kot oblast, in sicer verjetno iz treh ra- zlogov. Prvi je ta, da bi sicer imela za- gato pri distinkciji med s t r e n g t h kot individualno, npr. fizično ali denarno močjo, in med p o w e r kot politično mo- čjo. V tem primeru hi se zdelo, da gre za dve različici istega, moči, ne pa za dvoje zmožnosti, ki učinkujeta povsem različ- no in imata tudi različne izvore. Drugi je ta, da sta hotela z izbranim termi- nološkim zamikom poudariti politično (delovanjsko) razsežnost formalnih in- stanc oblasti. Tretji razlog pa je močna zaznamovanost pojma »moči« s kon- ceptom »razmerij moči«, ki dominira v sodobnem kritičnem družboslovju. Pri tem imajo v mislih razmerja gospostva in jih obravnavajo kot nekaj struktur- nega ali kot položaj, podoben pozicijski vojni. Glavni problem tega koncepta je politični fatalizem: zoper »strukturna razmerja moči« se ne da storiti ničesar, razen da opozarjamo nanje. V naspro- tju s tem pa je glavno sporočilo opusa H. Arendt to, da je prekinjanje struktur z delovanjem možno. Z odločitvijo, da bosta p o w e r prevaja- la kot »oblast«, sta se prevajalca odma- knila od antipolitičnega družboslovnega besednjaka, a sta obenem zašla v dru- ge terminološke zagate. Arendt namreč iz koncepta p o w e r izpeljuje jezikovno skladne izpeljanke, npr e m p o w e r m e n t m p o w e r l e s s n e s s . Če p o w e r prevaja- mo kot »oblast«, sledijo bodisi jezikov- ne nerodnosti (»pooblastilo« namesto »opolnomočenje«) bodisi besedotvorne nedoslednosti (»nemoč«). Toda takih prevajalskih težav nikoli ni mogoče raz- rešiti optimalno. Se toliko težje je to na področjih, kjer uveljavljeni besednjak zaznamuje zgodovinska izkušnja, kije neskladna z nekim alternativnim kon- ceptualnim aparatom. Tako je sloven- ska beseda »oblast« blizu besedi »last« in predpostavlja, da je oblast nekaj, kar vladajoči posedujejo oz. je vzvišeno nad vladanimi. Če politično polje doje- mamo prek teh predpostavk, se potem zdi ključno vprašanje, kako osvojiti oz. obdržati mesto oblasti, in ne, kako jo generirati ali odvzeti »od spodaj«, z de- lovanjem. Hannah Arendt in prevod knjige O n a - s i l j u ; e torej treba brati z nekaj termi- nološke prožnosti in pri tem slediti lo- giki konceptov. G o raz d Kovačič Johan Huizinga JESEN SREDNJEGA VEKA Prevod: Bogdan Steh; Spremna beseda: Marko Štuhec; Studia Humanitat is , 2013; 606 str- Težko bi zanikali trditev, daje slovensko zgodovinopisje pozitivistično in konzer- vativno. Toda opaziti je mogoče tudi na- sproten trend: imamo precej prevodov zgodovinskih del, ki se posvečajo ravno preučevanju družbenih pojavov, kate- rim se slovensko zgodovinopisje vztraj- no izogiba - ekonomije, razmerij med družbenimi skupinami in kulturi. Mno- gi so izšli v zadnjih letih. Taka je recimo pred kratkim prevedena P o m e n d r u g e s v e t o v n e vo jne , v faxten avtor Er- nest Mandel raziskuje posledice druge svetovne vojne na evropske družbe ter njeno povezanost s svetovnimi ekonom- skimi tokovi. In taka je tudi Huizingova Jesen srednjega vek^, v kateri se avtor ne posveča političnim dogodkom, pač pa kulturi. Preden se lotimo podrobne obravnave dela, velja reči kakšno o njegovem av- torju. Johan Huizinga seje rodil 1872 v Groningenu na Nizozemskem. Od leta 1891 do 1897 je študiral nizozemski jezik, geografijo, sanskrt in zgodovino, študij je zaključil z disertacijo o komič- nem v indijskem gledališču. Po končanem študiju je nekaj časa pou- čeval na gimnaziji, dokler ni postal naj- prej docent za nizozemsko zgodovino, leta 1915 pa redni profesor za zgodo- vino na univerzi v Leidnu. Tam je po- učeval do nemške zasedbe Nizozemske 1941. Zaradi svojih protinacističnih stališč je bil kmalu interniran v koncen- tracijsko taborišče, kjer je je leta 1945 tudi umri Huinzinga je bil plodovit avtor. Njego- va najpomembnejša dela so zgodovina ZDA z naslovom Č lovek i n m n o ž i c a , Erazem, biografija Erazma Rotterdam- skega, N i z o z e m s k a k u l t u r a v 17. s to - l e t ju ter seveda J e s e n s r e d n j e g a veka, ki velja za njegovo najbolj znano in naj- bolj brano delo. Delo se tematsko ukvar- ja z zgodovino Burgundije (ta državna tvorba je obsegala ozemlje današnje- ga Beneluksa in severozahodne Fran- cije, obstajala pa je do 16. stoletja) in Francije v 14. in 15. stoletju. Huizin- ge ni zanimala ne politična zgodovina tega ozemlja tistega časa, prav tako ne ekonomija in ne odnosi med takratnimi družbenimi skupinami. Zanimala ga je kultura. Izraz kultura je rahlo varljiv, zato zah- teva podrobnejšo obrazložitev. Mar- sikateri sodobni slovenski bralec pod pojmom >»kulture<' razume visoko knji- ževnost, gledališče, slikarstvo in ples - pač dejavnosti, kijih financira kultur- no ministrstvo. Toda Huizinga besede kultura ne razume tako. Poleg tovrstnih dejavnosti ima v mislih tudi načine raz- mišljanja, značilne za ljudi tistega časa, kot tudi razne ne-ekonomske prakse (npr. religiozne), kot tudi čustveno sli- ko ipd. Preučevanje načinov razmišljanja, družbenih praks in čustev je dandanes znotraj angloameriškega, francoskega in tudi nemškega zgodovinopisja že do- kaj uveljavljeno. Tovrsten način preu- čevanja preteklosti pa je ob izidu knjige leta 1919 še vedno predstavljal precej- šnjo novost. Huizinga seje namreč lo- til preučevanja preteklosti na način, na kakršnega seje prej le malokdo (takšni izjemi sta npr. Burckhardt in Lampre- cht). S svojo knjigo je tlakoval, skupaj z Burckhardtovo R e n e s a n č n o k u l t u - r o v I ta l i j i in Lamprechtovo N e m š k o z g o d o v i n o nov način preučevanja pre- teklosti, kjer predmet preučevanja niso ne politične odločitve vladarjev in ne ekonomski tokovi, pač pa načini razmi- šljanja, verovanja in čustvovanja. Tovrstnega preučevanja kulture se je Huizinga lotil zelo na široko. V naspro- tju z večino kulturnih zgodovinarjev, ki se ponavadi odločijo za preučevanje ene same družbene prakse ali nači- na azmišljanja ene družbene skupine, seje Huizinga odločil preučiti celotno paleto praks in načinov razmišljanja. Pri njem sicer nimamo opraviti s pravo »totalno« zgodovino kulture, saj v nje- govi zbirki različnih kulturnih pojavov manjka še vsaj analiza razmerja med spoloma, spolnosti in vrednotenja dru- žine, kljub temu pa je seznam praks in načinov razmišljanja, ki jih je Huizinga zbral, še vedno orjaški. Avtor tako na dobrih 500 straneh opiše čustvovanje ljudi 15. stoletja, razumevanje družbe, ideal viteštva, religiozne predstave in prakse, odnos do življenja, vsakdanja razmišljanja, dojemanje smrti, načine dvorjenja, pa tudi slikarstvo, glasbo, modo, kiparstvo ter književnost. V J e s e n i tako lahko beremo o kultu sve- tnikov, mrtvaškem plesu, hierarhičnem dojemanju družbe, asketizmu, gibanju d e v o t i o m o d e r n a , izgubljanju enkra- tnosti in udarnosti verskih ritualov spričo njihove neprestane prisotnosti, o nagrobni umetnosti, plemiški modi, vplivu viteškega ideala na politične do- godke in vojaške operacije, slikarstvu bratov Van Eyck, dvornih slovesnostih ter še o marsičem drugem. Tovrsten široki pristop ima eno veli- ko prednost. To, da v J e s e n i nimamo opraviti z eno, pač pa s celo paleto raz- ličnih tem, pomeni, daje tekst zanimiv za dokaj širok krog bralcev. Osebno so me na primer najbolj pritegnili Huizin- govi opisi religioznih praks in opisi ču- stvovanja, koga drugega, ki se zanima za zgodovino umetnosti, bodo navdušili prikazi slikarstva in književnosti, spet tretjega pa prikaz viteškega ideala, kije prežemal razmišljanja burgundskega in francoskega plemstva itd. Tretja pozitivna lastnost J e s e n i ; ^ zelo barvit, plastičen način, na katerega Hu- izinga oriše tipe razmišljanja in prakse burgundskega in francoskega prebival- stva 14. in 15. stoletja. Za razliko od številnih, bolj pozitivistično usmerje- nih zgodovinarjev, ki bralca zasujejo s šopom slabo povezanih podatkov, se je Huizingi posrečilo prikazati idea- le, modo, načine čaščenja svetega ipd. na dokaj jasen in slikovit način. Kljub pomenu dela za razvoj zgodovinopisja, barvitemu jeziku in zanimivosti za ši- rok krog bralcev pa Huizingovo J e s e n zaznamujejo določene pomanjkljivosti. Prva je nesistematičnost in nekolikšna zmedenost dela. Kljub načeloma jasne- mu in slikovitemu jeziku se avtor ob- časno zaplete v nejasnosti. Sem pa tja izgubi rdečo nit, sredi poglavja nenado- ma spremeni temo, se kasneje v tekstu vrača k temi, ki jo je že obdelal v enem od prejšnjih poglavij itd. Sicer pa sta rahla zmedenost in »lovljenje« povsem razumljiva, saj avtor še ni imel na voljo ustaljenih načinov preiskovanja, na ka- tere bi se lahko oprl, zato se je pri pri- kazu svojih odkritij v konsistentno pri- poved moral znajti, kot je vedel in znal. Druga, veliko večja pomanjkljivost pa je dejstvo, da gre za slabih sto let star tekst, ki je posledično na številnih me- ZNANI SO NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE Stih Že precej zastarel Od izida knjige do danes so bile obravnavane teme de- ležne številnih preiskav, posebej s strani angloameriških, nemških, nizozemskih in francoskih zgodovinarjev. Tovrstne raziskave so pogosto prišle do povsem drugačnih zaključkov kot Huizinga in ovrgle marsikatero njegovo tezo. Lep primer tovrstne teze, za katero seje kasneje izkazalo, daje napačna, je Hui- zingovo stališče o čustvovanju ljudi 14. in 15. stoletja. Huinziga tako trdi, da so prebivalci Burgundije in Francije po- znega srednjega veka svoja čustva slab- še nadzorovali kot to počnejo sodobniki, ljudje 20. stoletja; enako stališče je za- govarjal tudi generacijo mlajši nemški sociolog Norbert Elias. Toda preiskave, kijih je izvedla ameriška medievalist- ka Barbara H. Rosenwein, katerih iz- sledke je objavila v odmevni E m o t i o n a l C o m m u n i t i e s in Ear ly M i d d l e Ages, so pokazale, daje res ravno obratno - tudi v »mračnem« srednjem veku, da o kasnejših obdobjih sploh ne govorimo, so obstajale skupine, ki so svoja čustva nadzorovale prav tako učinkovito, kot to počnemo ljudje dandanes. Kljub opisanima pomanjkljivostma pa J e s e n s r e d n j e g a v e k a vseeno priporo- čam v branje. Knjiga se kljub občasnim nejasnostim lepo bere, je tematsko iz- redno pestra in na številnih mestih še vedno aktualna. Posebej jo priporočam bralcu, ki bi rad dobil splošen pregled nad duhovnim ozračjem poznega sre- dnjega veka. Manj je priporočljiva za bralce, kijih podrobno zanima določena v tema, obravnavana v delu. Student, ki piše diplomsko nalogo o kultu svetnikov v 15. stoletju ali francoski renesančni književnosti, bo na primer moral poseči po novejših, aktualnejših delih. Pe te r Boš t janč ič REVIJE RAZPOTJA Varlam Šalamov Kolimske zgodbe MIRO SAMARDŽIJA Rabindranath Tagore Moje življenje, o njem vam pripovedujem MARJETA POGLIČ KNEZ Nikolaus Harnoncourt Toni so vzvišene besede MATEVŽ KOBAL Umberto Galimberti Miti našega časa BOLESLAV SIMONITI Dorota Maslowska Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo ANDREJ MARINIČ Komisija je nagrajence izžrebala med podporniki revije. Nagrajenci bodo knjige prejeli po pošti. Knjige poklanja založba Modrijan