Uhaja vsak dan rasen nedelj in 4 prazmkov. Issued daily except Sundays and Hellidaya. LE TO—YEAR xxm. PROSVETA Cena ttata _je 94.00 SLOVENSKE NARÙDNE {ODPORNE JSDNOTE Jthttary M. tet«, at S» | Aal of OsaeuM of MftrcJi «. 1ST«. Acceptance fer saattia« at apedal rate ef pelage provided far Ik Brookhart predlaga odpo-močza brezposelne delavce Petdeset milijonov dolarjev iz federalne blagajne naj bo majhna odporno*! Wheeler pa kritizira policijsko "rdečo vado." Pretepanje brezposelnih ne bo rešilo problema. Uvedba splošnega šesturnika bi veliko pomagala, meni vodja železničarjev Washington, D. C. — (F. P.) Smith J. Brookhart, takozvani progresivni senator iz Iowe, je v soboto preejlažil resolucijo v senatu za odpomoč brezposelnim delavcem. Ker vlada pomaga farmarjem in'kupuje pšenico po višji ceni, da ji-h očuva krize, je potrebno, da tudi brezposelnim delavcem priskoči na pomoč, meni senator Brookhart. Resolucija se glasi, da zvezna vlada dovoli $60,000,000 kot majhno finančno pomoč brezposelnim delavcem. Brookhart je dejal, ko je Narašiaaje verižnih trgovin Trgovci se organizirajo proti pošasti, ki jim grozi z destruk- d jo Washington, D. C. — Velika kampanja proti naraščanju verižnih trgovin rapidno zavzema obliko mrzlične aktivnosti trgovčev, katerim te trgovine groze z uničenjem. Gibanje se ne omejuje samo melju zanesljivih informacij štiri do šest milijonov brespo-selnih delavcev v Združenih državah v tem momentu. "Priznavam, da ta vsota denarja ne bi dosti pomagala predložil resolucijo, da'je na te- na got^ ten?ve*HnoRtna podpora je $1.80 na meaec za družino treh oseb. Minimalna vsota za preživljenje treh oHeb na Poljskem je preračunana na $13. Iz tega je razvidi "o, da so delavski sloji izroče-"i Ml in pomanjkanju. Generalna stavka vbMat 0Hyj« I'kh» delavcov ostsvllo vas gra-lilveno delo v mezdnem gibanj« # Kaaaas Cky. Mo—Dne 1. ">*rca je prenehalo vse delo na *tav I »ah v Kansas Citjju radi generalno aUvke stavblneklh «Mavcs? vseh organiziranih '^ok. okrog 4000 po štsvilu. Stavka je prišla, ko jo organi-**ijs delodajalcev dala delav-'It ima t, da morajo Izbirati n «prejetjem stare mesde v cogodbi ali štrajkom. De-'«vd eo ae odločili zs štrajk. * hova zahteva js poldnevnik 1 "dnu s plačo pot ln pol dneva. ). izdali ao apel na fu protT^ilSžfiUr ^la^îft^Se^g __,________________kam. Statistika dokazuje, da je "Kakor vse kaže, je v teku povprečna mesda 75% prodajalk $13 na teden, ostalih 26% pa prejema le $10 tedensko. Kolikor se tiče organisiranih delavcev, jo vredno notirati fakt, da so bili mnogi bankirji in trgovci nasprotni poizkusom delavstva, da se organizira v svojih unijah, sedaj, ko jim je pričela toči voda v grlo, pa apelirajo nanj, naj jim pomaga v boju proti zinejo verižnih trgovin, ki jim groze s poginom. . W. K. Hendereon, ki je hud nasprotnik verižnih trgovin in jih napada pri vsaki priliki, je obenem znan kot vnet zagovornik odprte delavnice in je ob neki i>riHki insistiral na avojo pravico, da lahko plačuje svoje delavce kot sa njemu zdi in da mu pri tem ne more nihče ničesar u-ksaovati. POSTNA UPRAVA IN DEFICIT Subvencija Is nizka poštnina ss revije In časopisje vzrok deficitu Wastiingtsa, D. C. — Letno poročilo Curtls Publishing Co., ki izdaja "Saturday Evening Post" ln druge revije, znsči, ds bo imel predsednik družbe Cjrrua H. K. Curtls le akademsko zanimanje v agitaciji zs državno starostno pokojnino vsaj to loto. čisti dobiček Curtls kompsni- ftv preteklem letu je znašal %. To je bilo najbolj dobičkonosno leto v zgodovini kom penije, ki Js bila ustsnovljsns pred petnsjstimi leti. Cisti profit Je znašal $21,134.000, od kstere vsote je bilo $14,200.000 izplačanih delničarjem v divlden-dah. ' V zvezi s tem poročilom jo potrebno notirati. da ja zvezna pošta izkazovala v preteklem Isto $£4,000.000 deficita pri pošiljat vab drugega razrsds kot ao revije in čsšopisl. 8t*venclJs i* dajatsliem je eden od mnogih vr rokov. ki pojasnjujejo ogromne profit* Curtls kompsni je. ki jih vleče Mno od svojih investicij. CMcaga; D., torek, 4. marca (March 4), 1930. litt, Act ef Oct. S, lllT, authorised un isas 14, ma aSESS Uredaiik! »n 'uprevniàki proatori: 2667 8. Lawndalr Ave. Office of Publications S66T South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 41)04 on »6 00 ïrûL STE V.—NUMBER 53 Ameriško delegacijo v Londonu zahtevajo domov Weshfcigton. D. O—Senator McKellar Is Tenneaasejs jo sada j i petek v zbornici pozval predsednika H sever Ja, naj pokliče ameriško delegacijo na mornariški konferenci v Londonu domov. McKellar jo dejal, da ni najmanjšega upanja, da bi konferenca zaaanjiala mornarice ln naši delegatje samo čas trstljs v Undonu. Francija, Italija In Japonska hočejo imeti večje, ne manjše flote. NESVOttKI KOMUNISTI V MED-SEMJHI BITKI Raabiii so stole ln rano, n^tar Jo doanoMrsIl dvo-poUdJa ukroti la obe fMtkdjl In Jih pot zaprla — V nedeljo po- Tovarnar proti starostni pokojnini Sargoat meni, da bi državna ata-rosžna p^Jnina pomenila ko- Weshlngton, D. C. — (F. P.) -<- Nool Sargent, bogat tovarnar in načelnik protiunijske Narodne asociacije tovarnarjem jo v svojem govoru, ko je hi! zasli-šsn prod odsekom za delavska zadevo, ostro napadel federalno legislacijo v prilog starih delavcev. Zaeno s Sargentom je nastopil prod odsekom Jaa. M. E-mery, lobist ssociacijo tovarnarjev, ki je izjavil, da kongres nima moči, da bi se bavll z sadevo starostno pokojnine. Sargent jo argumentiral, da je imelo rimsko cesarstvo olstem ixedo dvorani ne s poli-Pač pa ji in ko-Bila je silna odtomljsnimi js naredila desničar-te dvorano šlo v zapor, so polomljeni New Y poldne so vellkiH cijo radi med komi^nlsti munisti levičarji, bitka na péèU in nogami stolov policija, ki ja jo in levičarje is in pet kolovodij Vsi stoli v 4v in vse šipo na oknih pobite Levičarska ali ofidelna frakcija je iipela spominski shod aa pokojnkn C. E. Êothenbergom. Prišlo je 200 omI , ki so plačale 25c vstopnine. Zunaj je stalo šest policajev» k so pazili na mir. Tedftj ja pr ropotalo dvajset krepkih moža carjev desničarske frakcija.-fabnlli ao policaja proč là vdrli v dvorani brss vstopnino. BU je! lep topsl, ki ps ni trajat doli», Desničarji ao bili prenaMPsai ta po metan i k dvorane. Todaj js priftla desničarska pomoč M okrog 30 moških jo ponovna naskočilo dvorano. Msdtom;jf policija tudi klicala na pomoč in pridrvelo je Mtla so je trio-pa fcpet nI trajala le abasnU polici je imelo rrmsao ceaaraivo oiaiwm ^^ nolicajsv 2 za podporo starim osebam, kari ^¿¿jJ w je veliko pripomoglo k propadu Tofot Jb pollcl. mogočnega imperija. To je de ki jeT^tala desničarje in stvo k ga ^potrjujejo zgodovi. ličarje ^ dvorane. Dva poU-narji, je doji Sargent Citiral ^ ^ polj* v am- je izjavo dr. Wm. Stearns Da- ^uUnéneé vjau k«dravnlku, da visa, profesorja zfodovine nalje obvtggl državni univomi v Minnesota ki | pirsnJa državljanov kot stalni dtl ekonomskega sistema, obfo-jená poginu na sličen način ^ot, je propadla *imaka država. Stçemljo^js socialistov grada za tam, da napravijo ylado y-hovï>o razaodnico v ekonoms|ih zadevah. To pomeni, da bi moral biti vsak posameznik odvisen od dešave, ki bi izvajala končno kontrolo nad njegovim življenjem, je argumentiral Sargent. Pod takim sistemom bi ne bilo ljudstvo gospodar vlade, temveč, vlada bi zagoapodarila nad ljudstvom. Socialist! ss o-, grtvajo za program, ki bi napravil vaškega posameznika odvisnega od državo, od katere bi pričakoval pomoči in protekcije. Tak program bi oviral razvoj industrijo, ki bi bila vržena v stagnacijo in vsak napredek bi bil nemogoč. Sargontovo argumente so hitro pobili Abraham Epstsin in republikanska kongresnika Win-go in Swing, kl so Izjavili, da tovarnarji, katsre rsprgzentire Sargent, že sedaj mečejo stare delavce na ceeto In jim tako o» nemogočijo priliko do zaslužka Nobena oseba, ki mora delati r. rokami, si pod sedanjim ako nomsklm sistemom ne more pri hraniti sredstsv, ki bi jI Jamčili varstvo prsd pomanjkanjem ns atara leta. Obdavčenje tistih, ki vlečejo veliko profits potom iz-korižčanja delavcev. Js pravična zahteva lz dohodkov davkov, Id bi Jih plačevale industrijske u-*ta ho ve, bi ss lahko financiral sldad« Iz katerega M ae Izplačevala podporo stsrhn dUsveem. 300,000 svtsv Washington, D. C. — Ameriška avtna zveza domneva, da Js bilo v prejšnjem lotu prfcUšno 300,000 avtomobilov ukradenih v Združenih državah. Veliko število ukradenih avtov služI ss prevažanje pijače is prt bančnih ropih. apa seal« peüva SSrL Delavski oval al_________ posočs, fa Je trg prenapolnjen z deUvdpft* msterislam ,',< »*. Wssh*s#sn, Dua ski dola vol |o bili posvarjsnl, naj ns prihajajo v glavno mesto za delom. V okrožnici, kl jo je izdal washtogtonski stavblnskl svet, unijštf uradnik! izjavljajo, da stavbŠMlm dsla počivajo in da jo mnogo domačih stavbenikov brss *ta. Okrožnica jo bila razposlani na vse etavblnske u-nlje v drugih mestih in delavskim svetom. Veliko 4MevsnJe, da bo vlada pričela! gradnjo admlnlstra-cljsklh poslopij, Ja zapeljalo mnogo staabenikov, da ao prišli v glavno lasato, pričakujoč da dobe uporfltsv. Tako so bili no-vodošlod rasočarani, vrti tega so ps izgubiti ttmogo denarja, kl so ga isdali as vsžne stroške. Vlada jo prdd meseci prlčels gradnjo trsh velikih poslopij In to Js t«di vse. Poslopja so skoro dodelana, o gradnji drugih, ki so v načrtu, pa ni nič sna-naga, kdaj aa prične s konstrukcijo. letos v Bvrspi Ženeva. 3. msrea.—Ligs narodov poroča, da so smsriški turi-stl poleg drugih potrošili $300,. 300,000 v Evropi v lotu 1327. Lswlasv brst dobil vladso slut-bs Wsshington, D. C. — Delovni tajnik Dšvts Je imsnovsl A. D. I/swisa, brata prsdssdnlka ru-darska unije, pomošnlm direktorjem zvssnega uposlsvslnegs urada. A. D. Lowis Jo bil prej načelnik državnogs rudnišksga deparUnsOta v Illinoiau. Njegova nova Služba uUjučuJe hiranje |k m»i i o brasposslnosti in adminfstracijs v ladnih uposls-v s Ink. Uirls bo prejsmal $4.300 letne plaČS.' Prodno ss Js I^ris odločil ss novo sluflsa mu js bilo ponuds-no prosta pstovsnje po Evropi, "ds študira tamkajšnja delav-sks razmsre." TUksrji flzvoljevall kraJšT ds-Isvslk Psoris. 111. ^ linijski tisksrjl bodo odaloj delali 43 ur na ts-den, to jdCtvs sri manj kot prsj, is masds Jkn Js bils zvišana za ss dolsr tsdenako. Nova pogodbe je že stopi Is v vdjsvo. Plača pleskarjev zvišana na $14 dnevno Chkago.—18,000 organisiranih pleskarjev v člksšksm distriktu ima od 8. marca daljo štirinajst dolarjev dnevno msade. Plača pleakarjev Js bila a tem datumom avtomatično zvišana na podlagi pogodbe, ki Jo bila sklonjena zadnja jeaon. Polog toga Imajo pleskarji petdnevni delovni teden. Zidarji a opeko, električarji. omotačl In pokladaki pamlh cevi Imajo $13.30 dnevne do. Vsi so orgaalgirsnl. Priprave za rudarsko konvencijo Lewisov lokal bo poglsl delegata sa zborovanje 8pringfMd, lil. — (P. P.) — Medtem ko ao strategi rudarska unijo promišljovali, kaj bo ato-ril Lowiaov lokal v Panami, 111., so člani to rudarsko postojanke odločili, ds pošljejo svoje dole. gate na konvencijo rudarjefv, ki N» otvorl 10, marca v Spring-fieldu. Lewisu sedaj ne preostaja drugega kot ds suspendira svoj lokal ln isds nov čsrter, ako noče še oetati dobroatojSi član A-meriške delavske federacije, trdijo uradniki, kajti akcija lokala v Panami postsvlja sebe izvan Lewisove juriadikoije. BkUestslJi rudarsko konvencije naglsšajo, ds Je ustsva UMWA potekla pred enim letom, kar pomeni, da ta organisaelja vač no obstoja. IndtaaapoHs, Ind. - John U Lewls je ts dni isda) poszlv ns rudarsks lokale sa IsvolHsv de-»_____^ ■ »"»▼•ncijejTpn l marca, tO je na Isti dan kot v Springfieldt|, v Indianapolisu. kjer jo glavni stan UMA. To Je nova Lewiagvs potsss, g fcste-ro skuša udariti oporno gibanje voditeljev rudarske uiilje dvt-najsu«a distr|)tU. Rudarske u-nlje ns polju mohkegs premoga so na strani upornikov In prtni Lewiau. Stalle »»ari aevjeto, m j Ljkjlu avaifUal a L^^il WW pVsVISSl S RPfll Protlvsrska kampanja se aada- I Ju Je; aadaljnih 33 eeritva m- prtih Moskva, S. marša. — Jospf malin, glavni voditelj dsoešnjs Rusijo, Jo <*J»vll dolg članek v sovjetskih listih, v katerem svari važke sovjete ln kofOunfelta po deželi, naj bedo prevtdnšjši v kampanji zs koloktfrieecijo kmetij, SUIis je bi se kulski (pre tja) s silo podih j forme; dstje Je proti zsciji kmetij v onih luršjlh, kjer ss alocijs ns Izplača sa drtsvo. To slasti velja sa revno tanubll-ko Turksstan in revna krsjs na aeveru. Kolsktivizacija SS nsj vrši le tam. kjer so raemer* za to ugodne ln potrebne. Liga b«xbožnikov belašl, da js bilo nadaljnjih 38 eerk ve in drugih svetišč zaprtih. V petih di-striktlh nI vol novsns oorkve in vsi svonovl so bili pretopi en I v indostrijsks svrbe. Dnaga vest v listih sa glasi, da je šest duhovnov Javno Izstopilo Is eerkva in izjsvilo. ds js vers le plašč sa kontrarevolucijo | Dimitrij flchuK*. vodja fsna-tlčns vsrsks sekta. Jo bil dksojsn ns smrt. njegov brst Js ps dobit 10 let ječo. nebutts se Je ns z i vsi 'tivsas duhs boga Agsfi ta Abdulaha". Njegova sekta Je počsnjsls strshovits orgije, pri katerih so morsll prlaoetvovatl tudi dsčkl In doklioe. Borah svari pred polomom londonske konference Opoaarja vsa svet, da breme o-borožovanja mora biti odloženo, drugače Jo *loSna revolucija neizogibna Waahlngton, D. C. — Senator Borah je zadnjo aoboto zvečer, govoreč na radio, opozori! narode vaega sveta na veliko nevarnost, ki prihaja, če ne bo sedanja mornartčna konferenca v Londonu uspešna. Konferenoa mora zmanjšat! stroške bojnih mornaric, ako ne, aajsdra svet v splošno revolucijo ln komunizem. Borah je rekel, če pet velesil, k! zborujejo v Londonu ln kl so bile savssfilki v zadnji vojni, ne more doseči sporazuma sa zmanjšanje mornaric, tedaj s tem priinajo, de so njihovi podpisi na Kalloggovem paktu In drugih ptalvojnlh pogodbah le prasne črkj In narodi nimajo ničesar več upat! od obstoječih vlad. Vse poje v Londonu bi morale blty Javne. Borah Je ožigosal angleške to-rije, kl ovirajo konferenco v javkanju, ds Velika Britanija ligubl konlrolo morjs. Iagubl Je vseeno^ pa naj konferenoa izpade kakfr hoče. Morje ne smo I posamezni dr-vsem narodom. Cas proklamira v mod-I, i* vsa morja narodom. "Časopisi so spet polni poročil In rseprav o pomanjkanju spoštovanja- do oblasti in o vztrajajoči komunistični propa- znagal v bH-klzjordl Nprašanja glede podpiranje l>i r/poMelnih Izzvalo nesoglasje pripadati žavi, pač Je še, da narodni pripadaj àeom brst vzroka, in dandanes Ja ker vse vlade ns tvetu zapravljajo ogromno vsote denarja sa armade, bojno ladjo in novo orožje. Ali more biti kaj bolj ironičnega kot Je dejstvo, da ao vso dešele ns svetu podpisslo zaveso, da ss no bodo več bojevale, medtem ps žs vedno imajo 80 milijonov mož pod orožjem In večje bojne mor-narloe kot prod zadnjo svetovno vojno T" • lAMtdon. — Nekaj dni prejšnjega tedna je iagledalo, da ss bo razvila ootra bitka med člani Sbornlce lordov ln delavsko vlado. Predloga sa llberalizlrsnje raadetttve podpor brezposelnim delavnem je tvorila podlago sporu. Ko Je bila sadova predložena sbornlcl lordov, so ti skušali o* ms j iti delitve podpore breapo-selnkn na eno leto s poasbnim a nve ndm sntom, Zbornica poslancev je odklonila amendment, toda lord! ao še nadeUt vat raj aH pri avoji zahtevi To je dvignilo pereče vprašanje: AH* Imajo sristokrsti v sbornlcl lordov pravico amsndi-rati prsdlogo in preprečiti Iz-plačitev denarja že potem, ko Je zadevna predloga bila sprejeta v poslanski zbornici T Laboritje so bili pripravljeni, da vso stvsr predlože vollloem in to tudi v alučaju splošnih volitev, Trdili so, ds si lordi prisvs-Jsjo pravico vetiranja predlog, katsrs jim Js bila odvsota pred desetletji. Promljer MscDonald js odločil, da se ne bo podajal v ekstremnosti. Ns njegovo prizadevanje je bil aprejet kompromis, s katerim je prisili Sbomi-eo lordov ns kolone. Ns svojo stran Je pridobil Uberalce. ds so . glasoval! za njegov načrt, da se i la slomljsns opozicijs lordov In laboristska vlada ss je proslsvi-la a novo smsgo. Vlada preprečile farmsko kriso Chlcago. — Alezander Logge. predsednik federalnega pomožnega farmskega odbora, Je na-znsnil zadnjo soboto, da Jo far-n»sraka Žitna korporaclja prenehala ' kupovati pšsnioo po $1.18 bu3slj. Korporsoijs js sporazumab s farmskim odborom nakupila toliko pšenice, da ao cone as Žitnih borzah spat atabilisirine in kriza Je bila od-vrnjene.' Podržavljanja radia v irfnJe ffstssuni dlgaifj>Tjo h Krvave vaMive v Argsatlsl Buenss Aires. Arg., 3. mares — Aast osSb Js bilo ubétlb In 20 ranjenih pri včerajšnjih Isgrodih v teku volilne ksmpsnjs es kon-greens volitve širom rspabiik» Argsnkins. „ ^ ^ §. Toledo, — Or, EWrood Row-aer, poator prsSbitsrlJansks cerkve, se J i hotel ns Isstno oči prepričati o brseposslni sltuaci-J! v tem «pestu. Preoblekel ae Je v obleko aavadasgs dslsvcs In šel Iskat dela nred tovarne. Obi-akal Je 10 največjih Industrij-ekih podjetij, a povsod Je bil sa-vrnjen s drugimi delavci vrsd. ki so stali v dolgih vrstah prsd tovarnami tvojs izkušnja, kl so značilna s oefrom na brssposelno situacijo, Ja opisal v tukajšnjem dnevniku. V svojem opisu svari cerkvena organizacije, naj n« zagovarjajo tovarnarja ako nočejo, da bi da-Isvsks mase nastopile proti hI-navščlnl duhovščina, kl as Javno sli tajno strinja t Industrijsko svtokracijo. Brezposelnost v Toledo Jo a-kutna žs ad masses Junljs prej-šnjsgs leta. Ovsrisnd svtns to-vsrna, ki Je uposlsvsls do 23,-000 daUvsev, jih tms ssdsj Is oe krog ssdsm Usoč In še U delajo par dsl v tednu. Vlads bo predložilo zadevno predlogo v poriomania Ottawa, Kanada. — Ko se kanadski parlament an ids na svojem ssaedanju, bo najprej razpravljal o vladni predlogi sa podržavljanje radJodeJntti postaj. Ta akcija js sledila priporočilu kraljeve komlaije, kl Je bfta I-menovsns prsd Šestimi messci, da Isdsla načrte !n Jih predloži vladi v presojo. Začetni stroški podržavljonja radia so preračunani na šest milijonov dolarjev. Vlada bo ogradila sedem velikih oddajnih po-staj, dbatojačs privatne postajs pa bo vzela pod svojo kontrolo. Medtem ps radioposUja CK-AC, kl Js sns najvsšjih poaUj v Kanadi v rokah privatnih Interesov, vodi sktlvno kampanjo proti pod ržs v I jen Ju. Vtis ksmpsnje na prsblvslstvo Js nesnatan in kompsnijs, ki Isstujs postajo, Je rasočarsna nad rsaultatom. Kaneta aa v mnogih ozirih raslikujs od Združenih držav, posebno kar as Učo podržsvlje-nje Industrij In ¡»rometnlh erwl-atov, Kanadčani so si prldrfjiH veliko izkušenj pri državnem o-brstovanju Javnih naprav in ae na strašijo pred podržsvljsnjern Industrij Katoliški dijak prelayel duhmna South Bend, Ind. — llarold Almpson, 21-letni študent ns tukajšnji ksUrHšk! univerzi Notra ime, Je bil t<* dni arstirsn. ko Js a konjskim bičem prstepel ks-tollškegs duhovns Petra J. lisi-serja r univerze Duhoven je bH tako peljati v bolnišnico. Pretep je bil isvršen ns dijsš-kam pleeu, kl ga Js vodil duhoven. . / AnsUrlje pikrim v | Boat on, Msaa. — Prejšnji ts-dsn js bilo sratirsnih nadalj nih sns jat aUvksrJev. kl so plkets-rsli pred neko olrlsčllno tvrdko. TOREK, 4. MARCA. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT CLAMI.O m LASTNINA »LOVKNSO NAHOD NE FODPOS-MS JBDNOTt S amé Niraliiui m MruArrv» d rt*». (i«m Cfckaea) to Ka»e-d» MM M l*u. H« M i«! Ma. flSS - UUt m tUMa** i« CUmt« 17A« e»tv M«., M» M jM Ma; m »«•- H.MertMl^ rat-. ty UniuS HtM- (mf ^ c.m4. MM mt r«Mf €».***• aai Cl*m «Ti« forric« OMlUlH MA# P"* a* časopis sli pa oaefca, naj bo dosleden, ak<> ni to, sluši s svojim hlinje-nJem le kspttslismu. Prihodnjo Jesen bodo volitve v ras nlh driavah. Izvoliti bo trebe rasne funkcionarje v poetavodejne shornl-ee. Ako hočemo delavci nastopiti > lah volitvah S svojimi kandidati, mo meto Imeti organizacijo in blU njeni člani. Kjer še nimate sorielUtlčnega kluba, ustanovite ga brez odlašanja; kjer gs obstoji, pridrušite -e mu in postanite aktivni člani. Ilelavaka oigaat«a< ijs ima velike naloge, kate re bo tšvršilo le oapnisitaiio delav sivo. Vaak naj skuša pomagati po avojih najboljših nu#eh In napredek je sagotovljen. ■^^■^■^h^^MIs inta pač pa isss tadl dn^e koristne femene, to je podirati duševno kskor tudi na kulturnem In gospodarskem a. Ts poatojaška je tt»df veauio zpolnjevala dano ji naloa» do danes, paaso da tadl ss naprej ne bode grešila pots, katerega so začrtali Mil prvi ustanovitelji: za boljšo bo-noflt in veš svobode sa aaa Slovane kakor tudi sa vse ostala deJsr«* \rom sveta. Danes po peti ad vaj satih letih u IruSivo Orel št. 21 pripravlja ns »vpjo jubilejno proslavo, katera se a>de vršils 4. maja 1»Š0. Izvoljen odbor, kl bo skrbel, ds se ta po-nembni dan proalavi po najlK>ljši či. Odbor je prišel do saklju&a, ia ga povgbj vsa sosednja društva, <*kor tudi vsa ostale Slovane po Co oradu, da skupno poksšcma našim pionirjem, ki so bili prvi na zapsdu ki se zaaejali seme, katero dane« rodi toliko obilnega sadu širom Uni-je. ^^ Program, upamo, bo obširen, tako la bo zadovoljil vsakega; natanšnej » podatke poročamo pozneje. Odbor je sklenil, da apelira na' vas puebl 4k*. kakor tudi soeedna društva, da na ta dan ne prirajajo veselic, da ne bomo eden drugemu delali konkoren Upamo, da bodo društva upošt«-vsla U apeal. Nadalje apeliramo n« članstvo "Orel", da gre na roko odboru v vsakem ozlru. La z zdruše •tirni močmi se bo dalo kaj napraviti. Za- pripravljalni odbor, Fr*sk Beltezar. Prsds vanje grafa KaroJjrlja 8t. Loals, Mo.—V nedeljo sv^šer dne 16. marca je pred tukajšnjim lavnim forumom predaval grof Ku roljrl, prvi predsednik ogrske repul> like. Govoril je o fašizmu, kl op» ¿a mir v Evropi, predvsem ps o IsiU stovskih grozodejatviji na OgrAem In v Italiji. Fašizem je tudi močm razvit v Avstriji in na Poljskem. Ku roljrl Je še posebSo ožlgosšl Museo linljev pakt s Vatikanom. Njegov govor je bil itredno sam miv in bi ga bil moral slišati vsak dc leveč. Vendar pa je bU shsd alaln» obiskan. Ka njen niaem opaaM no benega Jugoslovana is naše koloniji Kaj je temu vsrok, ne vem; vendar je bil shod primerno oglalsn v tu kajšnjem časopisju. Na tisoče je delavcev, ki so brez dela od tri do šest mesecev ali pa še dalj časa. Ni maje ps Časa, da bi prišli poslušati dobrags dsiavskega govornika, h verjen sem, da ni več daleč čas, (co bodo vpraševali, kdaj in kje bo gov» rH kak delSvski govornik, ds gs labl o poslušajo, namreč takrat, kadsr bo kosti ss šupo in ne denarja sa ga-lono gazo lina. Pred nekaj tedni je šlo okrog 300 delavcev do mestnega župana s proi-ujo, ako ims kaj deU. On jisi je dŠ^ govoril, ds Jim ga ne more dati, ker ga ni U» tudi ni apropriirana nobena vsota za javna dela. Uverjen < tudi, da bo prihodnjo zimo še slsble kot je sedaj. Jaoob SUnčič. Rov dr. Uy*a. katoliški aoclolt»g v Waah-inglonu, ja te dni rekel pn*d justičnim odsekom nižje kongresne zbornic**, ko je označil svoje stališče o prohlbkiji, ds predssdnUi Združenih držav ni najvišji aa hrbtenice, ds bi to ns giss povedal. Kadar b<» Ameriks imet« pred-M-dnika in kstgrss s hrbte tu.... na kateri ne bo nihče sedel, ne bodo kukluktarski niti rimski uadjtvei diktirali bedastih moralnih zapovedi ameriškemu ljudstvu. Kolik•• casa še? e voatjo ps pouliča» šrleaniSS*. Ali , . r.ateri asSkrae Ust as uredaHki i-ls- MiUrsakre Oital sem dopis nek? Kaj (kL same ^ort ia ¥unny' ^ jgnwaskee v 47. številki Prosvete, ¡„ podobno Sivo. če «sam» iz <»- pod katar*! Je podpl^llmialist.' opisa to. agubi vso vrednost pri ljud- ee, kar mi je prišlo Sa aalSel, je »tvu, ne bo cirkulacije ne oglasov in kako to, da je uredništvo, ki je čeeopis mora prenehati. Kar so do sedea vedno naklonjeno agitaciji la»oplsl privatno podjetje, aato pl- Alovenekegs doma, dopustilo, Šejo tako kot večina ljudstva zahteva „i da prinašajo dobiček. Zgoraj sem podal kratek obris Kir-o> jevega govora. Komentar naj si či-tatelj sam napravi, kaj sme delav-Htvo od SUačanSko-kapitalističnih ča časopisi privatna podjetja, zato pi-vzetl na*i j.lovenske «UUiavala v p«%i vrau Alt npši pionltjl m ai«o da» eatraSHI. saevdail ee m. da an PSp^i tu v Pseblu. ne m n vrana Cleveland. Oklo.-V nedeljo zvečer <|ne 16. febr. jc v Superior building predaval Jame« P. Kirby, uiV-dnik "The Cleveland Pressa." Pradsvsl je » ameriškem dnevnem časopisju. Is-vsjal je sledeče: Ameriški dnevniki sa trgovska podjetja, ki obatajajo In Ishajajo rp-dl profita. Kritiki, ki pravijo, da M mdfeli časopisi Isobraževati ljudstvo v socialnem duhu, ne pomislijo na to, da so veliki dnevniki nod privatna firmo—privatni blsnls. Sole so ljudska lastnina. One so pokliesne, da ljudstvo laobrašujejo socialno In ekonomsko ter ds pravilno tolmačijo marksisem. Današnje šole jemljejo v poštev samo dvs stranki In te so edl-o katerih dobi snanje učenec v šoli. Zakaj ljudstvo ne protestira proti priatranoetl teh ljudskih ustanov? Gotov sem. če bi po šolah prsfrilso tolmačili marksisem-soclsliaam enako kot tolmačijo republikansko in demokratsko stranko, bi la teh učencev, ko dorastejo, postalo devetdeast procentov socialistov. Kako pa sodnljeT Uudatvo izvali sodnike, torej so ljudski slu tehniki. Imamo pa ogromno večino sodnika*, ki os odločajo sa dobrobit večino Ijudatva. Odločajo v prid male skupi-ne, v prid privatnim korporarija«. Na primer, v delavskih «porih izdajajo indiunkšne. Dalje, kakšne obsad-be iarekajo napram bogatim In revnim kriminalcem? Kje je večina ljud* stva? Zakaj ne protestira? Zaksj pošlje tik« pristranske ljudi v tako vaš-ne urade? Pr (lično tako je s v vezne administracijo, državno in mestnS. Mnogo uradnikov «e je že mnogokrat javno pekaaalo, da ao proti ljudskim interaeom, pokaaali ao, da so «vesti služabniki privatnih korporacij. Ko pa pridejo volitve, jih ljudatvo z| gromno večino pošlje naaaj. Vzemimo za primer jesenske volitve v New Torku* Gotovi vplivni časaptal ao agl-tirali sa Norman Th»masa kot edine zmotnega in poštenega kandidata as šupens Idudeteo je s ogromno ve#|. no penovao tavolilo temantUkegs kandidata. Dalje je govornik poudarjal Zakaj ne pitejo meščeneki čaaop... več o •oriallatični «tranki. markeismu la e drugih delevaklk problemih? C lavni vsrok Je. ker vlade premalo unl. mania med večino ljudetfa. Kadar as bo ljudstvo saalmalo sa Ute proti)*, me. bodo tudi čaaopUl prlmoranl s ♦stik pisati, da ssdoeetjllo šitetelja. 1'rednikom Je vseeno kaj pišejo ker Ssvtce iz Caaonaburg, Ps^-V aoboSo svešar^ dne 15. februarja je Isaal oanonabur škl pevski sbor "Dlirija" v dvorani druStra "Poetejnska jama" It. 138 SNPJ svoj prvi koncert v tej sezoni Koncert je bil vpriaorjen z telo le-pim sporedom, kl jo obäneWu jako u-gajsl. To ao pokasale mnoge ealve aplavza, s katerim je ljudstvo pojta-zslo, da so pevci dobro izvršili svojo nalogo. Ta koncert Ilirije je bil res velik moralni uspeh, ni pa bil toliko v K'ootsgm oziru, kajti poset je bil prav msjbeo. Ko sem čltal oglas v Prosve-tl, sem si mislil, da bo dvorana nabito polna. A smotil sem se. V resnici je bilo tisti večer precej mrzlo vreme, vsSeno bi lshko napolnili dvorano sami domačini. Rojpki, zapomnim/) si, da ima sedaj pevski zbor "Ullrija" precej do brih Pevskih moči, kl so trudijo in irčvujajo marsikatero prosto uro ča-za sa povzdigo slovenske pesmi. Prizadevajo si slutiti petju ter ga dvig niti med nami na najvišjo stopnjo; zato po mojem skromnem mnenju zaslužijo, da jim damo in Audimo vso mogočo oporo. "Ilirijo" podučuje Rudolf Pteter šek, ki je selo dober sborovodja, kar *>e je pokazalo na zadnjem koncertu Seveda se bile tudi male hibe, ali ka teri koncert jih »ima? Pred aeboj amo imeli vso prerojeno "Ilirijo," da sam niai verjel svojim ušesom. Pri koncertu je sodeloval tudi fini otkeeter pod vodstvom g. Henry Smrekarjs. Drugi večer, dne 16. februarja, amo imeli zopet priliko videti naše Pionirje. Tukajšnje angleško poslujoče društvo št. m je nam vprizorilo svojo prvo igro, tridejanko "Izobčen iz šol*" {Kicked out of Collage). Priznati moragi, da ae mladina veliko bolj «Sinteresira za svoje prireditve kot pa mi starejši, kajti dvorana je bila nabka polna ne samo mladine, marveč tudi atarejšlh članov je bilo veliko. Igra ja bila dobro vpriaorjena in ja prav ugajala občinatvu. Ena napravil np^t ja pri nas, katero bomo morali temeljijo odpraviti, to je, tU se,bo, občinstvo pri 'predstavah zadržalo bolj Uho, ker v sadnjih sedežih radi vellkaira .šundra ne morajo slišati igralcSv. Tukajšnji dramski klub "Soča" se prav pridno vadi v drami "Sin," katero namerava vprlsoriti koncem mar ca, kar bo pravočaano oglašsno i listih. Naj aporočlm javnosti, da smo tukajšnji Slovenci pričeli pohajati večerno šolo tri večera na teden. V Pri bilo, bilo feji ■STis šel v tisk dopis tako razdirajoče vsebine. Potem sem pa tudi pcečital kolono Tedenski odmevi od A. G srd na v isti številki in si mislil: Ali bo do-tični "Socialist" prečital tudi to, In ali pe bo vsaj malo zarudel ob čita-nju? Ker nimam drt|gega dela ¿ot prodajati delaisa In čuvati prazno stsvbišče, si ssm dodan> W,*S n Princ je priakakljal aa aodnijo radi prepira dveh mot, ki se nista mogla sporazumni, oegsv Je pes. Jerry fterktt je trdM, da je Pri* njegov, Frank NarM ja pa takisto prisegal d* je pes njegov, toda Setftič gs je ukrsdd > ka sta oba sedels na sodni klopi in pes je čep^> pod klopjo. Sodnik EIHot al Imel rad pasje obrsvnsvf. Hotel je imeti hiter konec, zato je dlktirsi *>; lomoaeki predlog: Seriell naj se postavi k steni aa desno. Nar« na levo ia 1 - nsj ostan* 3 sredi. To se je zgodilo. "Zdaj pa kliči U p*. Oba sta kHcsls t nsjmilejšem "Princ, Princ, Pritcr — N«. Pes je no Ignoriral oba. pač pa Je skočil k sednik«» mu oblica) hla^nieo. Sodnik al kaanoxs " radi žalitve aodMa. temveč je vse tri spo« domov. TOREK, 4. MARCA. prosveta Vesti iz Jugoslavije ] cioVESNA OTVORITEV 1 ¿4DGONSKEGA MOSTU čez WJRO (Izvirno) Ljubljana, 9. februarja. Danes »o ob navzočnosti viso kih jugoslovanskih in avatrij-^¡h vladnih funkcionarjev o-rili „ovi most preko Mure ki veže obe državi, Avstrijo in Jugoslavijo. Od Jugoslavije so bili navzoči ban Sernec, podban pirmajer ter zastopniki lokalnih oblaatir Avstrijo pa ao zastopali vrhovni gospodarji drža-ve sam kancler dr. Schober, trzinski minister ter bivši predsednik avstrijske republike dr. Hainisch, štajerski deželni gla, var, dr. Rintelen ter podkance- lar ing. Schumy. Otvoritev je bila izvršena na posebno slovesen način. Zastopniki obeh držav so se sestali točno na sredini mostu, tako so zastopniki Avstrije slovesno o-tvorili njihov del, zastopniki Ju-foslavije pa drugi — jugoslovanski del mostu. Novi most veže jugoslovansko občino trga Gornja Radgona, z mastno občino Radkersburg • v Avstriji. Pred leti se je že pokazala potreba zgraditve novega mostu čez Muro. Tedanja mestna občina Radgona ai je pridobila staro Benkovo uanjar-no na levi strani Mure in to poslopje so hoteli porušiti, da bi se dobil primeren «prostor za dovoz novemu mostu. Zasnovane načrte pa je tedaj prepreči izbruh svetovne vojne. Po vojni so bili prelbivalci levega in desnega brega Mure razdeljeni na dve državi, Avstrijo in Jugoslavijo, in mejo je tvorila Mura in ravno sredina murskega mostu. To pa je silno oviralo in deloma tudi onemogočalo reden potniški in blagovni promet na meji. Ko pa so se razmere med obema državama zopet uredile in so gospodarski interesi prebivalstva na jugoslovanski in avstrijski strani stopili v ospredje, je prifcel lačrt, ki je bil Že zavržen, zopet lo veljave. Leseni most čes Mu-•o je bil že itak v slabem stanu, tako da so ga ogrožale celo se manjše poplave. Prevozna rži na pa je znašala komaj 100 (ilogramov. Tako se je čutila /elika potreba, ali leseni moet opraviti, ali pa napraviti no-ega železobetopakega. Daljše prizadevanje prebivalstva ii\ interesentov iz obeh bre-¡"v pa so imel vendarle uspdh. 'rišlo je do pogajanj 21. junija 1927, na katerih se je sklepilo, Novi most je bil res potreben in so prebivalci na obeh straneh Mure v mestu Radkersburg in Gornji Radgoni prav posebno zadovoljni. * Grške-jugealovanaka komisija aa ureditev meje s Grčije Tam med južnjaki vedno ni kaj v redu posebno, kar se meja tiče. Menda še ni bilo dovolj mirovnih pogodb ali kaj, da »e ne morejo in ne morejo ujedini-ti. Tako je posebno veliko dela z Bolgarijo, Albanijo, no in tudi Grčija ve vedno kaj novega povedati. Sedaj poročajo, da je jugoslovansko - grška komisija j?od predsedstvom generala Sta-vanoviča uspešno dokončala svoje delo, ki se tiče meja med Jugoslavijo in Grčijo. Sporočajo, da je bil doeežen sporazum. Meja je določena po liniji, ki je bila že leta 1922 določena kot pro-vizorična v pogodbi, ki sta jo podpisala še pdkojni Pašič Ni-kola in grški ministrski predsednik Venizelos.. Protokoli o doseženem sporazumu so že podpisani. Nato ae je seveda vršil običajni slavnostni banket na po-čast grški delegaciji. Jugoslovanski delegat je pa so potem odpotovali v Beograd poročat o deseš^ivh sporazumih. Ratifikacija sporazuma med Grčijo in Jugoslavijo bo izvršena v kratkem času. ZANIMIVE VESTI IZ BELAV-POKRETA SKEGA iržav. Štajerski deželni grad- *ni urad je prevzel vie pripra-e za izvedbo načrtov In vod-tvo pripravljalnih del zgradbe. m* decembra let* 1927 ao bili lz-ršeni načrti predloženi v potr-litev. Z delom pa se je moralo * »čakati, ker sta obe državi mo-ali dobiti tozadeven kredit. Ta [redit je bil proračunan na 350,-M avstrijskih šilingov, ali dva Milijona 800,000 dinarjev. F «i Proti okmitvi socijalne zakonodaje. Velika manifestacija delavcev in nameščencev v Zagreb« _ LJubljana, 13. febr. 1930. Delavstvo v Jugoslaviji se gib. Ije, kljub vsemu stopa ono naprej. Saj ve, da če nikoli, je sedaj v prav veliki nevarnosti, saj gre za ukinitev socijalne zakonodaje, delavske pravne zaščite in delavskega socijalne ga zavarovanja. V nedeljo,jfoe 9. februarja je delavstvo v Zagrebu zavzelo odločno stališče proti grdim nameram goapodarskih krogov glede predrznega poslabšanja socijalne zakonodaje in delavskega varstva. Zagrebški delavci in nameščenci so imeli dvoje velikih Zborovanj, na katerih so odločno branili svoje pravice. V kinu "Metropol", kjer je bilo največje zborovanje delavstva in nameščenstva je govoril centralni tajnik delavskih Zbornic v Beogradu, dr. Zivko Topa-lovič, na drugem zborovanju v pa je govoril m....................prostorih "Kola" . . _ la zgratle most na stroške Obeh delavski tajnik a. Berberovič iz Beograda. Njihova referata sta izzvenela odločno proti stališču posloda-jalcev in povedala, da delavstvo hoče miru, toda da ima pravico do aedanjih socijalnih ustanov in do osnovanja še novih, ker so te pomanjkljive in ne odgovarjajo potrebam delovnega ljudstva. Delavske socijalne razmere so najboljši protesti proti poslabšanj« delavske socijalne za k ono- -ruarj."!W bo bito W ^ ana potom javne licitacije to-adevna gradbena dela. Vse je "i" že v teku irf sreča vsemu tonu j.- bila še ta, da se je 11. »:«rca li)29 porušil vsled popla-' oni leseni most, ki je bil pra-1 /Kanec med mostovi na Slo-' "skcm. Z oziram na poruše-'i' star« ga mostu pa je zgradba :,,v v izmeri 29.6 m. Srednja *'l'rt na ima dva široka (5.5 > «u-bra. Ob straneh je lepo »delana železna ograja. Pre-letina znaša 400 kllogra-na.kvadratni meter. Celo-1 »troški v iznosu 2 milijona M"mk) dinarjev bodo polovično '"Mjeni na obe državi. *Vrt novega mostu je na-avstrijaki deželni grad-11 nsdsvfji dr. Josip Kre-i*r inž. Josip Truzaner. '•adbo pa J« vršilo stavbeno ""livije od Ing. A. Spritzer Iz ^hmjm. vi, ki ni industrijska, nad 150,| 000 delavcev brez posla. Na Zborovanjih so bile sprejete resolucije, v katerih zagrebški proletariat apelira, da se delavska zakonodaja ohrani in izpopolni z zavarovanjem za sta-rost in onemoglost ter v celoti izvaja, kar do3lej ni bilo. Velika Sborovanja v Zagrebu ao dokaz, da je delavstvo budno na straži za svoje soeijalne pravice. _ Nekaj Iz dežele Jugoslovan* lh komunistov "Pravda" je oficielni organ make komunistične stranke. Kot taka je zelo čislan in uvaže-van list ne samo pri boljševikih, nego tudi v mednarodnem novinarstvu. feevllka "Pravde" od «. januarja 1930 pa prinaša stvari, ki listu niso v čast in ae v hvalo. Vanjo ao neki Jdlroslovanskl komunisti napisali trditve, o katerih ve vsakdo samo to. ds so povsem izmišljene. Piše namreč o Jugoslaviji in pravi med drugim tole: i "Velika Je uspifnest komunistične strsnke v Jugoslaviji. O-ns vodi (!) nezsdovoljne In re-vnlurionsme delavske miHrtk« v stavke (t), po vaseh pa se vodijo oboroftene borbe med landar- jI in kmeti(!!). Novoustanovljena PriviNgirana agrarna banka prodaja imovino obubožanih gmetov. Kmetje pa ae branijo in upirajo a puškami....(!!) Socijalisti pa sodelujejo v vseh državnih komisijah(!), ki poslabšujejo delavsko aocijalno zakonodajo. Boj vodi samo komunistična stranka, ki se je na zadnjem letnem sborovanju otresla vseh oportumatičnih elementov in je postala okrepljena idejno' In moralno." In tako dalje.... Kot se vidi, znajo boljševiki sijajno lagati. Moj bog, kje je mogoče imeti danes v Jugoslaviji stavke, kje je mogoče, da si Jemljejo kmet je pravico s puškami? In kje je mogoče, da bi se izhod vsega tega boljševiškega pokreta videla vsaj ena glava komunističnega šefa, ki je propovednik silovite in zmagoslavne komunistične revolucije V Jugoslaviji. Na sledu za ponarejevalcen\ 20% kronskih bonov. — Pred dnevi smo poročali o veliki po-narejevalski aferi 20% kronskih bonov, katere so najprej u-gotovili v Zagrebu. Tamkaj eo aretirali nekega mestnega uradnika, ki je dejal, da je ponarejene lošne degeneracije, ko se vedno bolj odvračamo od zdravo hrane in hlepimo po finem pecivu in takih jedilih, ki bi se naj kar raztopila v ustih, da bi imeli naši zobje čim najmanj e dela. Mesto na vitaminih bogatega zmesaaga kruha, kakor je ie hvala bogu doma na kmeth (na debelo zmleta moka, v kateri so tudi redilni otrobi), se preplavlja trg z izdelki iz takozvano fine moka, ki je pa v reanici revnejša oa hranilnih snoveh. Črni kruh mora postati zopet naša dnevna jed, če nočemo sistematično prispevati še k nadaljnemu degeneriran ju našega zobovja! Navajaj mo h krepkemu žveka-nju že deoo z mlečnim zobovjem i da jim vcepimo Že od mladih nog potrebo izdatnega premlevanja zdrave hrane. Proč z raznimi sladkarijami, mesto tega pa masla na junesen kruh in zavil vanje aeolupljenega, vendar skrbno umitega sadja! Potem ne bd treba uvajati raznih žvekalnih aparatov, s kateri-mi si degenerirano človeštvo pomaga iz zadrege. Izdatno Žvekanje pa lahko o-pravjja samo sklenjena vrstu zobovja, bodisi mlečnega, bodisi stalnega. Zatorej ne žrtvujmo po nepotrebnem niti enega zoba, kar velja seveda tudi za mlečni-ke! Posledice so večje kakor jih človek v prvem trenutku lahko pregleda, -n? V ta namen Je treba paziti na vsako najmanjšo luknjico v našem zobovju, kajti njo se sačenja razpad zobov-ja, ki ga je treba potem na kompliciran in drag način nadomestiti, dočlm se zalije malo zobno odprtinioo brez večjih stroškov in bolečin. V Nemčiji je uvedel ta princip male luknjice profe-sor Kantorowicz za Šolsko deco in hoče vzgojiti na ta način srečno generacijo, ki naj bi zo-hobola sploh ne j>oznale. Odpadla bi na ta način v pozne j-žih letih tudi vsa zobna nadomestila, ako bi se hoteli ravnali mladi ljudje po teh navodilih tudi v poznejšem življenju, ko eapuste Aolake klopi. Priliko za to Jim naj nudi soeijalna medicina a svojimi bolniškimi zavarovanji, ki Jim omogočajo po ceni zobno nego. Pa ee oglasi morda kdo, od česa bodo pa potem ftlveH sobni zdravniki. Vač dela jih bode čakalo kot MRlaJ; vrhu tega pa ne bode tako delo le kapljica v morje (ko ae mašijo vrzeli posameznikom, dočlm večini ljudi j razpadz soboVje), ampak aistematič^n boj prof i zobni piškavoetl, ki naj s pro-fitaktičnim načinom zatiranja prvih početfcov zobnsgs gnitja it v mlečnem zobovju prepreči razširjanje le tako splošne bolezni. T tem SmMn deluje tudi sovjetska Rusija, ki lahko t* statistikami poslu*! v tem o-žiru. J stota k o seveds tudi Nemčija, ki prevozi provinco z ambulantnimi nanttetnimi avtomobili, opremljenimi z vsemi potrebnimi aparati za zobno zdravljenje In nego. Tak avtomobil m vstavi v vsaki vasi, kjer Je šola In zdravniki opravijo s svojim pomožnim osobjeir pri šolski decl vse potrebno delo, na kar pride na vr^U» sosed- nja vas itd. Tudi naša država je v tem smislu že pričela s prvimi koraki in sicer z ustanovitvijo šolskih poliklinik, ki se tudi že pridno bavjo z ohranjevanjem zobovja naše dece. Morda ni daleč čas, ko bodemo posnemali Nemčijo v tem oziru še naprej in bode deležna tudi naša vas blagodejnosti sobne nege šolske mladine. Vzgojil bi se na ta način nov rod, ki bode vsaj snal, zakaj mu je vstva-rila narava zobe, kar se dandanašnje žalibog vedno bolj pozablja. Zlasti marsikdo ne ve, da spada k amotrenemu ohra njevanju tudi skrb za one dele čel j ustnic, iz katerih zobje gledajo, to Je zobnega mesa. Brez pravilne nege dleani je ves trud zaman! Zanemarjanje zobnega mesa je druga/ rak ran^ našega zobovja in tem zahrbtnejša, ker terja ona Sicer povsem zdrave zobe, ki jih je tajna narava obvarovala pred gnitjem. Kaj hitro se taj^o zobno meso vname in vnetje se Jame sčaaoma širiti tudi na trde dele čel j ustnic in sicer na zobnioe, kjer posamezni zobje tičijo. Zobnice gine-vsjo bolj in bolj, dokler zob ne izpade. Vzdolž zobnega vrata so žepne dlesne (ZahnflHaeh-tasehen) legla neanago in zobnega kamna ae nabere v takih ustih kakor vinskega kamna v sodih. Zobne diesne postajajo vedno bolj ohlapna in krvava pri vsaki priliki. Krvavenje iz zobnega mesa Je aploh prvi enak in svarilo, da nekaj ni v redu. Zdravo in utrjeno sobno meao ne sme nikdar krvaveti! Ca čistimo in negujemo dlesen, čistimo obenem tudi sobe, nikakor pa ne obratno. Nega sob, ki ae ozira samo na taiete hi po|>olna la se prej ali alej bridko maščuje nad vsakim. Kako se vrši pravilna nefa,ustns dupline, je bilo že svoj čas natančni opisano v tem listu pod naslovom: "O zobni Mgl". Ce na kratko rekapltuliramo, opasimo, da ae ti trije temeljni nasveti za o-hranitev našega sobovja mod seboj izpopolnjujejo v celoto, ki brez enega teh treh faktorjev ni vsč popolna. Začnimo pri principu male luknjice. Ce ti* stavimo začetno gnitje soba, vačinoma ne bode prišlo do vnetja zobnega mozga ali celo sobne pokoatnioe, ki ž« precej ogrofta obstoj zoba. Izostali bodo kronični procesi, ki se odigravajo nad zob rti m i vršički ter škoduje-jo lahko tudi splošnemu zdravju. Taki zobje so že invalidi in računati je prej ali slej s njihovim izpadom. Tako smo prispeli do porušitve sklenjene vreUt zobovja, ki ne mor« vršiti več polne * veka! ne funkcije, kar m« občuti tudi pri prebavi saviite hran«. Sklenjeno vrsto zobov pa ogroža Šs prav posebno zanemarjena in vneta dlesna in v posledici tega obolenja pezeuie/.-ni h zobnic ali celega zobišča. 'i ako nastsn« cirrulus vliiosus (napačno kroženje), katerega rezultat je za posameznika precej žalosten, ker konča navadno s predčasno lzgu!>o našega žveka I nega organa, ki dajs človeku v zdravem, neporužensm stanju tudi na zunaj izgled lepote In privlsčnouti. Kako dru«eč«n je gpvor in smeh Iz zdravih, negovanih ust in kako soparna in sdbljajočs sapa vsje Is tak >-svanegs hrifota ustne dupline, do čssar mora prej ali slsj priti, če ne gledamo na temeljne tri nasvete zobne nage. Od male luknjice preko zanemarjanja zobnsgs mesa pridemo do istih velikih posisdic, ki vsdejo končno do sobnih nadomestil, Za- četkoma mali, skoro neopaženi vzroki končajo s velikimi spre-membami sa posamesnika, ki jih pa navadno spozna šelt prepozno. Po to6i avanvnj« je kasno, pravi pregovor. Izpadlega zoba ne moremo več nadomestiti polni meri» kaj šel« cele skupine zob ali celo popolnega zobovja. Razočaranje ne izostane. Samo jesa pomilovanja vrednih sobnih invalidov naj bi ae ne obračala potem le na zobozdravnike, marveč naj bi šlo tudi malo vase in se vprašalo, ako ni krivda tudi na strani posameznika, ki ae leta in leta ni brigal za svoja usta. Končno je Bobni zdravnik tudi samo Človek in nikdo ne more zahtevati, da bi bilo aegovo delo po)x>in«jie ka kor st varnikovo, ki z ustvari, tvijo zobovja tudi ni mog«l zadovoljiti Človeštva v oni meri, kakor bi si marsikdo v prebui ni fantaziji želel. Ako izpade lasten zob ali »e odkruii njega ogel, ne bode nikomur prišlo m misel bogv>kl«tstvo; če pa izpade umetni zob, ali samo plombica is kak«ga zoba, se vsakdo hudu-je nad onim nesramnim sobnim zdravnikom, ki dela tako pod vsako kritiko. Ne pomisli se pa nič, da je mnogokrat sokriva tudi pacijemtova prevelika ob Čutljivost in kup drugih sprem 1 ju joči h okolnosti, ki so dopustile, da je li prvotne mule luknjice nastala solina razvalina, ki kvari tudi aosednje sobe in povzroča trajno nezdrave razmere sa dlesen, ksr vse pospešuje razpad še onega, kar bi lahko ostalo zdraffo. Lahko bi končali z besedami nemškega 'pesniku, ki poje ne- zZ Daa oben ist der Pluch der b/isen Tat, Daa aie fortzuegen immer BAses muss gebgren, kar bi ae lahko reglo po naše na kratko, da tiči kletev sla ? Um. da samoro roditi zopet samo sle poaledice. ' ' (Zdravje.) POTROftNJA ENERGIJE PL EMU Pill Profesor finskega vseučilišča v Helsiagforsu dr. Ksrel Tiger-stedt js napravil več poskusov, da doiene koliko energije potrošijo Terpaihorni verniki pri lava janju rasnih plesov. Uspeh profesorjevega preiskovanja bo vaekakor močno iznanadil vsakogar, ki misli, da je ples samo prijstns zabava. Ako se preračuna sila, potrošena pri enem plesu valčka, na toplotno energijo, bi ta zadostovala, da naagrsje pol litra voda do 100 stopinj Celzija, V poraba sile za plesni večer pa je «naka, kakor pri drvarju, ki je poaekal kakih deaat dreves. Pri plesu Ju vrhu vsega ie ta neugodnost, da trpi srce daieko bolj, nego pri še tako u-trudljivem delu. Csrlaton išhte-vs že toliko sile, kolikor porsbi-ta dva bokssča v sni minuti. Dame so pri tem nako[|ko na boljšem, ker Jih pri plesu navad-no sučejo gospodje. Profesor Ti-gerstedt štej« med zelo naporno delo v prvi vrsti delo perice, potem delo drvsrjs, nakar takoj ■pride dolo plesalca. Dognanju u-čenjaka gre seveda vaa vera, se-tlo utemeljena Je zlasti trditev, da pri plesp močno trpi srce, tako kakor misli prozaični profesor in drugače, ksr Je morda u-čenjsk že pozabil, Najbrž je go-»pod profesor že precej star, sa-to vidi v ppsu ssmo nepotrebno potrošnjo energije, ki lil ae dals tako plodonusno naložiti, ako bi s« |m)i plen ne dvorane lotilo pranja, druga polovica pa M vas do zor« pridno cepila drva, v«ndar mora biti v plesu šs kaj drugs-ga, o čsmur se učsnjaku več n« sanja in čaaar on ns mor« isrs-ziti v svojih suhoparnih računih. DKLODAJALCI NI* !)R2K OBLJUB Zagotovitve, ki ao Jih dali pr«d-tedniku llooverju, da n« bodo , trirall mezd delavcem, ho pozabljen« Washington, 1). C, — Kako malo se je zaneati na obljube d«-Majalcev, j« razvidno iz sedanje industrijske depresije. Tovarnarji, ki so prišli v Washington na konferenco s predsednikom Hooverjem, in ao takrat svečano zatrjevali, da ne bodo trgali mezd svojim delavcem, so Pozabili na svoje obljube te na poti proti domu. Amoskeag tekstilna kompanl-ja v Manchester, N. H., ki Je poslala svojega prodsednika na konferenco v Washington, je pred nekaj dnevi odslovi pet tisoč delavcev, ostalim pa je znižala mezdo sa pet odstotkov, 8lična poročila prihajajo tudi iz drugih krajev, vsa pa dokasuje-jo. da tovarnarji d rte svojo besedo le takrat, kadar jih v to prisili močna delavska organizacija. --- preiskava razmer na haitiju Predsednik zamorskega učnega zavoda načelnik komisije Washington, D. o mean Hoover ju pred par tedni ii vzroka, ker so domačini na Maitiju protestirali proti aro« ganci b«la bo vredno Je doprinesti. ker to Je «dlna pot, ki vodi do l«pš« Ijodočnoati, katera n« laži na krožniku za nobeno «kupi-no d«lavc«v, It ud ar J I, proč s re-signacijo duševne otopelosti In obup« in na delo za prenovljeno unijo pod odkritjem novega gibanja. Kdlno v organizaciji, v kateri bodo prevladovala progresivna delavska načela, j« vaš« upanj« In vaša rešitev. -H«H »mi.«arle" f»iva, «»»rUti r»l«»*fc t \**4—m. m hm4 «• Ublr^i« i. U)tW la Saas v pmimM -fiiSirilmtoT S*U«s#t)l. TOREK, 4. MARCA."* Ozrl Mtnieni svoj e tovsriše. Lord John je ie vedno stal nepremično • kszslcem n» petelinu svoje težke slonovke, in lovski atrs* «n« je sijsls ii ponosnih oči. Ksj « vse dsl, ds bi lahko obesil slično glsvo med prekrlžsns vesla nad pečjo v svojem slbsnijskem zevetišču! A vendar je ubogal lastno rsaaodnost. Zakaj vssko nadaljnje raziskovanje čudežev nepoznane dežele je bilo odvisno od tega, da ne bi zvedeli o naii navzočnosti njeni prebivalci. Oba profesorja sta bita zatopljena v molčečo blaženost. V svojem razburjenju sta se nehote prijels za roke in tako stala kakor dva otro-čička vpričo čudeža: angelski smehljaj ae je razlil po Challengerjevem napihnjenem obrazu, Summerleeju pa je ublažilo navdušenje in spoštovanje sicer strupene poteze. "Nune dimittas!" (Zdaj odpusti, Sime-onove besede pri sv. Luki, 11, 29.) je napoeled za klical "kaj bodo rekli na Angleškem?" "Dragi moj Sumrmerlee, strogo zaupno vam lahko natančno povem, kaj bodo rekU na Angleškem," je odgovoril Challenger. "Rekli bgega. Ob mlakužah na dnu je vse mrfolclo mladičev in pošastnih samic, ki so sedele ns usrtjatlh, rumenkastih jajcih. Odtod, kjsr js ns kupu gomazela in s perotm! plahutala vsa ta golazen, se je dvigalo ono neznosno vreščanje, ki je ostalo v zraku, pa tudi zatohli, nepopisno zoprni smrad, ob katerem Je prihajalo človeku slabo. Vlšjs po obronkih «o čepeli, vsak na svo-JlOi kamnu, popolnoma nepremični veliki, sivi almcl, ki bi bili bolj alfčni zbirki posušenih in kouko SE doki z birln mrtvih, kakor ras Svlh živsli, te ne bi obračali rdsčih arepfrh o& In hlastali z debelim, mišnlcl sllčntm kljunom po mimo letečem kačjem pastirju. Zložene, velike opnsits peroti so jim skrivsle sprednje okončine/ In so fcgledall kakor orjaške staruhe, zavite v zoprne alte pajče-vlnaete rute, iz katerih so molele samo divje glave. Najmanj tisoč teh emrdljivih .pošasti, velikih in malih, ae je nahajalo v peklu, ki smo ga gledali _ "Naša profesorja bi iu najrajši .ostala ves dan, tako Ju je navdušila ta priložnost za proučevanje življenja predsgodovinske dobe. Kazala sta drug drugemu po skalovju rasmetene ribe In mrtve ptice, kot dokas hrane, ki se jo vživeli nestvorl, In sem čul, kako sta drug drugemu čestitale, ds se jims je posrečilo ugotoviti, is kateregs vsroks so vsdno našli toliko kosti tsh krilatih zmsjsv na gotovih krajih s jasno začrtanimi mejami, kot na primer v skalovju Green-Send ob Csmbrtdgeu: zdaj smo sami vidsli, da so živeli pterodaktlll kakor na primer tolščakl v velikih skupinah. zdelo, da se osel le prepočasi vzdihuje, zato mu je hotel pomagati z okovanimi ikornji. "Misliš, da boš lenobe paael ps dobro žrl, mrha ciganska! Ali amo te «ato kupili, da ta bomo hranili in ti menda še vse h gobcu prinašali? Si se zmotil, brate!" Osel se je res zmotil in kar razumeti ni mogel te spremembe, ki je pač mnogo nepri-.etnejša od prve. "Tako je torej z mano in tako dobroto bom užival! Lepa reč!" In res je prišel revež z dežja pod kap — kakor se govori. Da je ni mogel premišljevati, ker ga Je že vlekel hlapec iz hleva in ga vklenil. To je bil začetek konca t« žalostne zgodbe. Gospodar je sodil: "Včeraj si dobro žrl, jutri boš lahko spet; zato ¥ P» dftnes ahko malo postiš. En dan se že prestane, da še občutiš ne ... Pa včeraj al ves dan lenaril in počival, jutri tudi lahko ležiš; zato pa danes le malo umeje stopi, ne bo ti prav nič škodilo, ne!" S takim pozdravom so odgnali osla na delo. Do trde noči je garal na žgoč «m aolncu — brez jedi! Za aajutrek so ga pustili zaprašenega pri voz«, •za južino so ga zaprli v hlev, za večerjo pa pognali k praznim jaslim. Mesto odmora in pohvale so padali udarci, da se je zvečer revna živina kar agrudila. Utrujenost, od batin raabole-la koža in kosti in prazen želodec mu niso dali spati. Vsa bridkost prejšnjega življenja, ki Jo Je pozabil ob šopu detelje, mu Je znova stopila pred oči v še hujši luči. Premišljeval Je hudobijo sveta in njegovo pfočilo, ki se imenuje nehvaležnost, pristudll se «mu Je človek, izginili so vsi lepi načrti in zaželel si Je smrti. Smrt pa ni hotela priti; dolgo je namreč trpljenje, preden pride konec od gladu in pomanj kanja . i/1» DrugI da prvega. Z n ni tli ni* bdljši od _ brco in zmerjanjem so ga ob zori spravili pokonci za zajutrek. psovke, za kosilo prazne jasli, za večerjo trda tU. Lačen iz hlev», Itfen ves dan dfilaj in lačen pojdi k počitku 1 In Bog vedi, kako dolgo b šlo tako, če ne bi *e zmerom veljal oteri pregovor, da prazna vreča ne stfji pokonci. Ko je prišel tretjq jutro tretji gospodar in sunil osla — Jta ni «noge več vstati. Tudi druga brca n pomagala, ne bič osel je sa mo belo gledal s Izbuljenimi oč ml, kakor bi im>sl! «usmiljenja V Hrast ju pa se Je začel kreg in prepir, vas ae Je razdelila na eni strani sta bila ona dva kmeta, ki sta ugonobila osla, ka kor so jima očitali drugi, ki so bili na drugi strani. Od teda je nastal rasttor. Sosed se Je že od daleč umaknil sosedu, če bi se morsls srečati, žene niso pregovorile druge z drugo, otroci so ss sovražili. Ni bilo več sreče. ni bilo'blagostanja, in vsega tega Je bil kriv ubogi ciganski osel, ki je bil skupna last vse vssi . . . "fce bi bilo le to, me ne bi videli tako pobitega. Zaupanje se more vrniti, mesto se lahko zopet pridobi." "No dobro, mari me hočejo nazaj poslati v mojo domovino?" • "To bi bilo neprijetno, toda z Vašim bogastvom se človek povsod počuti dobro." "Ah! Moj bog," je viknil Su-derland, treeoč se, "ali je govor o tem, da me izženejo v Sibirijo?" * "Zal ne! Od tam se človek lahko vrne." "Mari me vržejo v ječo?" "Ko bi bila le to, od Um človek pride ven." » | Milost Božja! Ali me hočejo pretepsti a knuto? 'Ta kazen je strašna, toda ne usmrti vedno." "Eh, kaj!" je zaihtel bankir, "moje življenje je torej v ne-varnoeti? Carica, ki je vendar ako dobra, tako milostljiva in ki mi je še pred dvemi dnev govorila tako milo, ona naj bi hotela.... Toda tega ne morem verjeti. Ah! Usmilite se, končajte; smrt bo manj kruU kakor to naznosno pričakovanje." "No, dobro, dragi moj," je rekel častnik z jadikujocim glasom, "dražestna moja vladarica mi je zaukazala, da naj Vaa dam nagatiti." , "Nagatiti me!" je zastoka Suderland in srepo pogledal po-icijskega ravnatelja; "toda ali ste VI izgubili pamet ali pa n carica obdržala svoje; končno V ne bi bili sprejeli sličnega ukar za, ne da bi občutili njegovo o-krutnost in prenapetost." "Joj, prijatelj; etoril sem česar ae mi navadno ne upamo poskusiti: pokazal sem svoje presenečenje In svojo bolest poizkušal sem tvegati ponižne u-govore, toda moja vzvišene vladarica mi je velela, naj odidem in naj Ukoj izvitim ukaz, katerega mi je.dal* In pristavila je U besede,,ki fe vedno zvene (Dalje prihodnjič.) J. G, Antoaevtl ŽilMtII ^zgtdki • cijii- V rodovitni dolini Je sUla majhna lična vas Hraatjr. ftest gospodarjev Je živelo v slogi in prijateljstvu, šeet belih hii se Je vrstilo ob cesti ko dnevi v tednu. Razumeli so se očetje in pomodrovall med sabo. gospodinje ae niao opravljale in aino-vi in hčere eele vasi so bili kot bratje in aestre med sabo Nekega poletnega dne se pri-podi v H rastje tropa ciganov. Otroci In iene so sedeli ns vozovih In ae valjali med umaianimi cpnjsmi, molki pa so gonili mr-*eve konje In nagla« vf>lli drug nad drugim. Pri zadnjem vozu je bil privesan oguljen oallček. Od hiše do hiše ao proeili in po-veod ponujali sa mal denar avo. jega osla. ljudem se Je amill-Is uboga žival in eo se pogodili a cigani, da jim da vsak tri me-rs moka, oeel pe ostane v vmi Sicer je imel vsak gospodar dovolj avoje živine, p« je *op*t menil, toliko mi bo tudi U <>«el storil, ds bo plačal tistih p«r pesti moke. Veaeli ao dalje In se Odpeljati cigani idovoljivo muzali, zne-siccr bi češ, hvala Bogu, dajmo se bili te oslovske mfhe, sicc nem še kje na poti poginila . . . Modri gospodarji ae zbrali aredi vasi in precenili najprej osla. ki Je sUl pred njimi ko grešnik, ki ga je vse zapustilo. Nekateri so menili, ds se bo žival ie popravila, le nekaj čaaa bo treba nekoliko milejše z njo ravnati. In so se «govorili, da ga bo vsaka h Ms rabila en dan v tednu — kot nalašč je bilo baš toliko gospodarjev ko delovnih dni. Dobro! Vsi eo s tem zadovoljni . . , Najbolj vesel pe js bil morda še ubogi osel, misleč, da Je prišel v roke dobrim ljudem, pri katerih bo v miru in počitku prebil vsaj zadnje dne-ve svojegs ŽRI j en j s. Osliče so odpeljali v lepo nastlan hlev In mu prinesli naročaj dišeče selena detelje. Dol. gouhemu osličku se je nmejalo srce In tij>ilo od radosti V hipu Je possbil vso grenkobo prejšnjega življenja Tako ga je omamil prijetni vonj mehke detelje. Je le Uko v življenju, da en sam vesel doživljaj zakrije prestaro» žaloat mnogih let. Tu- Za Božjo voljo! Strahotno! Resnično. Reljev je prišel ob pa-t Grof, idite, tecite in zapo-vejte temu brezumnežu, naj takoj oprosti mojega ubogega bankirja nore groze in ga naj na mestu izpusti na svobodo." Naenkrat je izbruhnila carica v smeh. "Rešila sem uganko," je vikni-, "Moj najljubši pes, katerega sem imenovala Sudérland, je baš poginil; ukazala sem Reljevu, da ga naj da nagatiti; in ko se je oboUvljal. sem se ujezila nanj misleč, da je vsled neumne ne-čkmirnoeti odklonil takšno naročilo, čes da je pod njegovo častjo." fll&A NA PRODAJ Proda se v industrijalnem mestu Cadillac, Mich., pet sobna hiša, zgrajena leU 1925. Dobra pitna voda, 12 velikih sUvbišč (lot) skupaj v enem koau. Prodam za nizko ceno, ker sem se naselil na farmo oddaljeno 18 milj od tu. Za pojasnila in drugo vprašajte lastnika: Frank Jiovak, R. R. 1, HarrietU, Mich. (A*r.) Dober Državljan "Kako ste se odločil zabiti to tatvino, obtoženec ?"—"Slav. no sodišče, na vsak način sem hotel poravnati predpisane m i davke." m • Napoved Kmet napoveduje dohodke-"Poglejte, gospod izvedenec! Krompir pridelujem, oves In naj! več seno. Kaj pravite, ali bi vi mogli ob tem živeti?" 0 Okoren uvod Cene Navijač: "Vidite, mladi gospod, zivrsten dečko ste, ali * no napako imate: vsakega bedaka poslušate. Torej čujte me.... IŠČEM MOJE TRI prijatelje John Skok, Tony Šir celj iz Knežaka in Tony Ludvika doma iz Bač št. 29, nekaj zelo važnega. Oglasijo naj se na naslov: Prijatelj, 293 Grove'street,' Milwaukee, Wis. (Advill Ako zgubljate težo aH moč Zgubi Uto all moči, slab «p«tlt, n«r«dnorti pr*b«ve, obtatna ali maburna «tratenja. apanca, n«lab»ta ftivtna moi, pokvarjeni ar rani, padanja adravja in -noii—to in anako zdravjd škodljivo atanje a« hitro umakne pred N ur a-Tone, kar t» iUiati aietem (branih «trupov, ki povsrotajo huda bolečin«, tov lahkim pri Jasa I m stimuliranjem J« organom in bodato ponovno ftili In veeeli m* Jaca ftivljenja. Nuga-Tone Je pomagal m 11 Jon« Uudem, ki ao tli preko Ia a polovičnim vtitkom tvojega iivljcnja. Bili ao alabotni, utrujeni in Ifdr-pani. Nuga-Tone Ja laboljftal njih tdravja. Jim dni vodjo mo« In vo(jo. PuatKe. i akni« tudi v vatam atataju. VI lahko dobit« Nuga.Tone v veaki lekarni Ako val lekarnar tega nima. reefto, naj U tega narodi ta vaa od njegovega prvkuptov*lea. NAZNANILO. Draštvaalai tajnika» b tajnic» nsamanja, da ■*■)« a»rea.Mbe aa.lom ia ilaaic, asaleva aerlk članov <„ imena ia ualort ošatoplUi, ¿rt«sik ia iaobčenik ilaaov ananasi! 1 uprti, aištvu Pregrete, Sa aa lahko totM mmlk aa pašUJanJc Uat> Pn. •veta. imm in naslove, kater« pO-ljete glsrsMBu tsjslka, ogUnejo u« srkim trn Jih apramUKro m ML Tsraj Ja a#lo vsžno, šs vaalej poilj» to aa nalašč asto priprsrljesih tisti, asaleva apravaUtrs Promk Pri vaald apremembi aaab. va naj aa vaslsj «mani atari is aaii naabv. Upravništv« sljndno «peUn ša draftveai tajSild to tajnic« to ip števsjo.—-PhiHp Godlna. «praviteli. SLOVENSKA NARODNA POD PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije ia i poeebno list Prosveta sa koristi ter potrebno agitacijo svoji! društev in članstva in za propa gaado svojih idej. Nikakor p ne za propagando drugih poi parnih organizacij* Vsaka 01 ganizadja ima običajno svoj glasilo. Torej agitatorični dopL* in nssnsnlls dragih podporni organizacij In njih društev ai ie ne pošiljajo listu ProsvcU Ali sts naročeni na dnevni "Proeveto"? Podpirajte svoj lisi ie in rotil policija in dolgo ča- v mojem u^esu; 'Pojdite in ne pozabite, da je Vfta doKnoet, ds iarpolnite brez ugovora naročila, katera Vam blagovolim poveriti'." Nemogoče bi bilo opisati začudenje, jezo in obgp ubogega bankirja. Prosil cijskega ravnate sa zaman silil vanj, naj mu vendar dovoli pisati carici pisemce, da izpropi njeno usmiljenje. , Uradnik,.ki se je pustil končno omehČatLee je trepetajo u-dal bankirjMn prošnjam, prevzel njegov lUBek, odšel In ker se ni upal iti v palačo, se je napotil k petrograjekemu guvernerju. Le-ta je mislil, da je policijski ravnatelj znorel; rekel mu je, naj gfe i njim in naj ga Čaka v palači, sam pa je nemudoma hitel k vladarici. Ko Je bM prepuščen k carici, ji je razložil dejansko stanje. Ko je Katarina slišala to pri-godbo, je viknila: na misel, kako je včasih strsdsl in se postil ns pekočem aolncu. Pohrustal Js deteljo In ae napil Is škafa, ki so mu ga ponudili. Nato se je vlekel in od same radosti še zaspati ni mogel. NI mislil ns preteklost, delal je načrte za bodočnoet: kako lepo ae bo iivelo ob polnih Jaslih in brft dela. Kar čudno se mu je zdelo, ¿aknj Je doelej stradal, ko pa so še dobri ljudje na svetu, ki imajo vaega dovolj. Stara resnica je, da spremembe vsakogar veeeli. Koliko veselje pa naa navda šele. če se izvrši preobrat na bolje! Tudi o-sel Je mislil, da je sdaj prišel čas uiivanja in a to veselo miali-Jo je ftlednjič vendar zaapal. Na tslost ps Js delal osel račun hret krčmsrjs — kot se govori — In njegove sreče Je bilo kmalu, da prekmalu konec. Komaj Je začelo rumeneti jutranje nebo. prvi ptiči so se budili In Zapeli svojo peaasn prihajajočemu aolncu. Dolgoušec je še glaano dAnohal in ssnjsl o sočnem «snu In mehkem leftišču, ko prkle v hlev gospodarjev hlapec in aevpije nad osla. Osla predrami glasni vik. Debelo gfe-da rsisrjenega mola in skoraj di oslu ni niti najmanj prišlo ne ve, kje Je, Hlapcu pa se je ČUDNA POMOTA Spomini grofa PhlHppe de Segur Zelo bogst tujec, po imenu Su-derisnd. je bil dvorni bankir v Petrogradu in Je užival dovolj veliko naklonjenost csrice Katarine II. (Katarina II. Js sasedls ruski prestol leta 1702 potem ko je s trona pahnila svojega soproga, Petra III. Umrla je leta 1796.) Nekega jutra se mu je sport>-čilo, da je njegova htta dbkoljo-na od vojakov in da z njim teli govoriti policijakl ravnatelj. r Vstopil je častnik Reljev, policijski ravnatelj. • potrtim o- h rezom "Gospod Suderland". Je rekel, reanično tal mi je, da moram izvršiti od drsžestne vladarice dani ukaa. čigar atrogoat me straši in me uisloščs. Ne vem radi kakšnega prestbpka sli zlo-čins ste vsbndili v tej meri Jezo Njenega veličanetva." "Jaz. ffo*pod!" je adgo\K>ril bankir, "jas sam še manj vem kot VI; še bolj se čudim kakor VI. Toda končno, kakšen Je U ukaa T' "Gospod." je odgovoril častnik. "resnično nimam i poguma, ga Vam sx*ečltir "Kh. kaj! Mari sem izgubil zaupali je csriČfaor Bolečine v izvinjenem zapestju —Ali Gležnju Zšpeatje je otbdrgnjeno in oteklo. Zaboli lis ae ga dotikal Bolečine ao picvelike, ds bi se gibal. Blsgodeioe Mt krvne sunke povspdUjo ozdravljenje. Doveditc bšle krvne Staniče k ranjenim delom s pomočjo Sloan's linimeot-s. Oblutitt, kako gorkota, tí jo od- d*i4, vas o trti* fodókno solnim s pot loki in oiiono boltitnt. Rabi ae v 13 miljonih družin. Kepite svoio steklenico ie ^_ SLOAN'S Uniment —— * -'ir H." > r " : « ' " u v uv * -i t^% i »- j t.*" u v ^ t>t# " ui; ^ u t' -j u * íje M* ' ^tju** " jr ^ ^ic ^ 'j t^^ • : > •'^'"/r i! 'v'r Tiskarna S. N. P. \ V TISKARSKO OBRT SPAMJOtA BELA Tiikm vabila sa veselice in shode, viritnice, časnike, knjige, koledarje» letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem« češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih i VODSTVO DA APELIRA NA ČLANSTVO ÉLNPJ. ¡OVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojssnlla dajs vodstvo tiskarne. Cene smerne, unijsko delo prve vrsta. Plute pa tafermadje aa S. N. P. J. PRINTERY 2667-69 So. Lamriale Avenoe CHICAOO, ILL. TAM 8E DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMRNA POJASNILA