Slev. 89.
v Hodim v sredo, 21. aprila 15.
Leto Xll.
» Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ . . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . S 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— • ostalo inozemstvo. „ 12'—
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/IIL Rokopisi so no vračajo; neirankirana pisma 86 U6 —; sprejemajo. - Uredniškega telelona štev. 74. =
Inserati:
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila. zim, ositaice ill:
enostolpna petitvrsta po 2 J vin.
■ - Poslano: ■ enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Toznl red.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštno hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
Gospodarsko razmerje med Avstrijo in Nemčilo po vojski.
»Neues VVienei: Tagblatl« poroča: »V veliki dvorani nižjeavstrijškega obrtnega društva je zboroval v petek številno obiskan shod družbe, ki sc jc že pred meseci konstituirala, da se posvetuje o važnih problemih bodočnosti, in ki obstoji iz zastopnikov obrti, industrije, uradnikov in znanstvenikov.
Predsedoval jc stavbni svetnik svetnik Bressler, ki je poročal o zborovanju nemško-avstrijko-ogrske gospodarske zveze v Berolin u in pa o tem, da so bili tisti gospodje, ki zastopajo skupino avstrijskih Nemcev, pooblaščeni, da tam izjavijo, da lahko zastopajo kolikor mogoče t c s no gospodarsko združitev centralnih sil, a varuje interese obeh držav. V dogleclnem času nameravajo svoje razgovore z zastopniki nemškega gospodarstva nadaljevati na Dunaju in stopiti v dotiko tucli z ogrskimi krogi, cla jim omogočijo sestanek z nemškimi gospodi na Dunaju.
Načelnik zveze obrtnih ciruštev avstrijskih, Lu dvig, je tudi poročal o berolinskem sestanku. Na vse navzoče je napravilo globok vtis, ko jc rekel, s kako visokega stališča se razpravlja v Nemčiji vprašanje gospodarske združitve centralnih sil in kako odkrito priznavajo Nc m c i (v r a j -h u) pot r e b o, cl a s e n a s 1 o n i ,j o na A v s t r i j o, z a k ar so pripravijo ni t u d i m nogo žrtvovati, cla si obranijo gospodarsko močno Avstrijo, ki edina ima vrednost za. JSiemčijo. O rešitvi teh vprašanj se bo razpravljalo na Dunaju. Za avstrijske udeležence so bila zanimiva tudi izvajanja Ogrov, katerih stališče so Nemci sedaj slišali, a istega niso vsestransko odobravali. Govornik je poudarjal, d a s c p r i l i k a z a k o-r e n i t o r c š i t-e v tega najvažnejšega vprašanja ne bo z 1 e -p a v r n i 1 a in zato se je ne sme pustiti v ne m a. r.
Tajni svetnik dr. Baernreiiher je rekel: Danes se gre za to, da se pripravimo n a gospodarski p r e-porod A v s t r i j e po v o j s k i. Nekatera mnenja v tem oziru so danes že splošno znana. Nihče ne dvomi danes več o tem, da jc d a n e s n i pol i-tične zveze brez gospodar-s k e. Poudarja se, da-«> najgloblji nagibi, ki so privedli do vojske, g o s p o-darskega značaja; to spoznanje nas pa sili, da prihodnji mir p o s t a v i m o na. politično - gospodarsko podlago. V obeli smereh bomo šli z Nemčij o roko v roki. Se ena misel preveva danes vse sloje prebivalstva: Takih razmer, kakor so bile pri nas preti vojsko, po vojski ne sme biti več! Silne žrtve, katere darujemo danes z veseljem, bj bile odveč, če bi vse tako ostalo, kakor je bilo pred vojsko. To velja o v s o h panogah našega drža v-n e g a življenja, zlasti pa za naše trgovsko-politično razmerje do Nemčije. To ne more obstojati v za silo izboljšani trgovinski pogodbi; kajti mi se lc lahko lojalno združimo, da zadostimo potrebam obeh vladavin, ali pa se gospodarsko odtujimo. Govornik ne presoja gospodarskih razmer po vojski pesimistično; to pa le tedaj ne, če krenemo na pravo pot. Vojno breme 111 ves velikanski reprodukcijski proces le tedaj lahko prebolimo, č e b o 111 o v e č p r o d u c i r a 1 i, čc bomo več izvažali, in za to moramo žc sedaj ustvariti vse predpogoje hitro in energično. To je naloga postavodaje, uprave in gospodarske vzgoje. Zato pa ne potrebujemo samo carinske zveze z Nemčijo, iunpak treba j c iskren e g a cl u -s c v n o g a kontakta. Matorijelnl odriošaji sc danes nc dajo več ločiti od duševnih. Zlasti so pa moramo čuvati sahlonskega mišljenja. Tudi vera na <Hlino zveličavno carino jc taka šabln-na- V. diskusiji o našem bodočem go-
spodarskem razmerju do Nemčije smo gotovo napredovali. Za celoto našega narodnega gospodarstva hočemo nekaj dobrega in za posameznika nočemo škode. Slika čiste Carinske unije je sto-pila v ozadje, in mi iščemo novo obliko gospodarske priključitve, ki naj zadosti obema ciljema. To bomo našli. Če je pa enkrat konkreten načrt tu, potem se bodo dali proučiti tudi oni, ki danes n e z a u p n o gledajo 11 a to v p r a-š a 11 j e. Na te m p o t u sc b o m o sporazumeli tudi z O g r i.
Z Ogri nVorafflo priti v mnogih točkah na čisto. Mi ne. moremo ustvariti nič trajnega, če no postavimo na mesto d e s e 11 e t n e n a g o d b e n e p c r i -j o d e d a 1 j š C g a. .0 b r o k a. O tem vprašanju jc potreba z Ogri jasnega, določnega in lojalnega razgovora. I) a -11 os so O g i- i n a t r cl n e m , ker i m a j o m o Č11 o vlad o. Vendar pa od vlade ni odvisno vso, ampak tudi od treznega spoznanja, od delavnosti, naših producentov in njihovega pogu-ma, da krepko zastopajo svoje interese. Mi moramo svojo pozicijo in svoja prava proti Ogrom na j krepke je braniti; napačno pa je na Ogre pisano gledaci. Kolikor bolj napreduje Ogrska kmetijsko in iudustrijelno, toliko boljši odjemalce in kupec bo.«
Poslanec F r i c d m a n n opozarja na prizadevanja gospodarske združitve pod Metternlcborn in Bruckorn, ki so sc razbila vsled pruskega odpora. Stara misel jc pa' danes pod novimi raz-" merami oživela. Vojska je nastala iz gospodarskih motivov in v bodočih m i r o v n i h p o g a j a n j i h bo z a -•v z e 111 a 1 a t r g o v i n s k a politi -k a gotovo v a ž n o mesto. Mi moramo računati z novimi razmerami ma z velikimi gospodarskimi komplek-$ in zato se jo treba pravočasno pripraviti, Zato naša posvetovanja niso prezgodaj prišla. Ca s za pripravo sred-nje-evropskega gospodarskega ozemlja bo prišel; podlago pa mora tvoriti naša, gospodarska Združitev z Nemčijo. Na tem potu se bo dala doseči edinost tudi z Ogri. Vprašanje carine same ob sebi pa ne more biti glavni problem, ampak mi moramo trgovinsko - politično biti edini z Nemci, seveda pa varovati svojo državno samostojnost.«
Mi ponavljamo za sedaj, kar prinašajo .dunajski listi o tem vprašanju. | Dobro bi bilo. če tudi naši krogi posve- I te temu vprašanju nekoliko pozornosti.
V tem težkem trenutku je deželni odbor poklical k sebi'razumne osebe, ki sodelujejo pri obstoječih korporacijah, sklical je občinske zastopnike in zastopnike političnih oblasti v svrho določitve potrebnih •korakov, ki naj bi se napravili. Tako je nastala deželna aprovizacijska komisija kot odločujoč organ in la komisija jc poverila deželnemu odboru izvrševanje komisijskih sklepov. Ta naloga jc zelo težavna in polna odgovornosti.
Z ozirom na ižvanredne razmere je deželni odbor, Zavedajoč se, cla si nalaga težko breme, prevzel prostovoljno to nehvaležno nalogo, dasi ni bil v to primoran. Zasledujoč edini cilj, pomagati splošnosti, se ni strašil deželni odbor truda in žrtev in zaveda. se, da jc nekaj storil v u blaženje bede, kivednoinpo-v s o d spremlja vojsko.«
Nato obrazložuje okrožnica, kaj je storil deželni odbor ter nadaljuje;
S sklenjenimi pogodbami si jc deželni odbor zagotovil toliko blaga, kolikor bi ga potrebovali za nekaj mesecev. N e p r e -videne okoliščine, ki jih deželni odbor ni zakrivil, p a s o n a mah ustavile izročitev blaga, ž e k u p 1 j e-11 e g a na Ogrskem in v Italiji, in i a k o je nastopila kriza v p r e s k r b o v a n j u vsak dan potrebnih živil. Deželni odbor je poskusil vse, da bi izposlova.l od osrednjih oblasti dovoljenja za prejemanje blaga. Dosedanji izid ni povoljen. Energični ukrepi se nadaljujejo.
Deželni odbor smatra za. svojo dolžnost, obvestiti o tem naše ljudstvo in mu priporočiti, naj bc mirno in naj vztraja v svojem zaupanju, da se bo tako zamogla premagati sedanja kriza.
Deželni odbor soglasno z razglasom c. kr. namestništva z dne 27. marca t. 1. priporoča vsemu prebivalstvu najtoplješe, cla v svojem lastnem interesu varčuje z moko in k r u h o m.
M Oplein m v Halji za norite m lj ena livisa se t izreče.
Gorica, 19. aprila 1915.
Goriški deželni odbor jc izdal danes posebno okrožnico, v kateri razpravlja o i pomanjkanju živi jn vzroke, ki tih pa ni j zakrivil deželni odbor, ampak drugi lak- j torji, deloma onstran Litave pri ogrskih veljakih. Okrožnica inu namen, da ljudstvo i pomiri, kar je resnično zelo potrebno, j Glavni očitki lete sedaj na deželni odbor, [ češ, da ne vrši svoje dolžnosti.
Okrožnica, ki kaže vso resnost časa in položaja, se glasi:
^Gotovo je vsakomur še živo v spominu, da so se ob izbruhu vojske pojavile istodobno tudi — sicer pričakovane — go-spodarsko-socijalne ležkoče, ki so zahtevale takojšnjih ukrepov v svrho, da se preprečijo njih posledice.
Naglo višanje cen vsak dan potrebnih živil je bilo treba ustaviti s larifom in težkoče glede nakupovanja blaga v množini, ki bi se zlagala s potrebami ljudstva, ; je bilo treba z uspešnim ukrepom odpraviti; spričo dejstva, da so bančni zavodi zaprli svoje blagajne, na kar je velika trgovina odgovorila z zahtevo po anticipatneni plačilu za dobavo vsakokršnega blaga, jc bilo treba iztakniti takojšnjo remeduro; iztakniti je bilo treba tudi način, kako naj bi sc dvignilo razpoloženje ljudstva, ki je bilo začelo vsled tega padati.
Ta doba ni daleč in vsi se še spominjajo težavnega položaja. Ticba jc bilo ukrepati — hitro ukrepati.
U iiiBie urez rok isi mi
Prišli bodo dnevi, ko se bodo vriskajoči in poioči ob burnih zvokih godbe vračali ra?i očetje in sinovi zmagoviti iz vojne. Za to prositoo in tega. pričakujemo. To bodo veseli tisti marši nazaj v domovino in fažkropili se bodo ti vojaki.na svoje domove, k svojim materam, ženam in otrokom, Id jih bodo sprejeli s solzami veselja v očeh. Prazniki veselja bodo tisti dnevi, ko se bodo vračali v mirno delo , miru naši junaki živi in zdravi.
i oda marsika tera mati, ta in ona žena in otrok bo čakal zaman, da bi zagledal svojega dragega, kako koraka z drugimi moško ifl junaško. Zadaj za to vojsko krepkih mož in fantov bo prišla še druga armada; prišli bodo t bergljo, brez roke in nege, morda bo manjkalo obeh, prišli bodo mutasti in gltihi, da ne bodo mogli reči ali slišati tople besede v pozdrav, in slepega bo tovariš pripeljal na dom k materi in otroku... Koliko bo štela ta druga armada teh nesrečnih žrtev boja? Sam Bog nebeški ve; število bo veliko, veliko.
Usoda teh mož in fantov je in bo bolj tragična, kakor usoda onih, ki jim jc Bog naklonil na daljnih bojnih poljanah večni mir in pokoj. V boju, morda mesece in leto trajajočem, je bil noč in dan cel mož, junak, krepak, poln moči; sedaj sc pa vrača domov pohabljen, brez roke, brez noge, slep in gluh in senca moža, lupina, kateri je vojska izpila vso življenjsko moč.
Kaj bo s temi nesrečniki? Kako jih bomo sprejeli?
Mi vsi doma ostali, cel narod in vsa država je dolžna, da jih sprejme ne samo s častjo, ampak z največjo hvaležnostjo. Zvestemu junaku v dolgem boju svojo pomoč in ljubezen m celo njegovo življenje! V smrtnem boju 7.a nas, zu domovino in državo jc postal pohabljenec, invalid; oni trije so vsi dolžni, da ga spravijo zopet pokonci v življenje.
Ali bomo pustili, da se bo v srcih teh junakov naselila zlokobna strupena misel:
Glej, nisi več mož; sam si ne moreš več pomagati in služiti kruha; pohabljenec si, sebi in drugim v nadlego.« Ali naj res vsakdanji spomin na slavna dela in zvesto bojevanje in vsak dan novo spoznanje lastne nemoči te junake duševno potre in žene v obup? Nikdar! Sveto .dolžnost imamo, da to črno misel odženemo iz njihovih src in z tolažljivo ljubeznijo in dejansko pomočjo dvignemo zopet v njihovih dušah zaupanje in veselje do življenja in dela. Prosimo te može, da prevzamejo med nami in našimi otroci vzvišeno nalogo učiteljev in vzgojiteljev, Zakaj v vojni so se naučili in si privzgojili obilo jasnih pojmov o Bogu, o domovini, o dolžnosti, o zvestem delu in možatosti. Dajte nam vsega tega, vi junaki, slabotni in pohabljeni na zunaj, na znotraj lepi in bogati.
Po prejšnjih vojnah so države slabo plačale te vrste junakov. Na prsa mu je dala zlato ali srebrno svetinjo, v roko pa lajno ...
>Po tej vojni nc sme biti več lajne!" jc rekel pred kratkim nadvojvoda Karel Štefan, ki jc vrhovni pokrovitelj dela za invalide in žrtve vojne. Krasne besede, ki jih moramo izpremeniti v dejanje. Z zaupanjem nas mora navdajati, da se je to delo že začelo. Zdravniška veda je v tej vojni odkrila, da se da marsikateremu invalidu nadomestiti izgubljen del ali ud te-lesa. Mož sc vrne v svoj poklic ali postane pripraven za kakega drugega in tako izgine iz njega tisto moreče čustvo, da ni več za nobeno rabo. Na ]3unaju delujeta v tem oziru z velikim uspehom šola za invalide in pa organizacija za izdelovanje protez, umetnih udov, ki se izdelujejo čisto individuelno z ozirom na posebne poškodbe in potrebe pohabljenca. Oba zavoda bosta otvorila svoje podružnico po vseh deželah. Žc dosedaj se jc vrnil mar-sikak invalid v svoj prejšnji ali primeren nov poklic in dela z veseljem, ker mu je delo kakor odrešenje. Z vsestranskim proučavanjem, poukom in sodelovanjem delodajalcev in države se bo dalo večino invalidov sedanje vojne spraviti do kruha. Kar bi pa bilo premalo, to mora d.oložiti država. Onim pa, ki za nobeno delo nc bodo sposobni, pa mora država dati pošteno in zadostno preskrbo. Dosedanja preskrba, pri nas je res potiskala lajno v roke. Izdatno '.n boljše nego doslej bo morala vlada preskrbeti vdove io sirote padlih in pohabljenih vojakov tako iz moštva in častnikov. Za zvesto delo pošteno plačilo!
Ljubljana, 20. apr. 1915.
Sejo vodi župan dr- Tavčar, ki imenuje overoviteljema zapisnika obč. svetnika Mali in Marinko.
Predsedstvena poročila.
Mestno uradništvo in uslužbenci mestnih pomožnih uradov so se pismeno zahvalili za dovoljeno jim draginjsko dokla-do. — Gospa Frančiška Gestrin je darovala 200 kron mestnim ubogim, za kar sc ie zahvalil župan.
Zupan prečita:
Poročilo mestnega iizikata o zdravstvenem stanju mestnega civilnega prebivalstva za čas od 15. marca do 15. aprila 1915,
Med mestnim civilnim prebivalstvom zglašeno jc bilo ta čas: 1 slučaj difterije, ki je žc ozdravil, in 3 slučaji trebušnega legarja pri treh otrocih v eni družini v predmestju; ti trije sc še zdravijo v deželni bolnišnici. Drugih nalezljivih bolezni med domačim civilnim prebivalstvom bilo naznanjenih. Izmed tujcev-bolnikov iz drugih občin došlih sta umrla dva za otrpnenjem tilnika. V prvem četrtletju 1915 je umrlo v Ljubljani 268 civilnih oseb, v isti dobi pretočenega leta 277 oseb (vštevši umrle v bolnišnici). Zdravstveno stanje je torej bilo prav ugodno. Izmed vojaštva naznanjenih jc bilo od 15. marca do 15. aprila 1915 24 slučajev trebušnega legarja, 4 slučaji škrlaticc in več slučajev egiptovske očesne bolezni.
Obdelovanje zemlje.
Ker se je oglasilo za obdelovanje mestnega sveta toliko ubožnih rodbin, da nismo mogli vsem ugoditi, sem določil, da se da za obdelovanje ves mestni svet, ki je kolikor toliko sposoben za obdelovanje in porabljiv. (Se vzame na znanje.)
Svojo nenavzočnost sta opravičila občinska svetnika Lillek in Pustoslemšek.
Sklene se po poročilih predsednika finančnega odseka podžupana dr. Trillerja, da sme znižati Mestna hranilnica obrestno mero 5*4% na 4%% od dolga na hiši rajnega župnika Škerjanca, ki jo je volil družbi sv. Cirila in Metoda. — Garancijsko pismo Kreditne banke za zgradbo kanalov zbiralnikov se vrne tvrdki Relja & Neffe proti navadnemu garancijskemu pismu. — Od društva »Mladike« se odkupi šolska oprava na prejšnji društveni, zdaj mestni petraizredni dekliški ljudski šoli za 504 krone.
Stavbne zadeve.
Odobrita se poročili dr. Novaka, podana za stavbni odsek glede na kolavda-cijo izvršenih kanalov zbiralnikov in kanala s Tržaške ceste do izliva Gradašice, in glede končne kolavdacije novega mostu pri c. in kr. vojaškem oskrbovališču. Kanalizira se Celovška cesta v Spodnji Šiški, kar bo stalo 13.245 K, če prispeva država 4500 K, kar je leta 1913. obljubila občini Spodnja Šiška. — Glede na ponudbo Karola Jelovšek na Vrhniki za odkup njegovega skladišča za opeko na Trnovskem pristanu 1, ki se nahaja ca mestnem svetu, ki ga ponuja občini za 2500 K, se sklene ponuditi 2000 K,
Vodovod v deželno blaznico.
Glede na svoječasni sklep o zgradbi Vodovoda v deželno blaznico se isti v toliko izpremeni, da občina zgradi vodovod za lastno ceno in da oddaja vodo ne po 24, marveč po 10 vin. m3, kakor v bolnišnico.
Vojna prodajalna.
Podžupan dr. Triller poroča, da je prišel zdaj čas, ko da občina na razpolago svojo vojno železno zalogo živil. Občina je nakupila zaloge fižola, krompirja, premoga, drva, testenino. Te zaloge bodo dobrodošle, ko se prične zelo tesno rezati kruh. Nameravali so že marca otvoriti vojno prodajalno, a takrat še ni bil čas za to. Cene bodo v toliko nižje, da bodo primerne revnejšemu ljudstvu. Dozdaj se je že oglasilo do 1000 rodbin. Dobivali bodo omejeno količino blaga, da se varujejo trgovci. Občina si ustanovi tudi lastno svojo pekarijo in jo otvori najbrže že bodoči teden. Kruh bo cenejši, kakor bi ga mogli izdelovati peki. Peka bo odvisna od tega, če dobimo primerne množine koruze od vlade na razpolago. Če jo ne dobimo, pade odgovornost za to na tiste, ki so pro-vzročili, da koruze ne dobimo.
Volitve v upravni odbor Mestne hranilnice.
Oddalo se je 35 glasovnic, 7 jih je bilo praznih. Izvoljeni so bili:
Belič Ivan, Bončar Anton, Dimnik J., Kollmann Robert, Kozak Josip, Kraigher Fran, Lilleg Makso, Ložar Jernej, Mejač Ivan, Milohnoja Ivan, dr. Novak Fr., Reis-ner Jožef, Rojina Anton, Smole Jakob, Ša-rabon Andrej, Šare Lovro, dr. Triller Ka-rol, pl. Trnkoczy Ubald, Velkovrh Ivan, Vidmar Jos. — Skrutinatorja sta občinska svetnika Hudovernik in Staudacher.
V stalni zdravstveni svet
se izvolita: Lenče Josip, gostiftiičar, in Sušnik Rihard, lekarnar. — Skrutinatorja sta bila obč. svetnika Dimnik in Jeglič.
Franchetti želi, naj se napravi v Šiški električna razsvetljava. — Obč. svetnik Marinko: Martinovo cesto poglejte. — Župan: Saj sem vam napravil cel paradiž! — Kregar: Razsvetljena Martinova cesta ni. — Župan: Zdaj v teh časih. (Splošna vese-lost. — Klici: Kje je še Jelšova Raka.)
Župan zaključi javno sejo.
V malniko.
Majnik — čas velikih vojnih dogodkov.
»Politiken« piše: Zavezniki morejo z ozirom na Rusijo pričeti ofenzivo šele pozno v maju. Rusija mora počakati pomladanskega južnega vremena in si pridobiti novih municijskih sredstev, Vsled tega nastane za Nemčijo velika prednost, pač največja od izbruha vojske. Pomladansko južno vreme je povzročilo Nemčiji na vzhodu že mesec dni mir. Mogla se jc omejiti na defenzivo in poslati znatne čete na zahod. Tudi tekom zime izvežbane armade je lahko tja odposlala. Tako lahko spomladi vso svojo moč obrne na operacije na zahodu, da prodre francosko-angle-ško črto in se potem obrne proti vzhodu. Prihodnji mesec se bodo na Francoskem najbrže odigrali veliki dogodki. Če se Nemcem sedaj ne posreči zmagati, bodo v zgodnjem poletju prisiljeni, da se bore na obeh frontah. Možnost nemške zmage bi tedaj izginila. Drugo vprašanje je, če bodo zavezniki dovolj močni, da zlomijo nemško moč. Ne bo lahko prenesti vojsko na nemško ozemlje, Brezdvomno se naha-
jamo pred najbolj zanimivim vojnim mesecem od prvih vojnih dogodkov prošlega leta,
Drugi listi pišejo: Mesec majnik prekosi, če hočemo verovati angleškim in fracoskim vojskovodjem glede na strahoto spopadov in prelite reke krvi vse, kar smo doživeli dozdaj. Napoči namreč tisti čas, ko nastopi polnoštevilno proslula milijonska armada lorda Kitchenerja na Francoskem. Znano je, da je že lani jeseni odgovoril angleški vojni minister, ko so ga vprašali, kdaj da se konča vojska: Kdaj se vojska konča, ne vem, a za Anglijo se prične šele majnika. Joffre tudi Francozom napoveduje, da v majniku z istočasnim strašnim prodiranjem Francozov, Angležev in Rusije pomandrajo dve osrednji evropski cesarstvi. Celo Herves, ki je že večkrat nastopil proti pretiranim lažnjivim poročilom francoskih listov, je nedavno v svojem listu »La guerre sociale« izjavil: Francija ne počiva prej, dokler Tevtonom ne odvzame njih ropa. Francozi žive v fiksni ideji, da mora majnika ali najkasneje junija goreče zaželjena odločitev pasti in dovesti, da se iztirajo Nemci iz Francije in iz Belgije. Prej, dokler se to ne zgodi, ni misliti na pogajanja o miru. — Nemški listi, ki beležijo te vesti, pravijo, da so to samo pravljice.
Odlikovanja.
Red železne krone 1. vrste z vojno dekoracijo je dobil fcm. Štefan Ljubičič, poveljnik 11. zbora. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo v priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom je dobil polkovnik 8. polj. top. polka Božidar Seewald, nadalje podpolkovnik 8. pp. Gustav Schischka, int. poveljnik 11. črnovoj. pp., stotnik 8. saperskega bataljona Ivan Skala, podpolkovnik 87. pp. Franc Hoflner, pred sovražnikom padli nadporočnik 20, lov, bataljona Ferdinand Krpič in pred sovražnikom padli stotnik 20. lov. bataljona Artur Persa pl. Lieben-vvald. Najvišje pohvalno priznanje je dobil ponovno poročnik 4. bos.-herc. pp. Branko vitez Pogačnik. Najvišje pohvalno priznanje je dobil ritmojster 14, trenske divizije Rudolf Šulc, stotnik 10, pionirskega bataljona Josip Skala, poročnik 3, gorskega topniškega polka Viktor Glantschnig, nadporočnik 9. polj. top, polka Ivan Pater-nioner, črnovojniški nadporočnik 9. lov, bat. Rudolf Pospischill in poročnik 87. pp. dr. Alojzij pl. Strasser. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne je dobil vojaški oskrbninski nadoficial 14. zbora Franc Koscher in stotnik-račun-ski vodja 4. p. tirolskih cesarskih lovcev Rudolf Schurek, Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne je dobil praporščak 13. polj. havbičnega polka Božidar Belec in tit. četovodja inf. div, sanitet. zavoda št. 29 dr. Pavel Avramovič. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne je dobil računski podčastnik 1. razreda 47. pp. Karel Schlogl, narednik 17. pp. Josip Klemenčič, ognjičar 7. polj. top. polka Franc Zalokar, računski podčastnik 27. pp, Rudolf Lukan, računski podčastnik 5. drag. polka Franc Domanjko, računski podčastnik 1. razreda 27. pp. Ferdinand Marko, narednik 47. pp. Franc Trummer in višji podkovni mojster 3. gorskega topniškega polka Josip Lapornik. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja 47, pp, Anton Pesdiček in podlovec 20, lov. bat. Kvi-rin Šragel. Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila štabni narednik Savšek Alojzij in četovodja, tit. narednik Plesničar Štefan, oba pri 97. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: Poročnik dr. phil. Josip Freitag, praporščaki Josip Novy, Vladimir Vaulnik, Fedinecz Ladislav, Paar Otmar in Simnič Konrad, četovodja Stare Franc in poddesetnik Leve Franc, vseh osem pri 17. pp., orožnik Lobe Franc, prideljen 17. pp., desetnik 17. pp. Štimec Anton, praporščak Žorž Ivan in kadet Trtnik Albert, oba pri 27. pp., kadet Dečko Franc, desetnik Medved Henrik in infan-terist Kaplan Martin, vsi trije pri 47. pp., praporščaki Sauer pl. Nordendorf Alfonz, Vogelhuber Edvard, Notar Viktor in Te-kuseh Feliks, štabni narednik Golčman Franc, narednika Čepel Franc in Temel Gašper, četovodji Kaluža Josip in Krajšek Karel, desetniki Čokelj Franc, Gračncr Rudolf, Kosi Ivan, Metličar Franc in Ver-hovšek Matija, poddesetnik, tit. desetnik Jošt Ivan, poddesetnika Krašovec Martin in Požun Anton, infanteristi Filipčič Ivan, Petek Jakob, Potočnik Ivan in Rappc Bela, vseh 21 pri 87. pp., praporščak Kornherr Josip, poddesetnika Surina Ivan in Zulian Josip, vsi trije pri 97. pp., praporščak Deutsch Franc in nadlovec Cenčič Ivan, oba pri 20. lov. bat., desetnik Krpan Alojzij, podčastnik Gabernig Herman in top-ničar Klein Jurij, vsi trije pri 8. polj. top. polku, narednik Adamič Anton, četovodji Marinccl Anton in Oswald Ivan, desetni\a Logar Anton in Rodič Ivan, poddesetnik Prosen Franc in infanterist Reganzin Karel, vseh 7 pri 17. pp., četovodja Koželj Albin in poddesetnik Palčnik Ivan, oba
pri 87. pp., desetnik Peternel Franc in infanterist Klanšek Josip, oba pri 97. pp., četovodje Gorenzl Josip, Mlacar Alojzij, Platzer Izidor in Stadlober Vid, podlovci Jurič Tomaž, Kinigadner Jurij in Striesnig Josip, lovci Breg Anton, Keffer Josip, Kon-stantinig Franc, Saimeraner Rudolf, Stei-ner Franc, Traiber Matija, Kreiner Alojzij, rezervni kadet-nadlovec Gyurkovicz pl. Anton, nadlovca Froschl Matija in WeiG Ignacij, vseh 17 pri 8. lovskem bataljonu, nadlovec Golob Ivan, četovodja Hrovat Alojzij, patruljni vodja Kotnik Anton in lovec Lierser Josip, vsi štirje pri 20. lov. bat., podčastnika Bregant Franc in PlaBl Sebastjan, oba pri 5. drag. polku, in praporščak 7. polj. top. polka Tavčar Franc. Srebr. hrabrost, svetinjo 2. vrste so dobili: Desetnik 7. pp. Laure Franc, pešca Alba Aleksander in Vladika Leopold, oba pri 17. pp., praporščak Kosarek Karel in Notar Viktor, četovodja Sitter Karel, desetnika Sternad Viktor in Drašček Josip, infanteristi Kos Franc, Kos Jurij, Lovec Karel, Melanšek Ivan in Goričan Simon in častniški sluga Smodej Ivan, vseh 11 pri 87, pp„ infanteristi Brumat Konštantin, Buzigkin Ivan, Hammerschmidt Albin, Kogoj Franc, Samec Franc in Sila Jakob, vseh 6 pri 97. pp., četovodja 7. lov. bat. Galle Franc, četovodje Dermutz Josip, Lackner Karel, Ponis Gašper, Ranacher Karel, Rossegger Peter in Tamegger Jurij, podlovec, tit. četovodja Maier Miroslav, podlovci Cirk Albin, Erkinger Gašper, Fratnig Ivan, Fryda Vencel, Gaggl Ivan, Komposch Ivan, Miklau Peter, Steinmetz Anton, Steinweil3 Gašper, Žagar Franc, Astlinger Josip in Scharl Josip, patruljni vodje Maier Herman, NuBbaumer Peter, Plevnig Anton in Sternat Franc, lovci Gitschaler Matija, Messernel Ivan, Mlaka Blaž, Paučič Štefan, Turk Anton in Wink-ler Josip, vseh 29 pri 8. lov. bat., rač. podčastnik Lebar Mihael, četovodja Holking Leopold, patruljni vodja Šoster Josip, lovci Budja Ignacij, Eder Franc, Friefi-mayer Karel, Kollaritz Franc, Kozjak Ivan, Masarec Franc, Sattler Franc, Suran Ivan, Zlobko Franc in Zugomitschek Alojzij, vseh 13 pri 20. lov. b., topničar 7. polj. top, p. Nadaja Roman; praporščaka Rauch Henrik in Schanta Hugo, medicinec-nared-nik Hussa Viktor, desetniki Laurenčič Ivan, Resman Ivan in Volčjak Ivan, poddesetniki Horvat Ivan, Krolik Ivan, Ujaka Peter, Zupane Ivan, infanteristi Hrovatič Josip, Jerina Matija, Juvan Franc, Karič Ivan, Lajovic Metod, Novak Franc, Petrič Franc, Petschauer Andrej, Sajne Anton in Zalokar Mihael, vseh 20 pri 17. pp,, legio-nar-desetnik Kuminga Adalbert, dodeljen 17, pešpolku,	(Dalje.)
VojsKa i Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO? Položaj neizpremenjen. Dunaj, 20, aprila. Uradno se poroča: Splošen položaj je popolnoma neizpremenjen.
Ob celi fronti so se vršili osamljeni artiljerijski boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. aprila. Veliki glavni stan: Položaj na vzhodu je neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Frankfurter Zeitung« prinaša:
Ruski generalni štab javlja 17. aprila cb 6. uri zvečer: Boji v Karpatih so bili 15. aprila naperjeni na odsek med vasema Telepoč in Zelloe, kjer smo se po hudem bajonetnem boju utrdili na višinah, kjer se je bil prej sovražnik zakopal. Ujeli smo 1140 mož in 24 častnikov in osvojili 3 strojne puške. Sovražnik, ki je imel občutne izgube, je tudi napadal, a brez uspeha. V smeri na Stryj smo vrgli sovražne čete, ki so nas iznova napadale. Na drugih delih fronte ni premembe. Poudarjamo, da razvijajo nemške prednje čete v prostoru Mariampol in Kalvvarja živahnejše gibanje.
RUSKA POROČILA.
Kodanj, 20, aprila. Pctrograjska poročila vedno bolj pripravljajo javnost na ruski neuspeh v Karpatih. Pravijo, da se boji razširjajo in da se je dognal nov načrt zaveznikov, ki od vseh strani vozijo znatna ojačenja in so na posameznih točkah dosegli številno premoč. Vojno vodstvo zaveznikov namerava levo rusko krilo obkoliti, obenem pa tudi desno ogroziti. Vse-kako postaja položaj za Ruse zelo težaven in njihovo prodiranje nepričakovano zaostaja. — »Večerno Vreme« poroča, da« se udeležuje bojev pet zavezniških armad in ena izključno nemška, ki obsega sedem arinadnih zborov, skupno 1,250.000 mož, katerim poveljujejo generali Woyrsch, Linsingen, nadvojvoda Evgen Friderik (?), Danki, Boroevič, Bohm-Ermolli in Pflan-zer, — »Armeebote« povdarja, da se Avstrijci bore z drzno silovitostjo.
Ruski listi se pečajo z novim načrtom Hindenburga, ki da namerava vnovič napasti Varšave in je zato spravil skupaj 300 tisoč mož. Pri Jedwabno—Seleskiju in Bjskjercu so v teku ljuti boji. V avgustovskem gozdu, posebno ob jezeru Wigry, na-pravljajo Nemci naravnost nepremagljive utrdbe. Pripravljeni moramo biti na silen udarec Hindenburga. Med Margrabovo in avgustovskim gozdom je napravljena železniška zveza. Osovjec so Nemci zopet deset ur obstreljevali in pri tem uporabljali osemeolne topove. Opazili so tudi nemške letalce nad trdnjavo.
»Rječ« javlja, kakor poročajo dunaj* ski listi, da se bo po mnenju ruskih vojaških avktoritet bila glavna bitka v Karpatih šele v majniku ali v juniju. Do takrat se bodo bili le posamezni boji, »Novo Vreme« priznava, da so »nove armade«, ki so jih vrgli zavezniki v Karpate, začasno za-počasnile prodiranje Rusov, »Ruskija Vje-domosti« beležijo, da se že dolgo časa na Poljskem položaj ni bistveno izpremenil.
O BITKI V KARPATIH .
Berlin, 21, aprila. (Kor. ur.) WolffoV urad poroča: Iz Stockholma se nam poro: ča: Rusi razširjajo poročilo, da njih uspehi v Karpatih trajno obstajajo. Izgube zaveznikov so velikanske in presegajo že 100 tisoč mož in se še vsak dan množe. Stanje zveznih armad je slabo. Rusi ne nameravajo prodirati na Ogrsko, a odbil es bo vsak poizkus Avstrijcev, da zopet osvoje tista staroruska ozemlja, ki so jih zasedle ruske čete. K temu se pripominja: Če Rusi res niso izpočetka sem nič drugega nameravali kakor da obdrže starorusko ozemlje, se more težko umevati, zakaj da so zadnje tedne pri napadih na prelaze v Karpatih zastavili take silovite napore in doživeli izgube, ki po zanesljivi cenitvi trikrat presegajo žrtve zaveznikov, ki jih rusko poročilo veliko pretirava. Vsak ve, da je osvojitev Ogrske v načrtih ruskega generalnega štaba od nekdaj igrala veliko vlogo. Če je rusko vojno vodstvo zdaj omejilo svoje cilje in če zanikava namen na-daljnega prodiranja, se mora, če sc nepristransko sodi, misliti, da rusko poročilo obsega le slabo prikrito priznanje svoje slabosti in da potrjuje popoln neuspeh ruskega prodiranja v Karpatih.
UGODEN POLOŽAJ V KARPATIH.
Budimpešta, 20. aprila. Dopisnik lista »Pesti Hirlap« poroča iz Nagy-BeresnC; Neka visoka vojaška oseba mi je izjavila: »V splošnem se danes lahko reče, da stojimo dobro, zelo dobro. S solnčnimi upi, to je menjeno dobesedno, lahko gledamo v bodočnost, ker solnce nam je veliko koristilo, Rusi imajo sedaj zelo težko stališče, ker mi smo zavzeli njihove postojanke in se nahajamo sedaj v ugodnejših pozicijah. Vsaka skrb za bodočnost je izginila, to lahko danes mirno trdimo.
KJE JE BIL USTAVLJEN RUSKI NAPAD.
Budimpešta, 20. aprila. Vojni poročen valeč »Az Esta« Franc Molnar poroča: Ruska osma armada v Karpatih je bila na celi črti poražena. Sestavljena je bila iz najboljšega ruskega vojaškega materijala, predvsem iz sibirskih polkov, ki veljajo za najboljši ofenzivni materijal ruske armade. Dopisnik nadalje označuje črto, na kateri je bil ruski napad ustavljen. Ta črta stopi pri gališkem obmejnem kraju Konieczna na ogrska tla in se vleče čez Zboro proti Stropko, doseže severno od Felsoszebeny železniško progo Homona—Mezolabore, nato gre proti Viravi, nadalje ob ogrski meji proti Telcpocu in Zello in doseže pri Nagy-Polene izvir Sziroke. Nato se vleče čez Juhaszlak severno od Harczosa in od tam proti Patak-Ofalu, kjer zapusti ogrska tla in se obrne proti Igyung-Volosate. Od tu gre črta proti severovzhodu čez izvir Stryja proti severno od Tuholke ležeči višini Zwinin, preide dolino Opora, se vleče čez višine Magura v smeri proti Bistrici in nato severno od Nadvorne proti Ottinyji in nadalje ob Dnjestru do ruske meje.
PREMOČ AVSTRIJSKE PUŠKE.
Bukarešt, 20. aprila. Poročevalec »Universula« poroča iz Mamornice 17. t. m.: Tako avstro-ogrski kakor tudi ruski žarometi poizkušajo dognati nasprotne postojanke. Danes zjutraj ob 10. uri se jc dvignilo istočasno neko avstrijsko in neko rusko letalo, da poizveduje, kaj da dela nasprotnik. Z obeh strani se je streljalo na letali. Ob tej priliki sem zapazil, da puške avstro-ogrske pehote zelo nadkri-ljujejo ruske puške. Medtem, ko so avstro-ogrski oddelki izstreljavali prave salve, so z ruske strani le v odmorih in zelo slabo streljali na avstrijskega letalca. Rusi so namreč oboroženi s starimi puškami, ki jih nabijajo le z eno patrono. Iz sosednih krajev se je pripeljalo veliko radovednežev na rusko mejo, kjer so z daljnogledi zasledovali dogodke.
OBLEKA VOJAKOV V KARPATIH.
V dopisu »Pravo Lidu« opisuje pra* ski vojak V. takole svojo zimsko obleko v Karpatih: »Na glavi volnena kapuca, na njej čepi vojaška čepica, potegnjena čez ušesa in na bradi zapeta. Na telesu imam
platneno komisno srajco, čez njo silen flanelast, potem volnen jopič, na njem naprsni pas, potem usnjat telovnik iz jan-čevine brez rokavov in čez telovnik trikov jopič. Potem šele pride bluza in navsezadnje plašč. Telo jc torej dobro preskrbljeno, ali v spanju me še mrazi. Na nogah imam trikovc svitice, potem silne flanelaste brgeše, kolenice, potem hlače, a hlače so na mečih obšite z zaplatami, Z nogami pa je velik križ, so prerade mrzle, V čevljih imam papir, potem silne flanelaste onuče, pa ko se zmočijo, mi je mraz v noge. Proti temu si pomagam s tem, da si ogrevam noge nad ognjem. Na rokah imam rokavnik iz povoščenega platna, v katerem je bata in flanela. Na vsaki roki imam rokavice s palcem iz močnega blaga, znotraj pa s kunčevo kožuhovino. Kakor vidite, sem proti mrazu dosti dobro zavarovan. Kadar gremo počivat, naste-ljemo si detelje, potem slame, razpro-stremo vrečo ali cunje, pod glavo si de-nemo nahrbtnik, potem se pokrijemo s plahto in spimo, dokler nas ne predrami prasketanje pušk ali pa mraz. Tako živim ' tukaj že šest tednov.«
MIR.
Vojni poročevalski stan, 20, aprila. Na celem bojišču izvzemši krajevnega boja pri Nagy — Polany, vlada mir. Poročati ni nobenih važnih dogodkov,
MED PRUTOM IN DNJESTROM.
Budimpešta, 20. aprila. Iz Črnovic poroča »Az Est«; Delovanje naših čet med Prutom in Dnjestrom se omejuje sedaj le na vznemirjanje sovražnika. V ponedeljek so dobile naše čete obvestilo, da je neka sovražna skupina zasedla v bližini mesta Novosielice višino Dolzok. Ko je sovražnik prišel v gozdove ob višini, ga je naša težka artiljerija kar obsula s kroglami. Cela sovražna skupina je bila uničena. Ne dolgo nato je zadela enaka usoda rusko poveljstvo v ruski Novosielici. Ena krogla iz našega težkega topa je padla v rusko kritje za fronto, kjer se je nahajal generalni štab. Vsi častniki brez izjeme, med njimi en polkovnik, so bili ubiti.
RUSKI LETALEC NAD ČRNOVICAMI.
Črnovice, 20. aprila. Ruski letalci se ponovno pojavljajo nad Črnovicami. Naši jih vedno obstreljujejo, nakar izginejo, ne da bi napravili kaj škode.
TARNOW RUSI POPOLNOMA IZPRAZNILI.
Krakov, 20. aprila. V zahodni Galiciji AO Rusi zadnji čas le slabo napadali. Tar-now so popolnoma izpraznili.
K BOJEM PRI TARNOWU.
Krakov, 20. aprila. Poročevalec »No-\ve Reforme« nadaljuje svoj opis bojev pri Tarnowu: Mesto Wojnicz pri Tarnowu so Rusi tekom treh mesecev pogosto obstreljevali, vsled česar jc bilo mesto vedno bolj opustošeno, Tudi več prebivalcev so ruske krogle ubile. Popolnoma obubožano prebivalstvo iz cele okolice prihaja vsak dan k vojnim kuhinjam naših čet, I<ier dobe primerno hrano. Poročevalec se je od tu podal čez mestece Melsztyn v Zakliczvn na desnem bregu Dunajca in ob tej reki dalje proti severu. Neprestano so grmeli topovi. Povsodi je videti sledove ljutega boja. V okolici Wojnicza doma ostalo prebivalstvo kljub neprestanim bojem z naporom vseh sil obdeluje polje. Vojaki pomagajo. Povsodi na poljih se vidijo vojaški grobovi s križi, ki jih prebivalstvo spoštljivo neguje. Po večurni težavni hoji preko polj ob Dunajcu je poročevalec dospel v občino Letowice med Bogumilowicami in Wojniczem. Prebivalci so se že vrnili in obdelujejo polje. Tu in tam sc sovražni ogenj pač še obrne proti Wojniczu, toda prebivalci v Letowicah se po njem ne dajo motiti. A vas je v bojih strašno trpela, skoro vsa gospodarska poslopja so zgorela.
POLJSKI IN RUSKI URADNI JEZIK NA LVOVSKEM MAGISTRATU.
Krakov, 20. aprila. »Nowa Reforma« posnema po »Ruskem Slovu«, da je generalni guverner za vzhodno Galicijo, grof Bobrinskij, izdal lvovskemu magistratu nalog, da se mora v mestnih uradih rabiti tudi ruski jezik kot uradni jezik. Ta odredba je med mestnim prebivalstvom vzbudila veliko nevoljo in dovedla do spora med tako zaslužnim županom dr. Rutow-skim in grofom Bobrinskim. »Nowa Reforma« pripominja, da so Rusi izpočetka prijaznejše nastopali nasproti poljskemu prebivalstvu v Lvovu, a odkar je padel Przemysl menijo, da jim ni treba več skrivati svojega pravega obraza. Sicer pa Poljaki radi tega atentata na poljski značaj mesta Lvov niso presenečeni, ker se nisc nikoli udajali nobenim praznim nadam Slede ruskega gospodstva v Galiciji,
OBRAT V PREMOGOVNIKU V DO-BROWI ZOPET OTVORJEN,
Krakov, 20. aprila. »Czasu« se poroča iz zasedenih delov Ruske Poljske, da Se je pod vodstvom avstrijskih rudniških uradnikov delo v premogovnikih v da-browskcm ozemlju že začelo. Na dan se Kkoplje Že 250 Hr> 500 vndnnnv ni-Pirmdn.
ki je namenjen v prvi vrsti za industrijo, obrt in prebivalstvo v zasedeni Poljski, ostalo se porabi drugod.
BEDA V LVOVU.
Krakov, 20. aprila. »Nowa Reforma« poroča, da sc v Lvovu številni odvetniki, uradniki in druge omikane osebe preživ-. ljajo s tem, da prodajajo po ulicah pomaranče. Ravnatelj lvovskega učiteljišča je otvoril trgovino s prekajenim mesom.
PZRZEMYSLSKI ČASTNIKI DOSPELI V UFO.
Inomost, dne 20. aprila, »Innsbrucker Nachrichten« priobčujejo brzojavko več tirolskih častnikov, ki so spadali k przemysl ski posadki, v kateri naznanjajo, da so srečno dospeli na določeno jim mesto: v Ufo. Ufa leži v evropski Rusiji ob zapad-nih razrastkih uralskega pogorja in šteje 50.000 prebivalcev.
XXX
NAŠI UJELI OD VELIKE NOČI 10.000 RUSOV.
Berlin, 20. aprila. »Tageblatt« poroča, da so avstrijske čete od velikonočnih praznikov dalje ujele 10.000 Rusov.
90.000 RUSKIH ČASTNIŠKIH IZGUB.
Berlin, 20, aprila. »Deutsche Tages-zeitung« poroča: Ruska armada je po ravnokar na podlagi uradnih podatkov izdelane statistike lista »Ruskij Invalid« izgubila skupno več kot 90.000 častnikov, od katerih jih je 71.608 ranjenih in 18,622 mrtvih oziroma pogrešanih.
UJET RUSKI RANJENEC IMEL 17.000 KRON.
Celje, 20. aprila. Med semkaj dospelimi ranjenci je bilo tudi več Rusov. Pri enem izmed njih so našli 17.000 K gotovega denarja, ki jih je nedvoumno ukradel. Uvedla se je preiskava.
XXX
NAŠ PRESTOLONASLEDNIK V JUŽNO-VZHODNI GALICIJI IN V BUKOVINI.
Dunaj, 20. aprila. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Med svojim obiskom naše vzhodne bojne črte je došel nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef 19. t. m, na kolodvor v Kolomeji, kjer so se mu javili poveljnik tamošnje ar-madne skupine, okrajni komisar ip vladni komisar. V spremstvu generala kavalerije barona pl. Pflanzerja in njegovega generalnega štaba so se peljali v Črnovice, kjer so sprejeli nadvojvodo prestolonaslednika deželni predsednik grof Meran in deželni orožniški poveljnik polkovnik Fischer. Prestolonaslednik si je ogledal z zastavami okrašeno mesto. Ko je sprejel odposla-ništva in je obiskal artiljerijsko postojanko, sc jc odpeljal nadvojvoda prestolonaslednik v Sadagoro, kjer si je ogledal neko kavalerijsko divizijo in je razdeljeval odlikovanja častnikom in vojakom. V Zasta-wi je bil predstavljen okrajni glavar, zastopstvo orožnikov in duhovščina. Ob po-vratku jc večerjal prestolonaslednik pri nemškem poveljniku, generalu konjenice baronu Marschallu. Nadvojvoda prestolonaslednik je prenočil v železniškem vlaku in se je danes zjutraj odpeljal z avtomobilom v Horodenko.
XXX LETALCI NA DELU.
Budimpešta, 20. aprila. Magyar Ors-zag« poroča iz Eperjesa: Ruski letalci se ponovno pojavljajo nad našo fronto. Tudi naši zrakoplovi letajo nad ruskimi postojankami. Z nekega zrakoplova je vrgel pilot nadporočnik Janik, ki je ušel iz ruskega ujetništva, več bomb.
V okraje Ostrolenka in Čehanov so vrgli nemški letalci 180 bomb na enkrat.
RUSKI LETALCI NAPADLI INSTER-BURG.
Insterbug, 20. aprila. Danes zjutraj se je pojavil nad mestom ruski zrakoplov, ki je vrgel štiri bombe. Škoda je neznatna. Ubite so bile tri osebe.
s BOMBE NAD VARŠAVO.
Nemški letalci so zopet metali bombe v Varšavo. Več oseb jc bilo ranjenih.
X X X
GENERAL BOROEVIČ O ČASOPISJU.
Dunaj, 20. aprila. V »Neue Freie Presse« objavlja Roda Roda razgovor z generalom pehote Boroevičem, ki jc izjavil: Veseli me, če se prepriča o zaupljivosti naših čet neprizadeta oseba. Časopisje je ravno tako bojno sredstvo kakor vsako drugo. Kdor gospodari časnikarskemu bojnemu sredstvu, je dolžan, da obvesti zaledje o zaupljivosti najsprednejših čet.
POMANJKANJE PREMOGA V PETROGRADU.
Petrograd, 20. aprila. (K. u.) Od dne 14. aprila je obrat na cestni železnici radi pomanjkanja premoga deloma ustvaljen.
VSI JUDJE IZGNANI IZ UPRAVNIH OZEMELJ GUBERNIJ RADOM IN KIEL-CE,
»Grazer Tagblatt« priobčuje: V guber-nijah Radom in Kielce so izgnali vse jude in jih prepeljali v notranjo Rusijo,
Kdaj fiodo vpoklicani novi črnovojniški
Budimpešta, 21. aprila, članom ogrske narodne delavne stranke se je na merodajnem mestu zagotovilo, da novi črnovojniški letniki pod nobenim pogojem ne bodo vpoklicani pred mesecem septembrom.
TeDris Rusi izpraznili.
Petrograd, 20. aprila. Brzojavna agen-tura poroča: Ruske čete so začasno izpraznile Tebris, ker so došla močna sovražna ojačenja,
Rumunske priprave.
Milan, 20. aprila. Rumunska vlada je vpoklicala letnik 1896 pod orožje. Sestavili so tudi skupino gorske artiljerije. Moratorij je podaljšan za 4 mesece.
Položaj na Kitajskem, japonskem in v Ameriki.
Kodanj, 20. aprila. »Ruski Invalid« poroča: Kitajska vlada je sprejela točke 29 do 36 japonskih zahtev. Sporazumno z Japonsko so ruske čete zasedle kitajsko mesto Kašgar.
Peking, 20. aprila. (Kor. ur.) »Reuter« poroča: Združene države so odposlale ameriškemu poslaniku v Pekingu noto, ki obvešča kitajsko vlado, da vztrajajo Združene države na tem, da se drže nekatere pogodbe, sklenjene med Združenimi državami in Kitajsko.
Curih, 20. aprila. Japonski mornariški minister napoveduje, da prične del japonskega brodovja sporazumno z zavezniki križariti.
Petrograd, 20. aprila. (Kor. urad.) »Rječ« poroča iz Irkutska: V Šangaju so zborovali kitajski trgovci, ki so sklenili, da opuste trgovsko občevanje z Japonci in da hočejo najstrožje bojkotirati vse japonske banke, blago in finančna podjetja. Sklepu pripisujejo veliko važnost, ker grozi japonski trgovini in slede lahko naj-resnejše posledice.
Milan, 20. aprila. »Sera« poroča iz Pekina: Združene države so sporočile kitajski vladi, da ji morejo pri pogajanjih z Japonsko nuditi samo moralno pomoč. Istočasno sc je izrazila želja, da naj Kitajska pokaže večjo popustljivost.
JAPONCI ZAPLENILI KITAJSKO ŽELEZNICO.
Petrograd, 21. aprila. Japonci so zaplenili železnico Šantung kot vojni plen.
JAPONCI V MEHIKI.
Rotterdam, 20. aprila. Londonski Morningpost« poroča: V Veracruz sta se pripeljali dve japonski križarki in dve japonski topničarki.
V
r \
X X
NOVI LETNIKI ČRNE VOJSKE NA RUSKEM POKLICANI POD OROŽJE. Petrograd, 20. aprila. (K. u.) »Rjcč« poroča, da so letniki 1900,—1915, črne vojske, ki šc niso služili, poklicani pod orožje.
iV.
v. . v
ii
Nemško uradno poročilo.
Ponesrečeni francoski napadi.
Berlin, 20, aprila. Veliki glavni stan: V Champagni so napredovali naši napadi s podzemeljskimi napadi. V Argonih se jc izjalovil neki francoski napad severovzhodno od Le Four de Pariš. Med reama Maas in Mosel so bili artiljerijski boji živahni le na posameznih točkah. Neki francoski napad se je izjalovil pri Flireyu v hašem ognju. V Croixe des Carmes so vdrle naše čete, ko so razstrelile več utrjenih stražnic, v sovražno glavno postojanko in so zadale sovražniku močne izgube. V nekem boju prednjih straž vzhodno od Avricourta smo vzeli nazaj z navalom vas Embermenil, ki smo jo bili prej začasno izpraznili. V Vogezih" na višinah Sillack severozahodno od doline Metz se je izjalovil neki sovražni napad s težkimi izgubami za francoske planinske lovce, — Pri nekem sunku na vrh Hartmannsweiler-kopfa smo na severovzhodnem klancu pridobili nekaj sto metrov zemlje,
Najvišje vojno vodslvo.
Francosko uradno poročilo.
Sobota zvečer: Pri Notrc Dame de Lorette smo v noči od petka na soboto takoj ustavili tri protinapade, ki pa niso bili tako silni kakor oni v prošli noči.
Naše čete so sc na vzetih postojankah 1 11 - -'—-
streljevala naša težka artiljerija jame pri Pasly-ju, kjer so bili skriti nemški vojaki. Več sledečih si eksplozij je dokaz, da so se nekatere udrle. V Champagni, severozapadno od Perthesa, so eksplodirale dve sovražne mine blizu naših strelskih jarkov in sovražnik je zasedel obe razpoki. Iz ene smo sovražnika takoj pregnali, drugo je pa obdržal. Nobenega dela naših strelskih jarkov ni dobil sovražnik v svoje roke. Ne daleč odtod, severno od Le Mesnil-a, smo odbili napad na našo naprej molečo črto. Okrog Woewre topniški boj, zlasti v gozdu Mortmare. Pehotnega boja ni bilo ne včeraj, ne danes. V Vogezih smo dosegli znatne uspehe ob obeh straneh reke Fecht. Na severnem bregu smo vzeli zapadno pobočje Sil -lackerwasen-a (zapadno od Metzerala) in prodrli smo do soteske, ki vodi do reke; na južnem bregu so vzeli naši lovci po sijajno izpeljanem napadu vrh Schnepfen-riethkopfa (1253 m), eno najvišjih točk gorovja, ki deli obe v Metzeralu se stikajoči dolini. Angleško letalo je spravilo pri Boesinghamu v Belgiji eno nemško na tla; letalo je padlo med naše črte; vodnik se je ubil, opazovalca smo ujeli. Naš vodilen zrakoplov je bombardiral kolodvor in letališče v Freiburgu.
Nedelja, 18. aprila.
Dan je bil razmeroma miren; večinoma artiljerijski boji in krajevne akcije in-fant erije. Pozno popoldne jc sovražnik napadel naše jarke v St. Mare-gozdu; naša artiljerija je gladko ustavila bajoneten napad in je provzročila sovražniku resne izgube. V Champagni so morali Nemci severno od Perthesa izprazniti neko votlino, ki so jo še imeli v bližini naših jarkov. Spravili smo pred napadom do eksplozije eno mino in s tem vzeli sovražniku 60 m jarkov. V okolici Woevre navadna kano-nada, V Lotaringiji je sovražnik v okolici parroyskega gozda s šibkimi močmi pod-vzel več manjših napadov, posebno v bližini Buhresa Monacourta Ambermenila in St. Martina. Vse te napade smo z lahkoto odbili. V Alzaciji so Nemci trikrat brez uspeha naskočili naše strelske jarke na malem Reichsackerkopfu. Nasprotno pa smo mi napredovali na Schnepfenricth-kopfu. Po sijajnem zasledovanju so naša letala spravila neko nemško letalo na tla. Letalo je padlo v sovražnikovo črto v Belgiji med Langbemarekom in Praschen-daele.
Nedelja ob 3. uri popoldne.
V Alzaciji je severozahodno od Or beya neki nemški bataljon napadel naše postojanke. Napad je bil pripravljen z lju-tim obstreljevanjem. Napad smo odbili. Sovražnik je pred našimi jarki pustil mnogo mrtvih. Ujeli smo 40 mož. Belgijsko letalo je pri Roulersu zbilo na tla nemško letalo. Ravnotam jc francosko zračno brodovje z uspehom obstreljevalo nemško letališče.
Francoska ofenziva.
Basel, 18. aprila. (W. T. B.) Kakor poroča Pays« so Francozi sinoči začeli na črti Pfeffershausen—Sept z ofenzivo. Napad v okolici Larga se ni posrečil.
Ruski general Kaulbars v Belfortu.
Genf, 20. aprila. Ruski general Kaulbars je obiskal Belfort in si ogledal tamošnje utrdbe.
Sovražni letalec metal bombe na Kandern,
Miillheim, 20. aprila. (Kor. ur.) Včera\ ob desetih dopoldne jc vrgel na mesto Kandern, kjer ni nobene posadke, neki letalec pet bomb. Ena bomba je padla na neko polje, štiri pa na neko šolo. Učenci so bežali večinoma v šolo; en otrok je bil ubit, drugi težko ranjeni; več drugih je bilo lahko ranjenih. Tudi nad Lorrachom je včeraj dopoldne neki letalec vrgel šest bomb, ki so razpočile pri kolodvoru. Ubit je bil neki otrok; nekemu mlademu možu je bila odtrgana roka. Deloma težko, deloma lahko so bile ranjene še tri osebe.
Angleži v strahu.
Rotterdam, 21. aprila. Angleški listi se boje novega nemškega zrakoplovnega napada na Angleško,
Francoske in belgijske prostovoljke.
Milan, 20, aprila, »Corriere della Sera« je te dni poročal iz Pariza, da je angleška »Lepa brigada«, ki jo je zadnje dni lord Kitchener dovolil poslati na evropsko celino, našla odmev in posnemanje na Francoskem. Gospa Arnaud je pričela nabirati francoskc in belgijske prostovoljke. Zboru prostovoljk se dan za dnevom priglaša veliko število francoskih in belgijskih gosp& in gospic. Ženski prostovoljni zbor se bo delil v tri oddelke: eden bo nadomeščal po uradih moške, ki so sposobni za bojišče; drugi prevzame v svojo skrb vojne avtomobile; tretji, ki pride tik do bojne črte, bo, ako treba oborožen in bo vršil službo spremstva.
Genadijev — poslanik v Parizu.
»N. Fr. Presse« poroča iz Sofije, da pojde Genadijev kot bolgarski poslanik v Pa,i, T1H||gii|tajU_
Francosko prodiranje v zgornji Aizaciji.
Basel, 20. aprila, »Pays« poroča: Francozi so pričeli prodirali na bojni črti Pfetterhausen-Sept, Napad se je izjalovil o okolici Larga.
Angleži zasedli Keetmanshoop.
London, 20. aprila. (Kor. ur.) Reuter-jcv urad poroča uradno iz Capstadta, da so Angleži zasedli Keetmanshoop.
Nemški letalci nad Amiensom.
Milan, 20. aprila. Tukajšnji listi poročajo iz Pariza: Neki nemški »Golob« je 16. t. m. metal bombe na Amiens. Bombe so padle v bližino katedrale in eksplodirale. Deset oseb je bilo deloma ubitih, deloma poškodovanih. Na poslopjih jc bilo le malo škode. Ravno ta dan je neki nemški letalec preletel Gerazdner v Vogezih in vrgel štiri bombe, ki pa niso napravile nobene škode,
K letalskemu napadu na Lorrach.
Basel, 20. aprila. (Kor. ur.) K letalskemu napadu na Lorrach poroča »Natio-nalzeitung«: Poškodovana sta bila dva otroka od katerih je eden umrl. Tudi neka ženska je bila ranjena, a ne smrtnonevar-no. V švicarski tovarni za svilo je prebilo leseno streho. 3 bombe so padle na otroško igrališče, a niso napravile nobene škode. Zračni pritisk je bil tako močan, da so v okolici popokale vse šipe v oknih. Ena bomba je v neki delavnici za umetno klju-čarstvo nekemu vajencu popolnoma odtrgala roko. Kosce razletele bombe so našli celo 80 m daleč proč. Prebivalstvo je bilo zelo presenečeno, a ni zgubilo glave. Ubogalo je navodila županstva in takoj iskalo varstva po kleteh. Razpoloženje proti Franciji, ki je bilo dozdaj še vedno zmerno in mirno, se je izpremenilo v ogorčen bes. Kaj so nameravali letalci z napadom na Lorrach, je popolnoma nerazumljivo. Nahaja se ondi samo vojna bolnišnica in okrajno poveljstvo.
Francoski general ponesrečil na avtomo-bilni vožnji.
Pariz, 20. aprila. (Kor. ur.) »Newyork Herald« poroča: Avtomobil generala Ja-quin je pri Taradeau trčil z nekim drugim avtomobilom. General je bil težko poškodovan.
Boji na Kavkazu.
-Frankfurter Zeitung« prinaša rusko uradno poročilo:
Petrograd, 18. aprila. Generalni štab kavkaške armade poroča: V smeri proti obali se je 15. t. m. nadaljevalo streljanje iz topov in pušk. V smeri proti 01ty neznatni spopadi naših poizvedovalnih čet s turško pehoto. Drugje nobenih izpre-memb.
Petrograd, 18. aprila. V ozemlju ob morju se je nadaljeval boj s topom in puško. Drugje nobene izpremembe.
Carigrad, 20. aprila. (K. u.) Zanesljive vesti iz Erzeruma poročajo, da so Rusi pet dni napadali južno od Artudine ležeče postojanke, pa so bili s težkimi izgubami odbiti.
Pri Pori Saldu pričakujejo i\ng ezi turški napad.
Genf, 20. aprila. Iz Kaira se poroča, da je Sueški prekop zdaj v celi svoji dolžini utrjen. Obrambne čete so primeroma slabe. Ne zdi se nemogoče, da lahko Turki dosežejo uspeh. Zdaj se pričakuje nov napad v bližini Port Saida. Zjutraj po Veliki noči so tja odposlali vse vojake, ki so jih mogli pogrešati v Kairu. Premestili so čete | pač tudi glede na nemire med Avstralci v Kairu, v katerih je bilo ubitih 26 upornikov. Ni res, da bi bilo več Turkov med prvim napadom za prekop ušlo, pač je pa ušlo veliko Indijcev. V Kairu so zelo pobiti. Arabci so mirni. Sodi se, da vohuni v mestu nad 300 ogleduhov.
Angleži proii postopanju nemških podmorskih čolnov.
London, 20. aprila. (Kor. ur.) Admiraliteta objavlja naslednji komunike: Nemški podmorski čoln, ki je potopil ribiški parnik »Vanila«, je pregnal ribiški parnik »Fermo«, ko je ie-ta hotel rešiti posadko potopljenega parnika. Posledica tega je bila, da je mnogo mož posadke »Vanile« utonilo. Ta moritev ribičev brez vojaškega vzreka naši pozornosti ne bo ubegnila. To je drugi umor tekom enega tedna. Te dogodke si moramo dobro zapomniti.
iz ourskeoo državnega zbora.
ZBOROVANJA ODSEKOV OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 21. aprila. (K. u.) Upravni odsek državnega zbora je sprejel predloge o izjemnem podaljšanju državnega zbora, nadalje poročila notranjega mini-st«tv^^M<onccsii^dajženil
odvzetju koncesije Cunartovi družbi ka-i kor tudi več manj važnih predlog. Brambm odsek je po meritoričnih pojasnilih hon-vednega ministra barona Hazaija sprejel zakonski načrt o izpopolnitvi ogrske črne vojske in o dopolnitvi galiških in bukovin-i skih čet za čas vojske. Justični odsek je zboroval popoldne. Soglasno so sprejeli zakonski načrt o izpremembi tiskovne postave, po katerem se rok za založitev kavcij obstoječim listom podaljša za tri leta. Razpravljali in sprejeli so nato predlogo o materielni odgovornosti izdajalcev domovine, po kateri zapade državi celo premoženje tistih državljanov, ki med vojsko podpirajo sovražnika z vohunstom, orožjem ali na kak drug način ali če na kak drug protipostaven način pobegnejo v sovražnikovo deželo. Sprejeli so tudi predlogo o izpopolnitvi postave glede na izjemne odredbe v slučajih vojske. Končno so se posvetovali o zakonskem predlogu glede na kaznovanje nerednosti ob dobavah za armado.
HRVATI IN OGRI.
Budimpešta, 20. aprila. (Kor. urad.) V krogih hrvatskih poslancev se je želelo, naj bi se hrvatski bančni in denarni zavodi v okviru zakonskega načrta o centrali denarnih zavodov posebej obravnavali. Zastopniki hrvatskih poslancev so tozadevno že minuli teden posredovali pri ministrskem predsedniku grofu Tiszi in pri finančnem ministru dr. pl. Teleszkyju, ki sta obljubila, da dobrohotno proučita željo. Danes opoldne so se zbrali hrvatski državni poslanci na konferenco, ki se jo je udeležil tudi ban baron Skerlecz. Sklenili so izraziti željo v konkretni obliki, da se doseže temelj za sporazum z ogrsko vlado.
OGRSKA OPOZICIJA.
Budimpešta, 20. aprila. (K. u.) V konferenci narodne delavne stranke je izjavil grof Tisza, da soglaša s predlogom nekega vodilnega politika, naj se za posvetovanje o predlogah, ki so v zvezi z vojsko, sestavi poseben odsek, da se tudi opozicija lahko udeležuje razprav. Vendar je pa ministrski predsednik dobil danes pred sejo obvestilo, da opozicija ni sprejela tega predloga, Tisza je poudarjal, da je prepričan, da bo opozicija, ki je podala že toliko zgledov domoljubja, vršila tudi svojo politično dolžnost.
Vrednost dobitkov loterije »blo^ venske Straže" 20.000 K -fs® Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom „Siov, Straži" v Ljubljano!
Iz vojne.
ujetniki vred prepeljali k ruskemu armad-nemu poveljstvu v Tarnovv, Tam so ga strogo zaslišavali. Izpraševal ga je o razmerah v avstro-ogrski armadi neki general v najčistejši hrvaščini. Ko je prebil nekaj časa v Tarnovvu, so ga z večjim transportom ujetnikov odpravili v Dembico. Ves čas svojega ujeništva jc prežal na ugoden trenutek, da bi ubežal. Ta priložnost se mu je nudila na kolodvoru v Dembici. Zapazil je bil trenutek, ko jc bilo rusko spremljevalno moštvo zaposleno z nečem drugim, ter se hitro zmazal. Skril se je najprej v bližnji hiši, kjer je kasneje iztaknil tudi ci-cilno bleko. Le-to je oblekel čez svojo ulansko uniformo in se podal na težavno in nevarno pot k svojemu polku. Na vsakem koraku so ga ustavljali ruski vojaki in ga večkrat kot sumljivega tudi preganjali. Po mnogovrstnih težavah in pomanjkanju in vsak hip v nevarnosti, da ga kot špijona obesijo, mu je končno uspelo priti v Duklo. Pred sabo je imel še najtežji del poti. Kot navaden popotnik je skušal priti mimo južno od kraja razpostavljenih ruskih prednjih straž. Najprej so ga kratko zavrnili, nato pa začeli sumiti in šli za njim, da bi ga prijeli. Pavlic je sklenil sedaj vse tvegati. Udri je v neko močno zasedeno vas, uplenil kozaškega konja, se pognal nanj in drzno jezdil skozi ruske prednje straže, dokler ni prišel do naših čet. Po dolgem iskanju se mu je posrečilo najti lastni polk, potem ko je prebil skoraj mesec dni v ruskem ujetništvu. Desetnik Pav' lič je bil za ta dokaz zvestobe odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda.
Tudi koča ne varje pred kroglo.
Iz Szekelyvarhelyja nam piše slovenski vojak z dne 4. aprila: 1. t. m. nas je prišlo semkaj z vlakom 300 ranjencev in bolnikov, največ pa takih, ki so jim zmrznile noge. To je huda reč. Med vsemi sem jaz edini Slovenec, drugi so Mažari, Hrvati, Čehi, Poljaki in drugi. Na naših postojankah smo imeli snega do trebuha. Pred sovražnimi kroglami še v koči nismo bili varni. Neki moj tovariš je šel v bližnjo kočo kavo kuhat. Na potu se mu ni nič zgodilo, ko je bil pa nekaj časa v koči, je naenkrat prihitel ven in si tiščal prsi: Zadela ga je krogla. V bodoče je vsak leže kuhal kavo.
// sto žo f\npili srecRo „&lGvensfie Stražo" ? olupita ta Roj ! Srci Ra samolcTl.
PRIJET NAPADALEC.
Bukarešt, 20. aprila. (K. u.) Slugo Jan Dumitrescu, ki je napadel bivšega glavneoa gledališkega ravnatelja Aleksandra Davil-la, so zaprli. Svoje dejanje priznava. Davil-lovo stanje je nevarno. Operirali so ga na glavi.
Zaslužen topničarski poročnik.
V težkih bojih pri Starem Samboru je bil poročnik Edvard Vrečar od 10. topni-čarskega polka z dvema topovoma dodeljen neki pehotni brigadi, ki se jc obdržala na svoji postojanki celih deset dni proti veliki premoči sovražnikov. Za to je imela nama artiljerijska sila, ki se je tekom ,boja zvišala na šest topov, prav posebno zaslugo. Poročnik Vrečar je znal topove tako spretno razpostaviti in je svoj ogenj vzdrževal s tako silo in vztrajnostjo, da so Rusi domnevali veliko večjo artiljerijsko silo, nego je bila v resnici. Brigadni poveljnik je podal o mladen častniku častno izpričevalo, da tudi v najtežjem sovražnem šrapnel-skem ognju ni nikdar izgubil hladnokrvnosti ter je dajal svojemu moštvu vedno zgled hrabrosti in nezlomljive vstrajnosli, Posebna njegova zasluga je bila, da je znal izgube med svojimi topničarji vedno zopet hitro izpopolniti z infanteristi, ki jih je brž praktično poučil in tako dosegel, da baterija kljub kritičnemu položaju za hip ni omejila svojega polnega delovanja. Za izvrstno vodstvo svojega orožja je bil poročnik Vrečar odlikovan z bronasto vojaško svetinjo za zasluge na traku vojaškega zaslužnega križca.
Beg ulanskega desetnika iz ruskega
ujetništva.	<>
Znamenje izbornega duha, ki preveva naše čete, so čimdalje bolj množeči se slučaji, ko ujeti vojaki porabijo prvo prilikp, da kljub vsem nevarnostim in težavam pobegnejo nazaj k svojim četam. Zgodba vsakega takega bega predstavlja dolgo verigo pustolovstev, pomanjkanja in vsakovrstnih drugih težav in nevarnosti ter dokazuje nezlomljivo voljo in neomajano zvestobo do domovinske zastave. V naslednjem bodi podan kratek opis, kako sc je rešil iz ruskega ujetništva desetnik Štefan Pavlic od 12. ulanskega polka. Ko je Pavlič nekoč jezdil s pomembnim poveljem k svojemu oddelku, ga je naenkrat obdala in zajela 15 mož broječa kozaška patrola. Predno so ga kozaki mogli prijeti, je požrl izročeno mu povelje. Sovražniki so Pavlica zvezali,
Liuhijaeske novice.
zastopali dr. Pole, veleposestnik Kosler in oficijal Jagodic, Ljubljansko gasilno in reševalno društvo je, kakor vedno, pod vodstvom g. posl, Turka in vežbalca Daxa litro in v najlepšem redu izvedlo prevoz ranjencev.
lj Nepričakovano se jc oglasil iz ru« skega ujetništva Ljubljančan Adolf Mi-tuseh. Nahaja se v mestu Orenburg v podnožju uralskega gorovja.
lj Ukradeno je bilo včeraj na učitelji* šču nekemu dijaku kolo. Kolo je črno barvano in ima znamenje Giiricke, Ako je tomu kaj o tem znano, naj sporoči državni policiji.
Mim

Artirii m 1
lj Krušne karte. Od 25, aprila dalje bo v Ljubljani mogoče dobivati kruh in moko samo s takozvanimi krušnimi izkaznicami. Te krušne karte — ki niso nakaznice za brezplačno dobavo kruha in moke, se bodo dobivale dne 22. in 23. aprila, in sicer se bodo izdajale prvi dan lastnikom gospodinjstva, oziroma njih namestnikom (ne pa poslom), ki se pišejo z začetno črko A do L, drugi dan pa onim, ki se pišejo z začetnico M do Ž. Uradovalo se bo oba dneva od 8. zjutraj do 1. popoldne in oc 3, popoldne do 7. ure zvečer. Podrobnosti o pomenu teh krušnih kart in delokrogu krušnih komisij so razvidne iz lepakov, na kar občinstvo s poudarkom opozarjamo lj Iz tajne seje ljubljanskega občinskega sveta. Ustanovo za dekliško balo v znesku 200 K dobi Angela Pristav. Praktikant Mestne hranilnice Milan Ster lekar je bil imenovan za asistenta v VII činovnem razredu s 1. aprilom 1915, — Komisarju g. Franu Govekarju je podeljen naslov nadkomisarja. — Od učiteljstva na liceju se pomaknejo z dnem 1, januarja 1915: Janko Mlakar v IX. plačilni razred, Albert Sič v VIII. in Marija Wessner v VIII. plačilni razred. Učiteljica Cirila Pleško je dobila dopust do konca šolskega leta.
lj Ujetniki iz Przemysla. Svojemu svaku obč. svetniku Kavčiču je pisal g. Josip Hauptmann, sin tvorničarja g. Adolfa Hauptmanna, da se že več tednov vozi v rusko ujetništvo. Bil je pri topničarjih v Przemyslu. — Poročnik topničarskega polka, ki se je boril v Przemyslu, Anton Pa-velič, je pisal iz ruskega ujetništva.
lj Novi ranjenci v Ljubljani. Danes zjutraj ob 6. uri 40 minut se je pripeljalo v Ljubljano 322 ranjencev s karpatskega bojišča. Med njimi sla sc nahajala tudi dva častnika in dva umobolna vojaka. Težko ranjene so odpeljali v Leonišče, ostale pa v novo pehotno vojašnico. Ob sprejemu in prevzetju ranjencev so bili navzoči sledeči gospodje: nadštabni zdravnik dr. Ge-
ril fl A\li£>V rlp'/p1nft vlarln in PrlorJ 1 rrlž cn
Dnevne novice.
-j- Cesar je zaslišal dne 20. t. m, dok poldne v avdijenci zunanjega ministra barona Buriana.
-f Iz polotične deželne službe. C. kr.
okrajni komisar Rajmund S v e t e k je premeščen od okrajnega glavarstva v Logatcu k okrajnemu glavarstvu v Črnomelj, deželnovladni koncipist Ljudevik P i n -k a w a od glavarstva v Radovljici k glavarstvu v Logatec in deželnovladni kon-ceptni praktikant dr. Karol T e k a v č i č od glavarstva v Črnomlju k glavarstvu v Kranju.
-f- Odlikovanja pri 97. pešpolku: Sre«
brno hrabrostno svetinjo 1. vrste sla dobila: Praporščak A. Prokop in četovodja Ciril Grčon. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Praporščak-A. Krivic, kadeta E, Popp in E. Deutsch, četovodji B. Belcz in G. Božič, desetniki A. Salvagno, J. Zidarič in J. Čoršič, infanteristi J. Savarin, M, Linz in J. Jurca. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: narednika A. Zadkovič in E. Šepič, četo-vodje M. Prodan, J. Preme, J. Raspor, J. Zuzzi in J. Chrislan, desetniki M. Loser, J. Krainz in J. Kovačič, poddesetnik J. Mizzan, infanteristi R. Rupp, A. Saksida, J. Barich, E. Tifak, J. Jelen, K. Rohreger, J. Tabris, J. Vock, P. Trampuš, A. Ur-bančič, R. Goleč, A. Komel in J. Markuca.
—	Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici je sprejeta pod državno varstvo. S tem je zagotovljeno nemoteno in neskrče-no nadaljevanje obrata, dokler bo treba kriti potrebe vojne uprave. V soboto so se izvršile dotične formalnosti. Vojna uprava je zadrugi izrekla svoje popolno zaupanje. Zadruga ima zaposlenih 300 delavcev in izdela na dan 800 parov vojaških čevljev. Dobila je te dni še nov modern motor za 12 konjskih sil, Zadrugo je ustanovil in jo po velikih žrtvah privedel do te lepe stopnje bivši mirenski župnik, sedaj dekan tolminski in deželni poslanec vlč, g. Ivan Roječ. Zato pa se je ljudstvo v soboto s solzami v očeh poslovilo od svojega dobrotnika,
—	Odlikovanje. Četovodja in načelnik oddelka strojnih pušk pri 26. domobranskem pešpolku, Slovenec Ferdo Knup-lež, je bil na severnem bojišču odlikovan s srebrno svetinjo drugega razreda.
—	»Tagespost« obsojena. Dne 13. t, in. se je vršila v Gradcu obravnava zoper odgovornega urednika graške »Tagespost« g. Alfonza Caslelliza v tožbi, ki jo je dvignil že meseca oktobra lanskega leta g. dr. Janko Brejc. Odgovorni urednik Castel-liz jc bil obsojen v smislu obtožbe, in sicer v denarno globo 100 K. Tekom 14 dni po pravomočni sodbi se mora obsodba z vzroki vred objaviti na prvi strani »Tagespo-ste«. Obe stranki ste vložili priziv, tožitelj zavolj prenizko odmerjene kazni.
—	Celjski policijski pes izsledil roparskega morilca. Ponoči od 16. na 17. t. m, so našli v Prešlo Dolu pri Sevnici v zidanici s sekiro ubitega 76letnega posestnika Mihaela Grada. Morilec je vzel Gradu 1000 kron. Policija je sumila umora rajni-kove sorodnike, ki so Grada sovražili. Sorodnike so zbrali in policijski pes »Afra«, last orožniških slražmojstrov bratov Goriup v Celju je, ko je obvohal zidanico, obvohal tudi sorodnike in renčal nad svakom ubitega, Francom Košarjem, ki je bil tako presenečen, cla je pripoznal roparski umor. Košarja so zaprli.
—	Podraženi klobuki. Z Dunaja sc poroča, da so povišali cene klobukom za 10 do 15 odstotkov. Izjavlja se, da se klobuki še bolj podražijo, ker se je podražila klobučevina.
—	Podpora materam. C, kr. korespon' denčni urad poroča, da je naročilo notranje ministrstvo političnim deželnim oblasten^ naj v slučaju potrebe podpirajo porodnice, katerih možje se nahajajo v vojski iz sredstev vojnega pomožnega zaklada,
i Nekaj o pesniku Roseggerju. Trža4 ška »Edinost« piše: Kakor znano, si je nedavno umrli linški škof Hittmair nakopal hudo bolezen povodom svojih obiskov v taboru vojnih ujetnikov, ki jih je — n(j meneč se za njihovo vero ali narodnost —■ tolažil ljubeznjivo in resnično krščanskim usmiljenjem. Nalezel se je torej bolezni, ki ga je položila v prerani grob, pr' vršenju najplemenitejšega in najvzvišene)-šega samaritanskega dela. Zato so tudi vsi, ki plemenito čutijo, z globokim ganot-
!am in nanri^itm cnnčfnunnipm dOVOtili tU
pisali o smrti Hittmairja. Vsi — naj so politični somišljeniki ali nasprotniki — so klanjali glavo pred spominom tega moža. Sedaj pa čujmo, kako tisti znani Rosegger, ki je celo stezal roko po Nobelovi nagradi, piše o pokojnem cerkvenem dostojanstveniku! Obdolžuje ga, da mu je bilo le za reklamo za svojo osebo. V svojem »Heim-garten« piše namreč: »Norosti so to! Čemu hodi v bolniške barake ujetih Srbov in Rusov! K ljudem, obolelim na pegastem tifusu, kjer niti njihovega jezika ne razume! Gola objestnost — neopravičljiva. Kakor da bi moral gospod Bog radi enega škofa delati čudeže!« Kar je torej pri drugih ljudeh, ki se ne pišejo za Roseggerje, sililo v najgloblje spoštovanje, najresničnejše sočutje in najvišje spoštovanje, to daje Roseggerju povoda, da smeši in žali spomin .plemenitega človeka. In ta Rosegger — ponavljamo — je stezal roko po Nobelovi nagradi, namenjeni — velikim duhovom med narodi! In bilo je ljudi, ki so bili silno razjarjeni, ker je roka ostala — prazna. Je pač ljudi Roseggerjeve vrste, ki utegnejo imeti veliko inteligenco uma, nedostaje jim pa popolna inteligenca — srca,
—	Sodna obravnava proti dr. Drinko-vicu se bo vršila dne 5. maja pred okrajnim sodiščem v Šibeniku.
—	Na Dunaj je došel prvi transport ogrske koruze.
—	Umrl je v Ogulinu poslanec hrvatskega sabora Giga Jovič.
—	Sreča. Gališka industrijska banka v Lvovu je obvestila nekega mladega ju-rista, ki je pobegnil v Avstrijo, da je zadel na tam kupljeno srečko razredne loterije 90.000 K.
—	Za aprovizacijo Trsta in okolice z ribami. Na tržaškem namestništvu se je te dni vršilo posvetovanje vseh poklicanih faktorjev, kako Trstu in okolici v sedanjih dneh preskrbeti rib v zadostni množini. Po daljši razpravi se je med drugim sprejel predlog, da naj se posreduje pri vladi, da bodo dobili k vojakom vpoklicani ribiči začasni dopust, kakor so ga dobili kmečki posestniki in delavci. Dalje naj se skuša doseči, da bi tovarne za konservi-ranje rib kolikor mogoče omejile svoje obrate, da bi prišlo na trg več cenih svežih rib (sardel). Sistemizira naj se prodaja rib in urede cene. Končno se je sklenilo imenovati odbor, ki naj čimprej izdela natančne predloge, ki imajo služiti na pristojnih mestih kot temelj odredbam, ki se bodo potem takoj ukrenile.
—	Zbiranje kovin v Mariboru. Mariborski magistrat je dovolil, da smejo šolarji zbirati kovine za vojaške potrebe. Zbiranje je določeno za ponedeljek, dne 26. aprila^
—	V^Mariboru se nahaja sedaj dvoje kino-gledališč. Prvo ima vdova gospa dr, Gustinova, drugo pa mesto Maribor. Prvo je v dvorani hotela »Stadt Wien« blizu kolodvora, drugo (novejše) pa v kazini in jc sedaj oddano nekemu Židu, Obe gledališči konkurirata med seboj na zelo obskurcn način. Predstave so take, da jih vodstvo gledališča že samo dovolj karak-terizira, ko pravi na plakatih pri posameznih predstavah: »To ni za otroke!« Z ne-s/animi in nečednimi prizori skušata gledališči dobiti dovolj obiskovalcev.
—	40 vagonov turšice tržaški občini je nakazal osrednji zavod za prodajo žita v vojni,
—	700 vagonov konoplje je dovolila izvoziti Italija.
—	Ubegli Tolstoj zopet prijet. Svoje-
časno smo poročali, da je iz češkega ujet-niškega tabora pobegnil grof Mihael Tolstoj s svojimi prijatelji. Sedaj so jih prijeli v nekem hrvaškem gozdu in prepeljali nazaj v ujetniški tabor.
—	Samoumor 18Ietnega dekleta. Dne 18. t. m. se je v Krminu zastrupila 181etna Želmira Munin. Izpila je stekleničico kar-bolne kisline, ki jo je kupila v Italiji. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, vendar pa je kmalu umrla. Svoj čin je izvršila radi nesrečne ljubezni,
—	Najvišje cene kruhu v Berlinu. V Berlinu so določili najvišje cene kruhu in sicer za 2 kg rženega kruha 85 fenigov.
—	Zaprli so v Pardubicah na ukaz vojaške oblasti lastnika tovarne za čevlje, juda I, Lowita- ker jc goljufal pri dobavi čevljev za vojaštvo,
—	Vojaški begun. V Celje so pripeljali Vladimirja Vrečkota, ki je pobegnil od svojega vojaškega oddelka in katerega so prijeli v Reki, Vrečko je bil obsojen na 30 dni zapora, po prestani kazni bo moral takoj na bojišče.
—	Za mesec majnik priporoča prodajalna »Kat, tiskovnega društva« (H, Nič-man) krasne Marijine »Šmarnice«, in sicer: »Marija, naša najboljša mati«, sestavil J. M, Seigerschmied. K M0. — »Mati dobrega sveta«, sestavil A. Čgur. K 180. — »Cvetlic e«, posvečene Naši ljubi Gospcj presv. Jezusovega Srca, sestavil J, Dolenc, K 180. — Po pošti 20 vinarjev več.
Zanimiv slučaj ovadbe. Proti koncu septembra 1. 1. so v cerkvi usmiljenih bra-iov v Prostejevu (Moravsko) pri vojni maši peli cesarsko pesem. Ob orvih zvokih pe-
smi se je soproga dr, Skracha dvignila in zapustila cerkev. V cerkvi navzoči dr. Friderik Poleschenskv je povedal ta dogodek okrajnemu glavarju, meneč, da je šlo tu za demonstracijo. Okrajni glavar je naložil krožnikom, naj preiskujejo stvar, pri čemer je gospa Skrach naglašala, da je le zato odšla iz cerkve, ker jej je bilo slabo. In res so bile uradne poizvedbe ustavljene, nakar je gospa Skrach radi navedene in še neke druge nadaljnje pripombe vložila proti Polenschkemu tožbo radi žalje-nja na časti. Okrajno sodišče v Prostejevu je tudi res obsodilo obtoženca, ali okrožno sodišče v Olomucu je obsodbo prve instance razveljavilo. Na vsak način pa govori tudi ta slučaj, kako naj bi bili ljudje previdneji z obdolžitvami in ovadbami,
— Kuharske tečaje za vojake je prirejalo Lettejevo društvo v Berolinu že od začetka oktobra lanskega leta. Namen tečajem je bil, pokazati vojakom, kako se da na bojišču hitro pripraviti priproste, a tečne jedi, zlasti tudi lahke juhe za bolnike, Uspeh teh tečajev je bil tako blagodejen, da je nemško trgovinsko ministrstvo v sporazumu z vojnim ministrstvom sklenilo, da se bodo uvedli taki vojaški kuharski tečaji na vseh gospodinjskih šolah v garnizijskih mestih, ln sicer bodo šole in njihove učne sile vodile te tečaje popolnoma brezplačno.
Nemci proti geslu »Gott straie die Englander!« »Nordd. Allg. Ztg.« opozarja nemške trgovce, naj svojih pošiljatev na nevtralne tvrdke in posameznike ne opremljajo s psovkami proti sovražnim narodom (Gott strafe die Englander). Tudi drugi resni nemški listi označujejo tako postopanje nemških trgovcev kot »brez-taktno zlorabo besede »Gott strafe die Englander«, ki je kakor kuga napadla tudi ljudi, ki jim sicer ne manjka dobrega okusa«. (»Die Hilfe« št. 9,)
Bo] zo Carigrad.
NA POTU PROTI DARDANELAM,
Atene, 20. aprila, »Estia« poroča, da je v nedeljo odplulo iz Aleksandrije 63 parnikov z zavezniškimi četami. Pričakuje se nove akcije proti Dardanelam.
TURŠKO URADNO POROČILO. K zadnjim napadom na Dardanele. — Dve zadeti ladji sta se potop:li.
Carigrad, 20, aprila, (Kor, ur.) Agence Telegraph. Milli poroča: Glavni stan naznanja: Posledobno smo se prepričali, da so bili med šesterimi sovražnimi torpedov-kami, ki so bile v predvčerajšnji noči poizkusile priti v dardanelsko ožino, tudi štirje iskalci min in da sta se obe sovražni ladji, ki smo jih obstreljevali in zadeli, kakor smo že poročali, v ožini potopili. Samo vladajoči temi je bilo pripisati, da nismo mogli razločevati, ali sta bili potopljeni ladji torpedovki ali pa iskalca min.
Z drugih bojišč ni nič posebnega poročati.
VIŠJI POVELJNIK DARDANELSKEGA NAPADALNEGA BRODOVJA UBIT ALI TEŽKO RANJEN.
Kodanj, 19. aprila. Višji poveljnik angleško - francoskega brodovja pred Dardanelami, podadmiral Gardon, je bil dne 14, marca ubit ali pa nevarno ranjen. To se poroča z verodostojne strani, ki se je znala izogniti cenzuri. Angleška admirali-teta je javno proglasila, da je nadomestil podadmirala konteradmiral de Robick, Tej izjavi ne verujejo, ker je Gardon eden najsposobnejših častnikov, ki mu na Angleškem jako zaupajo.
TURŠKE PRIPRAVE PRI ODRINU,
Sofija, 20, aprila, Turki se skrbno zadnji čas pripravljajo pri Odrinu. Talaat bej je obiskal odrinskega valija kakor tudi poveljnika druge turške armade Veli pašo, ki je znan po obrambi Janine. Turške priprave niso naperjene toliko proti Bolgariji, kolikor proti Rusom, Dejstvo je, da se v Bolgariji pojavljajo znaki podjetij proti Odrinu, i dvomi se, če jih tudi izvedejo. Trojni sporazum je namreč nastopal zadnje tedne določnejše in jasnejše. Načrt trojnega sporazuma je prozoren in meri na to, da ugodijo željam Bolgarije.
iijii
Popis tujcev v Italiji.
Italijanska vlada je zapovedala okrajnim oblastem, da popišejo vse tujce, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, a ravno tako da popišejo tudi vse častnike, ki imajo žene tuje narodnosti.
XXX
STARI IN NOVI GENERALI V ITALIJI.
Rim, 20, aprila. Kralj je upokojil 9 starih in imenoval 24 mladih generalov.
ZA ITALIJANSKO ZRAČNO BRODOVJE.
Rim, 20, aprila. Te dni je poslanec Pavia, predsednik društva za nabiranje narodnih prispevkov za zračno brodovje, izročil finančnemu ministrstvu 1,775,000 lir.
Sk upaj je bilo doslej nabranih v to svrho 3,680.150 lir. Pričakovati je še prispevkov v znesku 200.000 lir.
Angleški rudarji sklenili šlrajkali, ako se jim ne ugodi.
Kodanj, 20. aprila. (Kor. ur.) »National Tidende« poroča iz Londona: Angleški rudarji so danes sklenili začeti štrajk v slučaju, da se njihova zahteva, da se jim prizna 20 odstotna odškodnina ne izpolni. Poročilo je med posestniki rudnikov učinkovalo kakor bomba. Izjavili so, da je štrajk nemogoč, ker britansko brodovje brez premoga ni sposobno za akcije. Rudarji naglašajo, da rudniške uprave izredno mnogo zaslužijo, tako da je ponudena 10 odstotna odškodnina veliko premajhna. Odličen voditelj delavcev izjavlja, da brodovje ne more pogrešati rudarjev. Od začetka vojne je admiraliteta naročila 15 mi-ljonov ton premoga, ki se imajo dobaviti tekom enega leta, proti pol miljona ton v navadnih časih. Delavski voditelj je grozil z resnimi zapletljali, ako bi se lastniki ne udali.
Razna poročila.
OSEM ANGLEŠKIH RIBIŠKIH PARNIKOV POTOPLJENIH.
Rotterdam, 20. aprila, »Courant« poroča iz Londona: Uradno se proglaša, da je izgubljenih tistih osem ribiških parnikov iz Grimsbeya, ki jih v Kanalu že od 6, aprila pogrešajo,
BOJI V NEMŠKI JUŽNOVZHODNI AFRIKI.
Kapstadt, 20, aprila. »Reuter« poroča: Čete južnoafriške unije so zasedle v nedeljo Serheim, železniško križišče v nemški iužnovzhodni Afriki,


NAPAD UMOBOLNEGA NA RUMUN-SKO KRALJICO,
Galac, 20, aprila. Rumunsko kraljico Marijo, ki je te dni obiskala razne zavode v Bukareštu, je v neki delavnici za manj nevarne' umobolne napadel norec, ki je kraljico objel in jo hotel poljubiti. Kraljica se je kriče branila in je omedlela. Norec jo je tako trdno držal, da je moralo nastopiti deset strežnikov, da so kraljico oprostili.
POVIŠANE CENE TISKOVINAM.
Lipsko, 20, aprila. Zveza tiskarnarjev je sklenila povišati cene tiskovinam za 10 odstotkov.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sožalja ob priliki bridke izgube naše ljubljene matere, gospe
Marije Poženel
nadučiteljeve vdove
izrekamo vsem našo iskreno zahvalo.
Posebno pa se Se zahvaljujemo preč. duhovSCini, g. županu Franc Zupančiču, predsed. krajn. Sol. sveta g. Jan. MihelCiCu, cenj. uCiteljstvu, gg. orožnikom, ter pevcem za ginljivo petje, in darovalcem krasnih vencev. Dolsko, 21. aprila 1915.
863
Žalujoči ostali.
Erebanie velike loterije »Slovenske Straže" v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih ju -nakov in invalidom, že meseca maja.
JJakoj kupite srečke!

Radi vojnih in družinskih razmer
se opusti	816 (3)
trgovina
z manufakturnim in konfekcijskim blagom ter se radi tega vsa zaloga na skupno ali pa tudi v večjih partijah pod zel<3 ugodnimi pogoji proda.
Kje, izve se pri upravi tega lista pod štev. 816. (Znamka !)
a pohištvene mizarje!
Moj novo izdani ilustrov. cenik letnika 1915 se pošlje na zahtevo mizarjem in p. u. starim odjemalcem ter je zanimiv za vsakogar in dober pripomoček pri sestavi proračunov.
Adoll Schon,
velika zaloga vseh v mizarsko stroko spadajočlh potrebiiln
Praga, trg sv. Vaclava 53.
Proda se malo rabljeno
£ žensko Kolo
Naslov pove uprava „Slovenca" pod šte« vilko 855. (Znamka za odgovor 1)
šče se srednje velika
• V V •
856
rajsema
Natančne ponudbe s ceno in obremenitvijo se prosi pod K. L. M, i0 na upravo „Slov.'(
r
i
f3!agesjnicarl(eisi
za kolodvorsko restavracijo se sprejme s 1. majem. Zahteva se znanje obeh deželn. jezikov v govoru in pisavi. Prednost imajo one, ki so že službovale v večji restavraciji pri kontrolni blagajnici. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro; »Blagajnlčarka R. 1015.«
861
obstoječe iz hiše, z dobro upeljano gostilno in trgovino ter več stanovanj, prostornega, senčnatega vrta s kegljiščem, ledenice, velikega vrta za zelenjavo — se radi družinskih razmer takoj proda. Posebno priporočljivo za mesarja. Cena K 40.000; plačljivo po dogovoru. — Pojasnila daje iz prijaznosti;
Kamenšek, Ljubljana, Trnovska ul.15,1,
1857]
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti naše srčnoljubljene soproge, matero in sestre, gospe
Antonije Breskvar, roj. Tepina
izrekamo vsem našo globoko zahvalo.
Posebna hvala pa bodi blagorodnima gospema Alojziji Tratnikov! in Hedviki Subicevi, soprogi c. kr. ravnatelja, za med dolgo boleznijo izkazano nam naklonjenost, vsem darovateljem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti.	800
V Ljubljani, dne 21. aprila 1015.
Žalujoči ostali.
Razne stvari.
Nekaj številk. V evropski Rusiji hodi v r.ižje (ljudske šole izmed 1000 prebivalcev 42 otrok, ravnotoliko tudi v Srbiji, v Rumuniji 50, v Italiji 84, na Grškem in Bpl-garskem 96, na Španskem 107, v Belgiji 124, na Danskem 132, v Avstriji 140, na Francoskem 143, na Švedskem 146, v Nemčiji 147, na Angleškem 150, na Norveškem 153, v Švici 154, na Holandskem 160. Srednja šola pride na Ruskem na 120.000 prebivalcev v Srbiji na 130.000, v Bolgariji na 150.000. Med 1000 ruskimi rekruti jih ne zna ne brati ne pisati 620, v Rumuniji 690, v Srbiji 796, v Italiji je med 1000 rekruti 307 analfabetov, na Grškem 300, v Avstro-ogrski 220, v Belgiji 83, na Francoskem 40, na Holandskem 21, na Angleškem 10, v Švici 4 6, na Danskem 2, na Švedskem 0'8, v Nemčiji 0'4.
Turkinje v telefonski službi. Ko so pred nekoliko leti na Turškem vpeljali telefonske zveze, se je kmalu pokazala potreba po ženskem osobju. Kljub oviram, ki jih je v tem oziru delala turška vera, se je vprašanje vendar rešilo tako, da so Turkinje vstopile v telefonsko službo. Verskemu predpisu, da mora imeti Turkinja popolnoma zakrit obraz, so zadostili na ta način, da nosijo telefonske uradnice popolnoma tenko belo pokrivalo, ki jim zakriva tudi obraz. Mohamedanke so jako vestne in sposobne telefonistinje ter žive v lepi slogi s predpostavljenimi evropskimi uradniki. Staroverskim Turkom seveda ni všeč ta novost med turškim ženstvom in bi jo radi odpravili, a čas bo pač močnejši nego njihova konzervativna prizadevanja.
Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedi s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobfe čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Izredno nizka cena za to 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo 1 K 20 v, v platno vez. 1K 80 vin., po pošti 20 v. več. Kakor pove že naslov ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj svetovna vojska, temveč bo postala vsaki gospodinji nenadomestljiva svetovalka tudi za poznejše dobre čase, katere nam Bog podeli! — Knjiga ima namreč mnoge prav posebne vrline, katerih ne skazuje nobena druga gospodinjska knjiga. Predolgo bi bilo na tem mestu naštevati vse te vrline; natančneje pa so opisane v predgovoru, katerega naj vsaka gospodinja du-zno prečita, že zaradi pojasnjenj nekaterih slovenskih izrazov, kateri se rabijo v knjigi, da se ji ne bo očitalo jezikovne pomanjkljivosti. Naibolj se odlikuje knjiga po tem, da se strogo ogib-Ije dajati navodila za razkošje in potrato, pač pa vpošteva povsocl varčnost in štedljivost in uči naše gospodinje, kako naj si pomagajo z malimi sredstvi in živili, katera so vedno in nov-sod na razpolago, ne da bi pri tem trpel okus in pravilna, človeškemu telesu potrebna prehrana. Vsa v knjigi našteta navodila so večkrat in dobro preizkušena in so se sprejela v knjigo le ona jedila, ki so se skazala kot zares okusna, da se lahko postavijo na vsako, tudi imenitno mizo. S to knjijro v roki ti tudi ne bo treba dolgo premišljevati kaj boš danes ali jutri skuhala. Za vsakdanje potrebe namreč ti nudi ta knikra v preeleuni razvrstitvi zadostno izbero. Tudi sredstva za ta jedila so pri rokah in se boš torej lahko hitro odločila, pri tem pa postavila na mizo mnogo novih jedil, oziroma boš znala tudi
podati večkrat eno in isto živilo v najrazličnejših, popolnoma drugačnih oblikah in si boš vedela pomagati vsak čas z majhnimi sredstvL Posebno ti bo olajšalo izbero, na nov, silno pregleden način, sestavljeno kazalo, kjer najdeš našteta v abcednem redu razna živila in takoj pod njimi najrazličnejša jedila, katera moreš iz vsakega posameznega živila pripraviti. Knjiga bo nudila vsaki gospodinji mnogo novega, pa- tudi nekaterim jedilom, ki so jih imoli naši predniki v časti, moda pa jih je zavrgla, bo pripomogla zopet do zaslužene veljave.
Zeloti je, da bi si to knjigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi veliko pripomogla, da se knjiga hitro razširi.
I A/NTOM BOeH
■B*aas? barvarija in kemična pralnica J«®55®®
j Ljubljana, Selenburgovaul. 6
Dela se izvršujejo tudi na Glincah št 46 JSlszke cene! Točna in solidna postrežba!
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
u3 CauMraS CraevMiJ
: Harofajte ..Slovenca".:
^ia—ii_JC-JI_ICJ
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409	fotografiji 3-109
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
SANATORKJM • EMONAj
ZA-NOTRANJE -IN-K3RURGICNE - BOLEZNI. L •PORODNIŠNICA.
4 J LJUBLJANA • komenskegaulica- 4 k J/ SEPZPRWNiK:PRriAralj-DR-FR.DERGANC jI
Lepo moderno stanovanje
obstoječe iz 3 sob, 2 kabinetov ler vseli priteklin, se odda takoj ali za avgustov termin. V dotični biSi se odda tudi majhen	827
za takoj. Natančneje se poizve: Resljcva cesta 7.
Za birmoncc
io betre priporoča tvrdka
Ljubljano, prelerneue ulice ft. 9,
svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek po najnižjih cenah in solidni postrežbi.

X3KmHXMut
Kranjska deželna podružnica
n. a. dež. življ. iri rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt. otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja, faven zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri žlvljenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 191j. . . ................................. 170,217.149-
o ta tre garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 45,124.496'17
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega'dobička' ." . K -132!232-66 Kdor namerava živijensko zavarovanje, naj S2 v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ic poštnine prosto.
2171 KiT* Sposobni zastopniki se sprejme/o pod na ugodne/širni pogoji.
-:». m. m -*. ».»_».% it. •:.»-.t. mxjkmst.mj.
vsake vrste, oprano in neoprano,
vsakovrstnih ptičev in živali v naravnem izdelku prevzema Ferd. Schulz v Spod. Šiški, Kolodvorska cesta štev. 149 in 191.
Gimnazijski absolvent
se takoj sprejme kot
Neobhodno je potrebno znanje klasičnih jezikov in nemSčine.	795
Dr. V. červinka, okrož. zdravnik, Polzela, Staj.
b a v s ■
vsako množino proti gotovini, železnici ali pošti plačani sam,
$ mesSsii trg it. 22.
Natvečja izbira žalnih klobukov.
Fripcrofca se solidna tvrdka
iiteii ii m »sBtJi_€Bjm. MARIJA GUTZL, Židovska ulica štev. 8
itmmat&am.
specialno damskih in otroških slamnikov, ter svJenib čepic v najnovejšib oblikab
2660095612711661048084434780191361