^NA 120 din - Leto XL - Št. 17 Kranj, torek, 3. marca 1997 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO se odločili postajanje? živi}* lfl*ta 2 Svet je podoben maratonski stezi, po kateri spredaj tečeta Japonska in Združene države Amerike, precej za njima pa capljajo najrazvitejše evropske države, nerazvite pa iz ozadja opazujejo, kaj se dogaja v ospredju. Gorenjske tovarne so ostarele Minili so časi, ko je bil direktor uspešen, če je zgradil novo tovarniško poslopje. Danes je uspešen tisti, ki mu uspe čimveč starih strojev zamenjati z novimi, boljšimi. rani i stran 3 Pomen ukrepov zvodeni ob cenovnih neskladjih Samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bodo v sedanji obliki delovali le še do 31. marca, potem pa bodo njihovo vlogo prevzele interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane. stran 3 Lotse nas je izzval Odprava je organizirana v počastitev 50-letnice Kamniškega alpinističnega odseka. Okrepljena je s tremi odličnimi gorenjskimi alpinisti: Andrejem Štremfljem, Tomom Česnom in Filipom Bencetom. stran 8 Kr pr anJ ~ Polne gledališke dvorane, imenitni dosežki, ki so ^ v sedaj na ogled na kranjskem Tednu slovenske drame — slah- ena .plat doSaiani v slovenskem teatru. Druga plat so osebni dohodki, malo denarja za vzdrževanje gledali- ški • gram v?' neS°tov in P»čel dotok denarja za gledališki prored i-* VSe t0 SO 0PozoriIi predstavniki slovenskih stalnih L nI sć na petkovem srečanju v Kranju. Več na 5. strani. — M. - Foto. F- Perdan l^isk Vinka Hafnerja v Tržiču Lažje je rušiti kot graditi V preteklem tednu sta slovensko javnost vznemirila dva dogodka: izid 57. številke Nove revije in zapleti v pripravah na odhod štafete mladosti; dva dogodka, ki bi jih lahko po vsebini, predvsem pa po odmevih primerjali in sta zagotovo odraz razmer in današnjega trenutka. Skupina intelektualcev je v zadnji številki Nove revije objavila "Prispevke za slovenski nacionalni program" v katerih se je prvič na enem mestu pojavila kopica (ne)znanih tez in pogledov na slovensko polpreteklo zgodovino, današnje krizno stanje in možne izhode. Objavljeno gradivo v nekaterih prispevkih zanika pravno utemeljenost oz. zakonitost NOB in revolucije, nastajanja AVNOJ— ske Jugoslavije in iz njih izhajajoče družbene ureditve, zanika narodno samostojnost Makedoncev in Črnogorcev, republiško državnost Bosne in Hercegovine ter avtonomnost Vojvodine, kot izključnega krivca ponuja zvezo Komunistov, kot izhod iz sedanjih razmer pa njeno politično likvidacijo, uvedbo večstrankarskega sistema in slovenski izstop iz skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Razumljivo je, da so take teze kljub visoki strokovni ravni obravnave, predvsem politične ocene in opredelitve in so zato vspodbudile tudi razprave in odgovore na politični ravni. V tednu, ki je za nami, sta se sestali predsedstvi Zveze komunistov in Socialistične zveze Slovenije in oblikovali svoja stališča do prispevkov iz Nove revije. Če smo uvodoma omenili današnje razmere in trenutek, lahko na tem mestu ugotovimo precejšnje presenečenje in odobravanje nad ravnijo obravnavanega, nad načinom kako odgovoriti in udejaniti znana načela demokracije: politične opredelitve zahtevajo politični odgovor, strokovne dileme strokovno razčiščevanje — vse pa brez strasti, čustvene prizadetosti ali celo prisile. Le osemnajst dni nas loči od začetka poti letošnje štafete mladosti, ki naj bi se začela na Triglavu. Priprave ponujajo^ vedno nova "presenečenja": plakat za to vsejugoslovansko akcijo oz. prireditev mladine se izkaže kot ponaredek nacističnega.v katerem so zamenjali le simbole..., oblika štafetne palice vzbuja različne komentarje, teža palice bo močno ovirala njeno prenašanje, črne limuzine, v katerih se je pogosto prevažala, bo zamenjal helikopter, nato pa bo mirovala... vse to so izzivi slovenske mladine ali bolje odgovornih v njeni organizaciji, ki izražajo že pogosto povedano mnenje o preživelosti tovrstnih prireditev. Zakaj povezave in primerjave teh dogodkov? Oba dogodka lahko omenjamo skupaj zaradi skrajnosti in povsem spregledanih možnosti, kako bosta razumljena v Jugoslaviji. Oba rušita mnoge temelje in vezi v skupnosti rojene v krvi. Smo res pozabili, daje veliko lažje rušiti kot graditi? . A Štefan Zargi prenova je nova vsebina Jji metoda dela tova''^*" februarja — Na delovnem obisku v Tržiču je bil član CK ZKJ Vinko Hafner, ki se je po-Hh' s Predstavniki TRIO Tržič in Lepenke. Posvet s sekretar jI osnovnih organizacij Zveze kontov mem obisku si je Vin- \ ?fner najprej ogledal proiz- organizacij Zveze ^istov v Tržiču. %g etar predsedstva občin-\V komiteja ZKS Tržič Jože tosvet r Je na popoldanski«m čve? u spregovoril o prenovi " ^j* komunistov, ki v Tržiču l ^osn ^an°v, organiziranih v W nin organizacijah in J marca, ob tfc?hl Un ter v soboto, 7 mana, ob H. uri. *5^'?rmttUvnem dnevu bodo kandidate se **pte S P0^0'1 za vPiHl s Pr°firami, kl bodo h. *mbra večinoma prenovljeni, z mol 1 Stipendiranja i" zaposlitve Enak _ J red« kot za redne učence velja tudi /a (1*e. ki se bodo izobraževali ob delu. Letnikih gorenjskih srednjih šol Norčavega pusta Se posebej nestrpno pričakajo najmlajši. Tedaj si nauenejo pisana oblačila klovnov, se spremene v kavboje, indijance, supermane in druge pravljične osebe. Zlasti zabavno pa je, ko si z maminimi šminkami lahko pomažejo lica. Foto: F. Perdan Fruški gori v Vojvodini. Štafet bodo nekaj dni nosili po občin do Begunj, v Lesce, Radovljic in Bohinjsko Bistrico, kjer b postala v mladinskem domu i domu Joža Ažmana. V četrtek j bodo predali mladincem in ph nincem Umaga. C. Z. Temeljna banka Gorenjske GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 3. MARCA 1987 TQ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Branko Mukulić na četrtkovi seji zvezne skupščine Nihče nas ne bo odrešil naših obveznosti, odgovornosti in grehov Beograd, 26. februarja — Skrajni čas je že, da pogledamo v oči resnici o našem gospodarskem in družbenem položaju in da besedičenja in poučevanja drugih in neskočne razprave o istih problemih nadomestimo s konkretnimi ukrepi in s prizadevanjem za uresničevanje skupnih ciljev. Vse je v naših rokah, vse je odvisno od nas, je pozivajoče in opozarjajoče ter na trenutke dramatično dejal predsednik zvezne vlade. Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič je bil v govoru pred našim najvišjim skupščinskim organom odločen in temeljit v opisovanju položaja, v katerem se je znašla Jugoslavija. Delegati zveznega zbora so predlagane intervencijske ukrepe sprejeli. Navajamo glavne poudarke iz govora predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mikuliča delegatom zveznega zbora in zbora republik in pokrajin. # Ukrepi bodo prispevali k rasti proizvodnje, izvoza in deviznega dotoka, omejili rast splošne in skupne porabe ter negospodarskih in neproizvodnih investicij. Pogoj za rast osebnih dohodkov bo naraščanje storilnosti. Izboljšali bodo kreditno monotarno politiko in bistveno zaostrili finančno disciplino. Izboljšali naj bi davčni sistem ter odstranili neusklajenost ponudbe in povpraševanja na blagovnem trgu. Če ne bomo izvedli preobrata za poživitev proizvodnje, bomo v zelo težavnem položaju. Rast proizvodnje, posebej za izvoz na konvertibilni trg, je ena prednostnih nalog družbe. Dolarska vrednost izvoza med 1. januarjem in 16. februarjem letos, primerjana z enakim lanskim obdobjem, je bila za 22 odstotkov manjša, vrednost uvoza v enakem obdobju pa za 28 odjtotkov. Če bi se tako nadaljevalo, bi bila v nevarnosti zunanja likvidnost države. To smo doslej uspešno urejali in redno plačevali vse dogovorjene obveznosti. Gospodarstvo ne more več nositi bremena sredstev za splošno in skupno porabo. • V naši družbi ni enotnosti glede nujnosti zajezitve inflacije. Za to se sicer izrekamo, vendar ravnamo drugače. Rast cen priča, da inflacije ne bomo zajezili. Ker smo se sprijaznili živeti z njo, zmaga ne bo lahka, ne hitra. • Zvezna vlada pripravlja sistemske zakone in predpise, ki bi zaokrožili spremembe v gospodarskem sistemu. Zadevajo davke in prispevke, zasebno delo, načrtovanje skupne finančne organizacije, razširjeno reprodukcijo, vlaganje denarja občanov, vlaganja tujcev k nam, proizvodno kooperacijo, prenos tehnologije, zaposlovanje, knjigovodstvo in podobno. Vlada bo vztrajala na uveljavljanju ekonomskih kategorij. Na tej poti se ne smemo izstavljati. Pri tem pa ne sme priti do neznosne socialne napetosti, ki nas lahko spravi s te poti. ZIS pripravlja programe razvoja agro-živilstva, turizma, energetike, prometa in drobnega gospodarstva. Skupščina ima že predlog tehnološkega razvoja. Nastaja 15 skupnih programov proizvodnje za izvoz, začenja pa se tudi razprava o strategiji gospodarskih odnosov s posameznimi državami, našimi najpomembnejšimi gospodarskimi partnerji. Kmalu bomo razpravljali o rekonstrukciji glavnih železnic in cest, o uresničevanju osimskih sporazumov, o podaljšanju magistrale do Titograda itd. Dinarska sredstva so večinoma zagotovljena, prosili pa bomo tudi za mednarodna posojila. • Čim prej je treba končati konsolidacijo gospodarstva in bank na Kosovu, v Makedoniji in Črni gori. Uveljavljali bomo nov zakon o sanaciji in prenehanju delovnih organizacij, ki nimajo možnosti za razvoj. Zaradi njih trpe dobri kolektivi. Za delavce bo treba najti druge zaposlitve ali uvesti začasne ukrepe socialnega varstva. • ZIS je sprejel ukrepe za spodbujanje izvoza in deviznega priliva. Tečaj dinarja je realno za 5 odstotkov nižji. To raven bomo z usklajevanjem obdržali do konca leta. Konec marca bomo analizirali ukrepe. Tečajna politika spodbuja izvoz, uvoz pa povezuje z izvozom. Odlok o vrstnem redu plačil na osnovi 110. člena deviznega zakona daje boljši položaj aktivnim izvoznikom. Poslovne banke imajo pri plačevanju plačil v tujino več svobode, ne glede na prednosti. NBJ lahko blokira tisto banko, ki noče prodati deviz na deviznem trgu. • Devize morajo hitreje v državo, tuja posojila morajo biti učin-kviteje izkoriščena, spodbujati moramo vlaganja tujcev in naših delavcev na začasnem delu v tujini. S tem bomo sposobnejši za poravnavo naših dolgov. EGS se zapira, tja bo izvoz težko povečati, od tam pa največ uvažamo. Kaže, da nas obravnavajo kot trg kupcev. Ne smemo biti nikogaršnji naravni trg, ampak enakopraven partner v gospodarskem in drugem sodelovanju. Če tega ne bo, bomo prisiljeni postavljati pogoje za nakup njihovega blaga s prodajo našega. Če se bo neugodno trgovanje s temi državami nadaljevalo, bomo prišli v položaj, ki ne bo ustrezal ne Jugoslaviji, ne upnikom. Dolgove sedaj namreč eni redkih redno plačujemo. • ZIS ne predlaga zamrznitve osebnih dohodkov, ampak njihovo uskladitev z rastjo delovne storilnosti. Izjeme so posebej naštete v zakonu. Resolucije nismo uresničevali. Nekateri so celo javno govorili, da ni obvezujoča, čeprav je bila sprejeta v soglasju vseh republik in pokrajin. Že zaradi tega bi jo bilo treba uresničevati. Bolje bi bilo, da bi jo, ker ne bi bilo treba sprejemati intervencijskih zakonov. Drugega izhoda očitno ni. Sicer bi prišlo do takšnih motenj, ki jih niti z najskrajnejšimi ukrepi ne bi mogli odstraniti. Ukrepe sprejemamo na začetku leta zato, da ne bi zgubili celega leta. 9 Intervencijski ukrepi niso priljubljeni, niso tudi protiustavni. Ustava jih predvideva, če druge poti ni. Cilj je zagotoviti trdne temelje sistema in odpraviti večje motnje v gospodarstvu. Če tudi tu ukrepi ne bodo spoštovani, bo ZIS terjal ustrezno posredova-ije skupščine. • Branko Mikulič je napovedal boj prekomernemu medsebojnemu zadolževanju, sivi emisiji denarja, okvirnim posojilom ter neučinkovitemu izterjevanju dena.ja. Dosledna bo politika obrestnih mer. Uvoz bo tudi instrument blagovnih rezerv, usklajevanja ponudbe in povpraševanja ter zbijanja cen. • Nas pravni sistem slabo deluje. Predpisi se ne izvajajo, ali samo tisti, ki posamezniku koristijo. Ta problem ni nič manjši kot jamo gospodarjenje. Pogoste so finančne zlorabe, kršitve pravil > deviznem poslovanju. Ce bomo še naprej tako ravnali, to lahko •esno ogrozi našo politiko. J. Košnjek Jugoslavija, Eureka in Kompleksni program Smo se odločili za zaostajanje? Številne delovne organizacije, tudi na Gorenjskem, vse bolj spoznavajo, da izvoz na Zahod in sodelovanje s tujimi podjetji ni pomembno le zaradi zaslužka deviz, temveč tudi zato, da organizacije obdržijo stik z razvitim delom sveta in z vrhunsko tehnologijo. Direktor Lesno industrijskega podjetja (LIP) Bled, Franc Bajt, je ob neki priložnosti dejal: »Šele trgovanje in sodelovanje z Zahodom nas je naučilo, kako je treba delati, gospodariti...« Svet je namreč podoben maratonski stezi, po kateri spredaj tečeta Japonska in Združene države Amerike, precej za njimi capljajo najrazvitejše evropske države, nerazvite pa iz ozadja opazujejo, kaj se dogaja v ospredju. Razkorak med razvitimi in deželami v razvoju, oziroma nerazvitimi pa se le še povečuje. Nobena skrivnost ni, da Jugoslavija sodi med tiste, ki lovijo ubežnike in se jim poskušajo vsaj približati. Bližnjic ni in tudi pot, ki vodi v svetovne tehnološke procese, ni ne lahka ne kratka. Nepripravljeni na Eureko V Jugoslaviji je zadnje čase osrednje vprašanje, kako in kje stopiti na vlak, ki vodi v (lepšo) prihodnost. Načelno je vse jasno in to je na blejskem pogovoru z gorenjskimi gospodarstveniki in politiki poudaril tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič. »Že pred leti smo se odločili, da bomo na znanstveno — tehnološkem področju sodelovali z vsemi državami in skupinami držav in to tako, da bo zagotovljeno naše enakopravno sodelovanje in da ne bo ogrožen naš mednarodni položaj ne naša neuvrščena politika.« Jugoslavija je pred poldrugim letom vsaj formalno kandidirala, da bi se včlanila v Eureko, v program za sodelovanje v znanosti in tehnologiji med evropskimi državami, vendar vladi očitajo, da se je pri tem preveč obotavljala in da je zamudila trenutek, ko bi se lahko polnopravno včlanila v Eureko, v kateri so poleg zahodnoevropskih držav tudi Turčija, Finska, Avstrija... Janez Zemljarič je na Bledu odločno zanikal očitke, češ da si vlada ni dovolj prizadevala. »Že podatek, da se je predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič v času mandata, ki vemo, koliko časa šele traja, kar 63 —krat pogovarjal z najodgovornejšimi tujimi politiki in državniki o sodelovanju na znanstveno — tehnološkem področju, bržčas pove dovolj,« je dejal Janez Zemljarič. »Jugoslavija je od vsega začetka kazala interes za Eureko, čeprav je bilo znano, da pobudniki programa vidijo v njem tudi možnost za hitrejšo in močnejšo gospodarsko in politično integracijo Evrope. Naša država je ne glede na to maja 1985, še pred oblikovanjem Eureke, postavila vprašanje o možnostih za vključitev v program, nato pa še enkrat pred ministrskim srečanjem v Franciji. Konkretnega odgovora nismo dobili, zato smo potlej vsak pogovor s predstavniki držav, ki sodelujejo v Eure-ki, izrabili za preverjanje naših možnosti. Pred ministrskim sestankom aprila lani smo ponovno zahtevali, da obravnavajo našo zahtevo o vključitvi; dobili pa smo odgovor, da se krog držav ne širi in da imajo naše organizacije možnost za vključevanje v posamezne programe,« je dejal Zemljarič. Nesporno je, da tudi Eureka, ki je nastala na francosko pobudo kot protiutež ameriški vojni zvezd in si je zastavila za cilj na civilnem področju zmanjšati prepad med Evropo ter ZDA in Japonsko, ni pokazala velikega zanimanja za vključitev Jugoslavije, že zato ne, ker smo kot socialistična država v odločilnem trenutku oblikovanja Eureke zahtevali zase poseben položaj in ker Eureki skorajda ne bi imeli kaj ponuditi. Izkazalo se je, da se je Jugoslavija hotela Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), I ea Mencinger (kultura), Darinka Sede'] (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja loka. kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din _ vključiti v program kot država, čeprav je Eureka predvsem program podjetij. Le —ta so pri nas razmeroma šibka in za nameček še pogodbeno ujeta s tujimi partnerji. »Kdo ima zdaj program za Eureko?« je na blejskem pogovoru spraševal Janez Zemljarič gorenjske gospodarstvenike in politike. »Lahko jih preštejemo na roko. Z besedami bi že šli v Eureko, vendar v Eureki pravijo: prinesi svoj delež znanja, tehnologije in denarja.« Kompleksni program z oznako »strogo zaupno« Potem, ko je Jugoslaviji spodletel poskus vključitve v zahodnoevropsko Eureko, se poskuša pridružiti organiziranim naporom vzhodne Evrope in Sovjetske zveze, da bi s skupnimi znanstveno — raziskovalnimi močmi, s tako imenovanim Kompleksnim programom, zmanjšala tehnološko zaostajanje za Zahodom. »Nekatere gospodarske organizacije so že doslej sodelovale v pomembnih znanstveno — tehnoloških projektih držav SEV — v programu mikroprocesorjev, sistema avtomatiziranega projektiranja, v programih gibljivih proizvodnih sistemov in še v nekaterih drugih. Vsi ti programi so zdaj vključeni tudi v Kompleksni program znanstveno —I tehnološkega sodelovanja, pri čemer so organizacije imele možnost, da ostanejo v teh programih ali se izključijo,« je dejal Janez Zemljarič. »Ko je nastajal Kompleksni program, je jugoslovanski zavod za mednarodno tehnično in kulturno sodelovanje opravil anketo v združenem delu. Samo v prvi polovici minu-leta leta je prejel 267 predlogov od 97 organizacij združenega dela, med drugim tudi od nekaterih slovenskih — Iskre, Litostroja, Krke, Imosa, Metalne, Ikosa, Gorenja, Rika, velenjskega rudnika... « je dejal Zemljarič. Že sama odločitev, da se bo Jugoslavija vključila v vzhodno-evrospko Eureko, v Kompleksni program, je naletela v javnosti, predvsem v njenem strokovnem delu, na precejšnje začudenje; še več prahu pa je dvignil način, kako se je o vzhodnoevropski inačici Eureke razpravljalo v Jugoslaviji. Obravnave so potekale za zaprtimi vrati, skupščinski postopek pa je imel oznako »strogo zaupno« — kot da za strategijo tehnološkega razvoja, vključevanje na eno ali drugo stran ne bi veljala načela javnosti in skupščinske vladavine. Znani publicist in strokovnjak za »vzhodna vprašanja« Janez Stanič je spogledovanje z Vzhodom ocenil takole: »Nobeno sodelovanje ni politično nedolžno in vsako prinaša politične posledice, ki pa na obeh straneh niso enake. SEV je specifičen, drug-čen od Zahoda. Na Zahodu kljub vsemu obstaja tekmovanje med ZDA, Japonsko in Zahodno Evropo. To skušajo biti samostojne enote in tudi znotraj Zahodne Skupščina je sprejela po hitrem postopku Zakon o začasni prepovedi razpolaganja /. delom družbenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v letu 1987 nad rastjo storilnosti pravi, da organizacije letos za osebne dohodke ne smejo izplačati več kot je znašal povprečni mesečni čisti dohodek na de lavca v lanskem zadnjem četrtletju. To vsoto lahko povečajo še za četrtino čistih izplačanih osebnih dohodkov, i/.račununih po zaključnem računu. Do povečanja te osnove je upravičen le tisti, ki je povečal storilnost, ki pa jo vsaka or ganizacija ugotavlja sama. Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in sisov družbenih dejavnosti na ravni republik in pokrajin določa, da izvorni pri hodki ne smejo biti višji od vsote, ki so jo lahko porabili lani, povečane za 90 odstotkov stopnje rasti ustvarjenega dohodka gospodarstva v republiki ali pokrajini. Gre torej za 10 odstotno zaostajanje. Določilo ne velja za prispevke za proračun federacije in republike ter pokrajine •n za nekatere kmetijske regrese, za prispevke za borčevsko in invalidsko zavarovanje, za znanstveno in raziskovalno delo in za davke ter prispevke občanov. Zakon o začasni prepovedi negospodarskih in neproizvodnih gradenj in naložb razen že dosedanjih omejitev dodatno prepoveduje na kup gradbenih objektov in opreme za te dejavnosti. Izjema so javna skladišča in tržnice, teh-nične storitve, znanstveno in raziskovalno delo, obdelav,, podatkov in geološka raziskovanja. Zakon o začasni (polletni) zamrznitvi osebnih dohodkov in skupne porabe v bankah, samoupravnih interesnih skupnostih, zavarovalni* ah, loterijah, stavnicah in združenjih, kjer so delili več kot v gospodarstvu, zadeva 156.000 delavcev. Ti do 30. junija letos ne smejo izplačati višjih akontacij osebnih dohodkov kot v Kih 11 »fa mesecih. Tu so delili bistveno vi-■ I«1 osebne dohodke kot v gospodarstvu I'rever Izplačan« osebne dohodke bodo morali tako kot vsi drugi vrniti in to vsak mesec vsaj tretjino. Evrope ni vodilne sile, ki W morali vsi drugi hočeš no^ drejati. SEV je zgrajen drug v njem te konkurence ni- T*5^, Sovjetska zveza nesporen spodar bloka, drugi so od »1* jaško, politično, ideološko1**; spodarsko odvisni. Ta od^/L je vgrajena tudi v SEV in ve strukture... KompleksniL ■cWa 7vp7.a n*.„ gram je Sovjetska zveza vala sama, v skladu s svoi^l trebami in željami. Vse to j Sovjetska zveza, vsa »čeln8y jetja« so sovjetska. To s°'j slim, dovolj močni razlogi-vj treba biti pri vključevanju j( program previden. Seved*^ treba sodelovati tudi z VzD0^ vendar je treba to početi o* ;; čin, ki ne bo dopuščal, da % počasi drseli v ta del sveta o mo z gospodarskimi, tem^ di s političnimi, ideološki*^ nostnimi in drugimi pos Večinsko stališče — cokla razvoja? Od kod tolikšna pripr*j nost obeh strani, Jugosla™ Vzhodne Evrope, za sodelo^, v Kompleksnem prog1' Emil Milan Pintar, nad^j predsednika republiškega K tej a za znanost in razisko ^ dejavnost, pravi, da smo naleteli na mnogo veCJ0,^; nost kot na Zahodu med d*«] tudi zato, ker so nekaterefjl v organizaciji družbe, Pre h0d države, še vedno bližje kot zahodni logiki. Vzhodni je bolj po naši meri, na njeJ jugoslovanska podjetja i uveljavljajo in tudi ce°rn ugodnejše. Lani, na Pr^M bile za Zahodu za 28 ods*y nižje kot doma, na Vzhodu ^ i dem odstotkov višje. RuD7> precenjen, zvezna adrnini5!* ji je dovolila prehitro rast > tak način v dobršni meri Sp la na kolena konvertibiln nike. Organizacije so re?f5;; —^ F 31. pro tvi tts sij 510 Po ene t* *ak raj< ust bov Ho; naj zak del, Vse ren I šte Po Pra K* dre naj gla ko\ do ku šev ga do^ no\ - o: \ niKe. organizacije so »~;-sv v tako, da so se pri trgovanj ^ ^ jino začele preusmerjatif j 0jj da na Vzhod. To velja tudi* J * renjsko gospodarstvo, ki i ^ k 1984 prodalo na Vzhod vs^ ^ odstotkov izvoznega blagfl' ^ pa že 42. Jt: L Jugoslavija je za SEV jj[ va tudi zato, ker je na °e ^ ta področjih dosegla visoko .p ^ loško raven in ker je na dročij še vedno most tne*Jl dom in Zahodom. Vpraša™/ kako bodo reagirali na *> ko bodo spoznali, da se m ^ goslavijo in SEV spleta ^ navezanost. Bodo omejil1 njihove tehnologije? ^jtiP' Razlogov, da je treba viden pri novih koraku1 pri novih kora^"^' Vzhodu, je več. Vzhod }*upi' loško manj ru/.vit kot £a ^ t\6 mu bo v tem pogledu ^e^'\ Sff podrejen. Vstop v KomP^^j ^ program nam bi zaprl \Jt$ . Eureko. Programa se dopolnjujeta, temveč sta ^ kurečna. Jugoslavija ^^(0 desetin dolga na Zahodu^' služi denar, s katerim ^d""! plačuje dolgove, in od w?o^"r v va tudi vrhunsko tt>h^t > obseg našega gospodah ^" \\ delovanja z Vzhodom P . * presegel kritične meje- tf Emil Milan Pintar se, jgf , mer, zavzema za to, da S^'T slavija sodelovala le v P°& p. nih točkah Kompleks^*% grama, ni pa za to, da ^J^r^ zacijo znanosti in goSj podredili logiki SEV, za to ne, ker pri nas še - trž^ šili dileme: ali v uveljaviti več trga in v"'^e f ke ali več države in drž« jjjjjjj ke. Več trga pomeni V«*^ .ti sodelovanja z ZabO^jf države pomeni spogl**" Vzhodom. j f Mar odrekanje *'U^tff vstop v Kompleksni fajg^j pomeni, da smo se ^Ifo^^tu zaostajanjem in sn«> jpi0i%j-l tekmi / bolj ra/.vid'" «JJ rfC rope'.' Mar to |M»m«'Oi' ^ JfK vne intervencije in * deviz? Mar vlada I Prr0 ^, priseganjem na večln*1^ ^ če ne zavira razvoj« „|e% stveno tehnološke*« *J^jJ njega? To »o n«JP°»uK* vprašanja, ki si jih »b vanju s Kompleksni«« Ur vanju !» rn«..|»~— mom zastavljajo po*«1* C. /flP1(> 3. MARCA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^S^IMIEnGLAS Intervencijskim skladom so šteti dnevi in $ Pomen ukrepov zvodeni ob cenovnih neskladjih Jl•'ni* Loka' 26, fe»ruarja — Samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrani bodo v sedanji obliki delovali le še do NiT^S*'- P°tem Pa njihovo vlogo prevzele novoustanovljene občinske samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje tvien ^ hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Na Gorenjskem, kjer so v preteklosti spodleteli kar trije poskusi o ustanovi-preskrbovalne skupnosti, so tudi v novem zakonu izbrali možnost, da ima vsaka občina svoj sis; pospeševalne ukrepe pa bo *J«val koordinacijski odbor, v katerem bodo delegati iz posameznih občinskih skupnosti. Na. razpravah o ustanovitvi pravnih interesnih skupsti*11 Za Preskrbo je bilo večkrat •^ati načelno stališče, da ima-?° sisov, takšnih ali drugačnih, dovolj, vendar so nazadnje jjovsod privolili v ustanovitev še /^§a, češ saj nič ne moremo, pač veleva zakon. Res — *kon natančno določa, da mo-občine oziroma pokrajine ^tanoviti samoupravne preskr-^valne skupnosti najkasneje 31. marca letos, republika pa Pozneje do 30. junija, toda o ^onu niso glasovali katerikoli Jpegati, temveč delegati iz po-em določenih okolij, tudi z Gorske. šj^rvencijskim skladom so ^ dnevi in njihovo vlogo bodo v marcu letos prevzele no-ustanovljene občinske samou-{<\^Vne interesne skupnosti, ^ete, kmetijske zadruge in naiP kmetijske organizacije gla ^ skrbi. da 00 v skupščini k0s Predelovalcev in porabni-*adeva, da jim nudi kar naj-nJ,ug°dno kredite. Letos in v nje^dnJih letih bodo z urejala lokalov v starem delu me-p, nadaljevali. Za obrtno cono DrišP bi letos s sredstvi sklada iJ' do zazidalnega načrta in JNjlšče dokumentacije in minimalno komunal- no 0 Ce minimalno komunal-laj ^ernili- Obrtno združenje '°kale ^e 'ska'° interesente za ^ b^a> pravijo obrtniki, vse ^dst tako lahko. Osnovna \y va so p,,.,tala tako draga, 0lnuj zmorejo te, za drago gradnjo v obrtni coni pa se bo le malokdo lahko odločil, če ne bo pomoči od nikoder. Več let se že v Tržiču pripravljajo na ustanovitev obrtne zadruge, toda tudi za to so potrebna sredstva. Vse kaže, da jo bodo spet odložili, čeprav se zavedajo, da prav zaradi tega, ker nimajo svoje zadruge, denar odteka druga, da bi združeni v zadrugi lažje posegali za poslom čez mejo, za kooperantskim delom v tržiški industriji. Proizvodna obrt je v občini slabo razvita in še ta, kar je je, je z industrijo slabo povezana. Pri kooperantskem delu jih prehitevajo obrtniki iz drugih občin. Tudi kadrovsko so slabi, kajti Tržič nima ne srednje ne poklicne šole. Vedno znova tržiški obrtniki prihajajo do sklepa, da bi le zadruga pripomogla k drugačni organiziranosti obrti v občini, h kooperacijam z industrijo. Obrtniki pričakujejo pomoči od občine, občinski možje pa kažejo na industrijo, ki bi morala biti prva zainteresirana za takšno sodelovanje. Zunanji opazovalec pa se ne more znebiti občutka, da je pri vseh po vrsti premalo smelosti in podjetnosti, premalo resnih interesov za razvoj obrti v to smer. Da je v Tržiču obrt v dokajšnji meri spuščena iz rok, se najlepše kaže v gostinstvu, ki bi v takšni obmejni občini morala cvete ti kot nikjer drugje. Tako pa jih od 15 gostincev za lansko leto 5 prikazuje izgubo, 5 ostanek dohodka v višini 10 starih milijonov dinarjev, le en go- stinec pa prikazuje 47 starih milijonov ostanka dohodka, pa še ta le zato, ker mu gre za višjo pokojninsko osnovo. Vse odgovorne za razvoj obrti v Tržiču torej čaka veliko dela. V združenju obrtnikov bo treba določiti nosilce razvoja obrti, program potrditi na izvršnem svetu in posebne ugodnosti in poudarke dati obrtnikom, ki izvažajo. Svoje pa bosta morala storiti tudi komite za razvoj in davčna uprava. Ni dovolj, da davčna uprava skrbi le za olajšave pri plačilu akontacij, bolj bo morala odigrati tudi vlogo »ščuke«. Vsaj pri gostinstvu! D. Dolenc rezultati kranjskega ?0sPodarstva voz in uvoz na nižji ravni 'unj^^'Vi. 25. februarja — Obseg industrijske proizvodnje je bil So. v Primerjavi / letom poprej kar 7,8 odstotka večji, s čimer •O 0,8 odstotka presegli načrt. Na nižji ravni pa se je odvijala *:<>Vna menjava s tujino, izvoz na Zahod je bil manjši /a 0.2 tiHJ[otk", uvoz z Zahoda za 6,3 odstotka, s Čimer Je bilo konver-0 Pokritje 100,4 odstotno. Si* ieSfK ltllovne organizacije, v ti«*1 *aJiV>bs"''' Proizvodnje po iti s 11 °(ls,(),k,,v' Gorenjski ' ''I;.....' nun pora-.Ioni fcj!?!ovnu l^il ^ Odv■■" rn,,,1.ia\ .i .' Zahodom # Ji i |e izvoz na Za Kranj hod upadel za 0.2 odstotka (na Gorenjskem za 3 odstotke, v Sloveniji za 2 odstotka). Uvoz z Zahoda je bil manjši za ti,3 odstot ka — ocenjujejo, du predvsem zaradi manjšega uvoza opreme — kar bo kot kaže predvsem kranjska /na« ilm >st saj je bil na Gorenjskem uvoz z Zahoda 10 odstotkov večji, v Sloveniji pu 12 odstotkov večji. Če je šlo res predvsem /a manjši uvo/ opre me, mora seveda ta kranjska značilnost zveneti kot svareče opozorilo. Uvoz / Zahoda jo bil I (M),4 odstotno pokrit z i/vo zom, pri hlagu j«- bila torej menjava / Zahodom uravnov sena ("'o up« ištevamo se blagovno me njavo / V/hodom, je bilo pokritje llill odstotno Dokončnih podatkov po zaključnih računih še ni, na osnovi dotoka"sredstev za skupno porabo ocenjujejo, da so kosmati osebni dohodki v /dni/onem de lu porasli za 132 odstotkov, čisti pa /a 1 III,ti odstotka Kmetijski institut Slovenije Ljubljana Opravila v posevkih ozimnega žita ob koncu zime Za letošnjo zimo so značilne zelo nizke temperature in dolgo trajajoča snežna oddeja. Tam, kjer je sneg že skopnel, zima po prvih ocenah ni povzročila poškodb na posevkih ozimnega žita. Ob koncu zime moramo najprej oceniti, kako so posevki prezimili, in temu prilagoditi ukrepe, Prvi, najpomembnejši ukrep je dognojevanje z. dušikom, saj so rastline zaradi nezadostne prehrane oslabljene. Ob setvi dani dušik so namreč rastline porabile že jasem predvsem za oblikovanje korenin, dušika z tal pt* zaradi mra /a ali celo zmrznjenih tal in-morejo koristiti. Zato je takoj, ko popusti močnejši mraz in ko se sn«»g v glavnem že stopi, najprimernejši čas, da opravimo prvo dognojevanje žitnih posevkov z dušikom. Količino dušičnega gnojila določimo predvsem na podlagi gostote posevka, pa tudi na podlagi kakovosti tal. Ob kon cu zime naj bi bilo 400 do 450 rastlin na kvadratni meter. Take posevke dognojuno na do brih tleh z okoli 55 kg čistega dušika na hektar, na slabših njivah pa z okoli 65 kg/ha. Če je posevek redkejši, uprabimo do 75 kg/ha dušika. Zelo goste posevke z več kot 500 rastlinami na kvadratni meter dogno-jujemo z nekoliko manjšim odmerkom dušika. Zaradi slabše odpornosti zoper polego dognojujemo ozimni ječmen in ozimno rž z manjšim odmerkom dušika, t.j. z okoli 45 do 60 kg/ha čistega dušika. Praviloma dognojujemo z ni-tromonkalom KAN. Ce s pred-setvenim gnojenjem posevka nismo oskrbeli z zadostno koli čino fosfora in kalija, dognojujemo z nitrofoskalom, ki vse buje povečano dozo dušika (npr. 17:8:9). Količino gnojila prilagodimo potrebni količini dušika. Ob koncu zime se utegne pojaviti zmrzal, ko se zaradi večdnevnega zmrzovanja in po novnega odtajanja vrhnje plasti tal potrgajo korenine posevka, v tem primeru posevek povaljamo, ko se tla primerno posušijo. Valjamo z lažjim valjarjem tipa kembrič ali z lesenim oziroma betonskim gladkim valjarjem, ki ga ovijemo z verigo. • Jože .Šile, dipl.inž. arg. Na vrata gorenjske industrije trka prenova Gorenjske tovarnerjsri so ostarele «dJ Minili so časi, ko je bil direktor uspešen, če je zgradil novo tovarniško poslopje. Danes je tisti, ki mu uspe čimveč starih strojev zamenjati z novimi, boljšimi, hitrejšimi, energetsko varčnejšimi, skratka s takšnimi, ki zahtevajo manj ročnega, pa več umskega dela. Kajti le tako gredo v korak s časom, le tako je dandanes moč ohraniti konkurenčnost v svetu in doma, stopati za razvitim svetom, kjer na pomenu izgublja garanje in pridobiva znanje kot vse pomembnejši, če ne že najpomembnejši proizvodni dejavnik. Kje je v teh naprezanjih gorenjska industrija, ki se rada pohvali, da ima dolgoletno tradicijo? Žal ni le stara, temveč tudi ostarela. Podatki, ki so jih zbrali pri Medobčinski gospodarski zbornici Gorenjske, namreč kažejo, daje tehnična opremljenost gorenjske industrije, predvsem izvozno usmerjene, padla na spodnjo, kritično mejo. Gorenjsko gospodarstvo ima nadpovprečno odpisana osnovna sredstva in opremo, še slabše je v industriji, ki ima osnovna sredstva odpisana 67— odstotno, opremo pa kar 80— odstotno. Pri odpisanosti opreme prednjači prav izvozno usmerjena, večjo odpisanost kot znaša slovensko povprečje v teh dejavnostih imajo: kovinskopredelovalna in strojna industrija, predelava kemičnih izdelkov, proizvodnja končnih lesnih in končnih tekstilnih izdelkov ter grafična dejavnost (podatki iz leta 1985). Industrijske veje torej, kamor sodijo gorenjski »izvozni konji«. Kakor se Slovenci v Jugoslaviji lahko pohvalimo z industrijsko tradicijo, se lahko Gorenjci v Sloveniji. Vendar je žal obrat-nosorazmema z uporabnostjo opreme. V gorenjski industriji je 20— odstotna, v slovenski pa je 29— odstotna, kar je pod jugoslovanskim povprečjem, ki znaša 37— odstotkov. Poglejmo še v druge republike, kar bo podrobneje pojasnilo to obratno sorazmerje: na Hrvatskem je uporabnost opreme v industriji 31— odstotna, v ožji Srbiji 36— odstotna, v Makedoniji 39— odstotna, v Vojvodini 40— odstotna, v Bosni in Hercegovini 44-odstotna, na Kosovu 50- odstotna in v Črni gori 52— odstotna. Dodali bi seveda lahko kup podatkov, kako je uporabnost opreme obratnosorazmema z učinkovitostjo in izvozom. Vzemimo dohodek na delavca, ki je bil leta 1985 v gorenjski industriji za 4,6 odstotka večji kot v slovenski (leta 1980 za 2,6 odstotka), v slovenski pa je za 41 odstotkov večji kot v jugoslovanski (leta 1980 za 26 odstotkov). Padal pa je slovenski delež akumulacije v jugoslovanskem gospodarstvu, od 20— odstotkov v letu 1980 na 17— odstotkov v letu 1985. Tudi delež akumulacije v dohodku pada, tako v Sloveniji kot na Gorenjskem. Medtem ko je bil ta delež na Gorenjskem leta 1983 17,6— odstoten, je bil leta 1985 16,8— odstoten, vSlovenijipa 17,1— odstoten. Očitno je torej padanje akumulacije posledica večje obrementive dohodka, tako v Sloveniji kot na Gorenjskem. Rečemo torej lahko, da ostarelost in zastarelost gorenjske industrije ni posledica zagledanosti v preteklost, premajhnih naprezanj in zagnanosti v razvoj ali morda pomanjkanja uspešnosti pri direktorjih, kakor smo uvodoma zbadljivo zapisali, temveč splošne naravnanosti industrijskega razvoja pri nas, ki gre bolj na roko manj razvitim. Dobronamernosti ji ne odrekati, kako učinkovita je, pa je seveda drugo vprašanje, ki ga gospodarska križale bolj odpira. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Iščejo imena novih prodajln Kranjski Merkur preureja prodajalno vrh Jelenovega klanca v Kranju, dve novi pa je uredil v prostorih stare Save, kamor je zdaj preselil tudi prodajo blaga iz začasno zaprte prodajalne. Računajo, da bo nared maja, in Kranj bo bogatejši za dve novi in eno temeljito preurejeno prodajalno. Preurejena prodajalna vrh Jelenovega klanca bo namenjena prodaji orodja, strojev, okovja, vijakov, žičnikov, peči, štedilnikov in podobnega. Nova prodajalna v stari Savi bo specializirana za prodajo sanitarne opreme, centralnega ogrevanja, vodovodne instalacije in solarne tehnike, druga pa konsignacijski prodaji blaga iz uvoza. Da bi za nove prodajalne našli primerna, lepa slovenska imena, ki bi povedala, kaj je tam naprodaj, so do 20. marca v delovnem kolektivu razpisali natečaj in najboljši predlogi bodo nagrajeni s 5 tisoč dinarji. II DELOVNIH KOLEKTIVOV Lepo (a predrago) pohištvo Jesenice, 2. marca — Jeseniška prodajalna pohištva Lesnim-Kranj je od nedavne razširitve in posodobitve še posebno dobro obiskana. Kar tri četrtine vseh kupcev v tej prodajalni so iz drugih republik. Jani Bernard, ki je devet let prodajalec v Lesnini Kranj in zdaj leto dni v jeseniški prodajalni, pa pravi, da je naše pohištvo sicer lepo na oko, vendar predrago... »Včasih razmišljam, kako škoda je, ker imamo dobre proizvajalce in obrtnike, ki bi marsikaj lahko naredili iz masivnega lesa. Tako pa vsi v glavnem delajo le lepo pohištvo za oko, za katerega pa, mimogrede, v tujini ni posebnega zanimanja, gorje pa, če moraš takšno pohištvo dvakrat ali trikrat seliti. Ko namreč drugič skušaš priviti vijak v iverico, ne drži več.« Že šestnajst let je Jani Bernard, do-^^^^^^ I ma iz Mošenj, prodajalec pohištva. Pravi, ' ' I da je pravi trgovec in poznavalec lesne ^^^fcjtaJ stroke postal šele v Lesnini Kranj, kjer je D^f '» -^D^H 7^aJ že °-evet 'et- Največ je delal pri proda- f|§ I ji kuhinj na Titovem trgu v Kranju. Pa tu- P^r i^^^H di sicer je, meni, najtežje prodati kuhinje Proizvajalcev sestavljivih programov ku-hinj je v Jugoslaviji precej. In vsakega moraš poznati do potankosti, da kupcu i lahko svetuješ. Večina kupcev pa je takšnih, ki se težko odločajo in nimajo niti prave predstave o pravilni razporeditvi v prostoru. »Pri tem delu moraš biti zelo široko razgledan in imeti občutek za urejanje prostora. Mi imamo poslovne stike z okrog 150 proizvajalci pohištva in dobavitelji v Jugoslaviji. Poznati moraš njihove posebnosti in tudi napake. To pa pridobiš le z delom in prakso in če ti ni odveč pravilo, ki velja v trgovini, da ima kupec vedno prav. Morda sem to podedoval po očetu, ker je bil posloven človek in me je v mladih letih spodbujal v želji, da bom postal trgovec« Jani je prepričan, da se glede na kakovost pohištvo danes prehitro draži. Slabo je, da se tisti, ki delajo precej slabše od ne katerih, radi primerjajo (enačijo) s cenami. Vendar pa je Lesnina Kranj še vedno znana po tem, da ima na izbiro pohištvo za bolj ali manj zahtevnega kupca pa tudi za bolj ali manj plitev žep. To pa je danes nedvomno še Kako pomembno, saj dragih posojil za drago pohištvo skorajda ni. »Upoštevamo vsako kritično pripombo kupcev, veseli pa smo tudi pohvale. Slednjih pa je, odkar smo v jeseniški prodajalni uvedli konsignacijsko prodajo uvožene bele tehnike, gospodinjskih aparatov in radio ter TV aparatov, kar precej.« A. Žalar GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 3. MARCAjlSltK /v /»'. 1 TKE PO GORENJSKI Ureditev okolice šole na Trati — Krajevna skupnost Trata v škofjeloški občini ima za letos precej obširen program. Urediti morajo pločnike in kolesarsko stezo na Kidričema cesti ter zgraditi rekreacijski športni prostor, zgraditi pa nameravajo še otroški igrišči v Frankovem in Hafnerjevem naselju. Prizadevali pa si bodo, da bodo območje celotne krajevne skupnosti, ki je zdaj domala eno samo gradbišče, čimbolje uredili. Tudi šola želi z ograjo urediti okolico (na sliki). V krajevni skupnosti si bodo prizadevali, da bi z denarjem, ki bo na voljo, čimveč naredili. — A. Ž. Konference krajevnih organizacij ZZB NOV Radovljica — Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV je na seji 13. februarja med drugim razpravljalo o proslavi 45-letni-ce boja na Lipniški planini in izvedbi programskih konferenc krajevnih organizacij. Imenovali so poseben odbor za pripravo in izvedbo praznovanja obletnice boja. Predlagajo, naj kulturni program odbor pripravi skupaj z Jeseničani. Vse osnovne šole v občini pa naj bi organizirale pohodne enote z imeni herojev in pripravile programe. Spominska slovesnost na Lipniški planini bo med 9. in 12. septembrom. Krajevnim organizacijam ZZB NOV pa je predsedstvo priporočilo, da programske letne skupščine pripravijo najkasneje do 15. aprila. Letna skupščina občinske organizacije bo najkasneje do 15. maja. C. R. Pionirsko foto tekmovanje Kranjska gora — V začetku februarja je bilo v osnovni šoli" Jescniško-bohinjskega odreda v Kranjski gori občinsko pionirsko tekmovanje v fotografiranju za leto 1987. Tekmovanje sta ob slovanskem kulturnem prazniku organizirala foto klub Andrej T reseren z Jesenic in šolsko kulturno društvo Josip Vandot. Tek-- rvanje je potekalo pod naslovom Ljudje in kraji pozimi od Martuljka do Rateč. Ekipno je bila prva osnovna šola Jeseniško-l>ohinjskega odreda Kranjska gora, druga Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela, tretja pa osnovna šola Pre-žihovega Voranca Jesenice. Najbolj uspešna med posamezniki ,-»a4sta bila Damjan Hrovat in Andrej Lavtižar iz osnovne šole Je-rcniško-bohinjskega odreda Kranjska gora. A. K. L>revi otvoritev razstave Kranj — V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občir I odo drevi, 3. marca, ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti r,. Iprli razstavo ročnih del. Razstava s kulturnim programom na otvoritvi bo tudi osrednja prireditev v krajevni skupnosti za dan žena, 8. marec. Razstavljenih bo 63 različnih del. Raz-: tava bo odprta do 5. marca vsak dan od 10. do 18. ure. A. Ž. Proslava za dan žena Kranj — Konec tedna bodo na Gorenjskem številne proslave in prireditve ob dnevu žena. V krajevni skupnosti Center v Kranju pa bo proslava ob prazniku žena v četrtek, 5. marca, ob 17. uri. Proslava bo v prostorih Glasbene šole v Kranju. Krajevna skupnost vabi na proslavo. Gasilsko društvo Tržič Tržič — Lani so tržiški gasilci nadaljevali gradnjo prizidka 'i gasilskemu domu, kjer so opravili veliko prostovoljnega dela. Najmarljivejši udarniki so se udeležili letovanja. Servisirali so gasilske aparate, sodelovali ob 40-letnici avto-moto športa v Tržiču in opravljali vse potrebne usluge glede požarno-varnostnega območja tržiške občine. Sodelovali so pri 27 požarnih intervencijah, kjer so se spopadli z »rdečim petelinom.« Ob tem so se člani urili za notranje požare in imeli 11 vaj. Udeležili so se tudi letnega tekmovanja tržiške občinske gasilske zveze in uspešno sodelovali z gasilci iz Borovelj. d. P. Imate konjička? Pletene posode iz slame Ko je bil Jože Udovč še otrok doma na Dolenjskem, v Impolju pri Sevnici, so doma veliko pletli peharje in posode za shranjevanje semen in žit, ki so ostala lepo suha. Tudi Jože je pletel — največkrat za kazen. Ko je dal konju v jasli oves v peharju, je kaj hitro pozabil na pehar, konju pa je šel v slast, da je bilo kaj. Pa je moral splesti novega... Zdaj, ko ima svojo družinico v Podljubelju, se ob prostem času kdaj pa kdaj še poloti pletenja peharjev in posod, takih, kot so bili v starih časih čebelji panji. Zdaj so za okras. Pa tudi otroci se od njega kaj nauče. Plete iz ržene slame, ki je naj boljša, ker je dolga in najbolj trda. Za vezavo uporablja pla stični trak, ki daje posodi po sebno trdnost, včasih pa so imeli za to jerebiko. Vesel je, da pletenje zanima tudi najmlajšo hčerko. Veliko je že to, pravi, da lahko reče, to pa znam delati. Morda ji bo pa še kdaj prav prišlo. Jože plete le tobko, da ne pride iz prakse, ker hitro izgubi spretnost. Da bi delal Zu prodajo, to pa no! Zlepa ne dobiš toliko denarja, kolikor si vložil truda. Vesel je, če mu kaj lepega uspe. Posode, kakršne naredi Jože, bi imela marsikatera gospodinja rada doma za okras. D. Dolenc Velika akcija v Križah, Pristavi, Seničnem in Kovorju V štirinajstih dneh so zbrali 142 milijonov Križe, 2. marca — »Bili'smo pred izredno težko odločitvijo. V kratkem časti smo morali zbrati in nakazati denar, ali pa bi lahko vse skupaj padlo v vodo. Uspelo nam je. In čeprav bomo gradili telefonijo na območju štirih krajevnih skupnosti pod drugačnimi pogoji kot marsikje na Gorenjskem, sem prepričan, da jo bomo zgradili,« pravi predsednik centralnega gradbenega odbora za gradnjo telefonskega omrežja, Dra- go Papler. Stavba v Križah, v kateri bo nova avtomatska telefonska centrala s 1000 priključki, je že pod streho. Zgrajena bo še letos. Vse skupaj pa se je začelo lani marca, ko so se v krajevni skupnosti Sebenje na referendumu odločili za plačevanje samoprispevka za gradnjo telefonije. Ta krajevna skupnost, kjer so še vedno tako rekoč brez telefona, je bila namreč velika temna lisa na področju telefonije v tržiški občini oziroma na Gorenjskem nasploh. V krajevni skupnosti Sebenje, kjer bodo dobili 310 priključkov, traja akcija že nekaj časa. V Križah, Pristavi, Seničnem in Kovorju, kjer bodo prav tako povezani v novo telefonsko centralo, pa se je začela pred koncem minulega leta. Zelo hitro so se morali organizirati in dogovoriti za razdelitev preostalih priključkov, ki bodo v centralo lahko vključeni v prvi fazi. 379 novih telefonskih naročnikov bo po izgradnji omrežja lahko vključenih v centralo iz območja štirih krajevnih skupnosti. V sedanji telefonski akciji, ko bo nova avtomatska telefonska centrala imela tisoč priključkov, bodo v krajevni skupnosti Pristava dobili 129 novih priključkov, v krajevni skupnosti Križe 109, v Kovorju 94 in v krajevni skupnosti Senično 50 priključkov. 310 naročnikov pa bo vključenih v centralo iz krajevne skupnosti Sebenje. »Ko je bilo pred štirinajstimi dnevi za najugodnejšega izvajalca za gradnjo omrežja na našem območju izbrano Podjetje za avtomatizacijo prometa (PAP Ljubljana), smo bili pred izredno težko odločitvijo. Za gradnjo osnovnega kabla je bilo od 379 bodočih lastnikov telefona treba zbrati do konca februarja skoraj 142 milijonov dinarjev. Denar smo morali nakazati Papu. Vsaka enomesečna zamuda pa bi stroške podražila za 9 odstotkov. Vsak naročnik je moral prispevati 374 tisoč dinarjev. Uspelo nam je in že ta mesec moramo začeti delati. Vendar bo pred tem treba narediti še marsikaj,« pravi predsednik centralnega gradbenega odbora Drago Papler. Gradnjo osnovnega telefonskega omrežja sestavljajo trije deli. Najprej bo treba osnovni kabel položiti od Križev do Pristave in od Križev do Se-ničnega; oba kabla sta dolga 8 kilometrov. Nadalje bo od sedanje do nove telefonske centrale v kabelsko kanalizacijo treba položiti 440 metrov kabla. Ta del bodo z eno tretjino financirali tudi Sebenjča-ni. In nazadnje bo treba položiti še 405 metrov osnovnega kabla v Retnje od Jaka. »Gradbeni odbori v štirih krajevnih skupnostih so se v minulih dneh zares izkazali. Najprej je bilo treba razdeliti 379 priključkov, kar ni bilo lahko, saj je bilo treba v prvi fazi na celotnem območju zavrniti blizu 250 kandidatov. Ti bodo lahko dobili telefon, ko bo nova centrala v Križah povečana na 1500 priključkov. Tisti, ki so zdaj prišli na vrsto, pa so morali tudi takoj zagotoviti denar. Drugače pač ni šlo. Pohvaliti moram gradbena odbora v Pristavi in Seničnem. V Kovorju in Križah so bili nekaj časa v zamudi, vendar so v dveh dneh celotno akcijo le izpeljali. Dvem tretjinam bodočih naročnikov je uspelo takoj zagotoviti celoten znesek, ena tretjina pa bo obveznosti poravnala do 25. aprila. Tem seveda tudi ne moremo zagotavljati sedanje predračunske cene, saj je moral gradbeni odbor zanje najeti 26 milijonov dinarjev posojila.« Zaradi zahtevnosti in obsežnosti akcije ima centralni 12-članski odbor zdaj tudi dva sedemčlanska pododbora, in sicer za finančno-pravna vprašanja in tehnično-operativna dela. Vsaka od štirih krajevnih skupnosti pa ima tudi svoj devetčlanski odbor. Zdaj je glavna naloga centralnega odbora, da določi mesto, kjer bodo zložili kable in da v štirinajstih dneh dobijo vsa potrebna soglasja in sklenejo pogodbe; med drugim tudi za prekope zemljišč in postavitve drogov. Okrog 600 soglasij bo treba dobiti zelo hitro, saj bo treba začeti delati še ta mesec (do takrat pa morajo do- Stavba, v kateri bo nova avtomatska telefonska centrala v Kri' žah, je že pod streho Drago Papler, predsednik centralnega gradbenega odbora biti tudi gradbeno dovoljenje), ker se bod° potem začela dela na polju. ' »Ker bi moralo biti osnovno omreži* dokaj hitro zgrajeno, v gradbenem odbo?11 že razmišljamo o gradnji sekundarni* omrežja in priključkov. Zavedamo se n*' mreč, da bomo marsikaj prihranili, če b*| mo hitro gradili. Tako bomo morda tU* uspeli, da bi priključek veljal naročnik* ob izgradnji celotnega omrežja 600 tiso* dinarjev. Takšen je namreč predračun-* . Nosilec celotne investicije za vse PJS krajevne skupnosti (brez Sebenj) je kraje vna skupnost Križe, kjer je tudi sedež cefl tralnega gradbenega odbora. Ta akcija P8, ima še eno posebnost. Prvič se gra . omrežje pod drugačnimi pogoji kot*dosleJ marsikje na Gorenjskem. Investitor je o*' mreč Podjetje za ptt, izvajalec del pa brana delovna organizacija. Z njo se "° gradbeni odbor skušal dogovoriti za nek* tera dela v lastni izvedbi. Določena težav* pa je tudi, da glede na zmogljivosti centi** le v prvi fazi v akcijo ne morejo vklju^ še preostalih interesentov, s katerimi Pa bi ceno priključka lahko tudi precej P°c(y nili-_A. Žalar^> Avtokamp naj prevzame zasebnik Mojstrana, marca — Divje kampiranje v dolini Vrat se je zadnja leta zelo razmahnilo, saj so prihajali izletniki celo z avtobusi in nato postavljali šotore. Po vsej dolini Vrat so zato varnostniki Triglavskega narodnega parka začeli divje kampiranje preganjati, saj so taborniki onesnaževali naravo, razen Lega pa je v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka prepovedano postavljati šotore. Zdaj predlagajo, da bi v Vratih uredili avtokamp po zgledu doline Soče, kjer so upravljanje štirih avtokampov uspešno prevzeli zasebniki. d c. Cesta napravila škodo Ob Bohinjskem jezeru so speljali cesto, ki je napravila veliko škode. Zanjo še do danes ni izdano dovoljenje. Ugotavljajo, da je vezivnost tal ob jezeru zaradi neustreznega posega v prostor veliko slabša in da brez stalnega polaganja ruše ne bo nikoli boljše. Tako bo vsaj še naslednji dve leti, ko naj bi vendarle vsaj delno popravili škodljivi posee v naravo, ki je nastal zaradi te gradnje. d. S. Zasute bukve na Voglu Bohinjska Bistrica, marca — Ko so na Voglu, v Zagarjevem grabnu, širili smučarsko progb, ki je dolga okoli 10 kilometrov, so nevarno posegli v naravo. Posledice so že tu, kajti milijoni kubičnih metrov zemlje se premikajo in ker so presekali ali zaprli naravne hudourniške kana le, zemlja drsi. Vsi gozdovi ob progi so zasuti s peskom, nekatere bukve v njeni bližini so že do polovice v pesku. Zato si prizadevajo, da bi skupaj z Alpe Pustni karneval na Hrušici Hrušica — Pred leti so bili na Hrušici znani po organizaciji zanimivih pustnih prireditev. 'Po večletnem premoru so se letos člani DPD Svoboda Ivan Krivec odločili, da bodo pripravili veliko pustno prireditev. To bo pravi karneval s sprevodom, kjer bodo opozorili na problem, ki jih žuli na Hrušici. Na pustni sprevod vabijo vse krajane, ki bodo prišli v maskah. Sprevod bo krenil danes (3. marca) popoldne izpred doma družbenih organizacij skozi Hrušico in naprej na Jesenice. S tem želijo, da za nji hov problem zvedo tudi v občini. Za kakšen problem gre, pa je M zdaj se skrivnost. j ^ tourom, ki upravlja z žičnicami in programi, poiskali ustrezno rešitev in preprečili nadaljnjo škodo ob Zagarjevem grabnu. I) S. v Sovjetska drsalna revija v Tivoliju — Pod naslovom v zvezde bo v soboto, 7. marca, ob 20. uri v dvorani Tiy°'^e Ljubljani velika sovjetska drsalna revija. Predstavi«1 ^ bodo vrhunski mojstri ledene ploskve. Med njimi ^.V-^ij svetovni prvak Jurij Ovčinikov in več dobitnikov od'1 na evropskih prvenstvih. PISALI S T N A Prijazen sprejem Naš avtobusni promet največkrat le kritiziramo, negodujemo nad zamudami, osebjem avtobusov in gnečo. V ponedeljek, 23. februarja, pa sem bila presenečena nad prijaznostjo in uslužnostjo delavcev potniškega prometa na avtobusni postaji v Škofji Loki. Z učenci 2. razreda smo imeli namreč na fiostaji učno uro. Prvdvidtfvafa sem, da bom s 30 otroki nO i>osta]i povzročila le gnečo, sitnosti in negodovanje. Zato se nismo vnaprej najavili. Vendar nam je bil prijazni prometnik brž voljan raz-kazati življenjski utrip postaje, skrb osebja za vzdrževanje voznega reda. šofer avtobusa in sprevodnik pa sta nam tudi razložila svoje delo. Nazad nji smo se nenadejano peljali z avtobusom na krožno vožnjo do železniške postaje in nazaj. Učenci 2. a razreda osnovne sole Petru Kavčiča ru -redni čarko se zahvaljujemo vsem uslužbeticem postaje v Skofji Loki, ker so naai omogočili tako prijetno doživetje. Urška Bizjak Cvetlična razstava v Padovi I*rejšnjo soboto je Kompas organiziral ogled cvetlične razstave v Padovi. Organizatorji izleta zaslužijo pohvalo, saj smo se vsi zares prijetno počutili in tudi veliko vuleli. Se posebej moram pohvaliti vodičevo razlago, saj je dokaj dolgu vožnja tako zelo hitra minila Razstava v J'udovi pu ji 'nla pravu pasa za oči I .ah ko bi imeli *udi več časa, a si vendar ne bi mogli podrobno ogledati celotne razstave na S00 kvadratnih metrih Ko smo se vračati, smo si ogledali še llenetke oziroma Trg sv. Mar ka Za res prijetno je potovati s Kompasom in takšnimi fantt, 4)01 kot sta šofer Mato *n *!"lkr» .lolandaGf* Radovljk* l\idi jaz bi šla v Dubrovnik rt $e Živim na Jesenicah * icrU' vendar učinkuje kot samostojen, Sip611 .dramski organizem. Tudi njena igocju ePu°g specifičnih slovenskih vojnih 0v ter njihovega refleksa in dokonih ^računa v družinskem in vaškem ('oj^^dvsem družinskem: med bratoma H* ' Partizanom Elkom (Mihaelom) itejj ?ardistom Jelkom (Gabrijelom) ob ^Ov** ?estri.kista prav tako usodno za-*8od&1^ z Dratskim sporom, izhajajočim *1 |i0vinske in idejne ločitve. Obračun »r^^loško sprtima bratoma v času lsproTayanja s pobeglimi in vrnjenimi 'klij k* ~~ belogardisti — domačimi iz-\opjv' le dokončen in tragičen (kot izraz ^Mh** strasti< neporavnanih računov, 1 nestrpnosti, provincialnosti in majhnosti) in zapušča travmo, ki več kot po štiridesetih letih vznemirja avtorja kot nezadostno ali neustrezno razjasnjeno poglavje v zgodovini slovenskega naroda. Ta dramski epilog romaneskne pripovedi se dogaja v času osvoboditve, ko se v notarjev dom, v katerem odmaknjeni od zunanjega dogajanja živita mati in hči, zasrbljeni za usodo sinov oziroma bratov dvojčkov, fanta z dveh bregov vrneta. Prvi se priplazi domov po naključju preživeli Jelko, ki je ušel iz brezna, za njim pride domov Elko, partizan. Tu se Snojeva drama povzpne v svoj tematski vrh, v ideološki in fizični obračun med bratoma. Drug drugemu očitata izda-jalstvo, vsak s svoje ideološke pozicije, izid pa se odigra z umorom: Jelko, ki se ima za Črtomira, zabode brata partizana. Razple-tni prizori prikazujejo Jelkov pobeg v bratovi uniformi, vendar ga odkrijejo in tako se v smrti izteče spor, za katerega je tudi zgodovinski potek pokazal, da zanj ni mogoča in možna drugačna rešitev oziroma sprava, kar še vedno ostaja aktualna tema razprav. Za uprizarjanje svoje tekstovne predloge je avtor zapisal zelo pomenljive napotke, ki zajemajo ne le slog uprizoritve, marveč predvsem miselno situacijo. Takole priporoča: »... čim manj oseb in čim manj kulis ter dragih odrskih rekvizitov, čim manj besed in čimveč nedvoumnih dejanj; čim manj glasnosti in čimveč jasnosti, torej čimveč smrtne tišine v hrupu. Stila v vsem še nobenega, ideja ena sama, ali — iz obrnjenega zornega kota — ideje že več nobene, stil (smrtno nevaren) en sam.« Eno se je torej končalo, drugo (novo, drugačno, neznano) se začenja, na površju s hrupom zmage, v czadju nevidno, s smrtjo. To je tema drame, njena forma in esenca. Snojeva drama je naturalistično izostrena, uporablja elemente starogrške tragedije in svetopisemske simbolike (umivanje okrvavljenega Jelka kot s križa snetega Kristusa), ravnanja oseb so čustveno motivirana, zato tako tudi učinkujejo (obračun med bratoma, »vasovanje« oziroma posilstvo, ki ga izvedejo likvidatorji, možje — drevesa ob koncu predstave kot izraz skrajnega razčlovečenja, kakršnega povzroči in omogoči ideološko motoviran kaos). Uprizoritev v režiji Matije Logarja z nekoliko okrajšanim besedilom poteka vseskozi na močno poudarjeni ekspresivni ravnini, zlasti v igri ženskih likov, kar v prvem prizoru učinkuje nekoliko moteče in za ponazoritev sitaucije tudi ni nujno; že iz prvih stavkov je namreč razvidno, da gre za konfliktno, specifično situacijo. Osrednje like uprizarjajo Tomaž Pipan (Jelko) in Matjaž Višnar (Elko) z ustreznimi pomenskimi poudarki; Bernarda Oman s subtilno igro, ki pa je v začetku, kot rečeno, le preveč poudarjena z zunanjo izrazno teatraliko v vlogi njune sestre Ane; Slava Maroševič kot njihova mati s poudarkom boleče razklanosti v razmerju do sinov; na pravo mero so bili uglašeni možje vasovalci klavci, zlasti Tine Oman kot vaščan Turk, pa France Čeme in Karel Brišnik, Jože Sodnik in Bobo Vasic. Predstava poteka kot na prepihu, med gledalci v dvorani in na odru, scenski simboli, ki jih je za ilustracijo predstave izbral in zasnoval Marko Pogačnik, puščajo igralcem širok prostor, da z njimi in ob njih oblikujejo zaokrožene podobe. Dogajanje po pomenu in izrazu podpirajo tudi kostumi Mete Sever. Skratka predstava, ki učinkuje impresivno in izziva različne čustvene odmeve. France Vurnik .Skupnost slovenskih gledališč_ Za gledališko ZAVESO !Slla »"^.^ najslabšem primeru bo letos materialna situacija Nei ?akšno slovensko gledališče; kajti denarja zmanjkuje \, [l**1 ~~ teko za spodobne osebne dohodke, kot za obnovo bi£ °P»*eme. Gledališča se ne boje, da bi izgubila gledalce, P* novih sap, ki bi utegnile preveč zredčiti gledališke programe. S«^?ko se na °dru kram" fw ^ešemovega gledališča KjapreJšnjega tedna odvija Jfej" dosežkov slovenskih gle-Slo?-na sestanku skupnosti JCKlh stalnih gledališč iki gledaliških hiš 7^ zaveso tudi za pogled v !Je Povedali si pravza-dft -° n»č kaj posebno nove n RS da slovenski teater sicer so dvorane polne f kulture željnega ob-* ^a odrska zavesa ne Nik }lx d°lg<» zakrivati tu ll^fLrugih rev in težav, S? danes ni pri nas do-\ J^na kulturna ustanova. !W!b.ni dohodki (sramot--Klja" Jih je označil direk-\ onns^e Drame, zastarela *°Hkp ma še iz 19- stoletja, ^n*I-!ežttve. vse bolj črna \>i Diltuacija, ki grozi letos r% „Timske zamisli slo-VVJ!edal>sč - to je tudi \H> uega teatra. Ni jih V1 s' ti1 So sedanje stanje v Vn&■kar naJbi prin°- \Hl Ju tudi novi zakon, fc?Hi a dokaJ znosno. Pač fc%r> nikoli ni tak«> sla Rfc J? ^oglo biti še slabše. ^'Ci ,lnskr Kk-dališko \ie rva Še slabs«' čase; k'ta Ha ,th' ukinilo kar tri Stališča _ kranj- sko, ptujsko in postojnsko, opomoglo si je le kranjsko. Takšna nepopolna gledališka mreža ostaja na Slovenskem še naprej. Vprašanje je, kako bodo sedanjo krizo slovenskega gledališča prebrodila. Ali že danes lahko govorimo o krizi preživetja, ki bo zbrisala še katerega od slovenskih teatrov, ali pa se bodo gledališča še bolj prilagodila takšnemu stanju s posebej izbranim programom? Seveda pa skupnost slovenskih stalnih gledališč ni moglo tudi mimo problemov, s katerimi se ubada tržaško slovensko gledališče. Zaradi zahtev, ki jih prednje postavlja zakon o določenem številu predstav v gledališki hiši in številu predstav v sezoni nasploh, se je to gledališče znašlo v škripcih, če bo sploh moglo izpolniti pogoje za državno dotacijo. Skupnost stalnih slovenskih gledališč je bila takoj pripravljena priskočiti na pomoč z gostujočimii predstavami, saj kaj drugega slovenska gledališča sama — finančne podpore na primer — niso sposobna nuditi. Glede muterialnega položaja so si slovenska gledališča — kot je očitno onstran in tostran meja v povsem enakem položaju. L. M. Kranj — Slovenski gledališki in filmski muzej je ob letošnjem Tednu slovenske drame pripravil razstavo Avantgarda v slovenskem gledališču med obema vojnama v kranjski Mestni hiši. Tema letošnje razstave je tudi za Kranj zanimiva, saj je bil pokojni kranjski slikar Ljubo Ravnikar kot scenograf pomemben sodelavec predvojnega Delakovega avantgardističnega Delavskega gledališča v Ljubljani. V letih 1932—33 je Ljubo Ravnikar napravil scenske osnutke za Delakovo dramatizacijo Hlapca Jerneja v obliki likovno zanimivih diapozitivov, ki so nadomeščali inscenacijo in vezali prizore. S temi in podobnimi drugimi odrskimi posegi se je slikar Ravnikar uvrstil med utemeljitelje moderne slovenske scenografije. Razstava bo odprta do 8. marca. — C. A. — Foto: F. Perdan NlŠEV KONCERT ZA BESEDO hj^~ Poezija absurda je v petek zvečer zvenela pod oboki *°v> ki*1' *P'eu*la zdaj z žgočo beMno zdaj z ledeno modrino |[^' to'li vj *° osvetljevali v črno odete poustvarjalce Strnlševe lh **di' trn'**'ve poezije se je pel od Odiseja (Zima gre mimo M ^W ,,,r*v'n« I pomlad prihaja In odhaja v vetrovnih nočeh, ikJ^Sba ' H 1'K'ustim srcem v prsih, / in morje raste in pada ob 2V ' i^V**r»1*«. Vrbe, Smrti, Lutke, Snega (Kdor je kdaj okušal JV ^nt) ^.\,n^t, n* boji. I *amo včasih bolj neiireČno / živi tiste C'ltl* ** rn'cc do Zvezde. Izbor poezije, ki je poln Izjemnih nS»i. "Hkar Boni Čeh s pošllkavo vdihnil delček nestvarno •NtoT*rn<*1*VeZU^0 na Pravljic""** in mite, je pri oblikovalcih |H^j? «q večera izzval še eno dopadljivo domislico: vsi na-t ,' Pesnika Gregorja Strniša recitirali z obrazi, ki jim "kil, lit *rarnl večer, tudi dobro obiskan, si je zamislila ■*l%ru/a,>ec, izvedli pa poleg Boletove še člani Linhartove-*. Avguštin, Tatjana I-egat, Igor Skerlj In Alenka VVe- L M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1971—73. V Man galeriji in stebriščni dvorani se predstavljajo z likovnimi deli člani Grupe 676 iz Murske Sobote. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Avantgarda v slovenskem gledališču med obema vojnama. V Delavskem domu, vhod 6, bo Video Eva pripravil v petek, 6. marca, ob 18. in ob 20. uri projekcijo filma Koyaanis-quatsi režiserja Geofreva Reggia. V soboto, 7. marca, ob 18. in ob 20. uri pa je na sporedu jugoslovanski film Misterij organizma režiserja Dušana Makavejeva. V dvorani Gimnazije bo v soboto, 7. marca, ob 20. uri letni koncert APZ France Prešeren Kranj. V domu krajevne skupnosti Stražišče bodo v četrtek, 5. marca, ob 18. uri odprli razstavo slik in grafik oblikovalke Helene Sajn. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava del akademskega slikarja Henrika Marchla. Čebelarski muzej v Radovljici je znova odprt, in sicer ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure. Muzej talcevv Begunjah je odprt od sredah, sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je odprt ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ŠKOFJA LOKA — V četrtek, 5. marca, v petek, b\ marca, in v soboto, 7. marca, vsakič ob 16. in 19.30, gostuje v dvorani Loškega odra Šentjakobsko gledališče s predstavo Igorja Torkarja Vstajenje večnega zdomca Jožefa Švejka. Na voljo so še vstopnice za sobotni predstavi. V novi Groharjevi galeriji razstavlja dela akademski slikar Zmago Jeraj. V galeriji Loškega gradu je še do 10. marca odprta razstava Kelti na Slovenskem. ZNOVA LUTKOVNI ČETRTEK Kranj — Po krajšem premoru se ta teden znova začenjajo lutkovne predstave v Delavskem domu, vhod 6. Organizator Gledališče čez cesto je za četrtek, 5. marca, ob 17. uri povabil v goste Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane s predstavo Barbare Gregorič Lesene race. GORENJSKO LUTKOVNO _SREČANJE_^_ Bohinjska Bistrica — Dom Joža Ažmana bo jutri, v sredo, v znamenju lutkovnih predstav. Od jutra pa do zgodnjega popoldneva bodo namreč gorenjske lutkovne skupine prikazale, kar so pripravile v tej sezoni. Devet lutkovnih skupin, ki jih je izbral gorenjski selektor Saša Kump iz vseh gorenjskih občin, razen radovljiške, bo predstavilo dosežke, ki so bili izbrani za gorenjsko srečanje na občinskih predstavitvah. Tako kot je bilo pričakovati, bodo najobširnejšo bero predstavile kranjske lutkovne skupine, saj nastopa kar pet skupin, vsaka s svojo predstavo. Spored gorenjskega srečanja je takle: ob 7.45 bo Lutkovna skupina Mladinskega gledališča Tržič predstavila Smiljane Knez Kdo je pevcu skril kitaro, ob 8.15 nastopa Lutkovna skupina Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj z Vide Brestove Prodajamo gumbe, ob 9. uri nastopa Lutkovna skupina ŠKD Ivana Groharja iz Škofje Loke z Metke Brulec Veliki mali krokodil, ob 10. uri bo igrico Karla Novaka Pravljico o mezinčku predstavilo Gledališče Tone Čufar Jesenice, ob 11. uri bo Lutkovna skupina ŠKD Prešernov rod OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica zaigrala Rajka Štuparja Zlato jabolko. Zadnji del srečanja pa bodo izpolnile kranjske lutkovne skupine: ob 12. uri nastopata Lutkovna skupina OŠ Bratstvo in enotnost Kranj s predstavo Gašperja Fale-Žorža Senčna anekdota in Gledališče čez cesto — lutkovna skupina s predstavo Trnka-Kumpa, Vrata, ob 13. uri nastopa Lutkovna skupina Besnica z Janeza Bitenca čarodejem Fičifikom, ob 13.45 pa Lutkovna skupina Čačke iz Kranja s Svetlane Makarovičeve Sovico Oko. Srečanje bo sklenil pogovor za okroglo mizo na temo Ustvarjalna hotenja in njihova sporočilnost. L. M. VRH KRANJSKE GLASBENE _SEZONE_ Kranj — Prav gotovo gre zadnji glasbeni dogodek v Kranju, na katerem so preteklo sredo nastopili Komorni orkester RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom ter oba izvrstna instrumentalna solista, oboist Božo Rogelja in klarinetist Alojz Zupan, imenovati vrhunec letošnje kranjske glasbene sezone. Tako po izboru nastopajočih kakor tudi po programski (Mozartov večsr) in izvedbeni plati je njihov nastop pomenil nekaj nedoseženega zadnjih nekaj let. Kljub temu da smo že pred dobrim letom dni lahko slišali isti sestav v okviru Festivala Revolucija in glasba (z drugim dirigentom in solistom) in seveda v popolnoma drugem programskem konceptu, pa je tokratni nastop znova presenetil. V okviru takoimenovanega Mozartovega večera so bila nr. sporedu tri temeljna orkestralna (instrumentalna) glasbena dela slovitega Amadeusa iz Salzburga: za uvod najprej eno najbolj popularnih orkestralnih del, Mala nočna glasba, v kateri se je predstavil zgolj godalni del Komornega orkestra RTV Ljubljana (18 članov). Dirigent Anton Nanut, glavni kreator večera, je znal v vseh štirih odsekih serenadno ubrane in lahkotnejše Mozartove glasbe izluščiti iz ansamblovi h vrst koračniško lahkotnost prvega stavka (allegro), liriko drugega stavka (romazna-allegretto) ter ljubkost in eleganco zadnih dveh stavkov (3.-menuet-allegretto in 4.-rondo-alle-gro). Glavni točki večera pa sta bila prav gotovo oba instrumentalna koncerta; tako oboist Božo Rogelja (v Koncertu v C-duru, KV314) kakor tudi klarinetist Alojz Zupan (v Koncertu v A-duru, KV 622) sta se kar kosala tako po tehnični ka kor tudi po muzikalni kvaliteti obeh zahtevnejših partitur W. A. Mozarta. Njuna posamična perfekcija kakor tudi izredno veliko število kompozicijskih prilik in zahtev pa so kar deževale izpod instrumentov odlično pripravljenih glasbenikov Splošna ugotovitev vseh odigranih Mozartovih del kot »prije ten in ljubek Mozartov slog« je vse prej kot obrobna ugotovitev. Tudi oba instrumentalna koncerta v vseh svojih izkazovanjih nista kuj dosti zaostajala za še vedno najbolj popularno Malo nočno glasbo (KV 525). Franc Križnar @©&Mmn©JEIGLAS 6. STRAN_ Ce so roke pridne in spretne Igrače, ki božajo V Kranju se je te dni končal tečaj izdelovanja mehkih igrač, ti ga je organizirala krajevna skupnost Kranj — Center. ZANIMIVOSTI TOREK, 3. MARCAjj! Običajne so že postale bogate športne dejavnosti po krajevnih skupnostih, predavanja, prizadevanja za to in ono novo pridobitev, malo manj pa slišimo o tečajih, ki jih organizirajo. Zato je kar presenetila krajevna skupnost Kranj — Center, ki je žene in dekleta pred dobrim mesecem dni vabila na tečaj izdelovanja mehkih igrač. Prišle so iz vseh koncev, od Škofje Loke do Olševka, od Bes-nice do Strahinja. Pravo šiviljsko in krojno delavnico so imele v sejni sobi krajevne skupnosti na Gasilskem trgu v Kranju. Marica Hrovatin in Marta Kovač-Uršič, ki vodita komisijo za tovrstne tečaje, sta prinesli celo goro že čisto pripravljenih krojev, da so jih žene le prerisale na svoj papir, preskrbeli sta tudi nekaj koncev blaga in materiala za polnjenje iz škofjeloškega Kroja in Odeje. V mesecu dni so se dobile osemkrat za dobri dve uri, na koncu pa je bila pred njimi na mizi cela gora igrač, ena bolj prijetna in bolj zanimiva od druge. Škoda, da jih niso videli člani Gorenjske turistične zveze, ki so pravkar sklenili natečaj za spominke. Pri teh ženskah bi našli marsikatero odlično zamisel, ki bi jo bilo treba samo oživiti. Sloni, medvedki, kužki, muce, opice, želve, klovni in še in še. Tudi bele miške. Če bi se Andrej Šifrer »vzel skupaj« s temi začasnimi sosedami, bi v svojem lokalu lahko ponudil še eno posebnost — Andrejevo belo miško... Takole je, če se najdejo ljudje, ki imajo voljo in veselje organizirati nekaj koristnega. V Kranju so se pač našli. To je bil že četrti tečaj te vrste v krajevni skupnosti Kranj — Center. Vsi so bili dobro obiskani. Za jeseni že napovedujejo petega po vrsti; takrat bodo na vrsti makrameji. D. Dolenc V Martuljku le traktorske vlake Po zakonu o Triglavskem narodnem parku morajo tisti, ki imajo v parku posebne objekte, predložiti občinskim skupščinam predloge za njihovo posebno zavarovanje. V parku je najmanj 130 večjih in manjših vrednih in kulturno ter zgodovinsko pomembnih objektov (Peri-čnik, stara drevesa, vodotoki), ki jih je treba zaščititi s posebnim določilom in pravnim aktom. V Triglavskem narodnem parku so se zdaj zavzeli, da se posebno zavaruje območje Gozda Martuljka s Špi-kovo skupino in Mala Pišnica. Martuljek je še edina naravna in neokrnjena dediščina v Julijskih Alpah, ki mora biti še posebej zaščitena in zavarovana. Vurstveniki narave se zavzemajo za to, da območja Martuljka ne bi povsem zaprli, saj so tu obsežni gozdovi, s katerimi upravljajo kmetje in gozdno gospodarstvo. Gozdarji bi radi in morajo sekati ter drugače skrbeti za gozdove, vendar jim zakon o Triglavskem narodnem parku prepoveduje tudi gradnjo ceste. Možnosti za drugačno prodiranje in izkoriščanje martuljških gozdov je več: varstveniki jim priporočajo traktorske vlake in druga tradicionalna spravila lesa in gozdov. Martuljek so torej še posebej zaščitili in tako ohranili Martuljkovo skupino in ostalo območje v tem delu Triglavskega narodnega parka. D. Sedej Ekologija, energija in varčevanje Dva posveta Kranj, marec — V tem tednu se bosta v Kranju zvrstila kar dva posveta, ki sodita v okvir priprav na problemsko konferenco »Ekologija, energija in varčevanje«, ki jo namerava -epubliška konferenca SZDL Slovenije ustanoviti v prvih dneh aprila. V sredo, 4. marca ob 11. uri sklicuje posvet občinska konferenca SZDL Kranj, uvodna razmišljanja in pred stavitev problematike onesnaževanja v kranjski občini bosta podala dr. Drago Vuk, strokovnjak na tem področju in Jože Pešak, predsednik občinskega komiteja za urbanizem in gradbene vede. Dan kasneje, torej v četrtek, 5. marca ob 9. uri pa taksen posvet sklicuje medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, na katerem naj bi torej dobili vpogled v tovrstno problematiko na .gorenjski ravni. Republiški odbor za pripravo problemske konference »Ekologija, energija, varčevanje« je javno razpravo usmeril na tri ravni: v občinske konference socialistične zveze, v družbene organizacije in društva ter v združeno delo in strokovne institucije. Dobili naj bi pregled nad problematiko na tem področju, se seznanili s predlogi in stališči glede teh vprašanj z morebitnimi spremembami srednjeročnih in dolgoročnih načrtov družbenega razvoja ter predlogi za ekonomske pravne in druge urerMtve, ki bi spodbudile "ečjo skrb za ako!5- racionalno rabo energije in smotrno gospodarjenje Kuharski tečaj v domači kuhinji Znam kuhati, znam peči Odkar je spregla Mikavčičeva mami iz Poljan, ni tečajev kuhanja po dolini. Mlada dekleta pa se može, postajajo žene, in možje hočejo dobro jesti, vsaj tako dobro, kot so jim doma kuhale mame, sicer... Kje naj se dekleta uče kuhanja? To postaja že kar resen problem. Dekleta se zavedajo, da morajo znati skuhati še vse kaj drugega kot žgance in zelje, posebno še, če mislijo malo dlje, na oddajanje sob, morda celo na kmečki turizem. Pa tudi zase hočejo znati, za moža, za družino. Aktiv kmečkih žena na Trebiji je našel rešitev: skupaj s predstavniki Kmetijske zadruge Škof j a Loka jim je uspelo nagovoriti Marjano Ušeničnik, znano Cestnikovo kuharico, da je prevzela vodenje kuharskega tečaja. Ni šlo za kakšen kmečki turizem, temveč za dekleta v tem koncu, ki bi rade znale kuhati. Na voljo so imele kuhinjo v stari šoli na Trebiji, toda tam je mraz, veliko ni vzeti v roke, pa je Marjana za tečaj ponudila kar svojo kuhinjo. Res je majhna, toda pokazalo se je, da se jih z dobro organizacijo dela tudi sedem lahko suče v njej, ne da bi bili eden drugemu kaj dosti napoti. Štirinajst dni je trajal tečaj in pet deklet in en fant so iz male Marjanine kuhinje odšli veliko veliko bogatejši. Naj jih navadi vsaj navadnih kmečkih jedi, so prosila dekleta, Marjana pa je vedela, kaj imajo rade mlade gospodinje in tudi kaj morajo znati, pa je naredila svoj načrt, po katerem so kuhali vse, kar sodobna gospodinja danes kuha. Ne moramo naštevati vseh jedilnikov, naj za primer povem samo, kaj so delali predzadnji dan, v četrtek, ko smo jih mi zmotili: sarme so kuhali, pekli orehovo in makovo potico ter vanilijeve rogljiče in pripravili vse potrebno za naslednji dan, ko je bil na vrsti polnjeni piščanec, svinjska pečenka v omaki z gobami, pa brstični ohrovt in radič v solati... Marjana je odlična kuharica, kuhala je po šolah, počitniških kolonijah, najdlje pa doma v gostilni pri Cestniku. Prvi tečaj je zdaj za njo. Pet deklet in en fant doma že presenečajo z dobrotami, ki so jih spoznali pri njej. Res so recepti v knjigah, toda tam ne piše, kdaj je testo za potico prav vzhajano, da je treba testo malce namazati z oljem, da se ne bo sušilo in prijemalo posode, in tudi ne, kdaj je mleko s kvasom ravno prav toplo, da ga vliješ na moko. Koliko je takšnih drobnih skrivnosti, katerih kuharske knjige niti omenjajo ne, mladim gospodinjam pa prav te delajo največ težav. Jana, Romana, Irma, Majda, Bernarda in Miran zdaj znajo kuhati. Tudi recepte, ki jim jih je prepisal in razmnožil Marjanin mož Jaka Ušeničnik, so odnesli s seboj. Morda bodo tem šestim sledili še novi. Marjana ima voljo, znanje in veselje, toda ni najbolj zdrava. Vem, da bo tudi drugod po dolini, kamor jo snubijo, naredila, kar bo v njeni moči. Toda v nedogled ne bo šlo. Na Gorenjskem bo treba razmisliti o šoli, ki bi učila dekleta kuhe. Že pred leti je go- stilničar Bezjak z Beje.j na]01 itd Preddvoru predlagal, jj8^ takšno šolo uporabili ^ no. Je treba, da moraj0 dekleta v samostane na ško, če se hočejo naučiti ti? In se velikokrat po* vrnejo ne, ker jih kmetje dobesedno prestr^ in obdrže zase. Če borno.1 li, da bo zaživel naš km^ rizem, da bomo imeli dobrih kuharjev in kuha^ jih danes gostinci zarna^ jo, bo treba nekaj storib-.'j da ne bi bilo napak, če P' Gorenjska turistična ** malce razmišljala o tem-D. D°le K si Če Mohamed ne pride h gori... Gostinčevo videnje loškega gradu 1 Sij Škofja I .oka, 2. marca — Številne šolske skupine, domači in tuji turisti, navsezadnje tudi redki Ločani, ki jih zmami bogata kulturnozgodovinska vsebina za starimi grajskimi zidovi, se čudijo nad tiho-to grajskega dvorišča in vrta, ki prerašča v vse večjo zanemarjenost. Dragocene etnografske lupine stavb mrtve počasi lezejo vase, v bujnem poletnem zelenju dreves in trav se zares veselijo le ptice. »dobro bi bilo, treba bo, moramo« je sredi preteklega decemj*^ jj f senetila ponudba Mira Langerholza, zasebnega gostinca iz ^ L ža, rojenega Ločana, ki je izvršnemu svetu poslal ponudbo za* ^ sko ureditev grajskega vrta. .nlf ttje Očitno mož stvari dobro pozna. Izdelal je pravi razv°J gram. V njem pravi, da bi morala v pritličju grajskega *t0'p ^ prvega maja letos zaživeti majhna okrepčevalnica z vrtom. kot zelenica pred vhodom v stolp. V lokalu bi sprva mirili r* ^ lakoto in žejo obiskovalcev s preprostimi jedrni in razli-mm^ ki, kasneje pa bi ostal zbirališče obiskovalcev ob prihodu i° ^ z gradu. $ %\ Miro Langerholz meni, da bi morali Iločani do avgusta i^jj njega leta pripraviti vse etnografske objekte na vrtu (čf ^ k" mlin, hiša, vhodna lopa, ko/.olee) za obratovanje« in ogle°'.ef rf drevje, popraviti zid, urediti pešpoti, zaščititi grajsko ozemJ , ^ nočnimi obiskovalci in morebitnimi uničevalci. „ijO V desetih letih Miro Langerholz upa postaviti restav vhodu na grajski vrt. Restavracija bi bila vsa pod zemljo- ufi vhoda pa bi stala stara kašča, skozi katero bi gostje vstopaj ^ ^ dovolj eliten za pogostitve poslovnih in drugih gostov '?^lp(^j za zaključene družbe ob porokah, rojstvih, rojstnih dnevih • i nih slovesnostih ter seveda za obiskovalce gradu. Goren] opreme, strežniki v gorenjskih nošah, dobra domača hran ' čudno, če ne bi »šlo«. ^ Zanimivo je tudi gostinčevo videnje grajskega vrta, v ^ bi morale po njegovem prepričanju zaživeti nekdanje loške > sti: žaga, kuhanje žganja, sušenje sadja v pajštvi, čevljars**^ peka kruha, krovstvo in druge. V par letih bi zraslo na vrtUJ hišic, ki bi ponujale prvo učno uro iz zgodovine številnim s domačim in tujim turistom. .e^\ Miro Langerholz je pripravljen vlagati ob pomoči /U^,» .^.J; ^ Otoček miru, kar loški grad z dvoriščem in obsežnim vrtom zdaj vsekakor je, bi moral pravzaprav bolj kot obiskovalce od drugod mo titi I^očane same. Tujce sicer čudi mrtvost, zanemarjenost, pogrešajo vsaj skromno ponudbo jedi in pijač, zaradi nedonosnosti edinstve nega kulturnozgodovinskega bisera pa si gotovo ne belijo glav. Ško di, ker si jih tudi Ločani premalo učinkovito. Kolektiv loškega muzeja, ki upravlja grajski kompleks, je svoj-čas že razpisal natečaje za ureditev gostinskih prostorov. Čeravno je nekaj ponudb zasebnikov prišlo, medtem ko se družbeno gostinstvo ni odzivalo, očitno nobena ni bila dovolj dobra. Dolgovezne razprave nih delovnih kolektivov loške občine, razumevanju kultur ^ in davčne uprave, ko bi šli davki od gostinstva namesto blagajno za ureditev grajskega vrta. x$ty ^ S kratkimi roki Miro Langerholz gotovo ni računal, ®&^ Vj časi meljejo. V loškem muzeju in izvršnemu svetu se bodo ^ . hoteli najprej prepričati, ali mož misli zares. Če misli, Pot ..flg^B ko •urudno« sodeloval na razpisu in morda tudi uspel. Na Pjjei1 kih dejanj pa mora loški muzej najprej v svojih planih °Pr^r^'fl membnost prostorov v kleti severnega La ali v kleti stolpa ter namembnost vrta tudi za potrebe gostmsko-tur jjjil \ javnosti. Izvedbene načrte obnove pripravlja fakulteta za 1 ro- H- J"'" Jalnova soba čaka na ureditev llodine, februarja — Ko/ka Mulejeva / Rodili se rada spominja svojega strica, pisatelja Janeza Jalna, ki nui je gospodinjila 34 let. Prav bi bilo, ko bi uredili spominsko sobo Rozka Mulejeva z Kodin pri Žirovnici je bila 34 let pri stricu, priljubljenemu mladinskemu pisatelju Janezu Jalnu. Poznamo ga po Bobrih, Tropu brez zvonca, Ov carju Marku, po lovskih pripovedih, zanimivih črticah, novelah in romanih. Jalnova hiša, kjer Rozka prebiva, stoji na Rodinah ob poti kulturne dediščine. Ko je pogorela, so jo obnovili in danes je poleg rodinske eer k ve ena najstarejših hiš na Rodinah. Zunimiva hišica z lesenim »gankom« je ohranila Še stari del »hiše«, kjer je Janez Jalen pisal svoje pove sti in romane, sobo, v kateri se je največ /.idr/oval. O spominski sobi Janeza Jalna so /r veliko govorili, saj bi jo radi obnovili. A kulturna skupnost nikoli ni /mogla toliko denurja. Roz ka Mulejeva nima toliko denarja, du bi zmogla vse stroške, a žo dvaindvajset let bi i>iditro skozi Našli truplo pogrešane Vc.0vo, 26. februarja l^hit Peter Teran iz °vsiš Je \0 r° vozil skozi naselje Lan- n ni mogel pravočasno Bled, 26. februarja V bližini gozdne poti pod blejskim gradom so našli truplo 33-letne Sonje Zvegelj z Bleda. Sonjo so pogrešali od 23. januarja dalje in so jo doslej že večkrat iskali. J \ . »JJJvsJJ prekrškov kot minula leta t -------- Požar v stanovanju Jesenice, 27. februarja — Danes ob 17.40 je izbruhnil manjši požar v stanovanju na cesti žele-zarjev na Jesenicah, v katerem stanuje 37-letni Hasan Džama-stagič. Pred sedmimi leti je sam speljal dimnik iz štedilnika na trda goriva mimo lesenega stebra, ki pa se je tokrat vnel in je začelo goreti. Požar so dokončno pogasili gasilci iz jeseniške Železarne. Drobilec snega zgrabil smučarja Bohinjska Bistica, 26. februarja — 28 letni Vojko Debeljak iz Bohinjske Bistrice je danes dopoldne, okrog enajste ure, naložil na spodnji postaji žičnice na Kobli na teptalec snega dvanajst smučarjev, učencev srednje tehnične šole v Ljubljani in jih nameraval peljati na zgornje smučišče. Med vožnjo po hudi strmini je s teptalca padel 17-le-tni Gregor Koren iz Ljubljane, zgrabil ga je drobilec snega, pri tem pa je utrpel hude telesne poškodbe. Gregorju je najprej nudil pomoč dežurni zdravnik na smučišču, nato pa so ga s helikopterjem RSNZ prepeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer je umrl. Voznik teptalca je ravnal v nasprotju s predpisi, ki dovoljujejo vožnjo le v kabini teptalca. Udarila v smreko Zatrnik, 28. februarja — 18-letna Maja Burja z Breznice je na zahtevnem delu smučišča na Zatrniku zapeljala zunaj proge, z glavo udarila v smreko in se hudo ranila. Zakonca sta se zaletela_ Vogel, 1. marca — Zakonca Zvonimir in Ida Zelič iz Zagreba, ki sta smučala na Voglu, sta se na zahtevni smučarski progi zaletela drug v drugega. Ida je pri tem dobila tako hud udarec v glavo, da je obležala nezavestna in so jo prepeljali v jeseniško bolnico. Štiri tatvine in osem goljufij Kranj, marca — Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo 34-letno Marijo Meglic, ki je nazadnje stanovala na Golniku, na eno leto in pet mesecev zapora, ker je z lažnimi obljubami zvabljala denar od ljudi in po malem tudi kradla. Megličeva je marca predlani v Kranju zapeljala A. J., da ji je dal 15 tisoč dinarjev, ker mu je obljubila, da mu bo iz Avstrije prinesla motorno žago. Vzela je denar, potem pa na obljubo pozabila. Na podoben način je ogoljufala še sedem ljudi. Ko se je julija pred tremi leti peljala z avtobusom od Hotemaž proti Kranju, je sopotnici natvezila, da ji lahko iz Avstrije prinese dva kilograma kave, nekaj kosov margarine in lak za lase. Vzela je pet tisoč dinarjev, nato pa o njej ni bilo duha in sluha. Moška, ki sta bila v stanovanjski stiski, sta ji nasedla in ji plačala vsak po 60 tisoč dinarjev kot polletno najemnino za gar sonjero v Ulici Veljka Vlahoviča v Kranju, ki sploh ni bila njena. Julija predlani je J. V. iz Kranja lažno zatrjevala, da mu bo preskrbela osem kubičnih metrov drv, če ji takoj plača 40 tisoč dinarjev. Megličeva je potem, ko je dobila denar, obljubo prelomila. Na podoben način je avgusta predlani za plačilo 60 tisoč dinarjev »priskrbela« les za ostrešje tudi H. I. iz Kranja. Februarja lani je M. T. iz Kranja lažno zatrjevala, da mu bo za deset let oddala v najem enosobno stanovanje v stanovanjski hiši v ulici Rudija Papeža v Kranju, če ji vnaprej plača stanarino za eno leto. Mož, kajpak zadovoljen, da si bo vsaj začasno rešil stanovanjski problem, ji je dal 138 tisočakov; zadovoljstvo pa ga je minilo, ko je zvedel, da stanovanje, ki ga je oddajala v rajem, sploh ni njeno. Podobno je »na- sedel« tudi B. K. iz Kranja, le da je plačal vsega 21 tisoč dinarjev. Megličeva je po malem tudi kradla. Maja predlani je iz odklenjenega stanovanja na Zgornjem Jezerskem odnesla moške žametne hlače, suknjič, odejo, zdravstveno in osebno izkaznico ter maloobmejno dovolilnico. V kranjskem zdravstvenem domu je iz suknjiča izmaknila 1500 dinarjev, v garderobi osnovne šole Simona Jenka v Kranju iz oblačil učencev 2000 dinarjev, v stanovanju v Ulici Veljka Vlahoviča v Kranju pa iz hranilnika 2400 dinarjev. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je Megličeva vse tatvine in goljufije priznala in obžalovala in da je pripravljena povrniti vso škodo, da je imela težko mladost in da se je nezaposlena in s štirimi nepreskrbljenimi otroki znašla v hudi finančni stiski. Med obteževalne okoliščine je štelo to, da je bila že kaznovana in da je bila zelo vztrajna, saj je zagrešila kar osem goljufij in štiri tatvine. ^dovoljiva varnost ob dveh ^adbiščih \4 CS 2. marca - Čeprav je v jeseniški občini veliko novih delavcev zaradi gradnje jeklarne in V«rsKe reševalne službe; K ^ Pod Karavankami, se število prekrškov ne povečuje. Stalna pozornost delavcev postaje S^^ES Zvone Korenjak, miličnik in gorski reševalec Ukrepanje naj bo hitro, vendar ne nespametno Škof ja loka, februarja — Letošnja zima 37-letnemu škofjeloškemu miličniku in od leta 1979 načelniku postaje Gorske reševalne službe v Škof ji Loki, Zvonetu Korenjaku, ne dovoljuje veliko počitka. Kar ne- svojo varnost, da je pomagal drugim. Vendar to rad počne, pa naj bo pravico do počitka. °'"'-m" i>"!"'jave &|>n?V drugod, ker m. ik|rtUi,,J predora skozi največjem razma-80 nekatere delo-l^H7%'''7'u'iJe postavile 'O inV{xli. Dr>ikiV, v stanoval ki se prt tem poja- stanujejo delavci v neprimernih stanovanjskih prostorih, brez ustreznih sanitarij, večkrat jih je veliko v eni sami sobi. Nekateri zasebniki so pač začutili možnost za lahek in hiter zaslužek, delavci pa so zaradi pomanjkanja stanovanj zadovoljni s sleherno streho nad glavo. Pričakovali bi, da se bo ob povečanem številu prebivalstva pojavilo več prekrškov javnega reda in miru in da bo nasploh z varnostjo precejšen problem. Vendar pa so miličniki s postaje milice na Jesenicah pravočasno postali pozorni nad prisoljeva njem večinoma terenskih delavcev in so z nenehnim delom na terenu poskrbeli, da v jeseniški občini sploh ni več prekrškov in izgredov. »Delavci, ki /daj delajo na obeh velikih objektih, na jeklar-ni in pri predoru Karavanke, so večinoma strokovnjaki, kvalificirani delavci, ki so zaposleni po ves dan in ne povzročajo nikakršnih problemov alipreurškov,« pravi komandir postaje milice Jesenice Jože Mencin. »Posebno na gradbišču predora imajo delavci Slovenijaceste-tehnika stalno evidenco nad prihajajočimi in odhajajočimi delavci, vpeljali ho tudi ustrezen nadzor. In /daj na tem gradbišču ni prav nobenih kršiteljev. Malo več problemov je / delavci številnih delovnih organizacij, ki delajo na gradbišču jeklarne na Beli, a to so le občasno posamezniki. Podatki kažejo, da smo v jeseniški občini v lanskem letu beležili občuten padec števila prekrškov o javnem redu in miru. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Še največ težav je s tistim, ki so že dalj časa v občini in stanujejo po samskih domovih — pri teh imamo veliko več Intervencij tO moramo večkrat posredovati kot pri tistih, ki so šele prišli na Jesenice in bodo očitno ostali le, dokler delo ne bo končano. Želimo, da bi drugi v občini bolj spoštovali odloke in zapirali gostinske obrate v času, ko jih morajo zapreti, in da bi ne točili alkohola vinjenim, saj je to največkrat pO^od za kršitve.« J( seničane je pred začetkom del na dveh velikih gradbiščih skrbela varnost v mestu, a zdaj, ko se dela že končujejo, je treba priznati, da je bila bojazen povsem odveč. Za to gre velika zasluga in priznanje prav nenehni budnosti in doslednemu ter vztrajnemu delu miličnikov postaje milice. Letošnjo zimo je imel Zvone Korenjak takšnih primerov kar nekaj. Mesec bo že od tega, ko je v »civilu« smučal na Starem vrhu. Pet minut čez drugo popoldne se je vračal na parkirišče, ko je počilo. Jeklenica je padla s kolesa, so mu dejali. Zvone ni odlašal. Obvestil je miličnike in druge pristojne organe in organiziral reševalce, ki so bili takrat na smučišču. Razdelili so se v štiri skupine in reševali z lestvami in posebnimi napravami, ki se vpnejo na vrvi. Na žičnici je bilo takrat od 140 do 150 ljudi. V dobrih dveh urah so bili rešeni. Drugi primer so bili od sveta odrezani šolarji s Trate v šoli v naravi na Soriški planini. »Zapadel je nov tneg in cesto so zasuli plazovi. Prehiti so jo skušuli /. rolbo, vendar se je pokvarila. Snežno gmoto smo skušali prebiti z nakladačem. Uspeli smo toliko, da smo na Soriško planino prišli s terenskim vozilom niva. Pod Pečinami so plazovi najbolj nevarni. Avtobus smo zadržali na Sorici. Do planine se je prebil še kombi. V naše vozilo in kombi smo naložili opremo, z otroki pa smo peš krenili proii Sorici. Otroci so zdržali, veseli so bili in na koncu smo celo tekli. Kakršen drug poskus reševanja otrok bi bil nevarnejši. Avtobus bi iahko obstal na cesti, lahko bi ga zasul plaz, saj je bilo samo med našimi prihodom in odhodom s planine za meter novih žametov. Treba je ukrepati hitro, vendar pametno. Imeti je treba pravo mero. NI vedno prav za vsako ceno na hitro siliti v dolino. Bolje je počakati, saj je v domu vedno za dan ali dva hrane. Z glavo ne moreš skozi zid,« poudarja Zvone Korenjak. »Na Sopotnici je bil smrtni primer Od mtraj do dveh popoldne smo gazili sneg in pokojnika prenesli v dolino. Zvečer istega dne smo šli v Sorico po porodnico. Z reševalnim čolnom sinu jo prepeljali v dolino. Zdravo punčko je rodila. Naslednje jutro pa smo v Davči na hribu Alanu minirali plazove, ki najpogosteje zapro cesto. Rad imam reševalno delo. Dobro postajo GRS imamo, 20 članov in pripravnikov, obsežno območje. Dva člana sta usposobljena za reševanje s helikopterjem, trije člani imajo šolane pse, dva člana pa sta usposobljena za miniranje plazov. Opremo imamo dobro. Dobili smo terensko vozilo, izjemne dobro pa sodelujemo s postajo milice, za kar ima veliko razumevanje komandir Brane Virant. Vedno poudarjamo, da se je treba stvari lotevati načrtno in jih potem dosledno izvajati. Sodelujemo z vsemi, ki imajo kaj opraviti z varnostjo na smučiščih, se medsebojno obveščamo, planiramo, naša dolžnost pa je, da se dogovori uresničujejo, tudi glede vzdrževanja cest, na kar tudi opozarjamo kranjsko Cestno podjetje.* Kaj pa red na smučiščih Starega vrha in Soriške planine? »Že samo prisotnost miličnika na smučišču (enotno smučarsko so opremljeni z znakom milice) vpliva preventivno. Stari vrh je izredno obremenjeno smučišče. Med počitnicami je smučalo tudi po deset avtobusov otrok. Smučišče je pač bližje in lažje dostopno. Vedno večji obisk pa je tudi na Soriški planini. Naša naloga je varnost na dohodih do smučišč, na parkiriščih in smučiščih. Varnost se zboljšuje. Poškodb je man), manj je divjakov in pijančevanja, manj je vrivanja v vrste, kar najraje počno otroci. Na to bi jih morali opo-zarjati predvsem vaditelji in učitelji. Opremljenost smučarjev je boljša. \mm je bilo več poškodb otrok zaradi prevelikih pancerjev. Letos je tega manj. Problemi so še vedno, ker smučarski klubi ne prijavijo tekmovanj ali vadijo na povsem nezavarovanem prostoru. Štiri klube smo zaradi tega predlagali sodniku za prekrške. Ker smo vztrajni, je disciplina vedno boljša. Z Alpetourom nimamo več problemov. Stari vrh ima varovano progo, kar je na naših smučiščih še redkost. Pomaga nam oddelek milice v Železnikih in % rezulta ti naše dosedanje aktivnosti smo zadovoljni.« J. Košnjek GLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 3. MARCA Zapisano v Savskih jamah nad Jesenicami Sankanje na poti iz pozabe Savske jame, 20. februarja — Z izjemnimi napori kljub novemu snegu in od jugi dobro organizirano evropsko prvenstvo v sankanju na naravnih progah v Savskih jamah nad Jesenicami je bila največja sankaška prireditev pri nas. Tudi po tekmovalni plati smo bili Jugoslovani doslej najuspešnejši, kar kaže, da je tudi pri nas tako po uspehih kot po številu tekmovalcev ta šport na poti iz pozabe. Seveda ostaja največji nasprotnik sankanja slabo in južno vreme, ko ni mogoče zaledeneti redkih prog. Mladi jugoslovanski sankači Janez Luznar, Štefan Zadravec, Simon Bernik, Janez Potočnik in Gregor Kalan Da je vreme najhujši nasprotnik sankačev, so pripovedovuli sankači in organizatorji tega športa in prvenstva na Jesenicah vodja tekmovanja na evropskem prvenstvu Ljubo Špendov, vodja priprave prog Alojz Cesar in sodelavci, ki so noč in dan spravljali s proge sneg in pri našli do-brepomočnikev gasilcih z Jesenic in Planine pod Golico, krajanih in graničarjih z Golice. Z njihovo pomočjo so uspeli in to so morali priznati tudi tisti tuji funkcionarji, ki so se nekaj časa zmrdovali nad progo. Drugje, so pravili naši sankači, je večkrat še slabše. Sovjetsko reprezentanco je vodil Vitalij Golubjev iz daljnjega Murmanska, 10.000 kilometrov oddaljenega od nas. Je funkcionar mestne uprave. »Pri nas radi sankamo in posebej vadimo okrog 50 sankačev. Vsako leto prirejamo prvenstvo severa, ki obsega smučanje, biatlon, skoke in sankanje. Redno prihajajo tekmovalci iz Italije, Švedske, ZRN, Poljske in Švice. Vi doslej niste sodelovali. O bivanju, organizaciji in vaših ljudeh vse najboljše. Zato predlagam tesnejše sodelovanje med vašimi in našimi sankači.« Alojz Cesar, vodja priprave prog na evropskem prvenstvu Vitalij Golubjev, vodja sovjetske sankaške reprezentance Trener naših sankačev Jože Rakovec je povedal nekatere zanimivosti o sankaškem športu. »Moški enosed (sanke) sme tehtati največ 22 in ženski največ 20 kilogramov, dvosed pa največ 24 kilogramov. To preverja sodnik ob tehtnici po prihodu na cilj. Glede teže sankača ni omejitve. Boljše je, če je težji, vendar ne pretežak. Na startu sodniki preverjajo kot drsne ploskve (maksimum 45 stopinj), temperaturo drsne ploskve, ki ne sme biti segreta, ampak mora biti pravi odnos glede na temperaturo snega in zraka, drsna ploskev pa mora biti zaščitena. Pred tekmo se ploskve brusijo in so kot britev ter zato nevarne. Za pripravo sank imajo Italijani in Avstrijci serviserje, drugi med njimi tudi mi, pa delamo sami. Sankač mora imeti občutek za hitrost, veliko hrabrosti, sposobnost prilagoditve progi, moč v nogah in hrbtnih mišicah. Progo mora znati na pamet. Pri nas je konkurenca za reprezentanco vedno večja, kar je dobro za napredek sankanja. Vendar premalo vadimo. Najboljšim bi se lahko v vsaki vožnji približali na sekundo, tako pa sedaj zaostajamo od dveh do treh sekund. Pri dvosedu je važna usklajenost in popolno razumevanje pilota in zavirača. Odločilna je tudi teža. Zato dvosede ponavadi vozijo bratje.« Tinka Tolar, naša najboljša, takole pravi o sankanju: »10 let tekmujem. Pri nas doma v Martin j vrhu smo vsi dričali. Premalo imamo mednarodnih tekem. Veliko boljši bi bili, če bi več tekmovali, več vozili in vadili. 10 dni dopusta sem imela za vadbo, pa je odjuga uničila progo. Tekmujem na Pohlevnovih sankah. Dobre so. Samo vadba je problem. Najboljša Italijanka, evropska prvakinja Delia opravi v eni sezoni več voženj kot sem jih jaz v desetih letih.« Janko Meglic z Jesenic je mlad tekmovalec. Star je 22 let. Brat Marjan in oče Janez sta ga navdušila za ta Šport. »Najosnovnejši pogoji za dobro sankanje so dobra oprema, dober trening In korajža. Sankač z nogami zavira, z rokami pa si pomaga na ovinkih. Sanke so gibljive. Krivine je mogoče prilagajati. Sankač pred ovinkom vstane v sedeč položaj, če je potrebno zavre, potem pa je spet na hrbtu. Pravi čas se je treba dvigniti in izbrati dobro smer.« Breda Meglic je doma s »sankaškega« Podljubelja. Sankata tudi oče Jože in brat Marko. »Tekmujem na saneh, ki jih je izdelal tekmovalec Albert Perko s Podljubelja. Dobre so. Letos smo imeli manj možnosti za vadbo, če je z vremenom vse v redu, vadim najmanj enkrat tedensko na naši progi Zapotoki. Kaj me vleče k sankanju. Brzina, privlačnost in prijetna družba.« J. Košnjek Foto: F. Perdan Janko MegliČ Breda Meglic V pogorje Himalaje je v petek krenila naša odprava Lotse nas je izzval Ljubljana, 27. februarja — Odprava je organizirana v počastitev 50-letnice kamniškega alpinističnega odseka, zato je tudi večina alpinistov članov tega odseka. Okrepljena je s tremi izvrstnimi gorenjskimi alpinisti: Andrejem Štremfljem in Tomom Česnom iz Kranja ter Filipom Bencetom iz Tržiča. Cilj je zahteven: vzhodni vrh Lotseja (Lotse Šar 8400 metrov) in srednji vrh Lotse ja (8430 metrov), ki je edini še neosvojeni vrh v Himalaji. Tomo Česen Andrej Štremfelj Filip Bence Cene Grilje, Cene Berčič, Rado Nadvešnik, Marko Prezelj, Janez Benkovič, Milan Gladek, Janko Plevel, Janez Šušteršič, dr. Peter Pajntar, Filip Bence, Silvo Karo in Tomo Česen pred odhodom na Lotse. Manjka Andrej Štremfelj. Slovenijalesu Trgovini Ljubljana, Slovenijaceste, Tehniku, Iskra Commercu, Indupla-tom iz Jarš, Metki Celje in Titanu iz Kamnika, okrog 80 ostalim darovalcem pomoči in številnim posameznikom. To kaže na našo splošno večjo naklonjenost alpinizmu, čeprav imamo še vedno malo odprav, ker so priprave nanje dolge. Vendar je alpinizem že nacionalni šport, vrh množičnega planinstva. Delamo sami, večinoma amatersko, brez kupljenih igralcev, če se športno izrazim,« je dejal. Odprava je okrepljena s tremi gorenjskimi vrhunskimi alpinisti, ki jih je izbrala Planinska zveza Slovenije. Andrej Štremfelj iz Kranja je tehnični vodja odprave (glavni vodja je Cene Grilje iz Kamnika) in je že odšel v Himalajo. Tomo Česen iz Kranja je gospodar odprave, Filip Bence iz Tržiča pa je član za najtežje naloge odprave skupaj z ostalim moštvom. »Srečno pot vam želim. Držite skupaj, naj se vam nič hudega ne zgodi,« je dejal Tone Škarja ob slovesu. Tudi mi pritrjujemo njegovim besedam! J. Košnjek Foto: F. Perdan Odprava šteje 13 članov, domov pa se namerava vrniti z vsaj enim osvojenim vrhom konec maja. Slovensko kamniška odprava je del našega programa osvajanja himalajskih vrhov, kjer imamo že veliko uspehov, trajno zapisanih v zgodovino vrhunskega alpinizma. Naš cilj je stopiti na vseh 14 glavnih vrhov Himalaje in to po prvenstvenih smereh. Le to zgodovina alpinizma ceni. Za cilj tokratne odprave je izbran 8400 metrov visoki vzhodni vrh Lotseja, Lotse Šar, ki je bil prvič osvojen po zaslugi Avstrijcev šele leta 1970, šele pred tremi leti pa je drugič stopila na vrh človekova noga. Podvig je uspel Čehom. 21 odprav pa je doslej neuspešno naskakovalo vrh. Mi imamo tokrat v mislih še drugi cilj, zahtevnejši od prvega. Lotse-jev srednji vrh Lotse Ta, visok 8430 metrov, je doslej edini še neosvojeni himalajski vrh. Je največji tehnični problem Himalaje. »Greben do vrha je oster kot britev, poln opasti in varljivega snega. Vzpon je mogoč samo v lepem vremenu, brez vetra, ki nanaša nov sneg. Najtežji je zadnji, 150 metrov dolg del do vrha. Ce nam to uspe, bomo prvi na svetu in leta pred ostalimi, ki nas bodo skušali na Ix)tseju ujeti,« je povedal v petek pred odhodom alpinistov načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski Zvezi Slovenije Tone Škarja. »Hvaležni smo glavnim pokroviteljem odprave V Podljubelju smučali, sankali in kegljali Podljubelj, 2«. februarja — Športna sekcija Turističnega društva Podljubelj je organizirala tekmovanje v smučanju, sankanju in kegljanju. Na Dolenčevi gubi je bilo smučarsko tekmovanje za vse krajane in člane. Turistično društvo je bilo tudi pokrovitelj tekme ob zaključku smučarskega tečaja. Skupno je tekmovalo kar 84 smučarjev. V tekmovanju tečajnikov so bile med cicibankami najboljše Vesna Narat, Maja Mali in Teja Nemec, med pionirji Marko Kni-fic, Tine Krašovec in Aljaž Gol-majer in med cicibani Blaž Hladnik. V smučanju za prvenstvo krajevne skupnosti Podljubelj je med cicibani zmagal Blaž Hladnik, med cicibankami Sandra Jane, med mlajšimi pionirkami Verena Golmajer, med mlajšimi pionirji Matej Ahačič, med pio- Na Bledu bo šahovski festival Šahovska zveza Slovenije in šahovska zveza Gorenjske pripravljata od 20. do 29. marca letos v festivalni dvorani na Bledu 8. šahovski festival. Na programu letošnje prireditve so odprti mednarodni turnirji za šahiste, in seniorje. Turnirji bodo potekuli po švicarskem sistemu 9. kol I tempom 40 potez v dveh urah in 20 potez v prvi uri nadaljevanja. Na turnirju je možno osvojiti normo za mednarodne šahovske naslove FIDE in pridobiti točke za ELLO rating. Starost senior-jev je 55 let in več. Igralne pare na turnirju bodo določali z računalnikom. Prijave in pristopnina, ki znaša 12.000 dinarjev (za registrirane slovenske igralce 7.000 dinar jev in 5.000 dinarjev za igralke), se vplača 20. marca od 12. do 14. ure v Festivalni dvorani na Bledu. Po žrebanju 20. marca ob 14. uri se bo od 15. do 21. ure odigralo prvo kolo. Velemojstri in mednarodni mojstri ne plačajo pristopnine. Velemojstri, ki se prijavijo do 5. marca, imajo tudi brezplačno bivanje na Bledu v hotelu A kategorije. Organizatorji so za najboljše šahiste pripravili 18 denarnih nagrad, od prve, ki je 500.000 di narjev, druge 300.000 tretje 200.000 do šestnajste, ki je 25.000 dinarjev Za šahiste je predvideno 7 nagrad, prva pa znaša 100.000 di narjev. Za seniorje so predvidene štiri nagrade, prva pa je 100.000 din. Pred zaključkom fe- stivala bo 29. marca ob 9. uri na Bledu organiziran tudi hitropo-tezni turnir posameznikov. Za udeležence mednarodnega šahovskega festivala — pričakujejo nastop šahistov iz vse Jugoslavije in sosednjih držav — je zagotovljeno bivanje v hotelih A in B kategorije na Bledu, vendar pa organizatorji priporočajo predhodno rezervacijo na naslov: Kongresni biro Bled, telefon. 064/78-079. Vse ostale informacije v zvezi s turnirjem na Hlodu pa lahko šahisti dobijo na Šahovski zvezi Slovenije v Ljubljani, telefon: 061/210-714 ali pri Valterju Šinkovcu, Radovljica, Linhartov trg 15, telefon: 064/75-236. S. Kovač nirkami Lojzka Meglic, med pionirji Janez Knific, med mladinci Doni Nučič, med članicami Mojca Hladnik, med člani Vinko Ahačič in med veterani Franc Zupančič. Sankači so tekmovali za Bin-čev memorial na progi od Vretena na Rebru. Tekmovalo je kar 77 tekmovalcev. Prehodni pokal je po treh zaporednih zmagah osvojil Jože Meglič, ki je dosegel tudi najboljši čas dneva. Po skupinah so zmagali Andrejka Ve-šligaj med cicibankami, Samo Neme med cicibani, Zdenka Ahačič med mlajšimi pionirkami, Gregor Koder med mlajšimi pionirji, Ix}jzek Ahačič med pionirji, Ančka Ahačič med mladin kami, Matjaž Golmajer med mladinci, Dragica Kralj mod članicami, Rudi Veršnik med člani, Marija Meglič med veterankami in Jože Meglič med veterani. Zanimivo je bilo tudi keglja-ško tekmovanje. Tekmovali so na Ljubelju. Udeležencev je bilo kar 43. Med ženskami so najbo-Ije kegljale Breda Meglič, Francka Tribušon in Vilma Rejc, med starejšimi moškimi Jože Hladnik, Franci Nemec in Miro Buljac in med mlajšimi moškimi Nenad Brkovič, Janez Ahačič in Stane Kavar. Železarski dinar za planine Jesenice, 2 marca — Predsednik Planinske« /veze Slovenije Tomaž Banovec je na seji delavskega sveta slovenskih železarn podelil slovenskim železarnam posebno priznanje - častno plaketo za prispevek slovenskih že-lezarjev pri razvijanju in napredovanju jugoslovanskega plu-ninstva. Slovenski železarji so dobri planinci in pohodniki ter se zelo radi udeležujejo množičnih pohodov. Najbolj privlačen je pohod na Triglav, ki so ga najprej organizirali jeseniški železarji, nato pa so se jim pridruždi še drugi. Lani se je pohodov udele- žilo 1.900 delavcev slovenskih železarn in njihovih družinskih članov. Slovenske železarne so lahko /gled vsem, saj nesebično potna gajo pri obnovi planinskih postojank. Samo za Triglavski dom na Kredarici so prispevali 5,2 milijona dinarjev ali 5 odsto tkov vseh naložbenih stroškov. Prevzeli so tudi pokroviteljstvo nad kočo pri Triglavskih jezerih in za njeno obnovo že prispevali 25 milijonov dinarjev. I>etos bo do pomagali pri obnovi in grad nji drugih koč kot je Erjavčeva koča na Vršiču, Slajmarjev dom na Itaduhi m drugih D. S. Od tekme do tekme 1 Republiško prvenstvo i«1^ dov v veleslalomu — Na Ze«^ ci je športno združenje 5. iz Tržiča organiziralo republjS prvenstvo invalidov v velesil mu. Tekmovalo je 178teKj valk in tekmovalcev iz 15ldr£ štev. Glavni vodja prireditve! bil Drago Koder, pokrovitelj r tržiški izvršni svet, ki je P1?? vil spominska darila in P1*^ nja. V posameznih kategorij so zmagali Komar (Ravne), *V (Ravne), Bokal (Kranj), HoJOJ (Ravne), Lazar (Tolmin), Zrn"*, (Radovljica), Ozmec (Ravwj Ahačič (Tržič), Gregor (Slovjj Gradec), Šivic (Kranj), Fig? (Celje), Vozel (Ljubljana), »J gelj (Ljubljana), PolaJ0? (Kranj), Vehovec (Kranj), B^J (Ljubljana), Petrač (Ljubljaj* Razlag (Ljubljana), HmeJJ (Ljubljana), Slatinšek (LjuW| na) in Orešnik (Ljubljana)- *, Kikel) v Smučarsko tekmovanje v *\j šah — Športno društvo iz vjj, nad Tržičem je priredilo slaH9 sko tekmovanje za člane štva in krajane. Tekmoval0 Jtf okrog 50 tekmovalcev. IjS spešnejši so bili Boštjan S°. med otroki do 10 let, Matej PjT tar med otroki od 10 do l-> . Mojca Bohinjec med ženska^ Janez Štular med moški«11 30 let in Alojz Meglič med * škimi nad 30 let. (J. Kikel) Vabila, obvestil prireditve Tržiško prvenstvo v tekih jj smučeh — Odbor za rekrea^J pri TKS Tržič in TVD Partij Križe prirejata jutri, 4. marca . pol štirih popoldne na teka v progi za osnovno šolo v Kn* občinsko prvenstvo v teku smučeh. Tekmovali bodo na in štiri kilometrski progi-ve bodo sprejemali do za. pj tekmovanja v pisarni TKS in startu. m Dve skakalni tekmi v Kr?U) — Smučarski skakalni Iskra Delta Triglav iz Kr*jj prireja v nedeljo, 8. marca 11. uri na 25-metrski skakaj v Besnici pri Kranju neura j odprto prvenstvo SloveniJ . smučarskih skokih za veter j Tekmovalci bodo razdelje^ pet starostnih kategorij, katerimi bo tudi ena za Ž*" ^ Prijave bodo sprejema''' cj-10. ure na skakalnici. Inforj£J3 je daje Vinko Janša, Drolčevo naselje, telefon 27" S Že jutri ob 15. uri pa se b° ^ čelo na 12 metrski skakalni^ Gorenji Savi in na 20 me jjg skakalnici v Besnici kraru^. osnovnošolsko prvenstvo v .. jj carskih skokih. Učenci P^1' drugih razredov bodo te na Gorenji Savi, ostali pa v j|i niči. Prijave bodo sPrt^eajij* uro pred začetkom tekmo^ .jj Mladi bodo lahko skakali tu alpskimi smučmi nik — Planinsko društvo V soboto zimska tura 0* ; ■ treja skupaj s planinsko * ±, jo Iskre zimsko turo na Sla ^»1 Pohod bo v soboto, T-0^ vlak pa bo odpeljal iz KranVr 5.43. Turo bosta vodila 3ot* j« lar in Lojze Zeln ik. Nuj" tr zimska pohodna opremaju carske palice, očala). Vsa*^ leženec mora kupiti P°voSi$ vozovnico do železniške P° Podgorje. v Patrulje v heroji spomin Srednja Dobrava, 25. leb{ f ja - Na Srednji Dobra Kropi je bil v organi/at'J' e ij1 tnih društev Upniške do» pod pokroviteljstvom ,jl s^ IO/.I) 1'odnart, šesti u\cr^, i arskih patrulj v spomin p* SUneta Žagarja. Tričla«* R^J 11' 11 p • so bile razdeljene stftr^j gorije glede na skupn° članov Med moškimi Pa. ie do 45 let skupi..' stan-^' gal Peko Tržič, med & -p 7 patruljami enaki- k',U"'ljt.d ^ osnovna šola Lipnico- y ^w škimi patruljami do W]? fdtn o- itarosti je zmagali1 > ^i °j, ce, med mo-.kimi pa«?'1J jt^, 90 do 150 let starosti 1^ p„trj na Obramba Kranj \ u^ ljami nad 150 let skup«?.j «» P- 1 lr Bled v WSS*5 skib patrulj do 90 let **"L\e lj rosti tekmovalk so zm«*. K .-,< mke, med patruU»fj£4B 90 let pa SD Dobrova- ,j M truljami borcev so ifrjV " hinjci, med patruljo11" UJV Ljubljana okolicjj^t* i I h \\ \ \ \ 21«, 3. MARCA 1987 OGLASI, OBVESTILA .9. STRAN ©©G3IgSSJJS9EQ IZREDNO UGODEN NAKUP zaščitnih delovnih oblek ferjj DELOZA (AW Blagovnica farmer obleke od 5.216 din naprej Blagovnica Kranj kombinezoni od 4.005 din naprej Kranj ženske in moške halje od 1.631 din naprej MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažim) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. Čestita ženam za praznik — 8. mare'c bombažna predilnica in tkalnica i tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA / TRŽIČ 64290 TRŽIČ, CESTA JLA 14, TELEFON (064) 50 571 TELEXYUTRBPT PRIPOROČAMO: •obisk in nakup v tovarniški prodajalni v bistrici pri TRŽIČU (NA DETELJICI) Članicam kolektiva BPT in bralkam GORENJSKEGA GLASA čestitamo za njihov praznik — 8. marec. KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge INKASANT (2 delavca) Pogoji: osemletka in enomesečno poskusno delo SNAŽILKA Pogoj: osemletka Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, Kadrovska služba, 64240 Radovljica, Ljubljanska c. 27, v 15 dneh. Soli|j0')raviul stanovanjska skupnost občine Kranj, odbor naslednje na podlagi sklepa, sprejetega za dne 0 ,. OBVESTILO biranju vlog za delno nadomestitev stanarine v letu 1987 M P°dlagi določb samoupravnega sporazuma o uresničeva-sj;leSOcialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84) in sk P& odbora za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski ke ^nost> občine Kranj z dne 2.2.1987 obveščamo vse imetni-w. ari°vanjske pravice na družbenem stanovanju ali stano-HV^^Jasti občanov ali civilno-pravnih oseb, da imajo do |987 pravico vložiti prošnjo do delne nadomestitve stana-lip0.fr°^n-ie' vložene do tega datuma, se bodo pri obračunu stevale za nazaj od 1.3.1986, vse kasnejše vloge pa od prve-^e v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. MiLj^^' stanovanjske pravice so upravičeni do delne nado-§ JJwe stanarine, če: > Ue Vdajajo stanovanja ali dela stanovanja v podnajem uporabljajo sami ali drugi družinski člani v poslovne na- v n.£°e ali obrtno dejavnost sta 0c* drinskih članov ali sam ni lastnik vseljivega -*s an°vanja, stanovanjske hiše ali vikend hiše ^ ali drug član gospodinjstva ni imetnik stanovanjske \ HeaV'Ce nu drugem stanovanju fcla Za'se°-U nadstandardnega stanovanja glede na število s* n°v družine in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za fy) ^nc*arcmo stanovanje. ^Djli}e' ki i'1' nasedajo imetniki stanovanjske pravice lil ^tiv gospodinjstva, ne smejo presegati naslednjih nor-§4 0v- z možnostjo povečanja 10%. "V^janov gospod 1 Normativ stanovanjske površine ^i>,?rrriutivih stanovanj se upošteva površina, ki je osnova V stat? ^° dolne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetni-/N^ l°YanJske pravice /. zahtevkom na posebnem obrazcu L°^r' 8,4())' ki 8a dobijo v knjigarni. n" l)ost*oru>m ()l)ra/.cu oddajo: 'Uj)0iS . n* občani v svojih delovnih organizacijah Qjw °J*'nci in invalidi borci v krajevni skupnosti fS&ri^' Prosilci, ki so hih upravičeni do nadomestitve ^rslT V't'tu lm'K t>od° /U Januur in f«'bruar 1987 dobili do *° višino nadomestitve stanarine. do 32 (35) do 45 (49) do 58(64) do 70 (77) do 80 (88) do 90 (99) SOZD MERCATOR KIT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 objavlja prosta dela in naloge za TOK RADOVLJICA-Delovišče Poljče 1.2 KMETIJCEV ali ŽIVINOREJCEV za molžo krav Posebni pogoj:6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravnik za TOZD KMETIJSTVO 2. DIPLOMIRANEGA KMETIJSKEGA INŽENIRJA ŽIVINOREJSKE SMERI za vodenje živinoreje v obratu Hrastje Posebni pogoj :2 leti delovnih izkušenj 3. KMETIJSKEGA ali živinorejsko - veterinarskega tehnika za vodenje skupine v Mešalnici močnih krmil Škofja Loka . Posebni pogoji:l leto delovnih izkušenj DEIAVCA BREZ POKLICA za razkladanje surovin in polnjenje vreč Posebna pogoja:osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof 5.ŽIVILSKEGA, STROJNEGA, KEMIJSKEGA ali ELEKTROTEHNIKA za izmensko vodenje dela v rafinaciji Posebna pogoja: 1 leto delovnih izkušenj, delo je troizmensko /a DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB (•.DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za pripravo osnutkov samoupravnih aktov, ažuriranje sodnega registra in vodenje disciplinskih postopkov Posebni pogoj:2 leti ustreznih delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge zahtevamo 1 - do 3 - mesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M - KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. V i 't K ■A S i ter y ELEKTROTEHNA DO SET IJUBI.JANA Ijl)HUA osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DO d trančo 2, dela in naloge ''S/V SA'A BLAGA V. KRAN-». UI. JLA Ki ' ■ Sol H niK • U Produjulce tehnične smeri in 6 mesecev delov i n izkušenj pri enakih delovnih nalogah. [V>C!""i« zgoraj f:tS, , >»> poskusno di navedene delovne naloge je določeno ■it,, v I( ...........šna elektro trgovina, kadrov-^v'jo^ '.'Jubljuna, Pod trančo 2 bomo o izbiri obvestili v 15 (tneb po "C V i "'"''d«« Domo o 'n*SlJ** za delovna razmerja KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI Na podlagi 127. člena statuta delovne organizacije DS Kovinarskega podjetja NIKO Železniki ponovno razpisuje prosta dela in naloge 1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Za opravljanje teh del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev, ki so določeni za dela s posebnimi pooblastili v zakonu o združenem delu in družbenem dogovoru o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora višješolsko izobrazbo strojne ali druge ustre /.ne smeri z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami pri vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah v kovinskopre-delovalni industriji ali srednješolsko izobrazbo strojne smeri s petletno prakso pri vodilnih delovnih nalogah v kovinski industriji, imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja Kandidati naj pisne prijave I dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: NIKO kovi narsko podjetje Železniki, Otoki 18, komisija za delovna raz inerja, / oznako »razpis«. Kandidati bodo o izidu razpisa ub veščem v 1 .r> dneh po končani izbiri Stanovanj ni na razpela go. KUSTENU- PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo za praznik, 8. marec, in se priporočamo. Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) čestita ženam za praznik -8. marec Nudi primerna darila ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA CREINA KRANJ DO za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. VODJA UVOZA - IZVOZA 2. VODJA RAZVOJA ► 3. RAZDELILEC PLANER 4. STRUGAR — več delavcev 5. REZKALEC — več delavcev 6. DELAVEC pri bonverk stroju Pogoji: pod L: visoka ali višja šola ekonomske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj, znanje nemškega ali angleškega jezika, zunanjetrgovinska registracija, trimesečno poskusno delo. pod 2.: višja šola strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj v razvojnem področju, znanje nemškega ali angleškega jezika, trimesečno poskusno delo pod 3.: srednja šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece, pod 4. do 6.poklicna šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, lahko je tudi pripravnik, trimesečno poskusno delo Delovna razmerja sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta Alpetour Creina Kranj dela in naloge POMOČNIKA PREDSEDNIKA KPO ZA TEHNIČNO PODROČJE V ALPETOUR - CREINA KRANJ, DO ZA PROIZVODNJO IN SERVISIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD, in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka izobrazba strojne smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, znanje nemškega ali angleškega jezika Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: SOZD ALPETOUR, kadrovski sektor .Škof j a Loka, Titov trg 4/b, z oznako »za razpis«. Delavski svet se bo o izbiri kandidata odločil v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri obvestdi v 15 dneh po izbiri. SPOŠTOVANI! Plesni klub iz Kranja pričenja z novimi plesnimi tečaji, ki bodo v Delavskem domu, vhod 6. Prosili bi vas, če objavite v vašem glasilu oz. informatorju Program plesnih tečajev in aerobike za žene: Pričetki: nedelja, 8. marca 1987, ob 16. uri — višji izpopolnjevaini tečaj ob 17.30 izpopolnjevaini tečaj ob 19. uri - nadaljevalni tečaj za starejše ob 20.30 začetni tečaj za starejše ponedeljek, 9. marca, ob 19. uri aerobika, plesna gimnastika za dekleta do 30. leta starosti ob 20. uri aerobika za dekleta in žene nad 30. let starosti torek, 10. marca, ob 19. uri — začetni plesni tečaj za mladino ob 20.30 nadaljevalni za mladino Vaje za vse tečaje bodo enkrat na teden . Vpis I uro pred pričetkom prve vaje v Delavskem domu v Kranju, vhod 6. Informacije po telefonu 37-949, zjutraj od 7. ure do 9.30. Če želite v vaši organizaciji za vaše uslužbence organizirati plesni tečaj ali aerobiko, pokličite po tel. 37-949, in dogovorili se bomo o izvedbi te oblike rekreacije in zabave. GLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 3. MARCAjj Kranj KOKRA, n. sol.o., KRANJ razpisuje dela in naloge: 1. VODENJE TOZD MALOPRODAJA Posebni pogoji: visoka izobrazba ekonomsko — komercialne usmeritve, pet let delovnih izkušenj v ekonomsko—komercialnem področju, organizacijske in samoupravne sposobnosti vodenja in koordiniranja dela, izpolnjevanje pogojev, določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki \ občini Kranj 2. POMOČ PRI VODENJU TOZD MALOPRODAJA Posebni pogoji: višja izobrazba ekonomsko — komercialne usmeritve, pet let delovnih izkušenj na ekonomsko—komercialnem področju, organizacijske in samoupravne sposobnosti vodenja in koordiniranja dela, izpolnjevanje pogojev, določenih z družbenim dogovorom o kadorv-ski politiki v občini Kranj Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta Prijave z dokazili sprejema DO Kokra — razpisna komisija, Kranj, Poštna ul. 1. v 15 dneh po objavi. O izboru bomo vse kandidace obvestili v 15 dneh po končanem postopku za imenovanje. ZAVOD SR SLOVENIJE ZA REZERVE LJUBLJANA, Titova 118 objavlja prosta dela in naloge 1. SKLADIŠČNEGA DELAVCA v DE Dolenja vas, Selca nad Škof jo Loko Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost oziroma končan program za usposabljanje in da so stari nad 18 let Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o strokovnosti, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi komisije za delovna razmerja Zavoda SR Slovenije za rezerve Ljubljana, Titova 118. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO ZAPORI LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja Zapori Ljubljana, Povšetova 5, objavlja za nedoločen čas naslednja prosta dela in naloge: L VEČ POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB (paznikov) za enoto Ljubljana 2. ENO POOBLAŠČENO URADNO OSEBO (paznik) za organizacijsko enoto Radovljica 3. ENEGA KUHARJA (inštruktorja) za enoto Ljubljana Poleg splošnih pogojev, navedenih v 156. členu Zakona o sistemu državne varnosti, in IS Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. in 2.: — srednješolska izobrazba družboslovne ali druge ustrezne smeri (V. ali IV. stopnja) — 2 leti delovnih izkušenj (lahko tudi začetnik) — starost do 27 let pod 3.: — srednja šola gostinske smeri — kuhar (IV. ali V. stop.) — 2 leti delovnih izkušenj Kandidati morajo poleg navedenih pogojev aktivno obvladati slovenski jezik in imeti odslužen vojaški rok. Zavarovalna doba se pri objavljenih delih šteje s povečanjem, tako da se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovalne dobe. Pisne prijave z dokazili in življenjepisom pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijave. n. toi. o. LOKA ŠKOFJA LOKA / GOSTINSTVO KRANJ ŽENAM ISKRENO ČESTITAMO OB 8. MARCU — DNEVU ŽENA Vabimo vas v naše lokale: HOTEL JELEN KRANJ GOSTILNA STARI MAYR KRANJ PIZZERIJA PREŠERNOV HRAM KRANJ RESTAVRACIJA IN BIFE POD LUBNIK ŠKOFJA LOKA SLAŠČIČARNA IN GOSTILNA HOMAN ŠKOFJA LOKA SAMOPOSTREŽNA RESTAVRA CIJA FRANKOVO NASELJE ŠKOFJA LOKA RESTAVRACIJA PRAJERCA ŠKOFJA LOKA BIFE ŠIŠKA LJUBLJANA BIFE V MEDVODAH V PRODAJALNAH: GLOBUS UNION KOVINA ŽELEZNINA ELEKTRO-MOTO BLAGOVNICA IDEAL FERRUM KLADIVAR TEHNIKA ŽELEZNINA KRANJ JESENICE LESCE RADOVLJICA RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LITIJA PIVKA VELIKA i IZBIRA PRAKTIČNIH PRAZNIČNIH DARIL ZA 8. MAREC Ob nakupu vam bodo prodajalci radi svetovali in vam po želji darilo tudi aranžirali. *n R isProd §9 I MERKUR kranJ roda »mas fstor \ir\ alples INDUSTRIJA POHIŠTVA ŽELEZNIKI razpisuje po sklepu delavskega sveta DO Alples naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE GOSPODARSKO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Lahko je imenovana oseba, ki poleg pogojev, določenih v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, izpolnjuje še naslednje zahteve: visoka izobrazba ekonomske smeri — dipl. ekonomist, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj v računovodsko-finančnem področju, izpolnjevanje pogojev za pridobitev zunanjetrgovinske registracije za finančno področje Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili v 15 dneh na naslov: ALPLES, industrija pohištva Železniki, kadrovsko-socialni oddelek. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE SALDAKONTOV IN KON TIKANJE - 1 delavec Pogoja: ekonomski tehnik in -1 leta delovnih izkušenj. Za objavljena dela in naloge bo delavec združil delo za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu skle pa. SUKNO ZAPUŽI INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPUZE Na podlagi 40. člena statuta in določil družbenega dogovujsll-me ;nicevanju kadro\ ske politike v občini Radovljica riXf?p je delavski svet delovna skupnosti skupnih služb SUKN^ r puže prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odg0 nostmi 1. VODENJE NABAVNEGA SEKTORJA (za 4 leta) s\eo' Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še n» nje posebne pogoje: stf VI. stopnja zahtevnosti tekstilne oziroma ekono^-smeri, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje etieč*^' tovnoga jezika, da ima ustrezni' organizacijske lfljglD-stvene sposobnosti, ki jih je izkazal pri dosedanje«1 -g-da z dosedanjim delom izpričuje opredeljenost za s» pravni socializem .l Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti skw služb objavlja dela in naloge 2. REFERENT ZA IZVOZ Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti tekstilne oz. ekonom^^ ri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, aktivno '^ enega svetovnega jezika, trimesečno poskusno Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. ggf $ Vloge sprejema pod tč. 1 razpisna komisija pri DS ' tč. 2 pa komisija za DR pri DSSS na naslov: SUKNO * 64275 Begunje v 8 dneh po objavi. dfle O rezultatih bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 3° opravljeni izbiri. osnovna šola staneta Žagarja UPNICA po sklepu sveta šole razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Razpisni pogoji za kandidate: da je državljan SFRJ, da izpolnjuje pogoje, ki jih predpi sujeta zakon o osnovni šoli in 511. člen zakona o združenem delu, da ima najmanj T) let delovnih izkušenj v vzgoj no--izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit, da je moralno in politično neoporečen, da dosedanje njegovo delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji delovne or ganizacije. Dela in naloge ravnatelja razpisujemo za nedoločen C.is s pol nim delovnim časom za 4 leta. Prijave na razpis posljih skupaj z dokazili v komisijo za raz pis del in nalog ravnatelji osnovni- sole Staneta Žagarja Lip-mu a v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. KRANJ. Savska loka 21 Po sklepu DS DSSS Industrijskega kombinata Planik« razpisna komisiju DS DSSS razpisuje dela in nalog VODENJE finančno računovodski; si ,UŽB* n«*lcd Za opravljanje razpisanih del in nalog zahtevamo Pogoje: , . kome*'1 jS visoko strokovno izobrazbo ekonomske aH vt,to^" smeri, 5 let delovnih i/kusenj, znanje enega •*» jezika, sposobnost vodenja in organiziranja Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi x%*"r^o0\o ovojnic i / oznako: »za razpisno komisijo«. O izbiri dati obveščeni v 30 dn«'h po končanem razpisu. industr^ 0M ,3. MARCA 1987 MALI OGLASI OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (M^I»[E3IGLAS OGLASI H:27 960 Ik°dam črno-beli TV gorenje, star J911-Dragan, Nova vas 23/a, Radovlji- V.___ 2035 dJK iskra (senzor) in kuhinjski KOT, EgžSJel.: 28-427 _2177 J, ^am RAD 10 KAS ETO FON natio-iomPlnasonic RXF z vvalkma-^ RADIO in KASETE. Informacije ;i!p!ljo.20. ure po tel.: 34-620 2327 •tm singer industrijski ŠIVALNI Tii.^»s paspulo za 3 cm trak. ■^022 _2328 t. r°darrT RAČUNALNIK comodore s kas Wicam"a°etarjem dvema igralnima in 5 programi. Vrhunc, I_ 2329 deklariran RAČUNALNIK sider 464 z zelenim monitorjem in T^br 500 DM. Tel.: 47-152 2330 *^zalno STRUŽNICO maximat -091 2331 ^9odno prodam olj-ne slike velike ume-niške vrednosti 7aJine, tihožitja, akte itd.). Slikam tu- di Portrete oz. moti- Ve Po naročilu Jamska slikarka |r.'9ita Požegar-Mu-J; Uncovo 14, Rado-'ilca- Tel.:064/75-515 rj^.arcu' aprilu in maju bom proda-%pi 9rahaste JARKICE. Spreje <9 9 ^rT1ena naročila. Jurij Stanonik, -bk.°!ia Loka sex. ^TlO^ Q ^ JARKICE h' "''oda " 2219 ... Sta pj^ajjkofja Loka_2220 kQ°darnPRAŠIČA, težkega 150 kg SlK. *X>din). Marija Valjavec, fr^riič '_2321 'doS'^PRAŠIČA za zakol, krmljen ,aco hrano Okroglo 13, Naklo 2322 CJf'^mTade KOKER ŠPANJELE ?^lpo!.ica 29, Cerklje 2323 M . 'i oddam PSA čuvaja. Alojz ,c« Senica 14, Medvode 2324 ^6Q8!Tn®mške OVČARJE. Hote-1 s 64205 Preddvor letnik 91 ?re9 do marca 1988, cena 70 SM ^^394 t — lS°adcam c|TROEN GS, letnik 80 In V®Kh° no PEC na kurilno olje. ^Bo^^iSutna 3, Žabnica 2358 \n 3 Prodam P 126, letnik 76, ob rebuSak, M Pijade 17, Kranj 8od JSJo p'od»mZ101, letnik 75, re-\rhr u° 9 M')" 1987, Bojan v <19 narieva 15' Stražišče \^ v Popoldanskem času ^r«di>r----__2365 \' Wk T?1* V JLA Pf0dam SPA S KV|ian karoserija obnovljena, Qr>ir,i.ZLa re9'8triranje Toni Str Ylur„ |8ka Bela 42, ogled od 15 *iS^------—_23?? Sb ",9r 4^dl,Cno ohranjen AVTO /^>5J9d7 a,a. registracija do »ep ^J^JSLJOJM_2^ Si 0 110 iS„pred»i karambollreno h ' *« 12 'etnik 1976, celo ali po Ur* SKor,n ,n novo »Prednjo ma (N. u Bajt, Triglavska ulica S^i^rr—- 2368 nujno pro »jfo nrano do februarja 1988 V"^oi?7?----__2369 ^^od. 10 10 prestav zelo /:iro*1* ^ no veselo srečanj*}.:h