Številka 312 TRST, v sredo II novembra 1908 Tečaj XXXHI ■necas IZHAJA VSAKI DAN -^t tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. P«samične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstti in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). oglasi se računajo na milimetre v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroenln* na nedeljsko lxdanje „EDINOSTI" stane : oele-—— letno X 5-ao, pol lete 2 60 ——— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgto Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista nEdinostu. - Natisnila tiskarna konsorcij* lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnKnl račun 5t. 841 652. TELEFON IL 11-57. * A i/MST" V/ETC^T*! dnevi izginila, je našel vratar pravosodne pa-^nalUJH VNC. V w t i iače v eni sodnih dvoran. Pretepi na dunajskem vseučilišču. DUNA J 10. Danes okolu 10. uri dopo- Peking 10. — CeBarica-vdova je težko obelela. Iudue je nekoliko stotn židovskih dijakov; N&IlŠki drŽćLVlli zbOI\ zioni,tov zasedlo a*lo vseučilišča, stopnrce iui . rampe, da bi s tem protestirati proti včerajš- Interpelacije glede objave ces rjevega internemu nasilju neauško-nacij. dijakov. Kmalu je j visva. priš-) več Ftotia nemško-naciionalnih dijakov. Začel je hud pretep, ki je trajal pol ure. Nemlko-nacijalni dijaki, ki *o bili močneji, so pct;s;.ili zioniste iz avlv>, s stopnic in rampe, ki so iih potem sami nasedli ob pe-van u „Die Wacht am Rhein'*. Policija se ni umešavala v pretep, ampak je napravila samo močan kordon pred stop-ticani in rampami, da bi zabranila drug:m dijakom, da bi se ne umešavali v pretep, vendar so dijaki kordon razbili. Muogo zio-nistov je bilo ranjei.ib, nekateri celo težko Odvedli so jih v bližnje proaajalnica in kjer so jim zdravniške postaje podelili BEROLIN 10. Dohode do državno zbornice oblega velika množica ljudstva. Zbornica je v vseh proitorih prenapolnjena. Vse tribune so gosto zasedene, tudi dvorna loža in loža diplomatov. Na dnevnem redu današuje seje so interpelacije glede objave cesarjevega intervie*a v ,,Dai!y Telegraphu". — Državni kancelar knez Bulow je izjavi!, da je pripravljen takoj odgovoriti na interpelacije. Posl Basaermanu je utemeljeval interpelacijo narodnih liberalcev in med drugim iz , javil, da vlada enoglasen protest proti ume-hiše, i ševanju ce?arja v unanjo politiko. Ć.m višje Prvoistoji človek, tem opr^zneji mora biti pri di pomoč. Nemški nacijonalci so še dve uri potem • lekosežnih izjavah. Potrebno je avtentično držali zasedene stopnice in rampe in niso pu-1 pojasnilo. Isogniti bi se bil t treba istočasnemu stili na vseučilišče ni slovanske ni italijanske S dopustu državnega kancelarja in državnega dijake. »tajLika za ucanje stvari, Ogrska poslanska zbornica. BUDI M PŠ TA 10. Kakor se govori, da bo na jutršnji seji poslanske zbornice dr. Mi ne žeiimo, da knez Bii-ow v očigled težkim nalogam notranje in unanje politike odloži svojo službo. Želimo pa jamstva proti Bela Rakov9'.hy (ljudska stranka) interveniral uruešavaniu osebnega režima. Od skupne o vedenju Srbiie. j adrese meščanskih strank si ne obetamo ni- BUDIMPEŠTA 10. Jutri ob ct o:itvikakega vsp^ha. Želimo, da dobi ce.ar po-poslan:ke zbornice, predloži minister za ne-: drobno informacijo o današnji razpravi. Notranje stvari grof Andrassy svoj zakoniki j čemo, da nas at.e med česanem in narodom načrt o volilni nformi. Minister poda kratek ' prepad. Govornik je ptečital izjavo, ki jo je ekspoze o problemu volilne reforme. ; sklenila centralna zveza narodnoliberalne Generalni štrajk delavcev na RekiJ stranke. Izjava pravi, da niso osebna umeša- REKA 10. (Og. biro) Socijalno demo-; f?nj? .?ef v Politiko uitl kratičua stranka je°za danes ob 4. uri popo- W«*Sl ^T' *** ** ^T * f/'L,, J > Govornik je priznavale plemenite razloge oprezen, ludae z letaki sklicala deiarce na pesvetova-, . . . , , , . , nje na Zichy-je-m trgu. Na dnevnem redu ff^* 12;ekei na; bo shoda ie bila splošna volilna pravica in toza- kato' 88 to pnstoia ustavnemu vladarju devna oredloga ministra grofa Andrassj-ja. | _ Go - omia je zaključd z željo naj bo to Danes opoludne je pričel generalni štrajk, poslednjikrat, da se obraesmo s takim opo- Št aik^ vcev ie ->koiu 15 000 minom na cesarja, f, . . „, .. .1 - .. , ) Posl. Wiemer (svobodomiselna stranka) Generalni štrajk socijalnih demo- !je izvajal) di je prQŠcja zft- odpust dr. n.r-M.fnn^T. 'i « i j i ! žavnega kancelar'a korektna, ne pa zadostna. BUDIMPEŠTA 10 Socijalnc-demokra-1 Držay5ni kfnce!ar ie raoral skrbetif da pride tična ttranka hoče pričeti z generalnim J niegova po';itika do izraza. Osebni rsžim mora štrajkovi še ie jutri, radi česar se bo nocoj j pre,iehati. vršil lov fchod. , p0.]#' singer (soc. demokrat) je izvajal, Štajerski deželni zbor zaključen. : da spremlja inozemstvo obelodanjenje wDaily GRADEC 10. D^želoi zbor je bil danea Telegrapba" z zasmehom in roganjem' Večina zaključ a. državnega zbora je eokriva na takih dogod- Cesar Viljem pii Zeppelinu. (Prigovor pri večini). DONAUESCHINGEN 10. C s ar Viljem1 , 80 ^ i Nemčije sovražni An-, . m - x u elež;. ro se pravi deiansaim razmeram biti v spremstvom, knez in kneg.n,a Furetenberg; 6 ^ P ^ kakor w c„sac la. ;j.m. gosti so s cesar-, ^ v oblak3ih PNapra7iti' je treba red nas. in nasproti ce* po formalnem proglašenju aneksije. Dokaz temu je intenzivni bojkot avstrijskega blaga v Turčiji. Nemčija pa je zopet zaveznica Avstro-OgrBke. Te dogodko je znala Anglija spretno in \ rafinirano izkoristiti in danes je zopet v Ca- j rigradu vpliv Anglije zelo velik. Ze ob proglašenju ustave v Turčiji so se v Carigradu vršile manifestacije simpatij do Anglije. Ta poslednja pa izkorišča dalje to raz položenie v Turčiji sabi v prilog. V vrsto teh prizadevanj se U7ršča tudi govor, ki ga jo imel angležki miniaterski predsednik Asquith na banketu, pritejeuem na čast londonskemu lord-mayorju dne 9. t. m. Angležki minister je ostent&tivno nastopil kakor zaščitnik Turčije. Dejal je, da vsaki spremembi na Balkanu morajo pritrditi vlasti, ki so podpisale berolinski dogovor, vštevši — Turčijo. Ni res — je dejal — da bi bila Anglija nasprotna direktnim pogajanjem med Turčijo in Bolgarsko, aU vsaki dogovor moraio podpisati tudi droge interesirane stranke. Turčija, ki trpi največo škodo, more zahtevati eporazumljenje, ki bo združljivo z njeno ć a 0 ti o in njenimi inte-; r e s i. Še-!e potem, ko bo doseženo sporazum-i ljenje med Turčijo in B rlgarsko, oziroma I Aviitro-Ogrsko, bo odprta p^t k splošnemu sporazum'jenju. Potom pa je arg'ežki minister tudi malce grozil. Mi vsprejmemo rsdi — je za-klical — vsako roko, ki ima dobre namene. Angležka flota je na višini vsa«te odgovornosti, ki bi jej mogla navstati. Vse vlasti vedo, da Angiija hoče ohraniti svojo neoporečno supreciEcijo na morjih. Ne da bi hotela s tem žaliti ali uganjati pustolovstva, ampak, ker vrši s tem svojo naravno dolžnost, to je da prepreči vsaki nape d inozemstva na an-: gležko — trgovino in indu*tri;o ! In re3 za to gre. Turčija je velik odjemalec industrijskih izdelkov in v njej so angažirani veliki trgovski interesi ! To je namen angležkega zavzemanja za — Tur čijo ! ! Demonstracije proti Avstro-O grški in Romuniji. Iz Bukarešta javljajo, da so bili v nedeljo v Krajovi, Useru in Turn-Severinu shodi, na katerih se je demonstriralo proti janjih s Turčijo umaknila vsa politična vprašanja. med drugimi vprašanje o eksarhaiu in položaju makedonskih Bolgarov in skuša skleniti s,Turčijo carinsko zvezo, kakor je ona med Špansko in Portugalsko. Oboroženje Turčije. Iz Carigrada poročajo, da je vojui minister naročil za 30 mil. frankov patron za puške. Ob enem je razpisan natečaj za nabavo šrapnelov za 10^ mil. frankov. Doslej sta se javili tvornici Škoda v Plznu in Man-fied Weis8 v Budimpešti. Z občnega zbora političnega društva „Edinost" dne 8. novembra 1908. Tajnik g. dr. J. Wilfan je podal nastopno poročilo o delovanju in o dogodk h v društvenem letu 1907—1908: Cenjeni zborovalci, mili rojaki ! Prej, nego Vam v imenu društvenega odbora podam poročilo o njegovem delovanju v minulem letu, mi je reči, kako je bil odbor sestavljen, in se spomnit: faktorjev, ki so v splošnem oziru ugodno ali neugodno v; livali na njegovo delovanje. Za društveno leto, ki se zsključuje z današnjim zborovanjem, je bil odbor izvoljen na lanskem rednem občnem zboru, 24. novembra 1907 L, ter se je sestavil tako-le: dr. Otokar Rybur, predsednik ; Alojzij C4i>riup in dr. j Edvard Slavik, podpredsedniki; dr. Josip jMandič, blagajnik, dr. Josip Wi!fan, tajnik; nadalje odborniki: Ante Bogdanović. dr. 1 Gustav Gregorin, Ant. Miklavec, Peter Može, Dragotin Trošt; namestniki: Valentin C.bic. Ferdinand Ferluga, Josip Gregorič, Fran [Košuta, Jcsip Negode, Martin Pečar, Dragotin Pertot, Anton Sancin Drejač, Josip ; Urbančič ; računski pregledovalci: dr. Josip Abram, Ivan Pre'og in G-ficijan Stepančič. Tekom leta se je odbor sestal v 13 rednih sejah; tem pa je dodati one številne i seje, ki so bile posvečene razpravam o tr-1 žaški volilni reformi. Razun tega 30 se • odborniki na mnogih sestankih posvetovali in dogovarjali o tekočih stvareh. — Zelo je ob-i žalovati, da ne morejo okoličan ki odborniki. Avstro-Ogrski, z rodbino in vsemi knežjimi gosti skim posebnim vlakom zapustili Donaueschia- j gen, V Manzell pridejo ob 1 uri V Manzell pridejo ob 1 uri popolndne.! Protl Ravnema kancelarju Tamkaj se bodo baje mudili do 3 in tri četrt iaa pndemo T»n « pobbke tohkom^e- ter si ogledali Zeppelinov zrakoplov I. Vreme nos;i> S^0™' 'n bra0'T ' A" i™ 1ZIT : , 8. v ; manoa so naročeno d?lo državnega kanej- je mrzlo in prav lepo. ;iarja Nemgki Darod je trebd zakonito ščititi Cesar Viljem v zrakoplovu. {ponavljanjem takih nogreškov s premembo FRIEDERICHSHAFEN 10. Ob 1. uri;Uitave. ki daja narodu odločitev o vojni in 50 minut se je z-akcplov na katerem sta bila I tniru in zakonom o odgovornosti ministrov, cesar Viljem in groi Zeppelin dvignil v zrak, j pogl df H^ydebraod (konjer^a-ivec) je Ob 2*15 uri se je zrakoplov obrnil nad Im-|rekel da tuđi državni kancelar sam obžaluje menstaatom in je nato krenn proti Fnede- j dogodke< Take stvari se na smejo več po-richsbaknu. 'navijati. Upamo, da poda državni kancelar FRIDERICHSHAFEN 10. (Wolffov biro) j '{](m 0d^070'r. (Pih,ala na de8nici). zrakoplovom se nx dngml cesar _ Viljem, posK Hatzfeld (državna stranka) je marveč knez Furatenberg. Poročevalci so ce-: kel. Qi odgovora državnega tajnika sar:a namenjali s knezom, ker sta bila oba v j yi3n0 na§e staijgCe. re-bo od- Biilow odgc-pjmankanja lovskih oblekah. | Na t<> je držanii kancelar Afera Caaablanke pride pred v8rjai ua interpelacije. (Radi razsodišče. j prostora priobčimo jutri). BEROLIN 10. Namestnik državnega taj-j nik za unanje stvari, pl. Kiderlen-AVachter f flAfAVIVf MU DHVVH1IV1 in francoski poslanik Cambon sta danes v IJUmUIIIII IIH DHLIUiIiU* unanjem nradu podpisala eledeči dogovor: j Nemška in francosk* vlada obžalujete dogodke« Anglija in balkansko vprašanje. l_! __ ___1 _ - I - — 4 ra r— n »vin n Hn A O A n Ami ! sept. Nekdaj je bil vpliv Anglije v Carigradu ki so se pripetili v Cssablanki dne 20. in ki so doveali podrejene organe do upo- vsemožen. Turčija je bila uverjeno, da so jej rabe Bile in do nevoljo vzbujajočih dejanj, i v Londonu najzanesljiveji zaščitniki in prija-Skleneta, da se vsa tozadevna vprašanja s telji. Ko pa se j6 pokojni slavni angležki dr-predlo/.i razsodišču. V obojestranskem spora- ■ žavnik Gladstone jel toplo zavzemati za usodo zumljenju se vsaka obeh vlad obveže, da iz- balkanskih Slovanov, je Nemčija začela pre-razi svoje cbžalo.anje nad čini teh organov vidno in spretno manevrirati, da v Carigradu primerno pra-roreku, ki je izrečejo razsodniki izpodrine angležki vpliv in ga nadomesti z o včinu in o pravnih vprašanjih, j nemškim. To se jej je počasi tudi posrečilo PARIZ 10. „Agence Havasu poroča: tako, daje turški sultan smatral nemškega Poslanik (lambon ]e bil danes predpoludne cesarja za svojega najboljega in edinega pri-pooblaščen, da izmenja signaturo dogovora.'jatelja. Nemški cesar je bil ob svojem obisku Sedaj preostaja samo ša izvolitev razsodišča,' v Yildiz Kiosku nenavadno proslavljan in kar se nemudoma zgodi. j češčen in oba vladarja sta vsaki hip menja- Ženitev vojvode Abruškega. 1 vala poklone in zatrdila prijateljstva. LONDON 10. „Daily E.^press1 poročaj V ™dul ?e le pa. x8ceneri;a1 zoPwet da je italijanski kralj Viktor Emanuel privolil sprememU. P^loje Proglašenje Bolgarske v ženitev Vojvode z Abruškega z Amerikanko • neodvisnim kraljestvom. To je bil udarec za mis. Eikino. Zakon ne bo morganatičen, mar- Turfi,J°- £ .še P^gUšenje več dobi mis Eikin čast princesinje italijanske ustave v Turčiji, ki je povspešilo proglašenje kraljevske hiše. Poroka bo na spomlad. Bosn® « Hercegovine. Prvi dogodek —i je bil le v pnlog temu poslednjemu m Tur-Alžir 10. Tajno listino o konstrukciji Čija je videla v Avstro Ogrski zaveznico Bol-tekega novega torpeda, ki je pred nekaterimi garike in svojo nasprotnico. Posebno pa še IZ BOSNE. LONDON 10. „Times" je priobčila daljši dopis člena gospodske zbornice prof. dr. La-ma?cha, v katerem sy odklanja očitanje, češ, da Avatro-Ogrska moti s-etovni mir. Nadalje izvaja prof. LamBsch, da se niso, kar se je že pojasnilo, vsled aneksije Bosne dejanske razmere uikakor spremenile in da so pravice, ki jih Srb'ja uveljavlja za 5Bo3ao in Hercegovino pr.pjlnoma neosnovane. Bosanska deputacija pri nadvojvodi Fran Ferdinandu. DUNAJ 10. Nadvojvoda Fran Ferdinand je danes predpoludne z veliko slavnostjo vspre-jel besansko poklonst/eao deputacijo. Dementi. DUNAJ 10. V zadaiih dneh kolportirajo nekateri listi, soecejelno inozemski vznemirjajoče ve^ti iz Bosne in Hercegovine. Tako so poročali, da sa bande udrie ua srb3ki in črnogorski meji, da je bila vržene v zrak vojašnica v Konjicah, de so dezertirali Avatro-Ogri'ri voiaki, da celo častniki, da je srbski vojak ubil nekega itfacterista itd. Na kom-petentnem vojaškem mestu ni ničesar znsno o vseh tih poročilih, ki so vržene v svet vsled j nervoznosti, iz zlobne tendence, oziroma se ; hoče z njimi vzbujati senzacijo, za to se jih zamore tem odločneje dementirati. Budimpešta in mohamedanska deputacija. BUDIMPEŠTA 10. Mestno zastopstvo je sklenilo, da slovesno pozdravi mohamedan-sko poklonstveno deputacijo na povratku z Dunaja ia da se imajo členi deputacije za ves čas bivanja v Budimpešti smatrati Kakor ! gosti peštanskega magistrata. IZ SRBIJE. Izjava kralja Petra. PARIZ 10. Beligrajski dopisnik „Jour-nala" je bil vsprejet v avdijenci od kralja Petra. Kralj mu je izjavil, da se more že iz vedeoja Srbije spoznati, da ni ona proti miru in da bi ta mir ne bil nikdar rušen. Srbija ne spremeni svojega korektnega vedenja nasproti Avstro-Ogrski, Srbija gleda s zaupanjem na vspehe mednarodne kocterence, ki se ima vršiti in ki bo gotovo uvaževala srbske pravične zahteve. IZ TURČIJE. Turško bolgarska pogajanja. FRANKOBROD o M. „Frankt. Zeitung* 1 poroča iz Carigrada: Bolgarija je na poga- oziroma odborniški namestniki, razun malo ; izjem, zaradi daljave udeleževati se sej t?.ko ! redno, kakor bi želeli. V mestu sam^m je obsežnost in mzne-ličnoet naših organizacijskih napiav dovela do neke decentralizacije političnega delovanja, in s tem do neke razbremenitve našega društvenega odbora kakor takega, To je brez dvoma povečalo akcijsko silo našo. in bo torej trajno koristno, dokler homo skrbno čuvali edinost in enotnost v vodstvu narodnih vrst. Kakor se umeje samo ob sebi, je bil I društveni odbor vedao na razpolago v?em j onim, ki služijo narodni stvari s tem. da ; opozarjajo na pomanjkljivosti in potreba in j dajejo koristne nasvete. Bodi jim na tem i mestu izrečena zalivala za njihovo zanimanje. ; Posebna zahvala pa veljaj pač onim, ki so ■ tudi dejanski podpirali edberovo delovanje ; [zahvala in priznanje v prvi vrsti društvenemu jghsilu, listu rEđiuosti*\ za njegovo sodeio-! vanje, bodisi s tem, da je oglašalo za društvo in o njegovem delovanju poročalo, bodi li s tem, da je vneto zastopalo ideje in interese, katerim služita pod istim imenom društvo naše in dnevnik „Edinost". Ako torej ni manjkalo faktorjev, ki so v splošnem cziru podpirali odborovo delo, bo i vendar moral novi odbor iskati take podpore I še v nečem, namreč v pomnoženem številu društvenih členov. Iz blagajnikovega poročila posnamete, častiti zborovalci, koliko čbnov šteje društvo sedai: koliko pa bi jih moglo in moralo imeti v svojih vrstah, lahko sami izračucite. — V tej tečki mora se zastaviti ži-j veja agitacija ; naj stopi na mesto brez-Iplodnega zabavljanja onih, ki •stojijo na strani, vspešno sodelovanje vseh za vkupno nalogo in vkupne cilje! i * * * Kakor je bilo naglašeno že lani, o jednaki priliki, ne more se to poročilo omejati |na naštevanje sej, javnih nastopov itd, ki v 'svoji vkupnoiti tvorijo odborovo delovan ° v I razdobju, na katero se nanaša poročilo. Ozi-i rati se je marveč tudi na predmet odHo-j rovega dela. Take objektivne slike pa ni rnožao podati, ako se ne pritegne vanjo — seveda ! le v kratkih potezah in v glavnih točkah — vse, kar je bilo znamenito za politično /. vlje-j nje tržaškega Slovenstva v dotičnem razdobju. * * * V prehodu k stvarnemu poročilu se mi !je dotakniti predmeta, ki je oseben po svojem zunanjem povodu, vendar pa v neločni zvezi z našim društvom, z ideali, katerim je posvečeno v službo. — Ctiaii II »EDINOST« štv. 312 V ^rstu, dne 11. novembra 1908 Ta predmet je označen z imeni gospodov drž. in dež. poslancev Matka M a n d i ć a inVekoslava S p i n č i ć a. Prvi je začetkom tekočega leta slavil 25-letnico političnega in časnikarskega delovanja, drugi koncem minulega meseca 60-letnico svojega življenja. Društveno glasilo nostih očrtalo — kakor zborovalci. še v narodne, ampak rešitvi. Ni vendar dolgo zavleče. mogoče, da se ta-le še * * * je ob obeh slav-Vam bo, cenjeni spominu —, ne samo splošno posebno tudi one zasluge, ki Avstrijska kriza. Zatrja se, da je dobil baron Bienertb, »li- - t. j * ^. i ko mu je bila poverjena sestava novega mi-V šolah je naša bodočnost! za nigter8tva, pooblastila tudi za slučaj da se veselimi upi pozdravljamo, kar je do se- ti 8eata^ parlamentarnega ministerstva i daj storjenega za trgovsko solo v Trstu. Naši £0]-avij0 nepremagljive težkoče. Ali z drugimi! besedami: da utegne na pol parlamentarnemu to z prvi denarni zavod, „Tržaška posojilnica in hranilnica", jej je naklonil veliko svoto; „Tr govska in obrtna zadruga" naša pa si jo je postavila za glavni smoter ter je dala v jih imata Spinčić in Mandid za naše društvo'letošnjem poletju z nakupom lastne hiše, ki in za tržaško Slovenstvo. Tu mi je navesti bo ravno tudi tej šoli namenjena, našim upom le, s čemer sta oba slavljenca prišla v po-j vidno podlago, sebno ozko zvezo z nami: prof. Mandić je S * * * Prehajaje s kulturnega na gospodarsko i polje je tu predvsem omeniti, da so se s sodelovanjem našega državnega poslanca in g. dež. poslanca Alojzija Goriupa vršila posvetovanja v onih krajih naše okolice, ki bo prizadeti od projektovane nove zveze Trst-Tržič ; nadalje posvetovanja kmetovalcev in ribičev, teh poslednjih v svrho ustanovitve lastne zadruge. — Okolic anskim posestnikom, prizadetim vsled suše, je z intervencijo našega predsednika bila podeljena državna podpora. Kako važen vpliv ima v gospodarskih stvareh politična moč je pokazalo prašanje zastopstva poljedelskih interesov na Dunaju, kjer so smatrali za jedino poklicano zastopnico naše poljedelske okolice italijansko društvo „Societa Agraria*. Storjeni so koraki, da se bo slišalo tudi glas naše kmetijske družbe; v jednem slučaju (glede na podeljevanje sena) je bila že povabljena od vlade, da pošlje svojega zastopnika. V mestu je naši javnosti dajala v minu lem društvenem letu predvsem naša krepka „Narodna delavska organizacija" svojo oznako: v bojih za časa težaške stranke ter potem stavke arsenalskih delavcev, o priliki drugih delavskih gibanj, v številnih javnih shodih, v svojih veličastnih slavnostnih prireditvah se je N. D. O. pokazala znamenitim faktorjem našega javnega življenja. Kakor značilne epizode narodnega boja v našem mestu je še omeniti konflita v je-stvinčarski zadrug?, burnega shoda 4. fe-bruvarja, kjer se je pokazala odločnost naših trgovcev, bojkota, s katerim se jim jš grozilo in ki je splahnil v nič, in vojne, ki jo je pričela vladajoča straaka proti slovenskim napisnim tablam, pozabljajoča, da je tu slovenska manjšina d o m a in da je njen jezik ne samo po zakona ali vladnih odredbah, ampak tudi po prirodi in po pravici deželni jezik. 5f= aJ; * do konca 1904 1. bil skozi "dolgo vrsto let| našim društvenim predsednikom, je vodil, in; deloma še vodi nekatera od naših najvažnejših društev, povsodi in v vsakem času dela-včD, energičen, požrtvovalen bojevnik za našo stvar; prof. Spinčić je kakor državni poslanec redno prihajal na naše občne zbore in na njih poročal o svojem delovanju, je v letih, ko je tržaška okolica bila brez zastopnika v državnem zboru, bil njen zaščitnik kakor da je tudi od nje izvoljen, in je konečno z vstrajnim, vn;tim in vspešnim parlamentarnim deiom o priliki državnozborske volilne reforme zasigural naši okolici zopet njen mandat ter pripravil pot ugodni rešitvi našega mestnega ljudskošolskega prašanja. — Man-dićeva slavnost se je vršila v Trstu ; na nje; je društveni predsednik z zgovorno besedo u^I izraza čustvom globoke hvaležnosti in srčne udanosti, ki jih gojijo tržaški Slovenci do našega Mandića. Profesorja Spinčića 60. rojstni dan se je slavil v njegovi domači občini; odbor se, žal, ni mogel udeležiti te siavnosti in je za to pismenim potom sporočil slavljencu čestike tržaških Slovencev, ki mu v iskreni simpatiji hranijo neminljivo hvaležnost. Zares bi morali tržaški Slovenci — to bedi rečeno v zaključek tega ne toli osebnega koli stvarnega poglavja — pozabiti ali zatajiti morda najlepše liste zgodovine svojih bojev, ko bi siavnosti, vršivše se v Mandiće-vem in Spinčićevem imenu, ne smatrali več za slavnost svoje lastne svete stvari. En dogodek daje minulemu društvenemu letu, in ž njim tudi odborovemu delovanju, glavno obilježje: 19. junija t. 1. so v tržaškem dež. zboru italijanski in slovenski zastopniki soglasno vaprejeli reformo tržaškega občinskega, oziroma deželnozborskega volilnega reda. Kakor sem že prej namignil, se je društveni odbor vkupaj z gg. deželnimi poslanci in z zaupniki posvetoval v raznih sejah o odločilnih točkah predlagane reforme. Najprej v svojem bivstvu, potem tudi v V3eh podrobnostih je Vam ista, cenjeni zborovalci, bila priobčena potom nagega glasila in na ;avcih shodih, ki jih je sklical odbor na dan 18. junija v Skedenj, na dan 21. junija k Sv. Ivanu, in še pred kratkim, na dan 25. oktobra, v ta-le „Narodni dom". Tem bolj — tudi če bi to spadalo v tajnikovo poročilo — je odveč pečati se tu podrobneje s to točko. Volilna reforma demokratizuje volilno pravico, deli mesto v volilne okraje, uvaja v okolico s tremi okraji dva volilna razreda, odpravlja glasovanje z relativno večino, daje okolici od 80 mandatov 12} jej varuje zastopstvo v delegaciji ali mestnem, oziroma deželnem odboru; mestnim Slovencem odpira možnost aktivne samostojne udeležbe na volitvah. Gotovo nam ta reforma ne izpolnjuje niti glavnih naših zahtev, ki sta: našemu številu primernejše zastopstvo in temu v podlago proporcijo-j nalni volilni sistem. Vendar je re-lorma pridobitev napram dosedanjemu stanju in vsekakor napram onim takozvanim reformam, ki so nam jih pripravljali italijanski mogotci in za katerih poslednjo, morda v narodnem oziru najslabšo, so bili internacionalno organizovani delavci pripravljeni iti na ulico — vboj proti nam. Ne zabimo tega, in ne zabimo konečno junaške obstrukcije naših deželnih poslancev, na katero se je že lani hvaležno oziralo tajnikovo poročilo kakor na ■amatvo boljše bodočnosti in se danes lahko oziramo tudi mi kakor v nosilko boljše se danjosti. * * H= Konec društvenega leta je prinesel mestnim Slovencem delno, vse drugo nego zadostno rešitev njih ljudskošolskega prašanja. Država je s tekočim šolskim letom nastavila pri avoji ljudski šoli na Lip skem trgu pet učiteljev, ki bodo poučevali na družbini šoli pri Sv. Jakobu. Ne moremo drugega storiti nego vladi vedno in vedno ponavljati, da z ozirom na naše potrebe nam je dala premalo, z ozirom na mero, s katero ustreza Nemcem, pa naravnost razžaljivo drobtinico. Boj tržaških Slovencev1 za ljudske šole se bo nadaljeva do konečne popolne rešitve tega prašanja. Na tem mestu je opomniti, da so se minule zime otvorili na občinskih šolah v okolici slovenski večerni in nedeljski tečaji za odrasle. Naprava se je izkazala koristno, nam mora ostati ohranjena in se še utrditi in razširiti, kakor se je že letos raztegnila na Skedenj. In gospoda ? — Niti letos, vkljub inter pelaciji, vloženi od našega državnega poslanca, se to žalostno, za našo občino sramotno ljudsko&olsko prašanje ni približalo Te zadnje opombe vodijo same k dogodkom, ki so posegli globoko v življenje vse Slovenije, in tako tudi tržaškega Slovenstva. V Ljubljani je prišlo do konflikta med razburjeno in užaljeno narodno zavestjo na jedni strani in močjo v vladi, v vojaštvu, v gospodarski organizaciji poosebljenega Nemštva, na drugi strani. Padle so žrtve, nad katerimi je jokala vsa Slovenija; narodni žalosti se je pridružil tudi društveni odbor s pismom, ki se je poslalo ljubijanski občini v roke njenega gospoda župana. Boj v Ljubljani, na Kranjskem se nadaljuje : pravica pisanih zakonov vrši svoje delo; dala sreča slovenskega naroda, da pride do veljave ludi ona pravica, ~ki je začrtana v neminljivih prirodnih zakonih na dnu človeških src: ž njo zašije našemu narodu sloboda, na lastnih tleh, jedinstvo v njem, bratstvo z onimi, ki so nam najbližji — m,od Triglavava do Balkana Ne smem zaključiti tega poročila, ne da i bi se dotaknil dogodka, ki razburja duhove ne samo v Avstriji, ampak tudi po vBej Evropi, ki se pa z vso pomembnostjo, z vso težo tiče Slovanov, posebno Jugoslovanov: To je aneksija Bosne in Hercegovine. — Politični in obče ves položaj nas Jugoslovanov se je s tem dogodkom spremenil iz dna, nam Slovanom se odpirajo nove perspektive, nova pota, novi cilji, ki nujno zahtevajo določno, odločno orijentacijo naše narodne politike. Našemu čutstvovanju je v tem slučaju pot začrtana z onimi jidejami, ki so vsakemu narodnemu stremljenju izvir in vodilordomovina, jedinstvo in bratstvo : v domovinski ljubezni, s bratstvom in jedinstvom naj se uredi prašanje, ki se v prvi vrsti tiče le rodnih bratov: Slovencev, Hrvatov in Srbov \ S tem vprašanjem se je na javnem shodu na Opčinah bavil naš predsednik, ki je (pač v soglasju z vso našo javnostjo) s stališča avstrijskih Slovanov pozdravil čin, ki pomnožuje izdatno naše število in s tem tudi našo moč v tej državi, a je ob jednem želel, da bi se ministerstvu Beckovemu dediti prehodne uradniško miuisterstvo. In res glase vse vesti jako nepovoljno. Baron Bienerth naleta na velike težave. To pa zopet najbolj na nemški strani. A ne morda samo iz sovražtva do Slovanov, ampak radi zavidnosti med Nemci sami. Krščanski socijalni bi hoteli naj izdatneje izkoristiti, kaj ugodni jim položaj, vsled česar so nemške protiklerikalne stranke naravnost razdražene. Prvi zahtevajo za-se baje tri važna ministerstva: finance, železnice in trgovino. Temu pa se dragi vpirajo napodločneje in zahtevajo, ' naj vstane pri stari posesti strank na port-feljih. Nemške liberalne stranke niso ozlovo-ijene samo radi tega, ker jim hočejo krščanski socijalci prepustiti le dve mesti v ministerstvu, ampak tudi radi tega, ker jim hočejo dati ravno oni ministerstvi, ki sta tudi politično najbolj eksponirani in katerih voditelji morajo biti najhuje boje proti zahtevam Slovanov. To sta pravosodje in nauk. V sled teh frikcij in te zavisti med nemškimi strankami postaja sestava parlamentarnega ministerstva silno težavna in se kriza poojstvuje, tako, da je že možno, da dobimo uradniško ministerstvo v baronom Bienerth o m na čelu. Seveda ne pripisuje takemu ministerstvu nikdo več nego nekoliko tednov življenja in potem bi se pričelo z nova borba, za portfelje, čas iutrigiranja in rovarenja enega proti drugemu. Jugofflovanl proti svojim nasprotnikom. Dunajski listi imajo naslednje poročilo : Kakor poročajo iz jugoslovanskih parlamentarnih krogov, se je med voditelji obeh slovenskih strank že izvršilo odločilno približanje. Dotična posvetovanja so imela, kakor se zatrjuje, pozitiven uspeh in se torej sme smatrati kot stalno dejstvo, da se obe jugoslovanski stranki, ki sta bo dosedaj v državnem zboru zbirali v različnih klubih, v prihodnji parlamentarni kampanji zdrnžita v taktirko enoto, v kateri bosta skupno nastopali. Novi jugoslovanski „blok" bi štel 37 članov, in jugoslovanski poslanski krogi upajo z gotovostjo, da bo nova zveza zamogla koristi avstrijskih Jugoslovanov ne le v parlamentu, marveč tudi nasproti vladi odločnejše braniti nego je to bilo dosedaj mogoče. z narodnimi interesi novih Avstro-ogrskih državljanov postopalo obširneje nego se to godi glede na one, ki so sedaj podjiematerni-ško skrbjo avstrijskih in ogrskih vladi Govornik je pa tudi dajal izraza nadi, da aneksija, ki je postavila monarhija pred najtežav neje državno-pravno prašanje, namreč svojega razmerja do anektovanih dežel privede do poloma pogubnega duvalizma in do nove ureditve razmer v notranjosti države in s tem do rešitve celokupnega jugoslovanskega vpra šanja v tej državi, * * * Naloga še nadalje slovenskega pridobljeno, dočakamo ono lepšo sploh Jugoslovanov novega odbora mora biti, da se! okrepi vsestranska organizacija! življa na Tržaškem, da ohranimo^ pridobimo nove pozicije in tako! bodočnost moči in Splošni penzijski zavod. Sobotna „Wiener Zeitung" je objavila razglas ministerstva za notranje stvari od o. t. m. o teritorijalni razdelitvi in določbi sedežev deželnih oblasti penzijskega zavoda, ki se imajo ustanoviti glasom § 53, zakona od 16. decembra 1906, drž. zak. št. 1 ex 1907 glede pokojninskega zavarovanja uslužbencev, nahajajočih se v privatnih službah in nekaterih tudi v javnih službah. Razglas se glasi: „Izvrševaje § 53 zakona od 16. decembra 1906, drž. zak. št. 1 ex 1907, se po zaslišanju tozadevnih deželnih odborov odrejuje ustanovitev sledečih deželnih oblasti penzijskega zavoda in se določa njih okrožje in sedež, kakor sledi: 1) Dve deželni oblasti na Češkem, obe s sedežem v Pragi; deželna oblast I. obsega deželnozborske volilne okraje 1 do 75, deželna oblast II deželnozborske volilne okraje 76 do 130; 2) deželna oblast za Niže Avstrijsko s sedežem na Dunaju; 3) deželna oblast za Gorenje Avstrijsko, Solnograško, Tirolsko in Predarelsko s sedežem v Solnogradu ; 4) deželna oblast za Štajersko in Koroško s sedežem v Gradcu; 5) dve deželni oblasti za Moravsko, obe s sedežem v Brnu ; deželna oblast I. obsega zavarovance nemške narodnosti, deželna oblast II. zavarovance češke narodnosti in njihove delodajalce. Pripadnost k eni ali drugi deželni oblasti se rsvna, ako je zavarovanec opravičen za volitev v državni zbor, po njegovi pripadnosti k eaemu narodnih volilnih razredov in državnozboriko volitev, sicer pa po dani izjavi zavarovanca; 6) deželna oblast za Šlezijo s sedežem v Opavi; 7) deželna oblast za Galicijo in Bukovino s sedežem v Lvovu; 8) deželna oblast za mesto Trst in okolico, Goriško in Gradiščansko, Istro, Kranjsko in Dalmacijo s sedežem v Trst u". Na temelju 58 in 93 navedenega zakona je minister za notranje stvari imenoval členi oziroma namestniki prvega odbora deželne oblasti v Trstu: a) načelnikom dr. Jurja P i t a c c o, magistratuega asesorja v Trstu ; b) členi: Leopolda B r u n n e r, upravnega svetnika c, kr. priv. mehanične predilnice v Ajdovščini; Josipa pl. Burg-s t a 11 e r, posestnika v Trstu ; Silvija Cer-ligi, trgovskega uslužbenca v Trstu ; Alfreda Escher, veletržca v Trstu; dr. Janeza Krek, državnega poslanca v Ljubljani, Karola Orin, uradnika pri tvrdki Mangold v Trstu; Rudolfa Schadinger, gozdarj a v Kočevju; Silvestra Skerbinco, knjigovodjo v Ljubljani; Laderja S u 1 z e r, urad-, nika pri „Riumone Adriatica di Sicurta*' ; Slovencev in. >£ateja V i d o v i <5, predsednika trgovske edinosti.; zbornice v Spljetu ; c) namestniki: dr. Angela lAra, uradnika pri „Assicurazione Generali"; Ivana B e t i z z a, industrijalca v Spljetu ; Hermana Bon, uslužbenca plinarne ▼ Puli; Štefana C o s t o m e n i, trgovca v Tratu ; barona Leona E c o n o m o, zasebnika v Trstu; dr. Karola E n e n k e 1, tajnika trgovinske in obrtne zbornice v Tratu ; Karola Pollak, tvorničarja vonja v Ljubljani; dr. Otokarja R y b a r, odvetnika in državnega poslanca v Trstu ; Etbina Schollmayer-Lichtenberg, gozdarja kneza SchGn-burga v Snežniku ; Aflonza S t a d l e r, pro-kurista v Trstu. Hrvatska. Pojačanje orožništva v Zagrebu. V soboto je z dežele prispelo v Zagreb 80 orožnikov v pojačenje tamošnje orožniške postaje. Ločitev Reke od senjske škofije. Reški „Novi List" poroča, da se teh dni podasta reški župan dr. Vio in poslanec Ri-hard Zanella v Rim, da pri papežu izprosita ločitev Reke od Benjske škofije. Nasilje Rauchovega režima S Sušaka nam pišejo: V soboto zvečer se je tu dogodilo nekaj, kar kričeče osvet-luje nasilnost Rauchovega režima na Hrvatskem. V hotelu „Continental"4 se je imela vršiti konferenca, na kateri je predaval g. Etbin Kristan „o temi individuvalizma in so-jalizma-. Na konferenco je prišlo mnogo ljudstva brez razlike političnega mišljenja : inteligentov in uradnikov — kakor tudi predavanje ni bilo političnega značaja. Predavatelj je črtal človeka v družbi in zapreke, ki se stavliajo na pot pravemu ia svobodnemu razvoju. Omenjal je tudi težkega položaja uradnikov, ki morajo delati taka, kakor jim nalagajo razni — eksponenti!! Čim je zgovoril to besedo, je bilo konec zanimivemu predavanju in ta konec je z brutalnim nastopom storil zastopnik oblasti. Pristopil je namreč k Kristanu pristav Mažu-ranić, se lagitimiral in rekel, da r a z p u-šča skupščino, da ne pušča dalje govoriti in poživlja navzoče, naj se razidejol In vse to radi nedolžne besede „eksponent" ! Vse to, ker je menil vladni zastopnik, da je predavatelj aludiral na Raucha, ki ga v obče imenujejo eksponenta madjarske vlade, za kar ga je vendar označil sam madjarski ministerski predsednik \Vekerle. V dvorani je nastalo neopisno razburjenje in orili so razni vakliki proti vladi ia njenemu postopanju. Nikdo se ni hotel mak-niti iz dvorane ; kar se je pojavilo kakih 30 orožnikov z nasajenimi bajoneti, ki so gonili navzoče iz dvorane. Nato pa je dospela nova četa orožnikov, na čelu jim sam okrajni predstojnik barou Zmajić. Piscu teh vrstic je zaklical neki gospod, naj se spravim ven. Odgovoril sem: Mari smo na Turškem ali v Sibiriji ?! — in odgovor g. pristava Mažuranića je bil, da je zval orožnike, naj me aretirajo, kar ae pa ni zgodilo, ker S6m — bil blizu vrat! Ko je bila dvorana izpraznjena, je predstojnik Zmajić obkolil s četo orožnikov vea hotel, kakor da je to kak razbojniški brlog. Ves Sušak je bil kakor v obsednem stanju in orožniki so zasedli tudi susaški most. Po vsej poti od Sušaka do Reke jo b:lo orožnikov, ki so gonili pasante kakor kake hudodelce. Aretiranih je bilo deset oseb in — Etbin Kristan, ki so ga pa ob o. uri zjutraj po „šupu" odpravili v Ljubljano, Kako se je postopalo pri tem, kaže dejstvo, da so nekega Nemca aretirali edino-le zato. ker je rekel, da bo o tem dogodku pisal v nemške novine. Za naslednji dan, v nedeljo, je bil napovedan javni shod za 10. uro. Na shodu je imel govoriti Etbin Kristan o poli-tičoem položaju in splošni volilni pravici. A ker so ga — kakor rečeno — v soboto zvečer aretirali, je bil brzojavno pozvan iz Zagreba socijalist Demetrović. Shod je bil naznanjen o pravem času in ni okrajna oblast izdala nikakega protinaloga. Dvorana je b:la natlačeno polna in Demetrović je začel svo\ izvajanja. A ni Še govoril 5 minut, kar vstopil v dvorano bnron Zmajić ter začel že na vratih kričati. V imenu zakona...! Med občinstvom je silno zavrelo radi takega postopanja. Delavci so burno protestirali, izlasti za to, ker okrajni predstojnik ni stopil kakor ie povsodi navada — v r ikake vore s sklicevatelji shoda, mnrveč dozo-le kri- čal, da je shod razpuščen. Ker so občinstvo ni hotelo umakniti iz dvorane, zjo lilo se j-kakor v soboto zvečer: udrio j« v dvorano kakih 26 orožnikov, ki so z nasajenimi bajoneti razganjali liudi. Lo treznosti delavcev se je zahvaliti, da ni prišlo do krvavih dogodkov. Demetroviča pa, ker je zahteval pojasnila radi takega postopanja, je dal Zmajić jednostavno aretirati! In potem še-le, ko se je dogodilo to nečuveno nasilje, je bil sklicevatelju shoda dostavljen odlok oblasti, da je shod prepovedan ! In zakaj ? Edino zato, ker se je hotelo prepovedati; ker razloga ni bilo prav nik -kega za to ! ! Ob 11. uri pa so DeinetroviĆA iz 6traznice s fijakerjem odveli v — r a p o r e. Občinstvo, ki je gledalo to, je priredilo aretiranim burne ovacije. Očitno je, da se je to nezaslišano p'-Btopanje oblasti na Sušaku vršilo po nalogu Rauchovem, a odgovor delavstva utegne bit: generalni škraj na Sušaku in na Reki. Kii-stanu ni Demetroviću niso dali v zaporih ni. V Trsta, dne 11. novembra 1903 »EDINOST* 312 Stran II kake hrane, izlasti prepaden da je bil Kristan. Danes, v ponedeljek, so bile na Reki socialistične manifestacije proti Rauchu in njegovemu nasilju. Ali tu so ee zopet izkazali reški giovinotti italianissimi : napadali so delavce, tudi dobili so zasluženo lekcijo od trez-nik Italijanov samih. Odgovornost za take, sedanje dobe in moderno države nevredne dogodke pada seveda na tiste faktorje v Budimpešti, ki so tacega trinoga, ki mu je nasilje začetek in konec vse vpravne modrosti, postavili na mesto, opremljeno s toliko oblastjo in močjo, Skrajno lahkomišljenost je, ako se malemu otročiču daja nabasano puška v roko; v ro-koh tacega človeka, kakošen je Raucb, pa je vladna oblast naravnost — dinnmit, ki razbija vsako podlago javnega moralnega in vspešnega življenja. Drobne politične vesti. Grški kralj Jurij, ki se mudi sedaj inkognito na Dunaju, odpotuje v nedeljo b kraljico Olgo v Rim, kjer oficijelno obiščeta italijanski dvor. Kraljeva dvojiea ostane v Rimu tri dni in se nato vrne v Atene. Dnevne vesti. Deželna oblast za zavarovanje privatnih usiuzbencev v Trstu. Na drugem mestu objavljamo naredbo ministerstva za notranje stvari o tercrijalni razdelitvi in sedežih deželnih oblasti za zavarovanje privatnih uslužbencev. Po tej naredbi, bodo Trst in okolica Goriško in Gradiščansko, Istra, Kranjsko in Dalmacija združene s sedežem v Trstu. K temu pripominja '„II Piccolo" : „To teritorijalno združenje ne odgovarja željam, ki so jih svojedobno izrazile korporacije in lokalni interesenti. Prevelika obsežnost in različnost odnošajev, tudi jezikovnih, preveč raztegnennega teritorija utegneta nepovoljno vplivati na oblast. Tako sodimo tudi mi. Samo menimo, da je nezadovoljnost „Picco-lovaJ bolj prividna, dočim je bojazen na slovanski strani več nego opravičena, da dobimo s to oblastjo — kar se tiče zapostavljanja Slovanov — le zavarovalnico proti nezgodam št. II. ki tudi obsega Trst, Primorje in Dai-macijo, a vendar gospodarijo v njej Italijani, ker imajo ob volitvah sukno in škarje v rokah, da maiorizujejo — da-Bi so v veliki manjšini — druge pokrajine, oziroma našo narodnost. Da se nekaj tacega res pripravlja, na to kažejo že osebe, ki jih je 'vlada imenovala kakor načelnike in člene (oziroma njih nanj e^cnike) prvegn odbora deželne oblasti v Trstu. Najprej konstatujmo, da v obsežju te oblasti biva circa 1.300.000 Slovanov in le kakih 300.000 Italijanov poslednjih je torej kcuaaj petina. A sedaj oglejmo si ljudi, ki jil je vlada imenovala. Predsednikom je imenovan trd in politično prononsiran Italijan. Od desetih odbornikov pa so Jle 3 Slovani : dr. Krek, Silvester, Škrbinec in Matej Vidovi*.'. Od 10 namestnikov jih je 7 Italijanov in tudi le 2 Slovana (1 Nemec.) Iz vrst tržaških Slovanov ni imenovan noben odbornik in samo en namestnik (dr. Rybar), kar pa je tudi brez pomena, ker bo ta odbor posloval le do volitev, tako, da namestniki niti ne pridejo v položaj, da bi opravljali kako 1'unk-ci.o. Pripomniti moramo, da je le prvi odbor imenovala vlada, dočim bodo — kadar se zavarovalnica konstituira — nadaljni odbori voljeni od zavarovancev in delodajalcev. Ii9 imenovanje načelnika (za dobo 5 let) bo tudi nadalje stvar vlade. To imenovanje je nezaslišan afront ministerstva proti Slovanom Trsta, Istre, Goriške, Kranjske in Dalmacije. To je nezaslišano bagatelizovanje, naravnost brezobrazno zapostavljanje slovanskega elementa na jugu. Vlada ~e pokazala kričečo pristranost in cčitno ani-s^cznost s tem, da hoče, naj ima italijanske -'/; ves aparat v rokah, slovanske J/5 pa naj bodo obsojene v obnemuglost. In vrhu tega treba še pripomniti, da dr. Pitacco ne zna niti besedice slovenski ali hrvatski. Oa je že notela vlada imenovati Italjana, naj bi bila vsaj imonovala takega, ki bi znal deželne j e-zike. Seveda bodo volitve. Ali že izkustva pri zavarovalnici proti nezgodam nas uče, kaj to pomenja, ako imajo Italiji aparat v rokah, »ako znajo volilno srečo — koregirati! Vsaj sedaj, ko je ona sama imenovala prvi odbor, bi bila morala vlada s primerno izbero oseb dati nekak migljaj, kake sestave odbora ona želi! Če ne druzega, bi bil to vsa^ nekak moralni pritisk. Tako pa dobimo zavarovalnico proti nezgodam št. 2, kar se tiče preziranja našega življa. Plačevati bodo morali naši, gospodarili pa jim bodo drugi!! Jugoslovanski poslanci obeh klubov bi morali pač z vso odločnostjo nastopati proti temu vladnemu činu. Imenovanje izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole s hrvatskim učnim jezikom v Kastvu. — Z odlokom z dne 7. r. m. je imenovalo ministerstvo za uk in bo-go^astje izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole s hrvaškim učnim jezikom v Kastvu. Za ravnatelja izpraševalne komisije, ki bo službovala do konca šolske leta 1910.-11., je imenovan g. Frančišek Franković, ravnatelj c. kr. učiteljišča v Kastvu. Za ravnateljskega namestnika profesor Vladimir Nazor, Za člane komisije: prof. Ja- kob J*kac in Matija Šepić, vadnički učitelj Ivan Sprachmana, suplent Adolf Vandruš, okrajni šolski nadzornik v Krku Dragotin Pribil, voditelj pripravljalnice v Kastvu Anton Ryšlavy in nadučitelj v Opatiji Avgust Rajčić. (Zopet ena zadruga prešla v slovenske roke! Visoka kriza.) — Iz sv. Kriza nam pišejo: Svojedobno so takozvani „cikarijaši" (odpadniki in izdajice) ustanovili zadrugo j „Unione Cooperativa di Consumo". Na občnem zbrra, ki ga je imela ta zadruga dne 8, t. m., so spremenili pravila in ime zadruge, ki se bo glašilo odslej „Konsumno društvo v sv. Križu". V nova pravila pa je prišla tudi določba, da 2°/0 od vsakoletnega čistega dobička pripada družbi sv. Cirila in Metoda. Družabniki se nadejajo, da bodo ta njihov sklep posnemale tudi druge zadruge, da se družbi tudi na ta način zagotovi čim veći dohodek. Letos imamo tu okolo 7 tisoč hektolitrov izvrstnega vina, ki je pa — na Žalost — morajo kmetje sami piti po osmicah, ker ni kupcev. Na ta način imamo Bedaj v naši vasi kar 10 osmič. Konsumno Društvo si je nadelo tudi nalogo, da bo skrbelo za izvoz vina v čim veči meri ter se obrača do trgovcev z vinom in krčmarjev, naj se izvole obračati na društvo, ki jim bo drage volje preskrbljalo najboljšo kapljico. Tržaška mala kronika. Poškušen samomor. Anton Bosco, star 47 let, zasebnik, bivajoč v ulici Pozzacchero št. 2 se je včeraj z žepnim nožem trikrat zabol v prsa in si ranil pljuča. Rane so nevarne. Zdravnik, ki je prihitel z zdravniške postaje, mu je podelil prvo pomnč in ga dal prepeljati v bolnišnico. Nezgoda. — 42-letni hlepar Ivan Jeretič, stanujoči v Via delTOspedale št. 4. si je danes dopoludne pri delu težko ranil levo roko in je bil z rešilne postaje prepeljan v javno bolnišnico. 44-letna kuharica neke gostilne v ulici della Madonnina, Marija Gaberšek, padla je dane3 dopoludne, ko je stopila na okno, da odpre oknice, na ulico in se ranila na glavi. Rešilna postsja ji priložila obvezo. Koledar in vreme. Danes : Martin škof.— Jutri Martin pap. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 6 Cels. — Vreme včeraj : burja, deloma jasno. — Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavimi. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Društvene vesti. Pevsko društvo «Zarja» v Rojanu priredi v nedeljo dne 15 novembra veliki V&riete koncert v dvorani «Konsumnega društva* v Rojanu. Na vspredu so vsakovrstni kupleti, šaljivi prizori in igre. Vstopnina 50 st. Sedeži 20. Po koncertu ples do polu-noči. Vstopnina gospodje 1 kr., dame 40 st. (Podporno društvo za slovenske višo-košolce v Gradcu) bo imelo v soboto, 14. novembra, ob 8. zvečer v hotelu „Steiner-hof"* svoj 12. občni zbor po tem sporedu: 1. porcčilo odborovo o delovanju v lanskem šolskem letu: 2. eventualne volitve; 3. eventualni predlogi. Vsi prijatelji društva so dobro došli! Novi društvo. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva „Pogrebno in podporno društvo" s sedežem v Bazovici. Pri blagos.ovljenju hiše gospoda Iv. Me-zelka v Repentabru so darovali gospodarji 4.— krone za moško podr. sv. Cir. iu Met. Srčna hvala. Denar hrani upravništvo. Novo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Via Uincenzo gellini št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Masaimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste ia lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slnčaj potrebe se uljndno priporočajo HENRIK STIBELJ in drugi. Sourednika išče vodstvo lista „Edinost", Službo je nastopiti takoj. Zahteva se novinarsko prakso in tudi umevanje (če že ne popolno poznavanje) italijanskega jezika. Poznavatelji kakega drugega slovanskega — v prvi vrsti hrvatskega ali češkega — jezika in stenografi imajo prednost. Plača in drugi pogoji po dogovoru. Ponudbe je doposlati uredništvu tega li3ta. XX3COOCOOOOOOOOOC Namizno jabolka v kakovostih po kron 10, 12 in 14 — za 100 kg a kolodvora Litija razpošilja v vsaki množini po povzetju J. Rizboršek v Šmartnem pri Litiji — (Kranjsko). Korbica 5 kg franko K 2 po povzetju. TrpežnanHMkrila pO ceni ! Gladke K 1-50 komad; črtane K V70; karirane K T90. — Pošiljatve po poštnem povzetja. Zavoj 5 kg 7 komadov. Manjša naročila e ne jemljejo v poster. Prodajalcem pnpast. — Kondicije po naročila. — Gustav YV ©iflBen-stein v Byetrem u Poličky. = Restavracija Jfotel j/fobazia Vla Geppa 20 (nasproti hotela „BALKAN". Impozanfen uspeh vsako večer Vstopnina prosta. Prodalalnlcn zgotovljenih oblek za moške in ženske. SE Obleke za otroke Hova mlekarna TRST, ulica San Nicolo štev. 29 Sr mariborsko mleko Dnevni dohodi čajnega masla in jajc. — Postrežba na dom. — Priporoča se slavnemu občinstvu.-- od "TO do SO krajcarjev naprej. ■ Volnene nogoviee, bluze, srajce za moške in ženske, pletenine, zgotovljeni predpasniki itd. Naj zmerne je ccne. Amelia Martinico Trst, ulica Barriera vecchia št. 19 Nova pro-dajalt-io* G. 3(ehiayaii TRST — Corso štev. 23 Ni potrebno naročati na Dunaja URE nikelnate od K 4 naprej srebrne „ „ 9 „ zlate „ „ 26 „ PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ : dijam. „ 10 „ BUDILKE garantirane od K 3.6O naprej Vrhu tega bogata Izbera zlatih in srebrnih verliic, uhanov, Broohes itd. Direktni dovoz štajerskih kokosi is ajc. Specijaliteta: Graške poalarfc. Cene dogovorne. — Postrežba n? dom, Ulica Campanile št. iS. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi lzvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. I i Zastopnik tovarnrfcojes in motofcoles ,M Napeljava ia naloga električnih zvončkov, luči ln prodaja mofooov, zonofonov, in fonografov. Zaloga priprav za točiti plru-Lastna delavnica za popravljanje 61 r. Krojev, koles, inotokoles Itc Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Prodajalnica manifaktur. blaga €nrico De franceschi Filžjalka ulica delle Poste S te v. IO je prejela za jesensko in zimBko serono bogato izbero blaga za ženske obleke pleteniue. fuštanjev, trliža in izdelanega perila za moške in ženske. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na aafaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v.'. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna. kislina, asfalti in drogi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. Čaj tisočeri cvet izvrstno domače sredstvo, ki ne bi smelo manjkati v nohoni . družini. Ta e»j je sestavljen it mnogih zeliSč, korenin in cvetlic ki povspeJujejo preliavljanje in tek. — Isti uničuje uhadanja in | krče v iel0dc», napihovanja preobilne kialine itd. — Zavojček z navodilom po euo krono dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Trst. Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377 ■■ Cine-Music-H all-Mondial " Edini v Trstu. (JI. deli' Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. SIP Žive in govoreče slike. Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. Od srede 11. do petka 13. novembra: - •• BRETONSKE AVBE •• jako interesantno. — Iz resnice. Maščevanje carinarja žaloigra. ČAROVNICA GOLOBOV fantaztja. C1NEMUSIC J. I MIRELLA r^l te soproge jTr velik vspeh. Rojstni dan moje ranjfce komično. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspesneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protiziu • TFKnriKIfl rnniKIH P^jenaT Tretu taf*U 6®aiaa,lekarna ,JIUa JlaJonna »«Ua Salnl«" pri e I LlVUUnn uUJJllli 1 od lekarnarjev: sv. Jakoba ia Josipa goiina, lekarna ^11* 3gca* faruets ♦ ^Steklenica stane K 1-jO. Iz Treta^ejieodpoa^am 7 K trajlko 111 Stran IV »EDINOST« 5t. 312 V Trstu, dne 11. novembra 1008 C 4RLO (iOKTA\ Zaloga olja - Irst - V. Santa Caterlna 13. ™ Prodaja na velike in na droono. = TELEFON 865. — — Plesna šola se br» vršila dfcnes v sredo ob 8 V« uri zvečer v „Čitalnici pri sv. Jakobu. Glasbena šola. — Opozarja se v=*e ene gospice ki se želijo še upisati v to šolo, da sc bo danes v sredo od 6 — 8. ure zvečer vršilo vpisovanje v „Čitalnici" pri sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5|I). Tržaška gledališča: P o 1 i t e a m a. Sinoćnja predstava opere „Favorita-, in ne „Traviata* kakor je bilo včeraj po neljubi pcmoti objavljeno, je bila dober umeteišbi večer in to vsled dobro razpoloženih igralcev opere ; med prvimi barite-tist g. Stracciari, tržaškemu občinstvu dobro znani umetniški pevec še pred tremi leti je naitepii v operi „Tratiata- v ulogi cčata. Njegov sonorni glas kar poveličuje duh poslušalca, in to je dokaz, da ga je občinstvo navdušeno pozdravilo že v njegovem prvem aa&topu v drugem dejanju. Basist g. Riccieri z njegovim čisto intoniranim glasom, ki dokaj prijetno zveni na uše^a posiušaiba; imeniten je toliko v višnjih kolikor v nižjih nota. T< nor G. Massa nima sicer močnega glasa, pa je debro izurjen v istem. G.a Frazam je v komiki izvrstna igralka poseduje dober mezzo-sopran, a ne takega kakor ga zahtevajo posamezni slučaji v tej operi. Med zbo:i in orkestrom je vladala ves večer vsestranska točnost. Gledališče je bilo do cela napolnjeno idiičnega občinstva: vse lože in sedeži so bil še opoldne razprodani V splošnem opera je dasegla najlepši vsprh. Danes odmor. Jutri druga predstava gonomtnjene opere. Književnost in umetnost Osnovni navki o narodnem gospodarstvu se gld3i naslov knjigi, ki jo je spisal c. k. firjančf.i komisar Valentin Žun. Knjiga, obsegajoča s kazalom vredi 320 strt ni v o smer ki. sprovaja čitatelja po doklej pri nas takerekoč še neoranem pol)u narodnogospodarske vede od osno.ih pojmov do najviših oblik iste ter prav radi priznavamo, da se je gospodu pisatelju posrečilo podati vkiub skopo odmerjenemu prostoru zadosti jasno sliko o navkih in zgodovinskem razvoju narodnega gospodarstva. Pomislite ie, da ie g. pitatelj moral orati ledino, kajti mi Slovenci še nismo imeli do sedaj sistematečnega dela v narodnem gospodarstvu; radi tega sta mu ttrminilogija in stilizacija morali provzročati mnoge potežkoče. In vendar jih je gospod pi&atelj srečno premagal, pri čemer nam je posebno drago, da moremo konstatirati, da se v svojem delu izog blje težkemu nemšk eu doktrinarizmu ter da cbieluje snov v lahki in poljudni obliki. Glavni namen, ki si ga je postavil, ustvariti temelj, na katerem bo možno delati dal.e na po*'u narodnogospodarske vede, ki mora prodreti v vedno širje sloje našega naroda, je dosegei pisatelj popolnoma. Pomanjkljivosti dela, ki jih občuti pisatelj sam, kakor to naglaša v predgovoru, so naravne posledice prvega poskusa v Slovencih na tem polju. Kouečno poaajemo še vsebino knjige po njenih poglavjih, ki so: U/od (osnovni pojmi), predpogoji uspešnega razvoja gospodarstva, pridobivanje dobrin (produkcija), kroženje dobrin (cirkulacija), razdeljevanje dobrinj (di-st:ibucija). trošenje dobrin (konsumcija) in (zgodovinski razvoj narodnega goapodarstva. V poslednjem poglavju vodi gosp. pisatelj čitatelja od starega in srednjega veka v novi vek v pcslednjem pa od merkantilizma, fiziokra-tizma, industrijalizma (Smith-ovega zistema) do socijalizma, komunizma, socijalne rf forme in drugih modernih narodno-gospodarsbih šol — vse to seveda v toliko, v kolikor mu to depušča tesni okvir. Na zaključku kujige ie dodano stvarno kazalo, ki čitatelju omogućuje da takoj najde v knjigi, česar išče. Pri skoraj vrth tehničnih izrazih je v cklepu dodan v stva: nem kazalu odgovarjajoči nemški tehnični izraz. Knjiga, ki jo je založila Narodna knjigama v Liubljani, stane 3 K, s pošto vred 3 K 20 stot. Z ozirom na gori navedeno z dobro vestjo toplo priporočamo to knjigo Slovencem, ki t,e zanimajo za narodno-gospodarsko vedo. Vesti \z Goriške. V Bovcu je umrl kencem oktobra t. 1. veteran Radeckega Josip P a h e r, ck. davč. sluga v pokoju. Mož je bil 1. 1844 k vojakom vzet ter se je udeležil vojne 1. 1848 in' 1849 na Laškem in Ogrskem, kjer se je tako hrabro ponašal, da je bil odlikovan z veliko in maio svetinjo za hrabrost, Bil je tudi dlje čaia v papeževi deželi. Potem je postal fin. tražnik in kasneje dav-karski sluga v Bovcu, kjer je služil v svoiem rojstnem kraju od 1853 do 1900. Ob priliki vpekojenja po 58 službenih letih dobil je srebrni kr:žec za zaslugo. Odšel je torej tudi on v 85. l^tu svoje starosti k veliki armadi. Zapusti! je sina, c. k. nadperočnika v Gradcu. — P. v. m! . i Umri je v Gorici bivši tamošnji mestni fiiik c&sar»hi svetnik dr. Aroa Luzzat'o v starosti 69 iet. Vesti iz Istre. Deželnozborske volitve v Istri. Definitivni rezultat volitve za kmečke občine v petem volilnem okraju (g^vno volišče v Buzetu) je nastopni: cddauih glasov je bilo 1559. Od Ceh so dobili potovalni učitel Ivan San-cin 1556, župnik Simon Oervar 1554, Gjuro Červar 1, dr. Gržimić 1 in Ivan Bersa 1 glas. More se torej reči, da je narod oficijelnima kandidatoma pel. društva soglasno izrazil s^oje zaupanje. Umor blizu Matulj. Micoli petek zjutraj so ljudje našii blizu Matulj truplo neznanega človeka, ki je mcral biti star kakih 30 let. Truplo je ležalo pokraj železniškega tira, a med peti in in Šestim rebrom je molelo \un držalo v prsih zabodenega moža. O tem eo bili takoj obveščeni orožniki. Na mesto umorstva je kmalu potem prišla sodnijska konr-sija. Zdravnik je izjav;l, da je udarec z nožem bil na vsak način silen in da je nesrečnik izdahnil takoj po udarcu, Drugih ran ali poškodb se na telesu ni našlo. Ta človek ni imel pri sebi ni vinarja. Na srajci, spodoiih hlačah in nogavicf-.h so našli začetne črke R. S, Blizu trupla je ležal na tleh klobuk „B r-salino"4. Truplo eo prinesli ta bližnje pokopališče, oiožr.iki so pa šli na deio, da bi ee pojasnila ta krvava tajna. Vesti iz Koroške. Slovenski odvetnik v Beljaku. V Beljaku : se v kratkem naseli mlad slovenski odvetnik. Razne vesti. Moderna ječa. — V New-Yorku zidajo iet 'išnico, katera bo stala 50 milijonov kron. Bo pa tudi v njej čitalnica, gledališče, pre-6tori za igranje in kassrna. Jetoiširca bo tudi iirela lastno godbo in izvrstno hrano. Slovanska konferenca, ki bi se imela dr.e 16. decembra posvetovati v Varšavi ustanoviti vseslovanske razstave, je preložena ni 16. januarja 1909. Glavni dobitek jubilejne loterije za dobrc-voljr.e namena orožništva in domobranstva v znesku 200.000 K ie zadel restavrater ,.Zum roten Stadei" v Breittnfurtu. Naroden svet sntrejo na Hrvatskem. I-ti nai bi v vseh važnih narodno gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanih družil vse Hrvate preko vseh strankarskih nasprotstev k skupnemu boju. Neprilike Ornogore. Iz Kotora javljajo, da dva okraja Albanije to je: Miriditi i Malisiji ki štejeta skupno nad 100.000 pušk, zahtevala od Črnc-gore Podgorico, Bar in Ulcin. Vsi ti Albanci so katoliške v*re, Sedaj se nahaja Črnsgora v veliki nevarnosti, valed česar poiačuje svoje posadke na jugu Crnogore. Dve veliki sobi Mlad 7. uporabo kuhinje ee _ odda t nsjem za 22 gld. mesečno. Ulica Fabbri 5t. 1, po Sca!a dei Fabbri na dpsni. Voda v hiši. 1S89 uradnik i=če sobo s hrano v bližini Balkans. Ponudbe s ceno Ins. od I. Edinosti. (1778 OJJ. np meblirana soba z dvema pcsteljacna l Ulid «13 in Lri-.no v bližini južne železnice dvema poštenima delavcema. — Ulica G. Boccaecio 2. vrata 12. _ 1779 fir\m petruzzi pok. fini kovač-mehanlk za stroje iu motorja Tovarna štedilnih peči (SPARHERD) TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971. PncnlPS vešča popolnoma slovenščine, kolikor UUOpiLd toliko tudi italijanščine, zmožna strojepisja išče službe v pisarni. Ponudbe pod .,Sedemnajst" — T— —"J ---Li t" na Ins. odd. Edinosti. 177" lotrclrn vitin Prodafie po ceni. iSČejo se kupe (o.! SRU ¥!g?U jn krčmarji. Pojasnila daie Poreška klet (Cautina parentina> na Opčinah št. 170 Pilit (visoka pisakia miza) malo časa rabljen, * Uit proda ..Inseratni oddelek Edinosti (via G. Galatti št. 18, pritličje — Narodni dom). 1794 P^^nndirnS Šestnajstletna, vešča slovenskega, UUdpUUluHd nemškega in nekol italijanskega jezika, katera je že eno leio služila kot uradnica pri neki tukajšnji tvrdki, iSČe službo. Ponuja dobra spričevala. Naslov pove „Edinost"._1877. Qfanrif"niO pnmerno išče mala družina (3 O LolIU WC- lljtf osebe) v bližini velike vojašnice. Fredrost imajo stanovanja v novi hiši. ali ona, katera imajo vpeljano vodo in plin. Pogodba tudi za več iet. Ponudbe pod „Tri osebeJ r.a Inseratni oddelek Edinosti. 17i'l r H 30 3G Dr. ARNOLD KOLB | 7ftbci7dra\;nilt svoičas azisient D zobozdravnik, svojčas azisient na dunajski polikliniki prej v ulici ciella Zonta 7 sedssj Co^so !4, I. sprejema od 9.—1. in od <>. popol. Izdiranje zobov brez bolečin in plombovanje. Umetni zobje pa n^jmođernejih zistemih. Bsji nr n B n S nrj Žalosti Onim. vina Prodaja se zajamčena pristno, novo dalmatinsko vino lastnega pridelka iz Padstr.ine pri Spljetu. — Brezplačno ua dom po sledečih : cenah : : Tmo. po 61 st. Belo viško po SOst. Opolo „ 72,, Istrsko . . „ «>4 „ Filljalka (krčaja) v nI. G. Bosilni 10 ANTON JOGAN, mizar Sprejine vsakovrstna naročil?, ic popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohiltvo sa cpali2 2 in jedilne sobe ter kuhinie. TRST — ulica Farnato 45. Prodajalnica in pekarna :: je preložena iz ulice Giuiia 76 v Vrdelc štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšr^c:-la^tnika Wran. Joa.ie zouei dovoljena sodarjeznu lastniku P. PETEHNEL KI? VlA se tisk S\3 MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat najmanjša pristojbina stane 40 stotink. — — — Placa se takoj. — - U METNI Z C B J E Piornbiranje zoboy zdir.-ni« zobov brez Č roscO^ • «0tcJ * ; zeSŠT NAJBOLJŠA ^ ^ namizna vina. Profl.ij.im najfinejše in zajaineuo pristno vino, ,>.l )-' litrov napr« i ez-plačuo na doui [za | o»ame/.ne litre i poskušajo v orig. buteljkah ] 1. - -'»jt. vev, bre?! liuteljkv). pristni viški epolo po <58 st. % i ••___i. _ + C no dalmatinsko „ pristno viško belo istrski teran d 66 76 56 »» Sprejmem poSiljatve t r/,- pf..» povzetju) v silje "5 »totink v p« znamkah. 01> prilikah spomnite e«1 moje /aloge buteljk z Aumcčim vinom, kini dezertnini in mediclnalnini. tndi z Likerji in sirupi izvrstne kak w in po jako zmeruih conah. Preprodsjalcem popust. E. JURCEV Trot, Acquedotto št. 9. e p«. iltrov tinb -itnih <>4ate :;akor l vsaKe ootecioe v iobozdravniškena kabineta nnreiriiiui.SHiiHiiKfiiiMrmiivimsr^rvirmHinK^nn IBliBIlilllllilllfT"^""'"""" uk« U moji niijalKi m Opčinah št. 176 — — prodaja se — — Ur. Cermak » §. Juschcr 1pristne* vmo TUST ulica tieila Caserim štev. J 3t it. nad5 Narodni greh napravi, kdor se puBti slikati drugje in ne v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona Jer kiča v Trstu zraven velike pc.-te 5t. 10, v Gorici GoepoBka ulica žt. 7. — Svoji k svojim !_1267 ^Inuonclfi ilirict vešč tudi nemščine, br-OlUVulIgiVI JU1 lol vagine, v govoru pri- memo tudi italijanIeine, stenograf išče službe v pisarnah. Ponudbe pod „DVAJSET" na Inseratni odd Edinosti. 1776 Esposito & Bassa uilca San Antonio I.Trgov.na mani fakt urnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. OCGOOOOOOOC M?.S 4Q-l?teB vspeh P S»ASTI£L3E PKENDINI od ugolai^aa* aluik« ikerj* ZM]dlt«IJ Is ir dajat sij P. PRENDIN1 v Trat« ^ PočaSčene s kolajcami in diplom* > Zilri^niiko priporočana pri grloboi«, kalij« hrlpavoati, k stara. Fadeijnjejo pevcem in fovornikov ČM fla«. Zaloga v lekarni P7;ENDINI la ¥ vaak § betjiih lekarnah v Treta ia Evrepe. Patiti jt na nepoitenc ponarejanja ? ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTI6LIE PBENDIMI". [ [ H Nova ppodajalnica manifakturnega blaga EUGENIO DELLA TORRE prej agent tvrdke F. CASTELLITZ e Successori G. SCATTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich Veliki novi dohodi izdelanega perila za moške, ženske in otroke, kakorn. pr. srajce, pletenine, spodnje hlače, krila in predpasniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice itd. = IZREDNO NIZKE CENE. iz rr^ojih poreških kleti Teran v sodih od 5t> litrov . . . po 'JI aiot. 1 ter „ v ftekicnicah za doni . . , :t<» .. „ v lokrdu........ I« r - Beli burgundec v sr dih i»6 litrov „ :V£ . ,, "3> v Ptekl. in v lokalu „ is ,, Za večje množi»ie. cene po dogov.ru toliko na OpČirah. kolikor direktno v 1'ore« .. Udani G. STANICH posestnik. imlsimilmlimj lsalnu [5!' h] i ■"! lal 'h''""*'11""*1 Majalnica jestvin in feolonijalneia Maja Trst, uiica Foscolo 2 vo^al Barriera v^cchra Vdobi se vsake vrste kave, sladkorja, rlža te-■tauin itd. — Sladkor v prahu po 7 6 Sprejmejo se naročiia po pošti od 5 kg nr. Te vae po naj zmernejših cezifzh. Priporoča se slavnemu občinstvu v me--okolici Udani ČERNE. p^ Cantina famigliare istriana = TRST - ulica Farnoto št- 29 - Trst prodaja svoja vina, z brezplačno postrežbo na dom, po sledečih cenah : Črno istrsko prve vrste po . . K —'60 I Pristni viški Opolo . . po . Belo „ „ „ . . r —72 | Črno dalmatinsko . . „ • Vrhu tega je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vaa gori naznačena vina kemično so analizovana. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. X. CIN1CH BI LrlaVlfla^ "^-■isasiEr Hote! Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji •r.n© smerne Počkaj & Hotel Hal kan