Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Cek račun: Ljubljana št. 10.6*50 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2998 Telefoni uredništva: dnevna sluiba 205» — nočna 2996, 2994 ln 26» Izhaja v*ak dan zjutraj, tuu ponedeljka hi dneva po prazniku Čigava kapitulacija? Znana je državna ideologija Hitlerja oziroma nemškega plemenskega nacionalizma. Središče njegove dogmatike je vera, da je najvišja vrednota na svetu država. Vsi občestveni organizmi, v katerih se posamezniki združujejo po naravi sami, imajo po Hitlerju pravico do obstoja od države. Celo pravice posameznika, svoboda vesti in prepričanja, imajo svojo opravičbo samo v državi, ki te pravice lnhko ukine, ako ne služijo njenim namenom. Družina je brezpogojno odvisna od države, kateri prav za prav pripadajo otroei. Tudi noben drug naravni or-anizem, n. pr. kakšna narodna manjšina in Ježela, kakor tudi nobena organizacija, kakor n. pr. kakšno s|Kirtno društvo, nima nobenih pravic, ki ne bi izhajale iz države, ki jih poljubno daje in odvzema. Tudi verske organizacije, to je cerkve, so v absolutni odvisnosti od države: z eno besedo, vsak duhovni pojav posameznikovega življenja kakor tudi vsak pojav, ki izhaja iz naravne Boj 8 sivo kugo do zmagovitega konca „MaU stične kancler" vodja antiiaši-Ironte „Hitlerizem ni iz nemškega duha, ampak je aziatski despotizem" potrebe občestvenega združevanja, se v smislu Heglovega nauka o vsegamogočnosti držnve smatra kot goli namen za dosego državnih smotrov in ni je nobene pravice, ki ne bi izvirala iz države in ki ne bi bila odjemljiva, ako državi ni po godu. Vsaka osebna svoboda, vsako naravno pravo, vse izhaja samo iz dr-tavnega Boga, ki vse poraja in vse požira po »voji absolutni volji. . . Hitlerizem ta r.auk z brutalno v resnici prusko doslednostjo izvaja v vsem individualnem in socialnem življenju Nemčije. Tisti, ki leda j, ko se vršijo pogajanja za konkordnt med Vatikanom in Nemčijo, z ozirom na usodo eentruma, s slabo prikrito škodoželjnostjo ugotavljajo. da je vrhovno vodstvo katoliške cerkve kapituliralo pred nemškim Fiihrerjem, so menda pozabili, da je Hitler pomedel iz javnega življenja nemške države vse, kar se ne strinja z njegovim pojmom vsegamogočne države, koje mistično voljo predstavlja nemški fašizem in nihče drugi. Treba je pomisliti, da je Hitler likvidiral celo nemškonacionalno stranko Hugenberga, ki je ideološko hitlerizmu tako zelo sorodna, da je baš ona pomagala Hitlerju do zmage, ko mu je dala na razpolago glasove pruske fevdalne aristokracije in nemške nacionalne veleindustrije. Če je totalitarni režim Hitlerja izenačil Nemčijo tako. da poleg njegovega nerionalizma ne sme obstojati niti oni pruski nacionalizem, ki je svojčas ustvaril mogočno prusko državo in nemški imperializem zadnjega Viljema, kateremu je bila Nemčija vse. ves ostali svet pa nič ali pa samo »gnoj za nemško kulturo« — se oač ne smemo čnditi. fe je Hitler s silo državne moči, oprt nn bajonete, bombe in svoje napadalne oddelke, prisilil do razpusta centrum. kojega državna ideologija je v popolnem nasprotju z njegovo. Hitler, ki ne trpi poleg sebe niti onih. ki imnio n državi isti nazor kakor on. ne more, nko noče v borbi duhov nn osnovi demokracije riskirati poraza svoje antidemokratične ideologije, pustiti poleg svoje stranke nikogar, najmanj stranke. ki izpoveduje princine naravnega prava, neodjemljivih osebnih svoboščin in krščanskega socialnega reda. Hitlerjeva poganska zmota ne bi mogla obstojati niti en trenutek, ako ne bi r. brutalno silo izbrisala vseh onih političnih organizmov, ki izpovedujejo pravilni nazor o človeku, o človeškem občestvu in o državi,_ ako ne bi s surovo pestjo izenačila in uniformirala vseh nemških duhov ali pn jih vsaj potlačila, da ii ne bi postali nevarni. Kdor pa govori sedaj o kapitulaciji C e r -k v e pred Hitlerjem, je popolnoma prezrl važnost nepričakovanega dejstva, da se je _ Hitler sam obrnil na vrhovne vodstvo katolicizma, na papeža v Rim. da najde z njim modus vi-vendi. To dejstvo je pač dokaz za to, da je s silo mogoče uničiti stranko, ki stoji na katoliški podlagi v javnem življenju, da pa ni mogoče prezreti in si podjarmiti Cerkve kot take, ki je taka ogromna moralna sila, kakor to ne more biti nobena politična stranka. Kdor je zntrl centrum, ta še ni zatrl katoliške misli v Nemčiji, ki je bnš danes tako intenzivna, tako globoko zasidrana v srcih in tako odporna, da se Hitler ni upal nastopiti proti njej tako, kakor je nastopil n. pr. nasproti oni veroizpovedi, ki ji pripadata skoro dve tretjini nemškega naroda, ki predstavlja torej večinsko cerkev in ki ima od Luthra dalje tako veliko tradicionalno vlogo v pruskem oziroma nemškem narodnem življenju, da se je do današnjega dne skoro istovetila z državo samo. Pomislimo samo, da danes z vseh protestantovskih cerkva v Nemčiji plapola zastava s kljukastim križem, da je režim prisilil pastorje, dn morajo krvavečega srca moliti zahvalne molitve, da je Fiilirerju uspelo cerkev podvreči hitlerjevske-mu organizacijskemu statutu, da je luteransko rerkev ponižal tako daleč, da mora poljubljati roko, s katero je uničil zadnji ostanek njene notranje svobode. In dočim je Hitler konkor-dat med Prnsijo in evangeličansko cerkvijo z enim kretom roke raztrgal čeprav je prote-stantizein pruska državna vera in stoji pod protekcijo državnega predsednika samega, pa nonuja manjšinski rimsko-katoliški cerkvi državni konkordnt! če se torej že govori o kapitulaciji, je spričo tega preje upravičeno govoriti o kapitulaciji kanclerja Hitlerja nego o kapitulaciji rimskega papeža, h kateremu se je prišel Hitlerjev odposlanec pognjnt v črnem fraku in z znaki papeževega tajnega komornika. Treba je samo vedeli, kaj v Nemčiji pomeni za katolicizem državni konkordnt. Katoliška cerkev je do sedaj imela v Nemčiji kon-kordnte samo s posameznimi deželami, radi česar so bili odnosa ji cerkve s civilno oblast jo Vaj različni: ponekod je cerkev uživala velike pravice, drugod pn je komaj mogla zasigurati sebi drohtine za katoliško konfosionalno šolo med samimi protestanti in ponekod je bila celo nemogoča katoliška kulturna akcija, oziroma se ni mogla razvijati. Hitler pa ponuja sedaj katoliški cerkvi sporazum, po knterem bi katoliška kulturna akcija bila svobodna in neovirana po vsej nemški državi — je torej odpovedal svojemu osnovnemu državnemu principu, da se mora kultura po vsej Nemčiji izena- Dunaj, 6. julija 1983. V Hitlerjevi stranki že dolgo nekaj ni v redu. Hitlerjeva politična linija kaže zadnje čase obliko vijuge, ki ee zdaj dviga, zdaj zopet pada. Na eni strani se katoliška društva zapirajo, na drugi se sklepa z Vatikanom konkordat. Predvčerajšnjim je Hitler ponudil Avstriji roko sprave in hvalil Dollfussa, danes pa demantira, da bi bil članek oficiozne korespondence, ki je predlagala spravo z Avstrijo, odgovarjal njegovemu mišljenju. Ali Hitler sam koleba ali pa v njegovi stranki ni enotnih pogledov. Koroški Slovenci z Dollfussom Državno pravdništvo v Linzu je uvedlo kazen, sko postopanje proti železniškemu uradniku P r o -ksehu, ki se je podal v Monakovo in je od tam sporočil, da je bolan. Proksch je vodil hitlerjev-sko gibanje v Avstriji. — Koroški deželni zbor je 5. t m. z glasovi krščanskih socialistov, socialnih demokratov, dveh članov Heimatschutza in koroške slovenske ljudske stranke razveljavil mandata fašističnih poslancev Herzoga in Zeischnerja. Ob-onem je sprejel zakon, da se bo vsak učitelj, ki bi se udejstvoval v smislu narodnega socializma, odpustil is službe brez pokojnine. Spor med Avstrijo in Nemčijo se poostruje Novo nečuveno izzivan e Komaj so Avstrijci prišli od začudenja nad Hitlerjevo spravljivo ponudbo do sape, pa je mo-nakovski Rundfunk razširil skrajno žaljiv in hujskaški govor voditelja avstrijske hitlerjevske delavske stranke Habichta, ki je bil izgnan v Nemčijo. Habicht dolži Dollfussa, da je eksponent vele. izdajalskega separatizma, ki hoče, podkrepljen od Francozov, raztrgati Nemčijo in ustanoviti novo porenjsko-bavarsko-avstrijsko državo. Habicht i>o-ziva Avstrijce, naj se Dollfussovi vladi uprejo, in imenuje vse one, ki Dollfussu sledijo, veleizda-jalce in nasilnike, ki lomijo ustavo in delajo silo večini. Na koncu poziva Habicht avstrijsko ljudstvo, naj sedaj, ko je Dollfuss prepovedal narodnosoc. znake, kljukaste križe naslika po vseh stenah, na skale in po drevesih. Zločincev se ne bofimo Dejstvo, da je bavarski vladni Rundfunk ta govor razširil, je povzročilo na- Dunaju splošno ogorčenje in zgražanje. Oficiozna »Politische Kor-respondenz« pravi: To dejstvo pomeni sovražno dejanje napram sosedni državi. Ta akt je tem bolj značilen, ker predstavlja vmešavanje v notranjo politiko tuje države po govoru človeka, ki je bil zaradi svojega zločinskega delovanja iz Avstrije izgnan. Habicht poživlja k veleizdajalskim dejanjem proti lastni domovini s pomočjo radia nemške države. Kar se pa tiče Habichtovih groženj in pozivov na revolucijo, naj vzame na znanje, da bo vlada vsak tak poskus z brezobzirno ostrostjo preprečila. Velika maniiestacija avstrijskega kršč.nemštva Da Dollfuse nikakor ne misli odnehati, ampak hoče izvesti boj z nekulturnim in nenemškim narodnim socializmom, dokazuje veliko dogodkov zadnjega časa. Najbolj značilen je bil shod krščanskih socialistov na velikem dvorišču klosterneu-burške opatije, na katerem so govorili minister Vaugoin in Schuschnigg ter voditelj Heimwehra Starliemberg. Vsi trije so poudarjali, da se bo boj proti hitlerizmu izvedel do konca, da se bodo vsi hitlerjevoi, ki hočejo nasilno spremeniti sedanji red. smatrali kot zločinci in da se liodo neusmiljeno odstavili tudi vsi profesorji in učitelji, ki hi podpirali fašizem. Tudi fašistični pozdrav se ne bo več dovolil. Škandal za nemški narod je, tako je dejal vojni minister Vaugoin, če se USTANAVLJAJO KONCENTRACIJSKI TABORI ZA KATOLIČANE Mi ne rabimo kljukastega križa, ampak priž, ki ga nosimo, jc ravni križ, križ Kristusov. Naš hoj je boj za osebno svobodo proti vsaki oligarhiji, ki ni nemška. Hitlerizem je čisto tuja. pravemu nemškemu duhu nasprotna ideologija, ki nima ničesar opraviti z vsenemštvom, ampak je le gibanje klike nasilnikov. HITLERIZEM M NEMŠKO, AMPAK ORIENTALSKO GIBANJE in nemški narod se nikoli ne bo dal potlačiti v hizantinsko državo, ampak se bo sam osvobodil sive kuge. Tretji rajh ni nemški rajh, ampak azi-jatska despotija. Beseda teror ni nemška beseda. Mi hočemo svobodo — to je nemška beseda! (Star-hemberg). Hitlerjevci organizirajo atentate proti vodilnim avstr. politikom! Dunaj, 6. jul. ž. Spor, ki je zaradi Habichtovega govora izbruhnil med Avstrijo in Nemčijo, utegne zavzeti mednarodne izmere. Monakovska radio-eine-sijska postaja je namreč z nemškimi postajami v Niirnbergu in Augsburgu sklenila, da trikrat tedensko poroča o položaju v Avstriji in je bil Habichtov govor prvi v tej seriji. Najbrže bo avstrijska vlada napravila predvsem tehnične ukrepe, da prepreči pošiljanje poročil po nemških radio-emisijskih postajah v Avstrijo. Polno odgovornost za to propagando proti Avstriji pripisuje avstrijska vlada nemški državni vladi, ker je dr. Habicht imenovan od Hitlerja za inšpektorja narodnih socialistov v Avstriji, razen tega pa v Nemčiji brez vladnega pristanka ni mogoča nobena akcija niti v eni niti v drugi smeri. Radio Avstrija je zaradi teh napovedanih trikratnih tedenskih predavanj o avstrijskih razmerah poslala brzojaven protest pri svetovni Radio-zvezi v Ženevi. Zadeva pa bo predložena ludi Zvezi narodov. Po sporazumu, ki obstoja med vsemi radio-zvezaini, so se namreč zavezale vse države, ki so včlanjene v te zveze, da po radiu ne bodo poročale ničesar, kar bi bilo na škodo druge države, ali pa kar bi pomenilo vmešavanje v notranje razmere teh držav. • Odkrita zarota za t zvaianje zločinov na debelo Avstrijski poslanik v Berlinu inž. Schumniy je bil brzojavno poklican na Dunaj. Ugotovljeno je, da se narodno socialistična propaganda v Avstriji izvaja po naprej določenem načrtu, od katerega je oblast našla en eksemplar pri preiskavi v stanovanju nekega bivšega narodno socialističnega poslanca na Dunaju, katerega pa je še nedavno ščitila imuniteta. Po tem načrtu so narodni socialisti sklenili izvrševati in orgauizirati bombne atentate in delati propagando proti delu državne eksekutive. Najbolj zanimiva je tretja točka tega načrta. Po tej točki imajo narodni socialisti zbirati po vsej državi samomorilne kandidate in jih nagovarjati, da pred samo-uniorom pošljejo na drugi svet vsaj enega vodilnega člana sedanjega režima! Z drugimi besedami so se pripravljali organizirani atentati na debelo. 0 tej najnovejši senzaciji je snoči govoril v Celovcu sani pravosodni minister Schuschnigg, ki je izjavil, da ho zaradi tega uvedeno kazensko postopanje proti bivšim narodno socialističnim poslancem Neubacherju, dr. Rielu in dr. Konradu. Zopet govorijo bombe Dunaj, 6. jul. ž. Ponoči je umrl dijak Viljem Naszy, ki je bil o priliki eksperimentov z eksplozivi hudo ranjen v svojem stanovanju. Pred smrtjo je priznal, da jc s svojim tovarišem izdeloval bombe po nalogu nekega voditelja narodno socialističnih napadalnih oddelkov. Krems, 6. jul. ž. Član Heimwchra Blomoscr, ki je bil ranjen pri nekem atentatu z bombo na oddelek Heimvvehra, je ponoči v bolnišnici izdihnil. Dunajsko Novo mesto, 6. jul. ž. V pretekli noči je zopet eksplodiral v bližini mesta peklenski slroj. Posebne škode ni bilo, popokalo je samo nekaj šip na poslopjih. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, mestoma padavine, nikake bistvene spremembe temperature. Prva posledica vzhodnega pakta: Vstop Rusije v Zvezo narodov Francija išče tesnejše zveze z Rusijo po podpisu vzhodnega sporazuma, za katerega si pripisujo Francija velike zasluge. Takojšnjih prak. tičnih rezultatov od Litvinovcga obiska pa zaenkrat še ne pričakujejo. Prijateljski pogodbi med obema državama se protivijo še stare sporne točke, in sicer predvojni dolgovi ter ruske želje o kreditih. Litvinov namerava po obisku Daladiera in Paul Boncuorja nadaljevati svoje potovanje na Dunaj. Pariški listi s simpatijami pišejo o obisku g. Litvinova v Parizu. Pod pritiskom razvoja dogodkov v Nemčiji pozdravlja celo francoski desničarski tisk Litvinova in hvali nastop Rusije, ki bo pripomogel k ureditvi mednarodnih razmer r.a evropskem vzhodu. »Francosko-sovjetsko prijateljstvo,« ugotavlja veliki večernik »Pariš Soir«, »ni več samo prazna beseda.« Podobno pišejo tudi drugi listi, ki se posebno vesele tega, da sta h konvenciji pristopili tudi Jugoslavija in Češkoslovaška. V francoskem interesu je, ugotavljajo ti listi, da stopi Mala antanta v prijateljske stike z Rusijo. Moskovski dopisnik »Tempsa« poroča, da so v Moskvi zelo zadovoljni s podpisom konvencije. Dopisnik dodaja: Podčrtati moramo tudi pomen zbližanja mod Sovjetsko Rusijo in Romunijo ter državami Malo antante. Podpis tega važnega diplomatskega ak(a po sovjetski Uniji, Jugoslaviji in Romuniji ni neznaten in nepomemben dogodek. Pariz, 6. julija, tg. Obisk Litvinova v Parizu j Ta gesta znan,„nj0 pregrupacije držav, ki sc tmiA tu L- niču ii iwtlitieni Lroizi U nt '/.nln VflTpn __i_______ ___x • _ S« lr-i »klinntA _ Pariz, 6. julija. AA. Predsednik vlade Daladier je dopoldne sprejel e Litvinova in obenem z njim poslanika Dovgalevskega. Razgovor je trajal od 9.45 do 10.30. Pri tem so trije državniki ugotovili, da se njhova stališča v mnogih točikah skladajo. Zunanji minister Paul Boncour je Litvinovu čestital za zasluge, ki si jih je pridobil pri sklenitvi sporazuma o določitvi napadalca. Pariz, 6. julija. V zvezi z napovedjo sestanka med ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvi-novom in francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem ter zunanjim ministrom Paul Bcmco-urjem se širijo glasovi, da so se na tem sestanku menili o možnosti, da bi Rusija stopila v Zvezo narodov. Dejansko se Sovjetska Rusija udeležuje že vseh mednarodnih zborovanj na zapadu in ludi takšnih, ki se vršijo pod okriljem Zveze narodov. Pristop Rusije k Zvezi bi bila prav za prav samo še formalnost, s katero naj hi Sovjeti še priznali Zvezo. Vprašanje naj bi sc rešilo na ta način, da bi Zveza narodov povabila Sovjetsko Rusijo, naj pristopi v ženevsko organizacijo. V tem primeru bi bilo Rusiji odkazano v Svetu Zveze stalno mesto, ki ga je izpraznila Japonska. Francija spoznava v Rusiji svojega najboljšega zaveznika smatrajo tukajšnji politični krogi kot zelo važen dogodek. Francija se zelo trudi, da bi stopila v še tesnejše stike z Rusijo, kar je posebno važno čiti, da poleg fašistične plemenske ideologije ne sme biti nobene druge in da mora vsaka nemška duša skozi šolo Hitlerjeve ideologije. Pa tudi konfe«ionnlno katoliško šolstvo je Hitler pripravljen pod nekaterimi pridržki priznati po vsem rajhu. Zato je popolnoma razumljivo, da Vatikan Hitlerjevih predlogov a limine ni odklonil, am-pnk da se z njim o njih pogaja. Od 30 točk Hitlerjevega konkordatskega predloga je ostalo baje še šest točk, o katerih se obe strnnki šc nista zedinili. Ako bo Hitler priznal katoliški nkciji vso potrebno svobodo, tako da bodo nemški katoličani odslej razvijali svojo katoliško kulturno akcijo pod neposredno odgovornostjo škofov in ako bo znsigurnl katoliški mladini katoliško vzgojo tako v cerkvi kakor v mladinskih organizacijah javnega državnega življenja, poleni ni za Cerkev nobene ovire več. da ne bi sklenila konkordata. ki bi z vso državno močjo ščitil njene večne prnvice. Ako ps Hitler tega ne bi hotel, ali zaradi ovir v svoji stranki sami, v kateri se krepi usodni vpliv ekstremnih ele- mentov, ne mogel, potem bo pač moral vzeti nase posledico kulturnega boja s Cerkvijo samo, proti kateremu bj bil kulturni boj, ki se je vršil pod železnim kanclerjem Bismarckom, pravn igrača. Hitler, ki je že s svojo ponudbo Rimu priznal, da poleg njegove države obstoja Cerkev, ki izvaja svoje pravice neposredno od Boga, jc pa tudi toliko lojalna, da poleg sebe priznava držnvo in zahteva od vernikov, da se ji v vesti pokoravajo — Hitler, ki je moral poleg svojega totalitarnega božansko maliko-vnnega režima pripoznnti večni duhovni režim Cerkve, bo imel jako težko stališče, če se bo spustil v boj s Cerkvijo, ki obstoja nad vsemi državami in nad vsemi narodi in se že dvatisoč let uveljavlja kot neodvisen človeško-božan-stveni organizem, ki kljubuje vsem viharjem. Vsak svobodomiseln in kulturen človek pn bo moral v tej borbi stali nn strani Cerkve, ki sedaj v Nemčiji brani pravice svobodnega človek« vesti i" demokracije tako. kiikor iih brnni povsod drugod nn svetu proti vsakemu nekulturnemu samovoljstvu. polagoma vrši v Evropi in ki zbližuje tiste države, katere so za status quo. »Intransigeant« pravi: Francija ne more biti nebrižna, glede ureditve in pomiritve vzhodne Evrope. Hitlerjevska politika je odtrgala od Nemčije vse tiste države, ki so po svetovni vojni kazale voljo, da se Berlinu približajo. V tem pogledu sta posebno pomembna obiska gg. Litvinova in Tevčika Ruždi-beja v Parizu. Pakt veže četrtino milHarde ljudi Bukarešto, 6. julija. AA. Predsednik poljske vlade Jedrzejevvica, ki se mudi v Bukaresli, je dal izjavo glede na sklenitev pakta o definiciji napadalca. Dejal je, da se je prvič zgodilo, da je sklenila pakt skupina sosednjih držav, ki šteje četrt milijarde ljudi, ki so vse med seboj povezane s harmoničnim, jasnim in nedvounim sistemom; ta pakt pa ne omejuje teh držav pri njihovih ostalih mednarodnih obvzenostih in tudi ne prizadeva interesov ostalih držav. Edino, kar manjka, da bi bil ta sistem popoln, je končal poljski premier, je uvedba arbitraže. Zagrebška vremenska napovedi Pretežno oblačna, u oh talno in hladno. „Prager Presne" t Pakt nova etapa v zgodovini Evrope Pomirjenje v Trbovljah Praga, 6. jul. tg. O londonski konvenciji med Rusijo in Malo zvezo piše »Prager Presse«, da po-neni razbremenitev Male zveze, kajti sedaj je izginil pritisk, ki ga je otvorilo stalno odprto bosarali-sko vprašanje. Formulacija pakta o nenapadanju je laka, da besarabsko vprašanje ne more postati sporna točka. V pogodbi se pripadnost Besarabijo k Ro- Konkordat pred zaključkom? muniji de facto priznava in na ta način izgine eden najvažnejših vzrokov za konflikte v vzhodni Evropi. Na vsak način pa pomeni ta konvencija mod Rusijo in Malo zvezo novo etapo v zgodovini Evrope. Na koncu namigava list, da ta konvencija no bo malega značaja za ureditev nadaljnjih odnošajev med Rusijo in Malo zvezo. . • v « Zapihliala je milejša Lentrum se fe razsel sapa - za ohranitev katoliškega tiska Rim, 6. jul. tg. Pogajanja za konkordat med nomško vlado in sveto stolico so se danes zopet nadaljevala. Tičejo se pa sedaj le še vprašanj redak-cionelne narave. Pogajanja tečejo gladko. Mislijo, da bo konkordat končnoveljavno sklenjen v nekaj dneh. Pariz, 6. jul. AA. Iz Berlina poročajo: Centrum je izdal komunike, v katerem pravi, da je v popolnem sporazumu s Hitlerjem sklenil, da se razide. Zastopniki centra v lokalnih zastopstvih in r parlamentu imajo popolnoma svobodne roke, da se ali •dpovedo mandatom ali pa da vstopijo v nacionalno socialistično frakcijo. Vse kaže, da bo le prav malo »entrumaških poslaneev hotelo obdržati mandat. Brfining n. pr. je odločen nanj resignirati. Kakor govore, bodo le maloštevilni poslanci centrumove Vonsarvativne struje prestopili k nacionalnemu socializmu. Katoliškim mladinskim društvom se vrne premoženje Borlin, 6. jul. AA. Pruska vlada je odredila, da ie katoliškim društvom mladeničev vrnejo pred nekaj dnevi zaplenjena imetja. Bamberškiškot o važnosti katoliškega tiska Berlin, 6. jul. ž. Bamberški nadškof je pozval izdajatelje katoliških listov s posebnim pismom, naj njihov tisk takoj opusti vsako politično udejstvova-nje. »Katoliški listi,« piše nadškof, »so brez dvoma dolžni, da iskreno in odločno podpirajo narodno vlado pri njenem delu za obnovo Nemčije, gospodarsko in duhovno. V ostalem pa mora katoliški list z razširjenjem dnevnih novic vlivati v svoje bravce katoliškega duha in presojati dogodke človeškega življenja in vesoljne zgodovine s krščanskega vidika in v luči večnosti. Katoliški dnevni tisk je nujno potrebno in nenadomestljivo sredstvo pri dušnem skrbstvu današnjih časov in temu sredstvu se katoliška Cerkev ne more odpovedati za nobeno ceno. Vsi katoličani, predvsem škofje in duhovščina morajo smatrati za svojo dolžnost, da zagotovijo nadaljnji obstoj in razvoj katoliških dnevnikov. Tej dolžnosti se ne more odtegniti noben katoličan, ki se čuti združenega z življenjem vesoljne Cerkve.« — »Zaupam odločno,« zaključuje nadškof svoje pismo; »da se bodo zdaj, ko so izostale vse ovire politične narave, vsi krogi našega katoliškega ljudstva združili v prid katoliških listov naše nadškofije in da bodo te liste podpirali ter vzdrževali z vsemi silami s katoliškim pogledom v svet.« Angleški zunanji minister Simon: Nemčija popolnoma izolirana London, 6. jul. tg. Po debati o nomSki politiki r poslanski zbornici, v kateri so govorniki vseh strank ostro kritizirali Hitlerjev brezkulturni in antievropski režim, jo zunanji minister Simon izjavil, da so vse angleške simpatije na strani Avstrije. Pakt četvoriee dajo možnost podpirati Avstrijo in Dollfnssa. Francoski senat je po vesteh, ki jih je lobil iz Pariza, pripravljen pristati na pakt četvoriee, tako da bo ta še ta mesec podpisan. O položaju v Nemčiji je izjavil zunanji minister, da je vznemirjenje o tamošnji situaciji v splošnem in posebno o situaciji nekaterih manjšin resničen izraz reakcijo angleškega ljudstva, ne pa ozlcosrčna kritika. Zadnji dogodki v Nemčiji so mnogo pripomogli k temu, da »o se angleške simpatije za Nemčijo izgubile. Aretacije se nadaljujejo Berlin, 6. jul.' tg. V Mflnchonu je bil danes aretiran bivši bavarski prosvetni minister dr. Golden-berger, ki je bil član bavarske ljudske stranke. Odvedli so ga v zapore v Stageheimu. Vzrok aretacije še ni znan. Istočasno je bil aretiran bivši bavarski notranji minister dr. Schvvejier. Poslal je namreč bivšemu bavarskemu ministrskemu predsedniku dr. Heldu pismo, v katerem se po izjavah politične policije izraža na nečuven način o državni vladi in o današnjih dogodkih v Nemčiji. Pri aretaciji je >na nesramen način« žalil državnega.,kanclerja. Schvvever bo prišel pred sodišče. Brezprimeren gospodarski eksperiment: Roosevelt bo uvedel blagovni fl g Popolna gospodarska avtarkija Amerihe dOICIr • Zlato v palicah! Washington, 6. julija, tg. Roosevelt ima v načrtu brezprimeren eksperiment za gospodarsko sanacijo Združenih držav. Prejšnji široki ekonom hoče sedaj opustiti vse gospodarske odnošaje z ostalim svetom ter ustanoviti gospodarsko popolnoma izolirano državo. Washington niti ne skuša, da bi odvračal ml sebe očitek, da je Amerika kriva londonskega debakln. V načrtu je uvedba indeksa ali blagovnega dolarja, čigar kupna moč bi se diktirala sorazmerno indeksu blagovnih cen. Na ta način se lio torej valuta stabilizirala s cenami blaga. Zn kritje indeksnega dolarja bi služilo zlato in srebro, pri tem zlato nc več v obliki denarja, temveč te-tavrirano v palicah. Indeksni dolar bo zasidran r cenah iz 1. 1924—1925. Ta proces lahko traja reč mesecev. Šele potem bi se lahko polagoma vršila eksterna stabilizacija dolarja. »Zlatemu bloku«, to je državam z zlato valuto bo sedaj ostala alternativa, slediti ameriškemu primern. Po teoriji Američanov bi sc morali devizni kurzi medsebojno avtomatično stabilizirati, če bi vse dežele prilagojevale svojo valuto mednarodnemu indeksu ccn. Toliko časa, dokler ni možna mednarodna valutna reforma radi odpora zlatega bloka, hoče Washing-ton zasledovati brezobzirno gospodarsko politiko v prid ameriški ekonomiji. Predsednik je itak že dobil pooblastilo, da zviša carinske tarife tam. kjer domača industrija radi neugodnih produkcijskih pogojev ne more konkurirati /, inozemskim blagom. Že včeraj je državni depnrtement napovedal, da bo Amerika odpovedala mednarodno konvencijo proti trgovinskim oviram iz 1. 1927. Konferenca počasi umira I^ondon, 6. julija. AA. Prcdsedništvo konferenco jc sklenilo, da sc bo konferenca nadaljevala, toda države z zlatim standardom se no bodo več udeleževale razprav v nekaterih monetarnih komisijah. Z ljubljanskega magistrata Osebne spremembe | Pri mestnem magistratu so se s 5. julijem letos izvršile začasno sledeče premestitve: Mestni višji svetnik dr. Riko Fux prevzame vodstvo mestnega gospodarskega urada. Mestni arhivar Vlndislav Fabjančič prevzame mesto predsedstvenega tajnika. Pogodbeni uradnik Alojzij Slanovec, dosedanji časopisni referent, prevzame vodstvo mestnega arhiva in knjižnice. Na novo se ustanovi personalni pododdelek 1/8, v katerem se združijo vse personalne zadeve mestnih uslužbencev ter vse zadeve mestnega delavstva. Temu pododdelku sc podredi mestna de-,avska zavarovalnica. Pododdelek bo takoj izdelal pravilnik za redno poslovanje. Razen tega se temu addelku dodeli mestni koncoptni prakttkant Andrej Graselli. Vodstvo personalnega oddelka prevzame ma- gistratni ravnatelj Franc Jančigaj. Mestna pisarniška oficialka Angela Pristov se dodeli magistrat-nemu predsedstvu. Mestna pisarniška praktikan-tinja Bojana Prosenc se dodeli mestnemu gospo-iarskemu uradu. Dncvničar Franjo Frfihlich se prenesti od vojaškega urada k obrtnemu oddelku. Nadurno delo pri ljubljanski občini Mestna občinska uprava je sklenila sledeče: t. Vprašanje nadur nočnega in nedeljskega dela je za pragmatično uslužbenstvo urejeno « pragmatiko ter se mora najstrožje po teh določbah ravnali. Vsi ostali sklepi ali predpisi so z uveljavljenjcm prag-matike razveljavljeni, v kolikor ne bo občinska uprava sklenila drugače. 2, Delavcem v turnusti ne pritičejo nobene nagrade ne ponoči in nc ob nedeljah in praznikih. Sklep velja za vsa mestna podjetja in urade, ki so bili vsi obveščeni, in stopi v veljavo s 1. julijem letos. Tako personalno-prav-ni odsek kakor tudi občinska uprava odklanjata vsako odgovornost za izplačevanje nadurnega dela in za izdatke, kateri niso v skladu s pragmatiko, z zakonom ali z delavskim redom. Po zakonu o državnem računovodstvu so za vsa izplačila odgovorni posamezni šefi in pravni odbor, zlasti napram mestni kontroli. Na ta način privarčevano vsoto sc bo morala uporabiti za namestitev novih moči, da se izvedejo razna zasilna ali potrebna dela. Mestni uradi morajo izdelati točen program za ta dela ter pri tem uvaževati brezposelne ročne in duševne delavce. Trbovlje, 6. julija. Današnji dan je v Trbovljah potekel mirno. Davi so zaposleni rudarji delali. Že v torek zjutraj so se umaknile izpred rovov ženske straže. Čeprav delavstvo ve, da je samo ta teden tako srečen, da bodo mogli delati štiri šihte in da bodo prihodnji teden delali zopet samo tri, vendar so ljudje še kar zadovoljni, saj pomeni v tej nepopisni, globoki revščini, ki vlada v Trbovljah, teh 30 do 40 Din več. dohodka trenutno že zboljšanje. Najbolj pa je delavstvo zadovoljno z obljubo TPD, da se bo poslej delo pravično razdeljevalo. Saj je ravno nepravična razdelitev dela povzročila največ slabe krvi med prebivalstvom in dala rudarskim ženam tudi neposreden povod za dogodke zadnjih dni, zlasti pa za včerajšnje. Včeraj ob treh popoldne je bil napovedan na Vodah shod rudarskih žena. Oblasti, ki so že včeraj uvedle za Trbovlje posebne odredbe, kakor smo že poročali, so prepovedale tudi ta shod. Žene po večini za to prepoved niso vedele in tako je prišlo do mučnih dogodkov, Na shod so bile namenjene tudi rudarske žene iz Zagorja in iz Hrastnika, toda po večini niso mogle priti. Shod je bil napovedan na Vodah. Tako je prišlo, da so se ob dohodih na kraj shoda pričele zbirati množice žena in deloma tudi otrok — nekatere matere so imele malčke v naročjih — vendar pa na shod niso mogle. Položaj v Trbovljah je sedaj tak: iz oči slehernega je možno prečitati jasen in nedvoumen jezik, ki ga piše vanje lakota. Žene imajo čela nagubana od samih skrbi. In kar je najbolj čudno: med tisoči otrok ni niti enega, ki bi tujcu stegnil nasproti roko in te poprosil za miloščino. »Kaj imate za kosilo?« vprašaš slučajno prvo ženo, ki jo srečaš med hišami, »Eh, danes bo še nekam šlo: borovnice in salato.« Res je: borovnice, ki zore sedaj v hribih okoli Trbovelj, so sedaj »priboljšek« k hrani rudarskih družin. Zgodaj zjutraj se odpravljajo trume žena in otrok v hribe, proti večeru pa se vračajo s polnimi lonci tega črnega, drobnega, sicer sladkega, toda prav nič hranilnega sadu. In kaj bo šele, ko še borovnic ne bo? Salata, borovnice, črna kava, to je sedaj glavna hrana rudarskih družin. Pri očetu desetih otrok Pred eno tistih 18 velikih stanovanjskih hiš na Tereziji sedi skupina mož, rudarjev in upokojencev. Pogovarjajo se seveda o bedi in o včerajšnjih dogodkih na Vodah. Pristopim bližje in nagovorim močnega, širokoplečega moža, kako in kaj. Po prvi nezaupljivosti prične mož mirno pripovedovati — brez razburjenja, skoraj brez žolča v besedah, češ, saj so stvari že same kričeče —: »Na «geding» (to je na akordno delo) hodim v rudnik. Pri osemurnem delavniku zaslužim na dan povprečno 38 do 40 Din, največ kar sem zaslužil na osem ur dela, je bilo 41.78 Din. Da kljub napornemu akordnemu delu zaslužim tako malo, jc vzrok cena smodniku, ki ga moram sam plačati. Dober del zaslužka gre samo za smodnik. Podjetje je vzelo premije, vse se je znižalo, le cena smodniku je ostala ista. Na mesec delam 12 šihtov in bi torej zaslužil kakšnih 450 Din v najbolj ugodnem primeru na mesec, v slabem pa tudi 400 Din. Od tega pa je okoli 120 Din odtegljajev. Torej ne zaslužim čistega niti kovača na dani« »Koliko otrok imate?« Mož molče izvleče neki dokument in mi ga pokaže. Ostrmim: poleg njega in njegove žene je napisanih še deset imen. »Kaj? Deset otrok imate?« »Deseti« »Kako pa potem živite z osmimi, devetimi dinarji, kolikor povprečno zaslužite na dan zase in za svojo veliko družino?« »Kakor nanese. Včasih na pul, pa sedaj nikjer več nič ne dobim. Redno me hodijo terjat. Kje naj vzamem, ko ni nikjer nobenega dela?« Pregledam listek. Najstarejšemu otroku je 16 let, najmlajši pa se je rodil 26. junija letos, torej jc nedolžni otrok komaj deset dni star. Kako naj sestradana mati nahrani ubogega črvička? »Kaj boste imeli opoldne za kosilo?« »Danes bo salata in nekoliko fižola. Starejši fant je izprosil pri neki ženski nekaj pesti fižola, drugače še tega ne bi bilo.« Torej, da ima družina zdravega, močnega delavca skromno, najbolj skromno kosilce, je bilo treba poiskati v Trbovljah usmiljenega človeka, ki se je družine usmilil! »In kaj boste imeli zvečer?« »Žena ima še pest moke. Močnik bo!« Pest moke za večerjo 12 članske družine! Mož pokaže drugi listek: plačilni listek. V 14 dnevih je imel šest šihtov. Zaslužek je znašal 249 Din 83 par. Od tega so mu odbili: provizijska blagajna . , , , Din 55.25 bolniška blagajna.....Din 41.— Delavska zbornica . . , . , Din 3.— brezposelni fond . . , , , Din —.37 uprava krušne peči .... Din 2.28 razsvetljava........Din 8.80 najemnina........Din 8.— zadruga .........Din 2.— Odbitkov skupno Din 120.70 Ostanek 129.13 Din pa je šel tudi med odbitke. Toliko je namreč odtegnil konzum za živila. Mož denarja sploh nikoli ne vidi. Vsi njegovi plačilni listki so prečrtani, to se pravi, da na dan izplačila ne prejme prav ničesar. Kako se ta družina oblači in kako krije druge izdatke, je nepojmljiva uganka! Pred desetimi dnevi pa je bil v hiši porod! Delavci na tako zvanem »Herrenschichtu« zaslužijo po 38 Din dnevno, delajo pa po 11 do 12 šihtov na mesec. Odbitki so isti, kakor pri prej navedenem delavcu. Druge kategorije zaslužijo še manj. Povrh vsega pa se delavci s stalno dnino še boje, da bo TPD odpovedala pogodbo, ki določa to dnino in bo dinino še znižala! Pri župan« Vodušku Naš zastopnik je obiskal trboveljskega župana g. Voduška, da se informira o položaju. Župan g. Vodušek nam je izjavil: »V ponedeljek »mo bfli pri g. banu. Dosegli smo, kar je bilo razglašeno v mojem razglasu. S pomožno akcijo smo začeli že prej, še. preden so pričele ženske intervenirati. Banska uprava je že poprej stopila v stik z ministrstvom in ga obvestila o skrajno nepovoljnem položaju v Trbovljah. Uspeh je bil ta, da je že v ponedeljek prišel v Trbovlje ing. Porenta, da polnomočno pripravi vse, kar je potrebno za zgradbo ceste Marija Reka— Št. Pavel v Savinjski dolini. Ta cesta ne bo na področju trboveljske občine, temveč okrajnega odbora v Celju. Pri zgradbi ceste morajo biti zaposleni sami aktivni, to «e pravi zaposleni rudarji, sami družinski očetje. Vprašanje je, kako se bo dalo to tehnično izvesti, namreč ali bodo rudarji delali tri dni v Trbovljah v rudniku, tri dni pa na cesti, ali teden dni skupaj tu, teden dni pa tam. Finančno je to delo popolnoma zasigurano. Pri njem bo zaposlenih okoli 200 rudarjev. Iz debate na banovini sem razvidel, da bodo pri gradnji zasavske ceste Radeče—Litija, kolikor bo le mogoče, izmenjani dosedanji delavci, po večini mali kmetje, z brezposelnimi rudarji V po-štev pridejo v prvi vrsti brezposelni samci iz Zagorja, ki so bliže. Kar pa sta trboveljski cestni odbor in občina sklenila cestnih in drugih del, ta se bodo izvršila in bodo zaposleni seveda le do« mači rudarji- Vlada je sprevidela, da je treba za šihte dale-kosežnih načrtov in da se trboveljsko vprašanje ne da rešiti kar tako. Jutri pride v Trbovlje načelnik banskega socialnega oddelka, da prouči položaj in ugotovi najbolj pripraven način odpoUOct, zlasti prehrane otrok in prebtvalstra. Ljudstvo se je najbolj razburjalo zaradi krivično razdeljenih šihtov. Nekateri so namreč preveč praznovali, drugi pa delali polne šihte in celo nadšihte. Generalni ravnatelj TPD je sedaj obljubil, da se bo ta krivica odpravila.« Pri slovesu je g. župan dejal: »Prosim Vas za uslugo: Po Trbovljah kroži vest, da sem jaz zahteval orožniško ojačenje -v Trbovlje. Tega jaz nisem storil,« V Trbovlje pride komisija Za ponedeljek je v revirje napovedana posebna komisija. To je tista komisija, ki 6e je sestala po zadnjih redukcijah o veliki noči pri anketi na banski upravi. V komisiji so zastopniki banske uprave, rudarskega glavarstva, TPD, Delavske zbornice, rudarskih organizacij in drugih činiteljev. Komisija ima nalogo, da prouči statistični material in sicer v dveh smereh: da ugotovi, v koliko so bile upravičene pritožbe, da se zadnje redukcije niso izvršile zgolj po socialnih vidikih in so bili reducirani po večini družinski očetje, drugič pa, da ugotovi, v koliko bi ee dala sedanja kriza v revirjih omiliti. Komisija bo obiskala najprej Zagorje, zatem Trbovlje, Hrastnik, Laško in Rajhenburg. Dolar Pari«, 6. jul. AA. Ob 11,45 jo dolar notiral 18.87, fnnt pa 85.07. Anny Ondra se je poročila Berlin, 6. julija. AA. Danes dopoldne se jc poročil bivši svetovni boksaški prvak Maks Sclinie-ling s filmsko igralko Anny- Ondro. Belgrajske vesti Bolgrad, 6. julija. 1. V notranjem ministrstvu se pripravlja nov pravilnik za polaganje šoferskih izpitov. Belgrad, G. julija. 1. Odbor za proučevanje zakonskega predloga o agrarni reformi, je sklical sejo za 10. t, m. Na tej seji ao bo izdelalo poročilo o spremembah in dopolnitvah zakona o begluških posestvih v Bosni iu Hercegovini. Naročajte .Slovenca'! Hladni val po vsej vzhodni Evropi Bolgrad, 6. julija. 1. Po zadnjem deževju jc nastal sedaj v vzhodnih krajih našo države pravcati mraz. Ljudje hodijo sedaj po Belgradu sredi poletja, ko bi morala biti največja vročina, vsi v površnikih. Nagli padec temperature je v zvozi s hladnim valom, ki jo zajel vso vzhodno Evropo. Iz Romunijo poročajo, da je tamkaj zaradi nenadnega padca temperaturo v. okolici Sinaje v Karpatih pričelo snežiti. Občinske liste v moravski banovini Knjaževac, 6. julija. I. Tukajšnjo prvostopno sodišče jo danes potrdilo prve kandidatno liste za občinsko volitve v moravski banovini, in sicer listi ] Jugoslovanske narodne stranke v občinah Kraljevo selo in Trnovcc. Vladna odločba glede žganja Bolgrad, 0. julija. AA. Finančni minister jo na podlagi čl. 68 zakona o državni trošarini z dne 6. t. m. izdal tale odlok: Za žganje ee morajo smatrati samo tisti destilati sadja, vina in grozdja, ki izdelani ne vsebujejo več ko 35% alkohola. Destilati 7. več ko 35% alkohola plačajo državno trošarino kakor špirit. S tem odlokom se razveljavi odlok finančnega ministra iz 1. 1980. Na podlagi tega bo vsakdo, kdor od danes, t. j. G. t. m. izdeluje žganje z večjo jak ostjo kakor 35% alkohola, plačal nanj trošarino kakor na špirit. Ravnateljstva bodo o tem takoj obvestila vse organe finančne kontrolo na svojim področju in jim naložila, da bodo prekontroflrale vsak žganjski izdelek in strogo ravnale po leni odloku glede pobiranja trošarine. USA pošljejo v Belgrad poslanico Nov Vork. (S. julija. 1. Tukajšnje časopisje j poroča, da se bodo najbrž v ameriškem poslaništvu v Belgradu v najkrajšem Času izvršile spremembe. Za novega poslanika oziroma poslanico so omenja gosoa \v il I c o c k. J Radikalna socialna stranka dovoljena Bclgrad, 6. jul. Notranji minister Je na prošnjo gg. dr. Vojislava Janjiča, min. v pr., dr. Dragoslava Smiljaniča, zdravnika, inž. Miljutina Radojkoviča, dr. Vojislava Živkoviča, zdravnika in inž. dr. Veljka Nikoliča izdal dovoljenje za ustanovitev nove politične stranke pod imenom »radikalne socialne stranke«. Osebne vesti Belgrad, 6. jul. Po ukazu Nj. Vel. kralja je odlikovan z redom Belega orla 5. stopnje g. Gejza Brihta, tehnični inšpektor banske uprave savske banovine v Zagrebu v pokoju. Belgrad, 6. jul. Po ukazu Nj. Vel. kralja je premeščen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za kontrolorja postaje Maribor gl. kol. Frančišek T. Lovrenc, kontrolor in postajenačelnik v Polj-čanah. Odpovedan izletniški vlak V nedeljo, dne 9. julija t. L ne bo vozil izletniški vlak Ljubljana—Karlovec, ki odhaja iz Ljubljane ob 5,19 in prihaja v Karlovec. ob 10.26, in v obratni smeri iz Karlovca ob 16.53 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 22.16. Drobne vesti Hamburg, 6. jul. AA. Paroplovna družba Hamburg— Amerikn-Linie je sklenila, da pobija brezposelnost, preurediti štiri parnike Ballinove kategorije tnlto, dn bodo porabili manj sirovega olja. Berlin, 6. jul. AA. Princ Siks Burbonski, bra' bivše cesarice Zite, je prispel iz Bukarešte v Berlin. Kairo, 6. julija. AA. V Heluanu se je podrla liiša. Osem žensk je ubilo, 6 jih pa ranilo. Pariz, 6. julija, AA. Iz Berlina poročajo: V Bautznu na Snelisonskem je pri umetnem ognji razneslo železen rnožnar, težak 120 kg. Ubilo neko dekle in dva fanta, šest gledalcev pa ranilo Berlin, 6. julija. AA. Berlinsko sodišče je rb-sodilo na smrt štiri razbojnike, ki so napadli uslužbence avtobusnega podjetja, ki so vozili izkupiček dneva, ter enega izmeti njih ubili. Novomašnihi ljubljanske škofiie K jubilejnim slavnostim v Ljubljano V nedeljo, 2. julija so bili posvečeni naslednji gg. novomašniki (glej sliko) 1 vrsta, ki sedi od leve na desno: Blaj Franc, (nova maša v Domžalah 9. julija, govori dr. I. Ahčin, glavni urednik »Slovenca«), Jožef Oblak (nova maša 16. julija v Gladbecku, Nemčija), Joža Kunstelj (n. m. na Boh. Beli 9. julija, govori kaplan Miha Burja), Rudolf Mecilošek (n. m. v Zagorju 9. julija, govori prošt Cerin iz Novega mesta), Novak Franc (n. m. v Moravčah 9. julija, govori žpk. Osolnik), Anton Duhovnik (n. m. v Preski 9. julija, govori žpk. Fr. S. Finžgar); 2 vrsta, ki stoji: Žic Petar (senjska škofija, n. m. v Aleksandrovem 9. julija), Prešeren Jožef (n. m. v Šmihelu uri Novem mestu 16. julija, govori p. Krizostom Se- Dne 29. in 30. julija se bodo v Ljubljani zbrale velike množice katoliških Slovencev poleg mnogih cerkvenih dostojanstvenikov. Na 1900 letno proslavo našega odrešenja, ko bo ob tej priliki naš slovenski cerkveni knez in nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič pel svojo biserno sv. mašo na ljubljanskem Stadionu, bo prihitel tudi hrvatski metropolit in zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Po vseh slovenskih farah že marljivo delujejo pripravljalni odbori, da bo na teh slovesnostih zastopana vsaka slovenska župnija, vsaka občina. Da bodo slavnosti dobile še večji zunanji sijaj, primeren notranjemu veličanstvu jubileja, bodo poskrbele slikovite narodne noše iz vseh slovenskih krajev. Narodne noše bodo korakale na Stadion v okrilju svojih dekanij. V Stadionu bo nekaj veličastnega petje, katero organizira PZ. Doslej je priglašenih že 2000 pevcev. Glavni pripravljalni odbor je poskrbel, da bo vsak udeleženec dobil posebno legitimacijo in ličen znak, delo arh. Pengova, s katerim bo imel vstop na vse prireditve in pravico do polovične vožnje na železnici, katera je zaprošena. Posebni vlaki nam ■••i niso mogoči po vseh progah. Ti bodo vozili od Maribora, Metlike in Bohinja, in sicer z J/a popustom. Organizira pa jih »Putnik«. Za vse druge proae je zaprošena polovična vožnja. Iz krajev Jjubljanske okolice ter bližnjih krajev Dolenjske in Gorenjske pa se pripravljajo udeleženci, da se bodo pripeljali na vozeh in avtobusih. Kajpada jih bo na stotine, ki se bodo pripeljal' s kolesi. Ti slavnostni dnevi, ki bodo imeli vseskozi ver-sko-cerkveni značaj, bodo tedaj zbrali v Ljubljani deset tisoč vernih katoliških Slovencev. kovanič O. F. M.), Štular Filip (n. m. v Podbrezjah 9. julija, govori prof. Jakob Šolar), Jamnik Jože (n. m. v Mirni peči 9. julija, govori kaplan Smolič Jože), Jeglič Franc (n. m. v Podbrezjah 16. julija, govori dr. ValjavecJ.), Hrovat Ivan (n. m. v Žužemberku 9. julija, govori kaplan St. Šbrbe); 3 (zadnja) vrsta: Fink Ivan (n. m. v Šmihelu pri Novem mestu 9. julija, govori vseuč. prof. dr. J. Turk), Kunstelj Ignacij (n. m. na Vrhniki 16. julija, govori prevzv. g. škof dr. G. Rožman), Spiciarič Anton (senjska škofija), Defar Milan (krška škofija, n. m. v Višnji gori 23. julija, govori vseuč. prof. dr. J. Ujčič), Nikšiž Ivan (senjska škofija, n. m. v Zagrebu, dne 16. julija. Konferenca jugosl. katehetov v Zagrebu 3. dan Zagreb, 5. julija. Ker ima čtivo v življenju in v vzgoji mladine tako vplivno moč, je bilo zelo modro, da je priprav. odbor uvrstil med vprašanja, ki so se obravnavala na kongresu, tudi razpravo o »profani bele-tristiki v razmerju do verskega poučevanja«. (Ref. prof. dr. Gunčevič, Varaždin). Mladina se bavi s profanim slovstvom, ki je deloma obveaao v šoli, deloma pa dobi razno berivo v roke iz knjižnic ali potom nakupa ali na posodo. Kdo ne ve, kako pogubno in razdiralno moč ima knjiga, ki nravno ne ustreza zdravim vzgojnim načelom, ali pa je v opreki z razodeto božjo resnico in z nauki svete Cerkve. Referent je našteval dolžnosti, ki jih ima ka-tehet v tem važnem vprašanju. Ni dosti, da svari, uči, da kaže nevarnosti, tudi sam se mora poučiti o raznih delih, ki utegnejo priti miladini v roke. Za to, da vsebuje šolska knjižnica neoporečno čtivo, mora pa s katehetom vred skrbeti ves učiteljski zbor. Dobro je, če se mladina dopove, naj vselej vpraša, kadar ne ve, bili kazalo to ali ono knjigo čitati. Medsebojno zaupanje je za vzgojo velike važnosti. Pa tudi zidati je treba: opozarjati na priporočljive knjige. Seznam takih mladinskih knjig bi naredil veliko dobrega in zelo olajšal odgovorno deflo. Dokaj zanimivo in v versko-nravno vzgojo globoko posegajoče je bilo predavanje o verskih organizacijah, posebno o Marijinih kongregacijah med mladino. (Govornik prof. dr. Dragotin Hren.) Svet se danes loči v dva tabora, pa vleče tudi mlade ljudi za seboj. V tabor Kristusov jih vabi in v tajem obdrži za trajno najbolj Mar, kongrega-cija. Dopove naj se torej dijaištvu, da obveznost, ki jo sprejme v kongregaciji, prav za prav ni dosti večja, kakor jo ima vsak katoličan, ki hoče pošteno živeti. Evharistična sekcija naj mladega dijaka dovede do evharističnega življenja, pa bo rešen. V srednjih šolah naj ima kongregacija tudi cirilometodijsko sekcijo. — Predavatelj je mnenja, da je najbolj primerno, da je katehet sam obenem tudi voditelj kongregacije. Sporeino s tem predavanjem je katehet Fra-njo Babič dobro in premišljeno ocenil športne in prosvetne mladinske organizacije. Jasne pojme moramo imeti tudi o tem modernem gibanju med mladci, da ga katehet ne bo brez potrebe zavračal. Šport in podobne telesne vežbe, ki se jih mlad človek poslužuje v pravi meri, o pravem času in v zdravem okolišu, da si utrdi zdravje in telesne moči, bo vsakdo odobraval. »Abusus« pretiravanja je opasno. Mladino je treba utrditi telesno, a duševno še bolj. Šport in telesno kulturo je treba spraviti v pravi tok, da bo mladini na korist. Fanatizem in strastnost je pa nesreča. Posledice so: sirovost, preziranje Gospodovih dni, onečaščevanje nedelj, prevzetnost, nevarno pohajanje z drugim spolom po hribih, v noči, nedostojnost pri kopanju itd. Velik in junaški je le-ta, ki zmaga samega iin se zn azatajevati. »Solus animae suprema lex estol« — Nadvse bodi skrb za dušo! —To je klic škofov, zbranih v Fuldi leta 1931. Katehet naj vcepi mladini pojme o poduhov-ljenem športu — tudi v katehezi. Šport je treba krotUL oplemenititil zadnji referat, ki je bil poverjen predsedniku, prof. dr. J. Oberškemu, je dal navzočim priliko, da so obrazložili razne težnje predvsem glede ne-popolnjenih katehetskih mest. Več je bilo razredov na srednjih šolah, ki so bili docela brez vsakega cerkvenega pouka. Nekaterim katehetom se je zanikala pravica do naipredovanja, češ, da niso v staležu uradnikov navedeni. Dt. Oberški je prečital primerne resolucije glede nameščanja, premeščanja veroučiteljev, glede izpitov za katehete. Resolucije se izroče načelstvu škofovskih konferenc. Zadnja resolucija, ki je bila odutševljeno »prejeta, se glasi: Katehetje stoje kot čvrsta in edinstvena falanga v trajni zvestobi in v ljubezni vdani svojemu episkopatu ter vrhovni glavi Cerkve — svetemu očetu. Ob sklepu konference je prišel v dvorano tudi bivši katehet Pavlič, ki je pozdravy zbor imenom jugoslovanske narodne stranke ter pristavil, naj se gg. katehetje, kadarkoli potrebujejo v svojih zadevah kakšne pomoči, kar nanj obrnejo, pa bo posredoval pri ministrstvih v Belgradu. Hrvatski gospodje so takoj reagirali s pripombo: Na naših konferencah ni politike — m intervencij ne potrebujemo. Naj »e dela vo zakonu. 20 letnica prve slovenske mature se je praznovala v zavodu sv. Stanislava na dan sv. Cirila in Metoda 5. t. m. K proslavi, katere se je udeležilo 18 bivših maturantov, je dal izreden sijaj prevzviišeni nadškof dr. A. B. Jeglič s svojo udeležbo. Na predvečer mu je zbor orga-nistov (80 pevcev) napravil s krasno podoknico izredno iznuaadenje. Pravtako je isti zbor prepeval pri službi božji, katero je daroval prevzvišeni gosp. nadškof ob 10 dopoldne v zavodski kapeli ob številni asistenci domače duhovščine. Kaj hitro je mineval pogovor med bivšimi gojenci, med predstojniki in med nadškofom. Prevzvišeni se je zanimal za slehernega bivšega maturanta, ki sedaj kot zreli možje delujejo v tem ali onem poklicu. Izmed 30 maturantov so umrli le trije. Trije živijo v zasedenem ozemlju in se niso mogli udeležiti slove"-losti osebno, temveč so poslali pismene pozdrave, kateri so se prečitali med obedom. Pre- vzvišenega je pozdravil v imenu zavoda msgr. ravnatelj Koritnik, v imenu bivših maturantov dr. Ciril Potoanik. Ginjen se je visoki vladika spominjal dela za zavod in obilo božjega blagoslova, katerega mu je Bog dodelil ravno s tem najlepšim spominkom, ki ga je postavil slovenskemu narodu. Visoki vladika je kljub svojim letom živahen, svež, spominja se še skoro slehernega gojenca. Ravnatelj J. Barle se je v imenu maturantov spomnil svojih profesorjev in prefektov. Vrli gosp. svetnik Markež kot ekonom je lepo dekoriral veliko obed-nico z zelenjem, v sredini pa z veliko sliko nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je delo pokojnega profesorja risanja Porenta. Za izredno prijazen sprejem in gostoljubnost se mu bivši maturanti tem potom iskreno zahvaljujejo. Med maturanti je bil tudi njihov razrednik svetnik dr. Knific, dalje profesorji in prefekti. Ni čuda, da je v tako prijazni družbi kaj hitro minul popoldrte. Tudi 25 letnica prve slovenske mature se bo praznovala zopet v zavodu sv. Stanislava. Brzojavno je pozdravil maturante bivši ravnatelj zavoda sedanji škof dr. Gni-dovec. Cerkvena tatica v pasti Pred razhodom se je sprožila še misel (dr. Dokler), naj si vsi katehetje prizadevajo, da širijo med mladino cirilmetodijsko idejo. Katoliški epi-skopat se naprosi, najj izposluje, da se bo praznik sv. Cirila in Metoda nastavil med šolskim letom. Sprejeto kot resolucija. Enako radostno so pozdravili zborovalci tudi redlog prof. J. Bogoviča, da se naj konference atehetov sklicujejo vsako leto, ko je toliko nujnih zadev, ki se je treba o njih skupno porazgo-voriti. Po zaključnih zahvalnih besedah č. predsednika kanonika Mirta, ki je svetoval, naj 6e referati, ki so bili res tehtni in globoki, natisnejo v posebni brošuri, so se zborovalci — prepojeni z novim idealizmom — podali v cerkev sv. Cirila in Metodija, kjer je imel biskup dT. Njaradi slovesno sveto mašo po istočnem obredu. Spremembe v žel, službi Premeščeni so: Uradniki VIII. položajne skupine: Belihar Jože, strojevodja, iz stroj, stanice Tržič v kurilnico Ljubljana gl. kol., Hribal Frančišek, pram. urad nitk, iz Laškega v Kranj, Lengar Franc, prom. uradnik iz Kranja v Maribor gl. koL, Škerjanc Ivan, prom. uradnik iz Maribora gl. kol. za šefa postaje Ponikva, Lipovšek Frančišek, šef postaje Ponikva za šefa postaje Poljčane, Zitter-scblager Rudolf, prom. uradnik, iz Brežic v Bistri-co-Bohinjsiko jezero; IX. položajne skupine: Dolenc Jožef, prom. uradnik, iz Videm-Krškega v Poljčane, Levičnik Frančišek, admin. uradnik, iz Ljubljane gl. kol. na Jesenice, Vilhar Matilda, računska uradn., iz Ljubljane gl. kol. v Novo mesto, Crnkovič Julij, nadzornik proge, iz Grosupelj v Kočevje, sekcije Ljubljana gor. dol. proga; X. položajne skupine: Vrbinc Frančišek, pom. nadzornik proge, iz Rogatca, prog ovne sekcije Celje v Grosuplje, progovne sekcije Ljubljana gor. dol. proga; uradniški pripravniki: Jošt Boris, iz Koto-ribe v Videm-Krško, Šetina Frančišek, iz Vuzenice-Mute v Šmartno ob Palki, Gregorc Miroslav, iz Škofljice v Ormož, Gojnič Dobroslnv, iz Videm-Krškega v Medvode. Zvaničnika L kategorije: Verderber Rudolf, brzojavec, iz Celja v Velenje, Goltez Karel, predkurjač, iz stroj, stanice Tržič v kurilnico Ljubljana gl. kol. Zvaničniki II. kategorije: Gergič Alojzij, kretnik, iz Ponikve v Hoče, Kešar Lavren-cij, kretnik, iz Rogatca v Ponikvo, Sušnik Frančišek, kurjač, iz stroj, stanice Tržič v kurilnico Ljubljana gl. kol., Turkovič Mihael, desetar, od progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Ptuj, Kenda Lavrencij, desetar, od progovne sekcije Ljubljana gl. proga, k progovni sekciji Maribor kor. proga, Kramar Anton, deseitar, od progovne sekcije Novo mesto k progovni sekciji Zidani mo9t, Guimzej Mihael, desetar, od progovne sekcije Maribor gl proga k progovni sekciji Maribor kor. proga, Vaupotič Mihael, desetar, od progovne sekcije Ptuj k progovni sekciji Maribor gl. proga, Škerbec Franc, desetar, od progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Ljubljana gl. proga, Gorjanc Anton, desetar, od progovne sekcije Novo mesto, k progovni sekciji Ljubljana gor. dol. proga. Upokojen je uradnik VIII. položajne skupine: Jug Vinko v Novem mestu. Postavljen je za prometnega uradnika v IX. položajni skupini: Delkin Daniel na postajo Zalog. Izpit za prehod v glavno položajno skupino so položili: ii administrativne stroke uradnika VIII. polož. skupine: Šifrer Štefan, Zidani most; Štrukelj Josip, prog. sekcija Celje. Iz računsko-financ,-ekonomske stroke: uradniki VIII. polož. skupine: Vorbach Jos., prog. sekcija Celje; Poljak Lovrene, kurilnica Ljubljana gl. kol.; Fertin Frančišek, kurilnica, Ljubljana; Prof! Ana, kurilnica, Ljubljana gor. kol.; Roth Bogomil, gradbeni odd. direkcije. Iz prometu« stroke: uradnik VII. polož. skupine: Praunseis Karel, Laško; VIII. položajne skupine: Verhovšek Adalbert, Maribor kor. kolodv.; Pirš Jožef, Ljubljana gl. kol.; Bernot Friderik, Jesenice; Erker Ludovik, Grobelno; Lipovšek Ivan, Maribor kor. kol.; Medic Franc, Rogaška Slatina; Senekovič Feliks, Pragerako; Schneider Jožef, Ča-kovec; Soršak Vladimir, Prevalje; Vrečko Anton, Celje; IX. polož. skupine: Perkavec Albin, Ljubljana gl. kol. Iz komercialne stroke: uradnik VI. polož. skupine Gorše Franc, prom. komerc. odele-nje direkcije; VIII. polož. skupine: Gerl Frančišek, Rakek; Fabiani Henrik, Prevalje; Hren Viktor, prom, komerc odelenje direkcije. Iz grad-bmio-trhnične stroke: uradnik VIII. polož. skupine: Janovskv Ivan, gradbeno odelenje direkcije; 1 LX. polož. skupine: Trček Ludovik, gradbeno ode- Ribnica, 5. julija. Že dalje časa se je v Ribnici opažalo, da s cerkvenimi nabiralniki ni vse v redu. Enkrat je bilo pri kipu Male Terezike vlomljeno, dvakrat pa pri drugi kameniti puščici odlomljena ključavnica. Puščice pri Materi božji in pri sv. Antonu so bile v redu zaklenjene, vendar z malo vsebino. Izginjal je tudi zaznamovan denar, tako da o tatvini ni bilo nikakega dvoma. Nikoli pa ni bil pobran ves denar, aimpatk je bilo vedno nekaj puščenega, da bi se tatvina ne mogla tako lahko opaziti. Kljub skrbni pažnji vendar ni bilo mogoče zalotiti tatu. V petek, 30. junija pa je bil ukraden pri obhajilni mizi prt. Tedaj pa so začeli zdržema stražiti, tako da so se skriti stražniki vrstili uro za uro, ker se je tatvina vršila vedno le po dnevi. Družba stražnikov in stražnic se je zavzela, da ji mora priti tat v roke. V torek, 4. t. m. je stražil akademik Matej Mohorič. brat tukajšnjega organista. Komaj straži četrt ure — stražniki so se menjavali vsako uro — že pride v cerkev "osposko oblečena ženska. Najprej spusti v pušči% Matere božje dar, potem pa se skrbno ozre po cerkvi. Nikogar 1 Brž k sv. Antonu, odpre puščico in pobere. Stražnik s kora vidi. Po tihem doli. Ženska še pobožno moli pred svetim Antonom, čigar puščico je v tem že zaklenila in tudi topot pustila v nji nekaj drobiža. V hipu jo pograbi stražnikova roka. Hajdi v župnišče! Tam prizina, da je ukradla 32 Din, izroči denar in ključ. Nekaj drobiža ji je odletelo iz rok, ko jo je prijela krepka stražnikova roka, 13 Din in en ključ je spotoma vrgla v travo, pa se je drugi dan našlo. Ne pomaga nič. Orožnik jo odvede na postajo. V aktovki ima še 10 ključev, torej skupaj 12 ključev različne vrste, iz žice napravljen vitrih, limanico za pobiranje novcev, iz bele konten i ne narejen mošnjiček, ki ga je spuščala v puščice in z njim vlekla novce ven. Zraven seveda tudi rožni venec, na katerega je v cerkvi pogosto molila Ljudje so io večkrat videli, da je hodila po trgu ali pa v cerkvi molila, zato nihče ni slutil, da je drzna tatica. Doslej je priznala, da je kradla v župnijski cerkvi šestkrat Ker je imela za Ribnico odbrana v žepu dva ključa, s katerima je odklepala tri puščice, je gotovo, da je ostalih 10 rabila drugod. Preiskava bo gotovo dognala še druga dejanja zvite ptičke. Pravi, da je Ravnihar Ivana, šivilja iz Ljubljane, Verovškova ul. 66, stara 41 let, doma iz Suhe pri Škofji Loiki. Preden so jo odvedli v zapor, je še lepo prosila, naj to ne pride v »cajtenge«. Videti je, da je kradla po cerkvah kar obrtoma, dokler kljub svoji zvitosti ni padla v past. Pravi, da je bila iz Ribnice namenjena v Dolenjo vas, da obišče svojega sorodnika Gabrieliča. Ker tam ni nikakega Gabrieliča, je bržkone kanila obiskati cerkev svetega Roka, pa jo je prezgodaj zalotila pravična roka. Se ni konec kamniške pravde Ljubljana, 6. julija. Današnja, že četrta glavna razprava o kam niški krvavi svatbi še ni bila končana pred kazenskim sodnikom g. Koršičem. Bila je danes zelo napeta in zanimiva. O dve leti trajajočem procesu proti 6 obtožencem zaradi tepeža, med katerim je bil smrtnonevarno poškodovan mesar Peter Peternel, smo svoječasno že obširno poročali. Težišče vse razprave se je vrtelo okoli vprašanja, s kakšnim predmetom je bil pokojni Peternel udarjon v desno sence. Nastali ste dve verziji. Po eni je bil glavni obdolženec mesarski pomočnik Matevž Pogačar, ki naj bi bil vrgel proti Peternelu debel, robat kamen, pobran na cesti. Pogačar je res priznal, da je ta kamen vrgel proti skupini, ki je obdelavala Peternela. Druga verzija pa trdi, da je Peternela udaril z robom 11 kg težke klopi 67 letni posestnik Janez Urš,ič, po dom. Ti-nač, doma iz Gor, Stranj. Glavna, Pogačarja obremenjajoča priča, Ško-fic je danes trdil, da je bil Peternel zadet od kamna v desno sence. Priča Marija Zupan, ki je gledala tepež skozi okno svojega stanovanja, je povedala, da je videla, kako je nekdo stekel na cesto, pobral kamen, stekel nazaj in ga vrgel proti Peternelu, ki je omahnil. Pokojni Peternel, ki je bil po tepežu 13. avgusta 1931 prepeljan v ljubljansko bolnišnico, je vedno trdil: »Stari Tinač me je s klopjo!« To je povedal tudi sa«. inšpektorju dr. Juliju Polcu, ki mu je po tepežu nudil prvo zdravniško pomoč. Obramba je veliko važnost polagala na izpo-vedbo dr. Julija Polca in primarija dr. Blumauer-ja. Dr. P o 1 e c kot priča zaslišan je kratko izpovedal: »Rana na desnem sencu je bila 6 cm dolga. Izključujem, da bi bila poškodba od kamna. Rano je povzročila klop, ne kamen.« Primarrj dr. Blumauer je podal daljši, prav zanimiv ekspoze o posledicah raznih udarcev. Rana je bila storjena z ostrim, robatim predmetom in direktno. Izključil je prav tako, da bi rana izvirala od kamna, zlasti od osiega, ki mu je bil predložen kot corpias delicti. Državni tožilec dr. Fellacher je poudarjal, da je prav dr. Blumauer s svojim izvidom prinese! več luči v zagonetni tepež. Matevž Pogačar je s tem rešen od obtožbe zaradi uboja, toda udeležil se je tepeža. Verjetno je, da je Tinač Peternela udari! in povzročil njegovo smrt, ne more pa to trditi s 100% sigurnostjo, zato obtožuje vse udeležence le prestopka tepeža. Branilci dr. Treo, dr. Trampuž in dr. Fettich so zavzemali svoje po-voljno ali nepovoljno stališče napram izvidu dr. Blumauerja. Sodnik dr. Koršič je po 4 ure traiajoči razpravi razglasil, da bo sodbo objavil prihodnji četrtek ob 11 dopoldne. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje ter je bilo več interesiranih Kamničanov navzočih. lenje direkcije; Sepin Ivan, progov. sekcija, Ljubljana gl. proga: Potočnik Stanislav, gradbeno ode lenje direkcije. Iz kemično-gospodarsko-rudarsko stroke: uradnik VIII. polož. skupine: ing. Kuljiš Vinko, »trojno odelenje direkcija Angl. brodovje v Splita Split, 5. julija. Danes zjutraj je v našo luko priplula angleška admiralska ladja >Queen Elisabeth«. Kakor hitro se je ladja približala Splitu, je oddala 21 topovskih strelov v pozdrav. Pozdrav je vrnila naša baterija na Sustjepanu z enakim številom strelov. Takoj nato je odšel na angleško ladjo poročnik fregate Stipetič, nato pa poveljnik zrakoplovstva kapetan vojne ladje Valušnik, da obišče angleškega poveljnika. Kmaiu nato je vrnil obisk na vojni ladji »Zmaj« angleški admiral sir William Fisher, poveljnik angleškega sredozemskega brodovja. Ob 11 je angleški admiral službeno obiskal bana. Pri banu so se ob tem času zbrali mestni župan inž. Kargotič, poveljnik jadranske divizije general Radenkovič, zastopnik poveljnika mesta podpolkovnik Petrovič, podban Zdrav-koviČ in ravnatelj ravnateljstva morskega prometa Stipanovič. Pred bansko palačo je angleškemu admiralu izkazala vojaško čast četa vojakov, godba pa je zaigrala angleško himno. Admiral se je mudil na banovini četrt ure. Pozdravil ga je v imenu kraljevske vlade in banovine ban dr. Jablanovič, želeč Angležem prijetno bivanje v naših krajih. Admiral Fisher je v svojem odgovoru omenil, da je prvič na naši obali, da pa je od drugih admiralov slišal o lepoti naših krajev, zato upa, da se bodo tudi njegovi častniki dobro počutili v naši sredi. Angleški častniki bodo prirejali izlete v notranjost, posebno na Plitvička jezera, o katerih je admiral slišal, da so krasna. Ob 12 so ban in ostali odličniki vrnili admiralu obisk. Sprejela jih je častna četa, godba je pa zaigrala našo himno. Ko je ban odhajal, je bilo njemu v čast oddanih 17 topovskih strelov. S tem je bila končana službena ceremonija. »Queen Elisabeth« ostane v Splitu do 17. julija. Na ladji je 100 častnikov in 1234 mož posadke. Jutri bo priplula v našo luko jahta poveljnika angleškega sredozemskega brodovja »Brioni«, dne 27. štiri križarke in 9 rušilcev torpedovk, 28. t. m. pa pride bolniška ladja in pomožna ladja. Kranj Zaključni izpiti na drž. tekstilni šoli. — V prvem letniku drž. tekstilne šole v Kranju, ki je štel 26 učencev, so izdelali odlično 4 učenci, prav prav dobro 6, dobro pa 8 učencev. Popravljalni izpit ima 7 učencev, 1 ni izdelal, izstopila sla med letom dva, eden je pa bil izključen za dobo enega leta. V drugem letniku je bilo 13 učencev in so razred vsi izdelali. Pismeni završni izpit so delali 16. in 17. junija, ustmenega pa 19., 20. in 21 junija. Završni izpit sta napravila Orešič Franc in Prebil Bruno z odličnim uspehom; Kompare Viktor, Marenče Stanko, Mertelj Emil, Rutar Edvin, Tadel Anton in Vogler Leon s prav dobrim uspehom; Berlič Jože, Dacar Peter, Mikič Kamilo, Ocepek Janez in Vreš Jožica 7. dobrim uspehom. — Za izpopolnitev izobrazbe tekstilnih delavcev v njih stroki, za pripravnike, ki nameravajo poslati redni učenci tekstilne šole, in tudi za drugo interesente prireja šola večerne tečaje s prav obširnim programom učne snovi. Ti večerni tečaji so zelo dobro obiskani (letos 42 obiskovalcev). Praktičnega tečaja iz ročnega in mehaničnega tkalstva se je letos udeleževalo 24 brezposelnih delavcev in delavk. Ta tečaj ima namen olajšati jim vstop v tekstilna podjetja. Ljubljanske vesti t Slabo leto za kopalce Pred desetimi leli je bilo slično hladno in deževno vreme kakor letos. Takrat je bila izredno slaba kopalna sezona in prav taka je letos. Koma) iobra 2 dni so uživali kopalci na prostem vse do-orote svežega in čistega zraka ter se hladili v valovih Save in Ljubljanice, odnosno po drugih prostih kopališčih. Včerajšnje hladno« vreme pa je naval na prosta kopališča zelo omejilo. Sava je letos izredno mrzla. Trenirani kopalci, ki so se vso zimo kopali na prostem, sami pripovedujejo, da je sedaj Sava nevarnejša za zdravje kot ob najhujšem zimskem mrazu. Sava je tako mrzla, da ni mogoče v njej vzdržati več kot le par minut. Zimski čas je bil ugodnejši, prav tako tudi prvi pomladanski dnevi za trenirane kopalce. Včeraj je bilo nenavadno hladno in deloma oblačno ?remc. Jutranja temperatura je znašala +16 C, Mariborske vesti: Zastoj na nepremičninskem trgu opoldanska pa komaj + 20 C. Barometer je sicer kazal 763 m/m, toda je zelo nezanesljiv. Nestalno vreme sili poljedelce, da hite z vsemi močmi pospravljati pokošeno mrvo. Večinoma so travniki žc pokošeni, toda so velike težave s košnjo, kajti delovne moči je treba plačati, a kmetu primanjkuje likvidnih sredstev. Vsi domači so organizirani za košnjo, celo mlekarice zjutraj kar hite z raznašanjem mleka, da potem čimprej gredo na travnike k sušenju mrve. V sredo popoldne so po nekod vladali prav močni severovzhodni vetrovi. Silen veter je vel od Golovca po Barju proti Krimu, ki je vedno strašil s svojo črno kapo, da se bliža nevihta. K sreči so prav ti vetrovi nevihte pregnali. Po nekaterih krajih na Dolenjskem in Notranjskem pa že pritiska hujša vročina in je opažali pomanjkanje vode, zlasti na gornjem Krasu, kjer že 10 dni ni bilo večjih padavin. Športna senzacija današnjega dne Nocoj se bo na igrišču »Ilirije odločilo, kdo bo zmagal: častniki ali časnikarji. Vemo, da že vsa Ljubljana težko pričakuje tako velikega športnega dogodka, kakor bo ta nogometna tekma med dvema takima nasprotnikoma. Športniki sicer začudeni strme nad drznostjo, da se upajo talci zelenci lotiti tako odličnega športa, kakor je nogomet. Vendar 6mo lahko prepričani, da bo po končani tekmi vsa Ljubljana navdušeno priznala iz- rasuL Sodnik današnje senzacionalne nogometne tekme redne športne zmožnosti naših častaikov, kakor tudi nas, ki smo bolj navajeni piti tinto, kakor preganjati žogo. Težko je napraviti količkaj verjetno prognozo o rezultatu tekme, ki obeta že radi moštev sama presenečenja. Častniki, ki so zbrani iz 40. p. p. in brdskega artiljerijskega polka, tvorijo odlično , športno moštvo in prepričani smo, da bodo ljubljanski športniki ob koncu tekme skrušeni priznali: »Od teh se pa lahko precej naučimo.« Team častnikov bo nastopil v posebnem dresu in sledeči postavi: Vuksa, Gane, Aljoska, Gandhy F., Gandhy Ž., Gandhy T., Dikan, Čatrli. Panta, Se-njau, Vampir. Vemo, da nas časnikarjev, izvzemši športnih referentov, športna publika ne ceni bog-m kako. Ljubljančani pač mislijo, da mi, ki su-čemo pero in lovimo ljubljanske muhe in čenče, t ?tbi ffS COUCti ZOfO ali fotelj, ki se spremeni v mehko udobno posteljo za eno ali dve osebi. Tudi vse tapetniške izdelke: madrace. otoniane itd. dobite pri FRAK C JACiEM, lapetnik SV. PETRA NASIP št. 29 Telefon 20-42 Fotoizlet v Bohinj Odhod vlaka iz Ljubljane gl. kol. . . ob 6.55, prihod vlaka v Ljubljano.....ob 22.30. Prijave se sprejema še do petka zvečer. Informacije in prijave pri JANKO POGAČNIK * LJUBLJANA Tyrševa cesta 20, Telefon 32-98. 0 Krščanska šola za stolno župnijo ima nocoj, v petek, ob osmih redno mesečno sejo v stolnem župnišču. Vsi odborniki vljudno vabljeni. © Maturantje II. državne gimnazije v Ljubljani, letnik 1913, bomo praznovali 20 letnico mature v dneh 11. in 12. julija. Sestanek 11. julija ob 20 v hotelu »Union« (»Rožce«). — Sklicatelji. 0 Za krožni avtomobilski izlet »Krke« dne 16. t. m. vlada splošno zanimanje, zato opozarjamo vse interesente in posebno one, ki so prejeli naš dopis s položnico, da se bomo nvogli oziraiti samo na prijave, ki nam dospo do 13. t. m. Večje skupine izletnikov, od 17—24 oseb dobe lahko lasten avtobus, želeti pa je, da se take skupine zaradi pravočasnega rezerviranja prikladnih vozil prijavijo I" pred tem terminom. Proga vodi čez Turjak, Ribnico, Kočevje, Žužemberk, Muljavo, Stično in Viš.iir goro. Poleg ogleda posameznih krajev je predviden obisk ene kočevskih jam, kopanje v Krk: iii kot zaključek veselica v Višnji gori. Cena za prehrano in vožnjo 75 Din. Odhod iz Ljubljane ob 6 izprer. leo Savnik isooel redno ordinlra 0 Velika izbira damskih bluz, od priprostih do najfinejših, svilenih, modna in športna krila pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. © Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20. O Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Metlika Prijateljem staroslovenske liturgije. Majhna je cerkvica sv. bratov Cirila in Metoda. 10 minut ven iz Metlike stoji, kot da sta se sveta brata umaknila vsakdanjemu trušču, da tako v tihoti prosita za edinost Cerkve Kristusove. Majhna je ta cerkvica, a jo lopa na zunaj in znotraj. Prav prava cerkev vzhodnega obreda, 7, vsemi značilnimi lastnosti. Jc to podružnica grškokatoliške župnije v Kaštu. Tej župniji je namreč podrejeno, kar je grškokatoliškega v metliški fari. To nedeljo, Cirilovo nedeljo je pri tej cerkvici žegnanje. katerega bo opravil slovenski javnosti dobro znani dr. Janko šim-rak. Napoveduje se tudi, da pride za to priliko z njim tudi izbran pevski zbor. Kdor bi se torej želel seznaniti z mašo po vzhodnem obredu, ima ta dan lepo priliko. Začetek je ob 10. Žalosten pogreb. Saj pogreb je žalosten vsak, kakor je žalostno vsako slovo. Pa jo šo bolj žalosten pogreb tistega, ki se jo poslovil s tega sveta tako naglo in tako nepričakovano, kakor se je to zgodilo z 20 letnim Julijem Ba-jukom iz Drašic št. 24. Mrliški list pravi, da je končal s samoumorom. Zdravnik je pristavil, da se jo to zgodilo v duševni zmedenosti. Zvonovi pa so molčali. Ljudje pa so bili nejevoljni, češ, da jo zaslužil vseeno, dn bi se mu zvonilo. Pa kaj se hoče, če je pa predpis tak. Tragedija se jc odigrala v nedeljo zvečer, malo pozneje, kot se jo oče Jure Bnjuk vrnil z večernim vlakom od nove maše nečakove iz Novega mesta. Mlado življenje je končal strel iz puške. O okolnostih smrti sc po okolici marsikaj ugiblje. Za zadevo se zanima seveda tudi oblast. Pokojni je bil za dom priden fant, posebno materi jo rad pomagal, ker jo ženskih rok manjkalo pri hiši. Le eno je velikega obžalovanja vredno iz njegove preteklosti, da ni znal ločiti mod slabo in dobro družbo. Ko bi on kdaj razmislil o tem, kam slaba družba vodi, gotovo sc usodni večer niti kda j drugič to ne bi zgodilo, življenje je šola, strašna šola, ki s krutimi zgledi uči prave modrosti tistega, ki se iz življenja učiti hoče. »Slovenski Narod« pa ima. kot vse. staro babo. to lastnost, da vse čenče pobere in je to pot prav grdo nasedel s tem. da je povedni javno, kar so drugi komaj šepetati upali. FOTOAPARATE svetovnih tordk Zciss-lkon, Rndcn-stock, VoigtlSnder, IVelln, Ccrto i. t. d. 1.1, a, ima vedno v zalogi FOTOTRGO VINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 □ 25 letnico zakona slavita prihodnjo sredo, 12. julija, g. Stegnar Josip, nadupravitelj tukajšnje splošne bolnišnice, in njegova gospa soproga Marijana, rojena Stern. Uglednima zakoncema ob tem lepem jubileju prisrčno častitamo, želeč jima, da dočakata še zlat jubilej v neskaljeni zakonski sreči in harmoniji. □ Zaključek šolskega leta na tukajšnji gozdarski šoli bo s koncem julija in sicer na obeh oddelkih: enoletnem in dvoletnem. Zaključni izpiti bodo 27., 28. in 29. julija. □ Proračun potrjen, takse pa še ne. Velike težave imajo letos na občini s proračunom. Finančno ministrstvo zavlačuje s končno potrditvijo, kakor še nikoli dosedaj. Proračun jc sicer potrjen, ne pa še takse, ki znašajo nekaj milijonov v celokupnem proračunanem donosu. Sreča je še ta, da ni bilo letos v taksah nobenih izprememb, da se lahko pobirajo naprej brez predhodne odobritve. □ Koncert čeških pevcev. Jutri v soboto zvečer bo v veliki kazinski dvorani koncert znamenitega češkega zbora »Šestnajstke« iz Olomuca, ki je žel na svoji turneji po Jugoslaviji največje uspehe. Mariborski koncert bo pod protektoratom mestne občine. Zbor vodi prof. Vybiral, ki je posebno znan kot prevajalec iz slovenske književnosti. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki Gnus v Gosposki ulici. □ Zveza mladih inteligentov v Mariboru ima med počitnicami (julij, avgust, september) svoje redne poslovne ure vsak četrtek od 2 do 4 popoldne v običajnem prostoru (Sodna 9). Ob istem času posluje tudi borza dela za inteligenčne poklice. Vse druge informacije se bodo objavile v časopisju, oziroma se dobe v lokalu zveze. • □ Izobraževalno društvo na Košakih bo imelo v nedeljo ob štirih svoj mesečni sestanek s predavanjem. □ »Skrivnost sv. maše« na odru. Dramatski odsek magdalenske kongregacije pripravlja znamenit misterij slavnega španskega dramatika Cal-derona de In Barca: »Skrivnost sv. maše«. Delo režira profesor Potokar. Vprizoritev bo 12. t. m. v Karlinovi, dvorani v Koroščevi ulici. □ Izprcmcmba ni zadovoljila. Nova vozna proga avtobusa št. 1 v magdalenskem predmestju občinstva ni zadovoljila. Preveč je ovinkov in postaj. Poleg tega je Betnavska ul. pri svojem spoju z Jezersko ulico tako ozka, da mora tu neminovno priti do nesreče. Ljudem bi bolj ugajalo, če bi vozil avtobus z Glavnega trga od Frankopanske po Magdalenski do Delavske ter naprej po Radvanjski do kadetnice. Pravijo, da jc radi novega načina vožnje padel tudi donos te proge . • □ Morilka smrt. V Malgajevi ulici 3 je umrl v cvetu 23 let zlatarski pomočnik g. Anton Ple-inelj. Blagega mladeniča polože lt večnemu počitku jutri popoldne na pokopališču v Studencih. — Svetila mu večna luč, žalujočim naše sožalje! □ Konec... V sredo zvečer so se po enomesečnem trajanju zaključile mednarodne roko-borbe profesionalov. Češki lev Mrna je potlačil na lopatice Francoza Catchoja, Madjar Bogner pa je porazil Poljaka Orszovskega, Prvo mesto je torej odnesel Mrna, drugo Francoz Catcho, tretje Madjar Bogner, ki je prireditev tudi aranžiral, četrto Po- ljak Orszowsky, peto Romun Angelescu, šesto Nemec Schwarzbauer, sedmo črnec Tom Sayer, osmo Rus Girilov, deveto Jugoslovan Mileusnič, deseto Čeh Jandera, enajsto Avstrijec Wagner. □ Gramoz bodo licitirali. V ponedeljek 10. julija bo ponovna licitacija gramoza na tukajšnjem okrajnem cestnem odboru za naslednje ceste s področja odbora: Marenberg—Ribnica—Brezno, Maribor—Ruše—Selnica, Maribor—Vurberg—Ptuj, Zg. Sv. Kungota—Plač—drž. meja, za subvencionirane ceste Sp. Jakobski dol—Sv. Jakob, Makole—ba-novinska cesta ter kolodvorske dovozne ceste na koroški kolodvor v Maribor, na kolodvor v Pesnic in kolodvor v Rušah. Pričetek dražbe bo ob 10 dopoldne. □ Kam? Že od 1. julija pogrešajo 21 letnega ličarja Otmarja Bezjaka, kj ie odšel neznano kam ter se šc ni povrnil. Bil je zaposlen na koroškem kolodvoru. Ker je večkrat govoril o nasilnem koncu življenja, je podan sum samoumora, — Pri odhodu od doma je bil oblečen v črno obleko, je srednje velikosti, suhega obraza in plavolas. Q Med dopustom okraden. V ICejžarjevi 8 je bila neka stranka osem dni odsotna. Med tem časom je obiskal prazno stanovanje neznan gost ter odnesel 8000 Din vredno brošo, 1000 Din vredno verižico, obleko in čevlje. Za vlomilcem ni sledu. □ Davki so ga zmešali. V dolnjelendavskih goricah se je obesil posestnik Marko Žižek in sicer v kleti svojega soseda Bedernjaka. Našla ga je njegova osemletna hčerka, visečega na tanki žici in že mrtvega. Zaman so bili poskusi, da bi ga zopet obudili. Žižek je bil že dalje časa čisto zmešan ter si je pred tednom prerezal žile na obeh nogah, da si pušča kri »radi boljšega zdravja«. Opetovano je izrazil, da si bo končal življenje, ker mora plačati preveč davka. □ Na Dravskem polju gori. Nekaj časa so prenehali požari na Dravskem polju, zadnje tedne pa so že zopet na dnevnem redu. V sredo je zopet gorelo in sicer v Brezulah pri Podovi. Pogorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestnika Bezjaka. Ogenj je uničil poleg opreme tudi vse zaloge sena in orodje ter je škoda zelo občutna. Neprestani požari na Dravskem polju so še vedno zagonetka. □ Prepovedane stvari v prikolici. V Št. Ilju so pri carinski reviziji iztaknili v prikolici zobo-tehnika L. Ž. iz Varaždina 12 in pol kg srebrnega jedilnega orodja, potem pa še drugega carini podvrženega blaga v težini 2 kg. Vse blago se je zaplenilo, zadnjo besedo pa bo spregovoril kazenski oddelek ljubljanske finančne direkcije. □ Steklina. Na tukajšnjem Zdravstvenem .zavodu je letos izredno naraslo število oseb, Iti''jih zdravijo radi pasjega ugriza proti steklini. Največ ogrizenih oseb prihaja iz mariborskega okraja desni breg, zlasti iz Dravskega polja, pa tudi iz Ptujskega polja. Lani je bilo cepljenih na zavodu 120 oseb, letos jih bo pa gotovo več. Vsak bolnik dobi šest injekcij. Še nikdo od cepljenih ni doslej obolel na steklini, pač pa sta znana dva slučaja smrti radi te strašne bolezni v mariborski okolici. Krivi pa sta bili dotični osebi sami, ker se nista zmenili za dobljeno poškodbo od pasjih zob ter nista prišli na cepljenje. Gasilski jubilej v Loki pri Zid. mosta Loka pri Zidanem mostu, Ci. jul. Stara zgodovinska naselbina Loka pri Zidanem mostu bo v nedeljo, dne 9. julija slavila 50 letnico ustanovitve gasilnega društva. Ob priliki teh spominskih svečanosti bodo pohiteli v ta prijazni kraj prijatelji gasilstva iz bližnje in daljne okolice, zlasti s Posavja. Zato naj ob tej priliki priobčimo nekaj zgodovinskih podatkov iz društvenega življenja. Da so naši predniki že pred 50 leti mislili na ustanovitev tega dobrodelnega društva, so bili vzrok pač pogosti požari, ki so v prejšnjem stoletju dvakrat upepelili vso vas. V prvem odboru so bili: takratni poštar v Loki Franc Gamšek, takratni župan v Loki Anton Kajtna, obč. odbornik Anton Hrobath in Jakob Morinc ter posestniki Ivan Mlinar, Ivan Baumgartner in Ivan Braz. Med ustanovitelji pa ima brez dvoma največ zaslug Franc Gamšek, ki se je z vso ljubeznijo vrgel na delo za napredek domačega kraja. Razen ustanovitve gasilnega društva 1. 1883. je nekaj let kasneje izposloval izgraditev vodovoda, ki še sedaj oskrbuje vas z dobro pitno vodo. Tekom štirih let je omogočil zgraditev dveh bazenov, kamor se steka vedno toliko vode, da služi za prvo pomoč v slučaju požara, ker je polok precej oddaljen. Ustanovitelj Gamšek je načeloval društvu z izjemo treh let — načelniki: Iv. Mlinar, Iv. Baumgartner, M. Iglor — vse do svoje smrti 1. 1909. Sledil mu je kot načelnik Martin Zupančič, mož mlajše generacije, zaveden narodnjak, ki je uvidel, da je tudi med gasilci treba narodne zavednosti in zavreči znake štajerskega nemštva. Pod njegovim načelstvom se je | društvo ločilo od graškega Latidesverbanda in pri-i družilo žalski gasilski župi. Uvedel je tudi slovensko poveljevanje. Kasneje se je društvo pridružilo rajhenburški, kmalu nato pa posavski župi s sedežem v Brežicah. Župni načelnik posavske gasilske župe je bil takrat upravitelj brežiške bolnišnice pok. g. Anton Ilaller, velik prijatelj in odličen podpornik našega društva. Naša dolžnost je, da se ga ob tej priliki spomnimo. Sedaj je društvo včlanjeno v trboveljski gasilski župi. Martin Zupančič je odložil načelstvo leta 1921., sledil mu je pa g. Rudolf Jenčič. Z Jenčičem jo za loške gasilce nastopila nova doba. Že od ustanovitve sem je našim gasilcem delalo velike skrbi vprašanje doma. Prva lela je bilo gasilsko orodje shranjeno v graščinski remizi. V stremljenju po lastni slrehi so si kmalu zgradili skromno shrambo, ki je stala komaj 93 gold. 80 krajcarjev, nudila jc pa streho novi brizgalni, ki so jo kupili lela 1885. za 800 gold. Ta skromni liram pa razvijajočemu se društvu ni mogel trajno zadoščati, zato si je novi načelnik R. Jenčič stavil za prvo nalogo zgraditi nov dostojen društveni dom. Mož je prijel za delo z izredno marljivostjo. Vsak trenutek je izrabil v prid novo stavbe, vztrajno je nabiral prispevke, ki jih je iskal celo pri rojakih v Ameriki, a ne brez uspehu. Ko jo inž. Oskar Taus-sig društvu brezplačno odstopil stavbeni proslor, se je začelo z zidanjem, zaradi denarnih težkoč pa je bila stavba popolnoma končana šele pred letom. Dom ima razen shrambe za orodje tudi dvorano z odrom za prirejanje raznih prireditev. Gasilci jo radi odstopijo v uporabo tudi drugim društvom. Pri zidanju nam je šel zelo na roko stavbenik g. Konrad Gologranc iz Celja, gradbena dela pa je vodil palir Ivan Bobbera. Ta novi dom, ki ne bo ponos samo Loki, temveč vsemu gasilstvu, bodo ob priliki 50-letnice slovesno blagoslovili; kumoval bo g. Jakob Tavčar. Ob priliki proslave se bo vršila v Loki tudi izredna skupščina trboveljske gasilske župe. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi novega doma, bodi na tem mestu izraženo priznanje, sedanjemu načelniku g. Srečku Baumgartnerju, ki je po odstopu g. R. Jenčiča prevzel načelstvo, pa želimo, da bi še dolgo vodil društvo s tako požrtvovalnostjo kakor dosedanjih pet let. Iz Vranskega kota Borba se je pričela. V nedeljo popoldne na-, stopijo vranski otročiči na odru in nam bodo p«, kazali svoje lastno in samostojno delo, V teh dneh ponižno lazijo in obiskujejo vse hiše s prošnjo za kulise, preproge in deske. Pravijo, da hočejo prav sami vse pripraviti in urediti za svoj nastop, ki sc bo izvajal v nedeljo popoldne po blagoslovu v šolskem razredu, ki je nastanjen v občinski hiši. Otroci nam bodo predvajali dve igri, deklamacije in seveda tudi razno vriskanje, če bo zadovoljiv obisk. Vodstvo tc prireditve ima 12 letna Štefka Golob. Vprašanje je samo, ali bodo Vrančani bolje odrezali kakor pa Trščani, ki so imeli s svojim nastopom krasen uspeh. Avtomobilisti mislijo, da jc trg Vransko popolnoma izumrl. Zato dirkajo po našem dolgem trgu kakor na dirkališču. V nedeljo popoldne bi sc kmalu zgodila huda nesreča na ovinku pred Trbovčevo hišo. Na obeli straneh ceste so bili otroci; mimo jc pa privozil tovorni avto z brzino najmanj 50 kilometrov. Seveda so bili s šoferjem vred tudi njegovi spremljevalci precej »fajhtni«, ker so bili po glasu vsi podobni srakam. Kamnik V poinirjcnje. Delavstvo naše smodnišnice je bilo pred kratkim silno vznemirjeno radi groženj ss frčanjem« iz tovarne, če ne bodo podpisali neke izjave preddelavcu g. Hočevarju iz Nevelj, ki so je pri pobiranju podpisov teh izjav skliceval na to, češ da ima nalogo sporočiti g. Ferdu šmucu imena vseh, ki bodo odklonili podpis. Delavci so bili razburjeni, ker so imeli vtis, dn se to vrši z vednostjo in privoljenjem tovarniške uprave. Po-mirjenje je prinesla šele izjava inž. Dolenca, ki je ostro prijel g. Hočevarja vpričo delavstva z zatrdilom, da g. Bmuc ni dal g. Hočevarju nobenega tozadevnega naročila in se nobenemu delavcu ne oo Siinvil niti ias, čeprav ne podpise izjave. Delavstvo naj bo zato popolnoma mirno in naj vrši naprej svojo dolžnost, ker jih uprava sodi le do njihovem delu. Po treh dneh najden ponesrečeni turist Kamnik, 6. jul. Včerajšnji večer'je potekel v Kamniku pod utisom vesti o številnih nesrečah, ki so od vseh strani kar deževale v mesto. Okrog 20 se je v Zapricah težko ponesrečil pri vožnji na nvoto-ciklu prvak kamniških kolesarjev Slavko Jesen o v e c. Dva motociklista sta se pe;ljala drug za drugim iz Kamnika proti Duplici. Na nekem ovinku v novi Zapriški koloniji pa je po čudnem naključju jesenovca vrglo oh cestni, odbijač, kjer je obležal s hudimi poškodbami na glavi in z zlomljeno nogo. Tovariš je takoj skočil v mesto po avtomobil, s katerim 60 ga odpeljali k zdravniku. Ravno v tistem času pa je prispela s Stahovice vest, da so našli v dolini Korošice ponesrečenega turista, po katerega se je odpravila ekspedicija šestih fantov iz Stranj, ki jih je poslalo tajništvo SPD. O tej nesreči ki ni tako hudega značaja pn bi vendar kmalu postala usodna, doznavamo zaenkrat naslednje podrobnosti: ; . V nedeljo je krenil po dolini Kaminske Bistrice po poti, ki vorli pod Mokrico 30-letni turist Viktor Puc iz Ljubljane. Hotel je priti po znani dolini potoka Korošice na Krvavec. Med potjo se je nekje ustavil, da si privošči skromno ju-žino, katero je nosif s seboj v nahrbtniku. Vse-del se je na rob poti, vzel iz nahrbtnika škatlo z jedili, nahrbtnik pa je stisnil med kolena. Po čudnem naključju se mu je nahrbtnik izmuznil ( in se skotalil po strmem bregu v dolino, turist je skočil za njim, pri tem pa mu je izpodrsnilo. Po strmem plazu grušča se jc pričel valiti v dol'- ■> in vsn prizadevanja, da bi se ustavil, so bila zastonj. Pri tem naporu mu je gotovo prišla pred oči nedavna nesreča Sandija Wissiaka in nesreča Alberta Makuca, ki sc je na Grintavcu valil po strmem ledenem plazu in nato padel v 300 metrov globok prepad. Misel, da morda tudi njega čaka podobna usoda, je delovala nanj tako zelo močno in ga jiopolnoiiin izčrpala. Ko se je brez večjih telesnih poškodb mirno ustavil na dnu plaza, je bil brez moči. Komaj se je mogel nekoliko premakniti in z največjo težavo se je privlekel do par metrov oddaljene mahovnice. Mahovnica je iz par desk ali smrekovega lubja zgrajeno zavetišče, v katerem imajo drvarji spravljen mah. ki ga .-a bi jo za masen jc razpok v veliki vodni riži, ki jo je postavila Kamniška meščanska korporacija v dolini Korošice za spravljanje lesa do struge Kamniške Bistrice. Ta riža je dolga 2 in pol kilometra. Ponesrečeni turist je z zadnjim naporom moei prišel do ene teli mahovnic in sc vlegel na mah ter čakal pomoči. Lačen je bil in žejen, vendar pa si ni mogel pomagati, škatlja z jedrni je ostala na vrhu plaza, turist pa ni mogel do nje, snj je komaj premikal ude. S slabotnim glasom je klical nn pomoč, toda od nikoder ni bilo žive duše. Tako je v strahu in pričakovanju preživel noč od nedelje na ponedeljek, pomoči pa še vedno od nikoder. Lakota ga je zmagovala. moči pa so ga čimdalje bolj popuščale. Minil je ponedeljek, minil torek. V sredo že pozno popoldne se je nekemu delavcu, ki je zaposlen pri plavbi leisa po riži v Korošici. zlomilo držalo na cepinu. Stopil ie višje v hrib, kjer imajo shranjeno orodje, da si vzame dovo držalo. Ko je šel mimo mahovnice, je zaslišal slabotno ječanje, ki je priha- Nov kolegij za jugosl. in češkosL dijake v Pragi Društvo za gradnjo jugoslovanskih študentov-skih kolegijev pri Češkoslovaški-Jugoslovanski ligi v Pragi otvori dne 1. oktobra t. 1. v Pragi na Hrad-čanih nov kolegij za jugoslov. in češkoslov. študente praških visokih šol. Kolegij, delo arh. Nikole Dobroviča, nosi ime Kralja Aleksandra I. in ustreza vsem zahtevam zdravega, modernega stanovanja, V kolegiju bo nastanjenih okoli 185 viso-košolcev (20 visokošolk), izmed katerih bosta dve tretjini jugoslovanskih in ena tretjina češkoslovaških akademikov. Za znesek mesečnih stošest-deset do dvesto Kč bodo imeli akademiki stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, čiščenje, posteljno perilo in pranje tega perila ter pravico uporabljati čitalnico, kjnjižnico, risailnico in dr. Akademiki bodo imeli sobe posamezno ali po dva skupaj. Visokošolke bodo imele sobe docela oddeljene z vhodom z druge ulice. Ali bodo sprejemali akademiki v kolegiju tudi hrano in za kako vsoto, o tem 6e odloči šele kasneje po potrebi. Nekolko-vane prošnje je poslati vsaj do 15. septembra t. 1, na naslov: Češkoslovaška-jugoslovanska liga, Praha II, Mikulandska 7-III. Prošnji je priložiti: a) prosilci, ki že študirajo na visokih šolah, izkaz o državljanstvu, izkaz o dosedanjem študijskem uspehu, zdravniško izpričevalo, pojasnilo socialnih in gospodarskih razmer prosilčevih, izjavo očeta ali varuha, da se zavezuje plačevati za prosilca dogovorjeno mesečnino. Mesečnina se določi po imovinskih razmerah prosilčevih. Zato naj vsak prosilec navede, koliko bi mogel plačevati; b) pri akademikih, ki so pravkar dovršili srednjo šolo, naj se nadomesti dokaz o dosedanjem študijskem uspevanju z zrelostnim spričevalom, in sicer s potrjenim prepisom originala. Ako je mogoče, naj se priloži prošnji tudi priporočilo kake zaiane kulturne institucije ali odlične osebnosti. Jugoslov.-češkoslov. liga v Ljubljani. REKLAMNO PODJETJE REKLAM ROZMAN MIKLOŠIČEVA 13. Alkohol zakrivil smrt Št. Peter pri Novem mestu, 5. julija. V nedeljo je imela Pušavka na Trški gori kosce, Zvečer, ko so pokosili, so pri njej večerjali in pili. Tja je pa prišel tudi neki Anton Zigon, doma iz Renč pri Gorici, star 35 let, ki jo kot zidar zadnje čase bival v Novem mestu. Trezen tudi on ni bil, saj je v neki zidanici spil 2 litra vina. Ko je prišel k koscem, je baje zelo razsajal in preklinjal, da ga je eden navzočih opozoril, naj pazi na besede zaradi malih otrok. Ko so pozno v noč odhajali domov, je šel Zigon v družbi dveh koscev Dobleharja in Pangreta iz Zdinje vasi po poti med vinogradi. Tam je prišlo do prerekanja, do pretepanja in končno do smrti. Zjutraj jc namreč neko dekle opazilo v bližini Klemenčičeve zidanice mrtvega človeka. Poklicala je ljudi, ki so takoj spoznali, da ie to Zigon. Raznesle so se o tem zelo fantastične vesti. Tudi nekateri časopisi so že v tem smislu pisali. Ljudje so pravili, da sta onadva Zigona s kosami jalo iz skromnega zavetišča. Našel jc že vsega onemoglega in preinraženega turista, ki si ni i mogel pomagati. Delavec je pohitel v dolino ! in naprej v Stahovico, od koder je po tele- | fonu obvestil tajništvo SPD v Kamniku. V Sta- j Ilovici sc je takoj zbrala ekspedicija, ki je pod vodstvom g. Erjavška krenila pod Mokrico in rešila turista iz obupnega položaja, v katerem je brez jedi prebil tri dolge dni. Ponoči so ga varno prenesli po pastirski poti v dolino. Iz Kamnika sta sc z avtomobilom odpeljala ekspe-diciji nasproti zdravnik dr. Janez Pucelj in tajnik podružnice SPD g. Maks Koželj, šli so kolikor so mogli daleč z avtomobilom, nato pa peš. Ob dveh zjutraj so srečali vračajočo se ekspedicijo s ponesrečencem, kateremu jc zdravnik dr. Pucelj nudil prepotrebno pomoč. Ugotovil je, da nima nevarnih telesnih poškodb, pač pa je hudo oslabel in bi težko vzdržal še dalj časn v takem položaju. Delavec ga je torej čisto po naključju našel takorekoč v zadnjem trenutku. Turista so pripeljali ob treh zjutraj na Stahovico. Bil pn je tako oslabel, da je komaj mogel dati nekaj podatkov in pojasnil. Preskrbeli so mu dobro oskrbo in je zdaj brez dvoma izven vsake nevarnosti. Se ena nesreča javliena Ko se je zvedelo da so našli ponesrečenega turista pod Mokrico, jc prišla na tajništvo SPD v Kamniku še ena vest s planin. Prejšnji dan se je podala v planine četvorica znanih ljubljanskih turistov. Naskočili so znano Trsteni-kovo steno na Konju, ki je okrog 800 metrov visoka in je doslej slovela za nepremagljivo. Plezalci so se domenili, da se snidejo na vrhu stene, ali pa v koči na Korošici. Sklenili so, d« se ne sme niliče podati v drugo smer, ostaviš skromen hlevček odnosno kletko za skromno žival domačega zajca. Žival ti ne dela veliko sitnosti in preglavic. Zadovoljna je z odpadki jedi, 'ki sicer pridejo na smetišče, poleti jo pa zadovoljna s krmo, ki jo dobi za prav nizko ceno, ali jo sam nabereš v gozdu na sprehodu. Reja domačih zajcev je zelo hvaležna in se obilno izplača. Meso domačega zajca je zelo okusna, lahka ter zdrava jed, ki za teletino kar nič ne zaostaja. Pričujoča brošura vsebuje vse, kar mora vedeti vsak, ki 6e bavi s kunčjerejo. Knjižica je bogata z ilustracijami, z vzorci hlevčkov, raznih vrst in pasem domačega zajca. Nudi veliko koristnih nasvetov, razpravlja o negi, zdravju in bolezni, ler koristi te ljubke domače živali. Vsem rejcem kuncev knjižico toplo priporočamo. — Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Celje ■& Umrl je v Gornjem gradu g. Josip S e r n e c, davčni uradnik. Zapušča žalujočo soprogo in hčerko, ki je poročena z gospodom faktorjem Krofličem, ter sina dijaka. Pogreb se bo vršil v Celju v soboto, dne 8. julija ob 4 popoldne na okoliškem pokopališču. Pokojni je bil zelo priljubljen. Naj mu sveti večna luč! & Misterij »Slehernik« na Zg. Polskavi. V poročilu v »Slovencu« dne 5. t. m. (sreda) se je vrinila pomota. Ta misterij bo uprizorila Mladeniška Marijina družba na Zg. Polskavi v nedeljo, dne 9. julija I ob 3 popoldne v župnikovi uti in ne, kakor je bilo natisnjeno, da ga je že uprizorila dne 2. julija. Opozarjamo vse Celjane na to predstavo. Zgornja Ponikva je lepa izletna točka, posebno za tiste, ki radi delajo daljše ture. •©" Umrla je v Sp. Lanovžu Kauc Antonija, žena mestnega delavca. N. v m. p.! & »Sen kresno noči«. Opozarjamo občinstvo v širši celjski okolici, posebno v Savinjski dolini, ki se želi udeležiti ene ali druge predstave (v soboto ali nedeljo), da bodo vozili po predstavi avtobusi v Savinjsko dolino in tudi v smeri proti Laškemu. Proti Laškemu je tudi ugodna železniška zveza okrog tričetrt na 12 ponoči. 0 Šoferski izpiti se bodo vršili v Celju dne 13. julija t. 1. ob 8. Interesenti naj vložijo pravilno opremljene in kolekovane prošnje do tega datuma pri predstojništvu mestne policije v Celju; ob navedeni uri pa naj se zbero s svojimi vozili pred mestnim načelstvom v Celju. -©■ Tombola Prostovoljnega gasilnega društva v Gaberju bo v nedeljo ob 3 popoldne pred Gasilnim domom v Gaberju. Odbor gasilnega društva se je potrudil in pripravil igralcem lepe dobitke. Zato upamo, da bodo vsi, ki želijo, da bi naše gasilstvo uspešno vršilo svoje vzvišene naloge, kupilo več tablic in se zanesljivo udeležilo te prireditve. £r Izgubljena zlatnina. Dne 3. t. m. je bila med 3 in 4 od Vodnikove ulice, čez Dečkov trg do mestnega parka izgubljena zlata ženska ovratna verižica z obeskom, ki ima dijamant, vredna okrog 700 Din. — Dne 4. t. m. pa je bilo izgubljeno v mestnem parku zlato nalivno pero, znamke »Parker«, vredno 500 Din. Radio Programi ftadio-Liubtfana i Petek, 7. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.30 Radio orkester 19.30 Reja malih živalic (društvo »Zivalica«) 20.00 Zaključno glasbeno predavanje (Sr. Koporc) 20.30 Prenos iz Belgrada, vmes čas in poročila 22.30 Plošče. Sobota, 8. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Radio orkester 19.00 Problem izobraževanja našega naroda (dr. S't. Gogala) 19.30 Zunanje politični pregled (dr. Jug) 20.00 Orkester »Grafike« 21.00 Kuplete poje g. Bajde 21.30 Čas, poročila 21.45 Radio orkester in jazz. Dragi programi i Petek, 7. julija; Belgrad: 20.30 Nabožne pesmi — Zagreb: 20.30 Radio orkester — Berlin: 20.10 Simfonični koncert — Bmo: 19.25 Narodne pesmi — Budimpešta: 20.45 Operni orkester — Frankfurt: 20.00 Opera »Car-men«, Bizet — Leipzig: 21.10 Solistovski koncert — London: 21.30 Vojaška godba — Milan: 21.20 Simfonični konccrt — Miinchen: 20.00 Mandolin-ski koncert — Praga: 19.25 Orkestralni konccrt 20.45 Violinski koncert — Rim: 21.15 Komorna glasba. (Iz »Radio-Beograd«) Sobota, 8. junija: Belgrad: 19.00 Narodni večer (tamburaJi, or kester) — BeromunSter: 19.30 Koračnice 21.45 Na rodne pesmi — Budimpešta: 19.20 Narodne pesm s sprcmljevanjem ciganske kapele — Langenberg 21,30 Praznik ma vasi -— Miinchet.: 20.20 Pester večer — Dunaj: 21.10 Koncert — London: 21.0C Orksetralni koncert s sopran solom — Milan: 20.45 Prenos operete — Praga: 20.25 Pester večer — Rim: 20.45 Večer italijanske opere — Varšava: 20.30 Koncert židoveke cerkvene glasbe. Deset tet po ločitvi .. • edaj zmagovalca: Finca Virtanen in Lehtine-n Ruska duša zmaguje nad brezbošlvom Zadnji moskovski »Bezbožnik« od 10. maja t. 1. toži, »da je fronta protiverske vzgoje predrta«. Res se množijo dokazi, da se je sovjetska vlada naveličala drage, a brezuspešne borbe zoper cerkev in verstvo. Vzdržuje slejkoprej dve propa-gadni glasili: časopis »Antireligioznik« {izhaja dvakrat na mesec) in tednik ali točneje petdnev-nik »Bezbožnik«. Še lani sta izhajala oba polno-številno in pravočasno. A v teku prvih šest mesecev t. 1. smo dobili samo dve številki »Antire-ligioznika« in tudi »Bezbožnik« je postal nereden: namesto vsakega petega izhaja kvečjemu vsak deseti dan, torej se je skrčil do polovičnega obsega. To pomeni seveda, da se je državna blagajna naveličala podpirati malo priljubljena lista, ki nista v stanju shajati z maloštevilnimi naročniki. »Bezbožnik« izvaja dobesedno: »Mi raztresamo prave bisere nevednosti in lahkomiselnosti. Naši sotrudniki nadomeščajo pravo protiversko delovanje z veselicami in sprevodi, pripovedujejo prastare smešnice o popih ali pa smatrajo, da bo versko čustvo kmalu izumrlo. Med tem razvijajo naši sovražniki smotreno globoko delovanje in po sovjetskih graščinah na kmetih se polastijo tudi velikih industrijskih podjetij. Posebno obupne razmere so zavladale v premogovnikih ob Doncu, kjer rudarski sovjeti sploh ne marajo, da bi prišli iz Moskve poslani agitatorji do besede. Še več: glasovi, ki zahtevajo »spravljivost«, se slišijo že na sejah našega »Sojuza vojinstvujuščih bezbož-nikov« ... Protiverska propaganda za odrasle je seveda najbolj nehvaležna. A neuspeh protiversk« Graditelj prvega sovjetskega »tratoplova inž. iertovski je imel v Petrogradu javno predavanje e svojem potovanju. Poudarjal'je zasluge domače industrije, ki je zadostila vsem specialnim zahtevam raziskovalcev. Dobili so n. pr. posebno barvo, ki bo obvarovala njih gondolo pred preko-siemim ""■•»"»m i" vrnfinn. Laboratorij akademije znanosti je prispeval vse potrebne posebne leče. j Droti koncu julija bo »tratoplov zaključil vse priprave in vaje. Raziskovalci bodo takoj nastopili tvojo pot in sicer najbrž * okolici Moikve. I Policija v Kansas-Cityju je po dolgih naporih ujela znanega razbojnika Franka Nasha, »straha tihooceanskih brzovlakov«, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, a je pobegnil iz zapora šc 1. 1930. Stražniki, ki so privedli vklenjenega jetnika na kolodvor, so morali prestati pravo bitko z njegovimi tovariši. Ti sn hoteli na vsak način oprostiti Nasha in so prišli s strojnicami. Občinstvo je v nepopisni zmedi bežalo s kolodvora, kjer so deževni* krogle. Na bojišču je >sta!o ra^an več ranjencev iul mrtvih, in med njimi )C bil tudi Nash. | Konkurentinja Žaro nge: Mehikanka Martina de la Roea. ki (rdi. dn jo stara 170 ie'. Potemtakem poseka 160 letnega /aro ago /n svojih deset let. Če je njena trditev resnična, se je rodila ob koncu sedemletne vojne in bi bila mogla biti m dasa bitke pri Wa*erioo nt »Lara mati Radecki je obiskal polk kranjskih Janezov. Kakor običajno se je obračal na posamezne vojake s tremi vprašanji: Koliko si star? Koliko let služiš? Ali tvoji starši še žive? Vsak vojak se je naučil, da mu je na vsa tri vprašanja odgovoril v nemščini. Pri nekem vojaku pa je general vprašanja zamešal I in vprašal najprej, koliko let služi. Janez se odreže: ~Dvn in dvajset let.< Radecki se začudi in vpraša, koliko je pa sitar? *Dve leti I, pravi Janez Ra-I dečki nato: »Sedaj pa ne vem. kdo je neumen, ti i ali jai?< Janea: »Obad v a, gospod generali« Današnjim zakoncem šumi »ločitev, že ob najmanjši neprijetnosti po glavi, po njihovem mnenju morejo skozi ta vrata uiti vsem bridkostim in trdotam življenja. Kako je v resnici, je imela pogum povedati neimenovana sotrudnica londonskega »Woman's Journalac Če bi imeia še enikrat izbirati — piše med drugim — ne bi se nikdar ločila od svojega moža niti ne bi pristala na to, da bi se on ločil od mene. Moji znanci, celo najbližji so prepričani, da se mi po ločitvi izvrstno godi; jaz pa se natihem vprašujem, koliko drugih ločenih žena goji enako vročo, a skrito željo, da bi nikdar ne bilo na svetu Mikensike ločitve. Gotovo jih je veliko, dasi jih sta-tist'ka nikdar ne bo dojela. Morda spada med razveseljiva človeška svoj-stva, da skuša vsak svoje neuspehe prikriti in za-molčati in da tudi poraz le nerad prizna. In ločitev je poraz! Značilno, da varam celo svoje najboljše prijateljice z zatrdilom: »Samo žal mi je, da se že preje nisem ločila od njega. Da sem le mogla biti tako nespamentna in tako dolgo vztrajati I« Lojalnost, najvažnejša podlaga vsakega človeškega občestva, je tudi prvo, kar se sesuje, ko se pripravlja zakonska ločitev. Dokler velja kak zakon za srečen ali vsaj trden, slišita zakonca drug 3 drugem same lepe in prijetne reči. Kakor hitro se pa pokažejo v zakonu prve razpoke, ki napovedujejo prelom, tedaj zagrne zakonca kalno vodovje materino in očetovo Vsaka mati, ki je ločena od očeta svojega otroka, ve. kako trdovratno prihajajo na dan v otroku očetove poteze, njegove kretnje itd Pretresljivo je, kako nas življenje na ta način vedno znova spominja, da je ločeni mož neizbrisno ovekovečen v otroku. Kar se mi danes najbolj čudno zdi, je verno zaupanje, s katerim sem se lotila naloge, da bi bila otroku oče in mati, otroku, ki je prejel življenje še od drugega človeškega bitja. Danes sem prepričana, da je ločitev, kjer so otroci, nemogoča in nedopustna. Če je otrok tak, da podleže vplivom svoje okolice, potem ga bo mogel pred tem komaj kdo obvarovati. Če pa je notranje zdrav, potem bo s krasnim otroškim pogumom vse obrnil v svojo notranjo rast. Naj že bo pravično ali krivično: na ta način se vrši izbor najboljših. Mislim, da je ni žene, ki ji ločitev ne bi prizadela ran, ki jih poznam iz lastne izkušnje, pa naj sta bila grenkost in obup, ki sta jo pognala v ločitev, še tolika. In ravno tako ji po ločitvi ne bodo potekala leta, ne da bi se je vedno znova pola-ščalo tisto prvotno čustvo zapuščeuosti. Ta zapu-ščenost, ki je delež vsakega mislečega bitja, ni nikdar bolestnejša in trdovratnejša kakor v ' ~HVi po ločitvi. In nikdar ne občuti mati posledic ločitve brid-keje, kakor če mora reševati vprašanja, ki se tičejo blagra in gorja njenega otroka v mrzlem ozračju odvetniške pisarne. Tedaj najbolj živo Dollfuss in Steidle v Innsbrucku ob veliki smotri svojih pristašev. Dr. Steidle nosi roko še v obv ezi tedajstva. Kdor je doživel ločitev, ta ve, kako pretrese dušo do dna, če prihajajo ljudje, ki so se dotlej izdajali za moževe ki ženine prijatelje in pravijo: »Meni je bil vaš mož vedno nesimpati-6en, a 9eveda, dokler sta živela skupaj, nisem hotel nič reči, sedaj pa .. .c Ob ločitvi sem bila iskreno prepričana, da je moja dolžnosit, da odtegnem svojega otroka očetovemu vplivu. Moj mož je bil namreč vdan pijači. »Imeti moram svobodo, da svojega otroka tako vzgajam, kakor se mi z*ii prav, in da živim svoje lastno življenje!« — tako sem iimela tedaj navado reči. Danes vem, da je svoboda največja izmed vseh iluzij. Življenje se po svoji naravi tej fati morgani vnaprej odpoveduje. Ni mogoče imeti življenja in svobode zaeno. Po desetih letih najvestnejšega prizadevanja, da ustvarim svojemu otroku zaokroženo in normalno življenje, vem, da te naloge en sam od obeh roditeljev nikdar ne more rešiti. Kakoršenkoli oče je sfaoroda boljši za otroka kaikor nobeden. Vsak otrok prinese že s seboj na 6vet dvojno dediščino: čuti, da je naravni drug za taka posvetovanja edinole mož, otrokov oče, ki mu je otrokova sreča prav tako na srcu kakor nji sami. Nočem reči, da ni nobenih izjem, nobenih posebnih slučajev, ko je ločitev neobhodno potrebna operacija. Toda ta operacija je kakor nevarna amputacija, za katero se bo moder zdravnik odločil le v slučajih, ko bo pretila duševna ah telesna smrt. Če sedaj primerjam deset let svojega zakona in deset let ločitve, vidim, da so bili vedri in črni dnevi v obeh dobah precej enakomerno razdeljeni. Marsikaj, kar sem preje pripisovala krivdi svojega moža, se je poslej izkazalo kot moje lastne slabosti ali napake. Danes se mi zdi zakon višek vseh kulturnih pridobitev, ki zahteva zato od človeka v celoti in brez pridržka, kar je predpogoj vse kulture: da se neutrudljivo prizadeva razumeti drugo človeško bitje z vsemi njegovimi sanjami in hrepenenji, z njegovimi drugačnimi cilji in mukami. Prva slika iz tekme med Finsko in Norveško. .. ^ Made in Germany Marsikdo je prepričan, da so dobili Kanarski otoki svoje ime po kanarčkih. A nemški naravoslovni mesečnik »Koralle« zatrjuje, da kupuje pretežna večina turistov na Nemškem odgojene kanarčke, čeprav hočejo imeti »pristne domače pevce«. Kanarski otoki sploh ne bi bili v stanju zadostiti vsem odjemalcem, če ne bi bili navezani na pomoč nemških izvoznikov. Nemški »vrvivci« iz Harca se odlikujejo od domačih kanarčkov samo po rumeni barvi. Kanarčki v domovini so zeleni. Orumenijo šele pozneje po večmesečnem bivanju v kletki. Papeževa pres*olna dvorana na apostolski nun-ciaturi v Berlinu, ki je 6talno pripravljena za morebiten papežev obisk. To je prva slika te dvorane, ki je smela po prijaznosti nuncija Cezarja Orseniga v javnost Inženerja Thornton (s klobukom v roki) in Mac Donald (desno) na povratku iz Rusije na berlinskem kolodvoru. Svet se zanima za ta dva moža še bolj nego v velikem sov jetskem snbo-lažnero procesu, ker sta postala po svojem osvobojenju znanilca politične sprave med Anglijo in R usijo Peklenski stroji v Ameriki Ameriška pošta ima toliko poraviti s peklenskimi stroji, da je ustanovda posebne oddelke za preiskavo osumljenih pošiljatev. Poštni uradniki ali zasebniki se zatekajo v te urade, če se jim dozdeva, da so v nevarnosti. V laboratoriju pregledujejo sumljive zavoje predvsem z Rontgenovo žarnico, ki takoj ugotavlja navzočnost kovinskih vzvodov, kolesc in sličnih delov. Če ta preiskava potrdi nevarnost, spustijo paket v vedro s tekočim maslom ali oljem. Poprej so rabili v ta namen navadno vodo. A pošiljatelji peklenskih strojev so pričeli rabiti fosforovo kislino (kalcij), ki se vname pri srečanju z vodo. Po ponovnih nesrečah je pošta razkrinkala to zvijačo. Paket odpro šele potem, ko je temeljito prepojen z oljem, kar onemogoči eksplozijo. Steklena obleka Pariške modne trgovine prodajajo kot zadnjo novost steklene damske obleke. Novo blago je najbolj slično umetni svili in je stkano iz pramenov raznobarvnega neprozornega stekla. Steklena obleka tudi ni težja od svilene. Francoska pisateljica Colette, ki je te dni prejela koinanderski križ Francoske častne legije. To je drugi pot, da je ženska odlikovana s to častjo vzgoje pri šolski in komunistični mladini je še bolj nevaTen. Novo pokolenje, »edino upanje sovjetske vlade«, proti vsakemu pričakovanju ne kaže nobenega navdušenja za »popolno uničenje preživele buržujske verske preteklosti«. Če je poprej trdil vsak navdušen komsomolec, da »je Bog pravljica, ki so jo izmislili izkoriščevalci protelarijata«, odgovarjajo zdaj na zahteve bezbožnikov: »Kako vam bomo navdušeno pomagali, če sami ne veste, ali ni Boga v nebesih. Tega pač nihče od va« ne ve.« Kar se tiče sovjetske obvezne t. j. ljudske šole, sploh ne marajo verni starši, da bi tja pošiljali deco, ker pravijo: »Saj se naša deca doma itak več dobrega nauči kakor vaši šolarji.« Slične izjave ostanejo nekaznovane, ker preobremenjeni učiteLji nimajo časa, da bi se pobrigali za protiversko delovanje. Razen tega »imamo še zdaj dosti profesorjev, nadučiteljev in voditeljev izven-šolskih prosvetnih tečajev, ki odkrito nastopajo po deželi proti našemu protiverskemu delovanju.« Iz teh tožba je razvidno, da »fronta« ni samo predrta, temveč se maje na celi črti od ljudske šole preko komunistične mladine in Sojuza bezbožnikov do državnega socialističnega gospodarstva na kmetih in v tovarni. Zdrava ruska duša zmaguje zopet enkrat nad vso sivo teorijo. Potovanie v stratosfero Ameriški razbojniki Radecki pri kranjskih Janezih. Londonska konferenca t Ob smrtni postelji••• Gotovo je bil t« teden najvažnejši teden *»•- tovne gospodarske in denarne konference v Londonu. Nejasnost glede bodočega razvoja ameriške gospodarske politike zlasti glede tečaja dolarja je ob vedno hujših napadih, ki so jih morale prestati države z ig taktno zlato veljavo, povzročila fronto držav z dobro funkcionirajočo zlato valuto: Francije, Belgije, Holanoije in Švice. Izdelale so naslednjo zelo važno resolucijo: Zavedajoč se, da je vzdrževanje zlatih valut za gospodarsko in finančno obnovo sveta, za zo-petno kreditiranje in za zavarovanje v državah z zlato valuto doseženega socialnega napredka bistveno, potrjujoč formalno svojo voljo vzdrževati svobodno funkcioniranje zlatega standarda pri sedaj veljavnih zlatih paritetah in v okviru obstoječih obrestnih stopenj, poživljajo podpisane vlade svoje osrednje banke, da ostanejo v ozkem stiku, da dajo pričujoči izjavi največji uspeh. — Ta izjava je gotovo pravilno doumela pomen sedanjih zlatih valut in njih stabilnosti za vse svetovno gospodarstvo. Zato je proti tej jasno izraženi volji moral poslati posebno spomenico sam Rosevelt, ki ima velik interes na tem, da se svetovna gospodarska konferenca ravno radi Amerike nc razbije. V svojem odgovoru je Roosevelt tudi dejal, da stremi za definitivno stabilizacijo valut, toda smatra, da danea ni pravi čas za zapravljanje zlatih zakladov (ki bi se morali v slučaju vzdrževanja stabilnosti valute mobilizirati. Op. uredn.J. Ko bo svet edin glede gospodarske politike, tedaj sc da razpravljati tudi o boljši razdelitvi zlata itd. Danes skuša Roosevelt reševati konferenco, katero je sam s svojo denarno politiko spravil na bolniško posteljo. Najbrž sc bo nadaljevalo delo v odborih, dotikali pa se najbrž ne bodo finančnih vprašanj. Tako nadaljevanje dela je siccr smesno, ker nima nobenega smisla. Toda pred svetom ne sme izgledati, da je konferenca propadla in nekaterim delegatom se tudi še ne mudi domov. Kako je v Ameriki Roosevelt sedaj ne more več zapustiti linije svoje politike, ki jo je načel ob svojem nastopu. V Ameriki je zavladalo dnslncijsko razpoloženje. Gene atrovdn se dvigajo dalje, vendar največ samo v razvrednotenih dolarjih. Ostala tržišča reagirajo bolj malo na ta dvig cen. N. pr. dvig cen pšenice se ni zaenkrat dosti odražal na liverpoolski borzi tn drugod. Številke o zaposlenosti so sicer nekoliko boljše, vendar jc vprašanje, kako bodo šle še vižje. Waltetreet (newyorška borza) beleži stalen dvig tečajev. Indeks tečajev na njej je narastel od 54.8 dne 27. maja na 60.3 dne 1. julija. Promet na efektni borzi je narastel od 104.2 milj. komadov maja na 125.6 milj. junija. Pripominjamo, da je znašal promet lani junija samo '23.0 milj, komadov. Tako visokega prometa borza še ni videla razen oktobra 1929, ko se je začela katastrofa na ne\v-yorški borzi, ko je znašal 141.7 milj. komadov. Gotovo je, da je danes ameriško gospodarstvo eno najbolj avtarknih (samozadovoljnih) in zato je tudi taka politika kot se izvršuje sedaj mogoča. Izvoz in uvoz tvorita le majhen del nacionalne potrebe in proizvodnje. Komaj par odstotkov ameriške produkcije gre v inozemstvo, čeprav je Unija ena izmed največjih trgovskih držav na svetu. Kot smo že omenili, je dane« Rooseveltu težko spremeniti svojo politiko. Ne samo iz prestižnih razlogov, ampak ker mu je to tehnično nemogoče. Današnje špekulacije ne bo mogoče ustaviti in s tem pride ona inflacija, ki ne bo kontrolirana, odnosno no bo mogla več biti kontrolirana. Tako lahko Amerika pričakuje stabilizacijsko krizo, ki bo tem hujša, čim dalj bo padel dolar. Dolar padel doslej za četrtino Tečaji nn ne\vyorški in pariški borzi kažejo, da je do danes padel dolar za 28% v primeri z dosedanjo zlato pariteto, ki se da izračunati najbolj po tečaju franc. franka, odnosno New York v Parizu. New York (v oklepajih paritete). Pariz 5.2975 (3.918). London 4.50ti25 (4.87), Bruselj 18.80 (13.901), Milan 7.90 (5.263), Madrid 11.31 (19.295). Amsterdam 54.21 (40.196). BeTlin 32.05 (23.821). Stork-holm 23,27 (20.799), Oslo 22.66 (20.799), Kopen-hagen 20.15 (26.799), Curih 26 (19.295). KULTURNI OBZORNIK Glasbeno vzgojno delo Ijablj. konservatorija Državne finance Finanono ministrstvo je izdalo podatke o toku državnih dohodkov in izdatkov v mesecih aprilu in maju, torej za tekoče proračunsko leto 1933/34. V aprilu in maju pa so se izvrševali še dohodki in izdatki za prejšnje proračunsko leto. Skupno so dohodki celega leta 1932/33 in meseca aprila ter maja za to leto znašali 6086.4 milij. Din, izdatki pa so znašali 6380.6 milij. Din. Deficit v znesku 294.2 milij. je pokrit iz fonda za vojno škodo, deloma pa iz dohodkov uradniško-penzij-skega fonda. . Finance državnih gospodarskih podjetij so dale dohodkov 3390.5 (proračun 4501.0) milij., izdatkov pa je bilo 3423.3 (proračun 3748.1) milij. dinarjev. Poleg tega je ostalo pri drž. gospod, podjetnih likvidnih, pa še neizplačanih računov za leto 1932/33 400.5 milij. Din, ki se razdele sledeče: jjl. ravn. drž. žel. 333.3, ravn. rečne plovbe 10.4 ftf^ri min. za gozdove in rudnike 56.7 milij. Din. Aktivna državna podjetja so dala presežka 226.7 milij. Din, pasivna pa so imela presežka izdatkov nad dohodki 259.5 milij., ki se razdele sledeče: drž. železnice 220.5, rečna plovba 19.6 in ministrstvo za gozdove in rudnike 11.4 milij. Din. * V tekočem proračunskem letu so znašali državni dohodki (splošna državna uprava) 928.9 milij. (proračun 1165.0 milij.), izdatki pa 720.3 (proračun 1165.0 milij.). Proračun doh. je bil izvršen s 80.67«, izdatkov pa 61.8%. Kot prejšnje leto so relativno višji kot proračun izdatki za pokojnine, kjer znaša odstotek izvršenih izdatkov v primeri s proračunom 113, nadalje je prekoračen tudi proračun za vrhovno državno upravo za 8.8%. Lani so v istih mesecih (aprilu in maju) znašali dohodki 866.5 milij., za izdatke pa nimamo detajlov ker so nam na razpolago samo podatki za prve tri mesece prorač. leta, torej april, maj in junij. Med dohodki so najbolje dotekali monopoli, posebni davki in poštne pristojbine. Poleg tega pa je treba upoštevati dejstvo, da je imela država na koncu meseca maja pri splošni državni upravi 10.8 milij., pri drž, podjetjih pa 22.2 milij. likvidnih, a neizplačanih računov. Finance državnih podjetjih sosev prvih dveh mesecih razvijale sledeče: dohodki so znašali 474.8 (proračun za ta dva meseca 663.95) milij., dohodki v dveh mesecih lani 488.4 milij., izdatkov pa je bilo 351.84 milil. Din (proračun za to dobo 574.7 milij.) Dlin. Dohodkov je primeri s proračunom prišlo 71.5%, izdatkov pa je bilo izvršenih 61.6%. Presežek je bil zaradi slabšega izvrševanja proračunanih izdatkov višji kot v proračunu: znašal je 122.9 milij. v primeri s proračunammi 89.2 milij. Din. Insolcence v juniju Društvo industrijcev in vcletrgovcev je izdalo svojo statistiko konkurzov, poravnav in posredovalnih postopanj za junij. Iz te statistike jc razvidno, da je število konkurzov in poravnav prav nizko, še vedno pa narašča število posredovalnih postopanj, ki je doseglo v juniju rekordno višino s skoraj 200 postopanji, torej več kakor 30 na dan. V tem oziru je bil rekorden le šc februar. V ostalem jc bilo razglašenih 24 konkurzov (lani 70), 12 (68) poravnav in 194 posredovalnih postopanj. V Sloveniji smo imeli 4 (6) konkurzov, 5 (13) poravnav in 21 posredovalnih postopanj. Rekord v posredovalnih postopanjih ima savska banovina, ki je pa tudi po številu prebivalstva in številu trgovstva in obrtništva največja. V ostalem je bilo v juniju v primorski in drinski banovini otvorjenih več posredovalnih postopanj kot v naši banovini. Nadalje je število posredovalnih postopanj bilo v Sloveniji v juniju znatno večje kakor v maju, ko jih je bilo samo 9. Skupno je bilo v prvi polovici leta razglašenih v vsej državi 174 (lani v prvi polovici leta 421) konkurzov, 160 (656) poravnav in 859 posredovalnih postopanj. Poštna hranilnica v juniju 1933. V juniju je /levilo vlagateljev naraslo za 3.532 na 238.287, vsota vlog pa za 5.3 na 487.0 milj. Od začetka leta pa do dnnes je svota vlog 44.9 milj. Din. Nadalje jo v čekovnem prometu število računov naraslo za 100 na 22.585, promet na njih pa je znašal v iuniiu 1.944.4 milj. Din, v maju lclos pa 1.744.3 milj. Din. Odstotek brezgotovinskega prometa je narastel od 47.75 na 51.42%. Vloge na računih so se neznatno zvišale od 88-1.0 na S90.4 milj. Din. Borza Dne 6. julija. Denar V današnjem prometu so ostali nespremenjeni tečaji Amsterdama, Curiha in Prage. Popustil je neznatno Pariz, nadalje bolj London in New York. Druge devize so pa narasle. Najbolj je narasla lira, ki je tudi mednarodno zelo čvrsta. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi neizpremenjeno zaključen po 8.85, na zagrebški je narastel na 8.65, na belgrajski pa na 8.04. — Grški boni so notirali v Zagrebu 40—42, v Belgradu 4-1 blago. Ljubljana. Amsterdam 2308.74—2820.10, Berlin 1362.91-^ i 378.71. Bruselj 803.57—807.51, London 191.97—193.57, Curih 1108.35—1113.85, Ne\v York 4241.60- 4269.80, Pariz 2X5.88—227, Praga 170.79 do 171.65. Trst 306.57—308.97. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.504 Din. Curih. Pariz 20.38, London 17.35, Ne\v Vork 385, Bruselj 72.45. Milan 27.675. Madrid 43.40, Amsterdam 208.25. Berlin 123.10, Dunaj 73.24 (59), Siockholm 89.25, Oslo 87.10, Kopenhagen 77.5, Praga 15.41, Varšava 58.05. Atene 2.96, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni pnpirii Tcndenca za dinarske papirje je bila čvrstejša, d očim so dolarski papirji ostali v glavnem neiz-premenjeni. Ker je trgovanje z dolarskimi papirji omejeno samo na one komade, ki so bili že uvoženi v Jugoslavijo, se naravno njih tečaj razvija brez vpliva fluktuacij dolarja. Prometa je bilo nekaj več. Na zagrebški borzi je bilo zaključenih za 3000 dol. 7% Blera in 50.000 nom. begi. obveznic. Nadalje je bilo. zaključenih 30 delnic Priv. agrarne banke, ki je čvrsta in 20 delnic Trboveljske. Ljubljana. 7% inv. pos. 45—46, agrarji 28—29, vojna škoda 192—195, 8% Bler. po«- 34—86, 7% Bler. pos. 32—33. 7% pos. Drž. hip. banko 48—5-', Trboveljska 135 deu. Zagreb. Drž. papirji : 7% inv. pos. 45 do 46 (46), agrarji 27—28, vojna škoda 195—200, 8. 192—200, 6% begi. obv. 32.50-34, 8% Bler. pos. 34-35, 7% Bler. pos. 32.25-32.75 (32.25, 32.75), 7% pos. DHB 50 bi. — D elnice : Narodna banka 3650 den., Priv. agr. banka 211—214 (212, 213), Šečerana Osjek 145—152.50, Inipeks 50 den., Trboveljska 140—150 (140). Belgrad. Narodna banka 3800-3850 (3800), Priv. agr. banka 218—220, 7% inv. pos. 44.50 do 45.50, agrarji 25—25.50, vojna škoda 199.50—201 (200, 199.25), 6% begi. obv. 33.25—33.75 (33.60), 8% Bler. pos. 34.50—35.50 (35), 7% Bler. pos. 32-32.50, 7% pos. DHB 47 -50. Dunaj. Don. sav. jadr. 51.45, Aussiger Chemi-sche 174.90, Alpine 12.95, Trboveljska 15.30, Rima Murany 24.70. Žitni trg Sporazum velikih producentov in izvoznikov Vzporedno z zaključevanjem letošnjega šol- I skega leta je priredilo ravnateljstvo ljubljanskega drž. konservatorija v presledkih v preteklem me- | secu vrsto javnih produkcij, da z njimi manifestira , pred javnostjo svoje skrito pedagoško glasbeno delo. i Celotni pregled vseh teh produkcij, ki so zajemale v glavnem neproduktivne zmožnosti gojencev (iz produkcije mladega skladateljskegu naraščaja smo culi eno samo delo), je pokazal v prerezu dosti uspeha. Reproduktivni študij se v glavnem deli na dvoje: v instrumentalni in pevski. Z enotnega vidika kvalitete pa prvi vsekakor dosega višje vrhove od drugega. Zlasti klavirske in vijolinske sposobnosti se lepo oblikujejo in to je prav, ker smo do zadnjega časa Slovenci s svojim izrazitim pevsko glasbenim stremljenjem močno prekrili instrumentalnega. — O solo petju na splošno bi veljalo, da imamo med naraščajem marsikak upoštevanja vreden talent; več ugotavljati pa je riskantno, ker bo uspeh posameznika bodisi v opernem, bodisi koncertnem ndejstvovanju, odvisen predvsem od resnosti in notranje sile njega samega in na drugi strani od pravega glasovnega izšolnnja. — Z druge strani tega splošnega pregleda pn bi kazalo zopet opomniti, da se izgublja pedagoško delo le preveč v obvladovanje tehnične strani posameznih reproduk-tivnih sredstev in s tem pogreša sistematične vzgoje v splošno glasbeni smeri. Kajti res ne zadostuje, če absolvent konservatorija obvlada le svoj instrument, pa pri tem komaj sluti vprašanja, ki se tičejo bistva glasbe, njenega postanka, vzročnosti, oblikovanja, estetike, razvoja, izraznega načina in z njim v zvezi interpretacije in podobno. Mislim, da še zlasti naš čas v svoji razbitosti kar vpije po javnosti v takih vprašanjih in na tej osnovi po čim jasnejši orijentaciji. • • » Posamezne produkcije so imele v pretežni večini dosti stvarno obliko; zaključevale so v sebi delne smeri glasbenega izobraževanja. Ko bi se v tem načinu v bodoče še izpopolnjevale in poglabljale preko prikazovanja tehničnih sposobnosti posameznih gojencev v skupnost, v smiselno umetniško oblikovano enostnost, bi se vsekakor jačje približale zahtevanim ciljem. Prva produkcija je imela še šablonski obraz: vrsta najrazličnejših učencev, z najrazličnejšimi predmeti in tedaj seveda ista zmešnjava v programu. Pokazala pa nain je vendar marsikake sposobnosti gojencev. — Tako srno topot menda prvič culi fagotista (g. Loparnk) z domače šole (g. H. Mi-glič), ki je s svojo lepo izurjenostjo in muzikalnim prednašanjem dokazal, da se bomo tudi v izobraževanju takih in podobnih instrumentov lahko postavili na svoje noge, kar mora biti naš cilj. Tudi flavtist (V. Ca ni pa, šola g. S. Korošca), ki je ob tej priliki nastopil, je že lepo izurjen. — Trije učenci klavirja (Drinota Anton. Mucka Božena in Šaplja Božena) so pokazali mnogo smisla za ta instrument in dosti muzikalnosti, dasi z ozirom na svoje učitelje (gdč. M. Vogelnikova, ga. M. Šmalc-Švajger jeva ing. L. M. Škerjanc) prvi poglobljeno bolj v inuzikalne finese, drugi v virtuozno tehniko in tretji na zunanjo učinkovitost. — Dva vijolinista (Burger K. in Pianecki Zoran), ki ju oba že poznamo iz ponovnih nastopov, sta ob tej priliki pokazala zopet stopnjo dalje na osnovi svojih izrazitih sposobnosti. Prvi (šola g. K. Jeraja) bolj z ozirom na prvobitno glasbeno, drugi (šola g. K. Rupla) bolj pretinjeno tehnično strani — Nadalje smo čuli štiri pevce (Ivan-čič Sonja, Švigelj Cveto, Petrovčič Tone in Trost Milena), o katerih pač ne moremo trditi, da nimajo glasovnega materijala, temveč obratno, zlasti moška glasova imata dosti prirodnih vrlin, ki utegnejo po pravem izoblikovanju roditi prave uspehe.. — Končno naj omenimo še nastop tria iz komorne šole g. J. Slaisa, ki je v zasedbi klavirja (Menardi Pija), vijoline (Ornik Francka) in violoncelln (Šivic Gustav) izvedel svojo nalogo z marsikako fineso iz komornih zahtev. Druga produkcija je imela enotno lice; bil je lo klavirski večer, ki ga je priredil s svojimi učenci klavirski pedagog Tone Ravnik. Ko bi imel ta nastop še v izberi programa tako srečen uspeh, kot ga je imel v izvedbi, bi mogli to produkcijo šteti k najbolj zanimivim tovrstnim nastopom. Kajti mogel si tu opazovati razvojne faze pedagoškega dela, na različnih učencih sorazmerno 7, nadarjenostjo, predvsem vsled enotnega načina interpretacije. Mogel si ugotoviti način podajanja samega in razbrati njegove kvalitete, končno pa so te zajemale vendarle tudi posamezne skladbe, bodisi preprostejši klasični ali modernejši domisleki, bodisi prav zavite in velike spretnosti zahtevajoče skladbe tudi za dva klavirja, ki jih jc s svojimi najboljšimi učenci (Adamič Bojan, Kane Pavla in Menardi Pija) podal učitelj sam. Seveda so tudi ostali učenci (žiža Peter, Jug Majda, Bradač Zora, Sonc Zora) pokazali mnogo v detajle segajočih fines. — V celoti so vrline liavnikove šole predvsem v jasni plastiki, v plemenitem zvoku in stvarni interpretaciji in to je z estet- Položaj na žitnem trgu je v znamenju rezer-viranosti. Iz Londona so prispele vesti, da so 4 glavne produkcijske in izvozne države Sklenile sporazum o omejitvi posejanih površin za 15% in obenem o omejitvi izvoza. Te glavne državo so: Unija, Kanada, Avstralija in Argentina. Te šliri države so lani pridelale 432.9 milj. met. stotov pšenice, dočim jo znašala svetovna produkcija 1030.0 met. stotov. Obenem so te štiri državo lani izvozile 145.1 milj. met. stotov pšenice in so bilo odločile na žitnem 1rgu. Poleg tega so svetovna žitna tržišča tudi v negotovosti, kaj bo z dolarjem. Padec dolarja se že kaže v vplivu tudi nn cene. Nn našem trgu je tudi razpoloženje zelo rezervirano. Pričakovati je, da bo drug teden prišel k nam v Slovenijo na trg že novi ječmen. V pšenici se opaža pomanjkanje dovozov in so se cene za staro blaigo učvrstile nn 230. Za novo blago se zaradi slabih znakov (premalo solnčnega vremena) govori o ceni 260. Koruza je nekoliko slabejša in sta že danes pariteta Indjija 75 —76, na ugodnejših postajah 78—80, mlevskn okrogla 90—95, činkvan-tin 120—126. Moka stane 365. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: živahen. Pšenica: okt. 11.73—11.95, zaklj. 11.72—11.73; marec 13—13.17. - Rž: oktober 7.13—7.28. zaklj. 7.13—7.14; marec, 8.14—8.28, zaklj. 8.18-8.20. -Koruzn: julij 8.28—8.35. znklj. 8.80—8.32; avgust 7.35—7.42, zaklj. 7.35—7.37; sept. 8.55—8.00, zaklj. 8.55—8.57. sko glasbenega vidika velika vrednost, ki (če se že hočemo spomniti nastopa gojencev zagrebške akademije pri nas) močno presega ono povprečnost. Dve operni produkciji, ki sta se vršili v dramskem gledališču in vsebovali prizore iz raznih oper, sta imeli namen pokazati sposobnosti mladih pevcev v operni reprodukciji. Nastopilo je kar šestnajst solistov (gojencev ravn. Ilubada, ge Foedrnusper-gove in ge. VVistinghausnove), pač različne vrednosti. V ženskih vlogah so se predstavile: Verbič Milena, Gnus Mira, Korenčan Štefka, Čampa Slava, Sok Dragica, Ober\valder Marta, Perdan Jeanetta, Rudolf Vida in Kristan Anica. V moških pa: Petrovčič Tone, Drinota Anton, Likovič Joža, Švigelj Cveto, Burger Drago, Brišnik Miloš in Hribar Lado. Kdo se bo mogel iz te lepe vrste mladih pevcev vidno in trajno uveljaviti, je težko prorokovati. Velja pač v uvodu rečeno. Vendar drži, dn so kvalitetne razlike med posameznimi pevci prav občutne, in da ni prav jasno, kako se vrši izbera teh, ki naj nastopijo, če se jemlje merilo vsuj po povprečni umetniški vredniosti. Kar se tiče operne šole (vodi jo ga. Cirila škerlj-Medvedova), je treba priznati lepo skrbnost in smiselnost, ki se javlja v režiji posameznikov in skupnih prizorov. Zdi se le, du bi bila izbera snovi lahko malce bolj stvarna z ozirom na sposobnosti pevcev in značaja glasbe. Nn produkcijah sta vodita pevce in jih spremljala na klavirju operna kapelnika dr. Svara in Anton Neffat. Na naslednji produkciji sta se predstavila s samostojnim nastopom čelist Bajde Oton in klavirist Gallatia Reinhold, oba odlična diplomiranca na učiteljskem pedagoškem oddelku. Program sam je sledil zopet bolj prikazovanju strokovnih sposobnosti. Gallatia R. je izvedel nekaj samostojnih skladi) in spremljal čel ista. V njegovem izvajanju se je zrcalila velika umetniška vrednost njegovega pedagoga Janka Ravnika, ki že skozi leta tako plodo-vito vrši svoje poslanstvo in vliva s -ojim učencem tako pristno in v detajle izvedeno glasbeno občutje, kar je njegova najvišja kvaliteta. Celist 0. Bajd.e, ki je član znanega mladega slovenskega kvarteta (gojenec g. E. Berana), je nastopil z dvema skladbama in dokazal predvsem svojo lepo muzikal-nost. Ton instrumenta mu še ni sicer dosegel polne plemenitosti, a osnova je nakazana in že samo boljši instrument utegne v tem oziru zredno zvišati vrednost. Lepa je njegova tehnična kakovost. Produkcija v (Tnionski dvorani je imela namen predstaviti občinstvu vijolinskega absolventa visoke šole Leona Pfeiferja, gojenca priznanega pedagoga Jana šlaisa. Vijolinist je ob tej priliki izvedel samostojen koncert, z deloma klasičnim deloma modernejšim sporedom, ki se je ob koncu seveda raz-predel v že nekam kičasto vsebino, kar je splošna, — pa prav nič umetniška — razvada vijolinskih umetnikov. Omenimo naj, da je v sporedu modernejše glasbe izvajal vijolinist med drugim »Fantazijo« Frana Šturma, mladega absolventa kompozicijskega oddelka. Skladba kaže prirodni dar in marsikaj znanja. V smeri sledi SI. Osteren, ima mnogo lepih domislekov, le še labilno arhitektoniko. — Leon Pfeifer je v svojem nastopu lepo uspel. Svojo izredno tehnično izvežbanost je pokazal v Cajkovskega »Koncertu«, ki je prav trd, morda i«; malce pretrd oreh za tak nastop, ki pa ga je vijo«i linist vendar prav učinkovito izluščil. V HBndlu je pokazal zdrnv interpretacijski smisel, v zadnjih točkah pa čuvstvo in virtuoznost. Ugotoviti je treba, da ima vijolinist dosti krvi v svojem muziciranju, kar je za solo-vijolinista ugodnost. — Spremljal ga je na klavirju že omenjeni pianist R. Gallatia. In še sklepna produkcija se je vršila v Uni-onski dvorani, kjer smo zopet čuli prav pester program v prav raznoliki reprodukciji. Nastopil je godalni orkester drž. kons., ki sta ga vodila in dokazala svoje lepe dirigentske sposobnosti Mtlller Gustav in šušteršič Vinko (dir. šola L. M. Sker-janca). Prvi je dirigiral Vivaldija, drugi pa Saint-Saensov klavirski koncert, v katerem je plavirski del izvajala absolventka srednje šole, Baje Ladka. Omenjena,'kot tudi Vodušek Valens, ki je predvajal dve solistični klavirski skladbi, sta oba iz šole Janka Ravnika, in so tedaj pri obeh javljajo že omenjene kvalitete. Zlasti slednji je presenetil z interpretacijo, ki ji je osnova jasna koncepcija. Njegova razvojna linija - zlasti v zadnjem času vzbuja pozornost. — Poleg omenjenih ie nastopilo pet pevcev solistov: Čampa Slava, Perdan Jeaneta, Likovič Joža (vsi iz šole ravnatelja M. Hubada) ter Sok Dragica in La-liarnar Marij (iz šole ge. V. VVistinghausnove). Vsi pevci imajo sorazmerno prav lepe glasove, in eden ali drug zna s časom doseči kaj vidnejšega. — Če končno omenimo še nastop absolventa sr. š. za klarinet, Rueha Branka, ki ima lepo muzikalnost in mnogo tehničnih sposobnosti (šola g. Vaclava Launa), je s tem nekako zaključen kratki pregled vseh produkcij, ki jih je priredilo ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani k zaključku letošnjega šolskega leta, kot javni izkaz svojega pedagoškegf dela. V. U. Šport Drevi vsi na igrišče Ilirije Nocoj se spoprimetn na ilirijanskem igrišču dve enajstorici, kakršnih Ljubljana še ni videla. Ni sicer še točno znano ali bosta šteli moštvi po enajst mož ali več, kar pa na stvari nič ne spremeni, ker je pri tako važni tekmi pnč vseeno, ali je nekaj igralcev na eni kot na drugi strani več ali manj. Glavno je, da bodo eni zmagali, in to upamo, da se bo zgodilo, če ne borno doživeli neodločenega rezultata. Obe moštvi sta se temeljito pripravili za to borbo, o čemer smo globoko prepričani, ker sta tako na skrivnem trenirali, da ju ni bilo mogoče izslediti. Tudi postavi so nam šele prav zadnji trenutek zaupali; ker pa imajo dovolj prvovrstnih rezerv na razpolago, je zelo verjetno, da se bo še kaj spremenilo. Le eno vemo, namreč to, da so vsi sijajni igralci tako z glavo kakor z nogami, da so izredno nevarni strelci lastnih nog v prosti zrak in da se bo lahko revica — žoga zaradi njihove prezaposlenosti s samim seboj vendar enkrat temeljito odpočila. Vsakdo, ki se hoče res prav pošteno nasmejati, ne bo zamudil ugodne prilike, zlasti še zato, ker je ves dohodek namenjen našim največjim trpinom v zemeljskih rovih, ki morajo sedaj vsled nezaposlenosti celo stradati. BRIDGE-TURNIR V času od 23. do 26. junija t. 1. sta se vršila v kopališču Palič v Subotici dva bridge-lurnirja. Na.j-preje se je odigral turnir za pare, za katerega je, vladalo veliko zanimanje, ker so so nn tem turnirju prvikrat sestali igralci raznih mest Jugoslavije. Bili so zastopani igralci P.elgrada, Zagreba, Subotice, Osijeka, Sombora, Sente, Novega Sada, Vel. Kikinde itd. Turnir za pare se jc odigral z zloženimi kartami po Mitchell-sistemu. Po dovršeni in napeti borbi so bili objavljeni sledeči rezultati: I. nagrada dr. 1). Kasti—dr. L. Singer, Zagreb. II. nagrada gg. Ke- reny—I. Kereny, Sombor. IIL nagrada gg. I. Reiner —I. Beck, Subotica. IV. nagrada gg. S. Meer—B. Mučarov, Subotica. Senzacijo vse prireditve je vzbudil teain-turnir med mesti: Belgrad, Zagreb, Subotica in Sombor. Ta turnir se je vršil v veliki dvorani zdraviliškega doma. Nastopili so za Zagreb: dr. F. Ladany—inž. A. Bresslatier, dr. D. Knsti—dr. L. Singer, za Subo-tico: dr. I. Gy(irgy—dr. I. Balogh in N. Reiner—I. Beck; za Sombor: Tibor pl. Alf61dy—lLSchOffer, B. Fischer—1. Kereny; za Belgrad: D. Blagojevič— C. Pollak, I. K. Alkalay—G. Stern. Team-turnir se je odigral po Patton-sistemu. Po zelo napetih borbah, ki so se vršile v treh kolih, je. zmagal team Sombora s 14 točkami, na drugem mestu je Subotica z 9 točkami, na tretjem Zagreb s 6 točkami, na četrtem Belgrad, ki je izgubil z 29 točkami. Tehnično vodstvo prireditve jc bilo v rokah starega ru-tinerja gosp. V. pl. Marsano, ki je bilo kakor vedno odlično in vsestransko zadovoljivo. ★ Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo se vrše letos v Franciji, in sicer v Parizu. Boj za svetovno prvenstvo na cesti za amaterje in za poklicne vozače so vrši v ponedeljek, dne 14. avgusta na dirkališču avtodroma v Monthery v neposredni bližini Pariza. Proga za amaterje bo imela 125 km, poklicni vozači pa imajo prevoziti 250 kin. Prva tekma se prične zjutraj ob 7, druga pa ob 11 dopoldne. Za obe skupini je predviden skupen start. Vsaka pomoč tudi med vozači samimi je zabranjena in kdor bo v tem grešil, bo izključen od nadaljnjega tekmovanja. Nov svetovni hokserski prvak. V Chicagu sta sc pretekli teden spoprijela bokserja lahke težo Can-zoneri in Ross. Zmagal je slednji, ki je imel v vseh kolih premoč nad svojim nusprotnikom ter si ie izvojevul naslov svetovnega prvaka. MALI OGLASI V malih oglasih nfi vsaka beseda Dtn l*—t ienttovaiijskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek ta maB oglas Din M*—. MaB oglasi sa plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snaEaJa se račtma enokolonska S mm •isoka petltna vrstica po Dia 2*50. Za odgovore glede molih oglasov treba prttolitl letojvlSto HOTEL »HOM« v Podhomu, Gorje pri Bledu — oddaja penzije od 32 do 40 Din. Odda tudi več sob s kuhinjo. i m ■KEKSI uran i Dekle z dežele pošteno, išče službo kot pomoč gospodinji za vsaka plačo. Naslov v upr. »Slovenca« pod 7616. (a) Sodarski pomočnik mlad, z večletnimi spričevali, išče službo. Sprejme tudi posle sluge, skladiščnika ali slično. Položi 1000 Din kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod 7631. (a) Denar Varno naložen denar Iščem družabnika z 200 do 300.000 Din gotovine za povečanje obrata. Denar se obrestuje do 30%. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Sigurna eksistenca« 7622. (d) II Stanovanja Sobo in kuhinjo oddam blizu dolenjskega kolodvora. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7562. (č) iluzbodobe Korespondenta (-injo) samostojnega, s perfekt-nim znanjem slovenskega, srbo-hrvaškega in nemškega jezika, stenografije ter urnega strojepisca — iščemo za takoj. Ponudbe v vseh treh jezikih in v cirilici, z navedbo plače, je poslati na: »Kolinska tovarna d. d., Ljubljana. Posestva Kupim staro stavbo po možnosti v centrumu Ljubljane, primerno za adaptacijo. Prednost imajo stavbe, ki so zadolžene. — Pismene ponudbe brez posredovalca je takoj poslati upravi »Slovenca« pod »Naš dom« št. 7623. (p) Kupimo Domač motovileč kupuje po najvišji dnevni ceni trgovina s seme: Josip Gagel, Ljubljana, Semenišče. (k) Obrt Krušno moko in rženo moko vedno srežo, kupite zelo agorino pri A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva rent« 24. lEHHffll če avto svoj stari prodajat af motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti rnnoeo prižene Stoveniev najmanj i? inserat Najcenejša kurjava so suhi odpadki od žage. Vedno na zalogi pri Ivan Šiška, Metelkova št. 4. -Telefon 22—44. (1) Semensko ajdo koruzo rdečo deteljo nudi najceneje tvrdka Fran Pogačnik d. x o. z. Ljubljana Tyrševa 67 (Dunajska) nasproti mitnice. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana 2idovska uL in Stari trg. Modna konfekcija! Najboljši nakupi A Pre-sker. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. (11 Svilene nogavice 12 Din Flor nogavice 12 Din Moške dolge nog. 12 Din Damske kratke n. 6 Din Otroške kratke n. 3 Din M. SUšNIK Krekov trg 10 nasproti Mestnega doma. DANES OB POL 2 POPOLDNE NAS JE ZAPUSTILA ZA VEDNO NASA LJUBLJENA 2ENA, DOBRA MATI, HČI, SESTRA, TETA IN SVAKINJA, GOSPA REZIKA ŽUMER ROJ. KOSMELJ POGREB NASE NEPOZABNE POJDE V SOBOTO OB 4 POPOLDNE IZ MRTVAŠNICE DEŽELNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U. — PRIPOROČAMO JO V MOLITEV IN BLAG SPOMIN. — SV. MAŠE ZADUŠNICE SE BODO DAROVALE V CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA V LJUBLJANI IN V 2UPNI CERKVI V 2ELEZNIKIH. LJUBLJANA-2ELEZNIKI. DNE 6. JULIJA 1933. SREČKO 2UMER, SOPROG; JOŠKO, JELKA, IČA, IRENCA, OTROCI. — JERICA KOŠMELJ, MATI; JERČKA JAKOLIČ, SESTRA — IN OSTALI SORODNIKI. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI regMrovana sadr. z neomejeno zaveso niklosicefa cesto Slei. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ler brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne ftoge ziuitajo no« 100 milijone? Za vsa zavarovanja pride v poštev le Vzajemna zavarovalnica LJubllana v lastni palači sb Miklošičevi in Masarykovi resti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Inserirajte v »Slovencu"! ljudsko posojilnico T (CljU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge (n Jih obrestuje najbolje. Denar J« pri nje| naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov s vsem svojim premoženjem. Zapustil nas je za vedno naš dobri soprog in oče, gospod Josip Sernec davčni uradnik v Gornjem gradu ki je danes dopoldne po dolgi in mučni bolezni, v 50. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki pokojnega bodo prepeljani iz Gornjega grada v Celje, kjer se bo vršil pogreb v soboto 8. julija ob 4 popoldne na okoliškem pokopališču. Gornji grad-Celje, dne 6. julija 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Na potovanje vzemite s seboj BOTOT kremo za zobe. Praktična, ker je v nezlomljivi škatli, pa ekonomična Dijaškim staršem! Šola >H a j d u k o v i 6< opozarja starše, katerih otroci so za kakšno leto izostali ali da ponavljajo razred ali da so izgubili ptavico do nadaljnega rednega šolanja, da jih takoj vpišejo v to Šolo, da nadomeste izgubljena leta. Obstoja poseben tečaj za dijake, ki niso polagali ali so padli pri sprejemnem izpitu. V sami šoli je pensionat pod zelo strogim in skrbnim nadzorstvom profesorjev. Podrobna pojasnila in vpisovanje ves dan v šoli Kajmakčalanska 58, Beograd VIL Tel. 20-758 (pri Borovem parku). . -.f • •' -Jf< ■ .•'•>.'•-:... • ker traia 3 mesece D. Pechmajou & Cie, Zemun Starejšim osebam revmatične bolečine zagrenjujejo stare dni. Vsem, ki trpite na revmatizmu, pro-tinu, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža. Za masažo je M masaža z Rlgo Vas hrepi, omlu]t. ALGA je za stare ljudi pravi blagoslov. 1 steklenica ALGE Din 14-—. (Beg. br. 18.117/11) Hotel Troha BLED Menu 15 Din, sobe od 10 Din naptfe). V glavni sezoni vsak večer koncert in ples. Pension junij, september 45 Din, julij—avgust 60—80 Din. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta šL 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije •- Poslovne ure od pol 8 zi litra) do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telelonska štev. 3030. s "5 •S S-S 13 >-2 a jO S qS s #1* 3W «1 JJŠ a, G ► Situ >.Sj gtt- « , 2 .2f I t a g--0 ca • » ► > » o >o a 5 .. C" » 2 s a 5 a 1'! . 3 » a -9 o -s S „oag° o d N J! H » =* ■8 aj^ S 0Q S 3 Oos^ « ■ « O • N -s O S d 2 s jQ a « j — % S &B B-* V i-« U. O tfl >Ali si šel v mesto?« >Sem.< >In si bil v kleti?« »Bil.« >In ne v najboljši družbi, Rory?« je očitajoče pripomnila Kathleen. >V slabši kakor mislim, da bom še kdaj,< je pošteno priznal Rory. »Ti torej priznaš vse to?« »Priznam vse, kar je res.« »Kaj torej praviš zaradi dekleta, v katero si bil tako zaljubljen?« »Zaljubljen?!« je ogorčeno vzkliknil Rory. »Kathleen, na tem svetu je samo eno dekle, ki ga ljubim in to si ti. Prisegam ti pri tej luči svojih oči!« Ni še končal, ko je padla tenma senca na nasip pred njima, prav tako kakor bi luč, ki jo je rotil, izzvala duha, da bi ga proklel. In ko sta se ozrla, sta videla, kako je stala na bregu za njima neka postava, zavita v temno ogrinjalo. Kathleen je kriknila in celo Rory se je prestrašil. »Ali res samo eno dekle?!« je izpregovorila tajin-stvena prikazen. »Kathleen, Kathleen, prav tako je tudi meni prisegal!« Kathleen od strahu ni mogla govoriti, ampak je obstala kakor okamenela in strmela v postavo, ki je stala ua bregu poleg njiju. »Kdo si?« je trdo vprašal Rory. Postava se je ravno obrnila, ko jo je Rory zgrabil za ogrinjalo, v katero je bila zavita, in jo potegnil med nasipe. »Kdo si?« je zopet vprašal Rory in jo obrnil tako, da bi jo videl p I iučL »Ali me ne j-iaiaš, Rory 0'More?« je dejala neznanka in pri teh besedah vrgla kapuco svojega ogrinjala nazaj. Žarki blede mesečine so padali na obraz dekline iz kleti. XVIII. poglavje. Posvetovanje za ljubezen. Zarota. Ko se je Kathleen vrnila s sejma, vso noč ni mogla spati, prav tako kakor Rory. Ko se je skoraj vso noč premetavala in preudarjala, ali bi šla skrivaj na sestanek po vsem tem, kar je slišala o Roryju, se ni mogla odločiti. Na vse zadnje je sklenila, da bo materi povedala, kako je, in jo prosila za svet. Mati in hči sta se vedno ljubili, si zaupali in se dobro razumeli. V zadnjem času sta si pa še bolj zaupali in se naslanjali draga na drugo zaradi razuzdanega Shana. Potrudili sta se, da bi, ker slabejši, z združenimi močmi premagali njegove napade, njegovo trmo in upornost in da bi se bolje branili trinoštva močnejšega. Tisto jutro po sejmu Regan ni vstal, ker ga je od tepeža vse bolelo. Ležal je in mati ga je zdravila z zelišči. Njegova soba je bila predeljena od prostora, ki ni bil samo kuhinja, ampak so se v njem gibali ves dan. Kathleen se je ravno vrnila iz njegove sobe, kamor je šla, da bi videla, ali morda še kaj potrebuje. Tiho je zaprla vrata za seboj, ker je mislila, da je zaspal, on pa se je le delal, kakor bi spal, in na njena ljubezniva vprašanja zato ni hotel odgovarjati, da bi se je otresel. Mati je sedela v kuhinji in pletia. Blizu nje poleg okna je stal kolovrat. Ko se je Kathleen vrnila iz Rega-nove sobe, je vzela stol in sedla h kolovratu. Začela je presti in nekaj časa marljivo predla. Obe sta molčali. Slišalo se je samo brnenje kolesa. Kathleen je zakašljala. Njeni drobni prsti so pridno sukali nit, v katero so bile uprte njene oči, da bi se ne srečale z materinimi, zakaj zatopljena je bila v svoje misli. »Zdaj bi bil ugoden tre-notek,« si je rekla, »da govoriti z materjo in ji odkriti srce.« Še enkrat ali dvakrat je zakašljala, potem pa je obotavljajoče se poltiho izpregovorila: »Mati.« Kadar bi ljudje radi govorili o kočljivih stvareh, zlasti pa o srčnih zadevah, je v njihovem glasu nekaj takega, da že veš, o čem bodo govorili, še preden izrečejo besedo. Kathleenina mati je bila izkušena kakor so izkušene v takih stvareh vse matere, saj so že same doživele take reči. Zato je že vedela, za kaj gre, ko je Kathleen zinila besedico: »Mati!« »No, deklič,« je dejala mati z glasom, ki ji je kar božal srce, nekako tako kakor ptička čivka svojemu mladiču, kadar ga prvikrat izpelje iz varnega gnezda. »Nekaj bi ti rada povedala,« je povzela Kathleen in se kakor v zadregi igrala z robom obleke. »No, draga, upam, da je kaj takega, kar bom rada slišala.« »Bojim se, da boš mislila, da sem prismojena,« je rekla Kathleen, skrivaj pogledala mater, pa zopet povesila oči. »Tega pa vendar ne!« Zopet molk. In zopet se je slišalo samo brnenje kolovrata. Zdaj pa je mati videla, da bi bilo najbolje, če ona prebije led. Zato je kolikor mogoče mehko dejala: »Morda je kak faul govoril s teboj.« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Lojze Golobic.