ODMEV 90 Romana Fekonja: ECIL 2021 – Evropska konferenca o informacijski pismenosti nagrade zlatirepec za najboljši domači in tuji v slovenščino prevedeni strip, na festivalu Tinta je bil letos prvič podeljen zlatirepec tudi v kategorijah najboljšega domačega in preve- denega stripa za otroke. Kot zadnja je nagrado Vasje Cerarja za prevode mladinske književno- sti predstavila Mateja Seliškar Kenda v imenu Društva slovenskih književnih prevajalcev. 8. bralna čajanka, 16. 12. 2021 Za konec koledarskega leta je dr. Veronika Rot Gabrovec s Filozofske fakultete, Oddel- ka za anglistiko in amerikanistiko, pripravila prednovoletni sprehod po svetu ilustracije. Najprej je spregovorila o in ob ilustracijah, o simbolih in kulturi, o dejavnostih, ki jih lahko izvedemo tudi v knjižnici ali v razredu. Ude- leženci čajanke so nato sodelovali v zabavni spletni delavnici, kjer so na podlagi spoznanj iz predavanja ustvarjali skupinske ilustracije. Zaradi izjemnega odziva, dostopnosti in raz- širjanja dobrih idej bo Društvo Bralna značka Slovenije nadaljevalo z organizacijo izobraže- vanj na daljavo. Z naslednjim sklopom bralnih čajank bodo začeli 17. 2. 2022, ko bo Boštjan Gorenc Pižama udeležence popeljal v svet stripa. V dneh med 20. in 23. septembrom 2021 je v nemškem mestu Bamberg POTEKALA evropska konferenca o informacijski pisme- nosti (European Conference on Information Literacy – ECIL 2021). Na žalost v mestu Bamberg le virtualno, saj je konferenca zaradi okoliščin in razmer potekala virtualno, online. Kljub temu je prinesla številne novosti, nova znanja, primere dobre prakse in nas tako obo- gatila za nova razmišljanja. Žal so izostali novi stiki, ni bilo mogoče splesti novih znanstev … Pa vendar smo v teh časih veseli, da je bilo vsaj nekaj na voljo in vsaj v takšni obliki. Organizatorji že sedme konference po vrsti so bili tudi tokrat Oddelek za upravljanje z informacijami (Department of Information Management) Univerze Hacettepe in Oddelek za informacijske in komunikacijske znanosti Univerze v Zagrebu ter Zveza za informacijsko pismenost (Information Literacy Association – InLitAs, Francija). Letošnja tema »Informacijska pismenost v postresničnem obdobju« (angl. Information Literacy in a Post-Truth Era) je bila še kako aktualna v sedanji dobi, ko se soočamo s šte- vilnimi lažnimi novicami, napačnimi infor- macijami, ki se pojavljajo v številnih medijih ter sejejo dvom o znanstvenih dognanjih. Informacijska pismenost je na preizkušnji in je nujno potrebna v sodobnem času. Romana Fekonja ECIL 2021 – Evropska konferenca o informacijski pismenosti 91 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 1/2, 90-91 Na konferenci je bilo več kot 200 udeležencev, ki smo imeli možnost prisluhniti predstavit- vam, ki so bile razdeljene v 86 prispevkov, 24 predstavitev primerov dobrih praks, 6 delav- nic, 12 plakatov, nekaj delavnic, 7 predstavitev v formatu PechaKucha in 2 panelni razpravi. Poslušali smo vabljena plenarna predavanja. Vabljeni predavatelji so bili: • Olof Sundin (Švedska), ki raziskuje konfi- guracijo informacij v sodobni družbi, izgra- dnjo znanja javnosti v povezavi z zaupanjem oz. verodostojnostjo ter iskanje in uporabo informacij. Dotaknil se je informacijske pismenosti in dostopa do informacij ter kritične presoje informacij, ki jih najdemo. • Markus Behmer in Till Krause (Nemčija) sta izpostavila zanimiva pogleda na infor- macijsko pismenost posameznika. Eden z vidika raziskovalca novinarstva, drugi pa s čisto konkretnega vidika novinarja in ured- nika, posebej sta izpostavila izziv ohran- janja verodostojnosti medijev v sodobnem času, ko je veliko manipulacij, teorij zarot in lažnih novic. • Stephan Lewandowsky (Velika Britanija), znanstvenik, ki raziskuje potencialni kon- flikt med človeškim spoznanjem in fiziko globalnega podnebja in spremembe, ki so ga pripeljale do skupnih raziskav na področju znanosti o podnebju in modeliranja pod- nebja. Njegovo predavanje se je navezovalo na zelo aktualno temo – cepljenje proti co- vidu in pa tudi aktualno dogajanje v ameriš- ki politiki. • Alexandra Becker (Nemčija) vodi projekte, v katerih razvoj nemških univerz in fakultet sistematično spremljajo s perspektive štu- dentov in pridobivanja njihovih kompetenc v času študija. Vsako leto na konferenci sodeluje tudi več slovenskih predstavnikov. Letos smo bili: • Polona Vilar in Maja Žumer (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) s prispev- kom User-based Evaluation of the Sloveni- an Version of Information Literacy Online – a Multilingual MOOC for Information Literacy: Methodology and Preliminary Results • Silva Belšak (Univerzitetna knjižnica Ma- ribor) s prispevkom Information Literacy in Slovenia from Primary School to University • Tjaša Jug in Katarina Švab (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) s prispevkom Do Not Steal This Article! A Study on Digi- tal Piracy among Students • Romana Fekonja (Zavod RS za šolstvo) s prispevkom Primary School Library – Basis for Lifelong Learning and Using of Library Letošnja konferenca je bila drugačna in zani- miva tudi z organizacijskega vidika. Potekala je v okolju Zoom in udeleženci smo imeli dostop do posebne platforme, od koder smo dosto- pali do predavanj ali skupine predstavitev. Vse predstavitve so bile razdeljene v več sklopov, ki so se odvijali sočasno. Podobno kot na konferencah v živo, ko potekajo predstavitve vzporedno v različnih prostorih. Tako je bilo tudi tokrat kar težko izbrati, kaj izmed vsega poslušati in česa ne zamuditi. Morda je bilo malo lažje in hitrejše prehajanje med virtu- alnimi prostori, saj si se le s klikom na pove- zavo lahko preselil v drug sklop predstavitev. Aktivni udeleženci smo bili naprošeni, da svoje prispevke vnaprej posnamemo oz. pripravi- mo videoposnetek, ki so ga nato predvajali, sami predavatelji pa smo bili v živo na voljo za vprašanja in pojasnila. Ta način se je izkazal kot dober, saj so predstavitve tekoče predvajali in je bilo tudi manj tehničnih težav, posnetki so bili vnaprej pripravljeni in preizkušeni. Je bilo pa zanimivo to, da so nekateri udeleženci sprem- ljali konferenco za njih v nočnem času, bili smo v različnih časovnih pasovih in zagotovo je bil izziv spremljati predavanja v neevrop- skem prostoru. Prav tako smo bili udeleženci prikrajšani za sklepanje novih znanstev, za kle- pet s kolegi in za spoznavanje mesta Bamberg. Tudi za 7. konferenco ECIL so organizatorji pripravili spletno stran (http://ecil2021.ilconf. org/), kjer je več podatkov o sami konferenci, objavljen je zbornik povzetkov, na kanalu You- Tube ECIL pa so objavljeni posnetki nekaterih predstavitev.