St. 27.
Trst, v soboto, 28. februarja 1914,
Tačaj XXXIX.
IZHAJA VSAK DAN
..i ct ntdtljah in prunikih ob 5 . «bponrecijkih ife 9. ijutnj. »Vfhjntč.f Me?. »e pr dajajo po 3 nvc.	inr. pih
uri»wcah v Tr»tu in okolici. Gorici. Kranju, Fttru. ; •: -:ojcit Sežani. Nabreiini, Sv. Luciji. Toln.inu. Aj.lor-ti. Domberfru itd. ZaMarelr cter. [o ", n' (l«J t ) CtLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE *.mko-ti 1 i cce. Cl-NE: Trgovinski in obrtri oglasi po 8 st. .umi. c-rnrtnice, nahvale, poslanice, opla»i denariiih avodov . o 20 -t. mm. Za oglase r tek>tu lista <lo .'» vr>t "jll K, v-afca rfcdaljna vr-ta K 2. Mali oglasi po 4 stot. bp-eda. najeti;,) pa-5'Mot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti'. — Plačuje izključno le upravi „Edinosti-*. Plačljivo in toiljivo J Trstu.
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društva „Edinost'- za Primorsko.
, K (JiMosfi je »i /. •
C' le:« 24 K. pol leta ia K. 1 me««e 6 K ; ua nare - do| »lane naročnine, -e uprava c® oaira. !f »rcrnlr.n ca nrdMJtko inU-iJ* .EDINOSTI' »t»a»: l. ealo loto Kron S 20, i* pol l*t» Kion a BO
ij se poSilj ijo na uredništvo li«ta. Nefranko-i. v te ne nprejenajo in rokopisi te ne vračaj«. Nu -.o,! Klasa in reklamacije je , ošiljati ua upravo li-ta. KM'.N'I TVO: ulica Giorgio Gilatti 20 (Narodni d«a).
I. lajn' ' ino,!.- ,v. :niurednikhTKFA> t^OllINA.Lastnik ko -orcij list „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edinoat*, .i :i /adrn^i omejenim porn-'.vom v Trstu, ulica • liorgio Calatti Stev. JO. Poitro-hranllnllnl rafun Stev. 841-652. TELEFON H. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Italijani In Italijansko vlaokololako vpraianje.
DUNAJ 27. (Izv.) Visokošolski odbor italijanskega difaStva aa Dunaju |e poslal Italijaniklm poslancem pismo, t katerem |lh opczarja, da to ob razstacku pariameuta vlada in večinske stranke obljubile, da pride aa pfihodpjl sesiji parlamenla kot prva totka na dnevni red: it*ii|anska fakultetna pred loga (To ui res I — Opom.), kar se pa ne bo sgodilo. Italijansko dijaltvo zato pričakuje od itali|aBskib poslancev, da vtndar enkrat )zslii|o, da pride fakultetno vpraianje na dnevni red kot prva točka, kajti sicer od klanjalo vsako odgovornost za svoje na daljno postopan|e.
Jpgcslovsnska debata v koroškem de 2elnem zbora.
CELOVEC 27. (Izv.) Na današajl seji |e poročal posl. Steinwender o re iorml l|udsko-šclikega pouka. Po tem za konu aa] bi le pričel pcuk za man| spo sobne la boi| oddaljene otroke s 7. letom. V zadnjem zimskem poletju naj bi se vriil pouk samo par dal v tednu in sicer naj bi se podučevalo le poljedeljstvo ali obrtne zadeve. SIcer na| bi se otrccl podučevall o Um predmetu do 16. leta.
Posl. Orafenauer je pozdravljal zahtevo, da se Izvede reforma ljudsko lokkega pouka, zahtava pa tudi reformo poduka na utrakviitlčnib lolab, da se bodo otroci podučevall v materinščini in se na učili zraven le zadostno nemški. Oovornik je tudi reagiral na znane žalitve slovenskega naroda v Ebnerjevl kn{!gi „Landeikunoa voa Karaten". Odgovarjal mu Je Dober n I g, čel da Eboerjeva knjiga ae namerava žaliti slovenskega naroda, pzč pa se huj skanje proti koroiklm Nemcem ugan|a že kar sistematično. Smatra, da Je Koroška poklicana, da bo igrala v Jugoslovanskem vpralanju Se veliko vlogo. Zato Slovenci ne bi smeli dosedanjih odnešajev s koroškimi Nemci le slabiati. Jugoslovansko vpraianje se zamore rešili le po deželah, relitl pa se mora na celsm avstrijskem |ugu. Korclkl Nemci se ničesar ne bo|e, ne smejo pa prezreti, da je Jugoslovansko gibanje že polnem teku ic da se ne bo ustavilo niti ob korclkl meji. Oovornik |e dalje zavračal napade aa korolke Nemce v kn|lgl „Aus dem Wiiaiet Karuten" in protestiral proti temu, da dvomijo Slovenci o državni sva stobi ia patrilotismu Nemcev. Korolkl Nemci vedo, da Izvršujejo težko, časti vredno nalogo. Oni se bore za avstrijsko državo in sa nerasdeljenoat Korolke in za nadaljno brezpravnost Slovencev, aH kakor se (e Dobernlg sam Izrazil: »Fiir dle Wel terpflege des freundich-ftllchen Verhaitnlsses mit dea Slovesen".
Volitve v istrski deielnl abor.
DUNAJ 27. (Izv.) Kakor se poroči, ie pričoo volitve v I (trski deželni sbor dne 7. junija. Ta dan voli splošna kurl|a; dne 14 junija ožje volltvp. Kmečke občine volijo dne 19. Junija, 26. (unija o!|e, mestna kurlja 23. |unf|a, ožje 4. julija, trgovska zbornica 2. Julija, veleposestvo 19. julije.
PODLISTEK.
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Mootlpin.
XX.
Ali so na Tankreda obenem izstre-j jene tri krogce tudi v resnici dosegle svoj cilj ? Ali je bilo Lascarsovo veselje utemeljeno? Ne. Tankred je ostal tudi takrat nepoškodovan. Nasprotno pa ste dve krogi)! zadeli ubogega Hadžija, in kri je plemeniti živali curkoma lila iz obeh ran. Z vsemi močmi se je borila proti smrti; toda izgubljala je vedno več krvi in 2njo vred tudi svoje moči. Hadži je
pet na površino vode in sicer v bližini otoka. Napel je vse svoje moči in tako se mu je posrečilo, da je priplaval do malega otočiča.
Tok reke je onal tudi brod proti otoku in sicer proti mestu, kjer je bilo obrežje peščeno in kjer ni bilo korenin vrb, o katerih je prej govoril Matija.
Štajerski deželni zbor.
ORADEC 27. (Kor.) Šta|erski dtželal zbor Je sklenil oa svoji danaia|l se|i zakon* sko osnovo o fakultativni uvedbi občlsskih posredovalnih uradov na Šta|erskem. Poslanca T e t g I a v inVerstovlek (Slovenski klub) sta toplo pozdrsvijala aovi zakon, ki Ima namen, kolikor mogoče omejiti tožbarjeaje ln obvarovati kmete pred težkimi finančnimi škodami. — Prihodnja seja JutrL
Ogrska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Zbornica je rešila danes celo vrsto dollih vtog In prella nato k razpravi o predlogi glede zvišan|a rekrutnega kontingenta. Baron Dezider P r o nay |elx|avll, da |e bil brambni zakon iz I. 1912 sprejet v zbornici na neustavni način. Sploh bazira ves daaaln|l vladni sistem na nasilju In panamskih škandalih. Predsednik e poklical govornika radi teh besed k redu. Baron Pionay |e nato iijavil, da se |e v svo|em političnem 2ivljen|u udeležil že dosti debat a ni bil še nikdar poklican k redu. Vpraša ministrskega predsednika, ali nI to nasilje, če se z oboroženo slin mete poslance iz zbornice in ali ni res, da |e sodišče Izjavilo, da so se godili panamski škandali. Govornik zahteva nato ustanovitev ssmosto|ne ogrske armade in se prltožu|e radi neznat nega števila ogrskih oficirjev v skupi« armadi.
Vlada razpustila arbako radikalno stranko*
KARLOVCI 27. (lsv) Vlada |e raspu, stila srbsko radikalno stranko In prepovedala pod aa|ftrož|o katni(o voditel|em stranke vsako nadal|evan|e strankarskega dela. Vest ie vzbudila v srbskih krogih veliko prese-čen|e in ogorčenje.
Razprava proti vohunu Aleksandru Jandriču.
DUNAJ 27. (Iiv.) Pred dunajskim kazenskim sodilčera se (e pričela danes razprava proti bivšemu poročniku Aleksaa-dru Jandriču, ki |e obtožen, da Ja skupno s svojim brstom, nadporočnlkom C e rt o m 11 o m Jandrlčem, vohuall v korist Rusije. Razprava |e tsjna. Obtožnica obdolžuje Aleksandra Jandrlčn, ki |e bil I. 1912 degradiran In odslovljea Iz avstrijske armade radi neke privatna afere, da Je stopil nato v stike z ruskimi vojaškimi krogi in pričel s sistematičnim vohunstvom, ki |e bl!o nevarno zlasti za Saša balkanskih kriz Ia napetih odsolajev med Avstrijo in Rusijo. Alekssnder Jsndrlč Je bil v direktnih stikih z ruskim in duna|sklm vojaškim ata> It jem Zankjevičem ia se |e ponovno vozil v Petrograd In Pariz In druga mesta, kjer je oddajal lnformacl|e ruskim vojaškim krogom. Zato ie dobil cd ruske vojne uprave čez 20.000 K. Obtožalca očita dalja Jandriču, da Je Izdal ruskemu generalnemu Itabu t. sv. elaborat o razvoju avstrijske armada v Oa-ilcQI sa časa balkanske krize, o stanju In-faatariisklb regimentov ns avstrijskem severu Ia Jugu, o obrežnih fortiflkscijah, o stanju kavalerl|e, o vpokllcanju rezervistov, dal|e da |e Izročil Rusi|l načrt trdnjave Pfemlsl in Informacije o razvoju avstrijske avljatike la
Mateja se je zgrudil na kolena in prosil boga. da bi mu pomagal rešiti markija. Ali, drugi arabski konj, je začel žalostno rezgetati, kakor bi bil umel ne« srečo, ki se je dogodila njegovemu tovarišu.
Čoln, v katerem se je nahajal Las-cars s svojimi rokovnjaškimi tovariši, pa ni prispel do otoka, temveč je mimo njega izginil v temi.
V tem, ko je marki, ki se je rešil na tako čudovit način ter ostal nepoškodovan vkljub strelom, ki so jih Lascars in njegovi tovariši izstrelili nanj, srečno dospel do otoka in stopil na suho, si oglejmo nekoliko za Sauvageonom, ki je, kakor povedano, smuknil neopaženo iz čolna v vodo.
Njegova trditev, da je dober plavač in potapljač, je bila resnična. Voda je bil njegov drugj, naravni živelj. Misliti pa si je lahko, kak strah ga je naenkrat navdal, ko je na dnu relce naenkrat opazil, da ne more več na površino in tudi pod vodo ne dalje plavati.
Začel je razmišljati, kaj naj bi bilo vzrok, da ne more dalje, lzpočetka ie mislil, da je zašel v mreže onih pod vodo rastočih rastlin, ki povzročajo smrt tudi najspretnejšemu potapljaču. Tipati je za-
vojalko-želez: iškega voinega reda avstrijske armade.
Na Dunaju je Aleksander Jandrlč ponovno oblskival ruskega voiaikvga atašeja Zankjcviča, vsled česar je postala končno pol.'ci|a pozorna.
Pri zaslilavan|u Je Jandrlč dejanje priznal, a obenem itjavil, da se ne čitlpopol noma krivega. Interesantno |e, da |e dobil obtoženec ponudbo vojaškega ko-respondenta za Rusijo v Berlinu In da je stopil z ruskimi vojaškimi krogi v zvezo v Petrogradu. Korespondenco z aUŠejem Zankjevičem Je vodil obtoženec v obliki ljubavnih pisem, ki vsebovala tajno pisavo, ki jo |e bilo mogoče spraviti na dan šele na način, kakor se razvijajo fotografične plošče, jandrlč izjavl|a, da njegove najvažnejše informacije niso bl e točn?, temveč si jih |e veČino s&m izmislil. Tako je napravil načrt trdnjave Pivmlsl kar po lastni iantazl|i, Is'.olako tudi o „Aufmarschu" v Galiciji. Obtožencc dalje priznava, da je dobil ueka| navodil ol svojega brata Ć'domlla, ki ^ takrat obiskoval vojno akademijo In s katerim Je tudi delil dobiček. Za vzrok vohunstva navala obtožnica maščevanje, ker |e bil Jandrlč odpuščen Iz armade.
Zvečer so bila prtčilana nekatera interesantna pisma, med njimi pismo soproge atašeja ZankjeviČa, v katerem se Jandrlč poživlja, naj pride k Zankjtviču. Razprava bo Jutri končana.
Istočasno, ko se vrši pred kazenskim sodiščem razprava proti Aleksandru Jandriču, se je seitalo danes zadn|ikrat vojno sodišče, da Itreče obsodbo nad Čedomilom Jandrlčem, ki Je vohunil kot aktivni nadpo-ročnik. Čedomll je bil obsojen aa 19 In pol lata težke ječe, kl [o ja tudi spre|el.
Princ Wled v Petrogradu.
PETROORAD 27. (Kor.) Princ Viljem Wied Je dospel danes ob Četrt na 9 zjutraj v spremstvu svojega tajnika semkaj. Na kolodvoru ga |e pozdravil carjev ad Juta nt, grof Totlaben. Princ se Je nato odpel|al v iivornl ekvipažl v zimsko palačo, kjer bo lollral.
Novo 300 milijonsko srbsko posojilo na Francoskem.
BELGRAD 27. (Izv.) Kakor se v srbskih političnih krogih noco| zatrjuje, le |e srbski vladi posrečilo, kontrahiratl novo veliko 300 milijonsko posojilo ns Francoskem. Ta deaar por&bi Srbija izključno v svrho izgrađeni Železnic v novih pokrajinah Srbije. S tem posolilom pa prične Srbija graditi tudi traasbalkancko železnico preko Albanije na Jadransko morje. Z delom ie prične čim hitreje, morda Se to poletje.
Poiar v tovarni za pohištvo.
1NOMOST 27. (Kor.) Včera| ob 6 sve-čer je Izbruhnil v Wolfovl tovarni za po-blitvo v Tridsntu požar, kl je uničil skoro vse pohštvo In vso lesno zslogo. Na lice mesta je takoj prišlo vojaštvo, kl Je ob 9 zvečer ogenj lokaliziralo. Požar so nsjbržs povzročile Iskre, kl švigajo Iz strojev. Skoda znaša okoli 300.000 K.
čel okrog sebe. Čudno. Nikjer ni bilo ni-kake zapreke in vendar mu je bilo, kakor da mu neka neodojljiva sila drži noge prikler\jene na tleh. čutil je tudi, da je njegovo telo, ki je bilo drugače tako lahko, nekam silno težko. Kako naj si razlaga ta pojav? Ali je morda postal žrtev kake nuaobne čarovnije? Voda, ki je tekla nad njim, je bila globoka najmanj štiri sežnje. Že mu ie začela kri zastajati po žilah in srce biti slabotneje. V sencih .mu je tolklo, kakor da bi se mu hotela glava razleteti in vse se mu je zdelo, da do moral v kratkem poginiti. Ker pa je bil izboren potapljač in mu je bilo, kakor iskalcem biserov na otoku Ceylonu, mogoče ostati skoraj celi dve minuti pod vodo, ga vendar vkljub vsem tem nevarnim pojavom ni zadela kap.
Vrhu tega pa je tudi kmalu izpoznal svoj položaj. So trenutki in to posebno tedaj, ko se človek nahaja v nevarnosti, ko se človek zdi nadarjen s skoraj nadnaravnim, več nego človeškem umom. Naenkrat se mu je streslo telo od nog do glave, kakor bi ga bila zadela električna iskra, in do tedaj nepojmljivi pojav ni imel zanj nič nerazumljivega.
Spomnil se je namreč, da je tedaj, preden je zapustil s Hubertom in njego-
Ponemčevanje na Koroškem.
n.
Diugi vzrok, kl |e po našem mnenju tudi odločilno vplival na naiodnostni razvoj koroških Slovencev, Je njih gospodarska nerazvidnosl, enoslojnost, kl se Javila, kakor smo rekli, v enostranskem ngrarlunu In pomanjkanju tržanstva la meščanstva. Oa se govori o gospodarski strani narodno-maajšlaskega problema, se navadno misli la na Industrijo In kapitalizem. Tako p'ša Wi!helm Heinz v že citiranem spisu .SiidUiterrelch — eln deutschw!rtschafillches Zukunsftsgeblet": „Das andauetnde, eifreu-llche fortschreiten des Deulschtums ia Karaten Ist vor allera auf dle auch dea Siowi-nen stets bewusste Vormacht unserei Vol-kes daseibst zuiuckiduhren" (Neprestano, razveseljivo napredovanje nemštva na Koroškem se mora izvajati is gospodarske premoči našega tamkajšnjega prebivalstva (nemškega), kl so se Je tudi Slovenci vedno zavedali). Tu misli Heinz pod besedo .gospodarska premoč" na lndustrl|o, kakor [e razvidno Iz vsega spisa. Po našem mnenju pa ludustrl|a In kapital na Koroškem nista igrala tako važne uloge, sal je Koroška p: e-težno agrarna dežela In je Industrija v zadnjem času celo nazadovala. Priznavamo vas dalekosežen pomen aemške Industrije za razvoj slovenske narodnosti v ostalih slovenskih deželah, na Koroškem pa Je bil njea upliv le malenkosten.
Pač pa |e bilo silno usodno sa koroške Slovence, da si niso mogli pridobiti, ozlrcma, da so Izgubili obrtni In trgovski slan la stem trge la mesta v slovenskem delu dežele ter na narodni periferiji. Meščanstvo ja oni stan, kl igra po sedanjih volilnih reJIh odločilno ulogo skoro v vseh deželnih zborih. In ravao deželni zbori so forum, kjer sa odločuje neposredno, t. |. potom deželnega odbora la deželnega šolskega sveta, o najvažnejših stvsreh vsakega naroda, predvsem o šoltlvu. Korolcl also procentuelno vsaj do zadnjih desitletii veliko zsosta|sll u štajerskimi SlovaocL Toda, v kako čisto drugačnem rasmerju so zastopsnl v deželnih zborih (13:2) I Štajerski Slovenci sicer ravno tako trpe aa pomaojkaoju mtščaastva, toda pri njlb |e vsaj absolutno število tako vallko, da jih z nobeno volilno geometrijo ol možno potisniti v manjšino, kl bi se v deželnem zboru ne mo^la več uveljavljali. Pri korolklh Slovencih pa Je tudi absolutno število alzko in zato st kaže ta posledica v vse| svoji teži. Poglejmo, kako drugačna bi bila njihova situacija, Če bi si bili ohranili oekalera mesta oziroma osvo|Ui trge, ki so oa njihovem ozemlju: Celovec, kl Je Imel I. 1857. po unlncm štetju slovensko večino, voli 3 poslance v deželni zbor, Beljak enega, Železna kaplja - Pliberk — Vellkovec tudi earga. Cs bi ne bilo teh Izgub, bi bil sedanji korolkl politični sistem nemolea. Sla-novsko-aocljslal torzo pa, kakor so korolkl Slovenci sedaj, žal, ne more ob dsaHi rnz< mrrah Imeti oaega političnega vpliva, kl mu gre z ozlrom aa Številno razmer|e In ki potrebuje za varstvo svo|lh eksistenčnih pravic. Nala eaoilo|aost omogoča koroški politični zlstem, ona |e kriva, da nlmamc v korolkem deželnem zboru poltene manjšine,
vimi tovariši svojo kolibo, v svoji ne-zaupnosti proti vsem in vsakomur vteknil v žep ono, kar je najvišje cenil na svetu, to je — svoi denar, ki si ga je v svnii varčnosti del na stran. Tej precej okrogli svoti srebrnjakov pa je še dodal onih sto liver, ki mu jih je Lascars izročil kot jamčevino za čoln.
Denar je torej tu nadomestoval kamen, ki ga navadno privezujejo na vrat psu, ki ga hočejo utopiti.
Sauvageonu je bilo pač res težko izbirati. Izbirati je moral med izgubo svojega denarja in pa izgubo svojega življenja. Kajti ko bi se ne ločil od svojega denarja, svojega zaklada, bi brezdvomno zapadel smrti, ki ga je že grabila za lase. Bil je to strašen trenutek, trenutek, v kakršnem človeku lasje naenkrat osiye. Toda ljubezen do življenja je nepremagljiva. S tresočimi Be rokami si je odpel usnjati pas, v katerem se ie nahajal njegov denar, In ko se je zgodilo, je švignil, kakor pušica na površino vode. Že skoraj zadušen in da se skoraj ni mogel gibati, se je prepustil toku reke, da ga ie gnal kakor zamašek iz plutovine po reki navzdol. Bilo mu je popolnoma vseeno, kje pride na suho.
♦ * . (DaUe.)
Danes vsi no veliki ples Zveze Jugoslovanskih železničarjev v nor. dom.
SStran II.
„EDINOST4- St. 27.
V T Nt u, dne 28. februarja 1914.
U bi se mogla, če treba, tudi s tilo uve-l|avltl. Niic eaosiojaostl pa |e kriva nila pasivnost, nepodjetaost li ni fatalliem, ki pričakuje pomoči le od drugod, od tlade, politike ali Jugoslovanstva, ki pa je nesposoben oceniti pomen gospodarske samopomoči. Pri raslomelčanstvu la božanstvu oe vel|a Ugovor, da nimamo kapitala« saj sta obrtaMtvo la Irgovstvo po večlal ravno tako srednja stanova kakor nale kmetijstvo. Da, upam si trditi, da je vpraiaa|e maiomelčan-stva za koroške Sloveace aaravnost ekzl-stenčao vprašanje. Noben ntrod se se more ohraniti napram socljalao ravlterau sosedu, Če |e sam le nediferencirana masa In tudi SloveacI ne bomo delali Izjeme. Pesimisti, ki odkazu|eJo koroške Slovence v bodočnosti le aa gorate kri|e, naj bi dosledno opustiti vsako upanje sploh. Jaz sem optimist, toda s pogojem: da ugodno rell|o problem svojega malomelčanstva, kar z ozlrora na mani in priznani Oumpiovvlciev sfavek: „Die Stadter w*rden voa den Liindlera verdriiagt; mora biti mogoče.
Brez pomena bi pa bilo tolažiti se le z eveatueinlm! ustavnimi preobrati v bodočnosti, ali konkretno povedano: s Iriallztcom. Taki preobrall »o pač možni, tod* ne posebno verjetni. Konstatirajmo kratko, da bomo le v toliko deležni eventualne jugo-slovanske narodae artoaomije, v kolikor bo mo p re| dokazali avo|o življenjsko zmožnost. Djkler bo nale obmejno ozemlje tako prenaslčeao nemikih jezikovnih otokov, dokler «e bo aala meja orl vsakem ljudskem ltet|u pomikala proti lugu, tako dolgo čas za tiste velike Izpre-membe le al blizu, oziroma, le za take, ki bi nam več Ikodovale, nego koristile (a.pr. če bi se sr>m:> Kra»J'Ao !n P.imorsko priklopih k Hrvatski.) Od prava ne smemo pričakovali, da nam d.t, česar le nimamo, ampak ono bo samo sanke Joairalo dijaniko staaje. Ithodilče bo pa tvorilo uradao ljud sko I tet je ia naj se njega neresnlčaost sto krat dokaže.
Da |e res tako, nam dokazuje tudi raz-pra/a ing. Hugona Hartnnsaa, obJa?;|eaa v decembrovl Itevllkl „M'tteitungen' des Ve-relaes Siidmurk" pod naslovom: „Strelltllch-ter Uber den Trlallsmus*. Pisatelj se peča z vpralarjem, ali |e položni alpskih Nemcev rea tak, da bi morali dežele Južio cd Drave prepustiti .dem iiidslavlsches Erbfslnde". To vpralaoje se je pojavilo vsled slovanskih zmag v I. balkanski vojni. Hsrtmann odgo-varls: .Za Hstega, ki se potrudi temel|!to preštudirati zaključke ljudskega štetja leta 1910, v narodnostnem ozlru, ki je Imel priliko »Ide« napredovanje InMtrfdJe avstrlj-juga po nemlki podjetnosti In ki končno ni slep za sljshe uspehe nemlkega
obrambnega dela v teh krajih, se more gh sili odgovor edlao-le: Ne In lopet ne." Zato je jako dobro pripomnil goriški .Novi Cas«, ko |e oporarjal občinstvo na predavanje dr. Rožiča, da gre kerolkl problem pred jugoslovanskim. Ko bo SMZsaele prodrlo spij| io In se tudi praktično ude|stvo-valo, In zlasti, ko se apozaa, da je lev nas, v n a 11 samopomoči, Idealnem delu, edino jamstvo leple bodočnosti takrat zasl|e|o tudi Korošce m lepil daovl. _
Slovenski javnosti v po* jasnilo!
V „Edinosti11 z dne 25. t. m. |e bil prlobčea članek pod naslovom „Ljudska predavanja Slovanske Čitalnice", v katerem se naha|a doslovno tudi sledeči od stavek:
•Treba se je dotekaitl na tem mestu le neke druge stvari, ki |o moremo na|-leple karakterizirati a sledečim dogodkom. PriŠo ml je v roke povabilo mlade sloves« ske Inteligence, v katerem vabi p a. tržalko občinstvo na plesne vaje v korist ljudskih knjižnici Tudi proti taki ihrabl „narodnega imena" moramo z vso odločaostjo protesti-ratlln na oačlo, da se kaj podobnega ae pripeti več".
Da ae bo |avnost v dvomu, komu na roval gre ta huda obtožba, bodi povedano, da je Hiti mlada Inteligenca, ki naj bi bila napravila grdi zločin „zlorabe narodnega Imena", tržalka slo renska akademičoa mladina, ki se zbira v slov. akad. ler. drultvu .Balkan", proti kateremu je tudi citirani odstavek skrajno tendencijoiao naperjen. Konstatiramo zato, da niso nI .Balkan", ni Balkanci ie nikdar zagreltll tlorabe .narodnega Imena" la da je vsak tak očitek popolnoma neutemeljen. Zavračamo radi tega kar oa|odločneje to za nas skra|no ži-l|lvo, neresnično podtlkan|e, ki |e v stanu vzbujali pri neinformirani |amostl, sicer popolnoma neutemeljena sumničenja o poltenem delovanju „Balkana" In posebno le o poltenem upravljanju zaupane mu narodove lasti.
Tudi ni pisec omenjenege čtonka, g. T., „charge d' afhlres" Slovanske Čitalnice v Trstu — pisal reinfce. — .Balkan" pr!re|a res dljalke plesne vaje, toda samo za svoje člane In za povabljene prijatelje diultva, nikakor pa ne zt .p. n. tržalko občinstvo". Na .plesne vaje v korist ljudskim knjižnici«" nI nihče vabil nikogar, ker takih plesnih vaj v "Trstu ni, zatore| niso tudi mogla priti piscu iakriminlranega odstavka v roko takšna vabila. Pač pa {<? .Balkan*
(sklenil uporabiti morebital prebitek dijaških plesaih va| za aarodno kulturie nameae ia ne, kakor deta|o to nekatera druga društva, ki uporabljajo dohodke ltkl|uSao le v dru-Itveae svrhe.
Dejstvo, da prirejamo plesne va|e, ae more tvoriti pri nobenem pametnem človeku „zlorabe narodnega imena". Ali zagreli ta zločin tisti, ki kullurae inltltudje podpira in vzdržuje, o tem na| sodi Javnost sama t
Pripominjamo le le, da se od .odločnega protesta" člaakarjevega, ki hoče v bodoče preprečiti tako „zlorabo narodnega Imena", ne bomo dali nI najman|e motiti. Mi pojdemo svo|o pot naprej, neglvde ■a to, ali so s tem neki gospod|e zadovoljni ali ne! Nale delo |e bilo vedno poltenol
V Trslu, dne. 27 febr. 1914. Za odbor slov. akad. fer. diultva „Balkan, v Trslu.
Fran|oPerlc AntonZobec
t. č. predsednik	t. č. tajnik.
Balkanska politika,
Glasilo radikalne vladne s'raake v Srbiji „Samouprava" pile o gori označenem predmetu:
Vojna v Tripolitanlji |e morda do neke mere povapelila dogodke na Balkanu. Ali vir tem dogodkom |e bil v nenaravnih zaključkih berollnskega kongresa in v evoluciji narodne zavesti balkan-k a n s k i h narodov. Moč balkanske zveze |e prevrela vse ovire ia — zmagala. Polem naj bi bil nastopil sotočen čas, ali Bolgari so, žal, se svojimi separatističnimi stremljenji to preprečili s tem, da so za vratno napadli svo|e dotedanje zaveznike In jih prisiliti v odpor. Posledici temu je bil poraz Bolgarov. Le sebi morajo Bolgari pripisati, da so Izgubili del Makedonije la znaten del Tradje z Drlaopoljem. ki so ga llm njihovi zavezniki radi privolčili. Sedaj Imamo na eni strani Srbijo, O/lko la Črno* goro s simpatijami Romunske v jamstvo sa ohranitev miru na Balkanu, ki so mu naklonjene tudi miroljubne velesile Evrope: a aa drugI strani v nje megalomanskih nadah prevarjeno Bolgarsko In pa TurCI)o i nje velikanskimi teritorijalniml Izgubami, a obe obračati grožnje proti prvoltnenovasi skupini in vzbujati s tem nezaupanje Evrope glede mliu. Posle d ce tega nezaupan|a seže gibljejo In prvoimenovane Itlrl države bodo le izva|ale svojo legitimno pravico, ako v slučaju novih, po Bolgarski in Turčl|l Izzvanih zapleti|a|lh poseže|o po potrebnih sredstvih, da se za bodoče popolnoma u varujejo pred vsemi nezažeijenlml eveatuval-nostmi, nadejaje se. da bodo pri tem ža|lml simpatije la odobravanje vsega evropskega kulturnega sveta, ki Ima vsekako pravico do zahteve, da bo že enkrat relen balkanskih aventlr. Specl|alao Turčija pa menda niti ne sluti, kaka nevarnost je| grozi od soglasja evropskih vlasti, sicer bi te mirnega srca odpovedala otokoma Klos ia Mltilene la bi posvečala več pažoje bllža|l usoclepolni bodočnosti.
Domače vesti.
Odborovn seja političnega dr uit v a „Edinosti" se bo vrllia v ponedeljek, dne 2. marca t. L točno ob 3 popoldne, v „Slovanski Čitalnici". - Vabi|eal so vsi gg. c d Morilki, namestniki la deželni poslsacl, da se te seje gotovo udeleže.
Imenovanje. Za k a|evnega komlsar|a za agrarne operacije v Ooiici |e Imenovan aamestniStveni tajnik v Ooricl dr. Viljem Baltlč. Uradni aedež komisarja v Ottlcl.
Mestni občinski svet Ims v ponedeljek, dae 2. marca, točno ob 7 30 svo|o se|o s sledečim dnevnim redom: 1. Čtonje zapisnika zadn|e seje. 2. Nunsnlls. 3. Predlog na ustanovitev lole (konvikta) za bol-nllke strežnice. 4. Predlog za nabavo operacijske mize In Instalacijo elektromagneta v mestni bolallsrcl. 5. Ustanovitev občinskega hlpotečnega kreditnega zavoda. 6. (sprememba opravllnlka odseka za |avne zgradbe. 7. Ustanovitev komisije za uradno določbo mesnih cen. 8. Volitev nekaj članov v vodstvo zavoda za mala stanovala. 9. Volitev treh članov v kuratorlja uvoda za pospele-vanje male obrti.
Istrske deželnozborake volitve. — Znano je, da so tržaSki In sploh primorski laiki liberalci v zadn|ih časih veilkBnskl prl|ate1]l z nacionalnimi Nemci In skula|o potemtakem tudi s pomočjo nemlkega časopisja aapeljavatl vodo na svoj mlia. Zlasti jim gre na roko graika „Tngespost", ki ima v „Piccolovera" urednlltvu svojega glavnega tržalkega dopisnika, poleg njega pa tudi ie enega v urednlltvu tržalkih nemlklb, po vladi podplranih glasilih, In tako Čitamo v četrtkovi večernji „Tage-sposti" dopis Iz Trsta o bodočih Istrskih dežeinozborsklh volitvah, ki na| bi že sedaj nekoliko sondiral teren in delal dobro razpoloženje za ono, kar ima lele priti. Dopis S se bavl na|prej z razmerami v Puli, prav), da se |e prebivalstvo začelo pritoževati proti vladnemu komisarstvu, da Je namestn>štvo odposlalo v svrho preiskave melano komisijo, da si ljudstvo želi vzpostsve občinske Ttoronlje, da nI drugega, ki bi bil sposoben za pulskega župana, nego sedanji de-
želni glavar dr. Rizii, ki ]e zmeren v narodnostnih vpralanjih Is Ima dobre zveze s po vet; slltvom vojne mornarice. Ker pa ne more bili dr. Rlizi obenem pulski župan in deželni glavar, |e treba skrbeti za novega deželnega gfavar|a. Z ozlrom na zihlevo hrvatske manjllse, da bodi dežel al glavar popolnoma zmožen hrvalčlne, na kar ba|e aamerava pristati tudi lalkoliberalna večina, |e mogoč na mestu drž. glavarja eden od obeh laikih deželnih odbornikov, dr. Cher-slcb, ali pa Salata. Volitev se udeleži letos tudi laika klerlkalia stranka vsaj v dosedanjem svo|em državnozborskera okra|u. V hrvatskem taboru je baje tudi pričakovati bojev. V volrskem okraju nastopi bale močaa socljallstlčna skuplns, ki bi znala pomagati do zmage kandidaturi, ki bi |o podpirali Nemci In Itali|ani. V Puli Nemd s ozirom na prodlran|e Hrvatov se postavijo kandidata, ker bi volilni okra) znal pripasti Italijanom, daslravno je določen pravzaprav Hrvatom. Veliko važnost prlplsu|e dopisnik takozvanim mornariiklm volilcem v Puli, ki naj bi se sicer ne melall v politične bo|e, če pa že Imajo volilno pravico, pa nal bi |o Izvajali svobodno, ne da bi jih zavfače vali v Istrske nadjonalne bo|e. — Volitve se prIČno doe 7. junija. Torej so bili nemlki gospodje, oziroma njihovi laikollberalnl varovanci precej zgodnji s svojimi »tplol-nlml informacijami". Kako se uresničijo vse te njihove srčne želje, pač pokaže bodočnost.
Ravno narobe 1 Prejeli smo: Dae 25. t. m, so listi objavili brzojavko z Dunaja pod naslovom: .Italijanska ladja ne počaka princa W<eda v Trstu". Tako brzojavko ste objavili tudi v .Edinosti". „Italijanska |av-nost namreč ne bi mogla pretrpeti tegs, da bi italijanske vo|ae ladje po dogodkih leta 1866 le priha|ale v avstrijska pristanllče". Tako je bilo čitati v oni brso|avkl z dostav-kom, da ss je temu naskanju prilagodilo tudi moraarilko ministrstvo. Meni se zdi ta stvar neverjetna! Navedeni vzroki ne drle, ker nlma|o nlkake podlage, Vzroka |e Iskati f tem, da bi v slučaju, da bi prllla v Trst kako laika volna ladja, — navstal med tu-kalšnjlmi benlamlnl avstrijske vlade halo, kakorlnjega si ne žele na Djna|u. To |e vzrok, da laike vojne lad!|e sploh ne pridejo v Trsi, ne pa spomini na leto 1866. Ml Slovani, U smo postali kar Čez noč nevarni državi, v kateri živimo, smo bol| srečni v tem ozlru. Ruske vojne ladje prihajalo v Trst. Ml |lh gledamo, kakor gledamo vsako vojao ladjo, a nam ne prihaja niti od daleč na mise', da bi kaj podemo-atrlržll, kakor bi gotovo storili nali sosed|e — ko bi se jim ponudilo priliko 1
Predpnst In L*ga nazlonale. Pod tem naslovom se raduje včerajln|l „Pfccolo" aa velikih prispevkih, ki jih |e prinesel le-toiall predpustnl čfcs njihovi Lega nazlonale. In kar priznajmo resnico, da |e ?e«el|e „Piccolovo" opravičeno v polni meri. Številke, ki jih nava|a ialko glasilo, aaravnost imponlrajo. Abstrahir«|mo od velikega In bogatega Trsta t Ali f apratl mora človeka, ko (Ha o svot h 6000, 7000, 9000, 5000 3000, 2000 ia c.lo 14000 K itd. Iz malih gnezd po I stri h Domačiji. A po veliki laži, ki |o zagrela „Piccolo" i tem, da Iteji ti deželi med provlncle Itallane — po dejstvu, da ti deželi n'sla Italijanski, ampak po veliki veClil, oziroma skoro izključno slovan skl, nas marajo navedene Itsvllke ie po sebno impresionirati. V luči teh Itevilk se nam vidi požrtvovalnost italijanskih manjlin za agresivne — torej ne obrambae, In zato nemoralne svrhe L?ge — naravnost f enotne nalne. Seveda |e IJudij, ki ne verujejo v tako požrtvovalnost, da bi n. pr. italijanska manjšina v malem Hvaru mogla sbrati 1800 K v take namene, marveč menilo, da se s temi prireditvami maskira tudi dotok denarja — od drugod, n. pr., da tudi drultvo Dante Allghlerl prispeva pod firmo požrtvovalnosti Italijanskih man|IIn po Istri in v Dalmaciji. Ni Izključeno to, ker Številke so res prefrapantne. Ali kra| vsega tega morajo ti prispevki naravnost vznemirjati, ker ne odpravljalo de|stva, da se nam |e na avo|em resnično obrambnem delu boriti proti nasprotniku, ki so mu na razpolago taka ogromna aredstva. Tudi nam ne koristi vse rekrimlnlranje In moraliziranje — dokazovanje, da so C'l|l nsllh narodnih nasprotnikov nemoralni. Mari pa na| morda fitalistlčno klonemo pred de|stvom, da |e sovražnik tako močan In bogat? To pa zopet ne. Oovor, ki nam ga govore številke o italijanski pcžrtvovalnostl, |e: zavihal te tudi vi rokave za čim Intenzivneje obrambno delo In — odpirajte žepel K temu aas mora le posebno vzpodbujati razlaga, ki |o Imamo ml za to Italijansko požrtvovalnost. Nal napredek |lm že sega do grla. Izgubljalo nado, da bi mogli v političnem boju zaustaviti nale napredovanje. To jih podžiga k naporu skra|nih sil za bo| na Šolskem polju. To de|stvo pa |e le vspod-budl|lvo tudi za nas In nam govori, da ni razloga za obupavanje. Seda), ko Imamo že (oliko strme poti za seboj, toliko že IsvrSe-nega dela, seda|, ko smo se Izdatno približali stavl|enim si ciljem — sedaj naj bi se zaustavili na svoji častni poti, In to is strahu pred Številkami za Lego?I Nale ljudstvo ima za sebo| predobro politično Solo, Je preveč pojeklenllo v tollkoletnth težkih bo-
jih, dobro umeva narodni, politični In gospodarski pomen la aamea aaiega bo|a za ekzlsteaco In veljavo aa teh važaih tleh, In preživa Je v n|em vera v končno zasago pravične svo|e stvari: da ne bi z vso odločnostjo odklan|alo že misel samo, da ns| bi sedaj, ko smo že toliko dosegli, odnehali od tega bojali Zato pa |e tudi v nas trdna vera, da bodo Številke v „Plccolu" le vspodbu|evalso vplivale na nale ljudstvo, da pomore vsakdo po avo|l moči, da bo č|nt Izdatneje nale obrambao delo pred napadi Lčgc Z! Haiuono posest!
Hude levite bere ItaliJaasUm nadjonal-cem znani sodjalnodemokratski publicist A. Vlvante v „Lavoratoru". Pisec |e človek, Id
Eozna tržalke razmere res dobro In ki se ne ojl povedati resnice tudi kot Italijanski socijalni demokrat ne, vsled česar bi se mogel raarsikateil tržalkl italijanski sodjalnodemokratski voditelj pač res marslka| naučiti od n|ega. Vlvante namreč zavrača trditev Italijanske lalkoilberaine kamore, da so socijalni demokrat|e, namreč Italijanski, izdajalci svojega naroda, la navaja potem več dokazov, kako itall|aaskl nacl|onalcl branijo In varu-|e|o Italijanske nadjonalne Interese le — na videz. Tako pravi, da „slovenski nacionalizem odgovarja na italijansko objestnost, ki noče priznati obstoja slovenskih ljudskih Sol v tržalkem mestu, s podobno objestnostjo: „vetom" preti jurldlčnl fakulteti ? Trstu. Ce bi italijanski nacionalizem opustil svo|e objestno ravnanje, bi s tem razdrobil na|lzdatnejle orožje v rokah nasprotnikov univerze. Toda razume se, da ne more storiti tega; ko bi storil, ne bi bil veC — nacionalizem. Nacijonalna posledica pa Je ta le: slovenske ljudske lole (zasebne) pro-cvltajo vseeno, celo procvlta|o Se bslj, do-čim pa univerza (Italijanska) ne priha|a la ne pride najbrž nikoli v Trst." — Oovoreč o Italijanskem Šolstvu, pravi Vlvante, da ni glavns stvar za itnli|anske nacijonalce, da bi preskrbeli ltall|ane z Italijanskimi Solarni, temveč da |lm je mnogo vaznejie vpraSsaje la tudi bol| — komodno, da odreka|o Slovencem slovenske Sole, v upanju (p r a s-nemi — prfp. pisateljeva), da ol to odrekanje Sol pospeSevalo asimilacijo, M pa |o danes zadržuje sto drugih clnlteljev. — Povsod (s treba le relJtl čast, „poSteno lice" italijanskega nac!|oaal!ima. Pisatelj vpraSu|e, kdo |e pospelevalei| slovenske gimnazije In slovenskih učlteljllč v Ooricl, čisto Italllsnskem mestu? (Med okleps]!: okrog 14 000 ltsIHsnov, okrog 9000 Slovencev, ne di bi Stell Nemce. — Pisateljeva pripomba.) „Pred protestom na trgu, za ljudstvo — Je bil aprejet soglasen sklep v
itorllkem deželnem zbcrti (kjer live lalU Iberatci v ljubki idili s slovenskimi klerikalci, — prlp. pisatelja), |e zahteval nacijo-nallzem obenem z Italijansko glmoazl|o tudi sloveasko. Ia deželni Šolski sve', k|er sede italijanski In slovenski buržoazijcl, je tudi glasoval soglasno za dve gimnaziji. In sedež trojez'čnega (Italijanskega, slovenskega In hrvatskega) učiteljilča je bil svo| čas zahtevan v mestnem občluskem svetu goriS-kem, kjer nI bilo ne socljallstov ne S oven-cev. la pozneje |e bilo nsznanilo premestitve slovenskega učiteljilča v Oorlco sprejeto z diplomatskim molkom. Predlog |e prilel pozneje In |e bil namenjen le — ulfd * — Isto trdi glede hrvatskih lol v Istri. Lilkl liberalci v Puli so se pod vodstvom liberalnega poslanca Rlzzlja zavezali pismeno, da sprejme občina eno lolo CMD v svojo oskrbo. Sentimentalni nac |onalcl so protestirali la nacionalni uspeh je: namesto ene hrvatske Sole v občinski oskrbi — tri po* državljene. — Če sodimo nepristransko, |e maogo resnice v teh Vivantejevih Izvajanjih. Je pač atvar taka, kakor smo tudi ml vedao trddl, da ves ta navduSenl Italijanski nad-lonalizem ni nič resnega, nič resničnega, temveč le prazna pena, navadno — kome-dljantstvo.
V Srbiji in pri nas. Srbsko naučao ministrstvo |e naklonilo znatne podpore raznim pevskim in telovadnim drultvcm Tako n. pr.: telovadnemu druStvu v Skoplju 600 dlnar|ev, v Kumanovem 300, v Tetovu, Kratovu In Krivi Palaokl po 200. S tem Je ministrstvo dokazalo, kako v Srbiji umevajo naloge moderne in kulturne države, kako ne Itedi srbska vlada, ko gTe za povspeSevsnJe kulturnih In zdravstvenih koristi prebivalstva t
A pri nas? Pač, tudi pri nas se vlada zanima za delovanj sokolskih drultev, kadar — stika po ajlh po velelsda|alc)h brez strahu, da Iztakne pri tem svo|o — blamažol Pa |e vendar zlasti med naliml Nemd fiksna Ideja, da onkra| Sive začenja — Azija! 1 Seveda utegne oporekati kdo, da je Srbija narodna država In da hoče s takimi podporami utr|sti v prvi vrsti državno idejo In državni Interes. |e Se res, da |e ta razlika med 9rbi|o in nalo državo: prva |e narodna država, druga pa država narodnosti. Vendar tudi ti razlika prav alč ne opravičuje razlike v poitopanju v tem pogledu. Ka| Imajo pri nas od tega, da vlada vidi v narodnih aspl-racijah nevarnost za državo ter da z vsem državnim aparatom ovira narodni razvoj ? t Samo |ezo, zastrupljanje duhov in odtu|a-n|e državni Ideji! Ali ne bi bilo pametneje In v na|emlnentne|lo državno korist, ako bi tudi pri nas kakor v Srbili narodno misel, Čutstvova-nje narodov, pritegnil) v službo državne Ideje?! Seveda bi bilo.
V Trstu, dne 28. februarja 1914.
„EDINOST" it. 27.
fkrun III.
Saj |e to tako jamo, da morajo umetl to tudi na|noitavae|ll možgani. AU nali dr-iarniki to tako zaviti v svoje ideje iz pred modenrih dob absolutizma in germanizacije, da bi se v svetem strahu trikrat prekdžail, če bi jim kdo prllel a tako misli|o.
Je pač res, da so včasih — da variramo znano seateaco Saumeja — divjaki od oa-kraj Save boljll--državniki!
Veliki ples »Zveze Jugoslovanskih železničarjev". DANES, dne 28. t. m., se bo vriil v veliki dvorani „Narodaega doma" v Trstu veliki ples „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Med plesom svira vojalka godba c. In kr. bosanskega pel-polka. Prlčetek ob 9 zvečer. Vstopnina: K 1 20; v predprodajl K 1.-. V predprodajl se dobivajo vstopnice v drultvenl pisarni, v nli H Sv. Frančllka It. 2, pri posameznih zaupnikih in pri vratarid v „Narodnem domu*. Cisti dobiček je namen|en podpornemu skladu Z. J. Ž. Odbor Z. |. Z. pričaku|e, da se te prireditve ne samo slovenski železničarji, temveč tudi ostalo občinstvo udeleži v čim največjem Številu.
DruStvom, ki prirejajo gledališke predstave. V smislu razsodbe upravnega sodiSča z dne 6 majnlka I. 1913., da mo rajo tudi druStva, ki Imajo po svojih pravilih pravico prirejati gledalllke predstave, za prireditev vsake take predstave posebej prositi oblastnega dovoljenja, |e (zdafo II nančno ministrstvo odlok s dne 31. decembra I. 1913., po katerem |e treba take prolnje kolkovall In sicer prvo polo z 2 K, vsako nsdsljn|o pa s 1 K, če se predstave vrSe proti vstopnini, če pa je vstop prost, pa z 1 K vsako polo.
Olasbenl večer. — Tri. podružnica „Q!asbeae Matice" priredi v soboto, dse 14 marca t. 1. v gledališki dvorani „Nar. doma" glasbeni večer z vokalnimi In Instrumentalnimi točkami, katere bodo IzvrSevale Matične moči pod vodstvom Šolskega ravnatelja g. Vlklorja S >nca in kapelnika gosp. Teply-Ja. Po več mesecih bo to sopst prva domača prireditev ts vrste; zato bo gotovo vzbudila veselo unlmaa|e v naSem občinstvu. Čim zvemo u natančneje podrobnosti, |lh takoj sporočimo.
Tržaška mala kronika.
Trst, 27. februar|s.
Demonstracije proti vojalm ladjam Danes poaoč! nekako okrog ene se |e zbrala na koncu pomola sv. Ksrla družba mladičev, ki |e gledala msnevriran|e vojnih ladl), ki so prispele s vaj, ki so |lh Imele ves dan na odprtem mor|u. V družbi Je bilo tudi neka| d'Jakov. Mladiči, navdulenl sa drugo .patrlo" nego ono, ki |o predstavljajo avstrijske vojne ladje, so začeli kričati marsikaj, med drugimi tudi: „Vlva la repubiJca" la „Vlva k'anar-chla". SIcer se menda svet ne bi bil podrl saradl teh poblčev In n|ihovega krika In vojae ladje bi se tudi ne bile potopile, toda nesreča u krlčače |e hotela, da jih je čulo uho postave. PrISel je tjaka| policijski aad-sornlk Rogelj z nekaterimi stražniki (n neprevidni poblči al bodo lahko ustanavljali avojo anarhistično republiko v ulici Tlgor. Dvanajst jih |e bilo aretiranih, od katerih so pozneje IzpustM samo enega
Tatica boIJSe vrste. Oospa Otlllja Otli, ki stanuje v ul. del Boschetto It. 24, |e me seca oktobra prollega leta oddala sebo v svojsm stanovanju v aajem 25letni privatni uradnici Ato|zl|l Ohldlnljevl, ki |e pristojna v Ljubljano. Dae 17. oktobra je prHla Ohl-din i Jeva stanovat k Oitijevl. Obe ste nsto odlU skupaj Iz stanovanja. Ko pa se je Ot tljeva vrnils, je nalla, da je v njeni sobi nekdo ulomil neki kovčeg, Iz katerega je ukradel hraaUno knjižico trlalke mestne hranilnice, na kateri |e bilo naloženih 130 K, potem baakovec za 20 K in pa več kosov najllnelSega perla. Ker niti tisti večer niti pozneje nI bHo Ohldlnljeve več aauj, le bila Ottijeva trdno preprlčans, da jej je Ohl-dinlleva pokradla omenjene stvari. Policija je dognala, da Je bilo ns ono knjižico dvignjeno iz hranilnice 100 K. Qhidlnl|evo |e policija zasledila v ul. Nuova St. 37 Sele sedal ia |o aretirala. Aretlrsnka odločno tsj tatvino.
Vlom v gostilno. PredssoČnjem je ne
le ni. Prav odločno pa zasikamo, da bi se mogla zakonska ljubezen kazati v grožeji s revolverjem, kakor |o je hotel Izkazovati svo|! ženi neki Josip TrampuS, rodom Iz Oorice, ki stanuje v ul ci Sv. Mihaela It. 35 Mož nI bil posebno prijazen napram svoji ženi Josipfnl In |e| je pač prerad Izkazoval svojo ljubezea na zgoraj omen|enl preobčutnl način, vsled Česar je Pepca pobegnila od n|ega in lla stanovat v ul. Donato Bramante St. 11. To pa |e Trampula tako razbesnilo, da le vzel včeraj revolver in Sel žnjim na ženino stanovanje, kjer )e| je grozil, da |o ustreli, če ne pride zopet k ojtmu. Ženi pa se |e zdela taka huda l|ubezen le prehuda n Sta |e ter ovadila moža policiji. Konec je bil, da je moral Trampul v zapor.
Z nožem. Aretiran |e bil 19letoi Oskar Oiiia, rodom Iz Draždan, kuhar na Lftydo vem pamlku „Helouan". Spri se |e namreč neka) s krojačem Ernestom Bostnlovlčem, stanujočim v ul. della Procurerla It. 6, a v prepiru potem potegnil Iz žepa nož in ga ranli žnjlra.
Prevejana tatica. Že 15. januarja t. I. e ovadila Margareta Kallnova. kuharica v gostilni „Al Cacclatore" v ul. Chlozza It. 5, da |e| |e bila ukradena torbici, v kateri je Imela 400 K In da |e| jo Je ukradla 32letna Ana Turiičeva, ki Je rodom Tržačanka, pri-sto|na pa v Ctrknlco na Kran|skem (n ki |e služila v Isti gostilni za deklo. Turllčeva |e tedaj Izginila In nI je bilo mogcč* dobiti nikjer. Policija je tudi dognala, da IS!e Tur-Ičevo tudi ljubljansko deželno scdllče zaradi goljufije. Pred rčerajinjlm pa (e ovadil svoSček joslp Oaspardli, M stnnu|e v ulici 0!ul(a St. 49, vrdelskemu policijskemu komi-sarijatu, da mu |e njegova dekla, za katero ne ve drugega kot da jej je Ana Ime, ukradla Iz neke omare, ki jo je šiloma odprla, raznih dragocenosti in perila, vsega skupaj za več kot 2000 K. Policiji seje sedal posrečilo saaleditl to Ano In Izpoznsll so v njej TuiSičevo, ki |e tudi KalinovI ukradla onih 400 K. Seveda je bila aretirana n končno je tudi odkrito prJsnala tatvino. Nadaljnja preiskava pa |e dognal?, da |e Turllčeva Izročila aeka| pri Oaspardlsu ukradenih drsgocesosti neki Ivani Kreblovi, ki sisanje v ul. del Muragllone St. 20. Preiskali so njegovo stanovanje la so naSli več zs-stavnih listkov In pa zlat prstan. Kreblovn e bila zasliSans, a so |o potem začasno Izustili. Aretiran |e bil tudi n|en ljubimec, 27letnl Ivan CtvUo, dninar, rodom Is Ljub-Jane, stanu|oč na Vrdell St. 667, pri katerem S) naSli srebrno uro z zlato vernico la obeskom, kar je bilo tudi ukradeno Oaspsrdlsu. Zadnjo besedo bo seveda Imelo sodtSče.
uruštvene vesti.
Klubu slovenskih tehnikov v Pragi so poslali doseda| sle d: čl gg. doprinose: Korneiil Oorup vitez Siavlnskl v Trstu 20 K, Fran Mate|člč, dež. Sol. nadzornik v Trstu 10 K. Frsn Vydra, tovarnar v Pragi 25 K, ole Javornlk, veletržec v Žilni 15 K, dr. O. ?ybar, odvetnik v Trstu 5 K. Srčna hvala vsem darovalcem 1
______ _____________w______a tfalltva
znan zllkoveć" vdrl tkoži okno 'v gostilno 7' 6iaAB|.M«i
A„Ia„« D talna .. Č... tl.k.k.1____ J! X. t K OlSBSjBOSII.
V TRSTI', dne 27. februarja 1914.
Antona Ritica na Šentjakobskem trgu St. 15 Ulomil |e neko omaro In ukradel Iz nje 2< K In revolver. Odnesel je poleg tega tud Se več kosov obleke. Skupna Skoda znaSa
K 86'-.
Čudna ljubezen. Nihče ne bo trdil, da med zakonci ne bi prlSlo nikdar do kakega sporeksn|a. Tupatam se le celo dogodi, da tudi kaj pade, sa| marsikje pravijo, da se |e pritoževala ta ali ona ženaka, da je mož ne ljubi prav, čel, ker |e tisti dan Se ni pretepel. Mogoče |e res, da tako ravnanje kolikor toliko pospeluje medsebojno zakonsko ljubezen, ali prav zelo verjetna pa stvsr
OkCekoriiisa Mm In stanovanjska zadroia „NAŠ DOM"
re<»istrovana zadruga z omejenim jamstvom v Trstu
Podpisano naCeiništvo sklicuje v zmislu § 13 zadružnih pravil
IL redni oKnl zbor
ki se bo vršil
v soboto, dne 1. moren t. L
ob 8 zvečer v spodnji dvorani Nar. doma v Trstu
DMEVNTRED :
1.	Pos'ovno poročilo načelolltva ss spravno Isto 1913.
2.	Letni račun.
3.	Poročilo nadzorniltva.
4.	Poročilo načolniitva in nadtorsiltvs gleda vporaba čistega dobička.
5.	Določitev naeinm obreatovanja hranilnih vlog v tekoče« računa.
NAČELNIŠTVO.
_ ZDRAVNIK
Dr. D.
•p*** m aamal* kptaol h m IMUbI M	(plo h M)
ordUuM m nojem ttano van/u v Cono St 12
od 11 Vi lo 1 Vi ta od 4Vi do SVI popit«*. VCLBFOV 177/TV.
Jadranska Banka v Trstu
vabi na	' ,
0111. redni občni zbor delničarjev
kateri se vrši
d m 22. marca 1914 ob 10 pradpoldna
v prostorih banke v Trstu, Via S. Nicolo 9.
DNEVNI RED: 1. Letno poročilo upravnega aveta In predložitev bilance za 11913. 2 Poročilo nadzorstvenega sveta o računskem zaključka za I. 1913 in tozadevni sklep.	.
3.	Predlog upravnega srets o razdelitvi čistega dobička za 1. 191 J.
4.	Volitev nadzorstvenega sveta.
5.	Predlog za povllanje delnlSke glavnice.
Izvleček Iz privtl.
S. l:» Občnega zbora s.- smejo udeležiti oni dtdnifaijl. katori so položili pri tej banki v Trstu ali pri drugih denarnih zavodih l/.ven Trsta, kateri določi m objavi upravni svet banke. S dni pred zborovanjem vsaj lit (deset) delnic.
S l.V Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic |<> en glas: nikdo pa ne sine nn v svojem ne v tujem imenu imeti ve«1, nego JO glasov: delničarji, ki se osebno no udeležijo! morejo biti zastopani |>n pooblaščencih, ki no morajo biti delničarji.
V svrlio vdeležitve občnega zbora se morejo deponirati delnice tudi pri podružnicah Jadranske banke v Opatiji, Kotoru, Ljubljani, Metkoviću, Dobrovniku, Šibeniku, Spljetu in Zailru.
Ljubljanska kreditna banka
podrninloa v Trstu
Oantrala: Ljubljana. Podružnice : Split, Oo-loveoi Sarajevo, «©-rloa In Oelja.
ulica Oaaerma II.
Telefoni O 18.
Blualna U od^rtt oA 0-127» ii
Delnlfka glavnica:
K 8,000 000 -Roiervnl zakladi:
K 1,000.000*—
Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vlogo na knjižio« A 01
obrestuj* % ^ 10 notto.
(rentni davek plača banka iz svojega),
vloge na tekoči in žiro-račun najbolje
po dogovoru. Sprejema borzna naročila za vse tu* in inozemske borze.
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
Zobozdravnik
dr.Hinko Dolenc
aa Ja praaalll la nlloe »v. Laaarja
u ulico Vfllfflrtvo it. 11,
Ordinira In sprajama od 0-1, 3-8. Dvifsloik na raipolago.
Zobni anbulatorij
v. 6 Ronini 12, vogal ul. Poatt.
Moderna zobna delavnica.Umetni zobje po K 4 —. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. Plombiranje z materijalom I. vrste po K a —. Izdiranje sobo v brez bolečin po K a1—. Jamstyo za vsako delo. Urnik: 9—x in 3 — 1 a ob nedeljah in praznikih g -12.
ĆEVLJARNICA
(Antona Javernika
v Trstu, ulica Farneto 33
se priporoča slavnemu občin« stvu za vsakovrstne poprave.
Slovenski urar
F. Pertot
Trst, ulica Caserma U
tik Ljubili nake kredita« binka
^verjetne cene
Krami čtvl|l I Ivadna trpežMsIJI
Moški, jako elegantni čevlji K 9 50 in 12-50. Ženski čevlji, krasnih oblik K 950 in 12 50. Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevlji, modernih oblik, ki so stali prej od u do 15 K, sedaj s 30 do 45 odsto popusta, t. j. po edini ceni 8 K par.
Tovarna ynjrcd franki Čevljamica
mM
TRST - Corso štev. 27.
Podružuloa:
ulica Cavana štev. II
Vis k vls uL Madonna del Mare;
c, - -iV-f-*"*"*'
23*
Vse obolelost sopilnih organov
oslovski kašelj,navadni kašelj,prehlajcnje,Influenca iu j^sJsStftiS1, SIR0L1N "R.GCKE" l
Dobi se a K. v vseh lekarnah.
M. 11 • ''MEHUif&U 1; U* f \	i
Stran IV.
„EDINOST" St, 27.
V Trsta, dne 2S. februarja 1014.
Trgovci? Peki!
Drože ((moj) Iz sdllkooone slovenske tovarne drot so dosegle ftssdal vsepovsod nol&ollil sloves, narodnjak, naročajte pri domofl tvrđkl. kl Uom postreže do Konkurenčnih cenah.
Priporočam m TfTi n dan I
J. J. SOBAM. M
Vta Vasarl 10 Telefon N. 224».
Peviko drnltvo .Gaj- v Banah bo lirelo «vo| občni xbcr jutri, v nedeljo, dne 1. marca, ob 4 popoldne v prostorih „Kon luninega dtultva14 v Bacnh. Po občnem zboru prosta zabava.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan v Trstu. Danes, v soboto, sestanek kluba trgovskih vlsokoJoIcev v posebni sobi go sil'ne NDO. - Jutri Je zadn|a plesna vaja v te| serl.i kl »e zaključi z dijaškim plesom v soboto, iIip 7. sušca.
Nova društva. Namestnlštvo je vzelo nfznanje pršila sledečih novih društev „Telovadco dtušUo Sokol* v Kobaridu; „Mratikf. Ctaonlca" v P|6iu; .Narodna Čitaonica" v Kinlcl (občina Vodnjan).
Škedenjske C. M. podružnice novi rdb< r, Izvoljen na zadn|tm občnem zboru, |e »estnvljen tako le: A dre| 0 tl'cia predsednik, Anton Sancln podpredsednik, Antoa Lavrenčlč, bjnlk, Ivanka Ssncln bla^lnlča-tlca, M.tifca Godlua, Just Fonda In Anton Rozman ndbcraikl, Aaion Stanislav Sancin I« ban Gudloa pregtedovalca računov, Ivan 0' il na, Anton F.ego In Anton Lavrcnčlč zastopniki r a veliko skupščino.
Slovensko gledališče
v Trstu.
V cedtljo ou 3 30 P°*cIdDe $e ^rhotl kol kronska predstava ,
.GOSPA MAJOh*. .
Ta predstava bo nudila popoldu* T gledališkemu občinstvu !ep umetnilkl už!t*fc
ZteČer pa bo premijera Izborne In duhovite veseloigre
.GOSPOD SENATOR".
Ta veseloigra se nah»|a stalno na repertoarju vseh velikih g'edalllĆ. Igra je tehnično sl'alno obdelana ln polna zdravega In nsprellranega humorju.
.S
Vstopnice za obe predstavi se doblva|o pri gledališki blagajni.
Narodna delavska organizacija
Podružnica NDO pri Sv. Jakobu •kllcuje za |utrl, 1. marca ob 10 do-
Soldne Javen shod v dvorani .Delavskega ona. društva" pil Sv. lakobu. Dnevni red: 1) Položaj organizacije ia snovanje novih skupin, 2) delovanje podružnice In vpra-iaoje podpor, 3) občni zbor deželne organizacije v Trstu, 4) slučajnosti. — Vabimo leatjskobsko delavstvo, da ie v obilnem številu udeleži tega shoda.
Vesti iz Goriške.
Slovensko gledališče v Gorici. Dramatični odsek »Sokola* v Gorici naznanja, da prnovi isled splošne želje v nedeljo dne 1. marca 1.1, v veliki dvorani Trgovskega doma Igrokaz v petih dejanilh .Bratje sv. Bernarda". Igra je dobro atštudirana in upamo, da bodo oall vrli Igralci nudili tudi pri tet ponovitvi Igre mnogo užitka. — Slo-venci I pokažite (Itn, da cenite ajlhovo delo, s tem, da napolnite dvorano do sadojega kotička. - Na zdarl
Deakle. Fantje se zshval|u;e|o vsem, kl so se vdeležl I veselice in zasedli vesellčni proator do zada|ega kotička. Posebna zahvala gre si. občinstvu is Kanala, ki je posedlo veselico v tako obilnem številu. Priredite j se končno zahvaljuje vsem onim fantom in dekletom, kl so sodelovali pri igri, petju in pri vesfclld sploh. Vsem skupa|: srčna hvala 1
Deakle. PoročHa se |e gdč. Rozina Kodel|eva, velepoaestnikova hči, s g. Joj Krašček is Plavi.
UCIteljsko društvo sežanskega okraja zboruje v četrtek, 5. marca t. I., ob U pred poldne v Komnu. Redi važnih zadev In nJega peložaja naj nobedea član ne Iz ostane.	____
Druge slovenske dežele.
la Ljabljane. V nedeljo, dne 1. marca, c h 8 url zvečer aa uprizori v deželnem
ii i'dallšču v Ljubljani ua novo naŠludlraua,
Jurčtč-Govtkatjeva naredna Igra s petjem Id gedbo, „RokovnlaCI*.
V ulcgl Blaža Mozola nastopi kot gost bivši Igralec slovenskega gledališča in nred sednlk slov. dramatične;* društva v Celju, gospod Rafko SalmIČ, kl je igral to ulego v Cei;u, Mariboru, Trstu In na drugih slovenskih odrih z največ|lmi uspehi.
Sodelujeta bivši moški In ženski zbor slovenske optre v Ljubljani.
Sinir

HULI OGLAS!
razorimo po 4 ntot. besedo Mostno tipkane brsc«lo se računajo enkrat več. Najmanja [iri.stojhinR zna 40 *totink.
amen
111»!
—saa—bm —a i hb—
IZKKIttM Pltll JKA !!
Izgotovljene obleke za odrasle in za dečke, jesen* ske in zimske suknje (paletots), ranglan; velika izbera manufakturnega blaga, ludi na obroke.
konkurenčne cene. - 7r^l, ulica B^rriera vecchia šis j. 29, prve nadstropje. Od 2 pop. do 7 zvečer
uieblomui Hobi h pečjo in plinom se oildn-Htn v ul.fi (IpppH IK. III, n. lovo._If.7
želi službo v trgovini n i toba kanil. Ponudbe pod rZnnei-Ijivft", glasna poŠta, Oorica._158
Gospodična
Gostilna
v ul'ci IJelve fere 37 z izničeni dn v najem. Pojasni'B daje „Adrijn", tovarn« piva. »I. Cologna 4.	_ _161
Gostilna
Tirna piv«, ul. Col r grm 4.
v najbolji legi Harkovelj ne da v najem. Pojasnila daje rAdrija", to-
1C2
Krojaški pomočnik
konfekcijskega dela iSčo službe. Zado voljil bi se tudi h kakim drugim dolom. Naslov pri
Edlonatl,	167
Nova brivnica
Via Hekedere Jt. 4 ho pri-peroča slavnemu občinstva. I dnni Muljević Juri', bivSI pomečnib V. Ojurina. _ 12006
Meblirano
sobo odda takoj slovenska družina v ulici Kamelo 5tev. 43, II 159
vwt» - , w--------------
...—T * stsr 80 let, lepega vedenja, ifče
Mlademu	»luibe v imfi. NMtop 14.
marca. Ponudbe nl'i^tD0 le'eČe *t. 825", ^er.
——163
ko meblimna ao^p
Odda
03da"
vrata 18.
v~u'iri Mirnmir >t. M3, 160 ■oba
ne Bolnčna, na novo mebliraue. soba a prostim uhodom, fiehedere 23, II, levo.
168
ul. RosebeUo
se soba in sobica s brano v 40, polunad^.ropje, vrata 2.
171
Odda
SUda
se meblovaea aoba II, vrata 8._
se postelja mladeniču V, deino._
ulici Roschetto 40, 170
v ulici Coroneo 1, 169
Obešala
spalna in jedilna iob«, gljfr
krasna ogle*
dala, vpogljlve postelje, vse novo, se proda po smerni ceni. Samo sa nikaj dni. Foscolo it. 1 (mlekarna),	164
Miažolo K 4i'-> BPRlna "ob" K J"'
UUVodld dilnii soba K 495 -, livatni stroj ta vezenje polovična cena. Vse novo, se proda. Adjue-dotto f)3 (pekama).
PrOda 86 TA'e(' odi'otovBn-'a	kuhinja.
8 Zennone 8.
166
V najem
drnitv.* pil S T. J.kobD.
as takol odd. i. vbit primaien prostor v biki „Delavakej. koneumo
118
mila In sireč ter oseh po-Irebiiln la ^Jinje TRST - Uiti delte Acgae 7.
Uažno; U prortojnlnl je f o sobna shramba,«Koleri lahko perice odložijo cule.
Pekarna in slaščičarn
Onorato Furlani
Trst, ulica delfa Guardia 24, podružnica Vojaški trg (»'snize de«,i.
Caserma) 4. «rah večkrat ud. jas ives. rasllS^e moke, vea vjatl piškotov ter prodaj? raanih vin in Mksrja« v atak'.duioafc.
«^
VeHki zaloga dvakotoa
ts Mimik Hrt)**, |ruir«Mv,
»t*lM» iIIm ii. I la 4. atkorife* (MM«.. - rr»<aM M 1*r«l». (Hrtt frvil« f«|ia|<«c ,trt|4V f;N>:»to m ml
lmm litrov
pasteriziranega in vsaki dan svežega
mleka
ofldii po najnižji dnevni ceni MLE« KARNA HRUSICA. - Odda se tudi manjšo poljubno množino. - Mleko se pripelje vsnko jutro v Trst na vozeh in ee direktno dostavi kupcu v lokal. Ponudbe naj ee pošiljajo na: Mlekarsko zadrugo v Hrušici pri Pod-gradu v Istri.
Velika zaloga gramofonov Trat, — ulica Barriera % vecchia 19.
Vfdao v zalogi velika Izber slovenskih ln hrvatskih plošč cd kron 2 50 napre}. Vedno nove plošfe najboljše vrste.
Oramofonl na obroke.
CrO&tilnUla in lavaro. zaina članov P O
ri|lstr«v>ni zadruga t onujenlM poroštvom
vabi na
V. tedni oNni zbor
ki se vrši
dnt 14. maroa 1014
v društvenih prostorih, Vin Commcrciale stev, 7.
DNEVNTRKD : I. Nagovor predsednika. ?. Poročilo tajnika ln blagajnika.
3.	Odobrenje letnih računov.
4.	Volitev nadzorniitva.
5.	Razni nasveti In predlogi.
OPOMBA. Občni zbor se vrši ob vsaki udeležbi.
Sprejme s« kontorist aH kontoristinja
z znanjem slovenskega in hrvatskega jezika, stenografije in strojepisja. Prosilci, ki so zmožni tudi še lašćine, ---dobijo prednost.---
Ponudbe pod .PtStni predal 47", Ljubljana,
' "les
= ssolK'tehnlk
SotZS Dr. Ferdinanda
Sprejema od 9—1 In od 3—6. Tr&t, Piazza C. G«« i tir, u i g t. 5
T V H O K A
Francesco
TRST - uctunovljena !873 — TFSTT jt preložila ^vojc
trgovino Šivalnih strojov
blcikljev in pridevkov ? mehanlSno delavnico vred iz ulice Ponterosao itev 4
v ulico C&mpamle štev, 19.
Mdlfte osilo In drv
za trn jetreleja in stavb. Materijala
Josip Mieeu
Tanzei m s m 2. lSl i?aD), m 21132
HENRIK - PREUER
Trat, ulica S. Laczaro 20. Tovarna pohištva iz bambusa. Indijskega trsja ln protja.
Praktltfnt Id koristni darovi
za vsako priložnost
Novo p@gvebsko p^dje^je, Tmt
' Piazza (roidoni) . CORSO 47 • ^TELEFON Rt. m-os,)
Prireja pogrebe naJrn«lI6neJ5ih razri»dor, od najenoitavnejšlh i enim koojein do lujlaknurljoznejš^h In pompoznih * Seatero konji.
Najnovejfia In mmlerna pogrebna oprava.
Prodhj t naJfhEllton'JS'li mrtvaSkih nrediu •Velha naloga vodenih NTe£ lastnega izdelka. Najsolidnojk in točna pi>»trožbn
Nočna naročilh iu s^iejeuif.io t lu&lnik prostorih iiloge podjetj« ul. Tosa hi. 31. tel. 1402.
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE.
'/'.ru lhio poRi» '!:iJi urodmetov: M;<ZtK, Opčine, i\. \701 X. VITEZ » Nut'rolirii i pri Mikvi); A. J.AiiSEK. pri Orehu (Moflhcro).
CENTRALA v
.. PRAGI --
Us-tanOTtjena 1. 1868. 20 podruinic. 17 ekupoutur. Delniška glavnica:
K 80,000.000
lteierrni in varnostni zaklail:
K25,000.000
Živnostenska banko, podružnica v trstu
GRADEZ
otvorjena v poletju
Telefon : 2157 -1078.
ekspoziture
IZVRŠUJE VSE BANČNE I
BORZNA NAROĆ.LA.
opatija
MENJALNIČNE POSLE.
l^ozor!
Opoldne In zvećer abonemont. Zlito ugodno. Jznorn« ku h i r. j a in E^adjajav<iko pito (broit glavobola). Zmerne cea«. I r
hESi.AVh^CUA-HOTEL BALKAN (plcT,C!)|