^ Velja po pošti: m ia oelo leto uprt) . K 98-— «• pol Mto > . • 18*'— ii četrt » » . » 6'BO ii en aeuo » . • 3 20 u Renčl|o oeloletoa » 29 — ea oatalo tnoseaatro » SS'— m V upravništvo: m U oele leto Mpre| . I 22-40 M pel leto » . » U 20 K četrt » » . • 560 ia es meseo » . » 1-90 ga poUllaal* a« de« 30 », na mesce. - Posamcan« Ste*. 10 v. SLOVENEC Inseratl: •■* u» Enostolpna peUtvrste (72 nun): . . . po 16 t ■a enkrat sa dvakrat . . . ia trikrat . . . it več ko trikrat 13 10 • 9 • V reklamnih notloab atane enoatolpna gannondvrata 80 vinarjev. Pri večkratnesj ob|avl]en)n primeren popuL vsak dan, IsvsemSl nedelje to praznike, ob 5. orl popoldne. mr Oredalitoo |e « Kopltarjevtb nlloab Itev l/m. Rakoptol ee ne vračalo, netruklrane plana oe m ma sprejemalo. — Oredalikege telelona itof. II aa» Političen list za slovenski narod. Oprevnlitvo |e v Kopitarjevih ollcab itev. 6. i ■ 8pre|ema naročnino, Inserate ln reklamaol|e. ■-i- Opravni&kega telelona štev 188. ' Današnja številka obsega 6 strani. Sernaolja se vznemlrjii. Vsled sprejetja Krekovega predloga ni zadeto samo avstrijsko nemštvo. ampak vsa Germanija je vznemirjena, ker čuti, da je avstrijsko Slovanstvo napravilo velik korak naprej. Dobili ste že poročila, kako sodijo o stvari naši Nemci. Poleg drugih izjav imamo izjavo današnje »Bohemie«, ki piše: »Za nemške stranke so nastopili hudi časi. Ako odslej ne bodo nemške stranke složne in odločne, bo njih usocla grenka v parlamentu in upravi.« In v tem smislu pišejo tudi berolinski listi, »National Zeitung«, izborno informirano glasilo kanclerje-vo, »Norddeutsche Allgemeine Ztg.« in »Frankfurter Zeitung«. Nikakor se ne morejo potolažiti »Miinchener Neueste Nachrichten«. Poslušajmo kaj piše ta list: »Premagani leže na tleh osamljeni svobodomiselni Nemci . . . Nikar ne olepšavajte in ne tajite, resnica je, da ij sprejetjem reforme poslovnika v zbornici, niso poraženi samo svobodomiselni Nemci, ampak nemštvo cele Avstrije je silno poraženo. Njihovo edino obrambno orožje zadnjih let je bila obstrukcija . . . vendar so se dali včeraj razorožiti. Dr. Kramar je včeraj patetično klical: »Cehi se posledic reforme ne bojimo!« On lahko tako govori, zakaj Slovani so v večini, a Nemci v manjšini. Včerajšnji dogodek je za Nemce usodepoln« ... In tako naprej brez konca in kraja. Jok in stok vlada v vsenemškem taboru. In to kaže, kako jih je zadela reforma poslovnika v Sivo. Da! Da! Mi vstajamo! Nova doba. D u n a j, 21. grudna. Nov, čist zrak veje v zbornici, ki se je otresla obstrukcijske moro. »Per as-pera ad astra«. Obstrukcija je morala priti ter ustvariti ozračje ali »milje«, v katerem je bila mogoča »konjska kura«. Saj tudi zmrzlega človeka drgnejo s snegom, da ga oživč. Bil je pravi psihološki trenotek, ko je Krekov predlog z bliskovo hitrico vzdramil duhove ter parlamentu vlil novega življenja. Poraženo in pobito je pač nemško svobodomiselstvo, katero je v zvezi z nem- ško birokracijo imelo v zakupu parlament in državo. Razbita je ta moč, in sedaj šele nam je zagotovljeno upanje, da si vsi narodi pribore politične in narodne pravice, da postanejo ravno-pravni državljani. S kratkimi, pa vznesenimi besedami je sinoči v gosposki zbornici grof Thun pozdravil sklep poslanske zbornice in zahvalil vse, ki so učinili »to veliko politično dejanje«, ki je prvi orjaški korale do narodne sprave. Dvajset dolgih let jc visel Damo-klejev meč obstrukcije nad zbornico. Za nemško svobodomiselstvo je pomenil ta meč »veto«, pred katerim se je ustrašila in umaknila vsaka vlada. Ža slovanske stranke je bila obstrukcija le slaba obramba v skrajni nevarnosti in obupnosti. Z elementarno silo se je izvršil preobrat v zbornici in z današnjim dnem se pričenja nova doba, o kateri niso sanjali največji optimisti. Gosposka zbornica je sinoči pritrdila sklepu poslanske zbornice. Cesar je takoj odobril to reformo poslovnika in danes že je stopil novi zakon v veljavo. Ta preobrat v parlamentu mora v najbližjem času izpremeniti tudi kabinet ter vladni zistem. Sinoči je tudi proračunski odsek po dolgi in jako živahni razpravi s 26 glasovi proti 18 sprejel proračunski provizorij. Zbornica sedaj razpravlja o pooblastilnem zakonu za trgovinske pogodbe, ter o vladni predlogi, ki živinorejcem zagotavlja za devet let po 6 milijonov kot odškodnino za trgovinske pogodbe. Jutri se prične v zbornici drugo in tretje čitanje proračunskega provizorija in v četrtek zadnja razprava o trgovinskih pogodbah in podaljšanju špiritovega kontingenta. S tem je zbornica za letos dovršila svoje delo. Slovenski poslanci pa, ki so ustvarili novo dobo z junaškim pogumom in železno energijo v »Slovanski Enoti« in v zbornici, prinesli bodo svojemu narodu najlepši božični dar. Strta je nemška nadvlada, napočil je prerojenja dan. Podrobnosti. »Zeit« poroča, da se namerava izpremeniti § 14. tako, cla se postave, ki jih odkloni zbornica, ne bodo mogle uveljaviti s § 14., »Fremdenblatt« de-mentira poročila o ustanovitvi parlamentarne straže. Gosposkozbornična komisija je že odobrila začasni proračun. Zbornica zboruje najbrže še v četrtek, nato naznani predsednik, da sc skliče prihodnjo sejo pismeno. Zbornica se skliče najbrže 8. februarja. Go- sposka zbornica reši začasni proračun 27. in 28. t. m. Deželni zbori zgornjeavstrijski, tirolski, goriški in graeliščanski se skličejo 27.; štajerski, kranjski, moravski in šlezijski 28., bukovinski 29. decembra, nižjeavstrij-ski 3. in solnograški 4. januarja. Stapinski za slovanski blok. V »Venkovu« je objavil ugledni voditelj »Poljske Ljudske Stranke«, Stapinski, pismo kmetom in Čehom, v katerem navaja, da.se vrši meseca januarja v Pragi sestanek s Čehi. S poslov-nikovo izpremembo je odstranjena nevarnost nemške obstrukcije in ustvarjeni predpogoji za združenje vseh slovanskih poslancev. V tem smislu hoče delati v »Poljskem kolu« in med Poljaki. Grožnja z obstrukcijo "ne bo več vezala Poljakov. Nemški centralisti in kakršnikoli poljski prijatelji ne bodo več mogli mešati Poljakov. Uspešnejše j se bo moglo delati za avtonomijo Slovanov v Avstriji, kakor tudi, da dobe pravice, ki jim grejo, a jih je zaplenila nemška manjšina. Nov svet, novo življenje se odpira avstrijskim Slovanom. Bog daj, da se kmalu združijo slovanski narodi! Stapinskijev poziv je zdra-žil judovsko nemško časopisje. Kakor besni se zaganjajo na Slovane, ki so onemogočili nemški veto. mze" v Zaupnica državnim poslancem S. L. S. V nedeljo ob 10. uri dopoldne se je vršil shod K. Z. v Šmartnem ob Savi v gostilni pri Kebru. Zborovanje je otvoril tajnik S. L. S. dr. Rožič, pozdravil vse navzoče v imenu vodstva S. L. S. ter v kratkih potezah omenil kritičen političen položaj, v katerem se nahaja naša država in naš državni zbor. Po nagovoru dr. Rožiča je načelnik K. Z. deželni poslanec Miha Dimnik predlagal sledečo resolucijo: Shod K. Z. v Šmartnem ob Savi dne 19. t. m. izraža vsem gospodom državnim poslancem S. L. S. zlasti pa gospodoma dr. šusteršiču in dr. Kreku zahvalo za njihovo vztrajno delovanje v boju za naše pravice in izraža svoje popolno zaupanje ter želi, da naši poslanci zmagajo na celi črti. Shod čestita »Slovenskemu klubu« na dosedanjih uspehih ter kliče vsem poslan- cem: Naprej — Vaša in naša pravična stvar mora zmagati. Resolucija je bila z navdušenjem soglasno sprejeta — nihče ni glasoval proti. Načelnik K. Z. poslanec Dimnik je poslal poslancem S. L. S. sledečo resolucijo: Visokospoštovani gospod načelnik »Slovenskega kluba« in V. L. S.! Udano podpisani si usoja kot načelnik »Kmečke Zveze« za ljubljansko okolico v imenu vseh udov K. Z. ki šteje nad dva tisoč članov, najprisrčneje čestitati Vam, visokorodni gospod doktor kot našemu vrlemu, dičnemu, državnemu in deželnemu poslancu ter načelniku V. L. S. in »Slovenskega kluba« v državnem zboru na Dunaju, na Vašem možatem, odločnem, vztrajnem in neomahljivem nastopu in boju za našo pravično stvar. Vsi kmetje kot člani »Kmečke Zveze« in Vaši volivci izrekamo Vam in vsem hrabrim našim boriteljem trdno, neomajno zaupanje in priznanje ter Vam kličemo: Naprej do zmage — mi smo z Vami in za Vas. Dr. L a m p e je nato naslikal ve-lepotnembni parlamentarni boj naših poslancev na Dunaju. Večina ljudska je v Avstriji slovanska, vsled tega mora biti tudi večina v državnem zboru slovanska. Nemški zistem je torej za bodočnost nemogoč. Naši poslanci so ta dokaz izvedli na najsijajnejši način. Dokazali so najprej, da so Slovani zmožni onemogočiti vsako parlamentarno delo, ako se hoče vladati proti njim. V trenotku, ko je šlo že vse narazen, so pa ravno ti poslanci, ki so imeli edini v rokah usodo državnega zbora, po dr. Kreku podali potapljajočemu se parlamentarizmu v roke rešilno orožje. Nastopili so kot rešitelji parlamenta iz najhujše krize, dali so smrtonosno orožje iz rok, a na tak način, da je onemogočena bodoča nemška obstrukcija, ki bi bila takoj nastopila, ko bi Slovani iz svoje dolge borbe dobili prvi uspeh. Tarnanje nemških naci-onalcev je dokaz, da so pravo zadeli. Dr. Lampe je izjavil, da ima deželni odbor od centralne vlade že obvezno zagotovilo, da se bo kmalu sklicala in-terministerielna konferenca na Dunaju za državno akcijo v korist kranjski deželi, ki se je bodo poleg ministrskega predsednika, finančnega, poljedelskega. in ministrstev za notranje stvari in javna dela udeležili zastopniki kranjske dežele. Upati je, da bomo pri tej priliki marsikaj dosegli za našo deželo. LISTEK. Kandidat. Paul Bourget. — A. Kalan. (Dalje.) III. Kadar se velikodušni ljudje pod vplivom premočne strasti odločijo za kako ne ravno plemenito dejanje, se zdi, da se jih loti nekaka mrzlična na-glost,, da bi stvar hitro izvršili. Kakor bi se bali, da bi se jim ne oživila še o pravem času njihova tankovestnost. Montbrun je govoril s služkinjo okoli devete ure; ko je bila ura deset, je bii kandidat že na ulici, na potu proti veliki pošti. Nesel je v poštni nabiralnik pisma Lartailova na gospo Brillaulto-vo, ki jih je zložil v zavitek. Da bi se njegova roka ne spoznala, je zaradi Večje varnosti napisal ime in naslov soproga z izpremenjeno pisavo. Skrbno je hodil po malih, stranskih ulicah, hoteč se umakniti znancem, kakor bi se bal, da bi se mu že na obrazu ne či-talo, kam gre in zakaj. Tako je prišel pred pošto, ne da hi bil koga srečal. Pogledal je po prostoru, sredi katerega se dviga jako fino izklesan vodomet, ki je bil postavljen v osemnajstem sto- letju. Neki Berminov učenec je ondi napravil slovitega rimskega Tritona, naslonjenega na skalo in brizgajočega iz votline vodo. Montbrun ni navadno nikoli šel tod, ne da bi se bil ozrl na lepi bronasti kip, ki ga je spominjal na njegove mladostne izprehode z očetom in materjo. Ta hip pa je pazil samo na to, če ga kdo ne vidi. Bližal se je skrinjici pred vhodom na pošti. Roka se mu je tresla, ko je vtaknil zavitek v ozko špranjo. Ko zabojček izpusti, sc ne da več nazaj vzeti... Žc ga je bil dejal polovico v odprtino. Še en sunek, popolnoma rahel sunek s prsti in včerajšnji shod bi bil maščevan ... Oh, kruto maščevani... Vendar ravno tega majhnega sunka kandidat ni napravil. Mesto da bi bili prsti porinili in odnehali, so se oklenili zavitka, ki ga je potegnil iz odprtine nazaj. Pisma spravi v žep in se z isto naglico, s katero je prišel, napoti zopet po majhnih, križa-jočih se ulicah, toda ne na svoje stanovanje. Ko je bil na tem. da se res tako nelepo maščuje, se mu je naenkrat uprl notranji čut njegove časti. Tanko-I vestnost se mu je povrnila in mu oslabila željo po maščevanju. Niti Bril-lault, niti gospa Brillault, niti Lartail niso vzbudili v njem najmanjšega čuta usmiljenja. Žena je bila zrela ptica, I moža pa politična hudobneža. Kakor jc že dejal, ti ljudje so zaslužili vse. Montbrun si je ponavljal to trditev, ko se je oddaljeval od pošte: »Pa vendar vse zaslužijo! Vse zaslužijo!...« Pristavil je: »Uničiti jih s takim ali takim sredstvom, je delo, ki je zahteva javni blagor.« In vendar se mu je vest ustavljala, ko se je hotel z gotovostjo odločiti za ali proti. In h komu je tekel s tako mrzličnimi koraki? Šel je tje, kjer je moral biti Brillault najbolj sovražen; namreč proti velikemu semenišču, da bi ondi poiskal svojega prijatelja, duhovnika, ki ga jc oni večer brezverski poslanec na govorniškem odru na najgrši način ovadil. »Da. bi le abbe Pierron ne bil še odpotoval,« si jc dejal. »E, dobro! Če je j odrinil, naj bo to znamenje, da oddam I pisma na pošto, in to bo pravo. Kajti, ko bi ne bilo teh grdih postav, bil bi i Pierron varen tukaj. Tako so ga pa j vsled protiverskih postav pregnali iz 1 semenišča, kakor nedolžno žrtev.« IV. Abbe Pierron še ni odpotoval. V majhni sobi, ki je služila duhovniku za pisarno, je našel Montbrun profesorja dogmatike, katerega so njegovi politični nasprotniki opisovali na zadnjem shodu kot mračnjaka, ki je vodil boj i zoper republiko. Duhovnik jc zabijal žreblje v zaboj knjig. Prazni predali knjižnice so bili edino znamenje, ki je kazalo, da se ta borna celica prazni. Miza, par stolov, naslonjač, klečavnik in pod mizo tanka preproga, to je bila vsa oprava te sobe, ki jc Sulpicijanu služila dvajset let. Na pisalniku je stal križ, in drugi križ je visel nad klečavnikom. štirje bakrorezi s svetimi podobami so krasili stene, poleg njih je visela slika starega duhovnika, sklonjenega nad naslonjačem, z rožnim vencem med prsti; to je bil baje prvi prednik tega reda. Pod to sliko so bile napisane besede: »Srečen duhoven, ki trpi, ker biti žrtev, to je njegov poklic.« Pojasnjevale so ascetnično življenje M. Pierro-na. Slednji je bil majhen, čokat mož, kateremu zatajevanje ni žzmanjšalo polnokrvnosti, ki je oblivala z rdečico njegova široka lica. Toda poteze na ustih in očeh so dajale temu obrazu tak duhoven izraz, da človek vpričo tega moža ni videl drugega, kakor ustnice, od katerih so izžarivalc apostolske besede, in oči, iz katerih je kipela živa vera. Z ljubeznjivim nasmehljajem sprejme Montbruna, rekoč: »Oh! predragi gospod, kako ste lju-beznjivi; saj ste mi gotovo prinesli novic o svoji izvolitvi, da me tolažite pri odhodu!... Kajti odločeno je Ravno »O d r e t i se ne damo!« Nato se bavi dr. Lampe podrobno liberalnimi trditvami, da hočejo kmečki poslanci meščane »oclreti«. Popolnoma neresnično je, kar govori dr. Tavčar o bremenih, ki jih baje meščani nosijo za kmeta. Davek, ki se v Ljubljani plačuje, je iz cele dežele nabran, zato ne velja sklicevanje na dotične številke. Vzemimo n. pr. Mestno hranilnico! Iz cele dežele vleče obresti, a noben vinar ne pride na deželo nazaj, vse je v korist mestu. In podobno jo pri drugih stvareh. Zato je pa jako krivično, če libcralci hujskajo zdaj meščana proti kmetu. Dejstvo je, da so kmečke občine danes neprimerno bolj obremenjene, kakor Ljubljana. Ljubljana ima 25-odstot,no občinsko doklado, kmečke občine pa nosijo povprek: 40 do 50 od- . stotkov občinske, čez 20 odstotkov cestne in povprek 6 do 7 odstotkov zdravstvene doklade, tako da nosi prebivalstvo poleg državnih in deželnih davščin povprek po 60 — 70 odstotkov doklad. So pa občine, koder vsota teh doklad znaša 150 do 200 odstotkov! Kdo ima torej pravico upiti: Odreti se ne damo? Od vse kar se na deželi iz javnih sredstev 1 nega ustvari, ima slednjič meščan .jiček; zato pa nimajo pravice liberalci hujskati proti kmečkim poslancem! Tudi ljubljanski župan, ki je začel hoditi na kmete, naj to raje pusti. Saj mu prijateljstva do kmetov nihče ne verjame. Ljubljanski župan se naj drži svojega pravega posla, kajti pri občinski upravi ljubljanskega mesta bi ga lahko dovolj imel! Na drugi strani pa liberalci kmete hujskajo. V nekem kraju so liberalci med ljudmi razširili vest, da se bodo z novim letom naložili novi davki, po 7 kron na vsako tele, tako so ljudje iz samega strahu začeli teleta klati. Seveda ni nič res na tem. Liberalci take laži trosijo samo, da bi ljudstvo nahujskali na poslance. Istina je, da je finančni minister predložil že na zahtevo naših poslancev zakonski načrt, po katerem bi se državni zemljiški davek znižal za' 15 odstotkov, hišni davek pa za 12 5 odstotkov. To bi bilo v korist kmetu. Gospoda iz nemškega Gradca proti slovenskim mlekar-n a m. Zadnji čas gredo z vso silo proti kmetom. Postava zoper ponarejanje živil se najstrožje izvršuje. Mi nimamo nič proti temu, če se ta postava pravično. četudi strogo izvaja. A izvajati se ne sme pristransko, s sovraštvom do kmeta in izvajati se mora od strokovnjakov, ki morejo biti tudi kmetu pravični! Iz nemškega Gradca hodijo zdaj okoli kmečkih mlekarn gospodje, ki preiskujejo mleko, in posledica so visoke kazni. Pri eni mlekarni bodo znašale kazni 8 do 10.000 K! Kmet mora več kazni plačati, kakor za mleko dobi! Kdo bo potem kmetoval? Delovanje teh gospodov iz nemškega Gradca se zasleduje; za danes povem le, da njihovo preiskavanje strokovnjaško ni pravilno. O teh sodbah bomo drugje govorili odločneje! Dr. Lampe slednjič opisuje liberalno obstrukcijo proti postavam, ki jih je sklepal deželni zbor v korist kmetu. Zdaj napovedujejo novo obstrukcijo, ko se snidemo po praznikih! Dobro! Ml smo pripravljeni! Vztrajali bomo, 1 dokler nasprotniki ne počepajo, potem pa sklenili, kar spoznamo za koristno našemu ljudstvu! (Burno odobravanje.) Gospod nadzornik Legvart je poučeval, kako ravnati z mlekom, da se ne bo moglo nič očitati. Tudi nadzornik Legvart je potem, kar je slišal, mnenja, da graški gospodje ne postopajo pravilno. Priporočal je največjo snago in skrb za dobro posodo. Potem je govoril o umetnih gnojilih, skrbi za travnike, o prašičjereji itd. Shod je jako dobro uspel in so se poslušalci res zanimivih in poučnih izvajanj živo udeleževali. Dnevne novice, + Deželni zbor kranjski bode, kakor se nam poroča, mogel zborovati do konca meseca prosinca. + Kadar se barka potaplja, jo za- puste podgane, pravijo, in najprej mlade, ki se najbolj boje za svoje življenje. Dr. Žerjav je torej izstopil iz izvrševal-nega odbora liberalne stranke, kakor poroča »Narod« in kakor smo tudi mi včeraj izvedeli ter tudi vzrok povedali. Za Žerjava samega izvrševalnemu odboru liberalne stranke najbrže ne bo bogvekako žal, ker veliko z njim gotovo niso izgubili. Ampak hudo je to, da Žerjav reprezentuje mlado generacijo in cla je moral odstopiti, ker ga je ta pozvala. To se pravi, da se hočejo mladi od starih popolnoma ločiti, ker so videli, da so stari nepoboljšljivi grešniki. Zlasti zdaj so se izkazali za popolnoma nesposobne politike, ko je »Sl. klub« na Dunaju njihove klavrne poslance tako neizrečeno »postavil na dilco«. kakor se pravi, in mlade strašno boli, da liberalna stranka danes reprezentuje veliko ničlo. Ampak »mladi« so se pri tem sami zelo blamirali, kajti pokazalo se je, da tudi oni niso vstanu stranke poživiti in njihov voditelj Žerjav je igral kaj žalostno vlogo. Edini spomin za njim bodo njegovi govori, s katerimi je dolgočasil ljudi v Šmartnem, Železnikih, na Kazini pri Škofjeloki in v Šiški pri Moharju, kjer je slavil svoj zadnji »triumf«. Najbolj zabave pa vzbuja dejstvo, da sta se »Narod« in »Dnevnik« pred kratkim bahala, kako se bodo januarja meseca zbrali vsi slovenski in hrvaški liberalci in se bodo »prenovili« — pa smo zdaj v decembru in je pri liberalcih vse tako razbito in razdejano, da štrli iz razvalin samo še en steber: dr Tavčar. -f Katol. polit, društvo škofjeloškega okraja poslancem S. L. S. Katoliško politično društvo škofjeloškega okraja je poslalo dr. šusteršiču sledečo brzojavko: »Katoliško politično društvo za škofjeloški okraj čestita Vam, dr. Kreku, »Slovenskemu klubu« in »Slovanski Uniji« k sijajnemu uspehu pri rešitvi parlamenta in izreka zahvalo za trud in neomejeno zaupanje vrlim neutrudljivim zastopnikom! Krepko naprej, mi stojimo za Vami! — Dr. Hubad, Šinkovec. Hafner.« + »Kmečka zveza« radeška poslancem S. L. S. »Kmečka zveza« za Radeče je poslala »Slovenskemu klubu« sledečo brzojavko: »Radeče. S ponosom zasledujemo krasne uspehe Slovenske- ' ga kluba. Zato živela in slava Vseslovenski Ljudski Stranki in njenim poslancem!« — »Kmečka zveza« sodnega okraja Radeče.« -f Najbolj blamlrana skupina avstrijskega parlamenta, »die sogenann-te Plojgruppe«, se oglaša v »Narodnem Dnevniku«, ki velja za pravo glasilo vseslovenskega liberalizma. »Die Plojgruppe« najprej pohvali »Slovenca«, češ, »priznati se mora, da je klerikalno časopisje v zadnjem času s tako vnemo nastopilo za svoje poslance, da bi bila ta vnema vredna boljše stvari.« Seveda, »Slovenec« bi bil moral v zgodovinskem boju, ki so ga bojevali naši in češki agrarni poslanci zoper vlado, nekoliko slave posvetiti tudi gosp. Ploju ali pa pesniku dolgih jadranskih himen, gospodu Tresiču, pa bi nas zdaj »Dnevnik« najbrže bolj pohvalil, kakor nas je . . . Potem pa »Dnevnik« po »Narodovem« vzgledu odreka Krekov predlog Kreku, oziroma »Slovenskemu klubu«. To početje je tako smešno malenkostno, da se osmeši, kdor bi nanj odgovarjal, ampak »Dnevnik« se tako debelo laže, da treba saj registrirati. Pravi namreč, da je dr. Kramar videl »zagato«, v katero je zašla obstrukcija in zato v »Slovanski Uniji« sprožil misel o spremembi poslovnika, ki da jo je pobral dr. Krek! »Die Plojgruppe« je res izvrstno informirana. Predlog za izpremembo poslovnika je zamislil in izdelal »Slovenski klub«, to svojo namero že v poletju češkim agrarcem razodel in z njimi vred čakal pravega tre-notka, da ga sproži. Obstrukcija čeških agrarcev ni bila nobena »zagata«, ampak zelo dobro premišljena, dr. Kramar pa o Krekovem predlogu še takrat, ko je bil že vložen, ni nič vedel, ampak ga je le pozneje skupaj s Šu-steršičem in Udržalom vred v »Enoti« redigiral in sicer nebistv&no. To je dr. Kramar tudi sam povedal in to vč parlament razun »Plojgruppe«, ki se ji danes v Avstriji vsak smeje. Predlog sam imenuje »Dnevnik«, da je »pravo sredstvo v pravem trenotku« — samo to ga boli, da ni zrastel na zelniku liberalne Plojeve grupe. To je res hudo in nam je žal za liberalce, da imajo take imenitne zastopnike, ki jim nikoli nič v glavo ne pade. + Poslanec Udržal je v debati o Krekovem predlogu izborno odgovoril tistim kratkovidnežem, katerim je žal za obstrukcijo, med katere spadajo tudi slovenski liberalci, tako-le: »Res smo dali iz rok orožje, a zastarelo orožje. V modernem času zamoremo zmagati le, če imamo uspešnejše orožje, kakor ga zahteva ustavno življenje. Tako orožje imamo v velikem taboru »Slovanske Unije«. Mi hočemo hoditi po n o v i h p o t i h in zato smo tudi »Slovansko Unijo« ustanovili. Zato smo se združili v velikem taboru »Unije«, da ne rešimo samo češko vprašanje, marveč vse slovansko vprašanje tako na severu, kakor na zahodu in jugu. V tem smislu bomo združeni v »Slovanski Uniji« vedno delali in ostali skupaj!« — To so krasne besede in dokaz, da bodo češki agrarci ostali zvesto na naši strani in da se želje izvest-nih majhnih politikov-intrigantov ne bodo izpolnile. -f »Odzdaj Je Avstrija postala v resnici slovanska država«, piše »N. Fr. Presse« v nedeljo, ko je bil sprejet Krekov predlog. Prišla bo pariteta v ministrstvu, v nevarnosti je nemško uradništvo, nemško liberalno meščanstvo je nehalo biti edini faktor v državi — tako jočo in stoče glasilo združenega liberal-stva in judovstva. Za nas je to jako dobro, če »Presse« vpije in toži, ker potem je Slovanom gotovo zelo v korist in topot je »Prese« zelo dobro pogodila, ker liberalni Nemci res ne bodo veliko več pomenili v državi. Zato je pa »Narod« tudi tako zelo pobit, saj je njemu, kakor je dejal dr. Tavčar, ko je zagovarjal zvezo s kranjskimi liberalnimi Nemci, liberalizem več kakor slovenstvo. Kako bi torej »Narod« no tarnal in jeze pokal? . . . -j- Le še spomin bo živel o nemških nacionalcih, je pisala »Tagespost« zadnjo soboto, če se sprejme predlog dr. Krekov. To je zasluga in uspeh predloga »Slovenskega kluba«. Naši liberalci pa so, ko so bili na vladi, napravili zvezo z nemškimi liberalci, potem pa so jim šipe pobili, kar so Slovenci drago plačali. Razlika med 20. septembrom 1908 in 18. decembrom 1909 je res zelo velika! -f Celjski mestni svet se je čutil 17. t. m. poklicanega zoper slovansko obstrukcijo protestirati, kakor je to dan pozneje storil tudi takozvani »Slovenski Narod«. Zdaj pa je vsaka obstrukcija onemogočena in vsa Evropa je radovedna, kaj bo slavni celjski mestni svet zdaj sklenil . . . Renegati na Spodnjem Štajerskem se morajo res povsod in vedno blamirati kakor naši liberalci. Pa ni čuda: saj niso samo ene krvi, ampak tudi enega duha. + Imenovanja v ministrstvih. Finančni minister je ministerijalnega podtajnika dr. Karola Šavnika imenoval za ministerijalnega tajnika v finančnem ministrstvu. — Naučni minister je imenoval tajnika kranjske deželne vlade dr. Avgusta viteza Ban-niza za ministerijalnega tajnika v finančnem ministrstvu. -+- Promocija. Danes je bil na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava gospod Ferdinand T o m a ž i č , deželni konceptni praktikant v Ljubljani. Iskreno čestitamo! 4- Slabo za nas. Kakor »Mir« 18. t. m. v nekem članka pojasnjuje, je* Rožna dolina na Koroškem prav zelo v nevarnosti, da ne postane v dveh desetletjih popolnoma nemška. Slabo je v Šmarjeti, Kočubi, Glinjah, Medborov-nici, Resnici, Borovljah, kjer je deset nemških društev, Ljubelju, Rožentavri, Svetni vasi, Goričah, Bistrici, Podgorju, sploh malodane povsod. »Mir« toži, da je velika brezbrižnost med ljudmi in voljnih mož izobražencev tudi ni. Medtem ko Slovenci sp6, so Nemci že skoro v vsaki vasi ustanovili svoja društva. — To je za nas opomin, da se energično lotimo narodno-obrambenega dela! + Iredcntovci in Slovani na Primorskem. Rimski list »II Principe« skuša na dolgo in široko utemeljevati, da zahtevajo italijanske narodnostne koristi, da se Lahoni v Trstu in Primorju sporazumejo z »Dunajem«, s katerim naj vodijo skupen boj proti sem vam hotel pisati. Škof mi je pre-skrbel drugo mesto. On je mnenja, da kar najhitreje zapustim semenišče. Gotovo je, da moramo vsi oditi. Pa vendar; dejstvo, da jaz nisem več tu, način, kako so me ovajali na govorniškem odru, morda pripomore, da se za druge pridobi čas ... Nocoj odidem ... Žrtev je bila težka. Pomislite: Dolgo vrsto let sem poučeval bogoslovce in sedaj se j moram v petinšestdesetem letu priučiti poslu voditelja ženske kongregacije.« Imenoval je nek ženski red v drugem mestu škofije. »Toda to je poizkušnja, ki jo je Bog poslal. Bog nas nikoli ne blagoslavlja bolj nego kadar nas iz-kuša.« Slovensko gledallle. Etbin Kristan: »Kato Vrankovic«. Habcmus papam! — podobno sem si mislil včeraj, ko sem gledal E .Kristanovega »K a t o n a V r a n k o v i -ča« —• imamo dramo! Velike so hibe: Zalet je mogočen, a konec tako majhen in vsakdanji, dikcija v svojem idealizmu časih tako naivna kakor sanje meniha Campanella, besede tečejo kekor povodenj in so celo prvo dejanje od konca do kraja pokvarile. Irma ni dramatična oseba, ki bi posegla v tok dejanja, ampak lo ornament. Slavka pa, ki je neposredni povod, da Kato omaga in pade, nam Je v svojem bistvu nerazumljiva — genij se izprerneni na koncu v navadno žensko bitje — in koliko bo profesorska kritika našla na takozvani vzgradbi drame, na značajih in po njih povzročenih zapletkih še napak, sam Bog vedi; malo jih gotovo ne bo. Ampak dejstvo je in ostane, da je »Kato Vrankovic« krepko delo in da v njem polje resnično življenje, kar je nekaj izvanredno redkega v slovenskih dramah. Kato Vrankovič — to je jugoslovanski Hamlet. Majhen jo in mehak, pa bi bil rad tako velik! Že ko stopi pred svojce, ki ga pričakujejo kakor Izraelci mesijo, čutimo, da bo ta moč padla, da se mu bo izpodletolo in majhen kamenček bo, ki bo ustavil voz na triumfalni poti. Morebiti pisatelj sam ni čutil, kako pritlikavega ga je naredil. Kaj bi ga bilo stalo če bi bil stopil pred narod in zatožil očeta? Saj jc očetov greh tako razumljiv, da bi mu odpustil najstrožji sodnik na svetu, kaj šele masa! In oče, ki je dejal sinu: Pojdi in stori, kar moraš storiti!, je liil pripravljen za vsak udarec. In kaj če bi se bil sin sam obtožil? Da se ima za svojo eksistenco zahvaliti očetovemu zločinu? Na roke bi ga bila dvignila množica, njena ljubezen, ki je kakor morje velika, bi bila vsako pego izbrisala. Še večji bi bil Kato kakor jo želel biti! Padel je zaradi — ženske, ker mu je bilo do nje več kakor do svojega velikega življenjskega cilja! Ker je bila ona. ki naj bi ga bila kakor Devica Orleanska popeljala na prestol odkoder bi bil viadal narod in razgnal »miaz-me«, v resnici le mala in dobra Slavka, je postal neznaten in slaboten tudi on ' — narobe Katon. In naši »Katoni« so res tako majhni — to ni krivda pisateljeva! Iz podobnega lesa je Slavka; sploh vsi, ki v tej drami nastopajo razun pl. Lajbna in njegove hčere. Slavka kaže pot Ka-tonu, ono ozko in trnjevo, a na-ravnostno stezo. Nikoli nič neresničnega storiti! to so si zapisali ti ljudje na svoj prapor — sami sebi nič biti, a drugim vse! jc vsebina njihovemu življenju. Pa ko pride velika izkušnja, se pokažejo v tem zlatu tudi neplemenite kovine. Ne padejo samo Katoni, tudi , Slavke se izpodtaknejo na tej poti. , Slavka se ne more velikodušno odreči 1 Katonu. ne cla bi ga postavila pred vprašanje, pred katerim ve, da bo omagal; ne more. ker jo peče in boli, da ga ljubi tudi druga. Irma ima lc eno hibo: da je pisatelj premalo poglobil njeno vlogo in da je zato veliko pre-malo jasno, cla tudi ona globoko posega v Katonovo usoclo: saj je ona tista moč, ki je Slavka nima. in ki bi jo Kato tako rabil, da postane, kar ni: nadmož, vladar in stvarnik. Pl. Lajben je morebiti za Katonom najboljši; njegova karakteristika se je pisatelju posrečila. Nemala hiba pa se drži tudi njega kakor vseh drugih: Kristanove osobe preveč govore same o sobi To so tisti nesrečni dialogi, to so tisti uvodni prizori v prvem dejanju, ki bi sc morali neusmiljeno črlati naj-menj še za eno tretjino. Osebe karak-terizujejo same sebe; menj vidimo o njih dejanj kakor se nam o njih pripoveduje, in to silno škoduje dramatičnosti. Grajal bi tudi patetičnost in tisti nepotrebni nakit: sugestija, dedičnost, bromkali, in nebroj drugih moralizo-vanj, razkladanj in socialno - politiš-kih ekskurzov, pa preveč ne morem, ker mi razun velikomiselnosti te drame vznesenost jezika najbolj ugaja: to je dikcija, ki ni otla, ampak je nosna velikih stvari; roditeljica nove dobe, mati predhodnikov mesije. Večkrat me je spominjala na Michaelisovo »Revolu-cijsko Svatbo«, zlasti, ko sem slišal frazo o petelinih, ki pojo novo jutro. — Ostale osebe so manjše vrednosti; Pravica je Kato, kakršen bi moral biti, Rimljan iz prve republike, ki se je slučajno izgrešil med Jugoslovane in postal časnikar mod njimi; sicer pa tudi on samo čaka Napoleonov, sam pa ni, in bogve, če se Sironiču ne bo kedaj posrečilo kupiti od njega list in tiskarno .. . Iii ja. Vrankovic je tista dobra duša, ki se navdušuje, pa vedno tam ostane, kjer je; rojena je za nižave; svoje sanje zapušča sinovom, ki se mučijo s to nesrečno dodščino do smrti. Tudi njega jc pisatelj morda nehotč karikiral pravtako dr. Sajaca, ki jo zvečer še skeptik, zjutraj pa duha »novo ero« kakor konj smodnik na bojnem polju. Mogoče, cla sem se v marsičem motil zato naj o tej drami vsak misli, kar hoče; jaz som iz nje čutil nekaj nenavadnega saj za naše razmere, ki so v literarnem oziru tako žalostne in sra- primorskim Slovanom. Sele tedaj, ko bodo Nemci in Italijani združeni premagali Slovane, bo prišla vrsta na med tem časom dovolj oboroženo in pripravljeno Italijo, v katere naročje bo padel Trst in celo Primorje kot kako zrelo sadje. Do tega časa pa naj avstrijski Italijani ne kažejo Iredentov-stva . . . Ej, kako so otročji! — Doktorjem prava je bil danes promoviran na graški univerzi g. dr. Vilko P f e i f e r, konc. praktikant pri c. kr. dež. vladi, sin bivšega mnogoletnega drž. in dež. poslanca g. Viljema Pfeiferja. — Velika povodenj je okolu Trzina. Včeraj zvečer se je kamniški vlak moral pri Trzinu vrniti nazaj v Domžale in ni prišel v Ljubljano. Tudi v Kamnik ni mogel peljati vlak. — Deževje je napravilo precej škode tudi v Trstu. V ulici del Bosco je podrlo hudourje več zidov, v resni nevarnosti je bila rodbina Furlan, stariša jn en otrok, ki so jih rešili ognjegasci. Voda iz kanala državne železniške proge pri Gvardieli je pretila razrušiti neko kmečko hišo, blizu Rocola pa je zemlja posula progo, da so morali potniki izstopiti. Pri meljah se je podrl neki griček. — Soča je silno narastla in trg Sagrado je v veliki nevarnosti. — Stalni umetniški salon zagrebških umetnikov so odprli v Zagrebu, Ilica št. 54. Kupcem umetnin bo na razpolago trgovec Ulrich, ki ima svoje prostore v isti hiši. — Jelen v ljubljanski okolici. Iz Vižmarjev se poroča: Preteklo soboto je napravljal gramoz v takozvanem Vižmarskem Dovju Janez Trampuš z delavci. Zemlja je bila zmrzla in naenkrat začujejo v bližini topot kot konjskih kopit. Ko se ozro, so zagledali skoro tik sebe velikega lepega jelena, ki je tekel v smeri od Ježice proti Mednu. Imel je kak meter dolge rogove, in z ozirom na velikost je tehtal kakih 200 kg. Videli so ga tudi potniki osebnega vlaka, ki so mu skozi odprta okna mahali z rokami. Pritekel je do železniškega tira, obstal in ko je vlak odšel je skočil čez progo ter odhitel v staneški hrib. Videlo ga je več ljudi, kako je dirjal čez travnike. Prehoda ni iskal nikjer, temveč je skakal čez visoko grmovje. Pritekel jc gotovo od daleč — V Avstriji defravdant — v Chili odvetnik. Dr. Lorenzetto, ki je v Pulju poneveril nad pol milijona kron in pobegnil, je sedaj v chilskem mestu Val-parajzo — otvoril odvetniško pisarno. — Laška realna gimnazija v Gorici. V nedeljo se je vršilo v Gorici posvetovanje za ustanovitev laške realne gimnazije v Gorici, ki naj bi nastala s stroški Gorice in furlanskih občin. Odzvalo se je osebno nekaj županov, drugi so se pridružili pismeno. Tak zavod bi se imel odpreti že s prihodnjim šolskim letom. Pravijo, da bi bilo za prvo leto stroškov 12.000 K, po osmih letih na leto 80.000 kron. Županstvo iz Gradišča je pisalo, da naj se ustanovi na državne stroške laška gimnazija v Gorici. Ima prav. Pa zraven tudi slovenska na državne stroške! Da bi mogle furlanske občine tolik potrošek prenašati na leto, na to še misliti ni! — Trgovci — tihotapci. Radi znanega tihotapstva čez mejo so aretirali v Gradišču ob Soči trgovca Julija Vel-metti ter ga pripeljali v goriške zapo- motne. Zato se tudi ne bom brigal, kaj bodo drugi o »Vrankoviču« pisali, v meni je kljub svojim nedostatkom vzbudil neko slutnjo mogočnosti in plodne sile; morebiti sem bil tako razpoložen in sem se preveč razveselil, ko sem po tolikih otroških poizkusih videl vendar nekaj možkega. XXX Z igralci bi bili lahko zadovoljni, Če bi nekateri, kar se vlog tiče, bili bolj sigurni. G. Nučič boljše ni mogel igrati, njegov temperament jc nalašč za Ka-tona Vrankoviča; g. Verovšek je bil tudi na mestu, boljši pa bi bil tudi lahko, zatikal se je preveč v besedah in gestah. G. Bohuslav je talentiran igralec, to je včeraj zopet pokazal; če bi pa bil pl. Lajben v mnogih momentih nekoliko bolj rezerviran, bi bil še verjetnejše učinkoval. Gospa Borštnikova jc bila popolna, nič menj gdčna. VVinterova; obema ne moremo zaradi nobene stvari prigovarjati. Gg. Skrbin-žek, Bukšck, Danilo in Grom so bili vsak po svoje umestni; g. policijski komisar pa se je vedel skrajno smešno. Končno se mi ne zdi preveč po-vdarjati, da ima »Kato Vrankovič« veliko vzgojno vrednost, zlasti za mladino in da se bo brezdvoma smel pokazati na marsikaterem slovanskem odru. Če se izpili, se d d iz njega narediti cclo kaj velikega. F r a n c T e r s e g 1 a v. re. Zaprli so v Krminu trgovca Valentina Banello ter krčmarja Valentina Paškolet in Ivana Kocjančič. Baje izpustijo iz zaporov Suzano in brata Tess iz Krmina proti zadostni kavciji. Glavni »kontrabantar« je znani Peter Pian iz Dolenjega. Imel je v svrho »kontra-bantanja« tudi sod, v sredi razdeljen s trdnim dnom. V enem delu je imel neko tekočino, v drugem pa so bili dobro skriti likerji. Imel je obširen delokrog. Preiskava spravi še marsikaj na dan. Ko bo kaznovan v Avstriji, ga izročijo Italiji, kjer so kazni za »kontra-bant« mnogo hujše. — Kdo je zadel glavni dobitek državne loterije? Vest, da bi bil zadel glavni dobitek državne loterije vojak Edvard Kogl, ni resnična. Dunajsko časopisje poroča, da je Kogl ljudi navlekel in tako tudi časopisje. Kdo je zadel glavni dobitek, se še vedno ne ve. Dobitek 10.000 K jc zadel neki ubogi delavec na Dunaju. — Samoumor gimnazijca. Pod lokomotivo se je vrgel blizu Volčjedrage 171etni gimnazijec šestega razreda Edvard Tischler iz Trsta, sin podravnate-lja kreditnega zavoda v Trstu, Karola viteza Tischler. Lokomotiva mu je odnesla eno nogo in eno roko. Še živega so s prvim vlakom odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer je pa kmalu potem umrl. Vzrok tega nesrečnega koraka jc baje slab napredek v šoli. — Strogo kazen je zagrebškim di-jakom-demonstrantom za Supila prisodila tamošnja policija. Obsojeni so bili deloma v večdnevni zapor, deloma pa celo na triletni izgon iz Zagreba. Dr. Reberskega so kot povzročitelja demonstracij zopet zaprli in izročili drž. odvetništvu. Ko je dotični policijski pristav, ki je dijake obsodil — Ivopsa — minolo soboto ponoči v neki gostilni naletel na družbo prijateljev dr. Reberskega, so ga začeli izzivati in ga končno oklofutali. Telefonsko pozvana policija je potegnila sablje ter je tekla kri. Aretiranih je bilo 7 oseb. — Strojniki za jednakost s častniki. Gibanje med Lloydovimi strojniki, ki zahtevajo popolno jednakost z oficirji, še ni prenehalo. Društvo seveda tega ne more dovoliti in zastopniki strojnikov so pripravljeni prijeti za skrajno sredstvo v dosego svojih ciljev. — Gimnazijci stavkajo. Učenci 7. gimn. razreda v Kotoru so zapustili kakor en mož šolsko sobo, ko je vstopil dr. Hinko Grbavčič, da bi poučeval. Ko je njegova ura potekla, so se zopet vrnili. Kot vzrok stavke navajajo učenci, da jih je učitelj brez povoda razžalil in da ga bodo bojkotirali. — Hrvatica na dunajski dvorni operi. Te dni je bila na dunajski dvorni operi angaževana gdč. Mira Korošec, Hrvatica rodom iz Siska. Zastrupljenje častnikov. Z Dunaja poročajo: Stotnik-avditor Kunz, ki je vodil tudi procese proti avtomobilskemu roparjuProkscliu in vlomilcuGold-schmidtu, vodi preiskavo glede na Iiofrichterja z vso natančnostjo in kolikor mogoče hitro, da bi se prišlo hitreje do zaključka. Včeraj je bil Kunz v Lincu, kjer je našel neko novo sled, ki se tiče neke civilne osebe, katero osumlja poleg drugih otežkujočih ciankalija delati nobenih težav. Ta okoliščin tudi to, da ji ne more nabava oseba ne stoji s Hofrichterjem v nobeni zvezi. — Stotnik-avditor Kunz je izjavil, da je v kriminalistiki Hofrichter-jev slučaj edini, da se časopisje, predno je šo končana preiskava, vmešava vanjo. Dosedanja poročila o preiskav-nih uspehih niso avtentična in ni izključeno, cla bo imel sedanji proces še posledice. V Line je Kunz 20. t. m. zopet prišel. Preiskal je še enkrat Hof-richterjevo stanovanje in zaplenil pisma, ki bodo prišla v preiskavi prav. Kunz jo izjavil, da vprašanje o nabavi ciankalija šc ni pojasnjeno. Stotnik-avditor Kunz je tudi zaslišal v Lincu več prič. Z druge strani se poroča, da je odposlal strup štabnim častnikom nad-poročnik neke češke garnizije. Nadalj-ne poizvedbe vodijo z največjo previdnostjo. — Povodenj v Idriji. Kakor poroča včerajšnji »Narod«, je v Idriji taka povodenj, da jc pouk ustavljen. Spodnji del mesta jc pod vodo. Hlodi so potrgali grablje. — Prosimo hitrih in točnih poročil. k Nemška zmaga. V Zrelcu so pri občinskih volitvah v tretjem razredu vsled skrajnega terorizma zmagali nemški nacionalci. Tudi drugi in prvi razred si smatrajo za zagotovljen. Štajerske novice. š Velike povodnji. Iz Celja poročajo: Savinja je zaradi deževja in južnega vremena narasla malone za štiri \ metre. .Vsa celjska okolica je pod vodo. I Mestni park je poplavljen, ravno tako , Rakuševa, Lutrova ih Janez Gabrielo-va cesta, pod vodo je tudi slavnostni travnik. V plinarni morajo delati ognjegasci, da ne vdore voda v peč. Šole so slabo obiskane. Voda še narašča. — Tudi drugod po Spodnjem Štajerskem je velika povodenj. š Umrl je kontrolor južne železnice Gračner v Zidanem mostu. Zadela ga je pred nekoliko dnevi kap. Telo prepeljejo jutri v Kamnik, kjer ga pokopljejo. INOZEMSTVO. Napad na rumunskega ministrskega predsednika. Dne 21. t. m. zvečer je neki delavec trikrat ustrelil na rumunskega ministrskega predsednika Bx*atiana in ga nenevarno ranil. Napadalca so zaprli. Revolucija v Nicaragui. Vstaši so porazili Zelayevo armado in jo popolnoma obkolili. GROZNI VIHARJI IN NEURJE. Iz vseh krajev sveta dohajajo poročila o groznih viharjih. V Švici imajo strašne snežne viharje. Gorski prelazi so zameteni. Berninski prelaz je tako zasnežen, da so morali pustiti vozniki voze in so na vso moč hiteli, da rešijo sebe in konje. Iz Libave poročajo o groznem orkanu. Več ribičev je utonilo. Neki ruski parnik je pripeljal 5 mornarjev, ki jih je rešil z neke utapljajoče nemške ladje. Na Atlantskem oceanu divjajo grozni viharji. Veliki prekmorski par-niki imajo velikanske zamude. Iz Secampa poročajo, da se je potopila ribiška ladja »St. Jose«. Utonilo je šest mornarjev. Furlanija je tudi v nevarnosti povodnji. Zaprli so Sočin most pri Zdrav-ščini. Bregove so prestopile reke Vipav-ščica, Torre, Versa in Jndrio. Vipavska dolina je večinoma preplavljena. Več krajev je pod vodo. Včeraj popoldne se je vreme izboljšalo. Telefonska in brzojavna poročila. ZMAGA S. L. S. NA GORIŠKEM. Gorica, 22. decembra. Kandidat S. L. S. župan Zlobec je dobil 10.730 glasov, agrarec Vran 2358, liberalec Vrto-vec 4079, dr. Turna 1218 glasov, 59 glasov je bilo razpršenih. Veljavnih oddanih glasov je bilo 18.444. Kandidat S. L. S. je dobil za 3026 glasov več kot vsi nasprotniki in kot je bilo število raz- | pršenih glasov. ZADNJA SEJA DRŽ. ZBORA PRED PRAZNIKI. Dunaj, 22. decembra. Danes je imel državni zbor zadnjo sejo pred prazniki. Zbornica je sprejela proračunski provizorij v drugem in tretjem branju, trg. pooblastilni zakon in spiritov konti-gent. Proračunski provizorij je bil sprejet z 246 proti 202 glasovom. Glasovali so proti člani »Slovanske Unije«, ki so bili navzoči, socialni demokratje in Rusini. Socialni demokratje so glasovali za nujnost tretjega branja proračunskega provizorija, v meritumu so pa glasovali s »Slovansko Unijo«. Nato jo bilo zasedanje državnega zbora od-godeno. Dunaj, 22. decembra. Prihodnja seja državnega zbora bo v najboljšem slučaju še-lo meseca februarja. V mesecu januarju se bodo vršila posvetovanja med voditelji levice in slovanske desnice o prihodnjem dnevnem redu državnega zbora ter bo s tem gotovo vpostavljeno premirje med Čehi in Nemci. Vprašanje rekonstrukcije kabineta bo prišlo na površje še-lc po teh konferencah. Govori se, da vstopi v ministrstvo en Jugoslovan, kateremu bo poverjeno ministrstvo javnih del. Dunaj, 22. dcccmbra. Pogajanja o parlamentarnem programu za leto 1910. se prično 2. januarja. Nova večina se baje sestavi iz krščanskih socialcev, nemških svobodomislecev, Poljakov, Čehov in Jugoslovanov. Težišče pogajanj bo tvoril finančni načrt. PROCES DR. FRIEDJUNG KONČAN. Dunaj, 22. decembra. Dr. Friedjung in tovariši so danes na celi črti kapitulirali. Priznali so, da so dokumenti ponarejeni. Današnja razprava jo bila jako kratka. Najprej jo bil zopet zaslišan Supilo, ki jo izjavljal, da ni nikdar dobil denarja od Srbije. Dejal je. da se mu je očitalo, da jc za reško resolucijo dobil 100.000 K od Mažarov, a sam dr. Lueger mu je izjavil, da toga ne veruje, ker je pozneje Supilo ob-struiral in bi v tem slučaju ga gotovo Mažari javno razkrinkali. Nato je bil prebran dopis berolinskega policijskega ravnateljstva, ki piše, da jc bil pro-t fesor Markovič v kritčnih dneh lanskega oktobra ros v Berolinu. Dunaj, 22. decembra. Ko jo bil pre-čitan dopis berolinskega policijskega J ravnateljstva, dvignil se je zastopnik I tožnikov in vprašal: »Kaj imate na to odgovoriti, g. profesor Friedjung?« Friedjung se je vzdignil ob splošni pozornosti in izjavil, da je vnovič proučil vsa očitanja ter more z ozirom na vse okoliščino lojalno izjaviti, da dokumenta z dne 20. in 21. oktobra 1908 izloči in da na drugo dokumente več ne roflcktira. Izjavlja, da ga je pri vsem vodila lo dobra volja koristiti domovini. Nato izjavi dr. Itarpner, zastopnik tožnikov: »Tožitelji nikakor niso pravde radi tega začeli, da bi bil dr. Friedjung obsojen. Položaj, v katerem so Hrvatje, jo grozen; na njih leži strašen sum. Ni prvikrat, ko se jih sumniči veleizdaje. To delajo proti njim njihovi nasprotniki, da bi bili nasprotniki Hrvatov tisti krogi, katerim bi Hrvatje radi bili prijatelji. Zato so tožili. Sedaj si vsak človek lahko napravi sodbo. Koalicija lahko eksWjira pred vsem svetom. Po lojalni Vl< *vi dr. Fried-junga tožniki odstop^ tožbe. Tudi dr. Rocle je nato Supila od- stopil od tožbe, češ, di> Ii tekom razprave položaj ugodno ,ii istotam neprenehoma več mesecev neznosen smrad, kateri šc zdaj večkrat nastane in to vse kljub opetovanim pritožbam. — Na križišču Merosoune ulice in ulice pred Prulami že več tednov ne sveti električna luč. Pozivamo merodajne faktorje, da takoj ukrenejo potrebno, da se vse to popravi in upamo, da ne bo treba še odločnejše dregati v tak red. — Več plačevalcev cestne razsvetljave ljubljanske. lj Za Božičnico slovenskim otrokom na Koroškem so darovali: žužek Fran, inženir v Ljubljani, 2 K. — Anton Rojina, mizar v Ljubljani, 3 K. — Anton Simčič, deželni uradnik v Ljubljani, 2 K. — Tomaž Kajdiž, stolni kanonik v Ljubljani, k K. — Ljubljanski bogoslovci in sicer: Ivan Žeriv, 1 K. — Fran Šušteršič, 1 K. — Blaž Naglič, 1 krono. — Venčeslav Skebe, 1 K. — Fr. Pravhar, 1 K. — Matej Tavčar, 1 K. — Matej Vilfan, 1 K. — Jakob Sajovic, 1 krono 2 v. — A. Sušnik, Ljubljana, 5 kron. — Marija Podržaj, Ljubljana, Zaloška cesta 13, kot zbirka 2 K. — Dr. Josip Dolenec, profesor bogoslovja, Ljubljana, 20 K. — Zbirka profesorjev c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani: ravnatelj, dr. Požar, profesorji: Dolenec, Hočevar, dr. Korun, Lederhas, dr. Le-vičnik, Novak, dr. Svetina, Štritof, Ver-bič, dr. Zmavc, po 1 K, — skupaj 11 K. ■— Zbirka uradnikov »Gospodarske zveze v Ljubljani«: Franc Verderber, 1 krono. — Ivan Mali, 1 K. — Jožef Palme, 1 K. — Alfred Petek, 1 K. — Anton Ravnik, 1 K. — Ivan Vrhovec. 1 K, (dobljena stava). — Viktor Steska, Ljubljana, 2 K. — Josip Žurga, vratar dež. bolnice v Ljubljani, 2 K. — Franja Štark, Ljubljana, Predilna ulica, 2 K. — Dr. Vinko Gregorič, zdravnik, Ljubljana, 5 K. — Stanko Premrl, vodja stolnega kora, Ljubljana, 2 K. — Rodbina Mandelj, Ljubljana, Stari trg, 28, i K. — Alojzij Zaje, vinotržec, Spodnja Šiška, 2 K. — Bregantova Minka, 1 K. — Tometova mama, 1 K. — Hvala! Na-daljni izkazi slede. Porabite vsi vse položnice! lj Kdo ima dežnik? Pri včerajšnji Božičnici v »Narodnem Domu« je bil neki gospodični pomotoma vzet dežnik. Prosimo, naj dotičnik prinese dežnik v naše uredništvo. Vojska med laposko in Rusijo? O razmerah med Rusijo in Japonsko dohajajo zelo vznemirljiva poročila. Vse kaže, da obnove Japonci krvavi ples z Rusi. O napetem razmerju obeh držav so došla sledeča poročila: Kaj hoče Japonska? Iz Peterburga se poroča, da namerava Japonska osvojiti si severni del polotoka Sahalina in Kamčatke. Ta vest je vzbudila v Rusiji pravo senzacijo. Ruski diplomati sicer izkušajo oslabiti vtis te vesti, češ, da Japonska nima denarja, da bi se mogla vojskovati, a se temu malo veruje. Od ruskih ministrov je mnenja finančni minister Kokovcev, da se Rusija ne more spuščati v vojna podjetja, a vojni minister pravi, da so za Rusijo primeroma dobri izgledi. Iz vzhodne Azije se poroča, da je ta vest izzvala pravo paniko v ta-mošnjem trgovskem svetu. Japonci imajo že pripravljenih 1,700.000 mož. Član ruske gosudarstvene dume Glessmer je popotoval po Japonskem. Ko se je povrnil v Peterburg, jo predaval o tem, kar je videl na Japonskem v navzočnosti mnogih generalov, admirala Dubasova, grofa Witteja in drugih dostojanstvenikov. Njegova izvajanja n japonskih vojnih pripravah s n uprav senzačna. Japonska ima ob ru- sko-kitajski in ob rusko-korejskl meji že pripravljeno velikansko moč. Glessmer je po uradnih virih poučen, da postavi Japonska lahko na bojišče že zdaj proti Rusiji 1,700.000 mož! Vznemirljiva poročila s Kamčatke. Kamčatski ruski gubernator poroča ruskemu vojnemu ministrstvu, da so pozvani pod orožje vsi japonski častniki. Japonci so naročili velikanske množine živil in vojnega materiala.— Gubernatorji po ruskih provincah so dobili ukaz, naj omeje izseljevanje v Sibirijo. V Berolinu so naročili Japonci veliko kinina in obvez. Ruske priprave. Tucli Rusija se že pripravlja za vsak slučaj in pošilja vojake na Daljni Vzhod. Iz Irkutska so odposlali proti vzhodu že 50.000 mož! Rusija ima pripravljenih zdaj za slučaj vojske 250 tisoč mož na Daljnem Vzhodu. Rusija in Nemčija. Iz Peterburga se poroča, da jc VVitte obiskal zato Berolin, da poizve, kakšno stališče zavzame Nemčija v slučaju vojske mecl Rusijo in Japonsko. Kaj namerava Japonska? — Pobit ost v Peterburgu. Peterburški dopisnik »New-York Heralda« poroča, da so kljub vsem de-mentijem po ruskih uradnih krogih ' zaradi napetega položaja na Daljnem Vzhodu v velikih skrbeh. Japonska namerava v najkrajšem času anektirati Korejo, Rusija pa ni niti toliko pri-pravljena, da bi protestirala. Izvolski je priznal v zasebnem razgovoru dumi-nim članom, da se Japonska oborožuje, j a da svoje načrte tako skriva, da ne zna, zakaj se Japonska oborožuje. V Peterburgu so zelo vznemirjeni zaradi I japonskih vojnih priprav. Vojno mini- i strstvo je dobilo veliko vznemirljivih poročil, medtem ko slika zunanje ministrstvo položaj v najrožnatejši luči. Diplomacija! NOVA ZAROTA PROTI RUSKEMU CARJU. Iz Peterburga se poroča, da je to, ker so našli bombe na carjevi ladji »Standard«, ki je bila usidrana v Liva-diji, privedlo do odkritja nove zelo obširne zarote proti carju, katere voditelji so v Peterburgu, Moskvi, Kijevu iri Sebastopolu. Pomočnik notranjega ministrstva in šef orožništva, general Ivurlov, je nemudoma odpotoval v Se-bastopol, da zasleduje niti nove zarote. Nadzornika politične tajne policije, i Kandrotova. so zaprli, ker je bil član te | zarote. Kakih sto članov zarotniške j zveze v Moskvi in Kijevu so aretirali. Med njimi sta dva profesorja in nek častnik. Poroča se, da se je nameravalo izvršiti napad na carja v Livadiji, če bi pa to ne bilo mogoče, pa v Moskvi, kjer bi se car ustavil na svojem povratku iz Livadije. Znanost in umetnost. * »Quo vadiš« v slovenskem prevodu. Ravnokar je izšel v novem natisu svetovnoznani roman velikega poljskega pisatelja Henrika Sienkie-vvieza »Quo vadiš«, ki je najboljše delo označenega romanopisca. Povpraševanje po slovenskem prevodu je bilo vsik-dar zelo nujno in ne bo se moglo pogrešati tega romana, čegar zanimivo, zapleteno dejanje se vrši v prvih časih krščanstva, ne bo ga mogla pogrešati nobena slovenska knjižnica. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je oskrbela obširni knjigi lično platneno vezavo in velja vezana knjiga 5 K 50 vin., po pošti 30 vin. več. rr k ZM : O -, i> i . Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 22. decembra. Pšenica za april I. 1910.....1404 Pšenica za okt. 1910......1184 Oves za april 1910......994 Rž za april.........7 61 Koruza za maj 1. 1910.....6 52 Elektiv: trdno. Zahvala. Odbor »Dobrodelne a društva tiskarjev na Kranjskem« si dovoljuje izreCi tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so s krasnimi dobitki, denarnimi darili ali kakorkoli pripomogli k popolnemu vspeliu letoSnje društvene božičnice ter prosi vse p. n. društvene dobrotnike, da bi ohranili društvu enako naklonjenost tudi v bodoče. V Ljubljani, dne 21. decembra 1909. Povodom smrti našega nepozabnega soproga, ozir. očeta, tasta in starega očeta, gospoda Rudolfa Mayerja tovarnarja slamnikov, načelnika prost, gasilnega društva v Stobu, odlikovanega s svetinjo za 25 letno delovanje v gasilstvu izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažilo in spremstvo na poslednjem potu. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini: gospodu Francu Berniku, župniku, prečastitim misi-j narjem, dalje gasilnim društvom iz Moravč, Mengša, Domžal, Komende, Trzina in Stoba, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo slavni domžalski godbi za ganljive žalostinke in pa vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku. Sp. Domžale, 20 decembra 1909. Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in nenado-mestne izgube našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Fetra Kopiivnlkarla črkostavca, ki je po dolgi, mučni bolezni večkrat previden umrl dne 18. t. m., in bil v ponedeljek popoldan pokopan, izrekamo iskreno z .hvalo vsem, ki so nam s svojo udeležbo pri pogrebu lajšali našo žalost. Posebno se pa še zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, kakor tudi vsem darovalcem vencev., Vsem Bog povrnil V Ljubljani, dne 22. dec. 1909. Žalujoči ostali. :: Kolekufte vsako pismo i otojniiii koikorn!:: llagajničarko zmožno slovenščine in nemščine sprejme fldolf Hauptmann v 35r0 Ljubi j ani, Resljeva cesta 3494 Zahvala. 1-1 Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube našega načelnika, odlikovanega s svetinjo za 25 letno delovanje v gasilstvu, gospoda Rudolf Mayer-ja tovarnarja slamnikov i. t. d. izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilo in spremstvo na poslednjem potu Posebno zalivalo izrekamo prečastiti duhovščini: gospodu župniku Francu Berniku in prečast. misijonarjem, kateri so iz prijaznosti spremili pokojnika na pokopališče. Dalje se zahvaljujemo slavnim gasilnim društvom iz Moravč, Mengša, Domžal in Trzina, slavni domžalski godbi. Iskrena zahvala tudi darova-teljem krasnih vencev in končno vsem ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Stob, dne 20. decembra 1909. Za irostov, g silno društvo v Stobu Odbor. išče službe takoj, najraje tam kjer je tudi v službi kaka hišna sobarica. Vprašanja na zavod sv. Marte, Ljubljana. 3605 jf M. lekarna pri .Mariji Pomagaj' M.LEUSTEK @ LpiMIimia, Resljeoa ceste fl zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže Bom med. ribje ol*e SKS steklenica 1 K, večja 2 K. Tanno-chlnln tinktura za laso, gffias B preprečuje izpadanje las. Cena steklenici i; z rabilniin navodom 1 K. f Slovita ieiasine ustna in zobna voda £S- no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi 13 dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz I ust. - Steklenica 1 K. 3499 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in ^ cenikih. Med. Cognaca, Jttalaga, ruma itd. w razpoši ja po posti vsak dan dvakrat. h VIII 740/9 Na predlog sodedičev po dne 28. oktobra 1909 zamrlem g. Franu Ranth vrši se vsled sodnega odloka z dne 29. novembra 1909 jasna prestevoilna dražba i$e it. 14? ? Spodnji Sliki uloga št. 346 katastralne občine Spodnja Šiška dne 29. decembra 1909 ob 3. uri popoldne v navedeni hiši. Izklicna cena znaša 16.000 K in se navedeno posestvo le za ali nad izklicno ceno proda. Vsak ponudnik ima pred dražbo 10°/0 vadija v roke sodnega komisarja položiti. Dražbeni pogoji so pri c. kr. okrajni sodniji ali pa v pisarni podpisanega notarja na upogled. V Ljubljani, dne 18. decembra 1909. 3504 3-1 Ivan Plantan, c. kr. notar kot sodni komisar. 3493 Zahvala. i-i Za mnogobrojne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti naše nepozabne hčerke in ljubljene sestre Anice Božič roj. Šapla izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom in znancem. Zahvaljujemo se tudi za krasne podarjene vcnce in spremstvo k zadnjemu počitku. Gorica, 20. decembra 1909. Rodbina Šapla. Priporočamo našim gospodinjam pravi ^flft^GjCOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. s!. ZagaU, Y 1131,5:S I. V. Izvršuje vse : bančne : : posle. : J. C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka in menjalnica, ■ _fl ^ - ---— —1—— -v AM, AAA ^^ VhA,'^ Manufakturna trgovina na debelo in drobno. Dr. Anton Chlondowski. »Božične pesmi« za mešan zbor. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena partituri l K 30 li. Skladatelj nam podaje tri slovenske in eno latinsko božično pesem; skladbe so boljše vrste, motivi domači, kretnja živa, zategadelj se bodo pesmi kmalu udomačile in se zamorejo toplo priporočati slovenskim koroni. Nekateri alterirani sekstakordi so malo trdi; tudi naj tenor v zadnji pesmi poje zadnje tri note a mesto d-cis, cis. S tem se pride v okom podvojeni terci in je zadnji akord poln. : Zaloga : vseh vrst sukna, platna ter manu~ fakturnega blaga. 3027 Mestni trg štev. 15 (ustanovljen leta 1856) priporoča svoja izvrstna namizna vina. n Edini ugoden nakup ! ostankov 40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 V. J. HauIlčeK n M v Podebradih, Češko. Naročite takoj! — Priporočilo! Velcc. go-»pod V .J. Havliček a bralr, Podčbrady. Za-dnjo pofiljalev sera sprejel z veseljem in se mi je zelo dopadla. Prosim, poiljite ml i t 40 uieirov ostankov a ... Spoštovanjem V. V. Neustya, Uhry, 16, U, Spiritovi sodi od finega špirita od 600 do 830 litrov in vinski hrastovi sodi .s: zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki TA. Rosner & Co., Ljubljana 295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i) in trgov, potnike išče stara poznata peštan-ska tvrdka v vseh mestih z visoko provizijo. Sposobne osebe si morejo zagotoviti stalno in dobro bodočnost. Dopisovanje: hrvatski in srbski Ponudbe na: I. Rotter, Budimpišta, V., Hon-3484 ved u. 4. 6-1 pripravni za vsako obrt ali za pisarne oddajo se za 1. februar v Gosposki ulici št. 7. 3^8 je proda«Rožni dolini št 136. Pet minut od Ljubljane, štiri stanovanja z lepim cvetličnim vrtom, pralnico in kletjo. — Več se izve istotam. 3331 6-1 Dobro ohranjen se takoj po ceni proda. Več se 3422 izve Stari trg št. 21/1. 3_t posebno pripravni za pisarno, v sredi mesta se oddasti. Naslov pri upravi »Slovenca«. za gospode in dečke: kakor: zimsks paležcie, obleke, kožuhe, pelerine, klebuke in čepice; za dame in deklice: jopice iz pliša in sukssa, paldote, ragKane, kostume, pelerine, Ma, bluze, hm m is. Hnaieško skladišče ohlek O. BERVMTHVIC LJubljana, mastni trg 5. Zlate svetinje: Berlin Pariz. Rim itd IZFELJAFA vseli rcslcvnili transahGij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM j;a vsa [lavna in stranska mesta tu- in inozemstva. v pritličju na voglu Gradišča in Hilšerjevc ulice, pripravni za stanovanje, pisarne kakor tudi za trgovino in obrt, se oddasti takoj ali pa pozneje. — Poizve sc v AKdišču štev. 13, I. nadstropje. M72 3-1 2>!ot>enci, pozor! pri nakupovanju vencev. Jujubljana, Jvtestni *cg 11 priporoča največjo zalogo krasnih n frakov z napisi. Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :; - Cene brez konkurence! - ist n Sirili naprav 3357 3-1 Priporočamo slav. občinstvu naSa že večkrat in posebno zdaj na mednarodni razstavi vin v Londonu s prvo odliko ,,zlato kolajno in diplomo" odlikovana vina, katera se točiio v Sodni ulici St. 1, na Rimski cesti St. 5 in na Starem trgu St. C. — S točno ceno in solidno postrežbo se priporočamo velespoštovanjem zalosa tiataatfnskih ia drugih m v Ljubljani. iT Kronično zaprtje, oslabljenje črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulaciji krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobilost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda vSokolnicipri Brnu Dobiva sc v vseh lekarnah in večjih špe-3243 cerijskih trgovinah. Glavna zaloga za Kranjsko: a. Sarabon, Ljubljana. irsna me i neigu i Kritin ima im prodal mnogo tisoč Si! najlzboraeiSega U E KK3 „ želfo se i ozorci. posreduje brezplačno pri prodaji ^Tltlft sv°iih udoV- Cena ,e nizka- Vino V Ali.o, je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 ij kakor hišne telegrafe in telefone, strelovode, električno luč, za električne zdravniške aparate, najnovejše stroje za zobozdravnike in za vsa v to stroko spadajoča dela in poprave po najnovejšem slogu. Proračuni in nasveti na zahtevo brezplačno. Pričakujoč mnogobrojnih naročil bilježim z odličnim spoštovanjem Makso Sartori), elektrotehnični zavod Ljubljana, Rožna ulica št. 39. »ttm^r^isN.rTrMTS««?«« naraft ntn Domača elektrotehnična obrt 3 ■j elektrotehnik ; Gradišče štev. 1? s priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt ; slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva- 2 janje vsakovrstnih signalnih in varnost- = nih električnih naprav, kot hišnih zvon- j cev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in g preskuSujem strelovode na njihovo odvodno Jj zmožnost na znanstveni podlacji. Izvršujem 2 tudi inštalacijo jakih tokov za moč in g luč. — Postregel bodem vestno in točno. S Pokličite me, aka je Vaš alektriSni obrat moteni » H 2139 Velespoštovanjem (1) 'i FR. SM, domača elektrotehnična Bbrt Ljubljana f Gradišče štev. 17. .............."»"»»»mJiMjfjjsniiminti,,!! ----- --------------------—- - -.nnr tainKmGI MENJALNIČNH DELNIŠKA DRUŽB H * M¥?13šPYTDir OSREDNJA MENJALNICA: 'll&CI&^lJn* DUNAJ L, WOLLZEILE 1. Podf*ia ♦ Bailen' Kdmnioa, OtiSka Lipa, Orno, Litomerioe. Moravski Zumbera, Miidilno Novi jitin, Plzen, Prana, Graben, in Praga, Mala stran. Llleroe, Cvitava i M t H za slovenski in nemški jezik sprejmem novim letom. Plača po dogovoru. Dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu. 3447 »■MMMMannnMaHain NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. u., i. t. d. rr Zavarovani! proti izpisi pri Mili sroDH invrosnjajirisv. III JiL 3437 v $ v • t f 3-1 Jjojicna darila lepa, koristna in po je gnanih najnižjih cenah se dobijo v modni trgovini Peter S^erK> Ljubljana, Stari trg 18. Hi 391 Zeleznato vino 8 lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat i izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko za- ........ i...."—■ * voj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281 «5SS finega domačega in toornišks^a IzdeSka. Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za naroČila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peoiva. — Fino desertno mantilovo pecivo, kakor tudi okusno peoivo različnih drngih vrst za čaj. Cena kg 4 K tO vin. V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi deaertnlmi vini in 3276 raznimi likerji. 6—1 Fini U rl. Vsak dan sveže meden.. vetiove, rozinove polioe, šartelj, plnoe in drugo peoivo, v pekarni pa fin domač ržen kruli. lm a In se dobiva vsaki čas Sina bela kava ter izfcoren tai iti M. fara trg SA. 21 Tovarna vozov v sv Spodnja Šiška priporoča s\rojo bogato zalogo različnih Slovenska tvrdka obuval Wolfova ulica 14 Wolfova ulica 14 priporoča s!, občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko In zimsko sezono vseli vr3t najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolenlce (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine. Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133 delavnici. — Zahtevajte cenike. B O ■sa AS ££ Se priporoča za Izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-dajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 21 .i j >, . n. i\wmm oUčfnstru. vsem gostom t točim §i danes noprel veSao svežo i5wsli® Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela po primerno nizkih cenah. Za točno ® in solidno delo se jamči. Sprejema se tudi les za žagati na parni žagi. 3450 3-1 Ci5 ulico jnižene cene. a Ustreli bom p. n. oMfnsicu g popolno zcflOGcUnosf in Kur mmiz n&ffiltreSe. Za mnogoHroleo obisk se iinjvlMele priporoča J. Brci ravnatelj hotela Jnlon". mm HOTEL ONiON BBBBnOSHBCSU ■BSKzgaai 1 Podružnice Spljet*Celovec, Serajevo, Trst Ljabijaoska kreditna toka v Ljubljani Stritarja aiisaz priporoCa nromose: na kreditne srečke a K 24 -, žreb. 3/1, g!, dob. K 300.000; sreCke za uravnavo Donave a K 12 —, žreb. 3/1, gl. dob. K 110000; ljubljanske sre«ke a K 8'-, žreb. 3/1, gl. dob.' it 50'000; 3",, zerv kred srečke a K 81/:, žreb. 5/1, gl. dob. K 100,000. 4 - — - - Ucinlška glavnica - & 3,8*00.000. Vse 4 proinese skupno le kron. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje po čistili m «/o/ »t k h Podružnice Spljet, Celovec, Serafevo, Trst - Rezervni zaklad -K 350.000.