ww
P osamezne številke* Navadne Din 1*—s ob nedeljah Din 1*56«
,TABOR* izhaja vaalt dan, m*ve*
nedelje in praznikov* ob l*i. eri a datumom naslednjega dne ter stan« mesečno no pošti 6 12*50, W ino* ■c;niitvo D 20*50, dostavljen no dom P 14’—, na izkaznice O 12*50. iaarrati po dnjfovom.
Naroča »e pri »pravi »TABORA*,
MARIBOR. Jiu ci5«v* »wea rtev. 4
f
Knjižnica liceja
fesfj
JsLJL ju
Posamezne številke« Navada« Din 1*—( ob nedeljah Din 1’5Q.
Ui>iEDNlSTVO «e nahaja v Marlr boru, Jurčičeva «1. H. < L Bnd-atropje. Telefon intarurb- «L 27(V. IJPivAVA it« nahaja v Jurčičevi ■olioi 5t 4^ pritličje, dtaua* Telo. iot» O. 24, ~ SHS pnštaačakavnl vačim Stav, 11.787.
Na aaročila braa dcaarja aa a* *" Rdbopim aa ae vračajo.
If-ik	u :.r--^SjJSMiaaMa—s—»niisnns«««■— >
1mm .7_.OT,?^a.Wrjgr«gBiimmBM'««mv»u^a»>kM»ai»e^naiamaBaigiagga«g^^
teto: V.
rtSBmSKZTMBBGm
Maribor, sreda 9. januarja 1924.
Tjaggraa.^Tvgi''.' n 3
‘sškesiovaški zunanji minister dr. Beneš na patu skozi
Maribor.
Sprejem na mariborskem kolodvoru. — Zanimive izjave dr. Bcnesa zastopnikom tiska*
Maribor, 8. januarja. Danes se jc peljal skozi Maribor na konferenco v Beograd češkoslovaški zunanji minister g. dr. Edvard Beneš. Že včeraj sta dospela semkaj beograjski češkoslovaški poslanik g. Jan Šeba in sekcijski načelnik ministrstva zunanjih zadev g. dr. Kica-kovič, da spremljata, g. ministra na potu v Beograd. Iz Ljubljane je prišel pozdravit odličnega gosta naše države in svojega vrhovnega šefa generalni konzul E/ ki g. dr. O. Baneš. Pred prihodom praškega brzovlnka, ki dospe v Maribor ob 1410, se je zbralo na kolodvoru več zastopnikov tukajšnjih oblasti in korporacij- Našo državno oblast so zastopali gg. okrajni glavar Vončina, obmejni komisar dr. Brenčič in vladni tajnik gosp. dr. Poljanec. Bazen teh so bili navzoči gg. dr. Pivko in Bures ter zastopniki tiska. Točno ob določeni uri je brzovlak privozil na. postajo. Zbrani gospodje so se podali k salonskemu vozu, v katerem ec je nahajal g, minister s soprogo in spremstvom. Na prošnjo gosp. poslanika Šebc je bil g. minister tako ljubezniv, da je sprejel omenjene gospode in se razgovor,i a! ž njimi skoraj 10 minut. Uvodoma jo dejal, da že pozna .vlaripor; ogledal si ga jc pred dvema letoma, ko se je vozil v Italijo. Že takrat je mogel konstatirati razveseljivo dejstvo, da jc jugoslovanski živelj prišel v tem obmejnem mestu do polno veljave.
Nato jc dal zastopnikom tiska, med katerimi je bil tudi član našega uredništva, sledeči interview:
Na vprašanj© o važnosti franensko-češkdslovaške pogodbe za Jugoslavijo je! g. minister dr. Beneš dejal med drugim:|
Pogodba, ki je bila sklenjena med Francijo in Češkoslovaško, pomeni konse-kventno nadaljevanje naše dosedanje politike. Ž njo smo hoteli zasiguirati sedanji status ouo v Srednji Evropi. S teni, da za ta status nuo jamči velesila kakor je Francija, jo dobila naša dosedanja politika večjo sigurnost.
O beograjski konferenci Male antante jo izjavil g. minister, da je bilo že v Sinaja dogovorjeno, da se zunanji ministri Male antante sestanejo v Beogradu. Politika je stvar psihologije, zato so takšni osebni sestanki, na katerih se vsa vprašanja razpravljajo osebno, velikega pomena za ureditev medsebojnih zvez. Določeno je, da tista Vlada, v čijc področju so vrši konferenca, izdela podrobni načrt; tokrat ga je tedaj izdelal jugoslovanski minister g. dr. Ninčič. Na programu so najraznovrstnejša politična in gospodarska vprašanja.
Na vprašanje o čeSkoslovaško-iago-slovanski vzajemnosti je dal g. minister klasično kratek in jasen odgovor:
Č ešk osi ov ašk o - j u-go slov. vzajemnost je bila, jo in bo.
V nagovoru na navzoče je. povdarjal, da bo letošnje leto prineslo rasne preizkušnje, ki moramo biti nanje pripravljeni. Videti pa je, da se Srednja Evropa vedno bolj konsolidira, zato se ni treba bati ničesar: biti moramo optimisti. Glavno jc, da neprestano delamo. Šle kakih deset let bo treba, preden se bodo razmero uredile tako kakor je želimo.
G. dr. Reisman je povedal g, ministru, da se v Mariboru snuje podružnica Češ-koslovaško-jugoslov, lige. G. minister
Beneš je odvrnil, da je to važnega pomena; želeti bi bilo, da bi se ognjišča naše vzajemnosti snovala tudi po drugih mestih. V Jugoslaviji je to nekoliko lažje nego na Češkoslovaškem1, ker je tu naseljenih precej Čehov, dočim živi na češkoslovaškem prav malo Jugoslovanov. — Na pripomnjodr.Reismana da namerava Liga prirediti poučni izlet na Češkoslovaško je g. minister povdaril praktično važnost takega načina spoznavanja za ■naše skupno cilje.
G. poslanik Šeba je nato pristavil, da se že pripravlja izlet jugoslov. industrij alcev na Češko in da se mju bodo lahko pridružili tudi intelektualci.
G. minister je bil zelo prijazen in’ je zapustil v prisotnih vtis veleumnega in energičnega državnika ter velikega prijatelja našega naroda in naših krajev.
Ker jc medtem! potekel kratko odmerjeni čas, se je g. minister dr. Beneš ljubeznivo poslovil, nakar je vlak čez nekaj minut zapustil postajo.
Naš urednik se je tudi razgovarjal z g. poslanikom Sobo, ki je izjavil, da mu je enodnevno bivanje v Mariboru zapustilo najboljši vtis. Tu Sma tudi svojega vojnega tovariša iz italijanskih legij g. dr. Pivka. O sami konferenci jo v razgovoru omenjal priprave, ki jih dela Beograd za sprejem odličnih gostov. Na dnevnem: redu so razna važna politična vprašanja, zlasti posojilo Madžarski. — Poljski poslanik ne 'bo prisostvoval raz-pavam, ker Poljska sicer vodi paralelno politiko z nami, ne vstopi pa še za sedaj v Malo antanto.
Ogromno zanimanje za konferenco MaBe
antante.
Novinarji psdhamjo iz vseli držav Evrope iri Amerike. — Živahne zadnje pripravo v
ministrstvu y,a zunanjo zadeve.
Beograd, 8. januarja. (Izv.) Veliko zanimanje za konferenco Male antante dokazuje tudi dejstvo, da je v zadnjih
dneh dospelo v Beograd mnogo novinarjev, tak© iz Francije, Anglije, Italije, Nemčije, Švice, Amerike, tor iz vseh sosednjih držav. — Dosloj je dospelo samo iz zavezniških držav 20 novinarjev. Za danes zvečer so pričakuje prihod češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Bcnc-ša. Preko Subotice je odšel danes na romunsko mtejo poseben vlak’ po rumunske-
H3-
POSEBNE INSTRUKCIJE ZA NAŠE DELEGATE V BERLINU.
ga zunanjega ministra g. Duoa. Radi prekinjanja telefonske zveze, čas njegovega prihoda ni natančno znan.
Beograd, 8. januarja, Po prazniš-kem počitku je sledilo zlasti v ministrstvu zunanjih zadev posebna dvorana, kjer bodo lahko permanentno delali in; vsak čas dobivali informacije. V vladnih krogih se dela zlasti nato, da dobi konferenca politični značaj, dočim se bodo tehnična vprašanja reševala v paralelni konferenci.
‘ Komisar Zveze narodov za Madžarsko.
*"“*--------- •	"uinuiiu.	[|	B	e o g r a d, 8. jan. Danes se je raz-
B©ograd, 8. jan. (Izv.) Naša delega-i	vesi, da	je	določen	za	komisarja
ena ki ie odpotovala v Berlin k repara- ■ Zveze	narodov	/a	I adzarsko	vodja o<l-
m.,a, kr je	jo. m J,	(	delka	za zaščito narodnih	manjšin Nor-
cijskim pogajanjem, je dobila posebne! „	p .,
inštrukcije, ker vlada hoče nemške repJVeŽan Enk K°lman-
raoijske dobave dobiti tudi za ceno po-! Za pomladanski dunajski velesejem ne sobnih doplačil in ker tvorijo te dobave zvečine podlago celega bndžeta.
ATENTAT NA KEMAL-PAŠO.
P ari z, 7. jan. Listi javljajo iz Smir-
bo treba potnih vizumov.
Dunaj, 8. jan. Inozemski obiskovalci dunajskega velesejma, ki se vrši prihodnjo pomlad, bodo prvič po vojni lahko potovali v Avstrijo brez potnega vi-a na
jne, da je neznani storilec vrgel granatov, zuma, ker jc vlada na to končno ve stanovanje Mustaf.a Kemal-paše. Kerna-; ]javno pristala> da I>rilX)llllorc jj £im yc& lova žena je bila ranjena. On' sam pa ne.> j emu uspehu velesejma.
London’, 8. jan. (Havas) »Daily Ex-j „ T	.
Press« javlja iz Aten, da je bil Mustafaj mae ""“»M	prevzetjem vlade
tKcmal-paša v MitHcni od kosov granate |	v Angliji,
težko, njegova gospa Tažje ranjena.	Eoii'if	oir, 8. jan. (Izv.) Eamsav Mm
SCemal-paž« so	31 M&oijo,,	Popald; feo imel juta pbširaejš.
si govor v,-
kateremi b<o obrazložil politiko delavske stranke za slučaj, da prevzame vlado.
London, 8, jan. »Daily Expres« ponovno prinaša vest. da bo Ram«ay Mac-dohaid prevzel tudi ministrstvo zunanjih zadev. Kot pomočnika si je izbral Thomasa Skawa.
DROBNE NOVICE.
L o n d o n, 8. jan. Ogromen požar je u-ni čil velika skladišča v londonskem pristanišču z znatnimi zalogami kavčuka, čaja in drugih lahko »gorljivih snovi. — Škoda je ogromna.
Pariz, 7. jan. Poplava Sejne ja pričela upadati.
• Rim, 7. jan. V provinci Anconi so nocoj zopet čutili tri slabša potresne sunke. Prebivalstvo prebiva v šotorih.
Berlin, 7. jan. Državna vlada je v današnji seji razpravljala o izrastkih pijančevanja in zabav v Nemčiji in je bila soglasno mnenja, da treba temu napraviti konec.
BORZA.'
Curih, S. januarja. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.30, Beograd 6.50, London 24.70, Praga 16.77, Milan 24.75, Newyork
574.50, D ima j 0.0080, žig. krone 0.0089.
Zagreb, 8. jan. Pariz 4.-115—1.465 Švica	35.595—15.G95,	London	6S4.50—-
387.50, Dunaj 0.1254—0-12745,	Praga 2.60—2.63, Milan 3.844—3.874, Newyork 891—890-
Številka; 7.
Pred konferenco Riale antante.
Glasovi o razpadu. — Za realno umeva« nje Male antanto. — Francoska ali angle-
ška smer?
,4
Maribor, 7, januarja. ]
Dne 9. tuf. se otvori v Beograd« Koffi« ferenca Male antante. Sestanejo se zama* nji ministri Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije in nekoliko njih pomočnikov! in ekspertov, da se posvetujejo o političnih in gospodarskih problemih, ki jih je čas prinesel na dnevni red. Konferenca Set sestaja v važnem političnem trenutku. .VJ Angliji se pripravlja na prevzetje režima delavska vlada; priznanje Rusije kot e« nakopravnega člana svetovno-političnega! koncerna se dozdeva neodložljivo; pa* stnjajo novi politični bloki, kujejo sle rto« ve mednarodne zveze in s tem se sitna* cija boljinbolj zapleta. Ni tedaj čudno, če sc čujejo glasovi: Tudi Mala antanta se krha, morda bo beograjska konferenca njen zadnji sestanek. Take in podoboje| vesti krožijo zadnje dni po nekaterih nsa* ših listih. Mali antanti so pač že izpočet-lea obetali razpad, kakor se že od mirovTftj konference sem piše o razpadu velike atž« tante in ne mine mesec, da ne bi listi a* znanili »odločilno uro«. Mala 'antanta seveda ni nič večnega, kakor nobena politična ali kakšna druga zveza; namesto nje lahko stopi tudi kakšna druga kombinacija, ki bo bolj v skladu z izpremetf-1 ji vi mi političnimi razmerami v Evropi. Poglavitno je pač, kakšen duh' ih kaki! interesi vodijo države, ki stopajo v medsebojne zveze. Tudi duh in interesi se iz« preminjajo, dobivajo nove smeri in oblike, ostaja pa to, kar je narodu in) držasd bitnega: Nikdar se na pr. no more in hoče življenja zmožen narod brez boja udatž vladeželjmosti drugega naroda, nikdar 8$ ne pusti brez odpora okrniti domovine ia nikoli ne pokoplje državne neodvisnosti', če ni k temu prisiljen. Bistveni interese držav in narodov tedaj ostanejo, in ra« žim, ki bi na pr. tuje interese bolj upošteval nego domače, bi bil režim narodhifl zločincev.
Iz tega sledi, da bodo v politiki držafV, ki so danes udmžene v Mali antanti, tudi v bodoče prevladovali bistveni interesi države im naroda. Jugoslavija ne bol nikdar mogla stopiti v ožjo politično zvezo s takim madžarskim režimom, Id &t imel na programu obnovitev milenijskel Ogrske, takisto tudi ne Romunija in' Češkoslovaška, Dokler bo treba, bodo vse tri države ščitile trianonsko mirovno po-podbo. ki je mednarodno-pravni akt o novi državni posesti. Izključeno je, da bi megla katera jugoslovanska ali češkoslovaška vlada nuditi podporo nemški inf-perijalistični politiki, ki ima interese nal tem, da oslabi Češkoslovaško in Jugoslavijo. To pomeni, da se bo zunanja politika naše države vedno bližala onim, ki se takisto čutijo ogrožene od nemškega inf« perijalizma. Tako se bodo politične zvezo formirale po skupnih interesih, potrebah in — v zadnji vrsti — načelih. Kadar se bo treba upreti povratku Habsburgovden< kot nositeljev srednje-evproskega amperi jalizma, bo skupen nastop držav, Id morajo že eo ioso nasprotovati povratku1, izveden tudi brez predhodne zveze. Mala antanta je izraz sporazuma med enako zainteresiranimi državami proti obnovitvi status quo v srednji Evropi, je defenzivna zveza treh držav, ki vedo, da jih vodi v srednje-cvropski politiki skupna pot. Talka antanta bo tedaj obstojala tako dolgo, dokler se ne izpremene vzroki, zavoljo katerih je nastala. V drugi vrsti pa ie Mala antsuto- izraa taSuio. da. hi
I SErali ?.*	»	-''vC	. v -v
iubj mmmm %MnmnmmamaKrnrm BaamiMuiifr—HHK
Vrtate države v srednji Evropi 5a 'na Bal-ifcaira zbližale tudi v drugih vprašanjih, pmtgermanizem še živi, proti njemu je j treba ustvariti jez. Male države morajo jdiaijo preprečiti, da bi njihove medna-tpdno-političnc inetrese izigravale velike, stare drža-ve. Tako polagoma nastaja širši program, vsebujoč tudi gospodarske, vo jaško-o br amb n e in svetovno-politične .komponente. Ali se bo utrdila za dolgo časa takšna Mala antanta, ali pa bo na-
članek »Das steirische Unterland«. Ker hočemo baš na njem pokazati, da se naše in velenemško naziranje, naš nacionalizem in nemški, naše pojmovanje zgodovine in nemško že od korenin razhajajo, ga bomo podvrgli obsežnejši in. stvarni analizi. Za sedaj omenjamo samo to, da se velenemci še vedno omamljajo s staro nemško iznajdbo, da dravsko ozemlje spada k Srednji Štajerski in Koroški in da bi ,se ga ne smelo odtrgati od »Hei-
staila kakšna druga kombinacija — to je: nnaterde«. Še vedno jih skomina po naši
odvisno od razvoja splošnih razmer.
S tega vidika moramo reči: Mala antanta ne stoji pred razpadom, ker so moči, ki so jo ustvarile, še vedno dovolj močne, in vzroki še vedno aktuelni. Gotovo je, da se Francija in Anglija z ljubosumnostjo dveh rivalov borita, katera izmed njiju bo pritegnila male in srednjeevropske države v svojo sfero. Za to tekmo seveda ne stoje naši interesi, pač pa je v našem interesu, da jo izkoristimo zase. Naivno bi bilo misliti kakor meni-naš socialističen tisk — da je na francoski strani imperij-alizem, na/angleški pa nekak idealen nagib. Interes gospodarski in politični — je odločilen tu kakor tam: če je že beseda o imperijalizmu, nimamo nič izbirati, ker so danes vse velike države imperijMistične. Imperijalizem je izraz sodobnega gospodarskega stanja in 'dokler so razmere take, kakršne so, bo ostal pod to ali ono masko. Politični interesi Male antante se približno ujemajo z interesi Francije. Francija je to znala izkoristiti veliko bolj nego Anglija, zato pa je njen vpliv močnejši in njena politika razumljivejša. Anglija je bila že na. mirovni konferenci nekoliko rezervirajta; poslej jo hodila pota, na katerih si Sli mogla pridobiti posebnih simpatij novih držav. Pogodba med Francijo in češkoslovaško je Angleže osupla in vznemirila, toda iz vseh njihovih komentarjev je slišati le eno: Angleži so jezni, ker Bo Francozi storili to, kar so nameravali oni, a so prespali primerne trenutke. Francoska politika gre za tem, da ustvari kontinentalen blok, Angleška gre v isto smer; države, ki so že same na sebi bolj zavisnc in ki naj vstopijo v ta blok, ima-jjo voliti izmed dveh tekmecev onega, ki .jim več daje in manj jemlje. Vse tedaj sloni na interesih; če smo v zvezi s Fran-.teijo, nismo njeni »soldnerji« zato, ker ffiisrno v zvezi z Anglijo; razlika je le v ijfem, kako in koliko znamo jemati in da-ftati, t. j. po kaki ceni prodajamo svoje Usluge. Ne smemo pa izpustiti izpred oči: (Nemški »Drang nach O,sten« je nam Nisem, ki se ne moremo solidarizirati z interesi nemškega naroda, še vedno nasprotnik in ž njim ni ne pogajanj ne spo-jmzuma.
Najrazličnejše domneve in kombinacije'; ki .se danes širijo o Mali antanti, bodo ijiitri pozabljene, ostala pa bo živa po treba, da ta zveza ostane in se razvija na {dosedanji podlagi. Ona je v današnjih raz-fmerah edina opora prave mirovne politike, zakaj1 na strani njenih nasprotnikov prevladujejo restavracijske in revolucijo-jn&ma težnje, ki bi mogle izzvati nered in rasrekucije ter izročiti za silo konsolidira-j.S*e razmere novemu divjanju vojnih ('Strasti. Zato je ta defenzivna zveza ena-Mkio zainteresiranih’ držav sigurna pot k hpacifikaci ji. in mednarodnemu .sporazumu.
Pircheggerjevo žalovanje za Mariborom in Ptujem.
j • Dobili smo januarsko številko v Grad-jjeu izhajajočega časopisa »Roseggers ItBeimgarten«. Posvečena jo Nemcem v .inozemstvu, z namenom, da jih bodri in [3im vliva vero v »Wiedervereinigung«, tor pravi v uvodu Roseggerjev sin tis Ludwig Rosogger. »Ein Volk, ein aieh, ein Kaiser« je njih končen smo-r. Da se to še bolj podčrta, sledi faksi-lile Hindenburgovega pisma. Kratko in lato pravi reprezentant velenemške-?a. im^erijalizma: »Trdno kakor skala je
zemlji, še zmiraj vidijo svoje ineje ob Karavankah z Vitanjskim pogorjem. Nič jih ni izučilo.. Za sedaj jim seveda preostane zgolj čakanje, da se izpolni ono: »Ein Reich, ein Kaiser«. Do tega časa pa imajo dva zaveznika: preostale Nemce in nemčurje in slovenskega kmeta.
Dajmo besedo Pirolieggerju: »Kako pa je danes? Vse nemške kulturne naprave so razbite, vsa društva razpuščena; Nemec nima ne šole ne občinske volilne pravice (!). Vzlic temu je obljubil državi zvestobo in jo bo kot Nemec tudi držal. Bori se za enakopravnost in si jo bo tudi priboril. Kajti spodnještajersko nemštvo še ni mrtvo, kakor so mislili slovenski politiki po svojih nasiljih 1. 1919.
meščanstvo iz Gradca?! Vse to še seveda po našem prepričanju vedno ni vzrok za demoliranje poslopij. Pač pa bi moralo to biti dovolj vzroka za oblasti, da takšne prireditve ali v celoti prepovedo, ali pa zahtevajo od prirediteljev garancije, da bodo na prireditev vabljeni le domači pravi in pristni Nemci. V tem slučaju pa — o tem smo prepričani — bi bila Gritzo-va dvorana itak veliko veliko prevelika.. Ker pa se med drugimi zlasti tudi »Cili. Ztg.« silno razburja radi incidenta pri Gotzu, si dovolimo to naslednico »Deutsche Wacht« opozoriti, naj vzame v roke številke »Deutsche Wacht«, ki so izšle po 20. sept. 1908 in naj pogleda, ali je »Deutsche Wacht« takrat Istotako obsojala j demoliranje Narodnih domov v Celju in Mariboru s strani nemške sodrge povodom nedolžnih slovenskih kulturnih prireditev. Kadar nam bo »Ciliier Ztg.« dokazala, da je njena prednica in mati »Deutsche Waeb.t« takratne »kulturne izlive« nemške mularije v Mariboru in Celju obsodila, ji bomo prvi hip priznali pravico, da se zgraža nad revanžo. Je že tako, da se storjene krivice ne pozabijo tako hitro.
Razgovor s dr. Korošcem objavlja
Ono bo vkljub vsemu živelo. Njegova naj-j »Straža«. Povedal ni prav nič, kar bi svet
močnejša opora so — slovenski kmetje. Ti uvidevajo bolj ko kedaj poprej, da gospodarsko spadajo samo k Štajerski.. Odločitev o bodočnosti Spodnje Štajerske bo ležala nekoč v slovenskem kmetu. In gotovo ne bo neugodna za Nemce ..«
Tako Roseggerjev časopis. Nemško nostalgijo po naših krajih razumemo. A overjeni naj bodo, da se tisto, kar je bilo, ne povrne nikoli več. Radi verjamemo, da spodnještajersko nemštvo ne more spoznati, da ga je zgodovina postavila
pretreslo. Na Dunaj ni šel, ker bi mu bilo zdravljenje tam predrago. Da je Radič na Dunaju, ve samo iz listov. Zveze z Radičevo stranko obdržava njegova stranka še vedno. Ostal bo še naprej v opoziciji. Ni izključeno, da pride do opo-zicijonalnega Moka. Jezi ga, da še ni avtonomije. On' je sicer prepričan, da pride. Če pa narod noče avtonomije, pravi, potem' pa naj gre med radikale, demokrate in zemljoradnike.
Odgovor naše vlade ha angleško rio-
s prestola v grob. V tem nacionalnem to. Z ozirom na noto angleške vlade glede
grobu se še rešuje s političnimi sredstvi, a rešiti se ne bo moglo. Ne bo se učakalo Hindenburgovega carstva od Severnega morja do Karavank. Danes vlada na tej zemlji naše nacionalno pravo, ki bo neusmiljeno odrezalo vse take efemerne izrastke, kakor je nemški mandat. Naš kmet ne bo več zaveznik nemške gospode. On je lahko nezadovoljen, kakor je še v obilnejši meri nezadovoljen kmet v Nemčiji, toda Gradca si ne želi nihče več. Razni Pircheggerji bodo pozabljeni, kakor se vedno bolj izgubljajo njihovi nekdanji somišljeniki med nami.
PoSIfižne yesfS.
* Velekultureii človek je brez dvoma nemški poslanec Schauer, ki se očividno še vedno noče zavedati, da je postal poslanec samo vsled nezavednosti slovenskih kmetov v Halozah in v konjiškem o-kraju. Ta tudi-poslanec je v nedeljski številki svojega trobila »Ciliier Ztg.« napisal dolgo klobnsarijo pod naslovom »Ein Ruekblick«. Da je vsebina te klobasanje neprebavljiva, o tem: ne bomo izgubljali besed. Da pa je Schauer s tem svojim člankom dokazal svojo nemško kulturnost, katero vedno riva v ospredje, naj dokazujejo sledeči odstavki: ». . . Die stillc Einsicht verbindet den Hcrren nicht das M a ul	.	manche
Dmmmheit wird verzieben, wenn nor da das Maul rccht breit und recht liigen-haft aufgcrissen wird« . . in tako gre pri lično v tem tonu naprej. Nemškim sodržavljanom čestitamo na poslancu, ki zna članke tako čudovito kulturno pisati.
* Zaradi poškodbe Gotzove dvorane t* Mariboru je seveda polno vse nemško časopisje najbolj divjih člankov. Mi smo svoje stališče objasnili: Obsojamo vsak tak čin'. Razumljivo pa je, da so impulzivni ljudje, kateri vidijo provokacijo ne v tem, da bi se zbirali domači pravi Nemci k družabnim prireditvam, ampak v tem, da Nemci k tem svojim takozva him nemškim prireditvam vedno skušajo pritegniti tudi nezavedno slovensko maso ter potom vpijejo: glejte, koliko nas je! Zlasti pa vidijo navedeni impulzivisti provokacijo v tem, da pridejo k vsem „„„„ .	,	. x	,	nemškim	prireditvam vedno tudi razni
jlmoje zaupanje, da nam bosta nemška; fcnršaki in drugi Nemci iz Gradca, Rnd-mnoc in nemška volja zopet priborila me-
&90 milijonskega francoskega posojila je vlada sklenila odgovoriti v verbalni noti, da je posojilo namenjeno za nakup ma-terijala za oborožitev naše vojske. Garancije za to posojilo so podrejene garancijam za vsa dosedanja posojila, torej ostane tudi angleško posojilo še vedno na prvem mestu. V diplomatskih krogih sc pripisuje angleški noti politično ozadje, ker je Franciji uspelo, da si pridobi večino evropskih držav za svojo politiko. V drugi vrsti pa je Anglija; tudi nezadovoljna radi tega, ker ostanejo vse nabavke Franciji, dočim v Angliji narašča brezposelnost radi krize v industriji.
* Pri nadomestnih volitvah v francoski senat je bilo izvoljenih 116 senatorjev, Vršile so se 6. tm. Stranke so prilično o-stale pri dozdajnem posestnem; stanju. Tudi min. predsednik' Poincare je bil izvoljen z 794 od 840 oddanih glasov.
* Indijski nacionalisti so gibljejo. Vesti iz Kalkute vedo povedati, da je indijski podkralj sklical sejo indijske vlade, da odloči, ali sc naj izpusti na svobodo vodja indijskih nacijonalistov Ghandi, ki je — kakor znano — žo dolgo v zaporu. Obsojen je bil ina 5 let ječe. Indijska nacijonalna stranka je na svojem zboru sklenila, da se od Anglije takoj zahteva, naj postane indijska vlada avtonomna in naj pridejo v njo ljudje, ki uživajo zaupanje indijskih nacijonali-stov. Ako bi so ta zahteva ne sprejela, napovedujejo naci jonalisti naostrejši boj.
* Volitve na Kitajskem. Predhodne volitve bodo 14. aprila, končne pa 14. maja. Sedanji kitajski parlament, ki je itak samo na papirju, bo oficijelno završil svoje zasedanje šele meseca oktobra.
gene m drugod, o katerih vemo, kakšno
nemških« krajih
: o Alzaciji, o sudetskih Heimgaricn«. Kdo naj ne smatra z
j . ,	, . t	j	—   ——   -.— v	uu OlliCVL l n, ZEL po-
r,u,mC^ T>°	°	nirmarki.'.	°,1Južll(;m Tir j liti6n0 provokacijo in ne le za navadno
»t Porenju, o Spodnji .Štajerski itd. družabno prireditev večerov, katerih se ^/najbolj zanima Hans PiroheggerjevJ-jideležujo-nomško burševstvo in nemško
Dnevna kronika.
Poroka pesnika. Dne 6, tm. sc je poročil sodni svetnik dr. Al. Gradnik v Ljubljani, znan slovenski pesnik, z gdč. Potokarjevo. Mnogo sreče!
— Zdravniška imenovanja. Za okrožna zdravnika sta imenovana: dr. Simon Jagodič za zdravstveno okrožje v Rlovcn. Bistrici, dr. Stanko Pušenjak v Cerkvc-niei.
Odvetnikov v Sloveniji imamo glasom statistike 188. od teh v Mariboru 30, v Celju 17, v Ptuju 11. v Murski Soboti 9, v Dol. Lendavi 5, v Ljubljani 62 itd.
— Uradni list sa Slovenijo se sedaj v znamenju likvidacije pokrajiske uprave imenuje »Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast«.
januarja ukinilo zdravstvene odseke ^ Dalmacija, Bosni in Vojvodini. Kasneje se ukineta tudi odseka v Ljubljani in Zagrebu. Mesto odsekov se ustanovi, za vsako oblast inšpektorat z delokrogom, ki, bo določen s posebnim pravilnikom. Po teh vesteh soditi bodo inšpektorati neodvisni od velikih županov, in sicer na podlagi znane uredbo o organizaciji zdravstvene službe, ki jo jo uzakonil zakonodajni odbor. Ker pa j.e pozneje izšel zakon o obči upravi, čigar določbo deloma nasprotujejo uredbi, je pozicija zdravstvenih inšpektoratov še negotova.
— Zavrnjena zahteva gostilničarjev. Kakor smo poročali, je državna zveza gostilničarjev zahtevala od ministrstva financ, naj ukine takse na male račune. Minister je zahtevo zavrnil, obstoja na strogi izvedbi zakona ter preti s kaznimi onim, ki bi se predpisov ne držali.
— Poljedelska fakulteta v Subotici. Svoj čas se je govorilo o tem, da bi se v Skoplju nastanila poljedelska fakulteta. Zadnje vesti pa vedo povedati, da se je ministrstvo prosvete odločilo za Subotico kot sedež fakultete. Subotiška občina je ponudila v to svrho zgradbo poslopja in zavodov ter preskrbo vseh potrebščin na svoje stroške. Subotiška občina ima 4000 juter zemlje, ki spada pod agrarno reformo. Ako se zemlja prepusti občini, bi odprodala za fakulteto 3000 juter.
— Beograjska »Politika«, največji in najresnejši beograjski politični dnevnik z skozinskoz nacijonalno tendenco, je v proslavo dvajsetletnega jubileja obstanka dne 6. tm. izdala obsežno š te vitko z bogato vsebino. Ustanovitelja lista sta bila oba brata Ribnikar, ki sta se proslavila žo v balkanki vojski in padla oba začetkom' svetovne vojne. Ostal jo tretji brat dr. Slobodan Ribnikar, ki je vodil list dozdaj. Radi bolezni, je moral odstopiti.
— Lažni inšpektor v vlaku. Pred nekaj dnevd je v vlak med Vek Bečkerekom irt Žomboljo vstopil gospod, ki se je v poštnem vozu uradnikom; predstavil kot inšpektor poštnega ministrstva Milan Matijevič ter izjavil, da ima nalog pregledati novčanice, če niso vmes falzifikati. Poštarji so mu verjeli in mu prepustili pregled pošte. Matijevič je vzel 4690 Din., nato pa brez sledu izginil. Šele pozneje je starešina ambulantne pošte opazil tatvino. Policija doslej zločincu še ni na sledu.
Reparacijska pogajanja v Rorli-hu.	Pogajanja	delegatov jugo-
slovanske in nemške vlade o re-paracijiSkih dajatvah prieno 8. jan', v Berlinu. Jugoslovanski delegati so: naš delegat v reparaeijski komisiji dr. Gjor-gje G .ju rij, šef reparacijske sekcijo v zunanjem ministrstvu g. Zivojič in mini-sterijailni direktor v fin. ministrstvu Milan Radosavljevič. Vsi trije so včeraj odpotovali v Berlin,
— Za Krnom — Lipa. Naši čitatelji so bodo še spominjali, kakim preganjanjem! so bili zapostavljeni Slovenci pod Krnom na Goriškem, ker so bili osumljeni, da so poškodovali spomenik padlim junakom, ki stoji na Krnu, dasi so jo strokovnjaško dognalo, da ga je poškodovala strela. — Sedaj se poroča o novem slučaju iz Lipe v Istri. V tamošnjl šoli jo nekdo poškodoval kraljevo sliko. Ne ve sc, kdo je to storil. Abnormalnih ljudi, ki počenjajo tako stvari, Lmia vsak narod. Mogoče je pa tudi, da je bil izvršen čin od koga tretjega, ki hoče v kalnem ribariti. A italijansko oblasti so to vzele za povod nnj-gršemiu preganjanju tamošnjega jugoslo-venskega prebivalstva.
— Jan Kubelik v Italiji. Sloviti češki virtuoz na gosli Jan Kubelik je na veliki umetniški turneji po Italiji. Povsod, kjer jo dozdaj nastopal, ga jo občinstvo fre-nctično pozdravljalo.
Kneginja kot tatica. Tridesetletna ruska kneginja Olga Kozlovski je bila o Božiču v Helsingforsu na Danskem aretirana, ker jo pri nekih prijateljih, ka,-mor je bila za praznike povabljena, ukradla razne dragocenosti v vrednosti 15.000 danskih kron. Sedaj so tudi ugotovili, da je kneginja v Kodanju za časa 'svojega dveletnega bivanja tamkaj zakrivila več tatvin v raznih rodbinah..
— 60 bank v Nemčiji pod obtožbo. Berlinsko državno pravdništvo je proti 60 bankam in bankirjem dvi nilo obtožbo
,,	..	,	,	|	radi zaračunavanja: provisolih obresti iri
, - Likvidne.ja zdravstvenih odsekov, stroškov. Proti Vsem je uvedeno nosto-Ministrstvo narodnega zdrav.™., bo brkom, - pan jo. radi oderuštva-
M a r Ib o r, "dne 9. jamihrja 1924
*T A I? o k*.
Strah 3.
Mariborske vesti
Maribor. 8. januarja 1994.
m Himen. Odvetnik g. dr. Vinko Ra-potce se je v Opatiji poročil z gdčno Marijo Rajčič, hčerko ravnatelja tamošnje lirvatske ljudske šole. Kakor poročajo listi, je ob priliki poroke tamkajšnji žnp-nik prepovedal v cerkvi lirvatsko petje. Novemu paru veliko sreče!
m Kraievo nagrado za riajpridnejšo-ga učenca je dobil na mariborski gimnaziji osmošolec Josip Lasbacher.
m Interpelacija poslanca Schauerpa o bombnem atentatu. »D. Volksblatt« poroča, da bo poslanec Schauer v imenu Nemškega poslanskega kluba interpeliral no-trarmga ministra zaradi eksplozije v Gotzov.i dvorani. — Preiskava je itak v teku in je toliko kot gotovo, da bodo oblasti storile vse. kar je mogoče, da dože-nejo storilca. Interpelacija Nemškega kluba ima prozorno tendenco, da napravi večji hrup kakor ga je stvar sploh vredna. S tem hrupom hočejo med naivnimi ljudmi razširiti bajko o »mučen.ištvu« mariborskih Nemcev.
m Pretirana štedijivost ali — malomarnost? Dodatno k notici pod tem naslovom smo sprejeli iz vrst starišev še sledeči dopis: Sibirski mraz. o katerem ste nedavno poročali, ne vlada samo na gimnaziji in realki, ampak tudi na ljudski in dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. V učilnicah znaša temperatura komaj 3—5 stopinj nad ničlo, tako, da morajo otroci sedeti oblečeni in z rokavicami na rekah ce jih imajo in tudi učiteljice poučujejo v plaščih in z rokavicami. Koliko je vreden iak pouk, naj sodijo merodajni pedagogi. Več otrok se je vslcd tega že prehladilo in stariši bomo primorani, obdržati otroke doma. Pozivamo merodajne činitelje, da ta škandal nemudoma odpravijo in poskrbe, da se predpisi o kurjenju šolskih prostorov tudi izvršujejo. — Eden za vse.
m Gotzova dvorana bo popravljena in zopet sniošno na razpolago. Tvrdka Giitz nam piše: Z ozirom na splošno željo, da se dvorana tvrdke Tomaž Gotz popravi, tvrdka ulj ud n o naznanja, da bo po odo-brenju kompetentne stavbene oblasti dvorano začasno provizorično popravila, da jo more zopet predati v splošno uporabo.
m Kulturna sekcija Or.iune - Maribor vabi vse člane in prijatelje dramske sekcije k sestanku, ki se vrši v torek dne 8. januarja tL v prostorih Čitalnice, Narodni dom. Ker jo sestanek važen, se prosi sigurno udeležbo in točnost. Gospodje in gospodične, ki reflektirajo na večje vloge, se morajo tega sestanka sigurno udeležiti, ker se razdele vloge za prvo igro. Zdravo!
m Dr. Franjo Jankovič ordinira samo za privatnike v Razlagovi (bivši Elizabetini) ulici št. 13 od 10.—13. in od 16.-17. ure.
m Jugoslovenski Lloyd dd. v Mariboru zopet v obratu. Tovarna Jugoslov. Lloy-da za obleke na Ruški cesti je, kakor se •nam poroča, zopet v polnem obratu. Do-znali smo, da dela že sedaj preko 200 delavcev v tovarni, razen tega bo pa zaposloval še nadaljnlh 200 delavcev z delom na domu. Z ozirom na splošno stagnacijo (v industriji in trgovini, moramo s tem večjim zadoščenjem pozdraviti to vest, ki ne dokazuje le krepak in soliden razmah te tvrdke, temveč je s tem mnogim potrebnim preskrbljen kruh in zaslužek.
m lil. carinska konferenca v Mariboru. Trgovski gremij naznanja vsem interesentom, da se vrši prihodnja carinska konferenca v poudeljek dne 14. tm. ob 20. uri v prostorih državne trgovske šole na Zrinjskem trgu.
m Tujci v Mariboru. V noči od 7. na 8- januarja je prenočilo v Mariboru 61 tujcev. Od teh jc nastanjenih v hotelu »Meran« 20, hotel »Zamorec« 10, hotel »Črni orel« 8,. hotel »Kosovo« 5, gostilna »Halbvvidl« 4, gostilna »Eri grozdu« 6, gostilna »Zlati konj« 3, gostilna »Woch« 3 in gostilna »Zokaly« m Kavarna Frankopan. Od 1. januarja 1924 naprej vsak dan kabaretni večer s sodelovanjem poznanega komika ih humorista Štefana Keglevida, ki gostuj* lo kratko časa s svojim bogatim- humorističnim repertoarom. Za solidno postrežbo jamči in prosi za obilen, poset Iv,ati Ko kolj, kavarnami
tm- Arr* -»* štv
m’ Tedenski Izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem, od
30. doc. 1923 do 5. jan. 1924. Škrlatinka: esialo 10, novih 1, ozdravljen 1, ostane 10. Nsrice: ostalo 2, novih X ozdravela 2, ostane 1.
m Grajska klet. Sreda 9. jan. koncert nar. žel. gl. društva »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. Vstopnina 3 D.
m Vlom na Ruški cesti. V soboto, dne 5, januarja krog 2. ure ponoči so doslej neznani storilci vlomili v klet trgovca Martina Gajšeka na Ruški cesti št. 27. Vlomilci so odnesli 4 velike posode z mastjo, 3 sodčke ocvirkov in 10 kg jabolk, 10 steklenic šampanjca, 6 steklenic raznih likerjev in 1 zajca. Kdor izsledi vlomilce in ukradeno blago, dobi 10.000 K nagrade. Podatke javiti policiji.
m Knjige, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezi kih, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I.
MsFOdrs© gledalllCa.
REPERTOlREt
»Onstran življenja«,
Torek, 8. jan.
Ab. E.
Sreda, 9. jan. Slavnostna predstava povodom rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Cavalleria rusticana. — Plesni večer gdč. Vaupotičeve, soloplesalke ljubljanske opere.
Četrtek, 10. jan. Lumpacij-vagaband, ab. B.
Petek, 11. jart. Zaprto.
Soboto, 12. jan. »Jar.ko in Metka«. Prc-mijera.
Plesni večer gdč. Vaupotičeve, sclo-plcsaike ljubljanske opero, se vrši v sredo 9. tm. ob 20. uri. Na klavirju spremlja priznani pianist g. Štritof. — Slike mlade, velenadarjene umetnice so razstavljene pri tvrdki Vahtar, Preis (Gosposka ulica), dalje pri Zlati Brišnik in Šoštarič (Aleksandrova cesta). Občinstvo opozarjamo na ta večer, ki bo nudil gotovo mnogo umetniškega užitka..
Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljico Marije se vrši v sredo 9, tm. in sicer se vprizeri krasna opera »Cavalleria rusticana«, nato sledi baletni divertissement priznane mlade umetnice gdč. Vaupotičeve, soloplesalke narodnega gledališča v Ljubljani. — Cene operne. Za one gg. abonente pa, ki so do 7. jan. rezervirali prostore za ta večer, veljajo navadne dramske cene.
Spored večera klasičnih in modernih plesov gdč. Vaupotičeve, soloplesalke ljubljanske opere, v spremstvu pianista N. Štritofa. 1. Chopin: Valse v E molu. 2. Mendelssohn: Pomladna pesem, 3. Čaj-kovskij: Jesenska pesem, 4. Schumann: Elan. Odmor. 5. Čajkovski: Chanson triste, 6. Grieg: Škrat (Puclc), 7. L. M. Škerjanc: Iz suite k »žlahtnemu meščanu«, a) Ind. motiv, b) Groteska, 8. Rahmaninov: Polichinell.
K prc-mijeri opere »Janko in Metka«. V soboto dne 12. trn. se uprizori v Narodnem gledališču znamenita Humper-dinckova opera »Janko in Metka«. Čeprav ta opera obravnava sujet znane o-tročje pravljice istega imena zahteva vendar posebno zanimanje in pozornost odrasle publike. To je delo velike muzikalne vrednosti, pisano v modernem slogu, katero nam odkriva tem- večje lepote, čim večkrat ga slušamo. Vsaki odrasli človek nepokvarjenega srca in čiste duše, ki se rad prenese v kraljestvo pravljic in otroških duš, bo šel ne enkrat, temveč 2, 3, 4krat poslušat to opero, katera po svoji tehnični strukturi stavlja največje zahteve do izVajajočih moči, o-sebito do orkestra, ki pa je po svojih vedrih motivih in melodijah dokaj pristopna vsakomur, seveda le, ako jo večkrat sliši. Občinstvo se opozarja posebno na to, da proizvajanje te opere ni smatrati kot predstava za otroke, temveč kot pr-vovrsnto umetniško delo, zanimivo ne •samo za odraslo inteligentno publiko, am pak tudi za najstrožje strokovnjake. Radi tega se priporoča starišem, naj ne jemljejo k predstavam seboj čisto malih otrok, kateri še ne znajo ostati dovolj mirna, ker taka deoa se sploh ne bo pri-pus i a y gledališče. Toda iz odgojnih in dušo opismenjujočih razlogov naj posc-
torr° 8t~ari in - -vsi ijndio \Jjjobra du»e m eMeaa. srca.
3DS.
PRIREDITVE:
9. jan: Seja odbora Gosp. in pol. društva za II. in III. okraj v Mariboru ob 20. uri zvečer v tajništvu JDS (Cankarjeva ulica 1).
13. jan.: Seja oblastnega odbora Demokratske stranke ob isol 11. uri v Narodnem domu.
16. jan.: ob 2. uri pop. shod gospodarskih krogov v Ormožu.
28. jan.: shod v Št. Janžu pri Zibiki ob 2. uri pop.; sestanek zaupnikov iz Št. Vida in Slivnice na Grobelnem.
SDodarsivo.
NOVI MAKSIMALNI DIMNIKARSKI TARIF.
Na prošnjo dež. zadruge dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani je določil oddelek ministrstva za trg. in industrijo v Ljubljani temeljem določil § 51 obrt. reda za čas od 35. decembra 3923 nadalje do preklica siedeei maksimalni cenik za dimnikarsko obrt v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju:
Za enkratno ometanje: odprtega kuhinjskega ognjišča 3 D; navadnega pro-laznega dimnika: a) v pritličju 2.50, b) za svako nadaljnje nadstropje 50 para; ra-x Iz češkega kulturnega življenja. Proslo j	valjastega dimnika:	a) v pri-
soboto je umrl na tuberkulozi nadarjeni. tlitLju 1.50, b) z vsako nadaljnje nadstrop* češkipesnik Jiri \Volker, star šele 24. ,le Para; štedilnike z enim kotličem in let. Bil je otrok nemirnega vojnega in j * P-čieo (vštevši dimno cev do 1 m dolgo-
povojnega časa, zato imajo njegove pesmi močno socialno obeležje. Pripadal je komunističnemu pokretu in je bil najizrazitejši predstavitelj takozvanega Pro-letkulta. Nesporno pa je bil poeta nasci-tur, globoko položena umetniška natura, ki se ni dal zavesti od raznih — »izmov«, ki se ni lovil za »električnimi žogami« ali Plesal z »mavričnimi -kačami«, marveč je dal jasno, kleno poezijo. Sredi najlepšega razvoja je prišla smrt, sestra bednih umetnikov. — Te dni odpotuje v Barcelono češki operni ensemble, ki bo vprizo-ril »Prodano nevesto« in »R/usalko«, nakar je povabljen v kraljevsko opero v
sti) 2.75; štedilnika z enim kotličem in dvema pečicama (vštevši dimno cev do 1 m dolgosti) 3.59; štedilnika v večjih gostilnah, kavarnah itd. (vštevši dimno cev' do 1 m dolgosti) 5; štedilnika pri zavodih in hotelih (vštevši dimno cev uo 1 m dolgosti) 10.50; male železne peči (vštevši dimno cev do 1 m dolg.) 1.25; srednje veliko železne peči 2 D; velike železne peči 2.50; izredno velike železne peči 3.23; cevi od vsakga metra 75 para; malega aparata za central, kurjavo 13; srednje velikega 18; velikega 25; cevi v steklarnah in hmeljnih sušilnicah za 1 m 1.50; pekovskega dušica 1.50. — Za enkratno požiga*
Madridu. Umetniško turnejo vodita Os-j 1,a®* Prolaznega dimnika 7.50; ruskega ali kar Nedbal (Bratislava) kot dirigent in Jaroslav Kvapil (Praga) kot režiser.
Vodstvo je dobilo ponudbe iz raznih evropskih mest, pa so še ni odločilo zanje. Po španski sezoui še poda češka opera v! Pariz, kjer nastopi v m-ajniku t. 1. naj Veliki Operi. Ta nastop bo združen z j mednarodno proslavo Smetanovega jubi-j leja v Parizu. V Barceloni bo prirejena-tudi češka umetniška, književna in nerodo pisna razstava. — Iz Amerike poročajo. da se tam vodno bolj udomačuje Čap-keva igra. »R. U. R.«
valjastega dimnika 4; dimne cevi 3.50; za zamudo časa za vsako uro ne vštevši prvo uro zaposlenosti (prolaznega dimnika, ruskega ali val jastoga dimnika, dimne cevi) 3 D. — Za enkratno ometanje: malega kotlička v zasebnih hišah IDin.; srednje velikega v zas. h. 1.50; velikega
»koteč
o Odbor Sokolskega društva v Mariboru prosi vse načelnike društvenih cd-
1.75; prolaznega dimnika v pekovskih o-brntih (vsakih 14 dni) 3; ruskega kakor prolaznega dimnika v pek. cbr. 2.25; malega kotla v pivovarnah in tovarnah 36; velikega kotla v pivovarnah in tovarnah 60; izredno velikega 7S; za pregledovanje in snaženje novih dimnikov 4; malih kanalov v pivovarnah 27; velikih kanalov v pivovarnah 44. — Za enkratno snaženje: tovarniškega dimnika do višine 20 m 30, 30 m 38, 40 m 50 D; kurilnih cevi pri parsekov. da se udeleže sestanka v četrtek,! nih kotlih do 40 m 17, CO m 23, 100 m 36; dne 10. tm. ob 20. uri v društveni sobi vi v nočnem času od 1. aoriin do 30. sept. Narodnem domu. Namen sestanka je raz-j Cc^	ure	‘:er	oktobra	do 31.
govor o kandidatni listi za občni zbor, ki: marca od 18. do 6. ure se zvišajo vse se vrši v nedeljo, dne 13. tm. ob pol 9. uri! predsteječo cene za 5 odstotkov; za delo v mali dvorani Narodnega doma. Sestan-j ob nedeljah in praznikih se računa k ka se morejo udeležiti tudi drugi člani in vsc,)}_ predstoječ.m cenam še 50 ods+.»t, članice, ker je želeti, da se ravno o kan-
didatni listi že pred občnim zborom doseže sporazum in odstranijo vsa nesoglasja, ki po nepotrebnem zavlačujejo zborovanje občnega zbora.
o Sprememba pri »Sokolskem Glasniku«. Službeni organ Jugoslovanskega Sokolskega Saveza »Sokolski glasnik« bo letos spremenil način izhajanja. Izhajal bo v dveh izdajah. Prva izdaja izide vsakih 15 dni na osmih straneh in bo prinašala vse zadeve organizacijskega značaja, aktualna vprašanja, pregled tekočega dela. Druga izdaja, na 16 straneh, bo prinašala razprave, članke in pregled o delovanju Sokolstva.
?*£!»
§ Organizacija Jugoslovenskih Nncljo-nalistov - Studenci naznanja, da so uradne ure tajništva vsak pondeljek in sredo od 7.—8. ure zvečer v Čitalnici Narodnega doma v Mariboru. Prihodnje uradne ure v sredo dne 9. jan/ 1924.
§ Klub dobrovoljcev ima svojo redno letno sejo v četrtek dne 10. jan. ob 29 y-. uri 049) y restavraciji Narodnega doma. — Odbor.
Darovi-
Slov. plan. društvo p »dr. v Mariboru se zahvaljuje gospodoma dr. Rapocu in Guštinu za dar po 50 D in članom' za znesek 250 D, ki so ga nabrali ob odhodnici gdč. Malčke iz Mariborske koče. Odbor.
Mestni kino. »Akrobata Fix in’ Fax«, veseloigra v 4 činih se predvaja v torek, sredo in četrtek,	~	*	*
-n-
Leto 1323 na borzi.
Borza je barometer gospodarskega stanja države. Ta barometer, ki je kazal pri nas v Zagrebu in po vsej Evropi težke čase in hude gospodarske bnrje, ki so razjedale povojno gospodarsko stanje posameznih držav, je postal v minulem letu skoraj popolnoma miren ter kaže na absolutno izboljšanje gospodarskega položaja naše države, ki ni več daleč od popolne stabilizacije in konsolidacije. Ogromni zaslužki spekulacije s' spekulacijo so ponehali, in kdor se spominja selitve raznih špekulantov iz Dunaja v času ko se je ustavil padec avstrijske krone, ta bo razumel, da so špekulantom tudi pri nas v minulem letu postala tla prevroča. Ta selitev, ki se opaža v vseh večjih mestih, je prvi znak, da je naše gospodarstvo na potu izboljšanja. Na borzo se polagoma, a vztrajno vračajo predvojni časi. In to je za današnje in zlasti še za naše razmere mnogo...
Bilanca minulega leta kaže, r!a smemo zaupno zreti v bodočnost. Efektno tržišča ki je bilo v začetku minulega leta še popolnoma na mrtvi točki, je ,v največji poletni vročini oživelo pod vplivom, ostrih hausse na inozemskih tržiščih. Promet i akcijami in ostalimi vrednotami je obsegal naravnost nezaslišane višine.Vendar pa to ni bil uspeh in produkt naših domačih gospodarskih prilik, temveč delo.inozemskega kapitala in nezdrave spekulacije.. Posledice niso izostale. Po komaj par me* secih je ta nenaravni promet ponehal hi tečaji so padli na nižino ob začetku leta.. Pomanjkanje gotovine in kreditna krizaf vgta^ onemogočila alsorbiranje novih e mi-*
/
Bij, id. marajo torej računati 7, iiiozem-(skiiu [kapitalom ter ostanejo popolnoma ibrez vpliva na presojo pojodiuih vred-inot in na promet pri nas.
! To je bil zadnji poskus spekulacije, da Be pri nas vzdrži, ko so se začele majati tla tudi na deviznem tržišč«, kjer je .po (hudem1 boju zavladala svobodna trgovina, kakor jo rodi konkurenca. Ta svoboda je ‘v začetku leta izzvala reakcijo, ki je porazno delovala na razne optimiste. Dinar je v januarju lanskega leta dosegel fna curiški borzi svojo najnižjo vrednost t. j. 3.(50. To je bilo najnižje stanje dinarja sploh. Deflacija, ki jo je sprejel v fevoj program novi finančni minister dr. Stojadinovič, je, četudi se ni povsod izvajale enakomerno in pravično, zlasti ne mnpram državi, je napravila konec povojnemu razsipnemu življenju, zmanjšala konzum in blago —tudi devize je bilo prisiljeno, da si išče kupca, do čim so se kupci preje morali trgati za blago. Dinar ise je začel polagoma a sigurno dvigati in žujim je začelo naraščati zaupanje zunanjega gospodarskega sveta v našo državo, in optimizem, ki je v mnogočem najboljši zdravnik. Dobra žetev in naraščanje našega izvoza sta pripomogla s svoje strani k stabilizaciji dinarja, ki tnotira že par mesecev nespremenljivo po 6.50 na curiški borzi. Naše devizno tržišče se je v minulem letu popolnoma otreslo vsakega zunanjega vpliva in uiti na.j-s e n z aoi jon al ne j š e vesti bodisi iz Trsta ali Berlina več ne užigajo: ni gotovine, pro-' met normalen, trgovine in zaloge napolj-injene in potreba deviz minimalna, diference med tečajem in ponudbe in povpraševanja so padle na minimum, ki izključuje vsak »lahki« zaslužek. Kriza, traja neusmiljeno dalje in ni natakega izgleda, da bi kmalu prenehala. Polom, raznih bank je vidno znamenje te »krize« in znak, da se po vračajo predvojni časi...
in šport
i 438 8*5&&EiPWO 89»	e*
■	: Planinski Vestnik. Glasilo Slovenske-
ga planinskega društva. — Glasilo naših 'planincev, dobro urejevani časopis »Planinski Vestnik« je načel 24. letnik. Pred mami leži prva številka 1.1924. Uredništvo obeta, da so bo Vestnik letos razmahnil v vsakem oziru; pbsežnejši bo za pol pole in opremljen s 13 umetniškimi prilogami. Prva številka prinaša najprej mikavno in gorko pisani dr. J. C. Oblakov članek: »Ivan Cankar, verni sin prirode«. Nato sledi dr. Stanka Tominška opis: »Čez se-vernozapadno steno Prisojnika« s sliko na prilogi. Dr. M. piše o usodi naše planinske floro. Znani mariborski planinec Brunon Rotter začenja objavljati planinski opis Pohorja. Članek, ki se bo nadaljeval, jo opremljen’ s sliko posesti Mu- j riborke koče in' zemljepisnim črtežem Pohorja. Živahno pisana je planinska čr-, tiea:	»V	dežju	in snegu na Savinjskih;
planinah izpod peresa .Janka A. Krčila.
Nato slede rubrike: Kotiček — čez hrib in doil. — Društvene vesti. — Obzor. — »Planinski Vestnik« toplo priporočamo.
: Smuška tekma za prvenstvo Slovenijo preko vite »Menešije« se bo vršila dne 20. jan. tl. Začasni program: Dne 20. tm. (nedelja) zjutraj odhod tekmovalcev z vlakom ob 5.50 uri iz Ljubljane (Glavni kolodvor) do Borovnice (6.30) uri, odtod takoj dalje na Pokojišče (smučke na vrvici)! — Po prihodu na Pokojišče ob 8. uri zbor vseh smučarjev pred gostilno »Pri Golnarju«. Razglas odredbe JZSS za tekmo, vadljanje številk, na to odmor. — Točno ob 10.30 uri skupni odhod na start na Vel. Trabdvniku 807 m nad Zavrhom. Prvi krmar odleti ob .10. uri, naslednji po enominutnih intervalih. — Proga iz Vel. Trebovnika, pred Pokoji-ščem čez Vini vrh 934 m in Stražišče 954 m v Cerknico. Cilj na polju zapadno pred Cerknico. Dolžina proge nad 20 km. — Po tekmi zbor vseh smučarjev v hotelu »Žumer« v Cerknici, kjer se proglasi smuški prvak za Slovenijo 1924. Povratek: v Ljubljano z večernim vlakom ob 20.30 uri, dohod v Ljubljano z večernim vlakom ob 22.36, Eventuelno malo izpre-mombe bodo pravočasno objavljene. — NB! Za slučaj, da bo mogoče dobiti zasilno prenočišče (na slami v toplih sobah) na Pokojišču in v Zavrhu, odidejo tekmovalci že v soboto ob 14,30 uri iz Ljubljane. Tem potom opozarjamo tudi cenjeno občinstvo na to velezanimivo tekmo, ker bo ob jasnem vremenu že iz višin ko j nad Cerknico mogoče opazovati z daljnogledom potek' tekme na veliko daljavo. Udeležba smučarjev-tekmoval-cev bo velika. Kor rabi JZSS na tako dolgo progo mnogo nadzornikov in bo večina vseh aktivnih smučarjev tekmovala, prosimo ostale športnike in turiste, da blagovolijo sodelovati in se prijaviti do 15. tm. kot nadzorniki tekmovalne proge \ v Ljubljani pri JZSS. Istotako prosimo j ono prebivalstvo po Menešiji (na Poko- > jišču, Kozi jeku, Bezovljaku, Begunjah i in Cerknici), ki bi nam hotelo iti na rokoj na dan'tekme, da se javijo saveznemu' krmarju, ko bo pregledoval in trasiral tekmovalno progo za tekmo v dneh 16. do 19. tm.
morali ž njim često vojskovati. Njegovo glavno mesto Chita leži danes v razvalinah sredi Male Azije, blizu vasi Boghasij1. Tu je nemški orientulist Winkler odkril 1. 1906. sledove neznane kulture, mnogo klinopisnih ploščic ter ploščice s povsem neznanimi znamenji, s katerimi so ši učenjaki dolgo belili lase. Naposled se je češkemu učenjaku dr. Hroznemu posrečilo, da je odkril ključ do zagonetne pisave davno izumrlih Hetitov. Preložil je tudi mnogo tekstov z hetitskega jezika in izdal v francoskem jeziku publikacijo, ki je raznesla sloves njegovega imena po vseh deželah, kjer se bavijo z zgodovinsko vedo.
Hetiti so imeli velik upliv na razvoj asirske kulture, bili pa so v ozki zvezi z'. BaJbiloni. Zapustili so sledove umetnosti,) ki je bila popolnoma v službi verstva in! kralja. Prav posebno so napredovali v arhitekturi. Zanimivo je, da je znani av-i stro-ogrski dvoglavni orel, ki so ga rabili' tudi bizantinski cesarji, po vsej verjetnosti helitskega izvora, ker se že na lie-j litsklh spomenikih pojavlja podoben lik. ■
Egipt je bil v dobi kralja Tutnncha- J mona v rodbinskih zvezah s hetitskimi)
kralji. Tutanchamonova. vdova, kraljica Atich-sen-amon je snubila sina hetitskega) kralja Šuppiluliumaša. Vrsta egipčanska aristokracije je imela krvno vezi s hetit* skimi odličnjaki. Slavni faraon Ramses, ki se je dolgo vojskoval proti Hetitom, v 21. letu svoje vlade pa je sklenil ž njimi mirovno pogodbo, ki je ohranjena. Ta redkost spada med prve mednarodna pogodbe te vrste, tako tudi hetitski zakonik ki ga je objavil češki učenjak Hrozny vi svoji znameniti knjigi.
Čudimo sc, da so Hetiti imeli prime* roma človekoljubne kazni. Smrt in de* parna globa —- to je bilo vse. Telesno kazni, ki so bile tolikanj priljubljene pri vzhodnih narodih, Hetiti niso poznali. Zakonik vsebuje točne tarife blaga in celo delavske mezde. Zakonsko pravo je določeno natančno, obstoji celo denarna kazen za nasilno odstranitev ploda.'Trpinčenje živali je bilo takisto prepovedano. Holiti so bili tedaj kulturen ih človekoljuben narod.
Razveseljivo je, da so se odkrivanju; tega davnega naroda posvetili ravno češki znanstveniki. Država je ekspedicijo izdatno podprla.
cznanila
Pohlifiv®
iaslnih izdelkov za spalno in , oilne sobe na ceneje v zalogi, Ševcei in drug. Vetrinjska ul. 2. 2G24
-v »n
ml
feU» V
iffia
Češka znanstvena ekspedicija v Mali Ariji.
»Češke Slovo« poroča o češki ekspediciji, ki se je pod vodstvom slavnega orien-talista prof. dr. Beclficha Hrozny napotila v Malo Azijo. Prof. Hrozny je razkril povsem nove in za zgodovinsko vedo senzacijonalne podatke o velikem narodu Hetitov, ki je živel v Mali Aziji že pred 3090 leti. Ta narod je bil '/nabiti v ozkih zvezah z eno od praslovanskih vej. Že Sv. pismo ga pozna, egipčanski kralji so se ]
PerfeSrtsrs knjigovodja, samostojen bilancist, dober or-ganizaior, slov -Invatski-nem-ki horespondent, žeii mesta. Cenjene ponudbe pod ..Bilancist" na upravništvo lista.
2995
Vač akvirStcrjffiv, zanesi Ivih,
za naniranje oglasov za večje podjetje, eventueino vporabcih va trgovske posie se sprejme takoj. Ponudbe na ,Marstan‘‘.
43 3—1
Brezplačna meč se nudi lesni tvrdki iili industrijskemu po-dietju državni uradnik srednje j starosti, veSč modernih jezi-;. kov. Ponudbe na nora-ništvo i ,Tabora* pod „Znnesljiv in energiton“.	*	5—3
Divan 220 D, postelje, kuhinjska kredenca, mize, stolice, bela. spalnica za eno osebo, omara, briljantni uhani, zlata j zapestpica z uro in 3 briljanti, i moške srajce, spodnje hlače j in drugo na proda'. Vpraša > sc: Rotovški trg 8, I. nadstr., j levo.	47	■
idola prvovrstna gostilna,
oziroma vinarna, se odda takoj na račun, /-a prev cm blaga potrebno 30.000 Dinarjev, j Ponudoe po ,Vinarna" naj
ŠtCušisrk, zelo dobro ohranjen, radi selitve po prav ugodni ceni na prodaj. Go posla ulica 23, v trgovini. 42 2—1
Vila v Mariboru s takojšnim stanovanjem ugodno na prodaj. Naslov v upravi	40
Stanovanje se zamenja s;
1 februarjem 1924 v Ljub-1 l/ah, obstoječo iz treh sob, kuhinje in ostalih pritiklin v i pritličju, /a enako aii večje v '• Mariboru. Ponudbe se na j po*) Sijejo pod „titanovanio štev. ) 10540* na upravo. 38 3—3
Trgovina, dobro vpeljana na prometnem ( raju v Mariboru, radi preselitve po ceni na proda'. Naslov pove upravništ.vo »Tabora*.	33 0—3
Dobrošdočai trgovina, s inventarjem in blagom, se odda takoj v najem. Naslov pove uprava.	20	3—3
lAilSjljiiUji
Suho sadje, kot svinjska reja po jako ugodni ceni kg Din 1-25 se v vsaki količini proda. Dahi se v pisarni „ Premeša" Pii— narska ul. 17, Maribor. 48 5—t
Ne nozahi naročnino!
kii © h ©9
18 za dame in otroke kupita j® ji najceneje pri tvrdki 2166 P
gAnžca 7raun|
B Maribor, Grajski trg 1.
5 kg prima svinjskega mesa, vrst po želji D 150'-» 5 kg suhega svinjsk. mesa, vrst po želji D 19-3'— 5 kg sveže slanine brez kože .... D 100*— 5 kg sveže zabela...............d	200—*
Vse franko po povzetju pošilja	4}
Josip Duchač,Pakrac-Siavonii>*a
upravo ,Tabora*. 49 2 — 1.
D. S. Merežkovski:
Man Odpadnik.
(Dalje.)
(22)
i Maksi.a jo dal znamenje.
' Nekdo se je potihoma približal Julijama An mu od zadaj zvezal oči, rekoč:
— Pojdi! Ne boj se me vode in no ognja, ne duha in ne telesa, ne življenja in ne smrti!	j
Juli jana so odvedli. Težko škripajo so sc odprla železna, zarjavela vrata; nasproti mu je puhnil soparni zrak, kakor-šen ©e zbira v zaprtih prostorih, pod bosimi nogami pa je občutil strme, polžke stopnice.
Zlezel je navzdol. Vsenaokrog je do-mo val a mrtva tišina. Zapah po plesnobi je bil močan. Zdelo se mu je, da se je nahajal globoko pod zemljo.
Stopnice so bile pri koncu. Krenil je po ozkem hodniku. Z rokami ja otipaval stene.	i
Zdajci je začutil pod bosimi 'negami1 vlago; trenutek nato jo vz valoval a voda in mu »močila stopaje. Bel jo dalje. S slehernimi korakom! je zagazil globočje.' Najprej mu.je voda segala do gležnjev, n!ato do kolen in potem do pasu. Zobje so tmi cveketali od mraza. Se se ni ustavil. Voda mu je objela prsi. Mislil je: »Nemara jo vso to prevara? Morda me hoče!
Lastnik in izdajatelj
Maksimi ubiti, da se prikupi Konstanci-ju?« Kljub temu je korakal dalje.
Voda je upadla.
Na mah mu je udarila v obraz vročina, kakor da bi bil stopil v kovačnico. Žgalo ga je za noge .Mislil je. da se bliža, razbeljeni peči; kri ga je žgala v sencih. Si jam ca je postajala neznosna, kakor da bi mn kdo molil pred obraz gorečo plamenico ali posodo z raz tal j e n im železom. Tudi zdaj je Julian korakal dalje.
Vročina je ponehala. Toda dih mu jo zastajal od težkega smradu; spodtaknil se je bil ob neki okrogel predmet, potlej j
sliši na ime »Luks* se j e 7. januarja opoldne izgubil ozir. zatekel. Najditelj ali kdor bi kaj o psu znal naj to proti nagradi naznani na Aleksandrovi cesti št. 17,
45 2-1
— Jaz sem, — jaz. jaz! Mar me ne po- vsem životu razlezla prijetna, pomirjajo* znaš? Jaz sem!	j ča lenoba; zdelo se mu je, da svetel krog
— Kdo si? je dejal Julijan in se v hi- ne blesti lc okoli njega, ampak da mu je pu sporni 1, da je prekinil obljubo molča- tudi prodrl v telo; oči so mu postajale oj a. .	j težke in obraz ec je utrujeno smeh*
— Jaz, jaz. Če hočeš, ti snamem pre- Ijal; voljno se je udajal čaru svetlobe, vezo z obraza, pa vse spoznaš in me u- Nekdo se jc večkrat zaporedoma do* zreš? . ,.	takni! z roko Juiijanovega temena in
Že so koščeni prsti pohotno pogladili Vprašal:
njegov obraz, da snamejo ovijačo
Ledeni mraz smrti mu je šinil globoko j do srca. Nehote se je iz navade trikrat prekrižal, kakor je delal v otroških letih, ko se je bil predramil iz strašnih
— Ali spiš?
— Da,
— Poglej me v oči! Julijan je trudoma odprl
trepalnice ini
še enkrat in spet še enkrat; po zapahu je, sanj
zavohal, da so bila človeška okostja in) Slišal je udarec groma in pod nogami nad llJim' lobanje.
, je prepoznal Maksima, ki se jo sklonil
so mu jela izginjati tla: čutil je, da pada Maksim jo bil sedemdesetleten stnred, nekam in je nato izgubil zavest.	Snežnobola	brada	mu je padala skoraj
Ko je zopet prišel k sebi, ni imel na do pasu; sivi lasje, čijih blesk je imel zla* očeh obveze; ležal je na mehkih blazinah ti odsev, so zakrivali tilnik do ramen. O* v ogromni, slabo razsvetljeni dupljini; braz in čelo so razornlc globoko brazde, poduhnti je moral krpo, ki jo izpuhtevala ki jih ni vtisnilo uboštvo, temveč mo* težko vonjavo.	j	drost in volja. Na njegovih finih ustnah
Njemu nasproti jc stal nagi mož mr- jo igral dvoumen smehljaj: tako so smeh* šarega telesa in temu o-r j av e polti. Bil je ljajo zelo umne, lažnjive ip zapeljive že* te roke oprijele njegove obleke, je1 irw1'iski gimnozofist, Maksimov pomoč- ne. Najbolj pa so Julijami ugajalo Mak
Potem so imi je zazdelo, da ga nekdo spremlja, da se plazi vštric njega tiho kakor sonca. Hladna roka se je oklenila njegove. Julijan je zavpil. Nato je obču-| til, da se je obesilo za njegovo roko dvoje ! skrivnostnih rek. Opazil je, da se jc z j rok luščila suha koža in da so skoz kožo' molele gole kosti. V kretnji, ki so se ž njo
ležala nekaka pohotna, zoprna prijaznost; tako sc priiizujojo pocestne hotnice. Julijan je občutil, da mu je dihnilo v obraz: v tem dihu je bU zapah gnilobe in grobne vlage. Zdajci je slišal tik pri u-
nlk. Nepremično si je držal nad glavo simovc oči: pod sivimi, gostimi obrvi so
nekdo mežikale drobne, bistre in blesteče: njih j pogled jo bil pronikajoč, porogljiv in rni-
blcščečo okroglo ploščo, T vlajci dejal Julijanu:
— Poglej!	!	kaven. Hirofnut je vprašal:
Uprl je pogled v	ploščo; njen blesk je!	hočeš videti starega Titane
šesu naglo,	zelo	naglo	šepetanje,	podobno	bil tako močan, da	je jemal vid. Dolgo!	—-Hočem —jc odvrnil Julijan,
šelestenju	jesenskega	listja	ob	polnočni	jc	zrl vanj. Poteze predmetov so se izgub-j	— Poglej!
________________________________________   'i-ljatle	V	megli. Čutil je, da se mu je pol	.	'(Dalje	prihodnjič.)
: Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik; Rudolf Ozim, — Tiska: Mariborska tibkarjaa d. d