List Tečaj XLI /% v i 1 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jernane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. -0 . ^ - »à % •'v v-*. " ' v S' ^ >»< A1,v—.-»» V Zj ubij ani 14. februarija 1883. Obseg: Razstava pitane živine na Dunaj vprašanje, ljanskega močvirj Kako lesenino v zemljo dejano varovati gnjilobe Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. (Dalje.) Gospodarstveno (Dal.) Kmetski stariši Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljub- ; jansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje) vzgojujte prav svoje otroke! (Konec.) Spomini na veliko slav- Slovstvo Naši dopisi Novičar Gospodarske stvari. . za mesne ovce domačih avstrijskih čistih plem in to za koštrune do dveh let eno darilo 100 gold. Razstava pitane živine na Dunaji. O tej razstavi došla so nam uradno sledeča naznanila : Razstava pitane živine na Dunaji bode dne 16. 17. in 18. marca 1883. na prostorih živinskega trga v v predmestji Landstrasse). Za p reši če: Za mesne prešiče ocl do 12 mesecev eno da rilo 100 gold.; za mastne prešiče od 8 do 14 mesecev eno da » rilo 100 gold. obeh slučajih s posebnim ozirom na doma prirejene prešiče. St. Marksu B. v • » Častnih daril je do zdaj podanih 14, med temi odboru za razstavo pod predsedstvom grofa A cesarjeviča Rudolfa, nadvojvode Albrehta in Krist. Kinski-a so gospodje: pl. Pretiš, C. Curti, dr. drugih. Perels, vitez Proskovetz, J. Smetana, baron Lutner in dr. Ad. Fuchs. . Razun odbora so posebni odseki za pitano govedino, za pitane ovce, za pitane prešiče, ter za stav- 1 bronastih Medalije odločene so : za pitano govedino: zlate > 24 srebernih j 20 î bene priprave in kinčanje; in razun tega posamesni poročevalci za blagajnico, gostilno in godbo, za živino-zdravniško nadzorstvo, za prometne zadeve in policijo. nastih za pitane ovce: 3 zlate j srebrnih, 12 bro 4. A. Darila. Državna darila so : Za govedino: Za teleta do treh mesecev stara. Za najbolj pitano tele brez ozira na pleme enako darilo 100 gld.; nastih za pitane prešiče : 2 zlate ? srebrnih ? bro D. Darila v denarjih znašajo: za govedino, namreč za teleta do 3 mesecev, do mesecev, za telice, za krave, za vole do treh let (peterih plemen), za vole čez 3 leta stare (peterih plemen) za vole p o d tri leta stare. Za najboljšega vola [u za bike v svotah od 20 do 150 gold., skupaj pa avstrijskih plemen eno darilo 300 gold.; za vole pod tri leta stare. Za najboljšega vola mešanega plemena, 2G00 gold namreč domačega avstrijskega ple- riia r)0 20 do 60 LVXm 3 za ovce štirih vrst in deloma po 6 plem da mena s shortornskim eno darilo 300 gold.; za prešiče skupaj 900 gold.; vrst darila od 20 do 60 za vole nad tri leta stare. Za vola avstrijskih skupaj 690 gold gold > plemen za vživanje najbolj pitanega — in pri enaki ima Vož mlajši prednost eno darilo 250 gold. ; 5. za vole nad tri leta stare. Za vola mešanega plemena avstrijskih s shortornskim za vživanje najbolj pitanega eno darilo 200 gold.; za vole ogerskih plemen. Cisto pleme najboljše vrste brez ozira na surovo težo — eno darilo 250 gold. Za ovce: Za jagnjeta od 3 do 6 mesecev čistega angleškega plemena ali pa mešanega plemena s čistim an-gleškim eno darilo 100 gold po železnicah je za živino, namenjeno tej razstavi, in za spremljevalce izdatno znižana. Obrok za oglaševanje je določen do 15. februarija Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. za koštrune od (Dalje.) Glavni odbor posredoval je s svojo prošnjo in enako do' 18 mesecev čistih angle- tudi pri razdelitvi podpor in dosegel pri vladi sledeče ških plemen eno darilo 100 gold podpor za koštrune od 6 do 18 mesecev katerega koli mešanega plemena s čistim angleškim eno darilo 100 gold. ; m Za vino svote po 2000 adjerejo od leta 1868. do 1882 800 600 500 400 200 in 100 gold 5 JU ÍVUU , UVJV , UW , 5 7100 „f za stroje in orodje od do 1879. v svotah od 600 do 300 gold., skupaj ....... za gnojišča v 1. 1869. in 1870. (ker se skoraj nihče ni oglasil za podporo) ...... » 3400 77 600 za podučne knjige v 1880. in 1882. . . . 1870. > za pogozdovanje nagrade . . za zboljšanje planin od leta 1869. do 1882. v svotah od 200 do 2400 410 » n 1200 gold. J skupaj 6800 za pridelovanje prediva od leta 1869. do 1882. v svotah od 200 do 600 gold., skupaj...... za popotno podučevanje od leta 1869. do 1882. v svotah od j? 5000 200 do 500 gold. 1 skupaj 2060 za podporo učencev na kmetijskih šolah od leta 1874. do 1878. » od 450 do 900 gold. skupaj 4050 m) podpora za vrt kmetijske družbe leta 1872.......... za razdelitev semen v letih 1870. » 400 n in 1872....... za podkovsko šolo od do 1882....... 860 1874. » za statistiko poljskih pridelkov od leta 1869. do 1882. v svotah od 250 do 1000 gold., skupaj . . za pripravo kovanja družbenih m eda lij......... 5650 79 9700 250 J? Vse tukaj navedene podpore znašajo . 132.200 gold Kako so se porabile te podpore? Nakupilo se je iz teh podpor 406 plemenskih bikov 532 junic plemen, ki so bila za naše razmere priporočena. Razun tega dajala so se na 15 krajih Gorenjskega, Dolenjskega in Notranjskega darila živinorejcem, kateri so bili zasluge v živinoreji dokazali z odlično živino po izreku strokovnjakov. Taka pohvalna darila so se pripoznala za 41 bikov, 32 krav, 47 junic in nad to so se pripoznala za 89 govedin pohvalna pisma. Pri treh okrajnih živinskih razstavah na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem spoznana so bila p o-hvalna darila za 18 bikov, 19 krav in 20 telic. Drobnice se je vpeljalo 360 ovnov in 286 ovac jezerskega in ugoviškega plemena, in 125 sufolških pre-šičev. Za čebelarstvo razdelila je kmetijska družba 93 daril po 4 do 25 gold, in 420 panjev učiteljem in bolj revnim čebelarjem, eno darilo tudi s 100 gold., čebelarsko društvo pa je po kmetijski družbi v 12 letih pre- jelo podpor 2100 gold Rigajskegalanenegasem tijska družba domačim gospodarjem od 1870. do 1882 oddala je kme leta 1916 mernikov luiu tulumu», razun tega je poslala s podporami tri mládenče na Moravsko, da so se učili predivo izde Pri a d j e r e j i razdelil je glavni odbor 20 šolam 50 Hartingerjevih stenskih tabel je dal daril za na pravo vinorejskih vrtov. 3 darila za obsajanje cesta daril za nasajanje orehovih dreves, 10 darilo za zasajanje živega plota, in razdelil 58 garnitur vrtnarskega orodja; razdelil je 7000 sadnih dreves nevštetih onih iz družbene '6 ta na Poljanah in nevštetih murb raz za na delil je nadalje 52 podpor od 10 do 100 gold pravo šolskih drevesnic, eno podporo za napravo občin ske drevesnice dr. Luk po , eno za napravo sušilnice za sadje L sušilnici; razdelil je 100 knjižic Schlei cherjevih o živalih, ki so kmetijstvu koristne in škod ljive enako tudi 1000 iztisov o sušilnicah z obrisi Dolenc je iz te vrste podpore prejel za obiskovanj, vinorejske in sadjerejske šole v Klosterneuburgu 3ÙO popotnine za opazovanje trtne uši ravno tam 62 gold gold., popotnine k shodu vinorejcev na Dunaji 120 gld. Napajišč za živino pa tudi za rabo ljudi napravilo se je 60, in razun tega se je razdelilo 2000 iztisov . Koslerjeve knjige s podobami v tej zadevi. (Dalje prihodnjič.) Gospodarstveno vprašanje. V „Novicah" in tudi po naših kmetijstvu namenjenih knjigah je bilo gospodarjem toplo priporočeno stavljenje živih mej. Ne bom na drobno našteval ter ponavljal vse koristi spojene s takimi mejami, vsakako je resnično, da olepšajo posestva in da branijo raznim živalim pohajati na našo zemljo. Vse drugo pa se to vidi v praksi, v dejanskem življenji nego v teoriji je, mislečimi nasveti. Hočeš to je staviti tako mejo , to z dobro pride da takoj sosed ter ima tisoč pomislikov. Eden pravi mu spridiš travo ter da mu oodo odslej tam same koprive rastle, da-si nima na meji nič nego nekaj suhe ledine. Drugi mejnik se boji, da bo meja škodovala čebelam v bližnjem ulnjaku, tretji pravi, da mu ne bo mogoče njive orati, ker mu meja pot zapira, četrtemu ni všeč meja, ker ne more več malo s koso posegati v tujo travo Če si pa celo mejaš na veliki cesti tam pa gosposka tirja, da se z mejo nazaj pomakneš za cela dva sežnja, in tako zgubiš, recimo na 100 metrov dolžine celih 400 metrov zemlje. Zbere se celi občinski svèt, možje ugibajo na vse strani, gubančijo svoja modra čela in nikakor ne morejo strinjati hudomušnih sosedov pomislike s pravico posestnika, da vsaj sme na svoji zemlji svobodno se gibati. Tedaj drage Novice", svetujte, pomagajte kako hočemo v okoin priti tolikim oviram, kako hočemo naše nasvete oživiti, če imamo pri tem tolike škode trpeti! Pravijo, če hočeš živo mejo narediti, moraš na meji goste planke postaviti ali pa se odmakniti za pol sežnja. Kdo bo pač na polji plačeval za drage planke par sto forintov ali pa zemljišča zgubiti hotel kar celi oral ? Malo jih bo. Rajši opustim napravo žive meje, naj sosed slobodno sega v mojo njivo in moj travnik, naj vaški paglavci slobodno lomijo vejevje na sadnem drevji, ga celo iz zemlj pulij » , ali naj tresejo in pobirajo sadje prostovoljno, naj pohaja človek in živina po tvoji zemlji , davke pla nič če je kje kam bližje, vsaj jih ne velj čevati pa tudi ni njihova skrb. Vse te in enake misli me obhajajo, kedar se spre hajam po svojem posestvu, ne ravno vabljive za nakup zemlje, ne ravno tolažilne za velikanske naše davščine in bire brez konca in kraja. Gospodarske izkušnje. Kako lesenino v zemljo dejano varovati gnjilobe. Koli, stebri in sploh lesenina, katero vso ali deloma vtikamo ali zagrebamo v zemljo, se dajo po skušnjah dobro obvarovati gnjilobe. V ta namen vzame se Podučne stvari. navadnega lanenega olja ter se mu primešava toliko ogljenega prahu (drobno stolčenega lesnega oglja), da mešanica postane toliko gosta, kakor navadne oljnate barve, s katerimi se barvajo lesenine. S to ogljeno-olj- Kmetski stariši, vzgojajte prav svoje otroke ! (Konec.) Resnično je pa tudi, da kakor mlado žlahno nato barvo pobarva se oni del lesa, ki ima priti v zemljo, in skušnja je uže potrdila, da je bil tako pobarvan les čez sedem let iz zemlje vzet enako cel in trden, kakor nov les. gospodarstvu ne bode treba velicega računanja, ampak mala poskušnjica bo pokazala, kako se obnese tako barvanje in ali se izplača. _ ' w drevesce dostikrat poganja nepotrebne in škodljive postranske odrastke, katere treba je vselej proti odstranjevati, ravno tako prikažejo se navadno tudi pri dora-stajoči se mladini nekatere napake, kakor: površnost pri delu, pozabljivost, lahkomišljenost, pohajkovanje, raztrešenost, lenoba, veliko- in vsevednost (ker ne malokrat hoče vsako reč bolje vedeti in umeti, nego stari, skušeni ljudje), jezičnost, trmoglavost itd., kar vse mora se z vso resnobnostjo pri njej zatirati in z vsemi poštenimi sredstvi prave krščanske odgoje odstranjevati to je: vse njene duševne in telesne moči edino dobro ? v Tehnično poročilo projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. A"-----------7 -------, t^u. , jv To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil treba ravno tako in ne drugače delati, kar je pa pri vsemu blagemu in poštenemu — napeljevati. Pri malih otrocih mora se zahtevati brezpogojna pokorščina, ker še niso zmožni presojevati, zakaj je Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. dorastajoči se mladini če ni še pokvarjena uže (Dalje.) A .Y11. Sk of e ljic a. Tretji ta stranski potok Ižice se je premeril od mlina „Pod hrasti" do njegovega izliva v dolgosti 5920 metrov, čeravno sega močvirje samo do mlina „Pri županu". predlaganim reguliranjem bi se sicer doseglo popolno izsušenje do sedaj poplavljenega zemljišča med nekoliko drugače. Toraj še enkrat trdim in povdarjam, da se pri dorastajoči se mladini po nobenem načinu čut samostojnega razsojevanja ne sme zatirati in uni- se jej kar vse trmasto odrekalo čevati s tem da hektom. 9 do 17, a spodnja zemlja bi se v vsi svoji prostornosti ne dosegla. Kakor kaže podolžni profil, bi se sicer nevarnost povodnji tudi lahko odvrnila za svet, ki leži zunaj mo- treba ji je le njene lastne pomanjkljive nazore in raz sodbe o kaki reči podučno in dejansko dokazati, ter ljubeznjivo in očetovsko pomagati, da se ji o vsem prav pojasni in pomanjkljivo dobrim nadomesti, kar vse vodi k zaželjenemu cilju in pravemu vspehu. tu pa tam ali celó napačno — vselej z prav, mora Ako stariši vidijo, da ima mladina iz pravega odgojskega sta- se čvirja nad drugo daljino, a to bi bilo mogoče ko bi se most na Karlovški cesti (7 —f— 02) razširil tedaj ? , ko se naredile nove, dovolj široke temeljne zatvornice pri mlinu „Pri županu" in bi se razširil sedanji jarek. lišča na vsaki način veljati pustiti ; če so pa njeni na zori o kaki reči morda celó boljši ocl drugih (naših lastnih), zasluži zavoljo tega gotovo tudi primerne in nehlinjene pohvale. Pri vsem tem mora pa vendar-le vsak oče gledati na to, in tudi od svojih odraščenih otrok zahtevati, da njegova modra povelja in zaukaze, dokler sam gospodari, iz prepričanja, da se s tem njega ljubezni vredni storé in četrto božjo zapoved po volj/ 5 to je božji spol ni j o natančno izvršujejo. Precéj v začetku ? mora se njihovim ugovorom proti zaukazom in poveljem XX11L PriproŠZica. l9 Ta kanal se je premeril do mlina v Orlah 6820 metrov na dolgo. Ker leži ta kos kanala nad Karlovško cesto ob se mladina navadno kot gotovega pripomočka poslužuje nečem rebru, vsled česar voda pri najmanjšem zasta- da si počasi prisvoji vse gospodarstvo — tudi čez svoje janji niže ležečo dolino preplavi in pomočviri, zato se roditelje. Kedar pa stariši pri svojih otrocih zapazijo krepko nasproti stopiti, ker ravno tega (obotavljanja) je moral kanal tukaj preložiti v dolgosti 936 metrov. pravo in resnično vnemo za pošteno, koristno in dobro Ako se kanal na ta način prestavi in ako se ostali delo, naj se ne krčijo zoper malo in primerno pohvalo kos potrebi in počisti, bode svet izsušen in spodnja svojih pridnih otrok, ter naj jim privoščijo kako pošteno zemlja se bode popolnem odkrila. XXIV. Zgornji Galevec. Ta izsuševalni jarek meri 2430 metrov. Z znižanjem najviše vode Ljubljanice se bode svet popolnem izsušil, in ako se jarek iztrebi, se bode tudi spodnja zemlja dosegla. XX V. Spodnji Galevec. Pri tem 2616 dolgem izsuševalnem jarku je sicer tudi nameravano izsušenje zemljišča, a spodnja zemlja leži krog zadnjega, kacih 500 metrov dolzega konca tako globoko, da se ne bode mogla odkriti. (Dalje prihodnjič.) in nedolžno razvedrilo, kar bode na obe strani najbolj šega nasledka in blagodejnega vpljiva. Poglavitno je pa, da se v mladini uže zgodaj (v nežni mladosti) pravo veselje do pridnega in koristnega dela vzbudi tako, da brez hasljivega opravka nihče živeti in prestati ne more; delavni ljudje v pravem pomenu besede postanejo samostalni gospodarji in samostojne gospodinje (lenuh je prej ali pozneje od drugih odvisen), ter so tudi vredni udje družbe človeške. Marsikateri oče mora sam priznati (in takih ni ravno malo po mili domovini), da je on sam kriv, ter če ni v hiši pravega sporazumljenja in edinosti, vse tako , kakor mora biti med pravo krščansko dru žino. Skoraj rekel in z nekako gotovostjo iz prepri j* čanja trdil, da nekateri očetje nekako zavidljivo svoje razumne sinove (matere pa hčere) opazujejo, ker ti dostikrat v marsičem bolj pametne nasvete stavijo, nego oni sami , ter jim zaradi tega potem skoraj pri vsaki * priliki očitajo njihovo (otroško) mladoletnost in nedoraslost tem pa taki stariši sami vzbudé obojestran- grda napaka se med kmetskimi stariši po mili domovini sko nezadovoljnost združeno z nezaupnostjo in čmer nostjo, katera je dostikrat tudi v dobri celó premožni hiši pogubonosna. Takim žalostnim razmeram v družini prav pogosto nahaj sikateri oče na stare dni In voljo katere si je pa uže mar-svoje sive lase raz glavo pulil zakaj bi pač sebi, mili kmetski stariši dobro morejo se pa stansi ogniti s tem, da svoje pošteno vzgojene — otroke v poznejih letih imajo in smatrajo kot svoje prave, jim od Boga dane naravne pomočnike, da ž njimi odkritosrčno in ljubeznjivo ravnajo, jih za pošteno in pridno delovanje od časa do časa primerno pohvalijo, jih za vse dobro z lastnim iz- življenje na stare dni grenko svojtm otrokom pa nesrečno pri hodnost pripravljali, ker morete z dobro in krščansko odgojo tako neznosno zló od sebe in od njih popolnem odvrniti in z pomočjo taiste za-se in za svojo milo-drago deco vse dobro in najboljše doseči! gledom navdušuj božj Pravo krščansko življenje med vami, sveta vera in zapovedi, natančno in točno-vestno za kar jim bodo otroci tudi gotovo vaših stanovskih dolžnosti spolnovanj in resnično hvaležni s tem, da jih odkritosrčno ljubijo, spodbudni toraj vaš lastni, dobri in ter so jim nehlinj udani in vselej pokorni. Le to gled so najboljši in gotovejši pripomočki je edina in prava pot, po kateri morejo se za vse dobro vneti, pametni in delaželjni otroci vzrejati, da so potem tudi pošteni in dobri ljudje. Omeniti moram še, da razporom in needinosti med našimi domačimi razmerami po priprostih kmetskih hišah pri pravi vzgoji vaših, vam od Boga danih in zaupanih od katerih bodete tudi enkrat morali pred več otrok nim sodnikom oster odgo dajati Sprejmite, mili slovenski kmetski stariši te moje in družinah ni glavni vzrok hudobna zlovolja dobrohotne in odkritosrčne opomine za pravo odgoj vaših otročičev, kot preiskreno voščilo za pred malo temveč j nepravo porazumljenje med stariši in otroci nego dnevi pričeto novo leto kar je žrki sad pomanjkljive in napačne vzgoje slednjih. Te moje zadnje opazke naj pa odraščene mladine nikakor ne pohujšajo, da bi bila zavoljo tega svojim skrbnim starišem nepokorna, nego bodo naj jej temveč v pravo spodbudo, da bode v prihodnje svoje dobre in skrbne stariše resnično ljubila, ter jim bode prava podpora na stare dni in jim s tem vsaj nekoliko povrače-vala njihov brezbrojni (neštevilni) trud, skrb, težave in ljubezen. Ko bi pač naši ljubi mladini mogel dopovedati in jej v pravi podobi pokazati, kako zeló se s surovim obnašanjem, nehvaležnostjo in z nepokorščino do svojih starišev sramoti pred vsem poštenim svetom, go ; ravnajte se po njih, in zago-tovljam vas, da vam radi tega nikdar in nikoli žal bode! Bog z vami in vašo mladino! ne Na Premu meseca prosenca 1883 M. Rant, národni v« telj Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levi c ni k. (Dalje.) katerokoli rimsko svetišče pride človek povsod tovo bi se v prihodnje teh ostudnih in pregrešnih na- najde kaj novega in znamenitega. To mu kaže tudi pak, katere sam Bog v četrti božji zapovedi obsoja polnem varovala in izogibala > po cerkev d Premisli naj se le, kako ostudno je, če se otroci v ii Cecilije. Imenovati se more tudi ona s t ker stoji uže 1400 let. Vsled večkratnih poprav in prenovljenj postala je vendar uže zeló pre- surovih izrazih jezno nad svojo — morebiti zavoljo njih drugačena memo prvotne. Pozidana je na mesti uže onemoglo materjo, katera je za-nje vse je bil dom sv. Cecilije, ali bolj prav reči: kjer je stala pretrpela — še več kot je mogla, — obrezajo, hiša njenega ženina Valerij samih storila m pretrpela — se vec kod je mogla, — oorezajo, niša njenega ženina Valerij ana. V zunanji cerkveni se nad njo zadirajo in jo morebiti še celó preklinjajo lopi stoji še nekaj kamnitih lepih stebrov, ki so zali m tepejo* " - - * " ' " - ...... . - čitati po slovenskih časnikih "sodnijsko obravnavo, v grozo moral je pred malo časom človek šali nekdaj palačo Valerijanovo. Cerkev je razdeli v tri ladije. Pod častitlj X - ---*------WVVA141JU1XV VVlUTUUTU J V f ti X XCLU.1JV?. JL V/' kateri bil je nečloveški sin zavoljo uboja lastne matere marmeljnasti kip smrti na vislice obsoj Cecilije, ležeče Kako nehvaležno in ne- je bilo najdeno njeno truplo v katakombah sramno je, če odraščene hčere svoji mili materi, kedar meljski rakvi (konfesijon) jim posla zaukaže, jezikajo ter se obotavljajo njena po- trupla sv. Cecilij velja izvršiti in jo iz prave otroške hvaležnosti lepo ženina sv. Valerij pod vélikim altarjem je videti ravno tako, kakor podze- (še nestrohnjeno) presvetiščem počivajo 5 dalj ubogati. Gršega skoraj pod solncem ni in veča spaka Lucija in še devetst ssv. papežev U r b njenega i n a in človeku na vid priti ne more, nego so čmerni obrazi ščice so bile v č eni k katerih ko neubogljivih in nepokornih odraščenih otrok, kedar se obotavljajo, da bi kako delo ali povelje svojih dobrih in ljubih starišev urno izvršili. Slovenska mladina! Proč stoletj katakomb sem prenesene Na prošnjo našo dovoljeno nam je bilo, podati se v ta sveti podzemeljski prostor, in štel ------------------ ------------- ------— ——- • ocw, da sem mogel tik ob mrtvem truplu sv. oeci z vso grdo nepokorščino proti svojim starišem, proč z sebe in svoje pevske zadeve priporočiti njeni pomoči srečnega sem se Cecilij nehvaležnostjo do njih ; bodi jim voljno pokorna in spo štuj jih » kakor hočeš časno to četrta božja zapoved veleva če Iz podzemeljske rakve podali smo se tudi v ono večno kapelo , ki je predelana sobe se je ta sloveča biti postati > na duši in telesu srečna kedaj svetnica kopala. Se zdaj so videti ob steni peč, vodo Ljubi Kmetski stariši, vestno si prizadevajte, da bo dete svoje otročiče prec od mladih nog dalje pošteno toki m svinčene cevi kot kopeljske naprave; tu je bil napadel svetnico tudi rabelj in odsekal jej glavo. Ka- . xx . . ~ . in menita plošča, na kateri bila ji je odsekana glava, služi krščansko vzgojevali, ter jih za njihov prihodnji poklic altarju te kapele kot menza (miza). Komu bi žalno za- z lastnim dobrim pravljali spodbudnim izgledom dostojno pri- vzetje ne prevzemalo srca in duha esar morebiti vi sami ne morete ali ne utegnete, pomaga vam domača, dobro urejena šola znamenitih zgodovinskih prostorih ki hodi po tako vesti. Vzajemno delujte s svojimi duhovnimi in svet- sliki deviških zaročencev Med mnogimi mozaiki te cerkve odlikujete se zlasti nimi učitelji pri vzgoji svojih otrok, ter nikar s slabim nina Valerija Cecilije in njenega že Oba sta predstavlj v bogati izgledom pri mladini ne podirajte in ne uničujte tega, noši odličnih Rimljanov iz 9. stoletja, v kateri čas spada kar so pri nji vaši skrbni učitelji dobrega z veliko te- zgotovljenje teh slik. ~ žavo, trudom in prizadevanjem postavili Ravno ta poslednja, vse graje in obsoje vredna sv. Cecilija pa se blišči v zlatotkani Sv. Valerijan nosi nad zeleno, z zlatom obrobljeno spodnjo obleko bel, lepobavdast plašč; bogato vezeni y obleki, zeló enako tako, kakor je bila opravljena naj- srečo videti na višini „Montorio", povabim častite bralce dena v njenem grobu v katakombah. Cvetlična tla spo- in bralke h kratkemu pogledu nazaj v prvotno zgodo- (Dalje prih.) minjajo na stanovanje v paradiži; palmi, ki ste našli- vino krščanstva, kani ob stranéh deviškega para, pomenite slavo muče-ništva; tica (feniks) nad glavo sv. Valerijana pa blaženo neumrljivost Med znamenitosti te cerkve pripada tudi prestol papeža sv. Urbana, ki je v nji shranjen. — Prav težko sem se ločil od tegá svetišča in še to uro mi je žal, ker ga nisem mogel obiskati vsaj še enkrat. Slovstvo. J Naprej gredé stopili smo, ker je bila ravno odprta, v cerkev „St. Maria del Orto" » nega videti. Podali smo se toraj naprej cerkvi * Fizika za niže gimnazije, realke in učiteljišča, spisal in založil Jakob Čebul ar — prejela je privoljenje naučnega ministerstva, da se sme rabiti v šolah. * Trst in okolica, zgodovinske slike, spisal Matija je imé ravno nam došli " .) ~ """" xioii in URUlua, /j^UV kjer ni bilo kaj poseb- Sila, ponatis iz „Edinosti" sv. Frančiška, imenovani „St. Francesco a Rippa". Prizidan ji je samostan frančiškanski. lični knjigi, iri obsega 155 strani male osmerke, lično tiskane. Dobiva se na prodaj pri opravništvu „Edinosti" bival sv. Frančišek Asiški (Serafinski) v Rimu, je bil v tem samostanu. Podali smo se toraj skoz cerkev koj naravnost v zakristijo, iz katere nas je peljal prijazni redovnik v ono malo, podolgasto-štirivogelno so- času, ko je v Trstu po 45 kr., s pošto po 50 kr. bico i kjer ie stanoval ta slavni svetnik. Predelana je Naši dopisi. Gorice 11. febr. (Izv. dop.) Pustni vtorek smo vreme; tukajšnji tujci, pa tudi okoličani, kakor meščani so se popoludne v obilem številu zbrali na starem našem Travniku, da bi videli „véliki Corso*. ona pač v kapelo, vendar so stene ostale vse v takem stanu, kot so bile o času njegovega ondotnega bivanja, izvzemši ono, kateri je prislonjen ličen lesen altar. Ko smo sobico ogledali in poslednjič opravili pred Pa gledalce in še bolj gledalke je osupnilo, ko ni bilo altarcem kratko pobožnost, potegnil je spremljajoči nas ne pričakovanih kočij, ne mask, ki bi peš občinstvo raz- redovnik za malo vrvico in po skrivni mehanični vrav- veseljevale. Par šém in par kočij — vse neznatno navi zasuknili so se hipomo vsi altarjevi stebriči na to je bilo vse, ki je imelo oznanjevati svetu italijanske okrog. In kaj smo videli vloženega v nje r Koščico šege, italijanski značaj našega mesta! Druga leta so se tik koščice od nič manj kot 40 000 svetnikov, vzeti smo občudovali ta bogati svetinjski zaklad. Za- Oj! izgovarjali s slabim vremenom; letos je šla tudi ta to lažba za bodočnost po vodi, in goriški „Corriere" je koliko neštevilnih znamenitost ima Rim v svojih sve- sprevidel, da njegov vpliv ne prodira še vseh krogov tiščih! Le škoda, da šteje med svojimi stanovniki pre- kakor je želel to doseči tudi za Pustni dan. Ta list je več tacih, katerim je vse to še manj kot — prazen nič! doslej v vseh številkah očitno pokazal, da hoče naroč Na to mesto evangeljske besede : „Da bi bilo spoznalo tudi ti, in se dale pač zlasti sedanji čas obrniti nike nabirati z zasramovanjem slovenske narodnosti. Cesar ne more ozmerjati ali pa za svojo agitacijo pora- zlasti ta tvoj dan, kar je v tvoj mir!* • • m Mali darek, ki smo ga redovniku podali za njegovo prijazno pospremljevanje in razkazovanje, je rad sprejel. In kaj bi ne? Osodo, ki je zadela sv. očeta papeža, da so jim namreč pobrali sovražniki njihove dohodke, delijo z njimi tudi mnogi redovniki, in morebiti pretrpijo marsikateri izmed njih več stradanja, kot oni, ki gredó grižljeja kruha prosit od hiše do hiše. Ko smo dospeli nazaj v cerkev, vgledal sem, kakor . duhovnikov se- biti, pa prezira. O vseh pustnih veselicah goriških društev je skoro natanko poročal; veselico slovenskega podpornega društva, ki se je kaj povoljno obnesla s petjem in vojaško godbo, je popolnem zamolčal. Enako ni omenil zadnje plesne zabave naše čitalnice, da-si se je smela meriti z vsako drugih društev. Pa saj molči celó o koncertu i so ga 30. januarija priredili z vojaško prej pri sv. Jerneji, tudi tu mnogo dečih na malih stoličih sem ter tje, okoli njih pa še nekoliko veče krdelice otrok, in tudi uže bolj odraščenih vernikov. Delil se jim je tudi tu nauk iz veroznanstva, kar menda namestuje pri nas navadni nedeljski popoldanski krščanski nauk. Od le-tod bil nam je znameniti pot na vrhunec godbo častniki tukajšnjega hrvaškega pešpolka. Ta polk si je po svojih častnikih tukaj v malo mesecih simpatije avstrijsko-čutečega meščanstva pridobil, in zabav, prirejenih od te strani, se je udeležilo najodličniše občinstvo, in v tolikem številu, da se je vse trlo. Godbo ima pa ta polk tudi tako izurjeno, da je priznanje in pohvala obča in po vsej pravici zaslužena. Nehoté je moral še celó „Corriere*, vsaj enkrat, izvrstnost te godbe pripoznati, in to je dovolj! Novica, da je deželni enega izmed sedmerih homcev, na katerih je pozidan z velikim redom predsednik kranjski, gosp. Andrej Winkler, odlikovan Rim, namreč na grič, imenovan: „San Pietro in Montorio". Dva vzroka delata ta homec posebno znamenit: prvi je, da obiskovalec vživa od tam slastno radost prelepega razgleda čez ves obširni Rim in njegovo okolico; drugi pa, da vrh te višine končal je prvak aposteljnov, sv. Peter, kot mučenik življenje svoje. Grič je precéj visok in strmán. Široka cesta ovija se v prijetni iz- 1 je razveselila vse rodoljube in rojake visokega gospoda na Goriškem. Goriške čitalnice odbor je v imenu vseh udov takoj telegrafski čestital čast- nemu udu tega društva. Na mnogaja leta! Ptuj 10. febr. (Vabilo k slavnosti v spomin V. Vocl nikovega 125letnega rojstvenega dneva), katero priredi tu peljavi okoli njega, ter pelje polagoma proti vrhu. (Le kajšnja čitalnica 18. dne t. m. v svojih prostorih rodnem domu". Vspored: 1. Mehul Josef: ouvertura za čudo je, da novošegna rimska vlada še menda ni zapazila postaj sv. Križevega pota, ki so postavljene ob eesti, ker bi jih bila morda uže doletela osoda onih v gosli, čelo in glasovir. Slavnostni govor. 3. Dr. B. Ipavec: „Ilirija oživljena*, zbor. 4. Deklamacija, Gregorčič: „V pepelnični noči*. 5. Foerster : „Kitica Koloseji.) Popotniki pešci morejo dospeti po stezah bližnjicah še hitreje na vrh. To storili smo tudi mi, da si namreč pridobili več časa in bi mogli obhoditi in slovenskih narodnih pesnij*, mešani zbor. 6. Beethoven: Sinfonija št. 2 g-dur za gosli, čelo in glasovir (čvetero- polnoči*, bas-solo s ročno). Dr. G. Ipavec: „O videti ta popoldan še kaj več. Predno pa prestopim popisu » r* kaj vse sem imel spremljevanjem na glasoviru. 8. A. Nedved: „Moja rožica", čveterospev. 9. D. Jenko: Što čutiš? — Začetek ob uri zvečer. Prem 11. febr. (Pogreb dekana gosp. M. Štrucelj-na.) brojna procesija žalujočega ljudstva, katero prišlo je Zvonovi farne cerkve trnovske dne m. z milimi glasovi cele tri dni zjutraj anjali so od zjutraj blago-milemu pokojniku zadnjo čast skazat. o po ludne in zvečer britko in tužno vest, da leži na mrt cerkvi so čast. gg. duhovniki med tem, ko so se pri vseh peterih altarjih sv. maše služile, opravljale vaškem odru blagi mož, visokočast. gosp. dekan, župnik, mrtvaške molitve po blagem ranjcem. Po mrtvaških mo predsednik trnovske kmetijske podružnice itd. On bil je litvah stopi na lečo visokoč. gosp. dr. Strbenec, župnik vseskozi iskren in vnet duhoven v svojem poklicu, skrben hrenovški, kateri v jedrnatem , ne preobširnem govoru in mil duhovni oče svojim farnim ovčicam gostoljuben napram svojih prijatelj » prijazen in prav ginljivo označi brezbrojni množici pomen ravno se vseskozi jeklen vršeče žalostne slovesnosti, med katerim govorom na narodnjak, za vse dobro, blago, lepo in koristno vselej stane po cerkvi splošno ihtenje in jok. nad vse zavzet, kateri je, dasiravno nikdar ne popolnem Ko je bil govor dokončan, bila se je ura uže čez trdnega zdravja, vendar vsakemu rad z dobrim svetom, poludne nagnila. Na to sledila je še zadnja mrtvaška kakor tudi prav pogostem materijalno rad na pomoč pri- sv. maša zadušnica, pri kateri so navzoči gg. učitelji s hitel onim, kateri so se zato zaupno do njega obračali, pevci trnovsko-bistriške čitalnice vred peli primerne Ob priliki, ko so se lansko spomlad novi zvonovi za mrtvaške pesmi. Po dokončanem [sv. opravilu in molit- podružnico sv. Jurija iz železnične postaje trnovsko-bi- vah v cerkvi preneslo se je truplo'blagega pokojnika na striške v Bistrico v sprevodu slovesno prepeljevali, zadel mirodvor, ter se je izročilo materi zemlji tam, kjer bilo bil je po dokončani slovesnosti tega blagega moža v je pred nekoliko leti k večnemu počitku položeno truplo Bistrici mrtvud, kateri ohromil bil mu je vso desno njegove pokojne sestre Anice. Imenovani pevci zapeli stran tako. da so ga morali v za bolnike napravljenih so pokojnemu gosp. dekanu Matiji za nagrobnico prva s nosilih iz Bistrice v Trnovo prenesti. Tukaj plavalo je in zadnjo kitico pesme: „Blagor mu, ki se spočije , „ njegovo blago življenje celih dolgih nad osem mesecev čemur bil je pogreb okolo poli 2. ure popoludne do- V boru med življenjem in smrtjo. Muke bile so ves ta končan. dolgi čas velike in hude, a blagi gospod prenašal je vse Oceniti mi je še, da sti tužni moment naznanjali trpljenje, kateremu konec je dne 5. t. m. zjutraj okolo dve veliki črni zastavi, ena iz zvonika farne cerkve sv. <2 božjo ure neizprosljiva smrt konec storila, z neko nad- Petra, a druga pa iz nad uhoda v farovž, kakor tudi so eljsko potrpežljivostjo in popolno udanostjo v voljo bili na grob pokojnega g. dekana položeni trije krasni Med to dolgo boleznij dal se je mili in blagi venci pokojnik tudi večkrat s svetimi zakramenti za umira joče prevideti, s čemur je svojim po njem tugujočim fa- ravno pred rakvo"nosili. eden z belimi svilnimi trakovi in napisom: 141 i n f /\1 lil ^ Irn f rvwrv ni\ ^ t«i i /\ i v\ X ^ ^v ^ ^ — ^ J Svojemu prijatelju", katere so trije možje pri sprevodu ranom in vsi okolici bil izgled pravega in vernega ka toliškega kristijana. Vest mudoma po da so gospod dekan umrli, raznesla se je Tako krasnega in velikanskega pogreba, kot bil je ravno na kratko popisani, pa prebivalci trnovske doline še nikiar doživeli niso in ga tudi najstarejši ljudje ne dekaniji, ter je vsakemu, dasiravno z pomnijo. Ljudstva bilo je gotovo 3-5000 skupaj zbra- neko gotovostjo pričakovana, vend nemilo tresla pre nega, kar je najboljše znamenje, da je bil blago-mili po- ter brezštevilnih solz in britke žalosti med ljud- kojnik splošno ljubljen, spoštovan in čislan duhovni pa _ if a ft + bivojtb, 1/^1 WiCi^OLCi VliilJll OUl^ JU UliliiO 4ÍUUSLI Ilicu 1JUU" stvom napravila. Med tem , ko je blagi pokojnik tri stir v svoji dekaniji. dni mrtvaškem odru v trnovskem farovžu počival Jutri imamo tukaj po blagem pokojniku osmino zvonilo je tudi po drugih farnih in podružnih cerkvah (osmi^dan z biljami in mrtvaško sv. mašo), vse dekanije svojemu višemu duhovnemu pastirju v hva- ležen in žalosten spomin mrtvaško zvonenje Dné 8. t. m. točno ob 10. uri zjutraj pričel se je bil mrtvaški sprevod iz trnovskega farovža skoz vso Blag mu spomini Njegovemu prahu pa večni mir in pokoj, a duša njegova naj brez zadržkov uživa večno radost v nebeški domovini! M. R. Gorjah sveč. Preteklo nedeljo napravilo je vas Trnovo v farno cerkev sv. Petra. Mrtvaške obrede bralno društvo veselico s tombolo, katera je dala vodil je prečast. gospod kanonik Urbas, kateri spravil čistega dohodka 25 gold, na korist društva. Gostov je 4 • « m m _ ^ JL • w 1 « % « ■ ^ I 4 A « _ « bil je tudi k večnemu počitku 1. decembra 1881. leta prišlo očeta slovenskega naroda, blagega viteza dr. Janeza Je moralo nekaj oditi. veselici toliko, da je bil prostor pretesen in jih Bleiweisa Vsako nedeljo vpiše se nekaj kov se je bilo pogi bil je nekako v tem mládenči s Trsteniškega. Vseh visokoč duhovni- novih udov, in knjige društva se prav pridno prebirajo. 23 na štvilu vdeležilo sporedu : Sprevod Po Véliki noči nameravamo napraviti še eno veselico s- nim Najprej nesli so trije tombolo, katere dohodek hočemo obrniti za napravo dru- tem štvene zastave, da društvo ne bode brez vnanjega dril- om okinčan mrtvaški križ ----...--— ~ - v/* Vlii vaiuvwii Ain UT tiuux IXI láj ^ I* V1X1 ------------- ~ 7 --- ------* ~ --- ------- ^ * vrstila se je mladina trnovske, dolenjezemske, vrbovske štvenega znamenja ob prihodu cesarjevem. in podstenjske šole s svojimi gg. učitelji na čelu med kratkem pripetili ste se tukaj dve nesreči : l-l IK, W^IL 1, UUV/U. ' ------------ L - i-----------------J ~ * ~ ~ ---- blečenih deklic • strmem plazu Gaberju spodletelo je gospodarju s spod- belo-f odraščenih, za katero Go rij, ko je drva gonil, in padel je čez pečine v -------- t, - ' ~ v- VVI.WUVVUJU j £.J%A» IVUJtVl \J J - U 7 - U- C?-----7 --- A O ~---i------- nosilo je 8 občinskih predstojnikov in drugih občinskih veliko globočino , se ve da je bil koj mrtev. Zapustil katero videlo se je lepo šte\ na to sledila je velika množica mož krasno o s pokojnikom vred X ecnemu po je ženo in več otrok, premoženja prav malo. Pri Kr čitku, pred katero je prej navedeno število gospodov du- žetu v Krnici pa se je zadušilo v podstrešni sobi skoraj hovnikov mrtvaški „miserere" prepevalo, a poleg rakve vsel1 Pet deklet; najstareja, blizo 20 let stara, ostala je svetilo je tudi drugih 8—12 občinskih mož. Za rakvo sledili so v prvi vrsti sorodniki blažega pokojnika na čelu jim vrli okrajne sodnije bistriške predstojnik gospod Juraj Strucelj, vredni stričnik pokojnikov > Po * /V U / / t/ mrtva, štiri njene mlajše sestre smo oživili. Vzrok je bil ta, da se je pri peči, ko je še gorelo, dimnik zaprl. Koliko nesreč se je uže zgodilo po žrjavici v sobah in zaveznjenih pečéh! Pri takih manjih pečéh, od ka- greba vdeležili bili so se tudi okrajne sodnij drugi uradniki c. kr. terih drži poseben dimnik, je zeló hvalevredna noveja davkarije bistriške, c. kr. žandarme- navada, da se pri dimniku ne napravlja sploh nič zapi rija gosp. okr. zd Fr. Bachman, vsa inteligenca ranja tako da pri zaprtih pečnih vratih ne more v sobo iz Bistrice, Trnova,^Zagorja in Knežaka, kakor tudi od- dohajati nikakoršnega škodljivega gaza. lični gospodje iz St. Petra in Podgrada z gg. učitelji Ljubljane. Gospod deželni predsednik Andrej vred iz celega dekanata, Tudi za rakvo bila je brez- Winkler prejel je od presv. cesarja red železne krone 2. vrste, s katerim je sklenjeno baronstvo. šitvi tega blagega narodnega podjetja. Oni gospodj pa Ta vesela novica širila se je nagloma preteklo soboto ki so uže prejeli srečke, naj jih blagovolijo razproda po Ljubljani, po kranjski deželi in tudi še dalje. Od- vati nerazprodane še le v naznačenem časi vrniti kar ima gospod predsednik Winkler v rokah krmilo de- želne vlade kranjske, čuti se pri nas vse drugo novo loženim začetkom in živahno gibanje; vsa dežela vidi in čuti, da za blagor na prvi strani prav dežele v resnici skrbi v vsakem oziru res očetovska roka. (Brenceljna štev. 3.) izšla je dne 10. t. m. s pri povesti „N v Ameriko Pesem po naravi risa „starodavnost nemške , pa tudi Kdor pa ima priliko, tudi le deloma zasledovati druge drobtinice in pismo z Olimpa je zanimivo, šaljivo korenine" naše „nemške" ljubljanske gospode delovanje našega gospoda predsednika, mora občudovati njegovo obširno in temeljito znanje postav, njegovo ne- brez prisilj (Pobirki iz časnikov.) „Edinost" št. 11. očita o dosegljivo spretnost in neumorno delavnost, tako da pri zadevi slovenskih voznikov v Bosni „Novicam da jo razglašenem tem odlikovanji vsak zadovoljno more za- „napadaj u 9 ko klicati: lepo priznanje velikih zaslug! Odli- so vendar „Novice" samo zavrnil napad „Edinosti" na poslanca Obrezo in Vitezič t kovanje ima pa še drug pomen: Presvitli cesar in vlada akoravno po kasnejih popravkih soditi — ne namenoma s tem odlikovanjem glasno in razumno odobrujeta pra- storjen napad. Ako dalje „Edinost" govori o „obreko- vično postopanje gospoda predsednika nasproti Sloven- valcu, ki jo hoče uničiti", moramo mi vsaj odgovoriti, cem in Nemcem v deželi, pa tudi odločno postopanje da ne poznamo njenih skrivnosti, vemo pa, da je bila njegovo nasproti nemškutarski nagajivosti in še posebno v tem slučaji obrekovalec „Edinosti" njena last nasproti onim uradnim krogom, kateri ne morejo poza- sava. biti, da danes ne vlada več Auersperg-Lasser. V prvi notici „E." ni bilo govorjenja o po To odlikovanje pozdravlja zato vsa kranjska dežela, pa tudi vsi Slovenci z veselim klicem: Živijo! ( Vitez Schneid) je po izreku zdravnikov popolnem zdrav. To veselo novico dobimo iz prav zanesljivega vira in jo pozdravljamo s tako srčno veselim: „Hvala Bogu!" kakor gotovo vsi njegovi volilci bele Ljubljane in ves drugi slovenski svet. (Milostljivi knezoškof Jernej Widmer) v Kranji so, kakor čujemo, toliko okrevali, da jim ni treba več osta- toda srednikih Abendrotovih. „Edinost" prinaša pa v ravno tisti številki „vabilo" Hutte r j evo, v katerem Ita Vvi tTAn rl n m Kof ki sprejema to „vabilo", hotel javno s čem priporočiti priganja voznike, naj hité k njemu. Ako bi vendar list zaupljivost in denarno zmožnost „firme" Hutter-jeve. Golo usmiljenje do voznikov mu ne more narekovati vabil, sicer bine pridržaval sebi 20%• Vozniki, bodite toraj previdni in posvetujte se pred vsakim korakom z Zadnja številka „Soče" prinaša prav zanimiv vvo denimi prijatelj u jati v postelji; ostajajo pa iz previdnosti v sobi, občujejo z domačimi, berejo in se sploh z ozirom na přestáno bolehnost in visoko starost še dobro počutijo. Upamo, da se jim z bližajočo se spomladjo tudi in zdravje popolnem povrne. den članek, iz katerega razvidimo, da Pretisovi agenti ki so mu svoj čas preskrbeli nekoliko častnih diplom začenjajo svoje podzemeljsko temno delo — rovanja zo 9 9 moč per dr. Tonkl a. Narodnjaki! Le na dan s takimi 9 Včerajšnja „Wiener Zeitung uradno proglaša odlikovanje našega deželnega predsednika gosp. Andreja Winklerja z redom „železne krone 2. vrste". — Gospod predsednik Winkler je od pretekle sobote na Dunaji. vde ležilo se ga je razun deželnega predsednika Winklerja razglasite jih slovenskemu svetu, in dosti bode ker solnčne svitlobe ne prenesejo taki „narod- Kdor narodno čuti, si bo hitro izbral med krti tega njaki dr. Tonkli-em Prêt om (Pogreb barona Schloissnigga) bil je sijajen Zahvala. i bolezni in prerani smrti nepozabljivega mojega in tukaj bivajočih generalov prav mnogo odličnega ob- brata Matija, bivšega župnika v Št. Vidu pri Zatiči i činstva. Ť se mi je od raznih krajev in krogov milo prijateljsko {Razpust kranjskega deželnega zbora) ne pusti sočutje razodevalo. Vsim blagim p. n. sočutnikom iz spati ljubljanskih nemškutarjev. Zadnje dni so na Du- rekam za to v imenu ranjcega in svojem, dokler mi naj telegrafirali, da se ne bode razpustil, ampak da drugač ni mogoče, za zdaj po tej poti najtoplejšo zahode zastopana naša slovenska dežela ob cesarjevem hvalo. Dr. Janez Kulavic. prihodu po legla nemškutarjih. Pa ta laž se jim ni ob in poslali so na Dunaj drugo poročilo, v katerem grozé s svojim izstopom iz slavnostnega odbora, ako bi se deželni zbor vendar-le razpustil. To žuganje sicer Novicar iz domačih in tujih dežel. ne izvira iz deželnega odbora, kakor je preklical deželni glavar grof Thurn, toda žuganje imelo je vse en nepričakovan vspeh : ker „kakor iz prav zanesljivega vira čujemo, ne misli grof Taaffe nobenega koraka storiti zoper deželni zbor kranjski, ne da bi se prej posvetoval - tako bodo Dunaja. Samo o vspehih razprav z ruskim ministrom Giers-om je bilo mogoče pretekli teden še kaj brati in čuti poleg sicer edino vladajoče dogodbe bivšega poslanca Kaminskega. Levica državnega u s Schreyem, Dežmauom in Schafferjem pisali ali telegrafirali morebiti prihodnji teden nemšku-tarji na Dunaj. In tako bodo motali in motali štreno nemškutarji, dokler zbora spustila je vse svoje viharje in nevihte v zboru in ne pride „dies irae u („Narodni dom u po časnikih, da bi dobila za Kaminski-ovo dogodbo kaj držaja zoper vlado Taaffe-ovo. Vsi časniki kričali so po prejetem povelji: „Gorje! na desnici državnega zbora so poslanci, ki v poslanskem poklicu iščejo dobička Srečke „Narodnega doma* dobička 630.000 gold. ; to se godi na oni desnici, katera Chabrus" in druge razposlale so se uže po vsem Slovenskem odličnim rodoljubom in nekaterim gg. duhovnikom, poslale se bodo take malenkosti, toraj križajte vlado, križajte desnico!" nam vedno očita „Trinkgelder" > » tudi še ostalim gor o* duhovnikom in nekaterim gg. na- Tako kričanje traja zdaj blizo 14 dni. In kaj je storila rodnim učiteljem. Ker se bodo vsi zavedni Slovenci za- desnica? Poljski klub je, zvěděvši, da je ud njegov nimali za to veliko narodno loterijo, prosimo one go- Kameuski po drugem udu Wol s k em res izročil tožbo spode i ki bi hoteli prevzeti srečke v razprodajo 9 da to blagovolili naznaniti odboru društvenemu, ker tako zoper judovskega barona Schwarza, v kateri zahteva za svoje posredovanje in pripomoč pri pripravah in oddaji bode imel vsak priliko kupiti jih in pripomoči k izvr- gališke transverzalne železnice po prej prejetih 3000 gL V se ostanek obljubljenih 3°/0, namreč 325.000 gold. in ešinski zbornici francoski - /Q , " i. , m ivoiuoivi AUU1 lilLI ilčlLLCUSKl S K pri obširnem vtemeljevanji surniči uradnike, ki so imeli kako postopati zoper one osebe sklep zbornice poslancev j -, ' . - ----- -----X-----r— —r— —, katere prežé na fran- pn tem opraviti; poljski klub je ona dva svoja uda iz- coski prestol. Zbornica poslancev je sklenila, da vlada 1_ _ ^__^ 1 ______Á— __—_ .___. 1__I _ _ 1_ _ __ _ 1__— - __ ___' Î — ___ ___ 1 "IT V ® i * ® ® tt .A ai mm *m _ t/ ^ bacnil in sta po klubovih pravilih morala odložiti svoji sme izgnati iz Francoske poslanstvi. Desnica je izbacnila ona dva uda svoja, ki žin, sta se pregrešila zoper častni posel poslanca. Pozve- Zbor da jih pa* m o ude poprej vladajočih dru odpraviti iz armade francoske , . . u. . x , . . J . , llca starešin je v svoji večini ta sklep po obširnem deti, ali je morebiti še kaj v tej zadevi zapletenih, vpra- dvadnevnem posvetovanji zavrgla pretekli ponedeljek. šala je tudi združena desnica vlado, ali hoče to dogodbo Poročevalec komisije trdil je in vtemeljeval. da take po z največo ojstrostjo preiskati, da se pozvedó in kaznu- stave ni treba, ~ . , , x .. . . - . , . A _ , 1#1 . da bi pa tudi pričala o veliki slabosti jejo vsi vdeležniki, pa ^ tudi resi čast po krivem natolce- republike, ker bi ona segala po onih sredstvih sile, ka- z nasprotnim vspehom vsak vanih; na to je vlada koj odgovorila, da je vse potrebno terih so se posluževali zmiraj v ta namen koj vpeljala, da hoče stvar kar najhitreje rešiti .. .. j in potem izid preiskave zbornici naznaniti. Levičar- jem tudi to ni zadostovalo in predlagali so, naj se so samovladarji in konvent francoski. V republiki je državljan enak in morajo veljati za vse enake postave predlog po sklepu zbornice . . u . • •• « * • . • - . - - - Pa obsojuje nedolžne brez stavi iz zoornice posebna komisija, katera naj bi to pre- preiskave, brez sodbe, in izključuje od služeb osebe, ka- iskala; desnica tudi temu ni hotela nasprotovati izrekši tere so se zmiraj (kakor Orleanci) nevstrašeno stavile v samo. da s tem ne izreče vladi nikakoršne nezaupnice, prve vrste braniteljev Francoske/ Tudi bivši minister da se ji pa taka Komisija po tem, kar se je sicer sto- pomorstva govoril je z odličnimi znanimi državniki vred rilo, zdi odveč. Izvolil se je tedaj včeraj poseben odsek v enakem smislu in ojstro. — Minister pravosodja ki bo imel z obširnim in nadrobnim gradivom 15 udov v roki priliko , vse na drobno preiskati. Desnica je je in svaril ves skušal je braniti sklep zbornice poslancev gal privolila v to z dostavkom, naj se vsak sokrivec brez naj se staresmstvo ne loči od sklepa in načel zbornice poslancev, pa vse zastonj. Večina zbor- ozirno kaznuje, pa tudi vsem po nedolžno obdolževanim nice zavrgla je z veliko večino sklep poslancev čast povrne. In kaj se zgodi včeraj po vsem tem! pred Levični časniki začeli so zagovarjati Kaminskega Wol loge ministerstva, pa tudi vse popravke nasvetovane pri obravnavi, ki so se vjemali z načeli onih predlogov. Konečno nasvetoval je Leon Say sprejeti predlo0, W skega in fcchwarza in vso to dogodbo. (Glej „Neue fr. Presse44.) To je ona obrekovana nedolžnost levičarjev. dingtonov, ki izrâz uje to-le:"Ako katera onih oseb " včerajšnji seji državnega zbora volil se je odsek ki se ponujajo za prestol francoske države, v ta namen 15 udov o zadevi KaminsKOvi, sklenilo se je oddati postavo o ribštvu posebnemu odseku ter se naglašalo od âli zbornica starešin češkega in poljskega kluba, da postavodajstvo o ribštvu spada v področje deželnih zborov in da se bo desnica tega držala; na dalje prebralo se je pismo isterskega podvzame kaj protipostavnega, ga sme pristojna sodnija ki se v ta namen konstituira kot sodnija, obsoditi v prognanstvo. Ta predlog bil je sprejet z okroglo 170 glasovi zoper 125. Kaj bo zbornica poslancev storila s tem sklepom, ni znano, pa prepričala se je, da se starešine ne bodo poslanca barona Jakoba Lazzarini-a, v katerem naznanja odpoved na poslanstvo zarad svojih družinskih preobrnili k njenim načelom in gospodarskih razmer (ima veliko gospodarstvo, bolno soprogo in skrb za veliko družino). iz Trsta. Mestni zbor v svoji lahonski večini hodi neustrašeno po stari, državi sovražni poti, ne da bi merodajne oblastnije poskušale tukajšnje razmere enkrat predrugačiti po naravni poti. Zadnjič obravna- Gospod Zadnik Šim., župnik v Čatežu XXVII. izkaz doneskov za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega val je mestni zbor poročilo šolskega odseka, v katerem se je pretresavala naredba c. k. namestništva, po kateri je bilo nekaj ustanov odvzetih viših šol dijakom zato, ker so se vdeleževali demonstracij za Oberdanka. Nekateri odborniki trdili so z vlado vred, da je v tej zadevi c. k. namestništvo storilo samo svojo dolžnost kot ona oblast, kateri pripada nadzorstvo ustanov, in da je to najmanje, kar državna oblastnija more storiti, da ne pusti rabiti dohodke ustanov zoper obstanek države. Lahonska večina mestnega zbora sodila in sklenila je 7? 77 Brulec 9 župnik na Dolini gld. kr 77 J7 » Knavs.Janez, vikar v Krškem Bohinc Žiga, knezoškofijski kaplan v Ljubljani . . . . Dolinar Anton...... Lomberger Jožef, beneficijat v Komendi........ ±Maks Pivec v Admontu . Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici ?? r» n n Ti rt 77 77 77 77 25 77 drugače reKOč, da se namestništvo nima brigati za po- „Bralno društvo* v Zireh polovico či stega dohodka pri veselici dne 23 77 77 litično mišljenje dijakov, ki vživajo ustanove, ter da je prekoračilo po postavah dane meje, in sklenila je vlo žiti pritožbo v tej zadevi do ministerstva zoper naredbo namestništva. Glasoval je z Lahoni baje tudi baron Mor-purgo , ki se sicer prišteva vsaj od tržaške merodajne januarija o îî 57 Skupaj K temu v zadnjem listu izkazanih 19 gld. 25 kr 1593 77 40 77 strani k avstrijski stranki. Tako se lahko prepričamo pri vsaki priliki, da je mestni magistrat in večina zbora zmiraj dobro zavetišče državi sovražnega lahonstva, in vendar gospodarita v Trstu oba dalje in dalje brez ovir. Potem se pa čudijo gospodje na Dunaji, kako da gospodari in raste v Trstu „irredentizem44. Skupaj do zdaj 1612 gld. 65 kr Telegram » Novicam". Z Dunaja 14. feb. ob 12. uri in 30 min. pop Francoska. Dne spoznala je sodnija, kateri . da MiletiČ umira. je bila pripadla preiskava zoper princa Napoleona v njegovem dejanji ne najde nič protipostavnega, Cuje se y da knez Karlos Auer- tedaj se preiskava vstavi in princ Napoleon spusti iz ječe. Soboto in pretekli ponedeljek pa se je obravnal v sta- prodajo mlekarskih izdelkov zboruje danes. sper g je bil dv akr at klican k cesarju in se misli preseliti na Saksonsko. — Slovenski poslanci bili so včeraj dalj Časa pri ministru Prazaku. Osnovalni odbor zadruge za Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.