški val, o katerem je bil govoril general Komarov v Pragi zbranim zastopnikom menda vseh slovanskih plemen. Mi se dobro spominjamo, da so takrat Koma-rovu viharno pritrjevali Rusi in Poljaki, Hrvati in Srbi ; in tudi takrat navzoči Slovenci so kazali, da se dobro zavedajo, da naj veča nevarnost preti od nemškega severa ! (Danes je seveda drugače; danes gledamo Slovenci — čast in slava bodi naši domači slovenski politiki! — suvereno prezitnostjo na lapalije, vanske manjšine, ker je uradni list le v italijanskem jeziku objavil rečeni patent. Zastopniki deželno-zborske manjšine so videli v tem negiranje ekzistence slovanskega prebivalstva dežele, ter žaljenje od strani vlade in hudo krivico. A ker se je letos vsaj ta krivica odpravila, ker ae je vsaj v tem pogledu zgodilo, kakor so zahtevali Hrva tj e in Slovenci, so ti poslednji — užaljeni ostali doma ! ! ! Take oslarije poročajo nemški listi o razmerah v našem Primorju ! Poročevalec »Grazer Tagespr,ste« — da-si nismo deležni njegove dobrohotnosti — se o kakoršnjih je govoril — najivni Komarov!) j nam vendar smili v srce. Je pač tragičnih S Slovenci ni več govoriti. Ali Rusi in Po- dogodkov v življenju, ko se mora nehati vsako ljaki, Hrvati in Srbi naj bi to, kar so izra- politične nasprotstvo in ko se v človeku oglaša Nsjčitdnejše i/meti vs^ga pa je bilo to, da | svojem bivanju tamkaj imel slutnje, da se mu j žali v Pragi se svojim aplavzom, začeli prak- le človek s svojim usmiljenjem do sočloveka! so laški {Mislanci celo odgovarjali n a ' M'ža smrt. Govoril je, da čuti, tla mu bo tično izvajati v aktuvelni, vsakdanji politiki Mož se nam smili. Letos je izredno huda vro-hrvatske govore naših poslan- kmalu umreti; muči tla ga bolezen na le-ii - j in naj bi iz posvarila, dobljenega od odlič-j čina in vsi trpimo pod njo več ali manj. — cev. Naj si bodi, kakor hoče, ie to jako ^i mu provzroča velike bolečine. Ali on nega Slovana, kateremu posvarilu so pritrje- Tudi mi bi najraje zaprli svojo botego in lep \>peh in mi moramo našim poslancem ^a skriva to pred svetom, ker noće svojim vali vsi — izvajali log;čne posledice. legli kara v senco pod kako hruško, ali tepko intimnim sovražnikom napraviti tega ' najsrcnejse ccstitati na tem. Preidimo k poročilu samemu: Po prečitanju zapisnikov je zahteval vladni zastopnik, naj se .apisoik prve seje Ijenja ho6em pt>đVetiti" d Memorandum nemških tehnikov v Mo-j ali košato lipo, kjer bi se lepo udajali tistemu veselja, tla bi videli, da trpi. »Moji dnevi nakovem je tipičen za vso sedanjo nemško dolce far niente in bi imeli k večemu to skrb, so šteti — je govoril —, jaz čutim, da mo- politiko in kaže jasno tendenco nemškega tla bi si odganjali sitne muhe. In kerje znano, ram umreti, ali zadnji ostanek svojega živ- i razvoja: tendenco po posezanju po tuji lasti, da v sili hudič muhe žre, bi se ne branili omovini in pobijati oziroma za razširjenje na območja drugih na- niti kakega nemškega hrasta! Saj veste: do popolni v toliko, da je on nagovoril deželni nevarnost, ki jo vidim bližati s e J rodov. Nemški tehniki niso proti dopuščanju kakih Karlovih Vari ali ce!<5 do Ostende se ne z >r tU' i \ ir\ at-kein jeziku. Spin- ^foja lastna usoda me ne briga, tem manje, Rusov na nemške tehnike zato, ker se boje, sme povzdigati slovenski žurnalist niti v svojih e i c jo a:, teva , naj se sj»opolni njegov ne- ^er ima Ogerska sedaj odličnih državnikov, da bi jim Rusi odjemali mesta na njih nem- grešnih mislih, ako noče priti v grozen kon- popo no za >elezeni predlog, ki se je tikal katerim more narod zaupati; ali ena nevar- ški zemJji, ampak zato, da bi Rusija ne imela flikt z razmerami v — lastnem žepu! O tla, pravnega razmerja učiteljev. Vladni zastopnik nost j€f ki rni dela veliko skrb, nevarnost, tehnikov in da bi potem nemški teh- ob tej plitvini v že pase nam razbijajo tudi je odgovarjal na mterpelacijo poslanca dr. (la prihrumi reakcija. Za Ogersko velja sedaj n iki gospodarili na r us ki h tleh. najgrešneje misli. To je vis maior — to!! Gherse in tov. glede samovoljnih predraga- to? kar je bi, reke, Gambetta o Franciji : To je vendar jasno. Kdor ne umeje tega, Ali kam smo zašli ? ! Skoro bi bili po- cenj pravopisa priimkov in rekel, tla ima »Rlerikalizem je sovražnike; in sleherni temu sploh ni pomoči. zabili na svojega ljubega, milega, dragega dotični k, ki se mu je v tetn godila krivica, ogrski državnik mora smatrati za svojo dol- It&lija. Dne 3. t. m. je sprejel kralj in — bolnega prijatelja v »Grazer Tages- pra\o pritožita se. to so se prečitale žnost, da pobija tega sovražnika«. ostavko finančnega ministra Wollenborga in posti«. Vsi trpimo ob tej neznosni vročini in razne :nteipelaci-e, me-l temi posl. Kompa- Slutnje Szilagvi-a niso brez podlage. Mar- državnega podtajnika De Martino. Ministrom vsi se moramo več ali manje boriti proti ti- reta o upora »t zapuščine pok. župnika J< a- večje gotova stvar, da za Madjare pridejo še za poljedelstvo, industrijo in trgovino je ime- stemu stanju, kije provzročajo žgoči avgu- K:,ten Zadevi 86 Je v na*era Iietu že hudi časi. Ali liberalni doktrinarizem je pov- novan posl. Guido Baccelli. Portfelj finanč- stovi žarki in kateremu Tržačan pravi — večkrat razpravljalo. Op. ur.>; poslanca tir. 3<>d jednak: vse vidi, samo lastnih grehov nega ministra seje ponudil Carcanu, o ka- fiaka!! Ali možu v »Grazer Tagesposti« se >«unpiccf..a o ustanovitvi romunske šole v ne» Mar ^ imaj0 Ma(]jari re8 bati edino le terem se pa še ne ve, da-li ga sprejme, ker je zgodilo huje; njegova poročila o dogodkih .usnje\ici in dr. \ entrelle o dogodku v »klerikalizma« ? Mar nimajo nič druzega na Carcano biva sedaj v Švici. v deželnem zboru istrskem kažejo, da mu je bar" ' (Xamre<~ ° onem *grozovitem bar- HVOjj vegti ? Mari ^ kar po5enja znarod- Za ObČO stavko francozkih ru- vročina popolnoma — stopila v možgane. To elD "JPa( Uc regnicole, kateri napati n0stmi, mari zločini, ki jih je že storil proti dar je V. Iz St. Etiene poročajo, da je družba pa je nesreča, huda nesreča, ki gre tudi nam pa smo že mi v našem listu primerno osvet- božjemu in lastnemu pisanemu zakonu, proti rudarjev odposlala vsem francozkim rudar- do srca. ii. Op. u,.) pravu in morali — mari to ne vpije po ma- jem okrožnico, v kateri jih poživlja, naj gla- Vroče je, vroče. Zakonski načrt o uravnavi pravnega ščevanji ?! Polit ka Madjarov je bila vsikdar sujejo za občo stavko, ki E »i imela početi Kerje Slovenec! Pišejo nam: Pleskar razmerja ljud-ko-šolskega učiteljstva bil je brez vsacega etičnega momenta — golo na- dne 1. novembra, ako bi vlada ali posestniki Merlak je imel službo pri nekem tukajšnjih soglasno sprejt-t v tretjem čitanju. Vladni silje. Pa tudi trezen računar ni bil nikdar ta rudnikov ne ugodili do istega dne njih pleskarjev. Naenkrat so mu ponudili službo zakonski naT-rt t, preložitvi sedeža deželnega madjarski liberalizem, nikdar ni računal, tla zahtevam, t. j. uvedeoju 8-urnega delavnika pri družbi Tramuav, ter so mu obljubili delo, zi»ora se je izročil poiitičntt-ekonomičnernu Madjari nimajo ne potrebnega števila, ni po- »n regulaciji dnin in pokojnine. dokler bo sam hotel. Mladenič je sprejel po- odseku. 1 u se je odklonil a liinine pretilog trebne kulturne sile, da bi izveli nalogo, ki Vojna V južni Afriki. Vse kaže, da nujano mu službo in vstopil minoli torek dr. L::jrinje, naj se rešitev te stvari izron so si jo nadeli, da bi absorbirali milijone ne bo tako kmalu konca tej nesrečni vojni, v delo pri gori omenjenem podjetju. Nota državnemu zbora. druzih narodnosti, pa še take, ki imajo — temveč, da počne ista še-le prav besneti v bene, da je ta družba iskala že tri mesece <> tem «e je izjavila laška večina na kakor n. pr. Romuni — več življenske ener- najbližji bodočnosti. Lord Chainberlain je, takega delavca in tla so bili pri traimvavu pretiltp«»lanca tir. Ventrelle, tla deželni in kulture v sebi, nego isti Madjari kakor smo zadnjič omen:li, v angležkem zadovoljni z imenovanim. Kar naenkrat pa zix>r ne le tla ne more vsprejeti Laginjevega sami. Ta madjarski liberalizem je tudi slep parlamentu proglasil vojujoČe Bure za roparje, je vdobil pismo od tramwavjevega vodstva, predloga, temveč da bi bilo pod njegovim za vse izglede. Nemci so ogromen in kul- kar je med Buri provzročilo največo indigna- v katerem se mu javlja — da je odslovljen ugledom, aKo bi sploh le razpravljal o takem turen narod, pa še ne morejo pogoltniti Po- cijo. Tudi se govori, da mislijo Angleži po- že z minolo soboto, to je : pet dni potem, ko predloga. ljakov in morajo — vzlic vsem milijonom, ki četi uničevalno vojno, na kar bi Buri seveda je delavec, pustivši prejšnjega gospodarja, Posl. dr. L a gin j a je pripomnil, da mu j'*1 uP(>tre^Uej° za boj proti njim — beležiti odgovorili istotako. Ako začne lord Kitche- stopil v delo pri gori imenovani »slavni« to zadostuje, ker je želel dobiti tako izjavo nevsPe^ za nevspehohom. ner uničevalno vojno, izvajali bodo Buri družbi ! Tako postopanje ni ne zakonito in še Na to je čttal poročevalec dr. Glizer poro- Kako si more kaj tacega domišljati ma- najhujše represalije in postrele vse ujete manje človekoljubno in gotovo ne dela časti čilo o proračunu dež. šolskega zaloga. Vraz- g"Vonii o Nemcih na Ruskem činstvo na gos,stisko galerijo in je zopet za- v katerem zahtevajo, da se inozem- bral za svojega primorskega mentorja, zmore se« uiiva da, ne pa ene l>a!>e! cem, sosebno Rusom zabrani pohajati nemške i v nezraiselnosti, kar vam naklt»basa v graškem O točki dež. proračun dal je poslanec politehnike, ker da Rusi, ki so se na Nem-! listu falzificiranega in zlaganega, to je že pi Mandič izjavo v hrvatskem jeziku, da škem tehnično izobrazili, zavzemljejo potem ramidalno. Kar je že mož podal svojemu listu j koršnjdi vidimo v3ako nedeljo tu m tam, — Vx>do ftoslanci manjšine glast»vali proti prora- na Ruskem ona mesta, katerih bi se sicer I v Gradcu v »informacijah« o tržaških raz čunu, ker nimajo zaupanja v deželno in pri- ■ polastili nemški tehniki. Istotako postopajo : merah, to je — menili smo dosedaj —jedno- j morsko vlado. Galerija je med tem žvižgala ; proti Rusom v Berolinu. pretlsednik jo je ukazal sprazniti, na kar je občinstvo odhajalo žvižgaje. Mandit-u je odgovaijal dr. Bennati, ka- Ijedelskim delavcem, posebno proti Poljakom I ali sam, on sam se je presegel te dni, ko je teri je hotel opravičevati postopanje z uporabo jz sosednjega poljskega kraljestva. .Neznatna plača izgnala je domače delavce iz vshodaih dbila tri rekurze pokrajin na zapad ; posestniki so radi tega med drugim! tudi onega poslanca dr. Laginje prisiljeni jemati delavce iz Rusije, s katerimi prtiti postopanju puljske občine, ki je nakupila postopajo kakor z živino. O takih razmerah od la^ke delavske družbe neko hišo za pre- je popolnoma naravno, da »o začeli v Rusiji veliko ceno. Xa koncu seje je dal predsednik : razmišljati o tem, kako stališče naj se za-prečitati predlog j>osl. Spinčiča in tov. naj ! vzame proti onim Nemcem, ki uživajo rusko se odpravijo šolske takse. O tem predlogu ^ gostoljubnost. »Svjet« svetuje, naj se v Rusiji vrača Nemcem z jednako mero. »Nemci izganjajo naše ljudi iz hrama znanosti, iztirajmo jih mi iz toplih mest, na katerih so se ugnjezdili v Rusiji«. šolskih taks. Zbornica je nadalje razpravljalo se bo v prihodnji seji, ki bo sklicana sredi septembra. Nekatere govore predloge interpelacije poslancev manjšine prinesemo v tem listu dobesedno. »poročal« o dogodkih v deželnem zboru istrskem. Ne, to je šlo že nad višek. Prosimo, čujte! Hrvatski in slovenski poslanci niso prišli v sej o. Poslali pa so pismeno izjavo, s katero opravičujejo svojo abstinenco, oziroma, navajajo vzrok, zakaj niso prišli v sejo. Prišli pa niso zato, ker je uradni list »Osservatore Triestino« letos tudi v hrvatskem i u slovenskem jeziku objavil patent, s katerim je bil sklican deželni zbor istrski. Kaj pravite, čitatelji — a ? ! Ali vam ne zapira sape?! V prejšnjem zasedanju je bil jeden glavnih vzrokov abstinence slo- _ j ne more zahtevati, da bi o isti pisali cele članke reklame in vsaki dan ! Ako bi delali tako, bi trebalo poseben list samo za reklamo ! To bi pa ne bilo še največje zlo. A zlo nad vsa zla bi bilo to, da skoraj vsako društvo zahteva, naj bi uredniki sami pisali zanje reklamo za nedtevilne veselice in koncerte ! Vse kaj druzega pa je, ako kako društvo prireja res nekaj novega, v većem zlogu. Potem se že sme napisati marsikaj, kar bi se ne smelo o malih veselicah. Za posebne vrste veselice smatramo mi veselice, kakoršnjo je priredilo dne 21. julija »Kolo«; potem prihaja vele pomembna obletnica blagoslovljenja zastave »Delalskega po I-pornega društva«, ki bo letos dne 11. t. m. in ki je narodna slavnost v pravem pomenu besede! Pomislite, da se zbere zjutraj do 8. ure do 5000 ljudi, ki spremljajo zastavo z groe, da je — neizvedljiv. Sicer pred 20 dnevi. Popov misli prepotovati počez vso Evropo, potem Atlantski ocean na ladiji, prehoditi Severno Ameriko in od tu odpluti preko Velikega oceana v Japonsko. Peš-pot nega kneza. Knez Morussi je bil jezen na adjutanta Pallisa, ker je slednji baje nagovarjal kneza Nikolaja, naj ne hodi v neki javni lokal, ka- ga bo potem vodila po Japonski, Kitaju in j mor zahaja knez Morussi, ki uprizarja tam blag«»slovljenja krasne trobojniee, {»od katero I pa, predno se spustimo v nadaljnja razino-se je vzgojilo že na tisoče delavcev-narodnja- tri vanj a, bi prosili gospoda dopisnika, da nam kov, ki delajo dane« čast ne samo nam tr- 1 pove : do kje sega — po njega g e o -žaškim Slovanom, ampak so v čast in ponos grafiško-et no grafičnih pojmih vsemu Slovan.stvu. — slovenski oziroma hrvat- Nadalje prireja tudi »Slovansko pevsko skidel Istre in kje pričenja društvo« za 1. septembra slavnost, ki bo jh>- jitalijanski del? membna v zgodovini slovenskega petja v Trstu. S tem pa nikakor nismo hoteli — B°g ne daj — zmanjševati važnosti drugih narod- nih prireditev. Mi smo hoteli le povdariti,da župana Iv. Hribarja. V Vesti iz Kranjske. * Instalacija ljubljanskega soboto ob 11. Mandžuriji, po Sibiriji ob progi transsibiriške železnice, in preko Rusije nazaj v Sredec. večkrat škandale. Morussi pride pred vojno sodnijo, ker Kako ljudje vsprejemljejo izpoved lju- je še-le pred mesecem izstopil iz vojaške bezfli! Neki Anglež, ki ni imel nnjnejega opra- ■ služb? in spada po grškem zakonu še pod vila, je sestavil statistiko o tem, kako se jurisdikcijo. (Na Grškem spadajo vojaki še 3 Adamovi in Prvini potomci vedejo, kadar jim je kdo izpovedal svojo ljubezen. Po tej statistiki 40 odstotkov deklic pordečeva, 30 odstotkov zapira oči ali gleda k tlom in tare o tein eno roko ob drugo, 20 odstotkov nudi možkemu, ki je izpovedal svojo ljubezen, roko, 5 odstotkov pada srečnemu ljubimca v naročaj, 2 odstotka I ostajajo indiferentne, 2 odstotka govore: Govorite z mamo! — 1 odstotek njih papri-, smodi dotičnemu možkemu — zaušnico!! mesece po izstopu iz vojaške službe pod vojaško jurisdikcijo.) Policija ni mogla še zasačiti nasilnega kneza. Princ Nikolaj grški je odpotoval na Angležko. za vsako vrst prireditev bodi primerna tudi vrst reklame. Ker sicer — če se več obeča, uri dopoiudne se je vršila s'ovesna instalacija žuoana g. Ivana Hribarja. V mestnem domu. Brzojavna poročila. Crispi. NEAPELJ 4. Glasom zdravniškega sporočila, izdanega danes zjutraj ob G'/3 uri, je Od možkih govore 50 odstotkov, vpiraje j imel Crispi mirno noč. Nervozni pojavi bo- stopnik dež. predsednika, barona Heina, g. smo hoteli le ko- dvorni svetnik grof Schaftgotsch v spremstvu nego se more dati, če užitek na prireditvi ni čigar prostori so bili krasno ozaljšani, se je v nikakem razmerju z obljubami — potem zbralo toliko najodličnejšega občinstva, ki je sta razočaranje in ozlovoljenost neizogibna, predstavljalo razne korporacije, da je bila dvo-kar je v prihodnje le na škodo vsaki pri- ' rana polna. Točno ob 11. uri je dospel zaredi t v i. Pa brez zamere, saj ristiti — vsem ! X. g- okr- glavarja Haasa in je imel na župana /a s ramo vanj c Slovencev t cerkvi, g- Iv. Hribarja nagovor, v katerem je po-Nečuveno, neverjetno! Priče, ki so čule na vlarjal Hribarjevo nadarjenost in njegovo lastna ušesa, nam odpovedujejo, da je pred- neumorno in vspešno delovanje za procvit in minolo nedeljo zjutraj — včeraj osem dni napredek deželnega glavnega mesta. Omenjal - neki propovednik (rodom Slovenec) pri je dalje vse prekoristne naprave, ki sosesto-svetem Antonu novem s propo ved niče doli rile pod Hribarjevim dosedanjim županova-storil gorostasno izjavo, da pri popoludanski »jem in zasluge, ki jih ima na tem župan slovenski službi božji se shaja le regiment Hribar. G. Schaffgotsch je našteval še razna vojakov in batalijon slovenskih dekel na - ki se morajo v kratkem izvršiti in je ljubimkovanje !' ! izrekel nado, da bo mestni svet pod Hribar Torej sinovi pobožnega slovenskega na- j*vim načelništvom tudi nadalje, kakor doslej, vestno izpolnjeval svojo nalogo. Govornik je obžaloval, da nemški del ljubljanskega pogled svoj v izvoljenko svojega srca, 30 odstotkov jo prijemljejo za roko, 15 odstotkov jo objemajo, 3 odstotki jej poljubljajo lase, a le 2 odstotna njih so tako srečni, da jo poljubijo na ustnice. Kakor vidimo: precej interesantna statistika. Ali še intaresantneje bi bilo vedeti: koliko od vseh teh jih gre res — pred oltar!! Druzega nič? Neki strokovni list za ho-teliersko i nd usti jo pripoveduje nastopno miČno dogodbico : lezni in slabost srca nadaljujejo. Bolezen nemške ©esarice-matere Friedrieh. KlEL 4. (IS ) C«sar Viijeln je dospel da »es semkaj na krovu ladije »Hoheuzollern« ter je op »ludne odpotoval s posebnim vlakom v VVilhelmshohe. Spremljal ga je kancelar grof Buiou-. CRONBERG 5. (B.) Cew Viljelm in cesarice Avgusta Viktorija sta prispela v Friedrichshof. Glasom izdanega bulletiua sla- Z brzo vlakom, ki ob 3. uri zjutraj pri-. bost cesarice Friedrieh narašča bolj in bolj. haja v Kassel, se je pripeljal neki fino ob- Srčna sila je prav mala. lečen gospod, ki je — čim je poskrbel za svojo prtljago — odšel v jedilnico prvega ftusko brodovje na Romunskem. CONSTANZA 4. (B.) Rusko brodovje rotli da postajajo, čim so oblekli častno suknjo cesarsko, tako pokvarjeni, da hodijo v cerkve le — profani rat svetišče ! ! In hčere prebivalstva ni HM* f ■■ v občinskem zastopa. razreda, da se okrepča. Nemudoma je sel k pod poveljstvom viceadmirala Hildebranda jedni velikih miz ter je zahteval karto z|je dospelo semkaj. Menjali so se običajni po-imeni pripravljenih jedd. Natakar mu je pri- zdravni streli. Romunske mornariške oblasti nesel zahtevano karto in je med tem, ko si so pozdravile viceadmirala. je gost ogledoval isto, služil druge goste. Po Nesreča na spuščanju laclije v morje. nekoliko minutah je prišel natakar k novemu ------------* gostu, da čuje, kaj si isti misli naročiti. Toda v morje oklopuico »Imperator AleksanderIII.« pol*»žnega naroda slovenskega da so same Govornik je želel končno, naj bi vladala tudi | gogt ni n.t-el lli5e8ar> ^ar bi ugajalo njego- ob hudem viharju. Mej spuščanjem je vihar vemu želodcu ter je vprašal natakarja, da-li od 11 ga 1 zastavo, pritrjeno na dvigalnem žrjavu PETROGRAD 4. (B.) Danes so spustili poslej med meščanstvom in vojaštvom tista harmonija, kakoršna je vladala doslej. Drugi del svojega govora je govoril vladni zastop kakimi žaljenji nik v — nemškem jeziku. I Pri nas niso vladni zastopniki tako skrupulozni. Op. ur.). Na to je župan Iv. Hribar prisegel v roke g. grofa Scliaif^otscha in se je na to zahvalil za svojo potrditev županom ter konstatirah da je dež. vlada obč. upravo vedno podpirala in bila meščanstvu naklonjena. Govornik je predmeti ; Campo S. Giacomo 8, hišna oprava; povdarjal, da bo deloval za proeveto Sloven-uL Campaniie 0, železna blagajna ; Stadion eev in tudi za jednakopravnost ljubljanskih ......»prostite, prehud izraz bi bil, ki bi ga morali rabiti. Za danes konstatnjemo le fakt, da lw» videla naša javnost, pred nismo varni niti v cerkvi . . . ! Dražhe premičnin. V lorek, dne 0. avgusta ob 10- ur: predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. 2. uri pojM>lu o* 31.05 C*. — Tla*«-(uer ob 7. url zjutraj 7 »>2.0. — J)anes plimi ■>?# —.— i»r»Mid<»r* n oo tj.55 popuiudne. Darovi za »Narodni dom Dne 30. t. m. izkazanih Oospod Prelc Matija, čevljarski mojster daroval . v K Trstu:« 4282.68 10.— Skupaj K 4292.0« V Trstu dne 5. avgusta 1901. Opomba: Ustanovni na ni obsežena v *em izkazu. Nadaljne : in s kom BELIGRAD 5. (B.) Po dosedaj znanih sporočilih je voljenih 88 pristašev vlade, mej imate posia ?« »Ne«, je odgovoril natakar, temi 76 radikalcev, 4 nezavisni radikalci in »No, da veste, jaz sem knez Bolgarski!« In sedaj je bil natakar na vrsti z vprašanjem : »Druzega nič?!« Knezu je baje ta zafrkacija natakarjevn tako ugajala, da je istega vzel v svojo službo. Cesarica Evgenija, udova cesarja Napo- 7 liberalcev. V nekaterih okrožjih se ožje volitve med vladnimi kandidati in nezivis-nimi radikalci, istotako v glavnem mestu Beligrad. V teh okrožjih so dobili kandi !atje nezavisnih radikalcev deloma relativno večino, deloma pa jako močno manjšino. Izvo- leona III., nekdaj sloveča lepotica, leži ua , Ijeni liberalci pripadajo opozicijonalni frakciji smrt bolna v svoji vili v Cap St. Martinu. Avakumović-Rebarać. Zdravniki so konstatirali raka na jeziku ter za »Narodni dom« v zvezkih s 50 lističi po dreve8om Kmalu je grozno zabliskalo, čemur 20 stotin k. Izlet ua Bled. Pevsko društvo »Adnja« v Barkovljah priredi dne 17. t. m. izlet na Bled. Natanjčneje prioi>čimo pozneje. — Isto društvu nam javlja, da priredi dne j 15. septembra velik koncert v »Narodnem domu« v Barkovljah. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. Kmetijska družba za Trst in okolieo naznanja svojim udom in neudom, da priredi dne 14. avgusta t. 1. izlet v Monastero pri Akvileji, da s: tam ogleda uzorno nasaieue in obdelane vinograde barona Ritter-ja. Kdor se zanima za poljedelstvo ter se hoče udeležiti tega izleta, prijavi naj se v pisarni km tij-ske druž'-e za Trst in okolico, Via Geppa št. 14. I. nadstr. Odhod iz Trsta bo ob 6*/t. uri zjutraj. Vesti iz ostale Primorske. X Istrski deželni zbor. »Slovencu« pišejo: »Istrski deželni zbor torej ne morejo nesrečni cesarici pomagati le v toliko, da jej lajšajo bolečine. Pogoste operacije, ki jili je morala prestajati, so jej pomagale le za kratek Čas. V zadnje čase je krenila bolezen tako na zlo, da je cesarici jezik popolnoma odtrpnel in more pri 65-ietni starki vsaki hip nastopiti smrt. Bolezen matere nemškega cesarja. Iz Kronenberga poročajo, da je cesarica Fride- Uradne rik, mati cesaria Viljelma II., v gradu . Friedrichshof nevarno bolana. Odpeljal se je Meseca avgusta je pisarna ob nedeljah ija cesar Viljelm in mnogo druzih nemških prinčev. Pretep dveh knezov. Vse grško časopisje se bavi z dogodkom, ki se je izvršil med Dr. Edvard Slavik je odprl svojo odvetniško pisarno ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstropje, (telefon št. 870.) ob delavnikih od 8 zjutraj do 4 pop. „ nedeljah „ 8 ,, 12 » zaprta. Razne vesti. Peš-potnik okolo sveta. Bolgarski dijak Aleks. Popov je na potu okolo sveta. Dne 2. avgusta je prišel na Dunaj. Mladi mož je že lani hodil peš iz Sredca v Pariz. Rabil je 47 § AMsanilsr Levi Minzil knezom Morussi-jem j bivšim konjeniškim častnikom v grški vojski. Grški minister za vnanje stvari, Romano, je priredil na Čast kne/u Nikolaja sijajno kosilo na vrtu nekega restauranta v Rovissiji. Kar na enkrat se je prikazal na vrtu pijani knez Morussi, šel naravnost proti adjutautu kneza Nikolaja, poročniku Pallisu, ■ in ga zgrabil za vrat. Vsi navzoči so gledali ! ta prizor kakor okameneli, le knez Nikolaj ie izkazal največ navzočnosti duha, skočil proti Morussiju ter ga udaril parkrat tako močno s palico po glavi, da se je Morussi krvav zgrudil na tla. Ko je zapazil, da ga je udaril knez Nikolaj, hotel se je zopet p*>-brati in prijeti kraljevega sinu, ta pa ga je na to še enkrat udaril po glavi. Istočasno je ; m je sledilo le slabo gromenje. Gajšek je bila . v nezavesti, a je prišla kmalu zopet k za-1 vesti, Orač pa j*» bda — mrtva. Strela jej je raztrgala obleko od vratu do nog in jej grabi je razkljala. Dveletni otrok, ki je bil i knezom Nikolajem, sinom grškega kralja in poleg nje, je ostal nepoško it »van. Ved u o stara pesem — vsklika »Siid-steierisehe Presse« ! Kdaj si zapomnijo naši ljudje, da ob hudi uri ni smeti iskati zavetja pod drevesi na planem?! — Otroku prerezala vrat. V obč. Peršetinci pri sv. Tomažu nad Ormožem je 18 letna Novakova dekla porodilo otroka moškega s|K>la iu mu takoj po rojstvu prerezala vrat. Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst •J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea St m % i u m ZALOGE: i .Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurenca. ILOSTBO VilJ CENIK ZASTONJ U FEANKO Predmeti posta.vio se na parobrod ali železnico franko. Mala oznanila. j'od to rubriko prinašamo oznanila po najnižja ct-nah. Za enkratno in^ercijo s*e plara po 1 nvr. za besedo: za večkratno insercijo pa *e cena primerno miza. Cpla-"! ^a v>»e leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antici patnih obrokih. Najmanja objava 30 nvć. V Trstu. Zaloga likerjev v sod čili in buteljkah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Ulica Stadion st. 20. j e karna in sladeićarna. svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejem* tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Ta Jak. Perhauc \eprefforlj i ve m režiee. \t'± V Trstu. Piazza Negozianti Št 1 VIICZ Um priporoča slavnemu oV»činslu avoje nepregorljive mrežice (rettine) ..Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer.*1 Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn ► Commercio« in »Tedeseo« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. 0:rlje in drva. v ulici dej Torro Stev. 12 p: Sporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! IVSuha Josip Pohištvu. Prva slovenska loga zaznovrstnegs pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe pc načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. L.ueia 12 zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Iran Cink. ulica S. Paniele st. 2. Skladišče vina ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paštne ln tiezertne vina na de: elo in drobno franko na dom po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah. H. Stibiel Pekarne in sladčičarne. Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima veliko pekarno in sladćičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih slaaje tudi na obrok iz lsist n i h Josip Bizjak u Zaloga dalmatinskih vin kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam. gg. krčmar jem in hotelirjem. Simeon Pavlino v ič v Trstu, Via Chiozza 11. urarski mojster v Trstu ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst. bodisi žepnih najfinejših kakor tudi ve ikih stenskih : obljubu je. da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Prodaja vina „Ai Maestri v ulici Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč.. za na dom po ŠO nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski oeet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izltoru vedno pripravljene. Pivo I vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. ii a 'n krasna viseća svetilnica dampai znamka 1"C JJd „Brillant Meteor-Ilrenner" tvrdke Dittmar na Dunaju se po ceni proda. Naslov v naši tiskarni. ^'ažno oznanilo ! r ->iiu' smatra si v dolžnost javiti, da ■z VISA. KAŠTELOV pri .-PLU T. ISTk£ i r K 1,A VINA iz VISA, ki se prodajajo v njego« t. «.: ana'izovana in stavljena pod stalno koniroio i . za kemično anal.20van]e, ovlaščenpga od C. kr. t ** pfcega ministerstva. Zato se stavlja na vse so radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja » »-- .c. nevarnost ljudstvo. K dor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« ( •• U se v njem ne nahaja drugih snovij, nego - vino čisto in naravno, da se sme z mirno vest)« : bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski t - avija pod svoje varstvo samo ona vina, * 'a in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mormj* !*■ brfjtiuejša vina. CENE: i-u-ki teran.....liter po 32 nov«, \ nt«* i* Kaštelov pri Splitu „ 34 „ F«»io vino iz Visa... „ 34 „ ino Opollo .... „ 38 m ti-.., vino iz Visa ... „ 40 . Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna ki. 6 (Dvoriič«^ sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* zatorej naj se zahteva povsod le: Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. k KAVA DRUŽBE SVaRILA IN METODA V LJUBLJANI. /fc f- M AL POLOŽI D/^R DOMU NA ALTA R I ^ ZALOGA PRI 1 V. JEBAČINli"V LJ^BtjANl v 'j Lekarnarja A. Thierry-ja balzam se zeleno varstveno znamko »nima« malil ali (> velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno maziio 'J lončka knm ;"»0 stor franko, razpošilja ]>roti predplačilu: A. Thierry-ja lekarna ..Pri angelju varhu" auss v Pregradi. Rogntee Slatina (Rohitseh-Sa~.erl>run). DUNAJ: Centralna zaloga: I^eharnar C. Eradv, Fieischmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. TSrok in I >r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbaeh. Na drobno se vdobiva povsod. ■BBSSZBSSBSS! Mjice o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr; zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane škatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki ~ gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhefer - jeva lekarna Dtniiij I., Sinuprstrasse štev. 5. Frosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljiee na navodilu o uporabi stojeći podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem probavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 srld. Balzam zoper ozeblino J. P«erbofer-J*v. I lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo <>f> kr J. Pserhofer-jev sok i z ozkega trpotca jSkJ J. Pserhofer-jev balzam zoner o-olšo 1 Htfk,.enica 40 kr *•> 8 poštnine p ros t o posiljatvijo 65 kr. Stoli-o vi Kola - preparati izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1ji litra 1 gld. 60 kr., % litra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura (p^skžr J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, * 1 8£k,kernica T a n 11 o c h i n i n - p o m a d a J. Pserbofer-jeva. naj bolj 5e sredstvo za r:ist las, 1 pusica 2 gld. Z.l ra vil m obliž za rane pok. prof, Steudei-a. 1 lonček kr., s poštnine prosto posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. "W. Bulrich-a. j d IIUVUol. vzbuja povsoel<>. ©__T* Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje joMstra Hudolf Exner Trst. — Via Squero unoro 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in [>o zmernih cenah. Nak'a-danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tli- in inozemstva kakor I tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovćekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si l»o A -^m jestvin in kolonijalnoga hlaira. . n. občinstvu in sem naj udauejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Krčmarja Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč. Pekarna in sladčičarna JAKOB JURCA TRST. — Giulia št. 1 — TRST. Priporoča svoj o krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladčice, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem ziboru. Postrežba hitra in točna na dom. išče »Kojansko posojilno in konsumno društvo v Hoja n u pri Trstu. Isti mora biti vešč v tej stroki, uljuđen in mora znati slovensko in italjansko govoriti. Gospodinja mora biti dobra kuharica. Kavcije se zahteva <>()() K. Krčmar bode vdobival toliko od litra in bode imel stanovanje prosto. Natančne daje dru- štvo. Nastop zlužbe 1. septembra 1901. Ponudbe pošiljati je do lf>. avgusta pod šifro: »Krčmar« na upravo »Edinosti« v Trstu, ul. Molin piccolo 3. II. OOOOODOOOOOOOOOO o o Ugodna prilika. O V ulici Nuova, nasproti lekarni ^^ Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od '2b novč. više. Naočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnOQledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. W Sprejemajo se poprave.