Leto XIV - št. 5 (3850) TRST, nedelja 5. januarja 1958 ------------ Cena 30 lir Preskromen napredek Tržaško pristanišče je doseglo lani v svoji zgodovini naj večji promet 3,1 milijona ton, kar pa predstavlja le 4 odst. več kot lani, medtem ko je Genova napredovala za 18,1 odst. * eprav še niso strokov-I njaki izračunali obse-ga pristaniškega prometa v preteklem letu do zadnje tone, so vendar že znani sicer približni, a vendar dokaj točni podatki, ki omogočajo primerjavo prometa s preteklimi leti, drugimi pristanišči, proučitev strukture prometa in da se na osnovi tega materiala izrečejo določeni zaključki. Skozi tržaško pristanišče so po morju prepeljali v lanskem letu približno 5,1 milijona ton blaga, kar je do sedaj v zgodovini tržaškega pristanišča največja dosežena številka. Primerjave prometa s preteklimi loti je naslednja: Leto tone 1913 3.449.730 1938 3,380.866 1955 4375.491 1956 4 905.502 1957 5,100.000 Ge vzamemo za osnovo Promet leta 1913. vidimo, da je indeks povečanja naslednji: indeks 100,0 98,0 141,3 142.1 147,8 Iz zgornjih številk je raz-vidno, da je tržaško pristanišče naredilo v zadnjem letu sicar skromen .in. necelosten, vendar absolutno vzeto, določen korak naprej. Lahko rečemo, da so se pokazala nekatera •zboljšanja tudi pri strukturi pristaniškega prometa ln so Javna skladišča zabe-ležila povečanje prometa z r&znim blagom. Gre sicer C zelo skromen napredek, *i Pa je važen, saj se je Posrečil Javnim skladiščem kljub zelo hudi konkurenci severnih pristanišč in “eke in kljub temu, da so najvažnejša pristaniška yPrašanja še vedno nerešena. Zgoraj navedeni podatki ciokazujejo, da še vedno obstajajo stvarne možno-za povečanje prometa, sedanjih pogojih in s sredstvi, s katerimi Trst ?azpolaga, pa jih ni mogo-c* izkoristiti v taki meri, J?8 bi pristanišče v resnici cvetelo, s čimer bi izginili k)oblU vzroki za splošno ;ta8nacijo tržaškega gospa Carstva. ^e dodelitev pomorske P.r°Se proti New Yorku, u-anovitev redne proge pra y daljnemu vzhodu in a hl®Pitev nekaterih drugih Pr? (za kar vse gre v ončnl meri zasluga dolga žailni in enotni borbi trto« Prebivalstva) pa je Jv™! privedlo do nekate-tjn Mcer skromnih, vendar sitivnih rezultatov. pa še zdaleč ne »tariul1, da Je tržaško pribam v rožnatem pola «n,' ?Rl resnica precej kam a- Pristanišče, v dan.r°m raste promet v se-biari razdobju visoke tak r.narodne konjunkture laia P°bast. kot se to da VidinV Trstu, res ni v za-p)lvem položaju. stat°iIf?limo se k uradnim Poučnim podatkom in tal ni?0' kako sc je pove-v®čliv,romet nekaterih naj-Jlitt ? Italijanskih pristati!: R®ke v lanskem le- .^»‘a n išče 9ehoVft b*al>el j rbetke -SaVona T 'Orno feH8pezia £bcona £aRliari «eka Trst Sprememba v *v med 1H56 in 1957 + 18,1 - 4,6 + 21,1 + 13,8 + 10,3 + 13,5 ~ 0,4 + 10,9 + 19,5 + 15 + 2,1 stvu, kakor tudi povsod drugod, pa je že tako, da tisti, ki ne teče dovolj hitro v resnici zaostaja. Zal moramo ugotoviti, da tržaško pristanišče zaostaja za drugimi prav zaradi tega, ker ne razpolaga s tistimi sredstvi, kot druga pristanišča. To pa ni edina slaba stran pristaniškega prometa Res se je nekoliko pa večal promet z raznim blagom, ki je dragocenejše in prinaša znaten zaslužek, v še znatno večji meri pa se je istočasno povečal pra met s premogom, železno rudo, žitaricami, magnezi-tom in petrolejem. Tovrstno blago se pa pristanišča samo nekako dotakne, ga v pristanišču z izredno izpopolnjenimi napravami samo nalože in razlože in torej prinaša le skromen zaslužek. Nič ne bo pčma-gano, če Trst doseže tudi zelo visoke številke prometa, če pa bo ta promet sestavljen izključno iz masovnega blaga. Za okrepitev prometa je treba torej ustvariti tržaškemu pristanišču potrebne pogoje in predvsem rešiti tri najvažnejša vpra> šanja: I. Pomorske proge. — Tržaški špediterji so na svojem nedavnem občnem zboru napravili seznam pa morskih prog, katere bi pristanišče takoj potreba valo in za katere že sedaj ne bi manjkalo blaga. Te proge so naslednje: 1. Iz Tirenskega morja je treba prestaviti v Jadransko hitro progo Italija - Indija - Pakistan - Daljni vzhod. 2. Zagotoviti je treba vsaj en redni mesečni odhod na trgovski progi pra ti Belgijskemu Kongu in Angoli. 3. Podvojiti je treba število odhodov na redni pra gi Jadransko morje - Ti-rensko morje - Daljni vzhod, kjer sedaj vozijo štiri ladje. Da bi ta proga lahko služila tako potrebam jadranskih kot tiren-skih pristanišč, bi moralo na njej voziti 8 ladij. 4. Na progi proti Indiji in Bengalskemu zalivu bi se morali pridružiti ladjama tipa «Navigatori» še dve podobni ladji. 5. Tri nove 6300-tonske mešane motorne ladje so potrebne za podvojitev odhodov na progi Jadransko morje - Aleksandrija - Sirija. 6. Na trgovski progi pTa ti Južni Ameriki je treba zamenjati neprimerne ladje tipa «Liberty» z novejšimi hitrejšimi ladjami. 7. Obnoviti je treba petnajstdnevne odhode na progi med Jadranskim morjem in Severno Evropo. 8. Koristno bi bilo okra piti trgovsko progo Jadransko morje - Južna A-merika. 9. Zagotoviti je treba vsaj 7 odhodov iz Trsta na progi proti Avstraliji. 10. Okrepiti je treba progo proti Dalmaciji in Pireju, tako da bi se pridružila ladji «Barletta» še ena ladja podobnih značilna sti. 11. Podaljšati je treba progo proti črnemu morju, ki naj se dotakne tudi turških pristanišč. II. železniške zveze.—Zaledni trgovci in med njimi predvsem Avstrijci, se upravičeno pritožujejo pra ti zadnjemu povišanju železniških tarif, ki so bile že tako previsoke. Poleg tega to povišanje ni upa števalo interesov Trsta, saj je napravljen tako, da je treba plačati izredno visa ke tarife za krajše preva ze, ki pa v posebni meri zanimajo tržaške kliente. m. Mednarodni aranžmaji. — Izvajati je treba že obstoječe sporazume, kot je na primer sporazum z Avstrijo, katerega so sklenili oktobra 1955. leta v Rimu. Z ostalimi zalednimi državami in predvsem z Jugoslavijo, ČSR in Madžarsko pa je treba skleniti podobne sporazume, kot tudi omogočiti svobodno, nekontrolirano izmenjavo blaga s katero koli državo m med njimi s Kitajsko. Rešitev teh vprašani, združena z znižanjem pristaniških tarif in predvideno modernizacijo naprav, bo nedvomno pripomogla, da se poveča pomen pri- Z azijsko-afriške konference v Kairu: zastopnica Egipta Aida Fahmi pije kavo, medtem ko zastopnica Ghane Mediako Poku čita svoje beležke. (Glej naš tedenski pregled na drugi strani). miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifviiiiMiiiil(trfiiiiliMi»iiiiiiiiiiiiiiiiMililliMiitiiiiiifiiiiiiiinr*iiiiiii tiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iittiitiiii«iiiiiMtirii>ii«iiiitiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiii tiiiiif iiiiriiiiiiiiiiitlliiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiitMiiiiiitiiJiiit it Militi Mf tiiif iiiiiiiiiiit iitniMiiiitf iMitiftir«« Med pripravljanjem zahodnih odgovorov na Bulganinova pisma stanišča, okrepi pristaniški promet in s tem ustvari najvažnejši pogoj za obnovo celotnega tržaškega gospodarstva. B. SAMSA Mac med Millan predlaga nenap zah^dmijnj državami Sovjetsko 1 ( Tako gleda Potrebno je nadaljevati pogajanja o razorožitvi - Zaradi „popolnega ravnotežja sil46 med Vzhodom in Zahodom „postaja vojna skoraj nemogoča1’4 - Filozof ba številkam je tre-va v 5°datl, da Je Gena ^Večm n-*ih letih 30 n,,,.16 svoj promet za Odst” - Reka za 40 do 45 0*1- 1 PH le 25 odst. Nh * 8e r>roniet v .cevnih pristaniščih kjern,11 naK'0 povečal In o.. Postavljajo le red-Pnstanisca. v gospodar- Russell predlaga sestanek med Eisenhowerjem in Hrušcevom - Eisen-howerjeva in Adenauerjeva posvetovanja o odgovoru Bulganinu Ameriška atomska ln raketna op~iišča na ozemlju dežel-čla-mc NATO predstavljajo nevarnost za mir in varnoat narodov (Iz časopisov) Risba: Kukriniksi .VZMKMNA ODVISNOST« POLOŽAJA (Na žagi; Sporazum o amenkanakih atomskih bazuh v Evropi) LONDON, — V govoru, ki ga je nocoj oddajala BBC, 'je angleški ministrski predsednik Harold Mac Millan predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe med Zahodom in Sovjetsko zvezo. «Mi, je dejal Mac Millan, bi lahko začeli s podpisom svečane pogodbe o nenapadanju. To se je nekoč že napravilo. Pogodba ne bi povzročila škode in bi lahko tudi napravila kaj dobrega. Doseči moramo sporazum o jedrskih poizkusih, o izdelovanju atomskega orožja, o njegovi uporabi in njegovem številu. Poleg tega se moramo zanimati za tisto, kar se imenuje konvencionalno orožje. Vendar pa, je dodal Mae Millan, ni mogoče zagotoviti miru samo z besedami-. Zahtevamo dejanja.« Mac MiUan, ki je imel svoj zadnji govor pred odhodom na Daljni vzhod, je pripom nil, da je sedaj ravnotežje sil med Zahodom in Vzhodom tako popolno, da »postaja vojna skoraj nemogoča«. Zaradi tega, je dodal, je primerno, da »e Velika Britanija ne razoroži preveč.« Omenil je zatem ameriške bombnike, ki letijo nad britanskim ozemljem, in dejal: »Razpolagamo z absolutnim vetom, kar se tiče uporabe sleherne bombe, ki so v letalih, katera imajo oporišča v Veliki Britaniji. Ta veto bo veljal tudi za uporabljanje jedrskih izstrelkov, ki naj bi se izstreljevali z angleških ooorišč. » Omenil je zatem, da je vlade, dodal pa je, da je treba biti gotovi, da je iskrenost enaka tudi na drugi strani. «Oni, je nadaljeval, izgovarjajo lepe prijateljske besede. Toda ali so ta zatrjevanja o spoštovanju in prijateljstvu res iskrena, ali pa se morda nanašajo samo na neko število stvari, glede katerih mislijo, da bi jih mi hoteli poslušati, in ki jim je namen ošibiti našo bodočnost?« Mac Millan je nato dejal, da je sodelovanje z ZDA bilo dragoceno za NATO, in je pripomnil: «Ce bi ga bili deležni po prvi svetovni vojni,' bi bili morda preprečili drugi spopad.« Glede ameriških bombnikov je Mac Millan tudi izjavil, da je bil prav pod laburistično vlado Attleeja sklenjen glede tega prvi sporazum. Prva letala so bila oborožena z atomskimi bombami, sedaj pa so oborožena z vodikovimi bombami. «Ce so od časa do časa potrebni vežbalni poleti z vodikovo bombo, da se zagotovi učinkovitost naše obrambe, moramo sprejeti to nujnost. Da se učinkovito odvzame pogum za napad, je potrebno, da so zadevna sredstva pripravljena za takojšnjo uporabo. Vendar smo sprejeli vse previdnostne ukrepe, da bombe ne eksplodirajo v primeru letalske nesreče. Bila bi samo majhna nevarnost atomskega žarče nja, ki pa bi praktično bilo malenkostno.« «Poleg tega, je dejal Mac Millan, če bodo oporišča za izstrelke postala ultramoder-ni nadomestek za bombnike, bosta celotnost naše obrambne politike in vsa naša strategija zgubili svoj pomen, če ne bomo razpolagali s takimi oporišči.# »Na vsak način obstajata sedaj dva načina — samo dva načina — za ohranitev miru. Ta dva načina se med seboj nikakor ne izključujeta, pač pa sta vzporedna in se spopolnjujeta. Prvi način je v ohranitvi naših zavezništev, v vsej njih moči.« Drugi pogoj miru pa je po Mac Millanovem mnenjb iskanje pogajanj ali sprave. Omenil je nato zadnji zahodni načrt o razorož.itvi in dejal, da je preteklo poletje upal, da bo Sovjetska zveza pristala na diskusijo o tem načrtu. Dodal je: »Vendar pa ne zgubljajmo poguma zaradi neuspehov. Nadaljujemo delo. Naš namen je, da s Sovjetsko zvezo dosežemo sporazum o razorožitvi in o medparodnem pomirjenju v kakršni koli obliki.# V angleških krogih izjavljajo nocoj, da pomeni današnji Mac Millanov govor med drugim tudi nekak odgovor na zadnje sovjetske note in daje nekaj podatkov o tem, kakšen bo odgovor, ki ga bo Mac Millan poslal sovjetski vladi. Ponudba za nenapadalno pogodbo odgovarja tudi željam angleškega ljudstva in tisti politični struji, ki zajema ne samo laburiste, pač pa tudi važne konservativne skupine. Domnevajo, da bo Mac Millanova pobuda vzbudila zanimanje na Zahodu in tudi v Sovjetski zvezi. Vsekakor bodo z njo zadovoljne azijske države britanskega Commonwealtha, kamor sedaj Mac Millan odhaja na obisk. V- francoskih uradnih krogih so . nocoj z zadovoljstvom sprejeli Mac Millano-ve izjave, naj bi se iskal s Sovjetsko zvezo sporazum o razorožitvi. V krogih blizu zunanjega ministrstva menijo, da je Mac Millanov govor «drzna pobuda« v korist stikov s Sovjetsko zvezo za zmanjšanje sedanje mednarodne napetosti. V istih krogih poudarjajo poleg tega, da je Mac Millanov poziv Moskvi v skladu s stališčem, ki ga je pred dnevi obrazložil predsednik francoske vlade Gaillard v svojem intervjuju tedniku «U.S. News and World Report«, ko je poudaril, da morajo zahod ne države dokazati, da so pripravljene pogajati se za razorožitev. Kakor poročajo iz New Yorka, je britanski filozof Bertrand Russell predlagal sestanek med Eisenhoiver-jem in Hruščevom, zato da bi se skušala sporazumeti o odpravi sedanje mednarodne napetosti. Ta predlog vsebuje »odprto pismo Eisenhowerju in Hruščevu«, ki ga nocoj objavlja revija «Look». V članku je med drugim rečeno: «Pred!agam vam gospodje, da se sestanete in začnete odkrito diskusijo o vprašanju sožitja. To pa ne zaradi tega, da bi iskali bolj ali manj zakonito prednost za eno ali drugo stran, pač pa da se skušajo doseči tisti sporazumi, ki bi zmanjšali bodoče možnosti spopada.« Medtem pripravljajo tudj v ZDA in Bonnu odgovol Bulganinu. Funkcionarji a-meriškega državnega departmaja so sporočili, da Eiset* hoiver pripravlja končni odgovor skupno z Dullesom. Zatrjuje se, da bo odgovof pustil odprta vrata za sestanek na visoki ravni, k$-kor predlaga Sovjetska zv#-za. To pa s pogojem, da pripravljalni razgovori na nižji ravni (po možnostj med zi»-napjimi ministri) bistven# napredujejo. , Zatrjujejo tudi, da bo EE senhovrer odobril Dullesovp tezo,- da mora Sovjetskp zveza »prej pokazati' dobro voljo«, preden pride do sestanka na visoki ravni. Eden od teh dokazov, naj bi b|l sprejem zahodnih predlogov o razorožitvi. V vladnih krogih lzjavlji-jo, da bo predsednik sp#-ročil, da so zadnji Bulgl-ninovi predlogi o brezatom-skem področju v Srednji Evropi povsem nesprejemljivi. Baje bo Eisenhovver zavrnil tudi predlog o «pogOdbi preti vojni«. Bela hiša je baje mnenja, da je tak sporazumi odveč, ker sta tako obveznost že sprejeli obe strani, ko sta vstopili v OZN. V krogih blizu Eisenh|e werjevega svetovalca Stasse-na zatrjujejo, da hiti Sta sen ni naklonjen načr poljskega zunanjega mi^ stra o brezatomskem področju. Baje ni Stassen naklonjen niti ideji nevtralizirane Nemčije ter umiku sovjetskih in ameriških sil, a kontinentalne Evrope, kak*>r je nedavno predlagal bivši (Nadaljevanje na g. stroji V Pflmoršlcl llm?vnllc __ 2 — 5. januarja 1958 Sedem dni t svetu Realnost afro-azijske konference Tudi pretekli teden še ne beleži posebnih mednarodnih političnih dogodkov in potekel je še bolj v znamenju novoletnih voščil im odgovorov aa voščila ter nekaterih izjav o 1. 1957 in napovedi zrn 1. 1958. Pač pa se je v Kairu nadaljevala in zaključila afro-azijska konferenca. Nekaj je, kar lahko takoj ugotovimo pri tej konferenci, tudi če ne gledamo na njene rezultate: čez 500 delegatov več kot 40 držav je zborovalo, diskutiralo, predlagalo in sprejemalo sklepe hitro, složno in stvarno. S tem je konferenca gotovo dala lep vzgled, kako je mogoče reševati razna vprašanja, kadar se države živo zavedajo, da je treba nekaj napraviti v o-b ram bo svojih skupnih koristi, za svoj boljši razvoj in napredek. Tu so bili zbrani od afriških črncev z atlantskih obad pa do Japoncev najrazličnejši narodi Azije in Afrike, pripadniki komaj osvobojenih ali pa še neo-svobojenih narodov kakor tudi že starih in mogočnih držav; nadalje pripadniki narodov z večtisočletno kulturo kakor tudi ljudstev, kjer še prevladuje analfabetizem. Toda nekaj je bilo, kar je vse delegate na tej konferenci družilo v enotnost: obsodba imperializma in kolonializma, želja po miru in sodelovanju med narodi. Tako zborovalcem na konferenci ni bilo težko sprejeti sklepno resolucijo, ki obsoja vse imperialistične ambicije, ker te pospešujejo napetost med narodi, hladno vojno ter oboroževalno tekmo, Vse to so pa že elementi, ki lahko dovedejo do spopada. Miroljubno sožitje pa je najboljše sredstvo za zmanjšanje mednarodne napetosti, ugotavlja resolucija, ki obenem poziva zahodne velesile, naj sprejmejo sovjetske predloge za takojšnjo prekinitev jedrskih poskusov. Afro-azijski narodi bodo pomagali vsem narodom na svetu, ki se še bore za svojo neodvisnost. Toliko bolj pa je vprašanje njih vseh vsako vprašanje, ki zadeva posamezne afro-azijske države, Tako je logično, da so solidarne z Indonezijo v vprašanju Nove Zahodne Gvineje, z Indijo v vprašanju Goe, z Japonsko glede otoka Okinawe; v Afriki pa je vprašanje obeh Kameru-nov ter vsaj trenutno najbolj kočljivo vprašanje Alžirije. Glede Alžirije je konferenca naslovila poziv za pogajanja med francosko vlado in alžirskimi nacionalisti za sklenitev sporazuma o alžirski neodvisnosti. Da ne bi afro-azijski narodi tega vprašanja izgubili izpred o-či, so sklenili, da bodo prvi marec proslavljali kot ((alžirski dano, dokler ne bo to vprašanj« rešeno. Na konferenci so predstavniki afriških in azijskih držav proučevali tudi vse možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja med njimi. Afrika in Azija ne nameravata kar prekiniti gospodarskih zvez z ostalim svetom, gotovo pa bosta nehali predstavljati vir plena brezobzirnih kolonialistov. Dogodki v Aziji in Afriki sami izpričujejo, da to, o čemer se je razpravljalo na konferenci v Kairu, niso prazne marnje. Danes lahko ugotovimo, da se je sueško vprašanje pomaknilo v o-zadje »pričo drugih bolj »sodobnih« vprašanj. Toda dve zahodni velesili sta morali na dokaj poniževalen način priznati, da je era nasilnega imperializma in kolonializma v zatonu. O podržavljanju raznih podjetij ali tujih družb se pa sedaj govori že marsikje v afro-azijskih državah, pa čeprav se vprašanje načenja sicer z vso resnostjo toda brez ostrine. Nedavna pot glavnega tajnika OZN Daga Hammar-skjoelda v Egipt ter razgovor z Naserjem in drugimi državniki ter nato na povratku še razgovor z Gail-lardom, Pineaujem ter ravnateljem bivše Sheške družbe Picotom, so bili v zvezi s poravnavanjem posledic podržavi jen j a prekopa po E-giptu ter žalostnih dogodkov, ki so sledili. In kolikor se je dalo zvedeti, »e bo zadeva sedaj mirno uredila, Seveda bi se kaj takega lahko zgodilo že prej, če ne bi nekateri naduteži v Franciji in Angliji mislili, da se jim ni treba pogajati in da lahko mednarodna vprašanja rešujejo tudi $ silo v svoj prid. Sedaj pa je vendar pričakovati, da bo le prišlo do neke normalizacije odnosov med Egiptom in zahodnimi velesilami. Kdaj bo konec vojne v Alžiriji Ali bo letošnje leto prineslo konec prelivanja krvi v Alžiriji? Zelja vseh je, da bi se to zgodilo. Seveda pa se to ne bo moglo zgoditi, ako bo Francija trdovratno vztrajala pri svojem stališču, da se z uporniki ne bo pogajala. Komu na ljubo delajo tisti v Franciji, ki nočejo priznati, da je uporniško gibanje v Alžiriji partner s katerim bo treba prej ali ’ alej sesti za mizo ter pričeti pogajanja; toda še prej bo treba kot osnovo za pogajanja priznati neodvisnost Alžirije. Vsako francosko zavlačevanje pri tem pomeni samo zavestno nadaljevanje vojne, kajti ni je sile, ki bi danes njogla zavreti razvoj osvoboditve še Pritožbe radijskega naročnika Trije rudarji, ki so jih nepoškodovane rešili iz rudnika Amonate v Virginiji (ZDA), kjer je prišlo do eksplozije, zaradi katere je bilo zasutih pod zemljo 42 rudarjev. Rešili so jih samo štirinajst, ostali so bili že mrtvi Nedvomno je danes radio postal ena najvažnedših informativnih, kulturnih in tudi zabavnih ustanov. Posreduje nam najrazličnejša predavanja, daje nam slušne, igre, športne, politične in kulturne vesti ter najrazličnejšo glasbo, od jazza do najveojih simfonij svetovnih mojstrov. V svoji obliki nam nekako nadomestuje gledališče, ljudsko u-ndverzo, časopis, plesno in koncertno dvorano. Ker poseduje danes skoro vsaka družina radijski sprejemnik, more radio nuditi svoje programe neprimerno večjemu krogu poslušalcev kot kateTa koli predavalnica, gledališče in podobno in to ob vsakem dnevnem času in še — na domu. Prav zaradi te ugodnosti danes ni več komoditeto ljubečemu človeku nujno potrebno, da se potrudi zdoma, če hoče slišati (seveda samo slišati) o-pero, predavanje ali koncert. Zato se mi zdi zares nerazumljivo, da časopisje različnih političnih smeri in ki je od uprave radia neodvisno, posveča tako malo pozornosti tej ustanovi, ki more po svojem značaju najmočneje vplivati na največje število prebivalstva, časopisi posvečajo n. pr. cele stolpce kaki prireditvi, kjer je bilo prisotnih morda komaj nekaj sto ljudi, piše poročila tudi o filmih, za radio, ki ima največji krog poslušalstva pa se omejuje na stereotipna poročila o programih in brez komentarja. Zelo zelo redki so primeri, da se vidi v časopisu o radiu kaj drugega razen programov. že mnogo let posedujem radijski sprejemnik in plačujem težke tisočake, ki so predpisani za naročnino. In reči moram, da nisem vedno zadovoljen niti s političnimi poročili radia Trst A, ker so pristranska, ker preveč propagirajo režimsko demokristjansko klerikalno politiko. Večkrat se pogovarjam tudi z drugimi poslušalci te postaje in marsikateri se mi je pritožil nad včasih dolgočasnimi predstavami radijskega odra, katerega program je že precej izrabljen, in ki imajo včasih tudi preveč tako imenovanih svetih iger. Nekdo drug se mi je pritožil nad glasbenim programom, tretji pa nad pomanjkljivimi in tudi pristranskimi poročili o naših kulturnih prireditvah. Vem tudi, da kmetje niso zadovoljni z oddajami zanje, ker so prekratke in da tudi delavci ne najdejo skoraj nobene oddaje, ki bi bila posvečena njihovim vprašanjem, kar se je pokazalo zlasti med stavko ladjedelni-ških delavcev, ki traja že sedem mesecev. Nekateri se pritožujejo tudi, da napovedovalci ne izgovarjajo pravilno imen krajev, zlasti kar se naglasa tiče, in isto velja tudi za izgovarjavo nazivov prebivalcev teh krajev. Meni osebno pa se je najbolj zamerila ta postaja takrat, ko je v slovenskem jeziku zatrjevala, da se nam Slovencem v Italiji ne godi nobena krivica in da smo celo privilegirani, ker da je pred kratkim generalni komisar izdal okrožnico, na podlagi katere zakon o tujih rojstnih imenih za nas ne sme veljati. Pa še marsikatero drugo pritožbo sem slišal. Zato se postavlja vprašanje, kako bi se te pomanjkljivosti odpravile spričo res velike odgovornosti tistih, ki radijsko postajo vodijo. Ali ne bi bila potrebna strožja selekcija? Ali ne bi bilo prav razpisati natečaje, ne pa pustiti, da o-stane postaja še nadalje monopol enobarvno politično pobarvanih ljudi? Zelo resno pa je vprašanje: Ali morejo koristiti na teh položajih ljudje, ki politiki sožitja, zbližanja in sodelovanja med o-bema sosednima državama lahko samo škodujejo, ker so že po svojem bistvu tej politiki ne samo nasprotni, ampak celo netolerantni? In končno: Ali je pošteno, da mora naročnik, ki plača redno naročnino, poslušati iz dneva v dan stvari, ki žalijo njegova čustva? RADIJSKI NAROČNIK neosvobojenih narodov. O tem se bo mogla in morala prepričati tudi Francija (ka-(kor se je lahko že na drugih primerih). In čim pozneje se bo to zgodilo, tem slabše zanjo. Da ne bi ostalo samo pri željah Ko smo te dni brali novoletna voščila, kd so si jih pošiljali državniki drug drugemu, smo skušali v njih videti kaj več kot konvencionalne fraze. Radi bi našli kaj, iz česar bi mogli sklepati, da v letu, ki smo ga začeli, le ne bo ostalo vse samo pri lepih željah. Hoteli smo videti kako zagotovilo, da bo čim, dlje odstranjena vsaka nevarnost za mir, da bo prišlo do boljšega razumevanja med velesilami in da se bodo države, res začele razoroževati. Vo-rošilov, Bulganin in Hruščev so se z voščili kar potrudili. in jih formulirali tako. da jih je mogel vsakdo z veseljem sprejeti. Eisenhovver je v odgovoru dejal, da odkritosrčno veruje, da bo v tem letu prišlo do boljšega razumevanja 'med državljani SZ ter ameriškim ljudstvom in ljudstvi drugih držav. In obljubil je, da se bodo ZDA v tem smislu na vso moč potrudile. Sicer govori predsednik ZDA o razumevanju med ljudstvi, toda do takega razumevanja pride tako ali tako šele potem, ko so se prej tudi državniki sporazumeli. In upajmo, da letos ne bo prevladovala mentaliteta Dullesa, ki se mu že v samih ZDA položaj nekoliko maje. s čimer pa nočemo reči, da ne bo še dolgo na svojem mestu. Nedavno se je namreč o-glasil Gaillard, ki je spet poudaril, da v načelu ni proti sestanku na najvišji ravni, le da bi morali ta sestanek zunanji ministri dobro pripraviti. V Angliji prav tako vedno bolj naraščajo glasovi, naj gre Mac Millan v Moskvo. Angleški premier namreč še dolguje imiiiiilmiiiminmiiiiiiiiiinni m .................................................. ~....raiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiunmiinn..iiiiiiiniiiinommiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiii DOGODILO SE JE PRVIČ V ZGODOVINI RIMSKEGA GLEDALIŠČA Meneghini Callas pr oiitno zaradi užaljenega samoljubja Slavnostni otvoritveni predstavi je prisostvoval tudi predsednik republike Giovanni Gronchi in drugi ministri - ^Predstave je konec» - je izjavila užaljeno po prvem dejanju «Norme», pozneje pa je prišla z izgovorom, da je postala nenadno hripava (Nadaljevanje na 8. strani) Incident, ki se je pripetil na Novega leta dan v opernem gledališčij v Rimu, bo ostal zapisan s črnimi črkami v zgodovini rimskega gledališča. Kaj se je zgodilo? Prvega januarja letos je bila na programu rimskega opernega gledališča slavnostna otvoritvena predstava zimske sezone. Tej predstavi so hotel' dati poseben poudarek tudi s tem, da so povabili svetovno znano pevko, sopranistko Mario Meneghini Callas, da bi pela glavno vlogo v r**,’cini-jevi »Normi«. Vse je potekalo v najlepšem redu. Vstopn ce za predstavo so bile razprodane v nekaj urah, kljub temu, da so za najboljše sedeže zahtevali celo do 25.000 lir. Kdor ni mogel do vstopnice, jo je mogel dobiti pri znanih prekupčevalcih za okroglo vsoto 50.000 lir, nekateri pa so zanjo dali na črni borzi celo 80.000 lir. Slavnostne otvoritvene Turistično letalo je padlo na neko drevo blizu Clevelanda- Gasilci postavljajo lestev, da bi rešili pilote predstave so se udeležila najlepša imena rimske aristokracije in iz političnega in umetniškega sveta. Prisoten je bil tudi poglavar države, predsednik Giovanni Gronchi s soprogo, in drugi vidnejši državniki. Vse v lesketajočih večernih oblekah, vsi v nestrpnem pričakovanju, da slišijo prvič v Rimu slovito sopranistko, ki je do sedaj pela predvsem v milanski «Scali» in v vseh največjih gledališčih po sv etu — v ljubosumnem tekmovanju z drugo svetovno znano sopranistko, Tebaldijevo. Da bi vzdušje, v katerem je prišlo do »incidenta«, ki bo o njem še mnogo govora, povsem osvetlili, je treba povedati, da sopranistka Meneghini Callas gleda na Rim in na rimsko publiko precej zviška in da tega svojega mnenja niti ne skriva, ampak ga celo javno razlaga V tej zvezi navajajo epizodo, da je Maria Me-neghini Callas, na vprašanje, kje bo pela za Novo leto. dejala nekaterim novinarjem: »V. Rimu, na ža- lost.* Pri tem seveda ni tolike važnosti, kaj je Maria Meneghini Callas s tem svojim izbruhom mislila, kolikor okoliščina, da dobi zaradi tega incident, do katerega je prišlo na otvoritveni predstavi v Rimu, svoj poseben pomen, kljub izgovoru, ki ga skuša sedaj, po incidentu, Maria Meneghini Calla« uveljaviti v opravičilo za svoj neodpustljivi korak, zlasti še, ker je bil na tej predstavi prisoten tudi predsednik republike, in pomeni njeno zadržanje »pričo tega tudi pomanjkanje tistega obzira in spoštovanja, ki ga je vsak državljan dolžan imeti do poglavarja države. Sedaj pa na kratko, kako je pru&lo do nezaslišanega incident«. Po deveti uri se je predstava začela, takoj ko so odigrali državno himno, kt so jo vsi prisotni poslušali stoje. Pri znani ariji iz prvega dejanja «Casta se Je Mariji Meneghini Ca -las nekoliko zataknilo in slišati je bilo med publiko Pr-ve kritične pripombe. Med aplavzi je padel tudi marsikateri žvižg, slišal se je tudi medklic; «Staneš nas en ml' lijon!« (Za svojo vlogo je namreč Maria Meneghini Callas zahtevala in dobila nič manj kot 3 milijone lir!!). Vse to je pevko močno prizadelo, ki svojih občutkov ni niti prikrivala, in so ji bliže sedeči gledalci mogli to njeno nezadovoljstvo celo brati na obrazu. Po prvem dejanju, ko so se vsi pevci občinstvu ve^s*a zahvalili za aplavze, je Maria Meneghini Callas, P>> odhodu v svojo sobico, jezno izjavila, da je predstave konec in da ne namerava več nadaljevati z nastopom. Med organizatorji predstave je nastal preplah. Ni težko dojeti, kako jim je bilo pri srcu, ko so bili vsi njihovi poskusi, da bi pevko odvrnili od njenega sklepa, zaman. Pevka še je zaklenila v svojo sobico in o-stala gluha za vse argumente, ki so jih po .vrsti prinašali pred vrata vsi, ki so v nastali zmešnjavi mogli trezno misliti na posledice, ki jih tako samovoljno zadržanje pevke utegne imeti, predvsem zanjo samo. A bilo je vse zaman: užaljeno samoljubje svetovno znane pevke je bilo močnejše od vseh še tako tehtnih argumentov. Ker ni bilo drugega izhoda, je uprava gledališča razglasila po zvočniku, da se predstava prekine zaradi »višje sile«; da bi publiko vsaj delno potolažila, pa je dodala, da bodo že plačane vstopnice veljale za prihodnjo predstavo z istim programom. Se preden so objavili to obvestilo, je — po več kot polurnem čakanju — predsednik Gronchi zapustil s svojim spremstvom gledališče, kar je bilo znak, da se predstava ne bo nadaljevala. Takrat se je še povečalo ogorčenje publike, ki ni štedila z nesimpatičnimi izrazi na račun Marie Meneghini Callas. Ko pa je u-prava gledališča prišla na dan z obvestilom o »višji sili«, se je nezadovoljstvo in ogorčenje publike spremenilo v odkrito demonstracijo proti pevki. Le-ta se je rešila skozi stranski izlod, ki veže Opero neposredno s hotelom «Quirinale», kjer je pevka ložirala. Toliiko zmore užaljeno samoljubje sicer velike pevke, MARIA MENEGHINI CALLAS a nedvomno trmaste ženske. Kakšne posledice bo to njeno dejanje rodilo, še ne vemo; ve pa se že, da bo državno podtajništvo za prireditve po nalogu predsedstva vlade uvedlo preiskavo, da bi dognalo vzroke, zaradi katerih je prišlo do prekinitve predstave, kajti po sredi je tudi ugled poglavarja države, ki je zaradi tega nedvomno trpel-Zdi »e. da se je tudi Maria Meneghini Callas končno le zavedla teh posledic, ker je že pohitela z raznimi izjavami fn pojasnili, ki naj bi ublažila porazen vtis in odmev, ki ga je to njeno iiiiiiiiiiimiinMiiiiiiiiiittiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiimnMiiiiiiiiiiiiitiiiHtiiiiiiiiiiiiiii Upani, da to ni neka nova zvijača, da vidite moje noge.-. neodpustljivo dejanje imelo med publiko in vladnimi krogi. Prišla je na dan z izgovorom, da se ji je nenadno zniža) glas in da ji povečana hripavost ni dopuščala. da bi tvegala svoj pevski ugled z nadaljevanjem predstave. Osebni zdravnik, da ji je sicer dovolil nastop, tudi injekcijo kinina da je vzela, a da vse ni nič pomagalo. Res, škoda; mOrda Je tudi v tem nekaj resnice, nerodnost je le v tem, da Je dejanski razvoj dogodkov potekal nekoliko drugače; nenadno morebitno znižanje glasu pa nikakor ne more preprečiti dobro vzgojenemu pevcu, da ne bi prišel sam pred publiko in »e pred njo opravičil zaradi nenaurega obolenja. In če bi šlo dejansko le zu tako nevšečnost, bi Maria Meneghini Callas ta akt najelementamejšega bontona tudi storila. . Gina Lollobrigida Gino Lollobrigida, kt Je sklenita pogodbo s /itmskim producentom Ritzolijam za glavno vlogo v filmu »Cesarska Venera*, j* vložita proti pru lucentu tožbo, češ da ni izpolnit določb pogodbe in zahtevala nič manj kot 200 milijonov lir odškodnine »zaradi moralne in materialne škode« Rizzoli ; a zahteva naj mu igralka vrne 40 milijo -ov lir, ki ijh je prejela kot predujem za honorar, ker da j- doslej imel že 110 milijonov lir izdatkov. Ali VEŠ... da je na naš članek «De-mošcracija* in »demokracija*, ki smo ga objavili prejšnjo nedeljo, »Demokracija« odgovorila s člankom »Primorski in resnica«? K temu odgovoru smatramo za potrebno pripomniti sledeče: 1. Ni res, da bi mi kakorkoli vedeli za družinske in premoženjske razmere prof. dr. Antona Dabinoviča, ki se je «letos poleti podal v Jugoslavijo«, kjer je »premoženje rešil« in kjer so mu »celo« obljubili, da mu bodo priznali pokojnino. (Vse to je torej prof. dr. Anton Dabinovič — po besedah »Demokracije« — opravil prejšnje poletje, ko je bfl še vedno odgovorni urednik tega lista). 2. »Demokracija« zatrjuje, da mi skušamo eprikazati, kakor da bi bil prav članek sMož iz Kumrovca*... in sploh protikomunistično pisanje našega tednika razlog za odstop prof. dr. Antona Dabinoviča», hkrati pa izjavlja. da »prof. dr. Anton Dabinovič ni bil nikdar merodajen niti soodgovoren za protikomunistično linijo no« šega tednika». (Kakšno odgovornost pa je potemtakem prof. dr. Anton Dabinovič sploh nosil, ko je toliko časa podpisoval »Demokracijo« v svojstvu odgovornega urednika?) 3. »Die Furche« bo morda najresnejši avstrijski politični tednik, v njegovo resnost pa je moč upravičeno dvomiti, če še danes pogreva usedlino iz najslabšega Goebbelsovega kotla. 4. Kakor izhaja iz tega, kar smo dejali pod točko 1., prav tako ni res, da »skušajo triaiki titovci iz dejstva, da so priletnemu, zaslužnemu človeku v Jugoslaviji priznali pravico na ohranitev dediščine njegovih prednikov in uživanje osebno prigarane P enzije, kovati politični kapital in ga v javnosti spraviti v zagato.* V tako zagato ga je moglo spraviti le ravnanje določenih ljudi okrog »Demokracije«, ki so od prof. dr. Antona Dabinoviča zahtevali, da podpisuje kot odgovorni urednik ta tednik, dejansko pa ni bil — po njihovih lastnih izjavah — nikoli »niti merodajen niti soodgovoren* za politično linijo tega tednika. a h %fi ttnu, 5. Avtor članka sicer zatrjuje, da «demokracljo in f socializem« oni priznavajo in celo zagovarjajoG?), iz pisanja tega tednika pa to m nikjer razvidno (niti V tem, kar so zapisali za desetletnico svojega obsrtoja). 6. Kar zadeva »neokusnost« in »nemoralnost«, ki se nam s tem v zvezi očitata, pa pripominjamo, da morata biti «okus» in »morala« določenih ljudi okrog »Demokracije« res svojevrstna, če jih silita, da postavljajo za odgovornega urednika svojega tednika človeka, »ki ni bi! nikdar merodajen niti soodgovoren za protikomunistično linijo našega tednika*, 7. Sicer pa: toliko poudarjanj »obzir« in »spoštovanje« do prof. dr. Antona Dabinoviča bi morala dejanskemu uredniku »Demokracije« (ki ga imajo že pri rokah) narekovati, da bi v svojem listu sam na primeren način pojasnil vso zadevo, ne pa da je bil prof. dr. Anton Dabinovič prisiljen drugje javno oddvojiti svojo odgovornost od pisanja omenjenega tednika. D H. * * * — do so skoro vsi najbolj znani napredni italijanski pisatelji in publicisti podpisali izjaro solidarnosti s obsojenima odgovornim urednikom radikalnega tednika sI/Espresso* in novinarjem Cancognijem, ki ju je rimsko kazensko sodišče oprostilo, nato pa apelacijsko sodišče obsodilo na osem mesecev zapora in 70.000 lif globe, ker sta razkrinkala korupcijo, ki vlada na rimski občini s prodajanjem stavbnih zemljišč. »Tudi mi hočemo biti soodgovorni za njuno pravično kampanjo, ker nobena kazen in obsodba n« bosta mogli izbrisati dejstev, ki jih je ugotovilo v svoji razsodbi rimsko kazensko sodišče in ki so znana vsem Italijanom.* Po obsodbi pa je odgovorni urednik eVEuropeo* napisat čla-npod naslovom »Korum-pirano glavno mesto in okužena nacija*. * •* — da je newyorški titul**’ ni nadškof Fulton Sheen med drugim odgovoril komisiji za protlameriiko delovanje takole; »Rualja bo čez petdeset ali ato let med naj* večjimi duhovnimi in moralnimi vilami »veta.« Kot vzrok je nadAkof navedel rusko disciplino m predanost in dodal; »Komunizem J* vzel krit brez Krietusa. Zahod pa je vael Kri*tu»a Aktualni portreti TODOR ŽIVKOV prvi sekretar bolgarske, komunistične partije na volišču na dan volitev ljudskih poslancev v bol garsko Sobranje. MIKE SIMBOLE Je pred enim letom oslepel zaradi raka. Za novo leto Je prejel številne darove iz vseh ameriških držav. Revček je slep na obe očesi in bolezen je neozdravljiva. DAG HAMMARSKJOELIJ se Je prejšnji teden se stal v Parizu s francoskim zunanjim ministrom Pineaujem, nato pa se Je zahvalil ob novem letu vsem oboroženim silam OZN na Srednjem vzhodu za njihov prispevek pri vzdrževanju miru. JAVNE MANSFIELD Je bila pred kratkim v Tokiu, kjer ji je Japonski kimono počil v šivu, medtem ko J« bila v nekem lokalu, ker njen gornji in preobilni del telesa ni odgovarjal japonskim meram. ISABELLE COOKE spada v visoko britan sko družbo. Zato Je bil velik škandal, ko se le zvedelo, da Je pred krat kim izginila neznano kam. Ni a Krasu TONE SVETINA BOŠTJAN je naše! očeta •Dvajset let se nisva videla, oče! Tvoj sin sem, Bošt-jan,» je zlogoval s tresočim te glasom. Stal je kakor ukopan. V rokah je držal mrzlo lobanjo, ki je bila na temenu razbita. Beli zobje so se pošastno režali. Tema očesnih votlin je ttrašila. Boštjanu so sijale oči v prečudnem, odmaknjenem soju. Zdelo se mu je, da ga dotik z mrzlo lobanjo vrača v svet, ki je že davno umrl. Oživljal mu je rano mladost, katere te je komaj še spominjal. Majhen deček je še bil, kuštrav, vesel, živ, razigran. Tako težko je pričakoval očeta. Z materjo sta ga večkrat čakala pozno v noč. Majhna, ttrgana bajta, dvoje toplih tre. Ko je prišel, sta planila v njegov objem. Oče ga je Posadil na koleno, ga zibal, mu pel in se mu smejal. Nikdar ga oče ni udaril. «Pusti otroka, naj se znori,» je fcaral mater, ki se je pritoževala zaradi dečkove drznosti. Ko se je vrnil iz šole t veliko buško, ki jo je dobil * spopadu z dvema gruntar-skima otrokoma, mu je oče dejal; «Kar daj jih, Boštjan, "obenemu ne prizanesi, ker tudi tebi ne prizanašajo!» Potem pa ga nekega dne ni bilo več. Mesece sta prejokala z materjo in večer za Večerom čakala, a oče se ni vrnil. ^ Boštjanu je rastla strašna, temna sila. Rad bi zarjul, tako zarjul, da bi se brezno trušilo in ga pokopalo. Z bele lobanje pa je nemo bolščala strašeča votlina oči. •Oče, tvoj sin bo maščeval tvojo smrt. Prisegam ti!» Bakle so dogorevale in te-tna je ožila obroč okoli Bošt-iana. Lu£ je utripala in sence *.° pošastno kot nočni metu-v* plesale po stenah. Boštjan je vzel vrečo in se •klonil. Pobiral je kost za k°stjo. Zlagal jih je v vrečo. vrh je položil še glavo. Potem si je vrečo privezal hrbet. Možje pred jamo so že •bupauoii. •Kaj le počne v breznu, da ne da nobenega znaka?* "K naj ga povlečemo? Star 0 Postal v tej luknji! Ali se j* Pogodil s hudičem, da mu J0 hlapec?* je prigovarjal "ek. «Nazadnje se boš moral res j ‘i spustiti ponj,* ga je po- je počasi in varno položil tod^° prednje. Bil ie uPadel. sii*! B žalostnih očeh mu je inlo zadoščenje zmagovalca. “raz mu je bil trd in od-tl°C*n" Ves drugačen je bil, 6 i***’ kakršnega so poznali. •Besnico je govoril na smrt-• Postelji stari Dimež. Naj ■ u bo odpuščeno, kakor si toda gorje ubijalcu!* . Nek je odvezal vrečo. Moi-®o se odkrili. •Glej no, kdo (,j mislil,* dejal Ne1- ves prepaden. Žal re ko sva z očetom sku-Šet' <*ruarila in kosila seno-*■ da se bo to zgodilo!* Sed** Stlr^e m°čje so brez bc-e odšli proti Slemenu. ko>°t,em 36 Boštjan očeta po- oln ' Grob mu ie izbral na r^^’1 Pod Orlovo steno. Izbral je 3e na n*estu, kjer se jen *’ po Janezovem govor-je 3U najraje zadrževal. Tam ^opazoval orle in gamse. fcošr'0’ Nek, Janez, Malija, bil, Wn 'n nekaj pastirjev so Totj|po0rebci. Mati je zaman nejj* *'na. da bi očeta prebiti„ v dolino in pokopali v * & •oče 31 36 dejal Boštjan, ki n"i počiva sredi gora, P°(iv ™U bi*e tak° pr' *rcu' likQr ° nli mimo njega in n°n)Pi,1 *,lu bedo peli svojo ®**ili * Pesem, orli sc bodo "Saj ,°d njim!* 3°kii „ * Ptav, Boštjan,* je v °do rVL^da Meta, .toda kaj do r?L., *i ljudje in kaj bo- rirtJ . .. .1 1. . I I. bu. Zmračilo se je že, ko jo je Boštjan odpeljal proti planini. Tisto poletje so pastirji slišali, kako pojeta pri Orlovi steni kladivo in dleto. Boštjan je klesal črko za črko: »Tukaj počiva divji lovec Boštjan Vršnik. Bil je zahrbtno ustreljen. Postoj in odkrij se, človek, njegovemu spominu, ker ne veš, kaj te čaka v gorah.* Novica, da je Boštjan našel očetove kosti, se je raznesla po vsej dolini. Bilo je govorjenja in opravljanja! Celo Gaber se je oglasil in s prižnice govoril o bogokletnem dejanju, vendar pa ljudje še niso vedeli, kdo je ubil starega Boštjana Vrinika. Možje, ki so to vedeli, so po Boštjanovem naročilu molčali. Jozlja na Zaslapu pa je skrbelo. Vedel je, da bo Boštjan postal nevaren. Minka je vsak dan čakala, kdaj se bo oglasil. In tako se je zgodilo tudi to, da se je tiste dni nenado-ba pojavil Goldschmied s svojim gozdarjem in oskrbnikom Frelihom. Jozelj je kmalu u-ganil, da ga niso prignali gamsi; nekaj drugega mora težiti gospoda, je ugibal sam pri sebi. Odšli so v revir in prespali v lovski koči. Drugo jutro so krenili preko Slemena proti Orlovski steni. Gospod je lovca povpraševal, kaj je novega v revirju. Ker pa je Jozelj govoril le o lovu, je sam povprašal: «V dolini sem slišal, da so pastirji dobili neke kosti?* «A, kosti,* je dejal Jozelj, «to sem vam skoraj pozabil povedati,* se je opravičeval. eDivjega lovca Vršnika sin jih je iztaknil v jami pod Osojnikom. Ce je bil Vršnik, če niso to kakšne druge kosti? Vse mogoče ugibajo ljudje, kdo ga je ubil.* »Koga pa sumijo?* je nestrpno povprašal gospod. Z lovcem sta stopila nekaj korakov naprej, da Frelih ne bi slišal odgovora. »Tega nihče ne ve. Govore, da ve samo sin. Mislim, da ga je pospravil Dimež, tisti, ki je bil pri vas lovec. Pravili so, da j« bil precej strupe.'.* Goldschmied se je oddahnil. «Kaj pa je s sinom?* je povpraševal. .Zdi se mi, da ni dosti boljši! Pri žandarjib ni prav dobro zapisan.* eTako hud ni! Odkar se je polomil, ga ni prav nič čutiti v revirju. Kočo si je zgradil, oženil bi se rad, sam s seboj ima dosti opravka.* Gospod si je obrisal potno čelo. Bil je namreč vroč in soparen dan, jug je pritiskal čez gore sive oblake. Preden je Goldschmied odšel, pa je Jozlju naročil: «Na Boštjana pazite! Dobro bi bilo, če bi ga spravili za mrežo. Zdi se mi, da mu preveč zaupate.* Jozelj se je ob teh besedah močno zamislil. (Odlomek ir. knjige Tone Svetina, LOVČEVA HCI. ki jo je izdala Založba Lipa v Kopru.) JOŽE CESAR bo razstavljal Devetega januarja bo v tržaški občinski galeriji o-tvorjena razstava Jožeta Cesarja. Slikar nam bo pokazal svoja olja in inscenacije- čutili smo ie davno potrebo, da se s Cesarjem, z njegovim delom spet sestanemo. že precej let ni bilo nobene njegove razstave (kar pa ni njegova krivda!). Zadnjič je razstavljal v galeriji .škorpijon* leta 1952. Bilo bi absurdno misliti, da v tem času Cesar ni slikal — potem ne bi bil slikar. Javnost pa je bila iz gledaliških objav poučena, da dela Cesar gledališke inscenacije. In ena izmed privlačnosti Cesarjeve razstave bodo prav inscena-oije. Cesar je samosvoj slikar — kot v življenju vedno nekoliko uporen. Z veliko spoštljivostjo govori o svojih učiteljih — naj bo o profesorici Zegovi še na Cirilmetodovi šoli pri Sv. Jakobu ali pozneje o prof. Černigoju — toda v svojem delu je vedno iskal lastnega izraza. Njegov slikarski talent se je že kmalu pokazal in na Ciril-Metodovi šoli je že profesorici pomagal pri korigiranju risb svojih so- Jože Cesar učencev. Ker je šolskemu risanju že prerasel, so mu dovolili, da je prinesel v šolo oljne barve. Potem pa so ga še .izkoristili*, da je risal zemljevide za potrebe šole. Seveda ne bi bil Cesar, če ne bi tudi odklonil štipendije za slikarsko akademijo ter raje odšel delat v pristanišče- Med delavci in alpinisti je potekalo njegovo nadaljnje življenje, njegova ljubezen pa je ostalo še naprej slikarstvo. Začel je tudi razstavljati, v začetku ilegalno, ko se je pod fašizmom slovensko kulturno delo moralo skrivati pred nepoklicanimi očmi. Pozneje so bile njegove slike na raznih razstavah sindikata slikarjev, tako v Milanu, Benetkah, Veroni in drugod. Po vojni pa je razstavljal na kolektivnih razstavah le še v letu 1945, potem pa ne več. V sezoni 1946-47 sta z Lukežičem razstavljala v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, tri zaporedne razstave — 1. 1948, 1950 in 1952 — pa je imel v tržaški galeriji .škorpijon*. Za razstavo, ki bo v četrtek otvorjena, je pripravil 31 del: 9 inscenacij ter 22 olj, med katerimi so portreti, pokrajine, tihožitja, cvetlice. Cesar slike ne pojmuje kot goli dekor, zato se tudi razlikujejo od dekoracij. Inscenacije na razstavi pa bodo zanimivost tako za obiskovalca našega gledališča, ki bo lahko primerjal osnutke z izvedbami, kakor za druge, ki bodo lahko videli, kaj vse naše gledališče uprizarja. Zidna kompozicija ........................ NOVO DELO TRŽAŠKEGA PISATELJA HA LOJ Z REBULAH Klic v Sredozemlj e Ta knjiga ima zelo mikaven naslov. Kdo kliče v Sredozemlje? Od kod, kaj, komu in zakaj kliče? Novo Rebulovo pripovedno delo, ki je na koncu označeno kot roman, se začenja z besedo «Trst» in ta beseda se potem v štirih delih in 52 poglavjih pogosto ponavlja, dasi živi večina prikazanih oseb, Goljakovcev, v Go-ljaku, na kraški planoti severno od Trsta. Prizori si slede povečini v tej kraški vasi od časov pred prvo do zaključka druge svetovne vojne in še malo čez. Obdobje obsega kakšnih 35 let dogodkov celega človeškega rodu, druži pa tri rodove, od starajočih se avstrijskih u-pokojencev do njihovih v fašistične in partizanske zgodbe hote ali nehote zapletajočih se sinov in do novega podmladka teh sinov. Pripovedno ogrodje sloni na usodah železničarske in obenem kmetske kraške družine, predvsem družinskega poglavarja, železničarja Mohorja Hrastnika, ki se mu posreči priti s 45 leti do razmeroma zgodnje pokojnine: «S tistim dnem je torej Mohor Hrastnik nehal biti dvoživka, postal je upokojenec, kmet. Toda s tem prejšnjih dvajset let ni bilo zavrženih. Ostajal je spomin, iz katerega bi lahko neprenehoma črpal otrokom: spomin na veliko prometno halo v objemu dima, na dirjanje svetlih dunajskih brzcev skozi noč, presekano z medklici slovesne nemške komande, na ve- Alojz Rebula: Klic v Sredozemlje. Opremil Lojze Spacal. Založila Mohorjeva družba v Celju. Slovenske večernice 108. Natisnila tiskarna Primorski tisk v Kopru. Strani 159. liki dan, ko ga je sredi praznične postaje doletelo, da ga je ob izstopu iz vlaka na škrlatno preprogo sam presvetli cesar Franc Jožef I. dregnil v komolec. A kar je bilo največ — ostajala je vsak mesec pot po penzijo, po denar, ki ga je izsilil železnici, preden mu je ta pojedla kosti in meso» t st ran 18). Mohor ima z godrnjavo Lizo edinko Berto, ki ne mara Mečičevega Jožka iz Črešnjevca, dasi bi ji bil na domu dober gospodar, temveč se oklene veselega, površnega in nevarčnega Zidaričeve-ga Dominika, štancarja iz kamnoloma. Ta mora v prvo svetovno vojno in se iz ruskega ujetništva vrne s priljubljenim geslom: «Oblast sovjetom!* Pozneje presedla k železnici in deli usode slovenskih nameščencev, ki jih fašizem z raznarodovalnimi naklepi razprši po Italiji, najprej v Genovo, nato v Benetke, kjer postane v drugi svetovni vojni žrtev zračnega napada. Doma so mu doraščali: samostojni Janko, ki se je odtrgal od kmetije in se v Trstu kot Giovanni Murini povzpel od vajenca do podjetnega, v tujstvo nagibajočega ise lastnika trgovine z železnino, domu in kovaštvu vdani Stefan, ki je ob neplodni Mileni ves nesrečen, najde z Ladkom Bego-vičem zadoščenje in uteho v narodnoosvobodilni borbi, a proti koncu podlega suši-ci, lepotec Miljo, ki v borbi za obstanek ne najde boljše poti od karabinjerske službe', se na jugu porogi, s Sandrino in pade kot stražar mostu pod streli odporniškega gibanja, ter najmlajša Delka, ki se po osvoboditvi poroči z Novozelandcem in odide z njim v daljno tujino. Doma ostane edini brst iz tretjega rodu, osemletni Miljov sin Giovanni, ki ga Slovenski pomorski 'ekn -• — i- i b0 . 0°spnd župnik! Se-Jai)i0 * *,ah.fl» **C(damj Boštjan obložil s 0"obnicn Obokal jo je kakor *' *kal Gl,e oeliki, plošča-••ii j' ,,n »aprlj votlino. Po-prlj||or°b to.ul s pntjo. *'li ,0' *° pastirji in zva-To |)0 '''hko trikotno akalo. 0rl0v ni*gov nagrobnik. Z )o jC . •**“« je padla. Ukopal 8il0 'n obložil s kamenjem. Ije, bi »raatla iz zem- ''•hu ' °b'ia je bila Oatremu ^Ijeiu*0 * planinskim kriin.. z modrimi »iiilci *Sru, tli >av * modrimi aviact, b*“-jl. Ifl se .. j piha!, ko je dno ihtela na gro- Skozi stoletja lahko spremljamo razvoj jadranskega pomorstva, od starih čolnov iz. drevesnih debel mimo rimskih trirem in beneških galej do modernih ladij železne konstrukcije na parni in motorni pogon. Pri tem pa nastane vprašanje, od kod so se rekrutirali pomorščaki. Res je, da so jih obalna mesta Trst, Piran, Koper in druga dala precej, celo večino, nikakor pa ne vseh. Tržaški in Goriški Kras, notranjost Istre in celo Kranjska so bile pokrajine, ki niso nikdar zanemarile zveze z morjem in lahko trdimo, da so bile dobršen vir smelih pomorcev predvsem od 15. stoletja dalje. Znano dejstvo pa je, da če se Kraševec ali Istran spravita na ladjo, na njej tudi ostaneta. Oba postaneta del mor-juj elementa, k. ju privlači ne samo zaradi zaslužka, trmveč zaradi dogodivščin in življenja, ki ga nudi. Ti kraški in istrski prebivalci pa »o bili Slovenci, ki so kljub kontinentalni miselnosti slovenskega naroda, živeli na morju in od njega. Zuto so pustili v pomorski zgodovini dokaj sledov, zaradi katerih lahko trdimo, da je bil slovenski narod vedno tudi pomorski naiod. V raznih arhivih od Ljubljane preko Trsta in Reke do Dubrovnika hranijo dokumente o slovenskih pomorščakih In lastnikih ladij, o katerih bi bilo vredno spregovoriti, Pavel iz Ljubljano, Franc Rakovec, Franc Tomag Grošelj niso osam- ljena imena, ampak imena, ki so prišla prva na dan. Koliko je še neznanih ljudi, ki jih bodo arhivi pokazali! Zato ni čudno, da je nastala misel, da se v Piranu osnuje Slovenski pomorski muzej, ki naj pokaže vso povezanost morja z zaledjem, vso navezanost človek i ra morje, brez katerega ne mo re živeti niti en narod na svetu, pa čeprav se nahaja tisoče kilometrov od morsKe obale. Zamisel o Slovenskem pomorskem muzeju je navdušeno sprsjela Pomorska sekcija Zveze društev muzealcev Jugoslavije na svojem V. r“dnem zasedanju v Dubrovniku 9 in 10. decembra 1957. Sekcija je obljubila tudi svojo pomoč. Predvsem so pripravljeni pomagati muzeji v Dubrovniku in Kotoru. V zvezi s tem so nastali tudi prvi načrti, po katerih naj obiskovalec pomorskega muzeja vidi morje, življenje v njem, njegovo globino, fizikalne lastnosti morske vode, morske tokove, vpliv tokov na podnebje in vpliv tega na notranjost dežele. Človek kot nosilec pomorske misli in kot pomorec zahteva poseben študij. Toda človeka ne smemo Izolirati in ga postaviti izven prirode, kajti on izvira iz prirode irj je njen sestavni del. Treh bo prikazati tudi primorje, naselja v vseh tipih in funkcijah, Treba bo iskati in prikazati vzroke človekovega odhoda na morje. Sele v ta prirodni okvir bo treba postaviti razne modele in inštrumente, karte in slike. Za vse to bo t. _>ba najti izraznih sredstev. Teh pa ni malo. Od dobre geografske karte prek reliefa in slike, vse nam lahko rabi. V tem okviru bo /azumljiva tudi zgodovina pomorstva. Da bomo zgodovino lahko prikazali, bo treba smotrno i-skati po arhivih, od kod so prihajali, kdo so bili naši pomorci, katerih luk so držali, kakšen vpliv so im<£ li na pomorstvo in pomorsko zgodovino. Za Slovence je značilno, da do nedavnega niso imeli svojega pomorskega centra, niti organizacije, ki bi jih povezovala, Držali so se več luk. Reka. Trst, Piran, Koper, Pulj in celo Dubrovnik hranijo v svojih arhivih mnogo dragoc-nega gradiva o njih. Treba bo to gradivo poiskati, ga kronološko in pokrajinsko urediti. Mnogo j| tudi drugega dela. Treba bo izdelati vrsto grafikonov, kart, reliefov, ki bodo prikazali našo pokrajino v celoti, našega človeka v njej. Vsekakor je to prevelik zalogaj za eno leto. Toda nekaj je že storjenega. Mestni muzej v Piranu je v treh letih svojega obstoja zbral že mnogo gradiva. Gre predvsem za ladijske modele in slike. Med temi je ladja «Srečna pot*, ki jo je naslikal Bartol 1-vanko^ič leta 1875, Ladja razvija na tretjem jamboru tržaško zastavo s helebardo. Slikar je obenem doku- mentiral tudi njenega tedanjega kapitana, ki je bil G. G. Gargurovič. Poleg tega imamo še mnogo drugega materiala, ki pa doslej ni zadostoval za tak namen. Sele s tem. da nam je Narodni muzej v Ljubljani dal na razpolago svoje pomorske predmete, lahko napravimo prvi korak v razvoju Slovenskega pomorskega muzeja. Po želji Pomorske sekcije Zveze društev muzealcev Jugoslavije bomo že letos do dneva pomorstva, to je do 10. septembra, postavili pomorsko zbirko v okviru Mestnega muzeja. Pa tudi to ni lahka naloga, saj bomo morali delati z omejenimi denarnimi sredstvi; vsi modeli pa so potrebni večje ali manjše restavracije, ta bo pa zahtevala precejšnje vsote. Lokalna gospodarska podjetja so nam sicer obljubila svojo pomoč, predvsem ladjedelnica, ki nam bo dala vse svoje modele, nekaj instrumentov in orodja. Tudi Splošna plovba se bo odzvala. Za to delo bo treba izprazniti prostore v cDugem nadstropju muzeja, ki jih sedaj zavzemata Mestni arhiv in Ljudska knjižnica in za obe ustanovi urediti nove prostore. Vsekakor stoji pred nami vrsta težkih nalog. A z združenimi močmi bomo vse težave premagali. V pomorsko zbirko bomo vsekakor vključili tudi razvoj slovenskega pomorskega šolstva po osvoboditvi in našega edinega pomorskega podjetja; to pa zato, ker se mora pomorski muzealec zavedati, da ne sme gledati samo na preteklost temveč tudi na sedanjost, kajti to, kar je danes novo, bo čez nekaj let staro. Zato nam pomoč Splošne plovbe pri našem delu veliko pomeni. Toda prostori, ki jih bo 'ahko nudil Mestni muzej, bodo kmalu pretesni. Za u-resničenje zamisli pomorskega muzeja bo treba misliti na druge prostore. Za to obstajajo dve možnosti. Ali izgradnja novega paviljona v okviru nove pomorske šole. ki jo bodo gradili med Piranom in Portorožem, kar bi bilo najidealneje, ali pa dobiti za pomorski muzej sedanje prostore pomorske šole, kar se nam zdi realneje, ker bi adaptacija prostorov ne stala mnogo. Pa tudi dovolj veliki so ti prostori in zato bomo verjetno vztrajali pri tej možnosti. Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da so prvi koraki pri organizaciji Slovenskega pomorskega muzeja že storjeni. Pri tem gre iskrena zahvala vs“m tistim, ki so nam pomagali pri dosedanjem zbiranju in pri načrtih. Se posebna zahvala gre Narodnerhu muzeju v Ljubljani. Upamo, da nam bodo vsi ti faktorji tudi v bodoče pomagali, da bo zamisel, ki je tudi njihova, dobila konkretne oblike in da se bo slovenska obala lahko ponašala z zglednim in lepo urejenim pomorskim muzejem. MIROSLAV PAHOR Mestni muzej Piran hirajoči Stefan z ljubeznijo preobrazuje v slovenskega Janeza, pričakujoč, da bo po njegovi smrti ta poslednji poganjek dalje pletel usode kraškega rodu in doma. Ta pogled v ogrodje kaže, da so niti mnogovrstno napletene in zapletene. V ta osnutek je vtkanih več drugih. vsakovrstnih usod bližnjih in daljnih Kraševcev in Krajevk. Vtkano je tudi dvakratno razdejanje vasi, v prvi svetovni vojni s topovskim bombardiranjem od zahoda, v drugi z nemškim požigom slovenskih domačij in izgonom prebivalstva v nemška taborišča. Poleg plastično izklesanih glavnih značajev je pisatelj nanizal vrsto stranskih, ki dopolnjujejo glavni okvir in krasijo osrednjo sliko. Marsikod se pisatelj s tankim občutjem za-glablja v naravne lepote kraške pokrajine nad Trstom, podajajoč jih z ustreznimi krajšimi ali daljšimi opisi, včasih pa tudi z bežnimi, v razgibano dejanje tu in tam spretno nametanimi potezami. Dober primer zgoščenega opisovanja je odstavek o starem Zidariču, Dominikovem očetu: «Res, Dreja, njegov oče, dober štancar, ali pijanec, po zemlji le ni bil zadnji v vasi, z vinom je ob srednji letini prišel tudi do svojih petindvajset lieklov. Toda če je človek stopil na borjač, si je že napravil jasno predstavo o tistem dobrodušnem čebljaču: ne en kramp, ki bi bil pošteno nasajen, ročaj kladiva, ki gleda iz gnoja, kokoši tja do ognjišča. Na svet je bil spravil Dreja kup otrok, a koliko jih je bilo, to je znala povedati le Malja, ženskica kakor otrok, zgovorna in vselej zadihana, ki je ob njem, .našem očitu', kakor mu je pravila, dozorevala v mučenico: teh otrok je bilo enajst, med živimi in mrtvimi, večina fantov. Dreja se je po delu včasih prikazal k vodnjaku na trgu, držeč v naročju na vsaici roki po enega. A če so bile na primer volitve, se je komaj spomnil domov. Sede ob županskem kandidatu na njegovem koleslju, ki je vzdigal prah skozi trg, M sije, svojt žene, še videl ni, napihnjen, ko da mu še na misel ne pride, da bi prešteval tiste otroke. Zato pa so tudi rasli, kakor so rasli. Dokler so hodili v sami srajci, so se pol nagi, s cucljem do štirih let prebijali med koprivami in psi v klancu za hišo. Nato, že večji, so se gnetli v krogu okrog ognjišča, z očmi, pohlepno uprtimi v velik viseč lonec, iz katerega jim je Malja zaman skušala utešiti njihovo lakoto. Ko so prvič o-buli čevlje, so bili že birmani, mladeniči, ljudje za v svet. In niti takrat si Dreja ni delal z njimi večjih skrbi.* (Str. 19-20.) Takih odstavkov ni malo v knjigi. Drugod so razsejane impresionistične sličice kakor ta: «Gneča prihajajočega vojaštva, kolesa skozi še zeleni ječmen, madžarščina iz oficirske kuhinje, novi vozovi meljejo klanec v cesto, bajonet za bajonetom, ki e-nakomemo tolče ob isti u-niformirani bok, neki bataljon odhaja, fantovska jio-pevka na maršu v fronto. Cehi so na vrsti za tja dol, za na morišče na Grmadi* (str. 35). Ljubke so idile s kmetskega dvorišča: .Po vrsti so prihajali skozi vrata na borjač: najprej Liska, nato Mavra s Sivko, nato je junec dregnil v bok druge.-ga junca, da so bili že vsi na prostem, s prahom od o-mela med rogovi, s tistimi verigami okrog vratu, ko da ne vedo, kam z njimi. Nato, ko se ie živina že raztepla po borjaču, se je na vratih prikazal Mohor, S potno plešo nad debelo križasto srajco, z veliko ponjavitto sena čez ramo, z dolgim novim bičem v roki. Zdaj je že dokončno kazal hrbet hlevu, s praga je pogledal samo predse: mali latnik s svojimi vegastimi 'esenimi j>od-porniki pred hišo je žeh'el v soncu: skozi reže v ograji ganka so se os'pavali Bertini nageljni; oreh je s svojo večjo polovico, razkošaten Zakrival morje; mačka na veji se je iztegovala proti govejemu srcu...* (str. 43,) Trpke so strani o fašizmu in ricinovem olju v slovenski vasi. Pravo nasprotje teh žalostnih pojavov so proti koncu knjige odstavki o mladi partizanski koloni na njenem hitrem pphodu v boj za Trst. V romanu je precej narečnih posebnosti, ki dajejo pripovedi ljudsko živost in krajevno barvo. Da pridejo pri širšem beročem občinstvu bolj do veljave, prav dobro pomaga slovarček manj znanih besed. ANDREJ BUDAL Jože Cesar Portret Milic Baloha (Vloga Marka v Begovičevi drami fiBrez tretjega*) Nobelovi nagrajenci na črni listi (Dogaja se v ZDA) Kadar govori Eisenhower ali kak drug .zahodni* veljak, se skoraj ne zgodi, da bi v njegovem govoru ne bilo besede svobodni snet. Ze stokrat smo občutili ironijo teh besed in jo lahko občutimo ponovno ob branju teh vrst. V zahodnonemškem neod-v.snem časopisu «Die Kultur* (1957, št. 88) je priobčil . Jo-hannes M. Hoenscneid članek z naslovom .Vedno znova se moramo upirati*, :z katerega posnemamo nekaj značilnih u-gotovitev. Za moralo duhovne svobode kaže v svetu slabo, V «prade-želah* demokracije prihaja do vznemirljivih dogodkov. Hkrati ko v Franciji odgovorne publiciste. ki ne prikrivajo svojega mnenja o alžirskem vprašanju, obsojajo na molk in v Angliji prisluškujejo zasebnim telefonskim pogovorom, poskušajo razne ameriške organizacije z vedno hujšim pritiskom na upravnike javnih "knjižnic, knjigarnarje in založnike preprečiti širjenje publikacij, ki so jim iz kakršnega koli vzroka nezaželene. Tako na pr. obiskujejo zastopniki teh organizacij knjigarnarje in jim izročajo sezname «nezaželenih» del, ki se naj izločijo iz prodaje. Ce knjigarnar ne pristane na njihovo zahtevo, mu zagrozijo z bojkotom. Ce na jim ustreže, mu izročijo potrdilo o .dobrem zadržanju*, s katerim je mesec dni varen pred nadaljnjimi obiski, Imena trgovcev, ki se ne drže seznamov, pa pridejo po najkrajši poti med publiko hkrati s pozivom. da je treba njihove knjigarne brezpogojno bojkotirati. Ponekod dobivajo te sezname tudi policijski uradi, javna tožilstva in celo vojaška poveljstva, ki v mnogih primerih naročajo svojim sodelavcem in uslužbencem, naj označenih knjig ne berejo in ne kupujejo, O teh dejstvih ne gre dvomiti, saj je veliko število znanih pisateljev, izdajateljev, založnikov in vseučiliških profesorjev podpisalo manifest, v katerem protestirajo proti organizacijam, ki poskušajo v nasprotju z ustavno zasidranimi pravicami izvajati cenzuro in pri tem uporabljajo nezakonite metode. Pobudo za protest je dala ugledna Ameriška zveza za državljanske svoboščin (American Civil Liberties Union), ki je predvsem opozorila na delovanje Nacionalne organizacije za spodobno literaturo (National Or-ganisation for Decent Literatu-. NODL). Nacionalna organizacija za spodobno literaturo je razširjena po vsej državi, šteje za svoje člane predvsem katoličane in razpolaga s številnimi krajevnimi organizacijskimi skupinami. Za svoj smoter si je postavila .mobilizacijo moralnih sil vse dežele zoper nedostojno literaturo*; spričo močno razširjene plaže, neresne. spotakljive in opolzke literature v ZDA hi ne bilo v ničemer ugovarjati namenom te organizacije Saj že nekaj časa poteka v ZDA hud boj proti odkritim in prikritim pornografskim publikacijam. Toda treba je dobro premisliti, kje gre za res tak boj in kje samo za pretvezo, da se prepreči razširjanje literature, katere vsebina in tendenca tej ali oni skupini gorečnežev ne ugajata. Tu se nehote spominjamo besed Viljema II.; .Celotna smer mi ni všeč.* Toda niti \’iljem II. ni dopuščal delovanja takih zasebnih organizacij, katerih zastopniki bi se vozili okrog in grozili knjigarnarjem z bojkotom, če bi še nadalje prodajali njim ne-všečne knjige. V svojem manifestu so člani Ameriške zveze za civilne svo-boščine navedli tudi dela i» rvtorje, ki jih vsebujejo ti razvpiti seznami. In za čudot to niso avtorji opolzke plaže, marveč Nobelovi nagrajenci ter prejemniki Pulitzerjevih in nacionalnih knjižnih nagrad (National Book Awards), Tako beremo v tem manifestu, da so prišle na indeks Nacionalne organizacije za spodobno literaturo med drugimi knjige Ernesta Hemingwaya, Taylora Caldwella, Johna Dos Passosa, Richarda Wrighta, Al-dousa Huxleya, Arthurja Koest-lerja, D. H. Lavvrenca in Narmana Mailerja. Po vsem tem se ne bo nihče začudil, da je med njimi tudi E. Zola, težko pa bo pojasniti, kako je mednje zašla — Vicki Baum. Proglas so med drugimi podpisali Joseph Wood Krutch, Arth ir Miller. Reinhold Nie-buhr, Elmer Rice, Eleanor Roosevelt. Upton Sinclair, Budd Schulberg in Mark von Dorren. V zelo kratkem času so bile v ZDA duhovne svoboščine trikrat občutno kršene; I. ko je bilo 2000 fizikov, ki so se zavzeli za ustavitev atomskih poskusov, ožigosanih za komuniste, 2. ko je bil obsojen Arthur Miller, ker ni hotel postati politični denunciant, in 3. seiaj, ko se organizirano zati. ra prodaja in branje knjig, ki že danes štejejo med svetovno literat uro. J K. FRANCE MAGAJNA Amerika je zares čudna dežela. Mnogi pravijo, da so njena zala dekleta danes celo ponosna, če kak trop vojakov kar na ulici vpije ali žvižga za njimi. Ta-kipi drznim pouličnim kavalirjem, ki prav pogostoma ne pokažejo niti trohice dostojnosti, pravijo tam «volkovi» (tvolfs), kar je pravzaprav časten naziv. Zavest, da vzbujajo v fantih ne ravno krepostne skomine, navdaja dekleta z zadoščenjem. Ko sem se pred štiridesetimi leti ondod klatil, ni bilo kaj takega opaziti. Še tisti, ki so ga imeli čez mero pod kapo, so vedeli, da ni. varno dvoriti ameriškim dekletom na ulici. Nekje v jugozahodnem kotu države Pehnsglvanije je prijazno rudarsko mestece Fayette City. Tam sem nekaj časa bival in delal. Kot Postojna veliko naselje ni imelo niti ene točilnice opojnih pijač, ker zoper te vrste lokalov je bil ves mestni svet. Nikake koristi ni imelo mestece od tega, kajti takoj na drugi strani široke reke Monongahele, ki je tekla mimo, je stalo enako mestece Allenport, ki je bilo kar bogato salu-nov, to je pivnic. Pa so meščani Fayet-tovega mesta mirne vesti stopali na motorni splav ter se prepeljavali na drugo stran reke pit. Mestni očetje v Allen-portu so se smejali v pest in marljivo skubili žejne Fagettčane, ki doma niso smeli piti. Še v poznih nočnih urah so se poslednji spet na splavu vračali domov in se drli po navadi kakor srake. In sem nekoč videl tri take razigrane pivce, ki so se pravkar izkrcali, vrnivši se iz AUenporta. Vse tri sem poznal ~ hrvatski fantje so bili in so delali v istem premogovniku kot jaz. In ko so zdaj stopali po strmi ulici od reke navzgor, so kajpak s krepkimi glasovi vpraševali nevidno ljubico *curo malo*, če je okopala vinograd. Ker niso dočakali odgovora, so utihnili za nekoliko minut. Takrat pa jim priskaklja naproti zala Američanka, ena od tistih ponosnih lepotic, ki so s prezirom gledale na nas priklatjence. Ko bi hrvatski fantje bili malo manj v rožcah, bi šli mimo brez besede in nič neprijetnega bi se ne zgodilo. Toda bili so razigrani in so ljubili ves svet. Niso mogli pustiti lepega dekleta, da bi šlo brez pozdrava mimo■ Najpogumnejši med njimi je ob srečanju visoko dvignil klobuk, se viteški priklonil in rekel: «Hello Mary!* Samo to in nič drugega, a bilo je preveč. 1 Ponosna frajlica se je v hipu ustavila in se ozrla proti bližnjemu cestnemu križišču, kjer je stal redar ali spoliceman*. S kratko kretnjo roke ga je privabila bliže. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC GOSPODARSKI POLOŽAJ OKOLIŠKIH 0BCIN V PRETEKLEM LETU k sanaciji občinski ti proračunov mm DRUOI D KANUJIN .... I . IM TAKO SO ZACELI pri najATI IZ PRAGOZD#' N£_ KR TER! * »IMO/H So Bili »Sl Opoiol? Jem/, 04 «0*4-jO PRiti r'k°:- »'IM/D .. IH MARSIKATERA SOLZA J E KRNILA IZ TER SPOLZELA V NOVICA O SMRTI POGLAVARJA IN PRIJATELJA TOMA JE vse GLOBOKO DRETRE NEKATERI NA KONJ IN... ADO LJUDI IZ SO2 14 .KI NISO POZNA-I JOKA ... SLA. N J/NOVI OBRAZ! SO IZRA2ALI GLOBOKO ZA - ■ ■. SEDAT SZ JE PREBU-Pll \2A VRAGA , KAJ S* M/ JE ZGODILO? Godbam/ xAN, DA, SEDAJ SE S Po M L\niM ... MISLILI 60. DA % 1 MRTEV, PA TA- lJk^ko 80...^ N?** k RDECl SUKNJI tl SO ZAC.EL STRELJATI TODA PRENITRO, DA BI TOMA Z.AOELI------- STRBLJAJTg I 3 i INadaljevanje tledi Gospodarski položaj slovenskih občin tržaškega področja se v preteklem letu 1957 ni v ničemer izboljšal. Nasprotno! Ce upoštevamo, da so se zvišali davki, trošarina in druge pristojbine, če upoštevamo draginjo, stalno naraščanje cen itd., tedaj lahko mirne duše zatrdimo, da se je gospodarski položaj občin in občanov poslabšal. V občinskih proračunih, ki so bili odobreni šele pred dve. ma mesecema, smo lahko opazili, da so posamezne občinske uprave v mnogih postav; kah prekoračile običajne vsote denarja, ki je potreben za redno upravljanje o^čin. Ti* je razumljivo, kajti nekje so zgradili novo šolo, nekje otroški vrtec, drugod so napravili kaj takega, kar je močno vplivalo na občinski proračun. V preteklem letu je bilo zgrajenih oziroma popravljenih nekaj šol. Denar za njih gradnjo oziroma popravilo je bil odobren v občinskih gospodarskih načrtih in občinske uprave so morale stroške za nabavo in ureditev notranje opreme vnesti kot posebne postavke med izredne stroške občinskih letnih proračunov. Toda zgodilo se je, da je pokrajinski upravni odbor take in podobne postavke črtal iz proračuna, kar pomeni, da niso bile odobrene. Tako je morala na pr. dolinska občinska uprava poskrbeti za opremo šole v Ricmanjih s tem, da si je klopi izposodila v miljski občini, ostali inventar pa si priskrbela drugod. Čeprav so se stroški zvišali, plače občinskemu osebju povečale, da ne govorimo še GABROVEC I 1 ■ 'f - -- - s Pok. dijakinja Silvija Černjava V torek rmo spremili na zadnji poti mlado dijakinjo Silvijo Černjava, ki je preteklo nedeljo tako tragično preminila, N jena smrt je globoko pretresla vse vaščane, ki so Silvijo poznali kot dobro vzgojeno in spoštljivo dekletce. ter kot dobro in nadarjeno učenko. Pogreba se niso udeležili samo skoraj vsi vaščani, temveč tudi mnogo ljudi iz sosednih vasi, njene sošolke, ravnatelj trgovskega tečaja na Proseku skupno s profesorji in številni drugi. Na Proseku je pogrebni sprevod dočakala godba, medtem ko so pevci zapel i žalostinko. Godba je igrala žalne koračnice do cerkve, kjer je spet zapel pevski zbor, potem pa so Silvijo odnesli na pokopališče. Okoli prerano izkopanega gr oba se je zadnjič z brala množica in ko je pevski zbor zapel zadnjo pesem, skoraj ni bilo očesa, ki ga ne bi orosile solze. Pokojni Silviji, ki jo je kruta usoda v cvetu mladosti ugrabila iz naše srede, naj bo lahka domača zemljica, hudo prizadetim staršem pa naše iskreno sožalje! MA V HINJE Ob Novem letu se kar sama od sebe sproži beseda o nekdanjih novoletnih navadah. Posebno dve sta ostali v spominu: voščilo naše godbe in otrok, Naii znani godci na pihala so na dan Novaga leta že zgodaj začeli svoj voščilni obhod po takratni občini (Ce-rovlje, Sesljan, Vižovlje in Mavhinje). V vsaki naslednji vasi so bili boljše volje, saj so jim v vsaki hiši postregli s to ali ono dobroto, predvsem z vinom, da so novemu letu »bolj pihali«. Pri bolj petičnih hišah je bilo voščilo malo daljše, ker je bila pogostitev bolj bogata. Ko so godci po končanem obhodu z nabranimi denarnimi darovi proslavljali novo leto, je bila muziki še najbolj živahna in poskočna. Druga navada; Otroci so ponesli v to ali ono hišo novo leto v obliki lepo razrasle zeljnate glave, okrašene s pomarančami in raznobarvnimi trakovi. Voščili so hiši s preprosto, nevezano, a večkrat tudi vezano besedo (v obliki pesmi), ki je naštela, kaj vse naj novo leto prinese hiši. Gospodinja pa je potem otroke obdarila z raznim sadjem. KRIZ V nedeljo smo zaključili proslave ob 10-letnici smrti dragega rojaka Berta Sirka, slikarja-oboževalca našega mor-ja, ki je tako iskreno ljubil to zemljo. Po odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši smo v nabito polni dvorani prisostvovali igri «Vdova Rošlinka«. Igra je navdušila, saj so naši domači i-gralci odlično odigrali svoje vloge in potrdili, kar smo že večkrat poudarili, da razpolagamo z igralskimi močmi, ki bi bile z zadostrimi vajami kos še težjim igram. Te možnosti naj bi se čim bolj izkoristile. Za to bi morala biti razen prosvetnih društev zadolžena tudi uprava kulturnega doma, ki pa bolj gleda na pridobitnost kot na ostalo. To ni v skladu z namenom kulturnega doma niti z imenom, ki ga ta dom nosi: delo in težnje pok. A. Sirka pomenijo predvsem kulturno poslanstvo. Uprava doma »A, Sirk« naj postane pobudnik in pospeševalec našega prosvetnega življenja zlasti na kulturnem področju. Takšna je naša želja ob zaključku leta. U-pamo, da bomo v novem letu zaznamovali v tem napredek. enkrat o vseh novih Izdatkih, k: so močno obremenili lanske občinske proračune, je pokrajinski upravni odbor kril samo toliko primanjkljaja, kot ga je že v letu 1956. To pomeni, da pokrajinski u-pravni odbor ni priznal in ne priznava dejanskega stanja, v katerem so naše podeželske občine. Prefektura gre celo dalje. Vsako toliko časa dobijo občinske uprave okrožnice, v katerih jih prefektura obvešča, da morajo povišati ta ali oni davek, ki bi ga bilo treba a-plicirati do skrajne meje, in sicer zato, ker so občine pasivne. Toda kako naj ne bodo podeželske občine pasivne, ko pa nimajo razen nekaj bore kra.ške zemlje nič drugega s čimer bi lahko višale svoje dohodke. Skoraj edini m glavni dohodek občanov predstavlja kmetijstvo, medtem ko črpajo občine svoje dohodke v glavnem s pobiranjem trošarine. kd je toliko večja kolikor večji oziroma kolikor bolj poznan je kraj, ki ga Tržačani in tujci imajo za turistični center, Enano je na pr. dejatvo, da ima repentabor-ska občina večino svojih dohodkov od trošarine, ki jo plačuj« sedem gostilničarjev, imajo svoje lokale v treh vaseh občine. Nekaj podobnega velja za devinsko-nabre-žinsko občino, kjer predstavljajo sesljanski in devinski lokali. najvažnejšo postavko v dohodkih letnega občinskega proračuna. In to je vse. Trgovine v podeželskih občinah ni, prav tako ne industrije, če izvzamemo nekaj kamnolomov, ki jih občine dajejo v najem raz. mm podjetjem. Toda najemnine, ki jih ta podjetja'plačujejo »o nizke, prav smešno nizke, tako da niti v najmanjši meri ne vplivajo na občinske proračune. Po vsem tem, kar smo doslej povedali, lahko zaključimo z ugotovitvijo, da davki, s kgterimi je obremenjeno podeželsko prebivalstvo, na noben način ne morejo pripomoči k sanaciji občinskih proračunov, ki bodo zaradi notorične pasivnosti občin ostali vedno taki, kot so bili doslej, oziroma bodo v prihodnosti zabeležili še večjo pasivo. Izhoda iz tega položaja ni. Lahko pa se mnogokaj stori, da se pasiva zniža, čepiav bo verjetno poteklo še ipnogo let, preden se bodo občine toliko osamosvojile, da bodo lahko kolikor toliko prosto razpolagale s svojimi fondi in se u-pravljale po svobodnejših načelih brez birokratskih zaprek. Toda že danes bi se lahko marsikaj storilo, predvsem na področju turizma, ki predstavlja za podežel-ke občine nedvomno enega najvažnejših virov dohodkov. To vprašanje so doslej najresneje načeli v devinsko-nabrežinski ob- čini, ki ima v svojem devinskem predelu vse pogoje za to, da razvije turizem do največje mere. Mnogo manj se je glede tega napravilo v o-stalih občinah, kjer so pogo-j' za razvoj turizma, a ,se vprašanja ni doslej še nihče resno lotil. Organizirana akcija vseh zainteresiranih občin v tem smislu bi nedvomno mnogo pripomogla, da M bile vse občine deležne ugodnosti, ki izhajajo iz razvoja turizma. Poleg tega imajo občine še nekatere specifične probleme, ki jih bo treba začeti reševati, zato da se pasiva občinskih proračunov v bodoče'zniža. Toda prav tako bo treba zahtevati, da pri kritju primanjkljaja ne bo prišlo več do takih anomalij kot pri o-dobritvi lanskih proračunov. Sonce in sence na Krasu (Foto M■ Magajna) •iiiiiitiiiiiitiiiiiuititimiiiiiiiiiiiiiimiimmuniiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMitiMmmiitiiiiiiiiimtiitiiiitiitimiiiiiiiniiitiiiiinimi POJASNILO POKRAJINSKEGA SVETOVALCA MARIJA GRBCA Novo pot v «Mokolanih» bodo zgradili v kratkem VELIKI REPEN Na Silvestrovo je bila v naši vasi odprta nova dvorana, ki jo je zgradil gostilničar Rudolf Guštin. Bila je polna ljudi, ki so v njej pričakali novo leto. Domač orkester je goste zabaval do zgodnjih jutranjih ur, tako da je bilo razpoloženje res prijetno. Nova dvorana Je vasi v po-ros, saj je brez dvoma najlepša v tržaški okolici. Služila bo predvsem za restavracijo in tudi plese, žal pa v njej ne bo predstav, ker je bilo treba že zgrajen oder podreti. Kljub temu pa bi se dala izkoristiti za kakšne manjše kulturne prireditve, recimo predavanja in podobno, seveda če bo gospodar to dovolil. Upamo pa, da glede tega ne bo zaprek. V zvezi s člankom, ki ga je naš list objavil dne 28. decembra 1957 pod naslovom «Kdaj bodo zgradili novo pot v ,Mokolanih’», nam je pokrajinski svetovalec in tajnik koordinacijskega odbora Kmečke zveze ter Zveze malih posestnikov Marij Grbec poslal naslednje pojasnilo: O novi poti pod Konto-velom, ki naj bi šla od «Ključa» do «Studenca», ie pokrajinska kmetijska komisija razpravljala prvič na svoji seji dne 22. maja 1957. leta. Takrat je predsednik komisije odbornik Corberi poročal, da so bili načrti za razširitev in obnovo omenjene poti napravljeni že leta 1950 in da bi to delo veljalo kakih 15 milijonov lir. Odbornik Corberi je takrat izrazi’ u-panje, da bi pri gradnji o-rnenjens poti zenoslili predvsem domačo delovno st’o ter sporočil, da so bili navezani stiki S pristojnimi oblastmi, da bi z deli čim-prej začeli. O tem vprašanju je komisija ponovno razpravljala na se i i dne 11. novembra 1957. Sporočeno je bilo, da je vladni generalni komisar izrazil pripravljenost nakazati potrebno vsoto denarja za gradnjo noti pod Konto-velom, vendar nod pogojem, da se precizira, kdo bo skrbel za njeno vzdrže- vanje. Zemljišče je namreč last tržaške občine in ta je pred časom sporočila, da je pripravljena prevzeti njeno vzdrževanje. Kasneje pa je tržaška občina sporočila, da nima potrebnega denarja na razpolago in da zaradi tega pač ne more prevzeti vzdrževanja omenjene poti. Deset dni kasneje je odbornik Corberi prikazal članom kmetijske komisije potek pogajanj s predstavniki tržaške občine ter povedal, da je prefektumi komisar odbil možnost in namen pokrajine, da bi ta prevzela novo pot v svojo upiavo. Zaradi tega bi obstajala še ta rešitev: pot naj bi dobila značaj napol zasebne ceste, za katere vzdrževanje bi prispevali dve tretjini stroškov kmetje, ki imajo svoja zemliišča ob njej, eno tretjino pa tržaška občina. Dejansko pa kmetje ne bi plačali nič, kajti pokra'inska uprava bi posredno poskrbela, da bi dobili razne nagrade in pri šanje vzdrževanja ceste. Potem pa ne bo več treba dolgo čakati na začetek del. NABREŽINA snevke, ki bi povsem krili stroške vzdrževanja. V zadniih dneh je svetovalec Grbec ponovno govoril o tem vprašanj-; z or-bornikom Corborijem, ki je prepričan, da bo zadeva v kratkem rešena. Denar je vsekakor na razpolago in sedaj bo rešeno tudi vpra- r: Preteklo nedeljo je bilo v Križu odkritje spominske plošče na rojstni hiši slikarja Alberta Sirka, najboljšega slovenskega marinista. Zbranim vaščanom je ob odkritju plošče spregovoril Drago Sedmak, ki je prikazal slikarjevo življenje in njegov pomen v slovenski likovni umetnosti. Z odkritjem spominske plošče in predstavo «Vdove Rošlinke« so bile zaključene proslave, ki sta jih organizirali obe domači prosvetni društvi ob desetletnici smrti Alberta Sirka. Dve leti je minilo, odkar sc je smrtno ponesrečil na vožnji z motornim kolesom M. Gobbo. To je bil hud udarec njegovi ženi Adeli, ki je o-stala z malim sinkom. Na dan Novega leta pa j« komaj 40-letni ženi nenadoma odpovedalo srce, kar je pretreslo vse vaščane, in v četrv tek smo njene zemske ostanke položili v zemljo večnega miru. Izredno dolg je bil sprevod pogrebcev; sorodnikov in mnogih znancev in prijateljic. Oči so zalile iskrene solze, saj smo se poslovili od plemenit* in spoštovane žene z odprtim srcem. Cenili smo jo kot mizno in razsodno ženo, skrbno gospodinjo in dobro mater, ker je bila zelo socialno čuteča in je kot trgovka Jla klientom na roko. Blago ženo bomo ohranili v trajnem spominu. Lahka ji zemlja! Sorodstvu izrekamo svoje sožalje. Te dni smo prebili v božič-no-novoletnem razpoloženju. Kakšna je njegova bilanca? Nekdo je menda pogodil, ko je rekel, da ni bilo veliko greha niti posebnega blagoslova. Neprijetno vreme ob božiču je prekrižalo načrt* mladine, ki ji v »sputniški« e-ri ugaja čez drn in strn, in se je morala omejiti na kino in ples na železniški postaji. Silvestrovanje je zavzelo različne oblike, le »ta prava«, ki bi bila bolj naša in smiselna, j* manjkala. Srednji sloj (namreč po starosti) je modroval pri kozarcu pristnega in nepristnega vina doma ali v gostilni in ugibal, kaj nam bo prineslo novo leto. Res je bilo več črnogledih, kot pa op-timističnih prerokovanj. Ali ni zadel oni, sicer tihi možakar, ki je že pred leti ob vaa-kem novem letu in tudi letoa rekel, da bo za ene srečno, za druge pa ne? Rekli smo, da je kino le na postaji. Ta je prevzel kultur« no delovanje, ker je to v sre. dišču Nabrežine ugasnilo. Tukaj živi le še — kritika. Ta pa ni in ne bo prav nič pomagala, ker smo krivci vsi, ki bi mogli in morali nekaj u-kreniti na kutturnoprosvetnem (in tudi dr # im) področju, a ne storimo n.česar. Delo občinske podporne u-stanove ECA je, kolikor se tiče šole, prevzel šolski patronat. V starem letu nismo mogli razbrati njegove dejavnosti, ker šolskih kuhinj in božične obdaritve ni bilo. Pri-zadeti starši se sprašujejo, kdaj bo začela ta ustanova delovati, oziroma zakaj ni i* i začela delovati!? PflmoFšff "dnevnlk — 6 — 5. januarja 1958 Vreme včeraj; Najvišja temperatura 4,7, najnižja 2,2, zračiti tlak 1027,7 stanoviten, veter 24 km, vlaga 48 odst, nebo 6 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6. Vreme danes: Delno oblačno. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, S. januarja Simeon, Grozdana Sonce vzide ob 7.46 in zatone oto 16.35. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 16.39 in zatone ob 6.57, Jutri, PONEDELJEK, 6. januarja Trije kralji, Darinka Odprto pismo žena stavkajočih dr. Palamari Vladni komisar naj sprejme žene in naj posreduje za rešitev spora Skupino obrtnikov predlogo solidarnostno protestno akcijo * Lepak CCIL o zvišanju življenjskih stroškov Odbor žena stavkajočih delavcev CRDA in arzenala, ki je pred nekaj dnevi posredoval pri raznih oblasteh ter je zaprosil tudi za sprejem pri vladnem generalnem komisarju, a zaman, je včeraj objavil odprto pismo vladnemu komisarju dr. Palamari. Omenjeni odbor pravi v odprtem pismu med drugim: »Gospod komisar, prisiljene smo prositi za gostoljubnost krajevni tisk, da lahko objavimo to odprto pismo, naslovljeno Vaši ekscelenci, da boste lahko slišali naš glas, ki ga, kljub našim prošnjam, niste hoteli poslušati. Zdi se nam, gospod komisar, da bi kot najvišji predstavnik vlade, morali biti prva oseba, na katero bi se lahko vsi prebivalci našega ozemlja lahko obrnili. Vse osebnosti in predstavniki krajevnih ustanov, s katerimi smo se lahko razgovarjali, so nam obljubili, da se bodo zavzeli za našo stvar in nas tudi moralno podprli. Vi pa, gospod komisar, nas niste hoteli nikdar sprejeti. To nas je užalostilo in zelo zaskrbelo, ker ste najbolj poklicani za pozitivno posredovanje v tej zadevi, a sle dokazali, da ne znate pravilno oceniti to hudo stanje, katero najbolj občutijo žene. Naš Odbor, ki ga sestavlja 25 žena delavcev CRDA in arzenala in je bil izvoljen na zborovanju, je večkrat zahteval, da bi ga »prejeli na razgovor. Na našo prošnjo pa nismo še dobile odgovora.» Ob koncu pisma poudarjajo žene, v kakšnih razmerah žive njihove družine po jedrnih mesecih stavke in upajo, da bo vladni generalni komisar le razumel njihovo zaskrbljenost in jih sprejel na razgovor. Skupina tržaških obrtnikov je včeraj poslala vodstvu Zveze obrtnikov pismo s 36 pod-piai, y katerem zahteva, naj vodstvo omenjene zveze zavzame jasno stališče glede posledic, ki so nastale zaradi spora v CRDA in arzenalu, ter naj se priključi stavkajočim delavcem s splošno protestno akcijo. Delavska zbornica CGIL pa bo te dni razširila po mestu ne poviške (Acegat, najemni ne, trošarina), ki so s 1. januarjem v veljavi in povzročajo zvišanje življenjskih stroškov. V tem letu, pravi OGIL, bodo Tržačani morali plačati 1.300.000.000 lir več raznih taks in dajatev kot prejšnja leta. Poleg vsega tega pa po sedmih mesecih stavkovnega gibanja ni bil še rešen spor, ki je povzročil delavcem do sedaj pol milijarde lir škode zaradi izgubljenega zaslužka. ——»s------- darilnih paketov otrokom članov civilne policije, nato pa bodo obdarovanja v drugih vojašnicah in policijskih komisariatih. Zbiranje prispevkov za sklad zimske pomoči Akcija za sklad zimske pr-moči je v polnem teku; jutri pa bodo po mestnih ulicah po stavili velike hranilnike, v katere naj meščani položijo svoj prispevek za zimsko pomoč brezposelnim. Največ prispevkov so do sedaj nabrali med božičnimi in novoletnimi prazniki zlasti v državnih uradih ter zavarovalnih družbah. Na vrsti so zdaj trgovci in drugi meščani, ki lahko dajo nekaj od svojega za pomoč potrebnim. Nabiranje prispevkov v podjetjih in uradih je lažje kot pri posameznikih, vsekakor pa so bili doslej dosežeri zadovoljivi uspehi. Zadevni u-rad na prefekturi je postav:! letos za cilj vsoto 120 milijonov lir, od katerih bo 75 milijonov prispevala država, o-stalo pa naj bi podarili meščani in razna podjetja. Upati je da bodo nabrali določeno vsoto, ki jo bodo razdelili brezposelnim delavcem. Omeniti je treba, da nabrani denar ne pošljejo v Rim ali kam drugam, ampak ga razdelijo v mestu. Kdor le more, naj jutri da svoj prispevek in naj se spomni na revne in brezposlene delavce, ki so najbolj potrebni pomoči prav sedaj, ko je z; na pragu zima. stavili gredelj dvema ladjama. V ladjedelnici Sv. Justa bodo izročili motorno tovorno ladjo »Chanteclair«, katero so zgradili za nekega francoskega brodarja. Hkrati bodo splavili 1.000-tonsko tovor-I no ladjo, ki jo grade za sku-' pino švedskih brodarjev. Končno bodo v tej ladjedelnici tu di postavili gredlja dveh 1000-tonskih tovornih ladij, ki jih je naročila indonezijska vlada. V ladjedelnici Felszegy pa bodo v januarju izročili 4.200-tonsko tovorno ladjo, katero so zgradili za družbo «Marit-tima Triestina«. Začetek drugega del« operne sezone „Tristan in Izolda" v sijajni izvedbi Vsi pevci so peli v nemščini OPOZORILO DAJALCEM KRVI Center za transfuzijo v glavni bolnišnici nujno potrebuje kri vseh krvnih skupin in poziva vse meščane, naj prispevajo svojo kri ter pokažejo s tem svojo človečansko solidarnost. Urnik centra je naslednji.^ 8., 11., 17. in 19. ura. Po kratkem premoru se je včeraj s slavnostno predstavo pričel drugi del operne sezone, ki bo trajal le še tja do srede februarja. Včerajšnji večer je bil posvečen Wagnerju, njegovi operi sTri• stan in Izolda«, Opera je nastala v dobi V/agnerjevega izgnanstva, Zaradi udeležbe pri majski revoluciji je moral namreč Z. 1849 zbežati iz Dresdena in skozi Weimar je prišel v Pariz nato pa v Zuerich, kjer je ostal deset let. Tu je bil gost pri bogatem trgovcu Ot-tonu von Wesendoncku; ta ga je visoko cenil in bil mu je obenem velik dobrotnik. V Wagnerju pa se je porodila ob Matildi, komaj triin- cka, ki jo je spoznal 1851, njegova največja in edina resnična ljubezen. Iz te ljubezni je potem nastala opera sTristan in Izolda«, njegova pesem o ljubezni in smrti. Wagner je svojega prijatelja preveč spoštoval in je znal «ljubezensko prijateljstvo» obdržati v mejah platonske čistosti. Toda prav v tej od povedi, ki se pri Wagnerju tolikokrat ponavlja, v njegovem hrepenenju, ki ne more biti DOteieno, v njegovi bolečini zableste najlepše strani te opere. Bližina Matilde mu ni mogla biti ves čas pri delu te opere v oporo. Zaradi nekega neprijetnega dogodka sa je u-maknil in odšel v Benetke (1858) ter tam nadaljeval drugo dejanje in tretje v Luzernu, Matildo je še videl le čez mnogo let, ko se je ona že popolnoma umaknila iz življenja glasbenika. Starodavno zgodbo o Trista- dvajsetletni ženi Wesendon- nu in lzoldi ^apner ne toliko predelal kot genialno tolmačil. Glasba opere doseže Izdatki Tržačanov za vlake 968 milijonov za vozovnice Lani so za železniške vozne listke porabili Tržačani in turisti, ki so bili v Trstu na obisku, skupno 968 milijonov lir, to je 12 odst. več kot 1956. leta. 39l tisoč vozovnic _____________ _ ______ so prodali na glavni železni- plakate, v katerih našteva raz- [ ški postaji, 222 tisoč pa so jih prodale različne turistične agencije. Izredno velik naval je bil ob koncu leta in so ta ko od 15. pa do konca decembra prodali 31 tisoč vo zovnic v vrednosti 52 milijonov lir. »s—— 7 Prof. Cumbat tajnik PRI Izvršni odbor PRI je včeraj imenoval za tajnika stranke prof Cumbata. Do spremembe je prišlo, ker je dosedanji agenlov javne varnosti stranko med tem časom vodi- 1 j la prejšnja podtajnika prof. Jutri dopoldne ob 10. uri Cumbat in odv. Volli. bosta v vojašnici Duca D’Ao-sta kvestor dr. De Nozza in poveljnik odreda agentov javne varnosti podpolkovnik En-rico Aversa razdelila 224 darilnih paketov otrokom upravnega osebja PS. Uro kasneje bo podobna ce- lllllllllltlllllllllflllllHIlUlllllltlHIlilllllIltlllllllillllllNIIIIIIIIMlfllllimiiiiiiiitiiiiiftiliiiiiiMifii Jutri težkih vlogah, kjer glasu tudi ne smeta štediti, vzdržita do konca. Pri tem pa je treba izreči tudi vso pohvalo njuni igri, ki pride še prav posebno do izraza pri Tristanu v zadnjem dejanju. Hilde Roessl • Majdan (Bran-gania) pomeni prav tako odlično zasedbo vloge in enako je treba pohvaliti Frie-dricfca Guthrieja (kralj Marko) ter Edmonda Hurschella (Kurvenald). Tudi ta dva i-mata lepa, voljna glasova, kot nalašč za to lirično opero. Pohvaliti pa je treba tudi že omenjene domače tri pevce. Dirigiral je Rudolf Moralt, ki ga že poznamo kot izvajalca nemških oper. Ko izražamo hvalo za njegovo izvrstno dirigiranje, moramo pa tudi spet omeniti orkester Tržaške filharmonije, ki je imel to pot zopet priložnost, da se izkaže in se je tudi, zares izkazal. Posebej bi še veljalo o-meniti oboista v zadnjem dejanju. Tudi režiser je bil gost Au-gust Schneider, ki je dejanje smotrno razporejal po sceni, za katero je napravil lepe o-snutke C Barbieri. SNG v TRSTU DANES 5.1.1958 ob 16. ur, na Opčinah A. P. CEHOV UTVA V ponedeljek 6. januarja ob 16.30 v dvorani na stadionu « Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 III. javna produkcija baletne šole SNG Koreografija in kostumi ADRIJAN WILLES Pri klavirju NEVA VRABEC Sodelujejo Micheluzzi Selma, Možina Cezar, Stranj Marino in med najmlajšimi: Batič Majda. Bole Nataša, Grobovšek Darja. Kosovel Vera, Leban Maja, Leban Nadja, Mavec Danica, Pegan Marija, Per-tot Silva, Paulin Nataša, Pulger Sonja, Saule Milojka, Ursini Miriana, Ursini Viviana. Gojenci so iz I., II. iti III. tečaja Gojenke: Leban M., Leban N., Paulin N. in Šau-le M. so iz I. tečaja v Gorici. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Veljajo gledališki kuponi in izkaznice Z. V dvoranah zakurjeno GLASBENA MATICA priredi 11. januarja 1953 z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« PLES 12. januarja ob 17. uri pa v Avditoriju VESELI POPOLDAN Sodeloval bo priznani ansambel Boruta Lesjaka iz Ljubljane Vabila in rezerviranje miz od srede daije v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338. ( OLEPALlSČA ) TEATHO NUOVO Danes 5. t. m. ob 17. uri: U. Betti: »Lepa septembrska nedelja«. Izven abonmaja. MMMMMMIMIMIMMMMIIIIMIIIIIIIIIH MIMI M IIMMWMMMMMMMMIM»MIMM|lfMMIIMMIMMM 111111111111 Bila je res potegavščina Silvio Angelini je včeraj naviezgodaj izginil in ga išče policija, ker ni plačal dolgov Namišljeni milijonar te včeraj se je pokazalo, da je pripovedovanje Silvia An- gelinija o 233-milijonskem dobitku na »Totocalciu« le potegavščina. Zvedelo se je namreč, da je leteči oddelek tržaške kvesture poslal vsem kvesturam in obmejnim blokom fonograme, v katerih jih poziva, naj Angelinija zaradi »namerne neplačljivosti« takoj aretirajo. Angelini je namreč izginil včeraj ob 5. uri zjutraj in se je najbrž odpeljal z ekspresnim vlakom ob 6. uri. Ostal pa je v gostilni s prenočiščem De Zan, kjer je prenočeval, dolžan 100.000 lir. Vse pa kaže, da je Angelini ostal dolžan mnogo denarja tudi svojemu prijatelju Gibelliju, katerega je policija dolgo izpraševala, da bi ugotovila, kakšno vlogo je imel pri vsej tej stvari. Pri vsem tem pa je tudi čudno, da sta izginili hkrati z Angelinijem tudi Vilma Gi-belli, žena računovodje Gibel-lija, in Maria Sivori, nečakinja lastnika prenočišča, ki sta se tudi udeležili predvčerajšnje tiskovne konference. Pust se oglaša Skromnost je zelo lepa čednost. Toda tudi lepe čednosti ne smejo biti pretirane. Hočem reči: Preveč skromno je Glasbena Matica napovedala svoji bližnji dtie prireditvi: za dan 11. januarja svoj 1. predpustni ples v dvorani na stadionu »Prvi maj« in za nedeljo dne 12. t. m. svoj I. zabavni popoldan v Avditoriju. Glasbena Matica poudarja svoje geslo »Daj - dam« in temu geslu hoče ostati zvesta. Nasprotno: pri teh dveh prireditvah bo celo »dala« več nego bo »vzela«; kajti za zelo nizko vstopnino bo nudila prvovrstno plesno glasbo, naslednji dan pa še bolj odličen zabavni spored. Glatini del programa bo pri obeh prireditvah slonel na ramah godbenega ansambla «Borut Lesjak«, ki ga bomo v podrobnostih predstavili v eni prihodnjih številk. Pomagali pa bodo,- dve pevki (v narodnih nošah in s primernimi pesmimi) Majda Sepetova in Polona Lesjakova ter veseljak Janez Cuk. Tega naj danes predstavimo z nekaj stavki: Janez Cuk je morda najpriljubljenejši slovenski filmski igralec. Nastopil je u filmih »lesna«, #Ne čakaj na maj«, «Dobro morje« in drugih. Je izrazit komik in izziva s svojim nastopom in neprisiljenim humorjem neubranljiv smeh. Poleg tega vse kaže, da nas čaka pri »zabavnem popoldnevu« še neko posebno presenečenje, ki ga bodo vsi veseli. Ni še popolnoma konkretno in bo zato pozneje govora o njem. Za GM, predsednik: Dr. F. MIKULETIČ Urnik pošte V nedeljo in ponedeljek bo veljal v poštnih uradih naslednji urnik: v nedeljo 5. t. m. bo veljal za vse urade praz-niški urnik. V ponedeljek 8. t. m. pa bodo osrednji, uradi in podružnice delili in sprejemali korespondenco in brzojavke dopoldne. Sprejemali pa ne bodo denarnih pošiljk. O-srednji telegrafski urad pa bo posloval normalno. URAH IN ZLA 1 AH *Qioie» 1'RST, Ul. Roma 19, Telefon St. 29-449 (blizu glav. poste) URE po nizkih cenah. Zlato, srebio in briljante, kupujem, prodajam in zamenjavam t PA ROTI IN PRISPEVKI V počastitev spomina Ivana To. mažiča darujeta Danilo in Lucy Klun 3.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ivana Tomažiča daruje družina Tončič 2.000 lir za Dijaško Matico in 2.000 lir za sklad Sergija Tončiča. I TELEVIZIJA 15.30 Prenos športne tekme; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Telematch; 20.30 Poročila. «» LOTERIJA BENETKE 73 35 61 36 86 BARI 63 41 17 45 83 CAGLIARI 85 81 22 33 27 FLORENCA 53 89 18 44 34 GENOVA 80 61 69 46 75 MILAN 33 60 77 51 62 NEAPELJ 89 10 80 25 77 PALERMO 77 12 46 5 8 RIM 14 89 10 78 74 TURIN 69 22 —«» 18 84 52 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 4. januarja 1958 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 16 oaeb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 63-letoa Antonia Chiav-uzzi vd. Chersel, 86-letni Emilio VVisiand, 72-letni Giuseppe Carlo Gosbel, 78-letna Catenna Bres, 74-letni Giuseppe Fakuc, 82-letni Emilio Gabrielli, 60-letni Giovanni Sad vi, 62-letni Giusto Bronzin, 69-letna Caterina Brac-ciano por. Bravini, 66-letna Fran-cesca Serli vd. Ju-rcovic, 67-letni Giovanni Armprimo, 56-letni Luigi Grezar, 50-letni Rihard Cej, 44-letni Riccardo Furlani, 65-letna Scefania Fatutta por. Jakončič, 75-ietni Anton Cok. OKLICI: inženir Angelo Savi in učiteljica Alenka Kranjc, mizar Giovanni Ingaro in gospodinja Filomena Carone, šofer Ennio Kraus in uradnica G enima Bullo, tehnični asistent Mario Salvo in gospodinja Loreta Cavaliere, uradnik Oskar Stojkovič in gospodinja Luciana Stampalia, mesar Augusto Colzi in gospodinja Luigia Marignan, pomorščak Bruno Cu-sma in gospodinja Marisa Rava-lico, geofizik Luciano Zampieri in gospodinja Ivana Gelsomino, uradnik Edmondo Durr in uradnica Laura Morteani, krojač Carlo Lussini in gospodinja Armanda Sossi, stavbni gradbenik Carlo Carnielli in gospodinja Anita Scrobogna, mehanik Bruno Fat-tori in gospodinja Stefania Do-brillovich, klepar Feliks Ca-k in delavka Frančiška Mezgec, uradnik Luciano Pastor in socialna asistentka Adriana Ercoli, prodajalec rib Ivo Bertoz in gospodinja Laura Battistutta, delavec Emilio Germani in frizerka Ines Bocus, potapljač Giordano Seghina in gospodinja Marisa Gotti, mehanik Lino Siega in šivilja Julija Košuta, mehanik Giovanni Morella in gospodinja Elisa Bertocchi, železničar Umberto Di Čampo in blagajničarka Silvana Perugini. NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea,, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul Cignoia, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Comraerciale 26. «»------- NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška I; G. Papo, Kjadin (Sv. Alojzij): Prax. marer, Trg Unita 4; dr. Rosaetti, Ul. Cotnbi 19; dr. Signon, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. —«»------- SLUŽBA LEKARN (. januarja A-lFAlabarda, Istrska ul. 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a; Cro. ce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leitenburg, Trg S. Giovapni 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino (Bv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12. KINO RADIO Ezcelsior. 14.30: «Uboge, toda lepe«, M. Allasio, M. Arena, R. Salvatori, A. Panaro. Fenlee. 14.30: «Orožje slave«, S. Granger, R. Fleming. Cinema-scope. Nazional«. 15.00: «Invazija ultra-teles«, Korin Mc. Carthy. Supercinema. 14.00: «Zdravnik in čarovnik«, V. De Sica, M. Ma-stroiani. Filodrammatico. 14.30: «Zdravnik In čarovnik«, V. De Sica, M. Mastroiani. Grattacielo. 14.00; «Parižanka», B. Bardot, C. Boyer, tecbnicolor. Arcobaleno. 13.30: «Angelska banda«, C. Gable, Y. De Carlo. Technicolor. Izkaznice ne veljajo. Astra Rojan. 14.00: «Babica Sa-bella«, Tina Pica, R. Salvatori. S. Koščina. Capitol. 14.00: «Jez na Picifiku«, Alida Valli. Zadnji dan. Jutri: «Dva Angleža v Parizu«. Crlsiiallo, 14.00: «Rascel Fifi«, Renato Rascel in Franca Rame. Alabsrda. 14.00: »Interludij«, Y. Allyson, R. Brazzi, M. Cook Technicolor, cinemascope. | Aldebaran. 14.00: «Davy Crockett in gusarji«, Fier Parker, Buddy Ebsen. Jutri: »Železno krilo«. Ariston, 14.00: »Ranchipursko deževje«, L. Turner, R. Burton, cinemascope, technicolor. Zadnji dan. Armonia. 14.00: «Divja zaseda«, B. Bennett in R. Arlen. Aurora. 14.00: »Arrivederci Roma«, M. Lanza, M. AUasio in R. Rascel. Garibaldi. 14.30: »Železni letnik«, M. Fischer, R. Salvatori. Ideale. 14.30: «Grof Max», De Sica, A. Sordi, Tina Pica. Im pero. 14.00; «Arrivederci Roma«, M. Lanza, M. Allasio in R. Rascel. Italia. 14.30: »Njegov angel varuh«, Luci>11 e Bali, Desi Arnaz. Moderno. 14.00: »Zenske... kocke... denar!«, Dan Dailey, Cyd Cha-risse. Zadnji dan. Jutri ob 14.00: «Davy Crockett in pirati«. S. Marco. 16.00; »Trije novci v vodnjaku«, C. Web, D. Meguine. Savona. 14.00: »Osamljen mož«, J. Palance, A. Perkins, Vista-vision. Viale. 14.00: «30 milijonov km od Zemlje«, W. Hopper, J. Taylor. Ob 10.00 in 11.30: »Gianni in Pinotto na Severnem tečaju«. Vitt. Veneto. 14.30; «Hollywood ali smrt«, D. Martin, J. Levvis. Belvedere. 14.00: »Škrlatna ma-ska«, T. Curtis, C. Miller. Tech. nicolor. Marconi. 14.00: «Sijajna ljube- zen«. Cinemascope, technicolor. Massimo. 14.00: »Peruti orlov«, John Wayne, Dan Dailey, Mau-reen 0’Hara, Novo dne. 14.00: »Poslanikova i hči«, O. De Haviiland in J. Forsythe. Odeon. 14.00: »Toto, Peippino in razbojniki«. Radio. 14.30: »Safari«. Cinem*. scope, technicolor, Victor Mature, Janet Leigh. [ MALI O O LASI ) KOLESA, znižana cena /.000 lir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. P1ETA’ 3, Trst. SOBNI SLIKAR IN PLESKAR is. vršuje kakršnokoli delo. Povpra. šati v baru CIN, Ul. Molino a vento 26. ODDAM SOBO z dvema postelja. ma z uporabo kopalnice, telefona, ogrevanjem. Ulica Machiavelli 19, III. nad. desno. SOBO V CENTRU s telefonom Bi kopalnico, oddam. Tel. 42-108. ZIMSKE ODEJE in drugo prodam ali zamenjam z živilskimi potrebščinami. Hotel Istria, Trot, telefon 95-244. PAVUHOVO PRATIKO dobite v vseh knjigarnah in pri prodajalcih PRIMORSKEGA DNEVNIKA. — Za 100 lir ne bo smehu ne konca ne kraja. CITA TE L JI! naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Naročnina znaša: mesečno lir 480.— četrtletno » 1.300.— polietno » 2.500.— celoletno » 4.900.— za INOZEMSTVO letno lir 10.000,— Samo nedeljska številka: mesečna naročnina 100.— letna naročnina 1.000.— za inozemstvo 2.400.— Naročila sprejema uprava lista v Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 37-338 • UNION* Svetovno znana za varovalntca od let? 1828 Je V TRSTU UL. GHEGA 8-1. tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK TURISTI, ki prihajate v Trst Priporočamo vam, da se pri nabavi blaga, i« hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovine, ki oglašajo v «PRIMORSKEM DNEVNIKU». Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajamčenim blagom. NEDELJA, S. januarja 195* 1'RST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Izbor iz slovenske folklore; 9.00 Kme-tij-ka oddaja; 9.30 Glasba za geobo; 11.15 Priljubljene melodije; 11.45 Berkovvitz: Concertino za’ eboo in godala; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldan, ski koncert; 15.40 Ciganski motivi; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Narodi in melodije; 16.45 Simfonični odlomki !z oper; 17.00 VVil-liam Shakespeare: »Zimska pravljica«; 18.40 Melodije iz filmov In revij, 19.00 Razni samospevi; 19.15 Fantazija dunajskih valčkov; 19.3« Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 j Zvočni mozaik; 21.00 Kvartet Franco Vallisneri; 21.15 Antonin j Dvorak: Simfonija v e-molu št. 5 op. 95 »Iz novega sveta«; 21.55 Orgle Hammond; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Večerne melodije; 23.00 Ohopino--ve mazurke. TRST I. 9.15 Ciganski orkester; 9.35 Pesmi ob Treh kraljih, izvajajo furlanski zbori; 13.20 Glasbeni mozaik; 14,30 Operna glasba; 18.00 Simfonični koncert. K O PE K 257 m, UH kHz Poročila v Jlov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. poročila v Ital.: 6.30, 12.30, 17 15, 19.15, 22.30. 600-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Kooperacija med zadrugami in njihovimi člani na Koprskem — Mreta umetnega osemenjevanja na Goriškem se Siri«; 8.30 Skladbe za harmoniko; 8.45-10.30 Prenos RL: 10.30 Sosedni kraji In ljudje; 11.00 Mali operni koncert; 11.45 Zabavne melodije; 12.10 Glasba po željah; 13.30-14.00 Prenos RL; 14.00 Pogovor s poslušalci; 1405 Glasba po željah; 15.10 Nedeljski popoldanski koncert; 16.00-19.00 Prenos RL: 19 00 Športni pregled; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba, SLOVENIJA 327,1 m. 2(2,1 m, 212,4 n Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Za veselo razpoloženje; 8.00 Športna reportaža; 8 15 V zabavnem tonu; 8.45 Mladinska radijska igra — A. P. Cehov: »Kaštanka«; 9.40 Operetne arije; 10.00 Se pomnite, tovariši... Vasja Ocvirk: Danes bo miting; 10 30 Ponovitev Javnega četrtkovega večera domačih pesmi In napevov-11.30 30 minut pri Petru Iljieu’ Cajkovskem; 12.00 Pogovor s po. slušatelj 12.10 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16 00 Stefan Kuhar: Nova podoba vasi na Krasu; 16.30 Glasbeni mozaik; 17 30 Radijska Igra — Hans Rothe »Mrd nebom ki zemljo«; 18 jo Glasbeni Inlermezzo; 18 30 Slovenska pesem od romantike do dangs; 20.00 Melodije In popevkr ki Jih radi poslušale; 21.00 Mu-»ica vtvaj 22.15 V plesnem ritmu. V TRSTU obiščite v svojo korist riivoviso TAi:ct:vanja UL. TARABOCCHIA 4 — TEL. 90-691 ki vam nudi zelo veliko izbiro vetrnih Jop »BUNDE« — eskimo — montgomery, ženskih in moških dežnih plaščev iz najlona ib iz bombaža — očej iz prave volne, posteljnih pregrinjal. »PEDUL« in športnih čevljev. Pc vzornem življenju, posvečenem delu ki družini je preminil v petek naš predragi ANTON ČOK star 75 let - trgovec 2alostno vest sporočamo žalujoča žena TEREZIJA, sin ANTON, hierki LJUDMILA in ANGELA, nevesta LOJZKA, zeta KARLO in ZVONOMIR, nje govi preljubljeni vnuki KARLKTO. PAVEL In EGON, bratje PETER, ANDRKJ (odsotna), KAREL ter vse ostalo sorodstvo. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15.30 uri Iz hiše žalosti v Lonjerju št. 344 na katmarsko pokopališče. Trst, Ljubljana, Beograd, 5. Januarja 1958. ZAHVALA žalujoča družina nepozabnega pokojnega IVANA TOMAŽIČA se najtopleje zahvaljuie vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Trst, 5. januarja 1958. zahvala V imenu vseh sorodnikov »e ,insrk Andre naiskreneje zahvaljuin vsem k; govo ljubo mamo Cm' kl ‘° ,mpl1 r"di "J* ADELE PERIC vd. GOBBO ko cvetic!'*1 K '!adnjemu počitku m ji darovali tol Nabrežina. 5. januarja 1958. Gorisko-bene§ki dnevnik Dogodki tedna ' V občinskem svetu proračun za 1958. leto Prva seja goriškega občinskega sveta je bila v ponedeljek zvečer, torej na predzadnji dan leta, drugo sejo, ki bi morala biti v petek, pa so preložili. Vsekakor je bila seja zanimiva, saj so prešli občinski svetovalci na razpravo občinskega proračuna za letošnje leto, ki je zelo zanimiv, saj bo prvič po tolikih letih uravnovešen. Vsekakor je to za občinske upravitelje razveseljivo dejstvo, manj pa bo za občane, ker bo, kot je bilo razvidno iz poročila, občina prav s povišanjem dodatnih davkov na zemljiške dohodke in povišanjem potrošniškega davka odpravila primanjkljaj, ki je še lansko leto znašal 24. milijonov lir. Svetovalci so v diskusiji ugo-touiti, da bo imela torej občina uravnovešen proračun, le zato ker bo vsak občan obdavčen letos za 10,8 odst. več kakor lansko leto. Novi delovni centri Čeprav se tudi na najbolj odgovornih mestih zavedajo, da ni mogoče rešiti brezposelnosti naše pokrajine z delovnimi centri, vendar skušajo °d ministrstva za delo doseči vsaj večje število delovnih centrov, ki so se že lansko leto pri nas občutno zmanjšali y ponedeljek so na pokrajinskem uradu za delo sklenili, da bodo na osnovi državne pomoči lahko v kratkem otvorili v naši pokrajini če novih 29 delovišč, ki bodo zaposlila za nekaj časa 6 20 brezposelnih. Delovni centri bodo delovali tudi v treh slo-venskih občinah,- Doberdobu, Steverjanu in Sovodnjah. Letna skupščina CAFO •Pred Novim letom se je v Gradiški sestal tudi upravni odbor vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija; seji so Prisostvovali tudi župani 14 noriških občin, ki so življenjsko zainteresirane na dobrem naPredovanju te ustanove. Vse te občine so še vedno brez tefcod« vode, ali pa imajo Pomanjkljivo in zastarelo vodovodno omrežje. Za s loven-siti občini Doberdob in Sovod-je važna izjava tehnične-”a vodje CAFO, da bodo v •"Innu tem letu dokončno izdelali načrt za gradnjo vodovoda v doberdobski in sovodenjski občini. Ker pa bo morala tej gradnji priskočiti finančno na pomoč država, se bodo stvari malce zavlekle, vendar se prebivalci omenjenih občin le veselijo, ker upajo, da bodo vsaj do 1960 že imeli tekočo vodo v hišah. Trije požari V preteklem tednu so imeli gasilci polno dela; na Novega leta dan je gorelo kar v dveh krajih. V bližini Caprive je skoraj popolnoma zgorelo kmečko posestvo zavoda vojnih sirot; le pravočasni poseg gasilcev je rešil stanovanjsko stavbo, dočim je popolnoma zgorel hlev s kmečkim orodjem in senik, ki je bil poln sena in slame. Drugi požar pa je nastal v tovarni nogavic v Gradiški, kjer sfa se vnela in bila popolnoma uničena oba aparata za ogrevanje prostorov. Zaradi tega bodo delavci tega največjega podjetja v Gradiški mesec dni brez dela. Pred dnevi pa je gorelo tudi v bivši Poberajevi gostilni v Kromberku, ki je bila Goričanom vabljiva izletniška točka. Zgorelo je skoraj vse prvo nadstropje in del spodnjih prostorov; škodo cenijo na več milijonov dinarjev. «»----------------- Prihodnja seja občinskega sveta v sredo 8. januarja Občinski odbor je v peteK odložili sejo občinskega sveta in sicer na prihodnjo sredo 8. januarja ob 18. uri. Občinski svetovalci bodo takrat poklicani, da pregledajo še preostale postavke občinskega proračuna za leto 1958. Slab začetek novega leta na Krasu Vojaška obiast odkupiti zemljo v odločena Doberdobu Kaj bo z živinorejo, ki je glavni dohodek številnih vaščanov Ho večmesečnem molku, ko je vse kazalo, da je vprašanje razlastitve zemljišč Do-berdobcev za vojaške potrebe postalo stvar preteklosti, so se te dni v vasi nenadoma pojavili predstavniki vojaških oblasti iz Padove, ki hodijo od hiše do hiše in seznanjajo prizadete kmetovalce z odločitvijo, ki ]e vse prej kot pravična: sklenili so za vsako ceno odvzeti kmetom zemljo in jo plačati po cenah, o katerih se bodo še pogodili. Nekateri kmetje so že podpisali dokumente, ostali pa se še niso odločili. Korak, h kateremu ga silijo oblasti, je velike važnosti, in morajo dobro premisliti, preden ga napravijo. , S prihodom vojaških predstavnikov a o pričele krožiti po vasi najrazličnejše govorice. Nekatere bolje poučene osebe celo zatrjujejo, da je vojaška oblast pripravljena odkupiti zemljo, ki j« med vasjo in redipuljskem spomenikom, obenem pa dovoliti kmetovalcem, da bi jo tudi obdelovali in da bi na njej pa-živino, če bi, seveda, po sli Obvestilo županstva neposrednim. obdelovalcem zemlje Goriška občina sporoča, da bo od 4. do 8. januarja na protokolarnem uradu občine na razpolago vsem neposrednim obdelovalcem zemlje pregled dodatnih davkov za leto 1956 in 1957, ki so biili določeni na osnovi zakona štev. 1136 za zdravstveno zavarovanje kmetov. Prav tako so na vpogled tudi isti davki za tekoče leto 1958. Jutri podelitev diplom zaslužnim materam V okviru praznika «Matere in otroka«, ki ga bodo slavili tudi v Gorici, bodo jutri ob 11. uri podelili v občinski dvorani na Korziu Verdi 25 diplom najbošj zaslužnim materam, obenem pa bo poseben odbor OMNI porazdelil 200 darilnih zavojev materam, katerim ta organizacija tudi drugače nudi svojo pomoč. Ob 12. uri bo na sedežu v Drevoreda Virgilio slavnostno kosilo za nagrajene matere. Zelcnjadni trg jutri odprt Medtem ko bo danes zele- njadni trg s prodajo na drobno ves dan zaprt, bo jutri 6. januarja odprt samo v dopoldanskih urah. • • • Gostilne in bari so lahko odprti danes vso noč. «»---------- Urnik trgovin danes in jutri Zveza trgovcev sporoča, da velja za trgovine sledeči delovni čas: 'iitiiinniiiiiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHMiiiiiitiiiMMiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinittiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiitiiHiiitiin vojaških vajah kaj zraslo. Govori se, da bi bila ta razlastitev formalno dejanje, kar pa po mnenju prizadetih ni res, ker potem ne bodo mogli razpolagati z zemljo kot sedaj, ko so njeni zakoniti lastniki. Z razlastitvijo bo oškodovanih veliko število kmetovalcev. Nekateri kmetje bodo sploh morali opustiti živinorejo — predvidevajo, da se bo število glav goveje živine zmanjšalo za sto. Oškodovana pa bo tudi občina, ki se JUTRI 6. JANUARJA BO V GORICI GOSTOVALO SNG IZ TRSTA Z DRAMO ČEHOVA «UTVA» Predstavi bosta ob 16.15 in ob 20. uri v Prosvetni dvorani. Sedeži so po 250 in 150 lir. Stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš. Opozarjamo go-riško publiko na stoto premiero SNG, ki je v Trstu doživela izreden uspeh. že s sedanjimi dohodki ne more otresti primanjkljaja. «»------------------- danes 5. januarja: vse trgovine so zaprte z izjemo mlekarn, pekarn ln cvetličarn, ki so odprte v dopoldanskih urah, jutri 6. januarja bodo dopoldne odprte mesnice, pekarne, mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo in cvetličarne, vse ostale trgovine bodo zaprte. Povzročitelja smrtne nezgode pridržali Kakor smo že javili se je na Novega leta dan in to nekaj ur po polnoči pripetila v Solkanu med Magistralo in Ul. IX. korpusa prometna nezgoda, pri kateri je izgubil življenje komaj 27-ietni ekonom železniške postaje v Novi Gorici. Prometno nezgodo je verjetno zakrivil 2Metni uradnik Paolo Chiades. iz Ul. V Vene-to, ki se je ob tistem času vračal s topolinom proti obmejnem bloku. Kako je prišlo do hude nesreče jugoslovanske oblasti še vedno raziskujejo, zato so tudi pridržale Chiadi-sa za nekaj časa v Solkanu. ŠTOTZT Ekshibicija Cehoslovakov na Montebellu Spartafc-Stoek 76:51 (38:28) Gostje so vsestransko prekašali domače moštvo Pred okrog 1000 gledalci v ledeno mrzli Športni palači .ia Montebellu je bilo sinoči mednarodno košarkarsko srečanje med prvakom CSR Spar-takom iz Bma in domačo ekipo Stock. Za nastop češkoslovaških gostov je vladalo veliko zanimanje, ki ni ostalo ne-poplačano. Izvrstni češkoslovaški košarkarji so v pravi ekshibicijski igri prikazali košarko najvišjega razreda in prav nič se jim ni poznalo, da so v enem samem tednu odigrali kar 7 tekem. Čeprav so vsi vsestransko popolni igralci, so med njimi vendar še posebej ugajali Merki, Korvicka in Dobrov-sky poleg Mrazeka seveda, čeprav ima že 35 let. Njihova igra temelji na neverjetno hitrih kombinacijah, tako da je skoraj nemogoče slediti žogi pri prehajanju od igralca do igralca, poleg tega pa še na neprekosljivi preciznosti v strelih na koš. Proti tako popolnemu moštvu so domači igrali sicer z veliko Voljo in borbenostjo, vendair pa na vsej črti podrejeno. V odsotnosti Cescuttija je bfl. najboljši Salich, Damia-ni in Montgomery pa samo v prvem delu igre. Vsi ostali sc bili slabši kot običajno. Do stanja 8:8 sta se moštvi izmenjavali v vodstvu, nato pa so gostje v naglih prodor,h prešli v vodstvo in ga obdržali do konca tekme. Formaciji: Spartak: Mrazek (11), Ko- necky (4), Helan, Nebuchla (8), Dobtovsky (10), Meriti (14), Pokorny (8), Konvicka (20). Stock: Damiani (10), Nataii (4), Salich (5), Porceili (41, Montgomery (20), Cavazzo (8), Bianco. Sodila sta Cenni iz Trsta in Urbanek (CSR). * * * VIDEM, 4. — Pred povratkom v domovino je ženska košarkarska ek;pa Crvene zvezde iz Beograda odigrala prijateljsko srečanje z ekipo Ud'-nese. Gostinje so z odlično igro v drugem polčasu premagale domačinke z rezultatom 51:39, potem ko so te zaključile prvi polčas v svojo korist z 21:23. Med Jugoslovankami so se odlikovale Radulovič, Prelevič in Gec, pri domačinkah pa Bra-damante, Pausic, Triest in Vendrame. BOKS Zimskošportna sezona že v polnem razmahu Tudi slovenski smučarji v mednarodni konkurenci Lep uspeh skakalca Langusa na avstrijsko-nemški turneji 50V0DNJE .V začetku tega tedna so sovodenjski občinski vetovalci zadnjo sejo v le-,u 1967. Razpravljali so o ne-j*terih zelo zanimivih točkah ®evnega reda Pridružili so fu ,namreč zahtevi nekaterih „ banskih občin, naj se lzdat-B . P*** •kih j,p"svet°vanje sovodenj-Pravli»r‘*tovalcev. k' 50 ra*‘ »« tuiJ1 0 vPrnšanju, ali naj ktju J)? al‘ oe nekemu pod-pirnio,, ,narnerava zidati paniko Soči, 55 njiv in po v*ako Podjetnik plača za Dan "J'vo- dopoldne ob 11. uri Tik pred Novim letom so neznani tatovi odnesli Milki Matelčevi 6 debelih kokoši in dva dežna plašča, ki sta se sušila pred hišo. Isti nepričakovani obisk je dobil tudi sosed Terčič, kateremu so odnesli z vrvi na kateri je gospodinja obesila komaj oprano perilo, več kosov spodnjega perila in ene moške hlače. VRH DOBERDOB STEVERJAN Za praznike je odbor podpornega društva ECA za ite-verjansko občino razdelil za 85.000 lir podpor starčkom in onemoglim. Odbor ima na razpolago še 15.000 lir ter več tisoč lir, ki so jih nabrali z nabiralno akcijo. Ta denar bodo podarili najpotrebnejšim šolskim otrokom, ki jih bodo določili s pomočjo učiteljev po sedanjih počitnicah. Ena izmed največjih želj, Pred leti smo imeli v naši vasi večje število krav-mleka-ric. Polagoma pa se je pričelo število krčiti, tako da mlekarstvo v naši vasi ni več glavna kmetijska panoga. Živinorejci so pričeli gojiti živino predvsem za meso. Vedno bolj se veča število juncev, ki jih živinorejci dobro prodajo za meso. Tudi ljudi, ki bi se preživljali s prodajanjem mleka, pri nas skoraj ni. Samo dva domačina z motocikli vsak dan vozita domače mleko v Ronke in v Tržič, eden pa prihaja ponj z avtomobilom iz Rupe. Proizvajalcem plačujejo mleko po 44 lir liter. Urad za delo se je že nekaj časa od tega preselil v novo poslopje za županstvom. Tudi poštni urad je že opremljen. V njem je že telefon in telegraf in vse potrebno pohištvo. Odprli ga bodo, čim bodo namestili varnostne naprave. Prejšnji teden je bila seja konzorcija CAFO v Gradi-jški, na kateri so sporočili, da 1 bodo prvi denar, ki ga 0o konzorcij prejel od države, namenili za potrebe doberdob-skega vodovoda. Obljubili so tudi, da bo v kratkem prišel pregledat vodovod inž. Sirtori in inštalaterji, da bi ugotovili, kaj je mogoče napraviti, da bi se z majhnimi sredstvi odpravili sedanji veliki stroški za vzdrževanje starega vodovoda. 2, januarja je 36 delavcev delovnega centra pričelo popravljati občinske poti. Oblasti so dale na razpolago I t milijona lir, delavci pa bodo delali 75 dni. Popravili bodo tudi cesto na zgornji strani jezera. Na avstrijsko-nemški skakalni tunerji, v okviru katere so doslej skakali v Obertsdorfu in Garmisch-Partenikrrchenu. danes pa bodo v Innsbrucku. Sodelujejo tudi slovenski skakalci Langus, Zidar in Krzna-rič. Prva poročila niso dajala nobenih podatkov o njihovih uspehih, sedaj pa se je izvedelo, da se je posebno Langus v močni konkurenci in kljub pomanjkljivemu treningu, kar dobro uveljavil. V Obertsdorfu je bil Langus 16., Krznarič 38., Zidar pa je padel in se ni kvalificiral. V Garmisch-Partenkirchenu pa je bil Langus 25., Zidar 31., Krznarič pa 45. V prvem skoku je Langus dosegel celo daljino 82 m in če bi pohovl uspeh tudi v drugem skoku, bi se gotovo uvrstil med prvih 10. • • • Razen skakalcey bodo tudi drugi najboljši slovenski smučarji kmalu nastopili v mednarodni kombinaciji Janko Ste-fe, Župančičeva in Kerštajno-va so že od 1. jan. na treningu v Badgasteimu, kjer bo letošnje svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. Medtem so bo Stefe ostal tam še nekaj dni na treningu, pa sta obe tekmovalki včeraj odpotoval v Gruendewaid. kjer bosta so. delovali na velikih mednarodnih tekmah smučark v alpskin disciplinah in v tekih. Na tem iimimiMiiiiiiiiiiiiiniiiiittiiiifiNiiiiiiiiiiiiii TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bilo v Gorici ob 6. uri zjutraj 1 stopinja C, ob 13. uri pa komaj 6 stopinj C. «»-------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan 'n ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 102, tel. 31-52, do 12. ure pa je odprta tudi lekarna Soranzo «Ai giardini«, Korzo Verdi 17. tel. 28-79. - KINO - CORSO. 14:30: »Ponos in strast«, G. Grant, S. Loren in F. Sinatra, v techmcoloi-iu in vistavisionu. VERDI. 14.30: «Možje v me- stu«, N. Taranto, M. Merlini, A. Sordi. VITTORIA. 14.30: »Dogodivščine Paperina in njegovih družabnikov«, Walt Disney, dokumentarni film »Dolina Santa Ynes». CENTRALE. 15.00: «Polnoč v San Franciscu«, T. Curtis, M. Pavan, v cinemascopu. MODERNO. 15.00: »Trdnjava tiranov«. tekmovanju, ki se začne danes in ki bo trajalo ves teden, bodo sodelovale še naslednje jugoslovanske smučarke: Mara Rekar, Amalija Belaj in Nada Birko-Kustec. « • • Na Pokljuki pa bo dane« tradicionalni mednarodni smučarski tek, ki bo hkrati tudi uradni začetek letošnje smučarske sezone v Sloveniji. Poleg jugoslovanskih bodo na startu tudi romunski, italijanski, poljski in avstrijski tek movalci. Avstrijci Mayer, Lau-fer in Wetter so prisipeli že predvčeraj, včeraj pa so prišli na Pokljuko Poljaki Zubek, Zelek, Volkaš in Mateja ter tekmovalki Gasiehica in Kre-potsche. V poznih urah je prispelo še 6 Romunov in 8 Italijanov. Tesna zmaga Kosija nad BussomvNew Yorku NEW YORK, 4. — Italija:-ski boksar lahke kategorije Paolo Rosi je sinoči v Mad'-son Square Gardenu premagal Amerikanca Bussa po točkah v 10 rundah. Razlika v točkah v korist Kosija je bila minimalna, kar dokazuje, aa je bila borba zelo izenačena in ostra. Od dveh pomožnih sodnikov je eden priznal 6 rund Rosiju in 4 Bussu, drugi pa 5 Bussu, 4 Rosiju, eno pa je razsodil za neodločeno. Glavni sodnik Teddy Martin je najprej priznal vsakemu po 5 rund, nato pa je dodal po a-meriškeim sistemu, k* je v veljavi samo v državi New York, še eno točko v korist Rosija. V glavnem si je Rosi zaslužil zmago, ker je bil odločnejiji v številnih izmeničnih udarcih, ki so bili značilni za ves potek dvoboja. skih mesecih in v razdobju ko bo državno prvenstvo prekinjeno. Med izbranimi je 29 nogometašev iz Moskve, štirje pa od drugod in sicer za vsako mesto v enajstorici po trije. Vratarji: Jašin (Dinamo ■-Moskva), Beliajev (Dinamo -Moskva), Maslačenko (Lokomotiva - Moskva). Desni beki: Ogonov (Spartak - Moskva), Kogov - Moskva), Elosvili (Dinamo-Tiflis). Levi beki: Kuznecov (Dinamo . Moskva), Ostrovski (Torpedo - Moskva), Kroutikov (Sovjetska armada - Moskva) Srednji krilci: Kessaiev (Dinamo - Moskva), Krijevski (Dinamo . Moskva), Maslenkina (Spartak - Moskva). Desni krilci: Vojmov (Dinamo - Kijev), Kovaiec (Lokc-motiva - Moskva). Paramonov (Spartak _ Moskva). Levi krilci: Netto (Spartak -Moskva), Carev (Dinamo -Moskva), Petrov (Sovjetsko armada - Moskva). Desna krila: Tatuškin (Spar-tak - Moskva). Metreveli (Tor-šedo - Moskva), Apouktbie (Sovjetska armada - Moskva). Desne zveze: Ivanov (Torpedo - Moskva), Isajev (Spartrk . Moskva), Mamykine (Dinamo - Moskva). Srednji napadalci: Strelcev (Torpedo - Moskva), Simonian (Spartak - Moskva). Mamedov (Dinamo - Moskva); Leve zveze: Fedosov (Dinamo _ Moskva). Koman (Dinamo - Kijev). Selrikov (Spartak - Moskva). Leva krila: Ilyin (Spartak -Moskva), Rykine (Dinamo -Moskva), Fomine (Dinamo -Kijev). * * * LONDON. 4. — V tretjem turnusu tekmovanja za nogometni pokal Anglije, je enajsterica tretje lige Northamp-ton Town izločila pivorazred-no enajstorico Arsenal iz Londona s 3:1, enajstorica drugs lige West Ham United pa je izločila moštvo Blackpoola. v katerem igra tudi Matthews. Danes v Trstu NOGOMET Triestina - Como, prverurtvo B lige. ob 14.30 na občiiMkeun stadionu. Sant’Anna - Cava Romana, prvenstvo diletantov — skup. B, na igrišču v Ul. Flavia ob 12.30. CRDA ■ Pro Romans, prvenstvo diletantov, na igrišču San Giovannija, ob 14.30. Istria - Ronchi, prvenstvo diletantov, igrišče Ponziane, ob 14.30. Muggesana - Edera, prvenstvo diletantov, igrišče v Miljah, ob 14.30. HOKEJ NA TRAVI CUS Trieste B - Triestina, pokal Brc-eh, igrišče v Ul. Flavia. ob 9.30. Hockey Club Trieste - CUS Trieste A, pekal Brosch, igrišče v Ul. Flavia ob 10.45. KONJSKE DIRKE Dir (Trotto) na Montebellu. Začetek ob 14. uri. «Januan:ka nagrada«, lir 330.000, dolžina proge 2100. Na programu tudi dirka za Totip. NOGOMET NOGOMET TENIS Sovjetski nogometaši za svetovno prvenstvo MOSKVA, 4. — Sovjetska nogometna zveza je določila 33 nogometašev za sestavo reprezentance, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva v Stockholmu. Teh 33 nogometašev, ki so uradno proglašeni za ((najboljše v 1. 1957», bo imelo skupne priprave v zim- iiriiHiiiifimiiiitiMimiiiiiiittiMiiiiiiTinimiiiniiiMimiiHiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiimiiimniiiiiiitii Šc en neuspeh svetovnega rekorderja v Braziliji Kuc (SZ) šele tretji na 5000 m v Sao Paulu Zmagal je Suarez (Arg.) pred Fario (Port.) SAO PAULO, 4. — Sinoči je bilo v Sao Paulu mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili udeleženci Silvestrovega teka. Program je obsegal teke na 1500, 5000 in 10.000 m ter na 3000 m z ovirami. V teku na 5000 m je nastopil tudi svetovni rekorder Vladimir Kuc (SZ), ki pa je bil na splešno presenečenje še le tretji za Argentincem Sur-rezom in Portugalcem Fario. Kuc je vodil skupno s Fario in Suarezom vse od starta do 4000 m, ko sta Argentinec n Portugalec pospešila tempo :n pustila Kuca za seboj. V zadnjih 100 m je Suarez s poslednjimi močmi nepričakovano prehitel Fario in pritekel n« cilj z nekaj metrov prednosti. Rezultati: 1.500 m: 1. Sanjoval (Čile) 3’57"1, 2. Jaime Correa (Cile) 3’57"8, 3. Leenaert (Bel.) 4’03”5, 3.000 m z ovirami: 1. Lu;s Sandoval (Arg.) 9'25”5, 2 Heinz Laufer (Nem.) 9’30”2. 3. Evangeliste (Braz.) 9’39"8, 4. Fonteviila (Cile) 9'43"9. 3.000 m: 1. Osvaldo Suarez (Arg.) 14’23"3, 2. Fana (Port ) 14’24”3, 3. Vladimir Kuc (SZ) 14’45”, 4. Maurice Chidet (Fr.) 14’50’’4, 5. Hannu Posti (Fin.j 15'01”7. 10.000 m: 1. Walter Lemos (Arg.) 31'22"8, 2. Basil Heath-ley (VB) 31'29”4, 3. Alfred O-liveira (Braz.) 32'21’’4. Truplo Ezia Selve prispelo v Milano MILANO, 4. — Truplo Ezia SeJve, ki se je smrtno ponesrečil minulo nedeljo med tekmovanjem v Miami Beach, je prispelo danes popoldne na letališče Malpensa. Pričakala sta ga pokojnikov brat in sin Luciano. Po opravljenih formalnostih, so odpeljali krito na pokojnikov dom od koder bo tudi pogreb. KOLESARSTVO MELBOURNE, 4. — Italijansko kolesarsko moštvo je premagalo avstralsko s tremi zmagami proti dvem v drugem dvoboju od petih predvidenih na dirkališču v Melbournu. Sachi (It.) je zmagal v zasledovalni italijanski vožnji, Avstralec Mockridge pa v izločilni vožnji na 9 krogov. Najbolj v formi je bil Italijan Chiesa, ki je zmagal v vožnji za točke na 9 krogov. Teniška lestvica po državah za 1. 1957 PARIZ, 4. — Raymond Ro-del, častni predsednik francoske teniške zveze, je objavil lestvico za leto 1957 po državah, ki je naslednja: 1. Avstralija, 2. ZDA, 3. Švedska. 4. Italija, 5. Anglija, 6. Belgija, 7. Francija, 8. Danska, 9. Cile, 10. Južna A-frika. RIM, 4. — V anticipirani tekmi C lige je Fedit premagal Pro Vercelli z rezultatom 1:0 (0:C). Odgovora) urednik STANISLAV RENKO fiska Tiskarski zavod ZTT . TrH Kino v Križu predvaja danes 5. t, m. ob 16.39 Vrnitev na otok zakladov Igrajo: DAWN ADAMS, TAB HUNTER V ponedeljek. 6. t. m. ob 16.30 Bil sem vojak Do pred kratkim prepovedane slike iz zadnje svetovne vojne. KINO PROSEK-KONFOVEL predvaja danes 5. t. ra. ob 16. uri Metro barvni film: «Show boat» Igrajo: AVA GARDNER, KATRYN GR A Y SON ia HOWARD KEEL Kirn na G Danes 3. t. m. ob 14. uri PRVA PREDSTAVA TARZAN IN AMAC0NKE> Igrajo: JOHNNY WEISSMULLER in BRENDA JOYCE Danes 5. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film iz romana Puškina DRUGA PREDSTAVA «DUNJA, HCI STEPE» Igrajo: EVA BARTOK, IVAN DESNY, in drugi Mladini pod 16 leti vstop prepovedan. V ponedeljek 6. t. m. ob 14. uri barvni film: «mu£enje s puščico* Igrajo: ROD STEIGER in ŠARITA MONTIEL im MACLEAN vojna 13 NA BALKANU Neka| izbranih poglavij To 80 bile zamlML ki Jih Je treba takoj uresničiti, če zares hato ° ^^i kak uspeh. Najprej se moram sestati s Titom, 0,3111 12 Jugoslavije, da poročam. Res Je, da so moja farno * a žela usP*h. Toda preden bomo lahko 611 dalje, mo-°toka raz61fi,iti ntnogo probleme, med drugimi tudi vprašanje Cim prej. tem bolje, hoč smo krenili na kopno. Sem lt*r tja v prisfr#iln nJ®5ovl Prijatelji Iz odbora so se poslovili od nas 'tovan.i U' Razvesell'a Jih Je novica, da Je nemško napre-u^avlJen°. toda 4e vedno so bili v skrbeh zaradi pri-tlvUno t ^°bro vedell> kaj bi nemški okupator pomenil za ^^ prebivalstvo, ki Je tako odkrito podpiralo partizane. č*tu 7 ,Rem- da bi ne bilo lepo, če bi Jih zapustil v takem Vse, ka i 8001 Jlh hrabrtl' Obljubil sem Jim, da bom stonl V močeh, da Jim pomagam. Pričela se je noč. stopili smo v majhno ladjo, motor Je zakaMjal in pričel ropotati. Krenili smo. Boška Voda, iz katere sem krenil na Korčulo, je bila že v nemških rokah, zato je bil sedaj naš cilj Podgora. Sprva smo pluli ob obali. Ko pa se Je povsem zmračilo, smo spremenili smer in zavili naravnost proti obali. Odhod motorne ladje in pa dogodki, ki so mu sledili, so očitno prisilili sovražnika, da je postal opreznejši. Njegovi patrolni čolni so bili zato živahnejši kot dosled. Eden izmed partizanov je vzel s seboj harmoniko in nepovezano igral nanjo ter prebiral. Njeni glasovi so neprijetno utihnili, če so se v nas uperili leteči snopi kakega reflektorja. Mislim, da nas je vse mučil občutek, ki se ga ob takih priložnostih le s težavo znebiš in ki pripelje mnoge begunce pred pravico do tega, da se sami izdajo; neugodno čustvo, da tu ni mesta zate, da te vsakdo opazuje in išče ter da si vsakomur v očeh. Spominjam se, da sem tedaj razmišljal o tem, kaj bi se zgodilo, če bi nas sovražnik opazil. Ali bi nas ustavil in preiskal, kdo smo? Morda bi enostavno pričel streljati na nas in bi pri tem svetil v nas z reflektorji. Menil sem, da bi bilo vse odvisno od tega, koliko nas sovražnik lahko opazi od kraja, kjer se mudi tisti hip. Niti ena izmed teh perspektiv ni bila ugodna. Zdelo se mi je, da na srečo že zapuščamo pas, v katerem so patrolni čolni najživahnejšl. Tedaj sem nenadoma zaslišal brnenje močnejšega motorja. Zdelo se nam je nenavadno blizu. Prihajalo Je z naše leve strani. Harmonikar Je prav tedaj ves razigran izvajal Alexan-der's Ragtime Band. Hitro je prenehal. Reflektor Je znova zažarel, četudi ga nismo pričakovali, in pričel prav blizu sistematično preiskovati morsko gladino. Ujel nas je ze po nekaj se- kundah. Namesto da bi preiskavo nadaljeval, je naglo obstal in nas močno osvetljeval. Ladjica je žalostno poskakovala po valovitem morju. Nikdar nisem občutil, da bi bil v celoti in tako odvratno v očeh nekoga. Vsakdo me lahko vidi v krogu nekaj milj, jaz pa razen mojih neposrednih sopotnikov, ki so bili tudi močno razsvetljeni, nikogar. Harmonikar je krčevito stiskal svoje glasbilo, kakor da bi bilo njegovo življenje odvisno od njega, John HannikanMajor se je po vsem sodeč komajda prestrašil, medtem ko je David Satow bil kot vedno v tako nenavadnih okoliščinah vojak od glave do pete. Prec*talo nam je po vsem sodeč le, da mimo sedimo vsak na svojem mestu štejemo sekunde in dopuščamo, da v nas buljijo neznani nemški mornarji na drugem koncu reflektor-jevpga snopa. Ali bodo opazili mojo baltimorsko kapo, Davidov tipičen angleški vojaški klobuk ali partizansko zastavo, ki je po nepotrebnem plahutala na kljunu, sem se vprašal, če nas je kdo opazoval od tam, nismo bili prav nič podobni ribičem. Najbrž nas je nečista vest nagnala tako daleč, da se nam je zdelo da vzbujamo več pozornosti, kakor je bilo v resnici. Zdelo se mi je, da nas patrolni čoln opazuje celo večnost. Slednjič je ugasnil reflektor ter se umaknil, da bi drugje našel prestopnike Znova nas je zagrnila tema. Harmonikar je pričel igrati novo pesem in nadaljevali smo pot razburjeni, toda srečni. . j Ko smo zapluli v podgorsko pristanišče, nas je pozdravil običajen strojnični rafal. Zdel se nam je sam po sebi razumljiv Zamahnili smo s svetilko tolikokrat, kolikorkrat je zatrjeval naš krmar, da je prav. Ob spremljavi pravega hudourni- ka kletvic, kateremu je sledil živahen prepir o pomenu različnih tipov »znamenj«, smo zapustili ladjico in takoj izjavili, da želimo nadaljevati pot v notranjost še to noč. Rekli so nam, da nam kaj takega ne priporočajo. Prav sedaj se bije bitka a združenim odredom Nemcev in ustašev iz Makarske, ki je oddaljena kako miljo. Ker ne poznajo natančno sovražnikovega položaja, bi bilo mnogo pametneje, če bi potrpeli do Jutra in šele tedaj nadaljevali pot. Te izjave je pospremilo klopotanje strojnic in bobnenje minometnih min, ki je prihajalo od nekod, z nekega kraja ob cesti. Imeli smo še nekaj čokolade, ki nam jo je pripeljala motorna ladja. Sklenili smo, da si skuhamo malo kakaa, preden se napotimo dalje. Izbrali smo si eno izmed bližnjih hiš. Ko smo hoteli v otroško sobo, nas je ustavil kmet zaskrbljenega obraza in dejal, da sta v njej dva zelo pomembna tuja častnika. Položaj lahko torej postane zelo zanimiv. Zato smo se spravili v sobo in se nismo ozirali na gospodarjeve proteste. Na podu sta ležali in glasno smrčali dve postavi, zaviti v nemški spalni vreči. Prvega od njiju smo pričeli nalahno in nežno tresti. Možak je pričel nejevoljen godrnjati, vendar se je vzravnal, ko smo ga stresli močneje. Tedaj sem nenadoma opazil neobriti obraz in razkuštrane lase Gordona Alstona. V drugi vreči je ležal — njegov radijski oddajnik. Oordon je ravnokar prispel iz Jajca na poti na otoke. S seboj je nosil radijski oddajnik in najnovejše novice. Največji del poti je prevalil v dvokolnici, v katero je bil vprežen konj. Vodil jo je neki bosenski musliman s fesom na glavi, ki jt bil videti kakor kak irski kočijaž - gherri. ^ad sledi) TRST, nedelja 5. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 5 (38501 Cena 30 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63« — FoSini predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA St. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellieo 1-1!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-S38 — CENE OGLASOV: Zs vsak mm viSine v Urini l *to'pca: trgovski 80. finančno-um-avn: 120 osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z • 375 - izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst Tudi Gronchi je odgovoril Vorošilovu Pellova posvetovanja z Gronchijem in Zolijem pred odhodom v Pariz V Rimu so ugodno sprejeli Mac Millanov predlog za pakt o nenapadanju - Saragaiovi pogoji za pogajanja z ZSSR (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Danes je tudi predsednik republike Gronchi odgovoril na poslanico Vorošilova: «Tudi jaz želim, da bi moglo biti novo leto, leto miru in dejanskega sodelovanja med vsemi narodi, da bi se demokratične ustanove in navade povsod utrdile ob spoštovanju pravice in svobode vseh. Izražam željo, da bi Sovjetska zveza skupaj z ostalimi državami učinkovito in konkretno prispevala k uresničenju 'teh velikih smotrov, katerim bo Italija še nadalje posvečala svoje sodelovanje tako kot namerava sodelovati pri iz- . boljšanju odnosov med našima dvema državama.* Poglavar države je sprejel danes zunanjega ministra Pel-lo pred njegovim odhodom na pariški sestanek minisUov «Male Evrope*. Pella se je sestal tudi s predsednikom vlade Zolijem, prav tako v zvezi s pariškim sestankom. O istem predmetu sta še raz-govarjala tudi z voditeljem CISL Pastorejem in z drugimi predstavniki tega sindikata in UIL. O Pellovih milanskih razgovorih s francoskim zunanjim ministrom Pineau-jem pa poročajo pariški časopisi, da sta se oba ministra dotaknila obnove pogajanj za razne komisije skupnega tržišča in Evratoma. Med temi imeni je tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Carli. Francoz Marjolin in belgijski minister Rey, Nemec Itosenberg, Nizozemec Man-sholt in drugi. Glede sedeža skupnega tržišča pa piše list. da bodo "erjetno ministri zaključili tokrat razpravo, ki se je začela že 19. decembra in še vse do sedaj niso dosegli sporazuma. Danes je bilo čuti tudi prve komentarje političnih vjadnih krogov o Mac Miiianovern predlogu nenapadalnega pac-ta med ZSSR in Zanoaom. 1" komentarji so v glavnem u-goini. Trdi se. da je vsaka pobuda za zajamčenje miru za Italijo ugouna. Hkrati pa ti krogi pripominjajo, da se n? more resno govoriti o nenapadalnem paktu. Če se ne določijo primerna jamstva. Ta jamstva na ni mogoče doseči brez rešitve osnovnega vpn se zdi. da ne nasprotuje več združitvi in je predložil, naj bi o tem odločal glavni odbor stranke, medtem pa naj se kongres, ki je bil predviden za 18. t. m. odloži. Od ostalih voditeljev je poslanec Occhi nasprotoval združitvi in pri tem zlasti kritiziral Laurov p-s-go.i, da morajo biti delavci u-deleženi pri razdeljevanju do bička posameznih podjetij. Po. slanca Paolucci in Basile pa sta. spojitev cdločno zagovarjala. Covelli je s svoje strani vztrajal pri predlogu, da mori nova stranka imeti v svojem znaku kraljevsko krono. Oglasil se Je tudi Saragat s člankom, ki bo jutri izšel v dnevniku «G; ustizia« in v katerem najprej napada Sovjetsko zvezo, da njeni balistični medcelinski izstrelki predstavljajo nevarnost tudi za Italijo, ker so' lahko njihova oporišča tudi v Albaniji. Takoj nato pa razčlenja sovjetske predloge v Birlganinovem pis- mu. ki so po njegovem v bistvu trije: 1. prekinitev a-tomskih poskusov, 2. nevtralno področje v Evropi in 3. sestanek na najvišji ravni. Saragat trdi, da če SZ ne bi ovirala nemško združitev na podlagi svobodnih volitev, bi lahko prišlo do odločilnega zboljšanja mednarodnih odnosov. Glede sestanka na najvišji ravni pa pravi, da so lahko samo zadnja faza resnih pogajanj o razorožitvi, nemški združitvi nevtralnem področju itd. Kar pa zadeva Italijo, naj bo vsakomur jasno, da si nobena država ne more jemati pravice, da jo zastopa pri takih sestankih na najvišji ravni brez prejšnjega sporazuma z njo glede najvažnejših vprašanj. Zato bi bilo nujflo, da je italijansko javno mnenje o vsem popolnoma obveščeno, tako da bi lahko prispevalo k mednarodni pomiritvi. A. P. Mac Millan predlaga nenapadalno (Nadaljevanje s 1. strani) ameriški poslanik v Moskvi Kennan, F,isenhower bo končno besedilo odgovora še enkrat pregledal v Gettysburgu. V ponedeljek ali, torek pa ga bo poslal stalnemu ameriškemu Dredstavniku v NATO. Ta se bo v sredo sestal z ostalimi predstavniki držav članic, da z njimi koordinira vsebino odgovorov sovjetski vladi. Zatem bodo besedila odgovorov ponovno poslali v posamezne prestolnice s predlaganimi spremembami. Kancler Adenauer, ki bo imel jutri 82 let, je tudi danes nadaljeval razgovore z zu-naniim ministrom von Bren-tanom, s podtajnikom Hall-steinom ter s poslanikom Blan-kenhornom o odgovoru na Bulganinovo pismo. Von Bren-tano in Hallstein sta nocoj odpotovala v Pariz. Veleposlanik Blankenhorn — ki zadnje tedne stalno potuje med Bonnom in Parizom — pa bo ostal v Bonnu in se bo jutri ponovno sestal z Adenauerjem. Blankenhorn bo začasno besedilo odgovora predložil prihodnji teden v diskusijo na seji stalnih predstavnikov NATO ter bo ob tej priložnosti obrazložjl tudi A-denauerjevo stališče o načrtu med Sovjetsko zvezo in vpra- šanj kj ie nema!ta združitev, sanja razorožitve. «Le Figa- ro» piše, da italijanska vlada zagovarja pogajanja v okviru OZN brez diskriminacij na škodo katere koli države. Toda oba ministra sta se raztovarjala v prvi vrsti o vprašanjih, o katerih bodo razpravljali v ponedeljek v Parizu. «L’Aurore»» pa omenja nekatera imena predstavnikov IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIMIIIHIIHIllll Avgusta Danilova umrla V visoki starosti 89 let je v Ljubljani umrla slovenska g'e-dališka igralka Avgusta Danilova. Na gledališke deske js stopila že pred osmimi desetletji kot majhna deklica :a jim ostala zvesta vse dotlej, dokler so ji telesne moči to dopuščale. Z njenim imenom so povezana prva desetletja težke, a vendar zanesljive rasti slo-Iovico. polovico pa naj prispeva ustanova, ki je lastnica cest. Dejal je še. da je v Italiji samo 10 odst. piehodov brez nadzorstva, medtem fo jih je po vseh drugih državen več; v Avstriji, Belgiji ;n Franciji, na Nizozemskem cen čez 60 odst., v Španiji pa kar 81 odst. Zdi se, da se parlament ne bo sestal 15. t. m., kot je bilo predvideno, temveč šele 21. t. m. Vendar pa tudi to še ni gotovo in dokončni sklep bo sporočil predsednik Leone. k> se je nocoj vrnil .v Rim. Tudi glede dnevnega reda parlamenta ni še dosežen sporazum in predvidevajo, da bodo o tem razpravljali na prvem sestanku načelnikov posameznih skupin. Najnujnejši zakonski osnutki, o katerih bodo poslanci razpravljali, zadevajo tudi agrarne pogodbe in neke ustavne zakone, med katerimi je tudi ureditev odnosov med ustavnim sodiščem in visokim sodi- ščem na Siciliji. Dalje: zakon iiiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiiiiiiimiiitiitiiiiiiiimiuiilujluiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiHiiiiiMiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii i Ril fary ne bo na čakaI vodje ekspedicije Fuchsa V nasprotju z nekaterimi vestmi, da se nahaja Fuchs le še 89 km od tečaja, je Hi lary sporoči!, da je vodja ekspedicije Ccmmoimealtha oddaljen od tečaja še kakih 500 km - Hi!Eary namerava zapustiti tečaj jutri z letalom WELLINGTON, 4. — Edmund Hillary, ki je včeraj na čelu novozelandske skupine prispel na Južni tečaj, je po radiu sporočil v Scottovo bazo ob Rossovem morju, da ne bo čakal na tečaju dr. Viviana Fuchsa, temveč se bo vrnil s prvim razpoložljivim letalom, Verjetno bo neko ameriško — letalo odletelo s tečaja v ra je še na razpolago,* dostavlja list na koncu. ponedeljek. Ta vest je zbudila nekoliko začudenja, kajti Hillary in Fuchs bi se morala že danes ali pa mogoče jutri sestati na tečaju. Londonska radijska družba BBC je namreč danes razširila vest, ki je prispela v Wellington, da je Fuchs le še 80 km od tečaja in da sta on in Hillary govorila med seboj po radiu. Toda iz Wel- j lingtona pa je tudi prišla . vest, da je Hillary sporočil, I rim, 4 — Senatorka Ange- da je danes zjutrdj govoril ]jna Merlin je poslala pred- z dr. Fuchsom, ki se nahaja sedniku vlade pismeno vpra- M. Callas je žalila poglavarja države poljskega zunanjega ministra, o katerem se je danes kancler razgovarjal z njim in s von Brentanom. Domnevajo, da Adenauerje-vo pismo ne bo polemično, pač pa da bo kancler vprašal. kakšna jamstva za nadzorstvo je Sovjetska zveza pripravljena dati bodisi v zvezi s predlaganim načrtom poljskega zunanjega ministra Ra-packega, kakor tudi glede združitve Nemčije v okviru splošne razorožitve. Zahodno-nemška vlada vztraja na stališču. da ni mogoče govoriti o nevtralizaciji Nemčije. Iz Washingtona poročajo, da so Mac Millanove izjave presenetile ameriški državni departma. Predstavnik tega departmaja je izjavil, da niso predvidevali Mac Millanove izjave in da je ne bodo komentirali, dokler ne bodo proučili celotnega besedila govora. V pooblaščenih krogih pa izjavljajo, da bodo ZDA ostale na svojem stališču, da bi nenapadalni pakt med državami NATO in varšavskega pakta prinesel več škode kakor koristi v sedanji fazi mednarodnega položaja. Ugotavljajo tudi, da je Dulies stalno zavračal sovjetske predloge za nenapadalni pakt. Pa tudi v Londonu je Mac Millanov predlog presenetil diplomatske kroge, ker je to samo angleški predlog v okviru koordiniranih odgovorov na BUlganinova pisma. V pričakovanju sestanka stalnih namestnikov NATO v Parizu,' kjer bodo razpravljali o odgovoru na Bulganinova pisma, je stališče britanske vlade^ nekoliko drugačno od stališča ostalih zaveznikov, kar se tiče morebitnih razgovorov s Sovjetsko zvezo. To je mnenje opazovalcev. M.ac Millan sicer ni točneje obrazložil svojega predloga, ki je edini novi element v njegovem govoru. Zdi se, da nai bi po njegovi zamisli sklenili nenapadalno pogodbo kot neke vrste uvod za pogajanja a ublažitvi napetosti med Vzhodom in Zahodom in to, še preden bi se dosegel sporazum o glavnih vprašanjih, ks še 360 milj (576 km) od tečaja, to se pravi nujno več, kot se je prvotno računalo. V tem smislu piše tudi današnji londonski «Evening Standard«. Uradni poročevalec iz Scot-tove baze javlja, da je Hilla-ry sporočil, da se s svojimi traktorji ne bo mogel vrniti, zlasti ker se vremenske razmere v februarju znatno poslabšajo. Sicer pa je Hillary __ - .... tudi dejal, da «ima dovolj o deželah, o volitvah dežel- j jedu jn razpok«. nih svetov, ratificiranje med- . .. . i Ves angleški tisk čestita narodnih sporazumov in kon- I Hin ju ob njegovem veli-vencij. številne re.olucije. in-i kpm h vendar pa ne po_ terpelacije in vprašanja, med I H ,ia katerimi je več . vprašanj v i »bi tud. Poudarjat J pevke Meneghini-Calias. Od današnje aktivnosti posa. meznih strank je omembe vreden sestanek izvršnega odboia Covellijeve »Nacionalne m >-narhislične stranke«. Covelli ie v svojem poročilu bbrazlobl Laurove pogoje za ponovno spojitev obeh strank. Ves n m-gov govor je izzvenel tako, d? bil namen ekspedicije Com-monwealtha, torej ekspedicije, ki ji načeluje dr. Fuchs, kateremu je bil tudi Hillary podrejen, raziskovalno delo. Neki ameriški list pa zaključuje svoj komentar šaljivo: pravi, da postaja svet bolj majhen in da postaja obljuden tudi zapuščeni kontinent. «Toda, sir Edmund, stratosfe- pa se boji, da bi pevki občinstvo priredilo demonstracije. Vendar pa vse kaže, da bo Callasova nastopila, ker Anita Cerquetti, ki jo je nocoj nadomestila, pri reprizah ne bo mogla nastopiti, ker se ! so: razorožitev, evropska var-je že prej obvezala v tistih nost, Nemčija. «Lahko bi zače-dneh nastopati v lhilanski Scali. BONN, 4. — Zahodnonemški kancler . Adenauer izpolnjuje danes svoje 82. leto. Zahodnonemški tisk obširno piše ob tej priložnosti o dosedanjem kanclerjevem delu. «General Anzeiger« poudarja v svojem uvodniku, da je Adenauer v Parizu pokazal, da ni «pridni učenec tuje države«, pač pa da je znal «celo prepričati ro državo, naj nadaljuje razgovore s Sovjesko zvezo o nadzorovani razorožitvi.« sanje, v katerem označuje dejanje operne pevke Marie Me- 1 neghini Callas na otvoritveni ' predstavi rimske operne sezone kot žaljivo dejanje najvišje državne funkcije. Merlino-va vprašuje tudi, ali bogato plačani umetniki plačujejo v redu davke. Resta. državni podtajnik za gledališča, je izjavil, da so dogodki v zvezi z Callasovo obžalovanja vredni predvsem zaradi tega, ker uprava gledališča tri četrt ure ni obvestila predsednika republike o prekinitvi predstave; obžalovanja so vredne tudi posledice, ki so nastale zaradi tehničnih in organizacijskih pomanjkljivosti odgovornih organov, o čemer se vodi sedaj preiskava. Uprava rimskega gledališča pa doslej še ni očitala Calla-sovi, da bi prekršila katero koli določbo pogodbe. Njen mož pa je sporočil upravi, da je njegova žena pripravljena nastopiti vsaj na zadnjih dveh reprizah Bellinijeve opere »Norma«. Uprava gledališča li, je dejal, s svečano pogodbo o nenapadenju. Ta pogodba ne bi povzročila škode in bi lan-ko napravila kaj dobrega«. Ta ideja nasprotuje dosedanji tezi držav NATO, da mora do nenapadalnega pakta priti potem kot zaključek vrste sporazumov o določenih vprašanjih. Po mnenju opazovalcev se Mac Millanov predlog razlikuje od sovjetskega, ker bi po njihovem mnenju tudi pa sovjetski zamisli tak pakt bi! zadnji kamen celotne diplomatske zgradbe. Dalje ugotavljajo, da Mac lllltllllltllllllllllllllliniMIIMIItlllfMllllllllllllinilllllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIlllllflllllllllllllll Sukarno odpotu e jutri v Indijo Spremljal "a ho zunanji minister Subandrio Švedska ne dovoli izvoza orožja v Indonezijo (Nadaljevanje z 2. strani) Bulgamnu in Hruščevu povratni bbisk, ki bi moral biti že maja preteklega leta. V teh dneh bodo tudi prihajali v Moskvo odgovori na Bulganinovo pismo. Ce bi hoteli biti ti odgovori osorni in zgolj odklonilni, tedaj bi pozneje nihče ne bil t> zadregi, komu naprtiti odgovornost, če se mednarodna napetost ne bo zmanjšala Pri prizadevanjih, da bi odgovorne države prepričale o nujnosti medsebojnih pogajanj so posebno aktivne nekatere nevtralne države, zlasti Indija in Jugoslavija. MiiiiiiiiiiiiiiiitiMnimiMiiiMiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiMiniiMiimiiiiiiiniiiiiimniiiMiiiiHinniiiniiiii 7 dni v svetu Ugodno sporočilo Ko so te dni o Moskvi sporočili, da se Rokosovski vrne iz Zakavkazja, se Bulganin na nekem sprejemu ni pomišljal priznati, da je treba njegov povratek tolmačiti kot prenehanje napetosti med Turčijo in Sirijo. Taka sporočila so vedno ugodna in samo želeti bi bilo, da bi jih bilo čim neč. Se lepše pa bi bilo, če bi taka sporočila postala sploh nepotrebna, hočemo reči, če bi do napetosti — pa naj bo na tem ali na onem koncu sveta — sploh ne prihajalo. Ilalija Kljub novoletnim praznikom je bilo v italijanski republiki prejšnji teden ie kar precej novic. Za Silvestrovo je poglavar države opozoril svoje državljane med drugim, naj ne bodo preveč optimisti glede razvoja mednarodnega položaja, na katerega pa je vsekakor potrebno gledati z zaupanjem. Voditelja socialistov in komunistov sta ostro napadla klerikalni režim in pozvala svoje volivce na največjo aktivnost in poudarila, da bo prihodnje leto pravo Volilno leto, kajti volitve bodo v veliki meri odločale o nadaljnji usodi državljanov. Italijanskemu ljudstvu so poslali voščila tudi Voroiilov, Bulganin in Hruščev, na katera pa je predsednik Zoli precej hladno odgovoril — verjetno zato, da se ne bi zameril Amerikancem. Nad vse važni sta bili pretekli teden dve poroči li, ki se neposredno tičeta deiavske-ga razreda. Prvo je poročilo parlamentarne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki vseh strank, za proučevanje življenjskih pogojev delavstva. Poročilo je zelo obširno in doslej so objavili le nekatere njegove dele, ki obravnavajo notranje komisije podjetij, delovne pogodbe, vprašanje vajencev itd. Drugo poročilo pa je podal novi generalni tajnik največjega in najnaprednejšega italijanskega sindikata CG 1L poslanec Agostmo Novella o lanskoletni aktivnosti sindikata in o programu za prihodnje leto. Ta sindikat je imel čez 4 milijone vpisanih članov, lam je posredoval za sklenitev de- lovnih pogodb, ki zadevajo milijon 200 tisoč delavcev vseh kategorij in poviški plač niso bili povprečno manjši od 6 odst., v nekaterih primerih pa so dosegli celo 12 odst.. Med uspehi je navedel Novella ustanovitev ministrstva za državne udeležbe ter ločitev državnih podjetij od , Con/in-dustrie, ki je stopila v veljavo s I. januarjem letos. Navedel je dalje podatke o napredovanju CG/L na volitvah notranjih komisij. V 553 podjetij je v drugi polovici leta volilo 418.511 delavcev in nameščencev, od katerih je za kandidate CG/L glasovalo 66,5 odst. Podobno zboljšanje se je pokazalo tudi pri 74 velikih podjetjih, kjer je glasovalo 72.339 volivcev, od katerih jih je 55,3 odst. oddalo glasove za CG/L, Glede bodočega programa CGll. je Novella izjavil, da se bo nadaljevala borba za zvišanje mezd, za znižanje delovnega urnika, za izenačenje plač ženske delovne sile in za izenačenje mezd v posameznih področjih države. Kot glavno nalogo v prihodnjem letu pa je generalni tajnik CG/L tudi le tos postavil borbo za dosego enotnega in složnega delavskega sindikata. Pri tem je dejal, da med CG/L in demo-kristjanskim sindikatom CIS'. ter socialdemokratskim lUl. obstaja bistveno zbližanje. Vlada prejšnji teden ni bila ravno zelo aktivna če izvzamemo govore nekaterih njenih ministrov. Največ dela je imel zunanji minister Pella, ki se je pripravljal na sestanek s svojim i kolegi iz šestih držav, ki so članice evropskega skupnega tržišča. Sestanek bo jutri v Parizu in razpravljali bodo o zelo važnem vprašanju,- katero evropsko mesto bo sedež tržišča, ker je sporazum o tržišču in o Euratomu začel veljati s 1. januarjem letos. Pella bo verjetno predložil Milan ali Turin. Iz aktivnosti političnih strank pa je najvažnejša vest, da se bosta obe monarhistični stranki, Covellijevu »Nacionalna monarhistična stranka« in l.aurovo sl.j udsko monarhistično gibanjen, ponovno spojili v novo stranko pod imenom Nacionalna ljudska stranka. Poleg te novice je ornem ti še govorice o želji Zolija in Fan/anija, ki je hkrati tudi želja Vatikana, da bi se obnovil stari centrizem. No, tudi socialdemokrati in liberalci obnovi ne bi bili nasprotni, vendar pa pravijo, naj se počakajo rezultati letošnjih političnih volitev. Senat in poslanska zbornica nista zasedala prejšnji teden, ker njihove počitnice trajajo do 15. t. m. Vendar pa DJAKARTA, 4. — Indonezij. ska vlada je danes sporočila, da bo predsednik Sukarno odpotoval v ponedeljek v Indijo. Sukarno bo obiskal tudi druge države. V Londonu je predstavnik Forcign Officea izjavia, da je angleška viada izročila indonezijskemu poslaništvu noto, v kaiteri pravi, da ne priznava indonezijskega sklepa o teritorialnih vodah okoli 3000 otokov indonezijskega otočja. Švedska vlada pa je »poročila, da ne bo dala dovoljenj za izvažanje orožja v Indonezijo. O tern je bila indonezijska vlada obveščena. Kakor poroča agencija Ar.si iz Beograda, bo jutri prispela tja indonezijska delegacija, ai se bo pogajala za nakup lahkega orožja. Iz Beograda bo delegacija odšla v CSR im na Poljsko. -Indonezijski zunanji mi v-ster Subandrio jb danes predstavnikom tujega tiska izjavd, da je bila Indonezija podvržena močnemu političnemu pritisku z Zahoda, odkar je začela svojo kampanjo za osvoboditev Zahodne Nove Gvi- neie- . . . »Vemo, je dejal minister, da se Holandska trudi, da bi dosegla gospodarske sankcije proti Indoneziji in da je pozvala svoje prijatelje, naj zmanjšajo pomoč, ki nam jo dajejo«. Dodal je, da so indonezijske oblasti do sedaj u-spele prepričati te države, da ne spremenijo svojega stali- šča do Indonezije. Subandrio je dalje izjavil, da so se pokazali tudi znaki vojaškega pritiska. »Mi, je dodal minister, nismo popustili pred gospodarskim pritiskom in upamo, da se bomo lahko zmagovito upirali vojaškemu pritisku«. Subandrio je nato izjavil, da se Indonezija ni obrnila j„ . na Sovjetsko zvezo za nakup so orožja in da namerava voditi nekateri poslanci od KIJ, KP/| kolikor mogoče neodvisno zu- in PSI vložili pismena vpra- nanjo politiko. Zatem je po- priznal, da je dobil orožje, ki ga je neko letalo spustilo na otok Timor. Preiskava je še v teku in do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi je letalo pripadalo. Sprejeli kol princi angleški letalci v LONDON 4. — »Kra.jica ne bi mogla imeti bolj navdušenega sprejema«, je telefoniral poveljnik angleškega ictala, ki je bilo v torek prisiljeno pristati v Albaniji, danes pa je smelo odleteti. Na poti v Anglijo se je ustavilo v Brindi-siju, kjer je omenjeni poveljnik telefoniral v London. Povedal je. kako sta letalo »zasačila« dva lovca Mig in mu dala r izumeti, da mora prišla ti. Toda potem se je vse ure-di’o na najboljši način. S posadko so ravnali «kot s princi« in imela je na razpolago vse, kar je hotela. Predstavniki oblasti so ji takoj verjel', da je šlo za pomoto zaradi megle in so ji takoj zagon vili, da bo lahko kmalu odletela. Ko so se danes po enajsti uri Angleži dvignili z letališča, je tam bila zbrani množica več sto Albancev, ki jih je prijateljsko pozdravila. Zvečer je letalo prispelo v Anglijo. Millan ni povedal, med katerimi državami naj bi se pakt sklenil: med tremi zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo ali pa — kakor predlagajo Rusi — med vsemi državami NATO in državami varšavskega pakta? Vsekakor gre za sedaj samo za splošno idejo, ki naj bi po mnenju Mac Mil-lana spodbujala pomiritev. Ni še znano, ali bo temu javnemu predlogu Mac Millana sledil jasen angleški načrt, o katerem naj bi razpravljali prihodnji teden na sestanka NATO v Parizu. Diplomatski opazovalci so mnenja, da bi Mac Millanova ideja utegnila naleteti na ugoden sprejem pri drugih dveh delegacijah, in sicer pri norveški rn danski. Vsekakor jo bo ugodno sprejela večina . držav Common-wealtha, ki jih misli Mac Millan obiskati. Za angieško javno mnenje je verjetno, da bo predlog označilo kot »korak naprej«, ki ga je zahteval Be-van, ko je ob zaključku pariške konference NATO kritiziral angieško vlado, ki se je omejevala samo na izvajanju Dullesove politike. A-gencija Tass je nocoj obtožila Mac Millana, da je »grobo napadel Sovjetsko zvezo«, ter da je potvoril dejstva. Agencija pravi: »Ministrski predsednik Mac Mulah je po londonskem radiu govoril o temeljnih vprašanjih britanske zunanje politike in je skušal opravičiti zunanjo politiko britanske vlade. Mac Millan je izjavil, da je vodikova bomba -ajboljše jamstvo za varnost in da je edini smoter NATO ohranitev miru. Mac Millan je okušal na vse načine opravičiti sklep angleške vlade, ki je dala britansko ozemije na razpolago za ameriško raketno o rožje in za polete ameriških bombnikov z vodikovimi bombami nad Veliko Britanijo, ki —- kakor pravi Mac Millan — jamčijo angleški obrambni sistem. V svojem govoru je Mac Millan izrekel grobe protisovjetske napade in spremenil dejstva, ko je trdil, da je So vjetska zveza podjarmila baltiške države in države Vzhodne Evrope, in da je sovjetska politika povečala mednarodno napetost, ter da se Sovjetska zveza omejuje govoriti o svoli želji po Pomiritvi, da pa dejansko nič ne naoravi. Ignoriral je konstruktivne predloge. po ka’erih bi čim hitreje prišli do zmanjšanja mednarodne napetosti in do odstranitve nevarnosti atomske vojne, ki jih je vsebovalo nedavno Bulganinovo pismo. Toda Mac Millan je' zagotovil svojim poslušalcem, da namerava britanska vlada še dalje iskati sporazum z Rusi. Rekel je da sta dve poti k svetovnemu miru: okrepitev NATO in pogajanja s Sovjetsko zvezo.« Zdi se. da so v Moskvi sprejeli Mac Millanov predlog z vso previdnostjo in tudi nekam hladno. V svojem poroč’-lu o govoru poudarja agenciji' Tass predvsem negativne plat: govora in v ničemer ne poudarja predloge o nenapadil--am paktu, čeprav pomen Mac Millanov predlog priznanje sovjetske teze, da bi podpis takega pakta pomenil važen korak za mednarodno pomiritev. Šele na koncu svojega poročila navaja Tass dobesedno tisti del govora, v katerem Mac MRlnn predlaga podpis pakti. Po mne-iu zahodnih opazova1-cev v Moskvi pomeni to. da bi Moskva, bolje sprejela is predlog, če bi prišel iz Wa-shinčtona. Mnenja so, da temelji moskovska previdnost na vtisu, da je težko domnevati. da je Mac Millan sporoči’ svoj predlog, ne da bi se hil nrej posvetoval z ameriški vlado. J. Cassou v Beogradu BEOGRAD, 4. — V Beo- grad je danes prispel francoski književnik in ravnatelj muzeja za moderno umetnost v Parizu Jean Cassou. ki ho, deset dni gost Odbora za kulturne zveze z inozemstvom in bo prisostvoval otvoritvi razstave sodobnega francoskega slikarstva. Cassou je izjavil, da bo nekak pregled francoskega slikarstva zadnjih petdesetih let od Bonnara do Mntissa. Na razstavi bodo prikazana dela zastopnikov vseh šol od začetka tega stoletia do abstraktnega slikarstva. Francoski književnik se bo med, bivanjem v Jugoslaviji sestal tudi z jugoslovanskimi umetniki in se bo razgovor jal o razstavi sodpbne jugoslovanske umetnosti, ki jo namerava letos organizirati muzej moderne umetnosti v Parizu. [III 11 V A 7 A : Vsakovrstni los. drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST, UL. CICFHONE I Tel. 38-136 37-725; l elegr.. (MPEXPORT - 1’KIESTE l Z V A 7. A : tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Uuca U Aosta 88 - tel 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.AGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRST Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi r inozemstvo CiCLO A.fVgELILLG - TRST Ul. A. CacuU 3 MOTOM48CCM delfinom zastopnik: MOTO GILEHA MOTOM IT A LIAN A Čudoviti motorček k vas pelje povsod Prodaja motorje tn avte do bra uriložnos’ P R IT • K LI N h in nadomestni delt za v * e motorje DOBAVE ZA MOTORJE MOSCHION rt FR1SOR1 TRST. U. Valdirivo ih in Ul XXX. Ottobre 11 - Tei 2J 475 Z N I 7 A N E C) ENE TRANSAORIA d. d. IMPORT EXPORT fllST- Kiiilnž: III. Ilicnriin« II, II Telelon: III. Hrumim 111)214 Scaln l.ogmimi '111-715 vseh vrst lesa j trdih goriv in strojev za lesno industrijo Ribarič S v a n IMPORT ♦ EX PO R T VSEH VltSl I.KMA I1N IlilHII <;oiov TRST — UI ICA F CHISFI I« -- TEL 43-502 ULICA UKLI.E MILIZ1E II - TEI. «6-510 Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! sanja predsedniku vlade, kaj namerava ukreniti proti tistim, ki so bili kri ni, da je prišlo do škandalozne prekinitve otvoritvene operne pred trdil, da bo Sukarno za šest tednov odpotoval v tujino. Obiskal bo Indijo, Egipt, Pakistan, Burmo, Tailandijo in Japonsko. Na tem potovanju stane ob navzočnosti Gronc/it- ga bo spremljal on. ja. Toda o tem poročamo ob j Subandrio je tudi povedal, širneje na drugem mestu. 'da je neki katoliški duhovnik RADIO SOSSI O I* V I i\ K Tr}( 1*. .VI o h t «* II« 4 (pri Aoll) 'IVI. 21 155 VELIKA RAZPRODAJA IA RA Dl OBNOVITVI raznovrstnih radijskih in televizijskih aparatov ~~ hladilnikov ZOPPAS — FIAT — štedilnikov na drva, premog, plin in elektriko — vseh vrst likalnikov, lestencev, električnih luči ~ razprodaja instalacijskega materiala■