Posamezna Številka 10 vinarjev.
siev. 160.
r LManl, v smolo, 17. lolllo 1919.
Leio m
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . , K S
h en meseo
» • • h
2-20
n Nemčijo oeloietno . „ 29-— ■a ostalo inozemstvo . ,, 35'—
V LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— 2-—
sa en meseo
u • • n
1opravi prejenan nttlM „ 1*70 b Sobotna izdaja: s
ia celo leto...... „ 7"—
sa IfemČijo oeloietno . „ 9*— a ostalo inoumstvo. „ 12*—
SLOVENE
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna peiitvrsta po 21 vin.
r - Poslano: ■ enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
b3t Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Bokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi niioi št. 6. — Bačnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Poziv!
Italijanska vlada in vojaštvo sta že tedaj, ko je bila Italija še naš »zaveznik«, po celi državi razprostrla mreže svojega vohunstva. Čeprav so skoraj vsi količkaj sumljivi ljudje sedaj spravljeni na varno, je vendar le mogoče, da se nahajajajo po naših deželah od Italije plačani ljudje, ki bodo skušali Italijanom v prid vohuniti in jim o vojaških dogodkih v naši deželi poročati.
Dognalo se je sedaj, da so bili italijanski podjetniki, ki so odjedali kruh našim ljudem in pošiljali vsako leto milijone pri nas pridobljenega denarja v blaženo Italijo, ponajveč plačani vohuni italijanske vlade. Ti so sicer odšli v blaženo Italijo ali pa so zaprti; sumi pa se, da so svojim uslužbencem in dobrim znancem, ki so jih imeli tudi med domačim prebivalstvom, dajali — seveda ne zastonj — gotova navodila in da bodo ti zaslepljeni ljudje skušali vohunsko delo laških trgovcev nadaljevati.
.Vsi pravi rodoljubi morajo tu našim oblastim pomagati ter delati na to, da se tako vohunstvo v naših krajih prepreči.
Kdorkoli se vede sumljivo, n. pr. da povprašuje, kako močne in kako sestavljene so naše čete, kam korakajo vojaki ali da se plazi okoli vojaških utrdb, skladišč, smodnišnic, vojašnic, da postopa v bližini železniških prog, tak človek je sumljiv in naj se takoj naznani županstvom, župnim uradom, orožnikom ali pa vojaškim poveljstvom.
Naši listi so že poročali, kako so slovenski Rezijanci pomagali Lahom na Goriškem. Prebivalstvo naj se zato • tudi po slovensko govorečih ljudeh ne da premotiti. Tudi ti so lahko vohuni in tem nevarnejši, ker se jih po njih govorici lahko ima za domače. Naša županstva naj bi posebno pazila na loncevezce, krošnjarje, brusače, postopače, lajnarje, begunce itd.,ki hodijo po občini. Zglasilni predpisi so sedaj po naših krajih silno strogi, vsakdo se mora izkazati s primerno legitimacijo, vsakdo se mora zglasiti, če pride od zunaj v občino. Župani naj pa tudi te predpise brezobzirno izvajajo, potem se bodo morebitni vohuni kaj hitro izsledili.
Pa ne samo kot postopači hodijo ti italijanski vohuni okoli, oni se poslu-žijo tudi vojaških uniform, da, celo kot
avstrijski častniki in uradniki so včasih napravljeni.
Goriško prebivalstvo, posebno na Tolminskem, pomaga naši slavni vojski z nevarnostjo lastnega življenja vedno in povsod s tem, da ji donaša novic ter jo opozarja na vse, kar bi ji moglo koristiti ali jo obvarovati pred škodo ali sovražnimi naklepi. Slovenci na Kranjskem in drugod, ne zaostajaj-mo za goriškimi brati! Sklenimo se vsi, kar nas ni v bojni črti, v mogočno vrsto od starčka do otroka, od kmeta do gospoda!
Bodimo vsi, kakor junaški Tirolci, ene same silne volje: braniti svojo ljubo domovino, pomagati naši vrli armadi, upreti se z vsemi silami verolomnemu krutemu sovražniku našega cesarja in naše države!
Slovenci! ta boj, ki ga bojujemo, je svet boj! Bijemo ga v prvi vrsti za svojo domovino, a bijemo ga tudi za vzvišene ideale poštenosti, zvestobe, za krščanska načela, spoštovanje slabejših in ljubezen do zatiranih, kar je frarna-zonski lahonski vladi tuje. Italijanski kralj, njegova vlada in njegova armada so najhujši nasprotniki krščanstva, največji sovražniki sv. katoliške Cerkve! Ne samo, da držijo sv. očeta sedaj kakor kakega ujetnika v Rimu, ne samo, da zapirajo trumoma katoliške duhovnike v lafetni državi, oni se tudi pri nas najrajši lotijo katoliških cerkva.
Z žalostjo bo zvedel ves slovenski svet novico, da našega svetišča na Sv. gori ni več! Italijani so ga peneči se od jezo nad zadnjimi porazi ob Soči, nalašč razrušili s požarnimi granatami, čeprav ni bilo ondi niti naših topov niti vojaštva! Večni svoti mir naših velemož so oskrunili s svojimi topovi, sveto Mater Božjo na Svoti gori so obstreljevali s svojimi bombami!
Tako sc maščuje ta podli narod za to, ker smo ga v odprtem boju z božjo in sv. Marije Device pomočjo premagali!
A tudi nadalje stojo naši vrli vojaki kakor skala ob Soči in rajši prelijejo zadnjo kapljo krvi, kakor tla bi pustiil Laha k nam!
Zato bo skušal podli in bojazljivi Italijan za hrbtom našo armade škodo delati, kjer bo lc mogel. Tu pa sc mu bomo uprli mi, pazili na vse sumljive ljudi, na njih vedenje in govorico, ter zvesto vse sporočili na pristojno mesto ali pa jih celo sami prijeli. Naša armada naša država nam bo hvaležna za vsako še tako malo novico in za vsako po-
moč. Darujmo vso svojo ljubezen in hvaležnost, vse svoje telesne in duševne sile našim vrlim, junaškim četam, da se bodo izpolnile prelepe besede cesarsko pesmi:
Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni. Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri!
Še eno besedo iz Istre.
V 148. številki tega lista sem skušal opisati samo eno, bolj cerkveno plat naših istrskih razmer. Vredno je osvfetliti tudi kulturnopolitično stran. Tudi tu se razgrinja pred nami veliko veliko bridkosti-polnih spominov! Po naših avstrijskih časopisih se je ob izbruhu italijanske vojske pisalo, kako je vendar Italija naivnoneum-na, ako prišteva Istro italijanskim provincam, ki hrepeni po njenem odrešenju. Res! Italija je bila o Istri in sploh o Primorju docela napačno poučena. Iredentisti so bili njeni učitelji. Znanje geografije je pa priznano v Italiji pod ničlo! Res je, površni opazovalec Istre dobi vtis, da je Istra italijanska, posebno tostran Učke gore proti morju. Ako potuješ z železnico po teh krajih, slišiš veliko italijansko govoriti. Naše hrvatsko ljudstvo je vsled ošabnega, vsemogočnega iredentizma bilo izgubilo že skoraj ves pogum in narodno samozavest. Ako je bil n. pr. v železniškem vozu le en sam, kaj boljše oblečen Italijan, pa se naš kmet ni upal govoriti v svojem jeziku; da se temu vzame ves ugled in čast, je obstojal dobršen kos ire-dentistiškiega dela. Ponavljali so ljudstvu vedno in vedno, da je njihov jezik »ščavo«, brez slovnice in knjige. Znali so zvito ljudstvu Hrvate in hrvatski jezik tako pri-studiti, da smo s žalostjo opazovali, kako od dne do dne naše ljudstvo o hrvatstvu noče nič slišati, »Mi smo Slavi,« so mi pravili ljudje, ko sem prišel Kranjec v te kraje, »mi nismo Hrvati.« Koliko so imeli naii rodoljubi truda, da bi ubogo, zapeljano ljudstvo prepričali, da je njih jezik, očiščen italijanskih dialektičnih tujk, lep in izredno živalsan. Videlo se je vedno bolj in bolj, da bo vse izgubljeno, ako ne bo šol. »Družba sv. Cirila in Metoda« jih je začela z velikanskimi žrtvami zidati. Pomagalo je vse, kar je moglo. A glej! Par korakov od nje je tudi »Lega« namah postavila svojo. Dopovedovalo se je ljudem naprej in naprej, da otroci, ko dorastejo, ne bodo mogli nikamor, ako bodo znali samo »slavo«-jezik. Koliko naše krvi so
nam s tem zastrupili! Naj omenimo še to posebnost: Dežela je dala nekaterim občinam nalog, da se mora sezidati šola. Ljudje so bili poklicani pred oblast, da izrazijo kakšno šolo hočejo. Iredentizem napne vse sile in vso znano zgovornost! »Prosite italijansko šolo!« Začeli so zopet z znanimi napadi na hrvatski narod. Zbegano ljudstvo je prosilo: dajte nam slavo-šolo, Ali kaka je ta? Prerekali so se, dokler niso dobili italijanske — v čisto hrvatski fari! Otroci so hodili v šolo, niso razumeli prav nič laškega. Smilili so se mi ti revčki, ko sem jih srečeval na cesti. Duhovnik, katerega glas zapeljano ljudstvo ni hotelo poslušati, je hodil s krvavečim srcem v šolo. Učil je nauk v hrvaščini. Kako je mogel drugače! Da ste videli zdaj moč iredente! Kakor pičeni od gada so stopili na noge in šle so pritožbe do posvetne in cerkvene gosposke. Prišla je prepoved! Ubogaj! Težko je bilo. Kdo bolj pozna razmere kot oni, ki je tako v tesni zvezi z narodom? Jemal je otročiče v cerkev in tam učil v domačem jeziku.
O gospodarski povzdigi dežele ni bilo govora. V deželnem zboru v Kopru, pravi unikum v naši državi, ni bilo mogoče nič storiti. Znane stvari sicer! Istra se pogostokrat naziva, da je tužna. Ta malo prikupljivi pridevek ni povsem resničen. Zdi as ti, da se voziš po sami vipavski dolini, ko s epelješ z ozkotirno železnico iz Trsta v Poreč. Skozi same cvetoče vinograde, med oljiko, smokvami, mandoli in drugim južnim sadjem. Tužna je naša deželica zato, ker je bila po krivdi gospodujoče laške liberalne stranke pahnjena v nesrečo. Enako je bilo z deželnim odborom. Deželni odbornik Salata, po čigar direktivi se je v Porcču vse vršilo, jc odšel v »obljubljeno deželo« pred izbruhom vojske. Bog daj, da bi bil tudi deželni odbor razpuščen in da prevzame posle državni organ!
Sem od Gorice slišimo grmenja topov. V naši bližini dh<a grozen bo;. Boj Avstrije za pravico! Vsak grom stiska naše srce: morda je zdaj padel ta in oni, ki nam jc drag; a zopet nam to grmenje daje poroštvo boljših časov v pnhodnjostl, ko nam bodo vrnjene pravice, ki so nam bile poteptane in ukradene!
Fr. Ž—k.
ii«
Do 1. januarja 1915 je bilo v Nemčiji vsled vojn« in drugih težkoč ustavljenih 852 časopisov.
flvslrila m vse.
Ako le če,
B'la Avstrija in bo za vse: Zdaj Jbrambovci zatikajte: Bit' če, bit' če Avstrija za vse!
Ker tedaj če, Nikogar se ne bojimo, Brez skrbi, varni, trdni smo. Bit' če, bit' če Avstrija za vse I
Ako le če,
Ni treba jarma tuj'ga nos't' Je že domača moč zadost'. Bit' če, bit' če Avstrija za vse!
Ker Avstrija če, Je bramba naša zvezana, Beseda mož — je sklenjenn Kaj ne? ■— bit' čc Avstrija za vse!
Kako pa če,
Sovražnik mora skor' spoznat' Ki m6ran bo se nam podat'. Bit' če, bit' če ^vstriia za vse'
In ker pa če, Obeta Rudolf iz nebes: »Frančiš'k, premagal boš z Ker Avstrija če, Tud' bo za vse!«
In pa kjer če, Avstriji bo pomagal Bog, Da se razširi krog in kreg. Bit' če, bit' če Avstrija za vse!
V. Vi
Nepričakovano in v veliko začudenje sem dobil vojnopoštni list, pisan očividno več dni. Datum je star; list je hodil dolgo do mene, nič ne de, vsebina je zanimiva ter one vrste, ki ne zastari.
Prijatelj Otrobar mi ga je pisal, oni zabavni Otrobar z izleta na Krn, ki ga že nekoliko poznate, a da ga boste spoznali še bolje ter laže umevali njegov list, ga moram opisati še nekoliko.
Po poklicu je učitelj, siromak po značaju. Na višku svojega stanu ni bil nikoli; mož jc bil v vednem nasprotju s to ali ono šolsko oblastjo, zato pa so ga le-te rade odrivale na visoko: v hrib|3. Kar ga poznam, je vedno služil po najvišjih šolah na Goriškem,
A humorja mu to dejstvo ni vzelo. Nikoli ga nisem videl razen veseleda: vednn
sc je šalil, vedno smejal in še kadar se ga je lotila trpkost z ozirom na njegovo stališče, se je pojavila ta trpkost v šaljivi ironiji, včasih zialo pikri ironiji, a tako fini, da jo je razumel le tisti, kdor je dobro poznal njegovo življenje in razmere. A še tedaj se je viedno smejal in norčeval, pa bodisi iz samega sebe, le ob potezah pri očeh se je opazilo takrat nekoliko drugačno gibanje kakor ob resnični veselosti.
Ta njegov obraz je sploh nekaj posebnega. Mislite si štiridesetletnega šibkega suhega moža s sedemdesetletnim po-dolgastim obrazom, usnjate rjave kože, ki izgleda, kakor bi bila prevelika, zakaj nabira se v nebroj gub in gubic, prožnih in gibkih, kakor bi bila vsaka v stiku s posebnim živcem, Vse te gube ima Otrobar tako v oblasti, da se zdi človeku, ki ga gleda, kakor bi gibal lahko vsako posebej in jih zbral po potrebi v skupine po svoji volji. Seveda je njegov obraz zato nenavadno izrazit in ker ga ne zakrivajo ne brke ne brada, zato je pri govorjenju smešne gibek. Meni se je zdel vedno izredno zanimiv, vreden slikarjevega kista.
Prijateljev mož ni imel mnogo. Tovarišem, ki so se izvečinc bali njegovih norčij, je bil nadležen. Ker je bil siromak, je bilo često treba poseči v žep, da so mu poskrbeli tobaka ali celo še kaj nujnej-šega. Jaz pa sem ga imel rad in moye duri mu niso nikoli bile zaprte. Zelo naklonjen mu je bil tudi nadzornik, ki ga je čislal ^&radi lova, ker za lov mu iSa ni bilo para
v okraju. Mnogo je občeval ž njim tudi nadučiteli Visoki, nadučitelj Ješprenček, njegov ožji sošolec, in v gostilni tovariš Palitka. Vendar mu je najtopleje in naj-vzlrajneje ostalo prijateljstvo z menoj, dasi že davno nisem več učitelj v okraju, ter z Visokim, ki je v tem tudi odšel » Gorico na višje mesto.
Ta mož mi je tedaj pisal list, ki sem ga dobil v veliko začudenje, ker se mi še sanjalo ni, da bi Otrobar utegnil biti v vojni in v onem kraju. Pa evo vam njegovega poročila:
»Česliti tovariš! Če se čudiš, le daj se, jaz se tudi, čeprav se ne čudim bolj ničemur kakor resnici, da se živi tudi brez tobaka, česar prej nisem veroval ne Tvojim zagotovilom ne svojemu praznemu žepu. Sedaj pa čutim, ker sem še živ, čeprav sem v osmih dneh napravil samo dva dima. A sedaj-le, ko Ti pišem ta list, kadim, da se bo zagrnil Krn . . .
Toda po vrsti! Pred vsem vedi, da sem vejak in sicer prostovoljec. Ne prostovoljni strelec; za tja še nisem. Veš da sem bil vedno »višji« od drugih, tudi tu si nečem delati sramote. Zato sem sc javil prostovoljno in prosil, naj me oddele k planincem na Krn. Ko so pregledali moj voj-niški pas in se uverili, da sem 12 let v liniji in deset let v črni vojni zvesto služil cesarju (v resnici sem bil vsega skupaj le 12 tednov vojak, pa ker v knjižici stoji drugače, naj velja), se me niso branili in so me res pridelili . . . oolku. Že prvi te-
Tudi v Avstriji, sosebno še na Kranjcem, se imamo boriti z raznimi podobnimi težkočami. Kranjska je vsled vojne z Italijo takorekoč popolnoma odrezana od ostalih kronovin. Tovornih vlakov za potrebo civilnega prebivalstva sploh ni. Rotacijski papir za časopise se namreč ne izdeluje nikjer na Kranjskem, vezani smo le na severne dežele. Ne le da moramo na vse mogoče načine moledovati, da nam vojaška oblast dovoli piievoz, prevzamemo hkratu tudi odgovornost za vse even-tuelne poškodbe, ki bi nastale med vožnjo. Ker ni zaprtih vozov na razpolago, se moramo zadovoljiti z nepokritimi vozovi, vsled česar je papir izpostavljen dežju in drugim meprilikam.
Danes poteče, deseti dan, odkar smo zapiosili za vojaški prevozni list, a še nimamo dovoljenja za prevoz.
Blaga ne moremo v večji meri ne uvažati ne izvažati. Poleg teh neprilik se imamo boriti s tovarnami in raznimi za-lagatelji, ki sedanji položaj izrabljajo in kahtevajo pretirane cene. Papirnice n. pr. so se združile in diktirajo cene potom papirne zveze od 15 do 45 odstotkov višje kakor pred vojsko. Vsled pomanjkanja žvepla, smole in drugih sirovin žugajo celo, da bodo obrat ustavile.
Kurilno ol'»e je stalo pred vojsko 13 K, sedaj 60 K per 100 kg. Strojno olje je poskočilo do 200 odstotkov, firnež 100 odstotkov, tiskarsko črnilo 60 odstotkov, razne kovine do 200 odstotkov, a še te je deloma rekvirirala vojaška oblast; bencina sploh ne dobimo.
Zadnje, okrožnice nas previdno pripravljajo na zopetno podražtenje. Niso li to zlati časi, ki se obetajo našim časopisom? Kljub težkim časom storimo več kakor bi se sedaj moglo od nas zahtevati, zato smo prepričani, da bo občinstvo naš trud in žrtve prav cenilo in nam pridobivalo novih, točno plačujočih naročnikov.
Iz bojev za DoMobsKo planoto.
Granata za granato udarja na nas; bu-Čanje razpokajočih se železnih nestvorov se meša s pojočim brnjenjem posameznih kosov in s prasketanjem padajočega kamenega dežja — ostanki razstreljenega kršja. Peklenski koncert. Tik pred nami je kratek jarek; na enem koncu je zgrajen telefon, na drugem stoji periskop. Pri obeh aparatih opravljajo službo podčastniki. Granata raztrga nekje telefonsko žico; iz tal udarijo plameni vsenaokrog, pekoč dim leže nad postojanko, na vse strani leti kamenje in železni drobci, toda kljub temu morata iz kritja dva moža, da poškodbo popravita. Tu udari granata naravnost v postojanko: Korporal pri telefonu in dva moža so mrtvi, telefonska postaja je zasuta, na periskopu visi okrvavljen kos uni-iforme. Podčastnik molče odstrani krvavo cunjo in opazuje dalje s pomočjo svojega aparata. Že dve uri opravlja razburljivo službo, njegovi živci so utrujeni, glava ga boli, pred očmi mu miglja, toda on vztraja dalje na svojem mestu, čut dolžnosti in zavest težke odgovornosti ga držita, da ne omaga. Granatni dež traja že dve uri, žične ovire so steptane v tla, prsobrani raztrgani in razravnani, najsprednejših jarkov Tli več. Opoldanska vročina jame pritiskati, tenka soparična koprena se razprostre nad postajankami in soško ravnino. To ovira ogenj sovražne artiljerije, ki zato □meji streljanje; do smrti pogumno moštvo si more nekoliko oddihniti, toda na počitek ni misliti, kajti treba pomagati revežem v najsprednejših jarkih, v kolikor je pomoč
trganimi prsmi; nezavesten je in fežko irope. Eden vojakov seže po obveze ia s še mogoča. Nudi se grozen pogled, ki naj ga ne opisujem. Tu leži neki vojak z raz->omočjo tovarišev obveže težko ranjenega cakor najboljše ve in zna. »Sedaj pa k ob-vezovališču ž njim!« V steklenici nekega mrtvega vojaka je še par požirkov črne kave; s tem okrepčajo ranjenca, nato pa ga dvignejo in nesejo navzgor po strmem bregu. Težko delo! Večkrat udarjajo granate v neposredno bližino, nakar spuste ječečega ranjenca na tla in se vržejo na. zemljo. Toda končno le dospo na vrh planote; ranjenca polože v senco kamenite stene, dočim hiti eden vojakov na obvezo-vališče po sanitetno moštvo, drugi pa se nemudoma vrnejo nazaj k jarkom, da spravijo na varno še druge ranjence. Obvezo-vališče je pol ure daleč za robom planote; od daleč je mesto spoznati po beli zastavi z rdečim križem. Na prostornem dvorišču večje kmečke hiše so pod platneno streho napravljena ležišča iz slame in listja in na mestu, ki je zavarovano proti vetru, stoje pripravljeni odprti sanitetni kovčki z vsemi potrebščinami. V sosednji kmečki hiši kuhajo sanitejci velike množine kave in čaja. Tovorna živina in sanitetni vozovi stoje pripravljeni za bližnjim gričem; po potrebi jih spravljajo potem posamezno na obvezovališče; zgodi se namreč časih, da zaide sovražna granata celo semkaj.
Prihajati jamejo prvi lahko ranjeni; večinoma so ranjeni na rokah ali nogah, Polkovni zdravnik, ki ima v pomoč le mladega medicinca in štiri izvežbane podčastnike, jih obveže, potem se okrepčajo s kavo in nato se podado na daljno pot do sosednje sanitetne postaje. Težko ranjene polože na slamo in okrepčajo s kavo; razre-žejo jim obleko, ustavijo kri, zlomljene kosti podpro z deščicami, obvežejo; v olajšanje bolečin vbrizgajo izmučenim trpinom morfij. Amputacij zdravnik na tem izpostavljenim mestu ne more izvrševati, in ob obilici ranjencev tudi časa nima zato.
Med tem pa leže ljudje v strelskih jarkih do smrti utrujeni in deloma na žgoči solnčni vročini ter čakajo na menažo; vojaki prihajajo v vodih h kuhinjam in gulaž-nim topovom v ozadju, kjer dobe vročo juho in velik kos mesa, večinoma prešiče-vega. Kadar je mogoče, dobe prikuho, navadno krompir, in vino. Ljudje poležejo krog kuhinj in zadovoljno povžijejo svoje priprosto pa tečno kosilo. Mi tukaj, v naj-sprednejši črti, pa topot zaman čakamo na kosilo. Sicer se prikažeta na gornjem robu
Elanote dva nosilca, ki na drogu neseta otel z juho; brez vsakega varstva in kritja morata po odprtem pobočju nizdol. Sopihajoč vlečeta težki kotel naprej, čez kamenje in grmovje in preko skalnih zidov; pri tem morata biti. skrajno previdna, da ne razlivata juhe. K vsem tem ju še zapazijo Italijani iz strelskega jarka onkraj Soče ter naperijo nanju ljut ogenj; pač jima pridemo na pomoč ter otvorimo živahen ogenj na ono stran, a kaj, ko pa z njim Italijanom ne moremo blizu. Plazita se po kolenih ali trebuhu ter dvigata in porivata kotel naprej in naprej; curkoma ju obliva pot. Vedno bolj sta utrujena, vedno težje hropeta in vedno gosteje udarjajo krogle krog njiju; toda vrla moža sta sedaj dospela v ravnino; trudna in naveličana plazenja, se dvigneta in tečeta s kotlom preko travnika prati nam. Pozdravimo ju z radostnimi vskliki, In kakor po čudežu ostaneta v dežju krogel nepoškodovana. Tu — kc maj 50 m sta še oddaljena — zazveni udarec ob kovino; takoj smo vedeli, kaj se je zgodilo. Zišla krogla je prebila kotel. Ko sta nosilca dospela do nas, je juha iztelka
in ves trud je bil zaman. Toda ne! Juha je •icer iztekla, a ko odkrijemo kotel, vidimo, da je do polovice napolnjen z dobro dišečim svinjskim mesom. A za vse seveda ni zadostovalo. Nenadoma se ogenj sovražne artiljerije zopet ojači. Njeni streli veljajo topot gorskemu hrbtu za nami, kjer so hu-zarji ravnokar začeli napravljati žične ovire; s svojimi rdečimi hlačami in zlasti modrimi bluzami se ostro razločujejo v jasni sinjini, sovražna artiljerija jih je hitro opazila in pregnala. Neka kolesarska stot-nija, ki je nemoteno delala poleg, je v svojih sivih monturah tudi sedaj ostala neopa-žena.
Proti večeru se ozračje razčisti in artiljerijški ogenj postaja ljutejši, da celo hujši, nego je bil dopoldne. Neprestano buče granate, neprestano treska in rjove, na vsak meter jarkove dolžine odpade pač po dvanajstero granat, prsobrani in žične ovire so zbiti v tla, po zraku lete vreče s peskom, tramovje in človeška telesa. Za branilce pa ni druge rešitve, nego vztrajati za vsako ceno, vztrajati do konca! Čepeč se stiskamo ob sprednjo steno jarka in si iščemo ondi varnih vdolbin; toda stena za steno se ruši, prsobran za prsobranom odnaša ognjeni vihar, ranjenci ječe, toda semkaj ne pride pomoč; jarki se zasipajo, strojne puške ostajajo brez moštva, peklo divja in rohni krog nas, divja in rohni na celi fronti od Zdravščine do Tržiča. In vendar branilcem ne zmanjka poguma. Poveljnik voda strojnih pušk graškega kolesarskega bataljona, praporščak Kutschera, ki se boji, da bi ne zgubil svojih ljudi, pridrži pri sebi nekaj najhladnokrvnejših, ostalim pa veli iti na počivališče v ozadju. Toda ljudje smatrajo povelje za razžalitev, obotavljajo se in končno izjavi narednik, da se bodo umaknili v ozadje šele tedaj, ako gre tudi praporščak ž njimi; še-le po energičnem nastopu poveljnika se vrli kolesarji pokore povelju. Ogenj pa narašča in narašča. Vsepovsod buči in treska in tuli in bobni, dežuje železo. V najsprednejših postojankah je le še malo živih, in sedaj premaknejo Italijani, ki so dobro poučeni, ogenj na drugo črto jarkov. Dušeč rmen dim, iz katerega neprestano švigajo rmeni in beli plameni, se vleže na travnike, trava je zogljenela, zemlja črno in rjavo ožgana; kakor žareči srpi lete preko tal granatni kosi. Od spredaj, od desne in od leve prihajajo izstrelki. Ne, sedaj ni več prestati! Toda kaj naj storimo? Nič, čisto nič drugega ni tu storiti, nego se kriti, kriti in zopet kriti. Ondi-le leže nekateri podolgem v jarku, obraz apatično pritisnjen na zemljo; tu se drugi izkopavajo iz ruševin; tamkaj čepe nekateri v luknjah in jamah, ki so jih izkopale granate in dalje naprej leže drugi celo kar na odprtem polju. Naenkrat se dvigneta dva Dalmatinca, tečeta k rebri in liki homerski junaki kličeta Italijanom psovke in zasmehljivke ter lučata kamenje čez reko. Niti ena krogla ju ne zadene, dasi lete gosto kakor toča. Neki gra-ški kolesar spleza na še ne poškodovan prsobran svojega jarka, sede na vrhu na pesek čisto brez vsakega kritja in jame igrati na orgljice. V jarku mu ni bilo več prestati; duška mora dati silnemu duševnemu pritisku in onemoglemu srdu, če ne z drugim pa z igranjem na orgljice in zasmehovanjem sovražnika. In hrabremu vojaku ostane prizanešeno, zanj ni vlita nobena krogla!
Napad na napad, juriš na juriš.
Ob osmih zvečer, ko zadnji žarki zahajajočega solnca obsevajo gričasti rob Doberdobske planote, namah preneha artiljerijški ogenj. Kdor še more, se vzpne in
pripravi na strel. Strašno so razredčene
vrste junaških moštev in v naši postojanki je od štirih strojnih pušk ostala samo ena nepoškodovana. In kakor tu, tako je na celi fronti od Zagraja do Polazza, kamor je naperjena vsa eila sunka, ki ga izvajajo štiri divizije. Štajerski črnovojniki in Bošnjaki, ki branijo sosedni bojni odsek, srdito škrip-ljejo z zobmi; nekateri so preveč nestrpni, da bi čakali na sovražnika: bajonet med zobmi, puško v roki se splazijo pod lastnimi žičnimi ovirami, ki so še ohranjene, v ospredje, da kot prvi zgrabijo Laha za grlo. In oni prihajajo! Med artilerijskim ognjem, ki nas je priklepal k tlom, so se italijanske napadalne kolone približale našim postojankam na 300 do 400 korakov in nas obsipajo sedaj z ognjem iz pušk. Komaj zatone solnce v žarečem morju na za-padu ter leže na pokrajino sivi mrak, postane vse čisto tiho. Le slab, zamirajoč pehotni ogenj še prodira gor k nam. Potem se nenadoma pokažejo nejasne oblike, ki polagoma zavzamejo jasnejše črte; razločiti je postave, gibanje, barve. Prihajajo ... »Mir, miiiir!« Iz grmovja ob Soči se plazijo, izprva počasi, obotavljaje se in v razprostrtih redkih rojih, potem hitreje in v sklenjenih vrstah — že drve proti nam! Za njimi se dvigne druga črta kot rezerva in jim sledi v teku in skokih. Vreščeč žvižg, in sedaj začno prasketati naše strojne puške in naše puške grme ob celi postojanki; nikak brzoogenj, marveč mirno, premiŠ* jeno postreljavanje, kakor se spodobi za joja vajene vojščake. Na oni strani pso-vanje, vpitje, ječanje, in prva črta je izgi« nila. Druga črta pritepta tuleč »Eviva Sa« voya!« Kmalu izgine v travi tudi ta, ko jI pošljemo zvrhano mero svinčenega boba. Naša strojna puška, ki je nameščena v naprej porinjenem rovu, poprijemlje sovražnika od strani. Podčastnik, ki ji streže, strelja nekaj časa na desno; ko je tU opravil, obrne puško na drugo stran in pospravi sovražnika tudi tu. Štiri, pet, osent takih črt naskoči zaporedoma, a vsak juriš se zruši v našem ogniu. Tudi Bošnjaki so odbili napad ter proaro do soškega brega. Pri sosednem bataljonu pa ni tako dobro izpadlo. Ozemlje je bilo ondi za brambo manj ugodno in moštvo manj izkušeno. Kratkoinmalo — sovražnik je ondi udri v jarke. Tedaj poseže vmes maršre-giment . . . Italijani so se ravno začeli udobno urejati v osvojenih jarkih, ko jim zadoni na uho grmeči ura! napadalnih kolon. To je juriš, pred katerim ni nobene rešitve, kajti italijanske rezerve še niso dovolj blizo, da bi mogle pomagati. Čisto mehanično se sproži nekaj italijanskih pušk, ročica strojne puške se vrti, toda že zleti v zrak nekaj rok, in še nekaj in nato se udajajo cele trume. Toda naši naska-kovalci nimajo časa, da bi se z njimi pečali; geslo je: Skozi in skozi do italijanskih postojank na bregu ob Soči! Mimo strahotnih opustošenj sovražnih granat, ' mimo tihih mrličev, mimo ječečih ranjencev — naprej, samo naprej! Toda napad se ustavi, kajti proti polku udari tako gost svinčeni dež, da je nasproti njemu brez moči, četudi hite na pomoč bataljoni drugih polkov. Sedaj pride čisto v ospredje poljska baterija, ki pošilja granato za granato v italijanske postojanke. Naši infan-teristi leže čisto zleknjeni na tleh in vlečejo glavo med ramena, kajti za las nad njimi lete granate, udar na udar, tresk na tresk. Italijanska artiljerija nemudoma odgovarja, toda negotova glede cilja, ker so pehotne črte čisto izpremenjene in se križajo med seboj; italijanske baterije nočejo ogroževati lastnih ljudi in streljajo mnogo predaleč. K temu so peklensko hrumele
den sem imel zvezdo; glej, da. boš imel pred menoj primerno spoštovanje! Devet-desetkrat sem bil na Krnu, poznam vsak kamen, zato ni bil čudež, ako sem bil jaz vodnik patrulji, ki jo je vodil poročnik — Palitka. Ali ti ni uvaževanja vreden slučaj! Poročnik se je izkazal, jaz tudi; on je dobil križ, jaz pa zvezdo in dve svalčici. (Za hip je imelo poslednje največjo vrednost.) Vendar tudi zvezda ni bila brez nič. Spoznanje, da sem doma na Krnu, mi je skoro doneslo novih, samostojnejših nalog. Gotovo je čenčal kaj tudi tovariš — oprosti — poročnik Palitka o meni, in tako sem bil skoro persona grata. Še štabnemu oficirju sem dajal pojasnil, (Žal, da mi on ni plačal zasluge vsaj z eno cigaro.)
" Drugi teden sem bil v strelskem jarku v 1400 metrov visoki poziciji. To Ti je mučno delo ali pravzaprav lenarenje. Samo čakati na mer . . ., šteti njihove strele, če se Ti poljubi ali opazovati njihov često sramotno žalostni učinek, zraven pa jesti snmo ponoči, piti če imaš, kaditi pa nikoli, to ni nič za junaka liki Otrobar. Vam žc naredim, da me boste pomnili, sem sklenil in legel na solnce kakor Dijogen. Trincec pravijo Italijani strelskim jarkom, tudi jaz sem tega mnenja: trink 6e je, ali to je vrag, ko'ni. Solnca pa je na ostajanje in tu spimo navadno !e podnevi, kar na solnci; šrapnelske muzike smo se čisto navadili. Še zmenimo se ne, razven če kak cdletavec nasuje peska po obrazu. Tedaj se je treba vsai obrniti, da se otrese pe-
sek. Včasih je pomešan vmes tudi drugačen drobiž, takrat pa sc še obrniti ni treba več . . .
Tebi sem imel napisano že dopisnico, ki sem jo napisal v jarku. Kaj praviš, kako sem se spomnil na Te? Košček sira sem imel, zavitega v starega »Slovenca«. Sir sem pojedel, »Slovenca« prečital in ko sem čital o ubežnikih iz Istre, sem se spomnil Tebe, ki si tudi moral bežati in zato sem si mislil, da si šel v Ljubljano. Pa sem Ti pisal, ker sem imel baš čas in potrebno pripravo. Pa te karte nisi dobil, ker je nisem poslal. Okrvavela se je, ne z mojo krvjo, z italijansko, a tudi ta je rdeča, o Tebi pa vem, da ne vidiš rad krvi ... Tu je je v izobilju, vroče, mrzle, redke, strjene, sveže, prisušene . . . nam navadna reč. Preko!
Da Ti pišem sedaj-le vrlo komodno, je prišlo tako: V strelskem jarku sem torej bil in premišljal, kaj bi napravil posebnega, da bi me pomnili. Ničesar se nisem domislil. Kaj hočeš, človek je v taki službi preveč odvisen od drugih in od slučajev, da bi mogel ravnati po načrtu. Zato sem več zaupal svoji lovski spretnosti in nagonu kot pa načrtom in tako sem sklenil, da hočem nocoj ugonobiti patruljo iz sovražnega jarka, ki je počez kakih štiristo korakov ter malo više od naše postojanke prav neprijetno dramila naše spanje. Samo enega moža sem privzel in dogovorila sva se, kako bodeva naoredovala.
Le-ta naj bi me samo podpiral v toliko, da bi kril pot za menoj in javil kasneje, ako ne bi me bilo nazaj.
Znočilo se je. Smer vedel natanko, slepec bi bil našel, kam imam iti. Priporočil sem tovarišem, naj se ne gane nihče iz jarka. Jaz pa sem vzel alpinski klobuk z visokim ravnim peresom, ki je že nekaj dni ležal v našem jarku in hajdi plezaje po čereh s tovarišem.
P\ezal sem najprej naravnost kvišku, počasi, tiho in oprezno, za menoj tovariš. Ko se nama je zdelo dovolj visoko, sva krenila počez. Za dve uri mučnega plezanja sva bila dvesto korakov nad sovražno pozicijo. Počasi sva se spuščala nizdolu. Brez nezgodie sva dospela v duplo kakih dvajset korakov nad sovražnim jarkom.
Sedaj pogum in sreča junaška! Ali... Napravil sem križ... Saj veš, učitelji smo vajeni tega pred poukom. Prav samo iz navade to pot sicer ni bilo, naša kri je tudi rdeča..,
Nekaj zrn peska sem vrgel nizdolu ter zaškripal s črevljem po skali. Nisem se motil.
»Chi va la? — Kdo je tam?« je za-klical polglasno sovražni alpin in žarek žepne svetilnice je švignil po naših čereh.
»Taci, maccaco! — Molči cepec!« sem zarohnel nazaj istotako polglasno in dostavil predrzno: »Via la lume! — Proč z i lučjo!« Hkrati sem dvignil izza čeri alpin-' «ki klobuk.
»Chi k la? — Kdo je tam?« je ponovil sovražnik vprašanje in oprezno ošvrknil z lučjo iznova naše skale. A najbrž je zagledal alpinski klobuk, luč je ugasnila.
»Maresciajllo Semulini! — Narednik Otrobar!« sem zaklical nizdolu. »E la? — In tam?«
»Caporale Michelli!« se je odzval nasprotnik, katerega je alpinski klobuk pomiril tako temeljito, da ni več vprašal po nikakem varnostnem znaku.
»In quanti siete la giu? — Koliko vas je doli?« sem vprašal tiho izza skale.
»In sei, maresciallo! — Šest, nared-
nik!«
»Uno per uno su! — Drug za drugim gori« sem ukazal predrzno. »Appiano, uno per uno! Volta per volta attendere
il commando aJ/anti! Caporale rultimo! Senza lume! — Počasi, drug za drugim; vselej počaka naslednik ukaza! Četnik zadnji, brez luči!«
»Va bene, maresciallo! — Prav, narednik!«
»Avanti!« Urno sem postavil tovariša na mesto, češ, ne streljaj, zabodi, če bo treba. Sam sem stopil v ozadje. Prvi je prisopihal kvišku. Samo dihanje se je slišalo,
»Qui da mi! — Semkaj k meni!« sem ukazal šepetaie in mož se jre približal opiraje se na puško.
Zagrabil sem jo hipoma, nastavil bo» dalo in zarohnel: »Parola e sei morto! — ^rhni in oo tebi ie!«
strojne in navadne puške, naše in sovražnikove, tako da se lastna beseda ni razumela. Točno ob 10. uri se je dvignila iz naše postojanke svetlobna krogla ter ob-lila bojne postojanke z močno zeleno lučjo. To je bilo znamenje za juriš, Naš artiljerijski in pehotni ogenj je utihnil kakor bi odrezal, še kratka molitev: : Marija, pomagaj!« Nato povelje: Naprej, stopaj! in kot prva črta s puško na hrbtu so planili naprej metalci ročnih granat. Toda zagrmi jim nasproti pehotni ogenj, kakršnega še niso bili doživeli. Prva črta ne pride preko prvih ovir — ondi leži na tleh postreljena. Tudi druga črta ne prodre. Sedaj pridejo naprej nejake rezerve, na obe strani se razleže glas hornistov, ki trobijo k naskoku in kakor val se še enkrat zažene naprej ojačena avstrijska fronta. Blazno-drzni naskakovalci se vspno po strmi rebri, že so preko prvih ovir, še dva skoka, •še en divji ura! — in že so v prvih italijanskih jarkih. Jarki so prazni, kajti ko je zaoril zadnji ura, so Italijani popustili orožje in vso opremo ter jo v divjem begu pocedili iz jarkov. Strašen pogled so nudili jarki, kjer je smrt nepopisno krvavo divjala. Toda sedaj dobe osvajalci ogenj od strani, kajti honvedni bataljon desno od njih je bil zadel na močnejše ovire in ni mogel dalje, tako da so bili tamkajšnji strelski jarki še v sovražnikovih rokah. Poslal se je tjekaj strelski roj z ročnimi granatami, kmalu nato se je slišalo treska-nje granat, potem kratek ura! Bošnjakov, ki so naoadli od desne iz osvojenih jarkov, in nazadnje divje kričanje. Sedaj so kričali Italijani, s katerimi so Bošnjaki in hon-vedi pošteno obračunavali. Sedaj so bili naši ljudje popolnoma izpehani. Toda vse to je bilo samo neke vrste vaia!
Cadorna je hotel imeti višinski rob med Zagrajem in Redipuljo, hotel za vsako ceno! Pri Zdravščini, Polazzu in Verme-ljanu se je že ustalil na planoti, sedaj je hotel izvesti sunek iz Zdravščine na hrib Sv. Martina in iz Vermeljana na Doberdob in tako prisiliti Avstrijce, da izpraznijo tako vroče branjeni planotni rob med Zagrajem in Radipuljo. Sedaj se je moralo pokazati, kaj pravzaprav tiči v naših polkih in če so se v enajstmesečni trdi vojni šoli zadostno utrdili. Pokazati se je moralo, če se morejo naši polki upirati tudi desetkratni italijanski premoči. In pokazali so to, toda kdor je bil zraven, bodisi navadni vojak ali častnik, teh dni ne bo nikdar pozabil.
Italijanski jarki so bili napolnjeni z mrliči; pokopavalo se je in pokopavalo, a ni hotelo biti konca. In cele ure so vpili ranjenci, ki jih je na stotine in stotine ležalo med osvojenimi jarki in reko, in prosili za vodo, prosili za zadnjo usmiljeno kroglo, ki naj bi končala njihove muke. Naši ljudje so bili pripravljeni, da jih po-bero in odneso, toda Italijani na oni strani niso imeli za to nobenega razumevanja. Obstreljevali s0 ženevske znake in nosilci ranjencev so se vrnili in prepustili Italijanom, da pridejo po svoje jadikujoče tovariše. Toda italijanska pomoč je bila čudno počasna, in ko so končno dospela italijanska sanitetna moštva, so tako surovo postopala z ranjenci in s svojimi ranjenimi častniki ter končno začela čisto očito pleniti, da so jih naši spodili proč. Ko so Italijani opazili, kako prijazno ravnajo naši z
Padel je na kolena in hotel javkati.
»Giul — Dol!« sem ga brcnil z nogo m ni se genil več,
»Avanti!« sem zaklical nizdolu in drugi je prišel p0 isti poti v ujetništvo.
Štirikrat se je ponovil isti prizor z
malo razliko. Le kaporal, v čast mu bodi,
se mi jc ustavil, da siem ga moral pobiti na tla.
»Porco d' un tedesco!« me je pozdravil se na tleh.
. »Cosa ti vuoi, e guma! — Kaj hočeš, vojna je!«	' '
»Hai ragione; del resto, meglio cosi! — Istina, sicer pa bolje tako!«
In prižgal si je svalčico.
. . m°ni ie eno, Bog mu daj zdravje in dosti ugodnosti v Ljubljani na gradu.
Midva predrzneža pa sva gnala drug dan pet zdravih in enega ranjenega ujetnika nizdolu k polkovemu štabu. Po ovinkih sva jih gnala, da nas ne bi zajel sovražnik in nama jih otel.
Polkovnik jih je izpraševal in sovražni kaporal ni štedil s pohvalo in občudovanjem.
Jaz sem dobil pred vsem dobro kosilo pri štabu, sveženj cigar in tri dni počitka. Ker sem seveda tudi »povišan« pri vsaki priliki, sem bil povišan tudi sedaj: imam žolt pas in tri zvezde pod vratom. Tudi medaljo, pravijo, da mi bodo dali.
Tako je, častiti tovariš! Veseli me ta reč, gotovo mc veseli, a cigare v jarku bi me veselile tudi, ko bi jih bilo vedno. Tudi suha svinjina se prilega, samo preveliko žejo ciela, vode pa nimamo odveč kakor v črevljih, kadar nas napcrc, ak0 je Krn le preveč srdit. Če vidiš Visokega, pozdravi ga!
Zdravstvuj, čestiti tovariš! fDaljc orih soboto.)
ranjenci, se je večina italijanskih ranjencev podala na naša obvezovališča, namesto na italijanska.
Mrzlično in z naporom vseh sil so se to noč gradile poljske utrdbe, toda ko je napočilo jutro in je italijanska artiljerija najtežjih kalibrov naperila nanje uprav peklenski ogenj, je šlo vse zopet k vragu. Čez štiri ure so italijanske baterije umolknile in sedaj so prihajali, v gostih kolonah, s priznanja vredno bravuro, dokler niso dospel« v pehotni ogenj. Toda sedaj začno besneti naše strojne puške in Italijani padajo, črta za črto. Oglasi se še naše brzo-streljanje. Italijani padajo trumoma, toda preostali prihajajo bliže in že stoje pred našimi jarki. Neki častnik skoči kot prvi v naš jarek, in sicer naravnost v naperjene bajonete naših ljudi; zgrudi se mrtev. Njegovi vojaki se obotavljajo, toda od zadaj jih pritiskajo naprej rezerve. Udro v jarke in sedaj se začne boj iz bližine, nečloveško divja borba.
Italijani morajo ven iz jarkov. Prihajajo nove kolone, pa morajo istotako nazaj. Puškine cevi so vse razbeljene, strojne puške odpovedujejo druga za drugo, tam pa prihajajo nove napadalne kolone. Preveč jih je, hrabri branilci morajo iz osvojenih jarkov nazaj v lastne postojanke. Tedaj pa, v najbolj kritičnem trenotku, stoji za nami nekaj poljskih baterij; granate udarjajo v sovražne napadalne kolone. Potem mora vse v ognjeno črto, kar more nositi puško: Ljudje od municijske kolone, telefonisti in opazovalci, vsi morajo pomagati in pomagajo z enakim srdom in enako hrabrostjo. In Italijani so morali po planotnem pobočju nizdol. V kotanji pred nekim našim strelskim jarkom se je skril Italijan. Neki graški kolesar ga je izsledil in sprožil proti njemu puško, ko je hotel Italijan pobegniti. »Maledetto, maledetto!« je klel Italijan in se zvrnil. »Ali sem te dobil, porco, zanikrni!« je zadovoljno mrmral Štajerc. Toda delo še ni bilo končano. Še en dan in eno noč so morali vzdržati hrabri branilci, in potem še en dan in še eno noč. Napad je sledil napadu, in kar se je v nočnih odmorih s trudom zgradilo, je bilo po solnčnem zahodu v eni uri zopet uničeno. Vsi vojaški oddelki od Zdravščine dol do Redipulje, so morali sodelovati. Nadčloveška je bila energija posameznega moža, nadčloveška njegova moralna sila. In potem so prišle artiljerijske rezerve in ojačenja in kriza je bila premagana.
Osem tednov že zadržujemo sovražnika v docela nepripravljenih postojankah o'o ugonabljajočem pozicijskem boju, in trdno upamo, da v nepredolgem času po-nesemo vojno v sovražnikovo deželo.
Z eoriieoa Doiifa.
ii.
(Izvirno poročilo »Slovenca« iz Gorice.)
Naš oklopni vlak v Moši.
»Neko temno noč,« mi je pripovedoval nadporočnik, »sem dobil poročilo, da je prišel velik laški transport vojaštva v Mošo. Pripravil sem se takoj in kmalu se je plazil moj oklopni vlak preko soškega mostu. Ukazal sem največjo previdnost. Kot črna masa se je dvigala na desni Kalvarija, pod menoj pa je tiho žuborela Soča. Ločnik je spal. Nobene luči ni bilo. A vedel sem, da razprte oči naših straž neprestano buljijo v noč in da ušesa vedno prisluškujejo najtišjemu šelestu dreves. Naporna, težka služba je to. Vsaka mišica trepeta, roke se krčevito oklepajo puške. Burno bije srce, še dihati si ne upate.
Vlak je imel štiri vagone, v sredi majhno lokomotivo. Stal sem ob razprtim v prvem vagonu ob telefoničnem aparatu in opazoval. Počasi smo polzeli dalje. Komaj da sem čul udarjanje lokomotive in drclranje koles. V drevesih ob progi je šuštel veter. Z njiv in travnikov so se oglašali črički in opojen duh je vel s polj. Nebo se je sklonilo nizko na Furlanijo in zvezde so mi mežikale in dajale poguma. Vedno bolj smo se bližali cilju in naenkrat se je zabliščala v daljavi luč: kolodovor. Kot črna pošast je prihajal vlak vedno bližje in bližje. Bazločeval sem že sence ljudi in šatorišča.
»Hitreje in pozor!« sem zaukazal in kmalu nato strojevodji: »Stoj!«
Vlak jc obstal na kolodvoru v hipu.
»Ogenj!« In mala okenca vagonov so se odprla in pomolila cevi strojnih pušk, ki so že regljale. Nastala je strašna zmešnjava, beganje in vpitje ranjencev.
»Zažgitc šotore!« je bilo moje kratko povelje. Par bomb z gorivno snovjo in kmalu so švignili okoli nas plameni m grozno razsvetljevali vse pozorišče. Na tleh so ležali kupi zvijajočih se so- , vražnikov, mlake krvi, v katerih je odseval plamen, drugi so begali, tekali na vse strani in vpili in vili roke. A naše strojne puške so drdrale neprestano in kosile neprestano.
»Nazaj!« je donelo moje povelje po končanem delu, in vlak je oddrdral z največjo brzino v noč proti Gorici.«
»Ali ni bilo nevarnosti, da Vam za hrbtom razbijejo progo?« sem vprašal z začudenjem.
»Seveda je bila! A prišli smo tako nenadoma, udarili smo tako nepričakovano, da je nastala strašna zmešnjava, v kateri ni nihče mislil na to. Morda so še do zadnjega mislili, da je to laški vlak. Jaz vem le to, da smo prišli brez vsakih izgub, brez najmanjše poškodbe domov.«
Veselo se mi je nasmeliljal v zavesti, da je izpolnil težko nalopo. Taki so naši vojaki.
Topovski boj ob Soči.
Bazvožena cesta jc gorela pod menoj v popoldanskem solncu. Nizka, redka drevesa so spala z dremajočimi, visečimi listi, pokritimi s sivkasto plastjo prahu. Polja so ležala vsa trudna, prepletena z zelenimi venci trt, ki so se vili od murve do murve in prepa-sana z zlatimi pasovi dozorelega žita, ki je sklanjalo težko, bohotno klasje nizko k zemlji. Pred menoj sta sc dvigala Sv. Valentin in Sveta Gora strmo iz soške struge s svojimi skalnatimi, od solnca razbeljenimi pobočji. V oči me je skelelo, prah je legel na moj obraz in roki.
Bliža se mi gruča ljudi. Kmalu izločim iz nje štiri konjenike dragonce, kot prikovani so sedeli na konjih, visoki in močni. Med njimi sc je pa vleklo s trudnimi, težkimi koraki 14 laških ujetnikov. Iz Plav so prihajali. Majhni, šibki in sklonjeni k tlom so sc mi zdeli kot pritlikavci ob naših vojakih. Njih trudne, črne oči so begale nemirno okoli. Topa resignacija jc ležala v njih. In spomnil sem se besed, ki jih je izgovoril laški ranjenec v naši bolnišnici: »Noi siamo carne venduta!« (Prodano meso smo.)
Da, prodani so, žrtve judeževih
grošev in macchiavelske politike. *
Zavil sem s ceste na pot, ki se je vila skozi polja do podnožja Sv. Gabrijela. Že so me čakali dobri otroci neke zelo ugledne solkanske rodbine in z njimi sem šel v brajdo pod Sv. Katarino. Ob bisernem smehu zlatih otroških src je zopet oživela moja otopela dtiSa. Pozabil sem ob njih vse grozote vojne in se vdal sladki opojnosti in lepoti, ki je sevala iz nedolžnih oči.
Pod nami se je razprostirala vsa bujna in pisana goriška ravan. Na jugu jc ležala Gorica, naslonjena ob zeleni grič goriškega gradu in se kopala v solnčnem morju. V razigranem veselju smo se lovili med vinogradom, razgretih lic in smejočih oči. A kmalu so začeli grmeti topovi.
»Glejte! Glejte!« jc vskliknil najin la j ši živahni Oko in mi pokazal črne in svetle dime granat in šrapnelov. Hipoma smo prilezli iz trt in v senci figovih dreves smo gledali na celotno bojno pozorišče, ki se je razprostiralo pod nami: Sv. Valentin, Šentmaver, Oslav.[e, Kalvarija, Soča od Ločnika do Gracliške in kraška planota. Na. vso to dolgo bojno črto, ki se vije kot venec v polkrogu okoli Gorice, so padale neprestano granate in šrapneli. Ko so udarjale ob trdo kraško skalovje Sv. Valentina so zazveneli drobci skal kot močna struna. S polj in vinogradov pa so se vzpenjali črni jeziki dima, prsti m dreves. Naša polja! Blagoslovljena z vsem blagoslovom dobre letine, kakor že clolgo ne, so bila naš up in naša na-da. Zdaj leže ranjena in prepojena s krvjo.
Ozračje je pretresalo grmenje težkih granat in sikanje šrapnelov, dokler ni mrak ovil vso bojno črto. Tam doli so ležala trupla vojakov, padlih pod težko, železno pestjo vojne, ob meni pa je cvetelo šestero mladih, mladih življenj . . .
Izpod Sv. Gore.
Goriško, 16. junija 1915.
Vroče je kakor v Siciliji in ura — »sieste«, popoldanjega počitka! Danes pa je toliko raznolikih predstav v moji duši, da celo počiti ne morejo moji živci. Menili smo, da bomo rešeni v našem prekrasnem Zatišju stroge bojne črte in nje divje grozne romantike, pa ne bo šlo. Smo že notri! Nič ne de, za domovino moramo žrtvovati kaj, če treba i največje časno dobro tudi mi, ki smo ostali doma.
Na drdranje, žvižganje, piskanje, škripanje raznih bojnih in tovornih vozil smo se že precej privadili; niti ponočnega sna nam ne dramijo, ko nas je prej zbudil vsaki zakasneli fantovski vrisk ali celo le preglasno govorjenje in ugibanje naših skrbnih gospodinj, ki tudi v teh časih v raznih urah dan za dnem zalagajo s poljskimi in vrtnimi oddelki goriški trg. Skozi
naše Zatišje se jih znosi in pripelje nad polovico v mesto.
Topovski koncert je zadnje tri dni ne-koliko pojenjal in mnogi so se že zazibali v prijetne sanje, da so Italijani končno pognani izpred našega mesta. A bila je le ouvertura, opera se šele prične!
Danes sta padli na trg Piazzuta v G. dve italijanski bombi in ena na prostor za gradom, a brez človeških žrtev, na V. D. je ponoči metal italijanski zrakoplov bombe, iščoč taborišča. Naši so streljali na sovražni zrakoplov. Človeških žrtev ni bilo. Vojaki pa so dejali: »Vidite, bomba je padla na njivo tistega, ki nam prodaja mleko po 52 vinarjev liter,«
Št. Andreška prekrasna nova cerkev je zadeta v čelo, merili so na visoki stolp, kjer ni bilo avstrijskih čet. Porušene so doslej tudi tri hiše in ubita mlada novo-poročena mamica, ki je bila pri priči mrtva, dočim so otrok in drugi domači, ki so se skupaj stiskali v kotu, iščoč zavetja pred granatami, ostali nepoškodovani. Otrok dotične mlade gospodinje je danes umrl vsled strahu tu pri nas v Zatišju.
Cerkveni stolpi so — v nevarnosti! V Doberdobu, Kostanjevici, Ločniku, Mošt, Kanalu jih že več ni, ali pa le ostanki mole v nebo, pričakujoč zadnjega sunka. V Biljah iščejo Italijani prvovrstnega plena, ker so ponovno napadli tamošnjo vas iz zrakoplovov, sedaj župnijsko hišo, kojo so nekoliko poškodovali, sestra g. kurata pa je prejela odpustek na obrazu. Tudi so že iskali, a niso nič našli. A naših topov pa ne morejo iztakniti in niti enega še niso poškodovali.
Danes se je za trenutek ustavil
Nj. cesarska visokost presvetli gosp. nadvojvoda prestolonaslednik, ki je obiskal našo bojno črto in bo osebno odlikoval moštvo težkih topov, te vrle, pobožne in neutrašenc Dalmatince iz Koto-ra in Zadra, ker so naravnost sijajno branili mostove pred G. in podgorsko Kalvarijo ter prehod pri Plaveh
je kakor preluknjan, a ostali so ta m naši dalmatinski levi , . ,
Ljudstvo jih je vzljubilo, ker so tako vdani, dobrosrčni, zgledno pobožni, a zraven tudi nad vse hrabri. Nad vse srečna misel! Slovani naj branijo habsburškemu prestolu slovansko zemljo! Turki so pred par leti priznali Bolgarom: »Pet na nož«; nek italijanski ujjtnik pa Hrvatom, ki so bili tudi uradno pohvaljeni: »Petdeset Italijanov na enega Hrvata.« Častno priznanje, ki spričuje energijo prepričanja o krivici, ki nam jo dela Italija v tej iz trte in in po satanskem navdihljeju izviti vojski. Danes sta se o tem prepričala v ljuti bitki pri Plaveh naš prestolonaslednik in — sam italijanski kralj. Bilo jc Italijanov dobesedno 20 na enega Hrvata, a vpričo laškega kralja so bili z največjimi izgubami vrženi nazaj čez Sočo.
Naše ljudstvo jc vdano, o zmagi prepričano, pripravljeno na vse žrtve za Avstrijo in svoj dom. Ako bomo primorani ostaviti svoj mili dom, pojde vse naše moštvo prostovoljno pod bojno zastavo: za vero, dom, cesarja!
Vojaštvo je zelo disciplinirano; če pa pride v sili dogodkov do kake izjemne pritožbe od strani kmečkih posestnikov, jo višja vojaška oblast vselej in najstrožje upošteva.	Dr. Marijan.
Iz Solkana.
Sveta Gora je pogorela dne 24. junija. Upamo pa, da bomo Marijini častilci postavili nebeški Kraljici še lepši dom, ko se vojska konča.
Kaj je s slovenskimi duhovniki ob meji, se ne ve, ni nobene zveze. Kobariški dekan Peternelj je menda v Kobaridu. Govorice o njegovem interniranju in smrti, so menda neresnične. Odpeljali so Lahi vikarja v Podsabotinu Klanjšček Franca, ki je bil do konca januarja vojaški kurat v Galiciji. Radi bolezni je dobil daljši dopust, a sedaj je v rokah sovražnikov. S Klanjščkom je odpeljal sovražnik tudi bivšega deželnega poslanca Marinčiča. Kako je na Tolminskem, ni znano. Zraven svetogorskega svetišča sta pogoreli cerkvi v Ločniku in Kostanjevici. V Gorici je več hiš poškodovanih. Tudi stolna cerkev v Gorici je dobila granate, a ni velike škode. Lahi zelo streljajo, a zadenejo malo, naši manj streljajo, a vedno zadenejo. Kako je v Brdih in Furlaniji, se ne ve. Drugače pa ljudstvo mirno in opravlja svoje delo. Hvala Bogu, da imama že nov krompir, solato in svež fižol. — Naši vojaki so zelo prijazni in pomagajo ljudem delati.
Slovenski vojak opisuje bole z Italijani
Slrojne puške pojejo Italijanom smrtno pesem.
Andrej Roškar piše svojemu stricu-. Zjutraj ob 4. uri se je naš oddelek petero strojnih pušk razpostavil v varna kritja na gorovju D ... na izhodnem bregu reke Soče, Za vsako strojno puško je bilo
napravljenih kar povrsti več v skalo vse-kanih kritij. Naši vrli pionirji in vojaški delavci so še pred izbruhom vojske po vseh važnih gričih in gorah ob Soči izdolbli v posamezne skale več metrov globoke jame in vrtali skozi skale nepreobširne luknje za cevi strojnih pušk. Te luknje so tako velike, cla ima strelec, ki vodi strojno puško, skozi luknjo dober razgled proti sovražniku, v nasprotni nižavi ali bližnjih gorskih planotah, Tudi jama za strelivo in moštvo, ki se rabi pri strojni puški, je udobno izdolbena. Poleg tega pa je še navadno v skalo vrtana tudi votlina za opazovalca. Kjer ni bilo mogoče napraviti naravnih utrdb, tam se je napravilo umetna kritja. A vsekako so naravna kritja boljša kot ona, katera je napravila ali založila človeška roka.
Včeraj zjutraj sem torej dobil odkazan prostor, odkoder bi, naj moja strojna puška pošiljala smrtne pozdrave nezvestim Italijanom. Bila je zelo udobna jama. Skozi luknjo se je dobro videlo tja čez Sočo na postojanke naših sovražnikov. Bilo je še mračno. Krog pol pete ure sem opazil, da se bližajo večje trume Italijanov našim utrdbam in postojankam, kjer je bila naša infanterija v kritjih. Dobil sem povelje, naj začnem streljati. Italijani so vpili in tulili, ko so začeli naskakovati, kakor divjaki. Točno ob 3/4 na 5. uro je začelo pokati po celi naši gorski planoti kakih 15 strojnih pušk. Opazovalci so z daljnogledi zasledovali učinek našega streljanja. Medsebojno smo bili zvezani s telefonom in se je tako od puške do puške dajalo navodila, na katero stran in v kateri smeri naj vzame posamezna puška Italijane na muho. Grozen je bil učinek naših pušk. Prednje sovražne čete smo sproti pokosili k tlom. Od časa do časa smo slišali, kako so posamezne sovražne čete tulile, najbrž od strahu. Opazovalci so nam poročali, da se sovražne rezerve branijo naskakovati čez mrtve prve vrste; odtod to tuljenje. Tudi naša infanterija, ki je ležala kakih 500 do 600 metrov pred nami, je s svojimi streli mandrala Lahe k tlom, da je bilo veselje. Krog 8. ure dopoldne so polentarji bili odbiti. Na celi črti, kakor daleč sem videl, so bežali proti jugozahodni strani.
Naše izgube so bile malenkostne, MoJemu opazovalcu, Francu Vollgruber od Sv. Vida na Voglu, je kos skale, ki ga je odbila sovražna topovska krogla nad nami, zdrobil levo nogo pod kolenom, pri neki drugi puški pa je bil mrtev mož od strojnega moštva, in to so bile vse izgube, ki jih je imel v tem boju oddelek strojnih pušk. Ali bomo vedno tako srečni, je drugo vprašanje. Italijani pa so imeli naravnost grozne izgube. Kajti na tem ozemlju skoro nobena krogla, posebno če je sovražnik na odprtem ozemlju, ne zgreši svojega cilja. Če krogla naravnost ne zadene, pa uničijo ka-meniti drobci, ki jih odbije krogla, celo vrsto sovražnih življenj. Prosim Vas, ki ste doma, prosite Boga, da nam da milost, da bomo tega hinavskega sovražnika popolnoma štrli in da bo že skoro zasijalo za-željeno solnce miru. — Vaš Andrej.
Na Dep iz Gorice.
Cel dopoldan je treskalo, bilo je tisto soboto, ko je granata zasledila našega Fernazariča iz Bilj in njegovo hčer, pokalo je po Semeniški ulici, prva granata, ki je ta dan padla v mesto, pa je eksplodirala za mojim hrbtom. Dosti sem imel. Poiskal sem nahrbtnik, popoldne, ko je nehalo pokanje, sem vrgel v nahrbtnik, kar. je bilo pri roki, oprtal sem ga lepo in hajdi proti Vojčjidragi. Stisnil sem roko prijatelju D., na Travniku pred kavarno videl še par znancev, zamahnil z roko v pozdrav, z Bogom! — po Raštelu, po novi poti skozi Poclturen proti Šempetru. Ko sem bil za Šempetrom, seni se šele oddahnil, pogledal sem še enkrat nazaj, čudovito krasna se mi je zdela pokrajina, katero zapuščam, podoba rajskega je vrta — bum, bum. kanona-da izza Kalvarije. Zadnji pozdrav. Še-tal sem po tem lepem goriškem vrtu tje proti postaji in zamislil sem se . . .
Binkoštni prazniki, tako lepi Bin-koštni prazniki v Gorici. Svečano-ži-vahno druga leta. Birmanci, birmanke, botri, botrice, vrvenje pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku, kjer deli knezo-nadškof zakrament svete birme. Letos skoro nič. Zvonilo ni več, ure v zvonikih so se ustavile in ljudje so hodili trumoma gledat proti južni železniški postaji odbiti vrh zvonika v bližnjem LoČniku. Vojska se je začela. Na postaji južne železnice je odšel zadnji vlak. Ni bilo več pošte, ni bilo uradov, dneve poprej je odšlo polno ljudi, odhajali so sedaj ponoči z državnega kolodvora. Počili so streli: iz Furlanije gor, iz Brd dol. Spočetka pomikoma, potem vedno gosteje, kar naenkrat smo bili na bojnem polju. Tam koncem krasnega mostnega vrta so stali in sedeli ljudje po ure in ure in gledali, kako padajo granate in šrapneli na Kalvarijo. To jc bilo kakor v gledališču: bujno zelenje
pred gledalcem, tako da je bila nižina prikrita in je bila Kalvarija primak-njena očesu. Lepo je bilo zlasti proti mraku. Par metrov nad slemenom Kalvarije se je pojavilo hkratu po pet šrapnelov, nad temi hitro; v sredi nad njimi po dva, in pokalo je, vmes pa granate, ki so vzdigovale zemljo v zrak. Kar molčali so ljudje in gledali. Ako so gospodje Italijani malce prenehali, potem: daj, daj, kaj čakajo. Gledalci so bili nestrpni, kakor v gledališču, ako se igralci pred kakim aktom le predolgo mudijo..Včasih pa jo grmel veličastni naš 30.5. To je impozanten strel, grmenje, in tak streh vedno zadene, kamor je namerjeno. Poslušal pa je med drugimi pokanje in grmenje in tisto »lajanje psov« v daljavi mešetar G. Gledal je in gledal pa rekel: Ej, gospodje, to so tenke reči! Spet je pokalo in čez nekaj časa se je zopet oglasil G.: Ej, gospodje, to so tenke reči! Ponoči je izginil. — Počasi so začeli padati šrapneli in granate v predmestje, granate in šrapneli so začeli padati tudi v mesto. Izmed prebivalstva je izginil danes ta, jutri drugi. Počasi se je praznila Gorica. Živahno je bilo le še dopoldne okoli trga, drugače pa se je videlo lju-1 di okoli policijskega urada in etapnega poveljstva, kjer so iskali potrebne listine, da odpotujejo. Mi pa smo ostali in gledali, kako Italijani slabo streljajo in kako jih v dalekosežnosti varajo njihovi za tako izborne proglašeni topovi. Nekoč je bilo oddanih na Kalvarijo in obližje 4000 granat. Rezultat: 4 mrtvi, 8 ranjenih. V smeri proti Grojni je bilo nekoč v dveh urah izstreljenih 383 gra-, nat brez uspeha. V eni partiji drugi dan jih izmed 25 ni »krepalo« 24. — Včasih smo videli, da so treskale granate v kake hiše. Nismo si mogli razložiti, zakaj bi streljali tje, ali če se je pogledalo smer, se je videlo objekt, kateremu so bile granate namenjene. Ali dosegle ga niso, v dosežnosti so varali topovi Italijane. Potem smo opažali streljanje ob določenem času, namenjeno za določene osebe in določene kraje. Ta utis smo imeli in zraven še ta utis, da tako streljanje sloni na špi-jonaži. Tisti dan, ko sem odšel, sem videl dopoldne okoli 11. ure, ko so vojaki z nasajenim bajonetom peljali nekega, moškega in njegovo ženo po Gosposki ulici. Minuto prej se. je razpočil tam šrapnel. Govorilo sc jc to in ono in či-, tali smo v listih, da dajejo špijoni zna-l menja.
Prišel je kresni dan. Na predvečer gorijo kresovi na Sveti gori na čast. sv. Janezu Krstniku. Tudi letos je gorel tam »kres«, strašen kres, katerega so nam napravili Italijani. Na dan sv. Janeza Krstnika proti večeru pa so začele padati granate v sredino mesta, po Gosposki ulici, po ulici Sv. Ivana, proti škofiji, proti semenišču in tam okoli. Grozno je bilo. Drugi dan istotako zvečer. Poleg tega pa je butalo na Kalvarijo in obližje clva dneva in clve noči prav nepretrgoma. To je bilo strašno grmenje in butanje in niti za trenotek ni prenehalo. Nihče ni spal, tudi najbolj neustrašeni človek je imel dovolj. V soboto je začelo pa kar zjutraj in cel dopoldne smo tekali od veže do veže po ulicah, da je človek prišel, kamor je hotel priti. Krvava je bila semeniška ulica, obilo ranjenih, s Fenazarčem je padel tudi ubogi stari Berto »pubblico Zattorduo«, ki je čakal na delo dan na dan tam poleg hotela »Treh kron«. Prejšnji dan popoldne-okoli 3. ure jc bila padla granata na vrt hotela- »Pri jelenu«. Poškodovala je močno na kolenu simpatičnega »pikola« Borisa,- Sin, češkega očeta se jc rodil nekje na Balkanu; nekega dne se je pojavil v Gorici, povedal, kje jc že hodil, in obdržali so ga v hotelu. — Granata razdere streho, podstrešje, udari v stanovanje in ga uniči. Kosi granate, zlasti pa kroglice, se zarinejo v les. Tako imajo na primer »Pri Maksu« v ulici Sv. Ivana v neki omari zarinjenih vse polno kroglic. Špekulativna ženska, ki je.stanovala v onem stanovanju, je hitro pre-udarila, da bo ta omara čez čas še jako dragocena. Trgovine in gostilne so zapirali, živeža vedno manj, kaj torej? Oditi.
Ob cesti vojaštvo, tren, delavski oddelki, proti nebu sem večkrat pogledal, če se ne prikaže kje kak italijanski aeroplan. Navadno je plul popoldne čez Goško in Vipavsko dolino. Obstreljevali so ga naši, lepo je bilo to gledati, in videli smo ,kako se je umikal in iskal varno smeri; včasih je bil strel tako blizu, da smo mislili, zdaj pa zdaj se prevrne.
Volčjadraga. Prisedem h kmetom, ki so pili črno kavo, tam ob drevju so sedeli častniki in pili pivo. Prijaha narednik in stopi h kmetom ter v lepi hrvaščini vpraša, če ima kdo seno. Eden se oglasi: jaz imam seno. Vpraša ga, koliko in po kaki ceni. Kmet pove — ali to jc slišal tudi eden častnikov, k' hi-
tro pristopi k naredniku in ga vpraša, kje je štacijoniran. V Šempetru. — Tako! Ta rajon pa spada nam. Torej tu ne morete dobiti sena. Vse lepo dostojno seveda. Narednik salutira in odide, kmalu pa se vrne in pove častniku, da kmet ne spada pod šempetex-ski rajon, četudi ima seno v rajonu Volčjadraga. Zmenila sta se tako, da sta delila vsak polovico sena. Častnik je bil tudi Hrvat. Praporščak vpraša navadnega vojaka: No, Justo, si clobio pismo? -— Sam do-bio, gospodine lajtnant! — Slava, ži-vio! — Odšli smo drugo jutro, vse polno beguncev, in se razkropili po slovenskem in tujem svetu, vsi do zadnjega z željo, da bi se skoro mogli vrniti v naše ljubljene primorske kraje. —v.
Furlanski Koloni in njihovi gospodarji iz Italije.
Najhujše sc> postopali s koloni v Furlaniji upravitelji in lastniki zemljišč iz Italije. Gorje jc bilo kolonu pocl temi gospodarji. Nesramno so ga izkoriščali, sleparili, pretepali — za vse to grdo ravnanje pa so zahtevali od avstrijskega Furlana, da jim mora biti po pasje udan in da mora biti irreden-tovec. Slepo pokoren jim je moral biti, ker drugače so ga vrgli s posestva, ali tega niso dosegli, da bi se bila razpredla v avstrijski Furlaniji misel irredentiz-ma. V svojem srcu je bil kolon zvest avstrijski podanik in tudi javno je mogel dati duška svojemu patriotičnemu čuvstvu, zlasti odkar je zavladala v Furlaniji furlanska ljudska stranka pod vodstvom poslancev dr. Faiduttija in dr. Bugatta. Dr. Faidutti je bil oni, ki se je prvi najtopleje zavzel za kolone in delal leta in leta na to, da se zboljšajo kolonske razmere. Slovenska ljudska stranka pa se je istočasno brigala za slovenske kolone. Prišlo jc končno do deželnega zakona, ki bi imel uravnati razmerje med kolonom in lastnikom zemljišč, ni sicer najboljši oni zakon, ali pomagal bi bil le ubogemu kolonu; no, sedaj je vojska in prav v onih delih Goriško-Gradiščan-ske, kjer je razvito kolonstvo, gospodujejo Italijani, med njimi oni, ki so tako nečloveško ravnali z ubogimi avstrijskimi koloni v Furlaniji. Koloni jih seveda niso počakali, ker gorje bi jim bilo, marveč so pobegnili, ker nočejo, da bi jih »odreševala« neusmiljena italijanska gospoda. Kdor nima srca za kmeta, nima smisla za blagostanje in gospodarski napredek države. Pri gospodi v Italiji velja kmet za živino, to so dobro čutili obmejni kmetje, furlanski in slovenski, zato pa si tudi nihče ne želi priti pod take gospodarje.
Italijanski krščansko - socialni list »L'Eco del Litorale« piše o tem in dostavlja, da tudi vrednost produktov je v Avstriji mnogo večja nego v Italiji, da, velikanska razlika je v tej vrednosti. Torej grdo ravnanje, zaničevanje in tlačenje kmeta, nižja vrednost produktov — in vendar naj bi vsa furlanska srca koprnela po »odrešitvi« pri materi Italiji! Varali so se, Furlani so obrnili hrbet svojim sovražnikom in glasno so povedali, da hočejo biti Avstrijci. — Naši slovenski Brici so zadnje čase precl vojsko ob vsaki priliki poudarjali, da gorje, ako pridejo pod Italijo, pridelki ne bodo veljali skoro nič, posebno bo žlahtno briško vino ob svojo ceno, ker Italija ima vina v izobilju. Gospodarski propad, ne pa »odrešenje«, čaka kmeta, ako pade pocl Italijo. Toda po-tolaženi naj bodo naši Brici in Furlani: ne bo ostal na vaši zemlji sovražnik, marveč poženemo ga z naše zemlje in ta bo nam zopet dajala dobre in mno-govredne pridelke!
Pismo siarelSine ,Daiilce% Ki je pri zrna-eoviii armadi LMiipevi.
Hindenburg upa, da se koncem julija vojska z Rusi konča.
Gosp. rezervni poročnik Stanko Majcen, bivši predsednik »Danice«, ki je bil na severnem bojišču že odlikovan s častniškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo, piše prijatelju: V Galiciji ob Dnjestru, 22. junija 1915.
Predragi! — Tvojo dopisnico sem prejel. Iz Ljubljane dobivam sedaj pisma jako poredkoma. Dokler je bilo na jugozapadu vse v redu, sem dobil vse v šestih dneh, sedaj rabi pa dopisnica s Kranjskega najmanj deset dni. Tudi se čete tukaj vedno premikajo, kar ovira delovanje pošte. Zdaj smo tukaj, zdaj tam. Priti pa mora za nami vse preje, jelo, obleka itd., potem šele pošta; saj to nazadnje pogrešimo še najlažje. — Na bojišču je jako zanimivo, ker sc uporabljajo na obeli straneh vsi pripomočki moderne vojske. Priliko imamo, oku šati vse vrste topov, nad glavami krožijo vsak dan letalci, ponoči mečemo razsvetljevalne kropijo in sc obsvctlju-
jemo z »žarometalci«; kadar pridemo za par dni v pozicijo, se zagrebemo kakor krti. Cele vasice »kuč« in kolib vzrastejo v par urah. Prakso imamo velikansko. Utrjeni smo tako, da nam, kadar smo pošteno trudni, zadostuje za prenočevanje tudi cestni jarek. —* Počenjanje Lahov nas je spravilo v veliko nevoljo in jezo. Vsi si želimo, da opravimo kmalu z Rusom in gremo potem na jug. Poročila z vseh front o zmagah nam dajejo vedno novega poguma in vzbujajo upanje, da se tukaj na severu kirialu konča. Hindenburg je pisal svojemu vnuku pri nekem tukajšnjem nemškem koru, da se vojska z Rusi koncem julija bržkone konča. Mi smo mnenja, da je vojska na Laškem pospešila konec vsega »rumla«. — Mi smo pri armadi Linsingen. Preskrbljeni smo dobro z menažo, tudi zdravje je še jako dobro, dasi smo sc Galicije zelo bali radi slabe vode. Prisrčno pozdravljam ...
V vojaški peKarni.
Josip Zidar, mlinar iz Sotle pri Mirni, piše mirnskemu gosp., župniku iz Karpatov dne 3. junija 1915:
Prečastiti gospod župnik! Zopet se lotim pisanja, da Vam pošljem nekaj vrstic. Vašo pošiljatev »Slovenca« petih številk iz aprila in dve številki »Bogoljuba« (3. :n 4.) sem včeraj sprejel. Moralo je kje zaostali, kajti drugo, kar ste mi pozneje odposlali, mi je prej došlo. Zopet Vam prav lepa hvala. Zahvaljujem se Vam tudi in vsem podpisanim za spominek iz božje poti na Zaplazu. Upam, da se niste spomnili samo s črko, ampak tudi v molitvi.
Naj Vam odgovorim nekoliko na še-gave besede na Vaši razglednici: »Če sem spekel komis, da bi se spomnil zaplaških romarjev, ki sede pri prazni mizi, nimajo kruha ne mesa, pa vendar prosijo za mir Boga,« Res pečem komis, kajti moje edino opravilo ie pri peči. Napečemo ga precej, na vsakih dvanajst ur, ko sem v delu, naredimo enajst grmad in spečemo 1320 štruc; toliko naredi ena gnetilnica. Imamo namreč dve gnetilnici, ena se imenuje nočna in druga dnevna gnetilnica. Obe narediti na dan 2640 štruc, Večkrat pečemo tudi bel kruh iz fine moke, z mlekom in cukrom mešano; pa tudi žemlje in soljen-ce znamo delati. Potem imamo vsak dar. meso in juho, samo veliki petek ga ni bilo, Torej kakor vidite, nam ni treba ssdeti pj: prazni mizi, kakor ste vi romarji na Zaplazu.
Včasih dobimo tudi vino, pivo, rum, sir, cigarete in cigare. Dela sicer nimam težkega, kakor sem Vam že omenil, samo vroče je sedaj poletu pri peči. Ko bi le teh pogostih premikanj m bilo; to je najhujše. Naj Vam še o tem nekoliko spregovorim.
Dne 12. maja, pred praznikom Vnebo-hoda Gospodovega, smo imeli v Rohozni po vojaškem duhovniku spoved, sv. obhajilo, sveto mašo in pridigo v poljskem jeziku za Veliko noč. To se je vršilo zunaj na prostem pod štirimi gabri, Vsled močnega vetra ni mogla goreti nobena sveča, in hostije je metalo mašniku po tleh, Ganljiv a; mi je zdel prizor, ker takega še nisem videl. Ni še bilo sveto opravilo končano, ko je prišlo z avtomobilom povelje, da je odhod. Takoj ko je bilo končano, smo hiteli do pekarne, ;o razdrli, hitro vse naložili na vozove in odrinili dalje. Ravno v tem času so se v onem kraju in okoli Sadagore in Črnovic vršili hudi boji. Rusi so z veliko močjo potiskali naše nazaj. Topovi so gromeli, da se je zemlja tresla, in to prav blizo nas. Takrat je iz onega kraja vse bežalo, kar je moglo, ker že dobro poznajo Moskale, ki so že bili pred našim prihodom po teh krajih. Prišli smo pozno v noč, okoli 11. ure, v oddaljen kraj, ki se imenuje Kumarešti. Drugi dan, na praznik, smo okoli poldne postavili pekarno in začeli peči. Pekli smo do večera, kar pride zopet povelje, da gnemo dalje. Hitro je bilo vse pripravljeno, le čakali smo še povelja, da odrinemo, toda ni ga bilo. Vso noč smo bili pripravljeni na vsak trenutek, konji so stali celo noč vprežieni.
Pa Bog je dal, da je vendar mirno pretekla noč, da ni bilo hudega, le videlo se je daleč okoli, kako so gorele vasi in hiše, uničene po sovražniku. Drugo jutro okoli 7. ure smo zopet pričeli peči kar na prostem, na solncu, niti šotora nismo postavili, ker smo bili vedno pripravljeni na odhod. Polagoma smo zopiet uredili pekarno in nadaljevali svoj posel. Binkoštno nedeljo opoldne je zopet povelje za odhod. Popoldne okoli 4, ure smo že odrinili proti drugemu kraju. Šli smo že kakih 10 minut, kar prinese jezdec na konju poročno, da moramo nazaj in ostati še na is-lem mestu. Zopet smo se obrnili in postavili znova jokamo in pekli naprej do srede 26. maja. Ta dan smo imeli drugi odhod. Pozno v noč smo prišli v Novo Ža-dovo, in pri luninem svitu napravili pekarno ter takoj pričeli z delom. Doklej bomo tli, se ne ve, dolgo zooet gotovo ne. Tako ie naše življenje.
Predstojnike imam dobre; le žal, da so nekateri moji tovariši docela izprijeni in pokvarjeni, govore in preklinjajo tako nesramno, da je strah in groza. Danes je praznik sv. Reš, Telesa, Spominjam se, kako je bilo danes leto lepo, ko sem bil doma, kako pa je danes, ko sem v tuji deželi in brez vsake, službe božje, niti v
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. julija. Uradno se poroča:
Včeraj se je tako na primorski kakor tudi na koroški bojni črti opaževalo večje delovanje sovražne artiljerije.
Na bojni črti v Dolomitih je bilo odbitih z izdatnimi izgubami več sovražnih bataljonov, ki so napadli naše postojanke pri Ruiriedu in v Gemarku ob cesti Schlu-derbach-Peutelstein.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer- fml.
XXX
Poročilo italijanskega generalnega štaba.
Rim, 14. julija. (K. u.) Poročilo dne 13. t. m.: Splošen položaj je na celi bojni črti neizpremenjen. Včeraj zjutraj je obstreljevalo naše zračno brodovje uspešno z višine 600 metrov nek važen sovražni tabor pri Gorici.
Naši v svojem lastnem jarku zaplenili laško zastavo.
K pismu DRAB z dne 7. julija danes dodajmo še to-le:
Včeraj so nesli naši po mestu italijansko polkovno zastavo, ki so jo zaplenili v lastnem strelskem jarku. Nalašč so namreč naši zapustili svojo postojanko, Lahi so vdrli vanjo in ko so se že dobro vdomačili v nji, planili so naši vanje, jih odbili ter zastavo dobili.
Bovec, Predil, Rabel in Naborjet.
»Berliner Tageblatt« ima iz vojnodo-pisnega urada 15. t. m. sledeče:
^ Italijani ponavljajo svoja netočna poročila. Tako je izmišljena vest, da so zaporni forti na Predilu, v Rablju, v Nabor-jetu in Bovcu razbiti. Vkljub sedemteden-skem naporu in vkljub temu, da so na teh mestih zbrali prvovrstne čete in težko ar-tiljerijo, vendar sc niso približali svojemu cilju. Operacije proti tej fronti so se začele 25. maja. Prva granata je krepirala v bližini predilske poti. Od tedaj neprestano obstreljujejo Predil. Na laški ogenj je odgovorila utrdba v Rablju in dognala, da so se Lahi vgnjezdili na sedlu Nevea, odkjer so streljali z gorskimi topovi na trdnjavo. Pa kmalu so svoje topove umaknili, Istočasno so Italijani napravili sunek proti Naborjetu, ki je bil ravnotako odbit. 12. junija so zbrali večje sile južno od Bovca. Proti Naborjetu niso potisnili samo možnarjev, ampak tudi ladijske topove. Do začetka julija je sovražnik na-streljal ogromno množino težkih granat, vendar ni mogel prodreti utrdbe Hensel, ki tudi še zdaj vedno odgovarja, kakor sem se sam prepričal. Vsi junaški brani-telji utrdbe Hensel so bili odlikovani. Tudi Predil, na katerega streljajo neprestano s topovi najtežjega 'kalibra, se vedno odgovarja z ognjem. Laška artiljerija je na tej fronti delovala proti nekaterim ciljem. Rabel in Predil sta dobila tu in tam kako granato v dar. Uspeh vseh teh operacij je ta, da so vsi zaporni forti še sposobni za akcijo in da odgovarjajo z ognjem. Proti koncu junija je nastopila tudi laška pehota. V ozemlju Krna južno od Bovca se vrše manjše in večje praske, ki še trajajo. Tu in tam napadejo Italijani z veliko premočjo in pošljejo na razmeroma maihen prostor znatne sile, med njimi številne _ bataljone alpinov. Za zanos laške ofenzive je značilno, da zadaj za svojimi postojankam« kopljejo strelske jarke in gradijo žične ovire, kakor da bi se bali naše ofenzive. Sovražnik ima izredno velike izgube. Ujetniki in dezerterji povedo, da so mislili, da bodo mirno zasedli na podlagi diplomatičnih pogajanj odstopljeno ozemlje. To so jim pravili in zato jih je globoko pretreslo, ko s0 nepričakovano sašli v ta peklenski ogenj.
K »obedu mrtvih« v Marijanu.
Iz Gorice: Poročilo o »obedu mrtvih« v Marijanu v Furlaniji, ki ga je izročila naša granata, nas spominja, kako s0 hoteli pretekli mesec Italijani napraviti »obed mrtvih« v Štandrežu pri Gorici v znani Lutmanovi gostilni poleg cerkve. Izstrelili so granato, ali zadela ni, 'ker Italijani sploh redkokdaj kam zadenejo, kamor streljajo. Noben častnik ni bil poškodovan, poškodovana je bila hiša in murve so trpele; Italijani so bili za eno blamažo bogatejši. Tudi v mesto so streljali na gotove kraje, hotp napraviti kje »obed mrtvih«. Streljali so tudi v kavarno »Corso« tudi z gotovim namenom, a brez uspehi. Pred to kavarno jc bil 26. pr. mes. ubit «ieki vojak, eden težko ranjen,
cerkvi nisem bil. To pismo Vam pišem v svislih na senu. Prosim sporočite moje iskrene pozdrave vsej Marijini družbi, posebno še onim, ki so se me spomnili z Vami vred na Zaplazu in povejte jim, da prosim, naj eno uro molitve obrnejo in darujejo v moj namen. — S pozdravom Josip Zidar.
| V Kobaridu se nahaja neki italijanski »duca«,
Dosedaj je došlo iz Kobarida že več pisem. Prišla so v roke naslovnikov preko Švice. Poštni pečat je iz Čedada, italijanska cenzura pritiska v veliki obliki na pisma svoj »Approvato«. Iz pisem je razvidno, da je na Kobariškem in v Kobaridu samem mirno in vse v redu, kakor da se ni zgodilo nobenemu nič hudega in bi ne bili nobenega internirali. Kobaridci pravijo, da so šli oni, ki so ostali doma, z belo zastavo nasproti Italijanom, da so rekli, da ostanejo mirni, na kar bi Italijani lepo ravnali z njimi in bi jih ne bili odpeljali kakor drugod. Ali to so prazne govorice. Še danes ne vemo prav za prav, kaj je z dekanom Peternelom. Res se je dementiralo njegovo usmrče-nje, ali na take dementije ne damo nič in nič ne moremo dati tudi na pisma in govorice, ki govore o kakem lepem ravnanju z ljudmi od strani Italijanov. Je toliko dokazov za njihovo kruto postopanje z ljudmi v zasedenem ozemlju. — Z neke strani se nam zanesljivo poroča, da se nahaja v Kobaridu neki italijanski »duca«. — Sedaj pišejo begunci pisma v slovenski Kobarid: X. Y., Caporetto. Italia.
Italijani si ne upajo blizu.
1 opničar Alojzij Smerke iz Poljan pri Mirnipeči piše svojim starišem iz Pulja dne 8. junija 1915 med drugim:
Kakor že gotovo veste, imamo sedaj vojno tudi z izdajalskim Italijanom. Že smo upali, da bo vojne kmalu konec in da se bomo vrnili domov, pa pride še en sovražnik. No, če Bog da, bomo tudi z njim opravili, čeprav se zaradi tega naša končna zmaga zavleče. Trdno se zanašamo v božjo pomoč in našo pravično stvar. Italijani si tukaj doslej še niso upali blizu; le po zraku so prišli pogledat, a pot nazaj smo jim prihranili; sestrelili smo jih in jim prijazno ponudili, da se nastanijo za enkrat pri nas. Po morju ne pridejo nič in pravijo, da jih tudi ne bo, ker bi jim tisti zaboji pod vodo utegnili biti neprijetni. Tukaj doslej še niso napravili najmanjše škode.
Italijanski težki topovi.
»Karntner Tagblatt« priobčujc naslednje pismo z italijanskega bojišča:
Nekaj dni že nas Italijani ljuto obstreljujejo. Sedaj so prešli k večjemu kalibru. Dočim so nas preje počaščali s 15- in 21 centimetrskimi granatami, nam pošiljajo sedaj mnogo tehtnejše pozdrave. Tak izstrelek prigrmi kakor brzovlak in se razpoči v strahovito silo, razvijajoč velike stebre clima. Veliko je pa tudi slepotnikov, tako da je lahko natančno dognati dimenziranje takega izstrelka. Visok je 1 m 20 cm in tehta 380 kg. Kljub mnogoštevilnim strelom nimamo še nobene človeške žrtve, ne gmotne škode. Ponoči so Italijani ponovno poizkušali z napadi v vrhove, ki imamo zasedene, a vsi napadi so se zrušili v našem ognju. To je vedno prav peklenski koncert ob raz-svitljavi z žarometi in svitlobnimi raketami. Vreme je bilo zadnje dni zopet zelo slabo. Vsak dan skoraj imamo nevihto in na našem 600 m visokem hribu tičimo v megli, napolnjeni z elektriko, tako da se v temnih nočeh, ko je treba biti posebno čuječ, brki in lasje naših predstraž električno svetijo.
Boji v prelazu Stilfser.
Bern. (K. u.) »Buncl« poroča: Sovražni oddelki v prelazu Stilfser si stoje nasproti le nekaj korakov od švicarske meje. Kopali so jarke, kar bi lahko povzročilo neprilike, vsled česar jc posredoval načelnik generalnega štaba in vojaška, atašeja obeh vojskujočih se držav v Bcrnu, da se izpraznijo jarki. Višji poveljniki obeh armad so se dogovorili, da naj se jarki izpraznijo, kar se je že zgodilo.
Kako Italijani na Tirolskem vohunijo.
Inomost. Kmalu potem, ko je izbruhnila z Italijo vojska, je vslcd raznih znakov z vohunstvom avstrijsko armadno vodstvo posvarilo javnost glede na občevanje s sumljivimi osebami, osobito na železnicah in v javnih lokalih, da bi nehote in nevede ne bilf obveščeni italijanski vohuni o zbiranju čet. Kako potrebno je bilo svarilo, nam kaže poročilo »Ncue Tirolcr Stimmen« o odkritem vohunstvu na južnem Tirolskem, kjer so opozorili prebivalstvo
na takozvano pošto v steklenicah. Iz Adiže so potegnili črno pobarvano desko, ki je obstajala iz dveh delov, kjer so bilo narisane naše postojanke in utrdbe. Adižo zdaj še strožje stražijo. Švicarski polkovnik o obrambi Tirolske.
Curih. Polkovnik Miiller piše v »Neue Zuricher Ztg.«: Avstrijske postojanke na visokih planotah Folgarije in Lavarone vedno bolj izpopolnjujejo. Lahko se trdi, da tvori celo gorovje med Adižino in Su-gana dolino ob južni avstrijski bojni črti na južnem Tirolskem eno skupno trdnjavo. Zavzeti bi jo mogla le premočna, drzna napadalna skupina. Izrabljena so vsa sredstva tehnike, da se velikanski jež, ki svoje bodice razprostira v obrambo na vse strani. Najvažnejše je pa: Obširno, naravno in z vsemi sredstvi tehnične umetnosti utrjeno obrambno črto branijo izborni, hladnokrvni strelci, ki komaj pričakujejo trenutka, da morejo streljati na sovražnika ali ga pa napasti s tisto divjo silo, kakor borilci 1. 1809., o katerih junaštvih zopet vsie govori v sveti deželi Tirolski.
Italija izpreminja svoje načrte.
Genf. Iz Pariza se poroča listu »Tribune« v Genfu. Ob razgovoru generalov Porro, Joffre in French so tudi razpravljali, če ne kaže z ozirom na težave ob napadu pri Soči, da bi se napadla Avstrija iz Srbije. Glavna stvar bi bila, da se blokira avstrijsko brodovje in omogoči izkrcanje italijanske armade v Draču in v Valoni. Načrt, je sicer težaven, ker manjka v Albanji cesta, a stalnost italijanske ofenzive ob Soči postane lahko politično nevarna, vsled česar iščejo izhoda.
Scbeveningen. Z zanesljive strani se poroča, da je poslanstvo generala Poro praktično ostalo brezuspešno, ker Italija ne odpošlje čet ne na Francosko in tudi ne na dardanelsko bojišče.
Bliskovit napad na vseh frontah.
Budimpešta, 16. julija. »Pester Lloyd« piše: Dopisnik lista »Secolo« poroča, da je bil namen potovanja generala Porro na Francosko konstatiranje pripravljenih sil zaveznikov, kakor tudi da se določi čas in način istočasnega, bliskovitega napada z vsemi silami in na vseh frontah.
Nevtralen časopis o neuspehih Italije.
Kodanj, Vojni poročevalec lista »Sven-ska Dagbladet«, ki obiskuje zdaj avstrijsko bojno črto ob italijanski meji, poroča, da se od italijanskih vojakov čujejo zelo žalostne stvari. Med drugim dolže svojo vlado, da jih je izvabila s popolnoma neresničnimi obljubami v vojsko. Obetali so jim, da bo cela vojska le izprehod, kakor 1. 1913., ko je zasedla Rumunija Dobrudžo. V Italiji so že dejansko vse pripravili, da z godbo in med sipanjem cvetlic vkorakajo v irst in v Gorico, kjer bi z radostjo prebivalstvo sprejelo svoje odrešenike. Ujeti italijanski častniki se grenko pritožujejo radi obljub italijanske vlade in ker so se avstrijske sile podcenjevale. Poročevalec sklepa: Očividen je neuspeh italijanskega orožja in se ne more več prikrivati.
Izgube italijanskih častnikov.
Sofija. »Avanti« poroča: V bitki pri Gorici je padel generalni major mar-cliese Raverra in polkovnika Archisi in Gelli. List so zato zaplenili.
20 generalov in polkovnikov vpokojenih,
»Frankfurter Zeitung« poroča, da j-2 bilo vsled ponesrečene italijanske ofenzive vpokojenih 20 generalov in polkovnikov.
Nesporazumljcnje med kraljem in Cadorno.
Haag, 16. julija. Rimski dopisnik lista »Haag« poroča, da je nastalo nesporazum-lienje med Cadorno in kraljem. Cadorna je bil prvotno proti dardanel. akciji, sedaj je pa izpremenil svoje mnenje in je nastopil za udeležbo Italijanov. Kralj Viktor Emanuel je pa proti, kakor tudi splošno razpoloženje v Italiji, kjer se vsled neuspehov dosedanjih operacij nočejo spuščati v nove akcijo. Sedaj je pa poklical Cadorna na pomoč Salandro, ki se je zavzel za načelnika generalnega štaba in celo z odstopom grozil. Odločitev še ni padla.
Italijanski ministrski predsednik v glavnem stanu.
Rim, 16. julija. Salandra ie včerai zopet odpotoval v glavni stan.
Barzilai — minister.
Lugano, 16. julija. Kralj je imenoval Barzilaija za člana kabineta.
Obsojeni goljuf Andreč.
Rim. Tukajšnji sodišče je prisodilo An d reč lTmesečni zapor, ker jc goljufal oblasti in zasebnike, češ da je francoski letalni častnik in delegat francoske vlade.
Prvi vlakj ranjencev v Rimu.
Lugano. Dne 14. t. m., ko je bilo veli« ko hiš v Rimu in v Benetkah radi francoskega narodnega praznika okrašenih z zastavami, so pripeljali v Rim prvič trije vlaki ranjence. Člani kraljevske hiše so pozdravili ranjence na kolodvoru.
Razmere v Rimu.
Haag, 15. julija. Iz Newyorka se po-roča: Italijanski parnik »Ancona« je iz Neapolja dospel semkaj; pripeljal je 158 pclnikov, med njimi 16 ameriških duhovnikov in bogoslovcev, ki so bili v Avgu-štinsk em kolegiju v Rimu. Le-ti izjavljajo, da so bile razmere v Rimu že dolgo pred vojno neznosne. Kolegij so že precej časa pred napovedjo vojne po vladnem nalogu zaprli. Vse člane so smatrali za vohune in jih ostro nadzorovali. Med vožnjo bi bil kmalu zavozil v »Ancono« neki francoski parnik. Na odprtem morju je ladjo ustavila angleška križarka in jo od vrha do tal preiskala.
Prenagljene in nepotrebne priprave.
Rim. Zakladni minister Carcano je pregovoril zadnje dni več italijanskih in-duslrijcev, da so naložili svoje premoženje v popirje vojnega posojila, vsled česar se je dvignila podpisana vsota. Carcano je poročal kralju v glavnem stanu. Kral je tudi Carcanu iz stolpa v Ogleju pokazal »čakajoči« Trst. V Rimu že zbirajo prispevke za zastavo, 'ki jo nameravajo darovali Trstu, v Turinu za zastavo Tridetu,v Flcrenci pa za zastavo Zadru.
Aretacije v Veroni.
Hamburg, 16. julija. »Fremdenblatt« poroča iz Chiasso: V Veroni s0 zaprli 108 antimilitaristov.
Brezuspesm ruski napadli ob Dnjestru. - Pri prehodu eez Onjester se odllkoual komiki pešpolk. - Osoo-fena ruska opiraliSEa pri Sokalu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. julija. Uradno se razglaša:
Boji ob Dnjestru se nadaljujejo. Poizkusi Rusov, da bi vrgli z ljutimi protinapadi naše čete, ki so prodrle na severni breg, so ostali brezuspešni. Ujeli smo 12 častnikov in 1300 mož in smo zaplenili tri strojne puške. Ob izsiljenem prehodu čez reko Dnjester in v bojih, ki so sledili prehodu, se je koroškemu pešpolku štev. 7 zopet nudila prilika, da je dokazal svoje junaštvo.
V okolici pri Sokalu se je tudi na obeh straneh živahnejše bojevalo. Naše čete so zavzele z naskoki več opirališč, tako Bemardfnski samostan, ki leži neposredno pri Sokalu.
Na ostalih bojnih črtah je ostal položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Napredovanje nemških čet na severu.
Berlin, 16. julija. Veliki glavni stan:
Severno od Popeljanija so prekoračile naše čete Vindavo v vzhodni smeri. Južno-zahedno od Kolna in južno od Przasznysza smo med zmagovitimi boji dalje napredovali.
Južnovzhodno bojišče: Položaj pri nemških četah je neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Boji ob Dnjestru od Nižniova navzdol zavzemajo čezdalje večji obseg. Pri Niž-niovu se izliva Zlata Lipa v Dnjester; na vzhodnem bregu Zlate Lipe so se Rusi po umaknitvi od Gnjile Lipe zopet ustavili in stoje tu nasproti Linsingenovi armadi. Sedaj so pa bili napadeni za hrbtom in zopet je hrabra Pflanzerjeva armada tisti, ki je izvedla ta napad. Ruska fronta se razteza med Sokalom in Hotinom v smeri katet pravega kota. Na eni kateti ofenzivno napadamo in s tem ogrožamo umikovalne čete druge katete.
Da je od naše strani v teku resnejša akcija, vidimo iz števila ujetnikov. Predvčerajšnjim 560, včeraj 1300. Če bo napad Pflanzerjeve skupine, v kateri se je posebno odlikoval koroški pešpolk št. 7, uspešno napredoval, se bo ruska nada, da se obdrže v vzhodni Galiciji, zelo zmanjšala. Že dejstvo samo, da so si znatne sile Pflanze rjeve armade priborile prehod čez Dnjester, da so se na severnem bregu ustalile in se morejo tam razvijati, mora Rusom povzročati resne skrbi.
Tudi na drugi končni točki gališke fronte se zopet pojavlja ofenzivno gibanje
Živahno delovanje italijanske artilje-rije. Odbiti laSki napadi c Dolomitih.
od naše slrani: pri Sokalu so priborile naše čete znaten uspeh s tem, da so osvojile več ruskih opirališč.
XXX
POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Petrograd, 14. julija. (K. u.) Veliki generalni štab poroča: Krajne akcije na bojnih črtah ob Bobru in Narcvu sc nadaljujejo. Pri Osovjecu in Jedvabnu živahen artiljerijski ogenj. V Taelemu, Skrodi, Pisi in v Škvi ogenj pušk. Sovražna pehota je ponoči na 12. julij napadala z neznatnimi silami pri vaseh Tartak, Olhine in Groudusk. Napade smo uspešno odbili. Na ostalih bojnih črtah nobene akcije.
NAPAD NA RUSKO BOJNO ČRTO OB DNJESTRU.
Budimpešta. »Az Est poroča iz Črnovic 15. t. m.: Danes ponoči smo pričeli ob bukovinski meji južno od Dnjcstra ljut ogenj s tooovi na ruske postojanke, ki branijo Dnjcster. Sovražne postojanke so bile tako omajane, da so naše čete v ranih jutranjih urah izsilile v naskoku prehod čez reko Dnjestr. Sovražnik je imel zelo občutne izgube. Ujeli smo veliko sovražnikov.
BOJI OB BESARABSKI FRONTI.
Črnovice, 16. julija. Ob besarabski fronti so se minulo noč vršili boji med predstražami. Ko sc je pričelo daniti, so pobrali Rusi svoje mrtve in ranjene in se nato vrnili v svoja kritja. Zjutraj je bil že mir, ki še vedno traja.
OB REKI BUG.
Krakov, »Nowa Reforma« poroča: Mesto Busk z gradom grofa Badenija gori. Kraja Vaniuni in Sokolov pri Kamioni«— Strumilovi sta deloma zgorela.
ZAMOŠČ PORUŠEN.
Bukarešt, 16. julija. Iz Kijeva poročajo, da so Rusi mesto Zamošč popolnoma razdejali, poleg tega so Rusi vlekli seboj vse moške do šestdesetega leta.
VINDAVA GORI.
Berlin. Iz Stockholma se poroča: Dne 15. t m. se je videlo do 2. ure ponoči v vzhodni smeri velikansko ognjeno morje. Ribiči, 'ki so se vrnili domov, poročajo, da so culi na morju ljuto streljanje s topovi. Sc.di^ se, da je gorelo rusko pristanišče Vindava,
UKRAJINCI V LVCVU.
V Lvovu je v začetku julija začel izhajati ukrajinski dnevnik »Nove Slovo«. Naslov je tiskan tudi v nemškem jeziku. »Neues Wort.< Ukrainische Tageszeitung. Tiska se v tiskarni »Dila«. Prva številka je na uvodnem mestu v rusinskem in nem-šk cm jeziku objavila navdušen pozdrav avstrijskim četam. V pozdravu se izraža upanje, da bodo avstrijske zmage pripo-
U domovino nmril vojaki
Od 13. do 25. julija so v vojni bolnici 6/13 na severnem bojišču umrli ti-le rojaki: od 36. domobr. pp.: Dobrin Franc, Tržič pri Kranju; Bogar Evgen, Buda pri Tržiču, Goriško; Kerševan Jožef, Renče, Goriško; Lampret Leopold, Št. Vid nad Ljubljano; Kobol (Kokol?) Leopold, Hra-stovice, Ptuj; Malka Gregor, Koflach (?), Voitsberg (?), Štajersko; Toso Anton, Čer-vinjan pri Tržiču, Goriško; Rojaveč Alojzij, Sv. Križ, Goriško; Liker Melhijor, Ajdovščina, Goriško; Robnik Janez, Mislima ori SI ov. Gradcu, Štajersko; Kozjek Franc, Polhovgradec pri Vrhniki; od 22. pp.: Kri-žanič Martin, Grimino, Pazin; Drudič He-lek Jož., Pazin; od saper. bat. 2.: Renger Anton iz ljubljanske okolice. Umrli so na koleri. Poleg teh je bilo precej drugih rojakov bolnih, ki so pa, hvala Bogu, ozdraveli. V postrežbi so se, kakor vedno, pred vsem izkazali v požrtvovalnosti zopet bolnici prideljeni rojaki.
ložaj v Bosni.
Poseben poročevalec »Berliner Tage-blatta« piše o svojem obisku v Sarajevu: Kako so se ljudje izpremenili. Danes Jugoslovani z navdušenjem prepevajo »Die \Vacht am Rhein«, nemški listi pa slavijo junaštvo hrvatskih in slovenskih polkov.
V konaku me je sprejel poveljujoč general in deželni načelnik, general pehote Sarkotič. Šele pol leta je na svojem mestu. Kadar govori, se smehlja z onim prisrčnim, poštenim smehljajem, katerega som cesto opazoval v okroglih, poštenih obrazih hrvatskih baronov z dežele in jaz mislim, da bi tudi najbolj prekanjeni bosanski politik pred tem smehljajem prišel v zadrego in — začel odkrito govorili.
Poročevalec je vprašal generala o položaju.
Položaj? Pri nas v deželi ima zdaj vsakdo svoj vsakdanji kruh, drugih potreb za enkrat nimamo, žetev kaže izvrstno, zdravstvene razmere so zelo dobre, no, m vse druge skrbi smo prepustili ka-nonom.
mogle k osvoboditvi Ukrajine od Karpatov do Kavkaza,
Rusi so v Lvovu zatrli vse rusinsko kulturno delo ter odpeljali skoraj vso za-vednejšo ukrajinsko inteligenco. Takoj po osvoboditvi Lvova so Ukrajinci izbrali narodni odbor, ki bo vodil vse narodne ukrajinske zadeve. Na čelu narodnega odbora je dr. Čajkovskij, advokat iz Sambora, ki sc mu je posrečilo zbežati iz ruske ječe. Ta odbor sc jc poklonil nadvojvodi Frideriku ter jc cesarju poslal vdanostno brzojavko. Pri mestnem poveljniku general-majorju Rimmlu so se pritožili proti lvov-ski poulični druhali, ki na ulicah napada Ukrajince, jih denuncira, da so Moskali in povzroča aretacije Ukrajincev. Mestni poveljnik je Ukrajincem obljubil, da jih bo varoval pred takimi napadi.
MENČIKOV NE UPA VEČ NA ZMAGO SPORAZUMA.
Fetrojjrau. »Novo Vreme« objavlja pesimistični članek Menčikova, ki izvaja, da 305 milijonov prebivalcev sporazuma zato ne more potlačiti 120 milijonov Avstrijcev in Nemcev, ker so boljše oboroženi in preskrbljeni s stre-ljivom in ker so vojaki sposobnejši in lahko odtehta vsak njih vojak vsled boljših tehničnih sredstev dva sovražnika.
DUMA SE SKLIČ PREJ, KAKOR SO NAMERAVALI.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Ministrski svet jc z ozirorn na zahteve voditeljev strank sklenil, da dumo prej skliče jo, kakor so prvotno nameravali.
ZUNANJA RUSKA POLITIKA,
Stockholm. Sazonov namerava v dumi obširno poročati o razmerah Rusije nasproti zaveznikom in nevtralcem. Prvotno se jc nameravalo, da poroča v tajni seji, a na željo voditeljev strank se poroča v javni seji.
NOVE STAVKE V PETROGRADU.
Budimpešta, 16. julija. Iz Bukarešta poročajo: Delavci v Putilovih delavnicah v Petrogradu so pričeli stavkati. Med vojaštvom in stavkujočimi je prišlo do krvavih spopadov, v katerih je bilo veliko mrtvih in ranjenih.
VELIKE REKVIZICIJE NA RUSKEM.
Kodanj, 15. julija. Iz Petrograda se poroča: Glasom »Novoje Vremja« se je po celi Rusiji rekvirirala živina. Vsak posestnik sme imeti samo eno kravo, ki se mora ob bližanju sovražnika takoj odgnati. Na veliko se pobirajo kovinasti predmeti iz medi in. bakra, tudi zvonovi, za vojaške s vrhe. Ustanavljajo se posebni oddelki, ki imajo nalog, da ob bližanju sovražnika nemudoma uničijo žito in druge poljske pridelke. Zadnji čas prebivalstvo na južnem Kurskem trumoma zapušča deželo. Vlaki v Vindavo so prenapolnjeni.
Deželna vlada pa sedaj pripravlja mirovno delo. Posebno bodo izpremenili bosansko šolstvo, kakor mi je razložil predstojnik naučnega oddelka dvorni svetnik dr. GraBl. Kmeta hočemo vrniti grudi. Kmečki sin, katerega smo poslali v šolo, nam je dosedaj redno ušel 'k politiki; tako je danes v Bosni mnogo duševnega prole-tariata; v tej izraziti agrarni deželi pa rabimo v prvi vrsti inteligenten kmečki stan, samostojno mislečega kmeta, katerega ne bo mogel pregovoriti vsak politični šuš-mar in agent. Mi rabimo manj gimnazij in realk, pač pa več kmetijskih in obrtnih šel; kmeta hočemo prisiliti, da bo vsaj enega sina poslal v kmetijsko šolo in če bo treba, mu bomo pri tem pomagali....
Sarajevo - trdnjava od vojne ni dosti videla. Na zelenih gričih stoje topovi in čakajo, čakajo ... Ali pridejo kdaj d0 besede? Pa noben človek ne veruje tega. Na meji zdaj pa zdaj kaka majhna praska, da si preženejo dolgčas in da ne pridejo popolnoma iz vaje. Ko so Lahi napovedali voino, so Srbi baje klicali čez mejo: »Le počakajte, Avstrijci! Kmalu pojdemo tudi mi skupaj z vami na polentaše! — Zakaj ne? V tej vojski je vse mogoče.
Lelaiski napad m Belgrad.
Budimpešta. »Az Est« poroča iz Novega Sada: Da se odgovori na obstreljevanje Novega Sada, je obiskal neki naš letalec častnik v torek popoldne Belgrad in je metal bombe na vojaški tabor. Dvignili so se nato trije francoski letalci, ki so obkolili sovražnika in so v višini 2000 metrov streljali iz strojnih pušk. Letalcu sc je posrečilo, da so je vrnil neranjen, dasi jc bilo letalo poškodovano. Enega Francoza jc sestrelil.
M Balkonu.
BESARABSKI OKLIC RUMUNCEM.
Bukarešt. Besarabski rum un s k i politik Arbore je objavil oklic, ki poziva Ru-munce, naj osvobode tlačene svoje brate v Besarabiji. Oklic konča: Besarabija se
b i in se mora osvoboditi istočasno s Poljsko, z Ukrajino in s Finsko,
SRBIJA IN ČRNAGORA NE NAMERAVATA ZAPUSTITI ALBANIJE.
Scheveningen. Srbija in Črnagora sta tako izjavili, da v Rimu ne dvomijo, da ne bosta izpraznili Albanije, dokler se albansko vprašanje ne reši tako, kakor želita Srbija in Črnagora.
ITALIJA — PRAVI SOVRAŽNIK SRBIJE.
Haag, 16. julija. Razpoloženje proti sporazumu se v Srbiji in Črnigori vsak dan veča. Tudi želja po sporazumu z Bolgarijo je v Srbiji kljub vpitju časopisja zelo nujna in ima celo v vojni stranki pristaše. Srbska armada je sedaj preosnovljena in z vsem potrebnim preskrbljena. Nastop Italije v Jadranskem morju je položaj za Srbijo in Črnogoro temeljito izpremenil in Italija je sedaj pravi sovražnik Srbije.
ANGLIJA BLOKIRA BOLGARIJO.
Sofije. Neka angleška ladja se zopet nahaja pred pristaniščem Dedeagač in preiskuje vse, osobito strogo pa grške ladje.
GRŠKI PETROGEAJSKI POSLANIK ZA
NEVTRALNOST.
Atene, Veliko pozornost vzbujajo izjave dosedanjega grškega poslanika v Petrogradu Dragumila nasproti uredniku lista »Akropolis« glede na Rusijo. Izjave so osobito zato zanimive, ker je Dragumil svojčas na Sazonovo željo grškemu kralju brzojavil, naj Venizelosovim načrtom pritrdi. Dragumil je zdaj izjavil, da je izpremenil svojo sodbo in da pripoznava, da je postopala Gunarisova vlada ugodno koristim Grške, ker se je izjavila za nevtralnost Grške. Nadalje je izjavil: Ruska armada je štela ob pričetku vojske 4'/2 milijona mož, med njimi jih ni 2'/2 milijona več sposobnih za vojsko. Ostala armada je de-moralizirana.
GRŠKA ZBORNICA.
Atene, 16. julija. Ker je kralj še slab, zbornica ne bo otvorjena 20, julija, ampak dva do štiri ledne pozneje.
ANGLEŠKA BO STAVILA NOVE REDLOG-E — GRŠKI.
Četverosporazumniki pravijo, da v Bolgariji zlepa ne gre. Sedaj hočejo baje v grškem Solunu izkrcati nekaj divizij, da iz bližine vojaško pritisnejo na Bolgarijo.
»Berliner Tageblatt« prinaša dne 15. t. m. atensko brzojavko:
»Sedaj dognano dejstvo, da hoče Anglija ob povratku Venizelosa staviti Grški nove predloge, ki bi bili naperjeni tudi proti Bolgariji sami, smatrajo tukajšnji krogi za znamenje, da angleška stvar v Sofiji slabo stoji.
Toda že sedaj tukajšnji mirno sodeči krogi nekoliko nezaupljivo čakajo na predloge Angleške, ki hoče zopet začeti na grškem koncu, ko se ji na bolgarskem koncu ni posrečilo spraviti Balkancev v vojno. Vladni »Embros« piše? »Angleška, ki hoče sedaj Venize-losovi vladi predlagati skupno angle-ško-grško akcijo v bolgarski Traciji, kar jc svoj čas odklonila, ko je to predlagal grški generalni štab, vendar nikdar ne bo prenehala po potrebi izigravati Bolgarije proti Grški. Za enkrat naj taki grozilni predlogi samo plašijo Sofijo; toda mi smo že rekli, da jc za Grško že prekasno se vmešavati v svetovni spor, najmanj pa, da hi služila proti tretjim kot izsiljevalno sredstvo.«
»RAZDELITEV« CARIGRADA.
Atene, 16. julija. Italijanski listi poročajo, da sporazumne države nadaljujejo pogajanja radi Carigrada. Najnovejši predlogi rezervirajo Bospor in Pero za Rusijo, Stambul in Galato za Francijo in otoke ob južnem izhodu Dardanel Angležem. Ta delitveni načrt dokazuje, da Francozi niso več voljni izpolniti znano edino željo Rusije.
ITALIJANSKE PONUDBE GRŠKI.
Kodanj, 16. julija. Da bi napotila Grško, da se bori na strani četvornega sporazuma, je Italija ponudila Grški Tripolis in Libijo, od katere sama poseduje le še kratko obrežno črto. Zato bi dobila Italija od Francoske vzhodni del Tunisa, medtem ko bi južna Albanija in okolica Smyrne ne pripadla Grški, marveč Italiji.
Boji na zoiiodn.
Nemško uradno poročilo.
Nadaljnji nemški uspehi. — Število ujetnikov v Argonih znaša nad 7000 mož.
Berlin, 16. julija. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Dne 14, julija smo ob napadu v okolici pri Souchezu izgubili kos nekega jarka. Ponovni poizkusi Francozov, da nam v Argonih iztrgajo po naših osvojene postojanke, so se izjalovili. Postojanke se nahajajo trdno v naših rokah. Včeraj in predvčerajšnjim severozahodno od Argo-nov izvedeni francoski napadi so se izjalovili ob hrabri obrambi severnonemške de.
želne brambe, ki je sovražniku v ljutth bojih moža z možem zadala veliko krvavo izgubo in mu vzela 462 ujetnikov. Od 20, julija so se naše čete v Argonih in zahodno od tam s kratkimi odmori uspešno vojskovale. Poleg dobička na ozemlju in plena na mslerijalu se je deslej doseglo skupno število ujetnikov 116 častnikov in 7009 mož. Na naši bojni črti vzhodno od Argonov živahni ognjeni boj. Vsi sovražni napadi so bili odbiti brez vsakega truda. V okolici Landrayn (vshodno od Luneville) boji prednjih straž. Naši l.etslci so metali v okolici Geradmorja na sovražne čete bombe.
Najvišje vojno vodstvo,
Francozi žele hitrega konca vojske. Gen?. Francoski listi pozdravljajo ob^ streljevanje Vigneuliesa kot znak, da se je Joffre končno odločil za najuspešnejšo ofenzivo, V Calaisu se je določil skupen napadalen načrt. Socijalistično časopisje naglaša, da se boje Francozi vojske pozimi in da so zato zadovoljni z najkrva-vejšimi žrtvami ofenzive, če se ž njo doseže časten mir. »Guerre Mondiale« izvaja: Obstreljevanje nikakor ne pomenja, da sc prične ofenziva pri Calonne in Apre-montu; letalci marveč prikrivajo le tajno napadalno točko.
Angleške izgube, London. Zadnji seznam izgub obsega imena 52 častnikov in 1528 mož.
Angleški pritlikavci na fronti.
Haag, 13. julija. Iz Londona se po^ roča: Kakor znano, je angleško vojno ministrstvo znižalo za vojaške novince predpisano telesno mero od 158 na 152 centimetrov. Radi dosedanje m'ere (158 cm) je bilo mnogo novincev odklonjenih, ki so se nato zbrali v posebnih prostovoljskih bataljonih, ki jih je vodil član parlamenta Bigland. Tako je nastalo še osem nadalj-nih »pritlikavskih bataljonov«. Tvorijo jih večinoma novirvci iz industrijskih krajev severne Anglije. Te čete, ki so bile že doslej podrejene Kitchenerjevemu nadzorstvu, se sedaj porabijo na fronti, ker je nabiranje vojakov že skoro čisto zaspalo. »Daily Chronicle« se poteza za to, da se dajo pritlikavskim bataljonom posebne ugodnosti. Zbornični član sir Alkins pripominja, da so majhni ljudje veliko bolj pripravni za službo v strelskih jarkih nego veliki, razen tega so veliko manj izpostavljeni nevarnosti sovražnega ognja.
Iz angleške zbornice, London, 15. julija. (Kor. urad.) Bonal Law je izjavil, da so Angleži in njih zavezniki osvojili 450.000 štirijaških milj nemških naselbin. Na Mac Masterjevo vprašanje je pa priznal, da se reši vprašanje na glavnih bojiščih. Asquith je izjavil da zunanji urad ne želi razprave o zunanji politiki. Duncan je izjavil: Nismo še sposobni, da ustvarimo za vojsko sposobno armado. Nemčija nas v tem že 11 mesecev uči. Državni kancler Mac Kenna ugovarja, češ da toliko, kolikor je storila Anglija za svoje vojake in mornarje, ni še nikdar storil kak narod. — Gosposka zbornica je v tretjem branju odobrila popisovalno postavo. — Posl. M.ason je v ponedeljek vprašal Asquitha, kakšne mirovne pogoje nameravajo staviti sovražne države in če se je predlagalo, naj se izprazni Belgija ir, severnovzhodna Francija. Asquith je odgovoril: O tem še nisem informiran.
Angleška parlamentarna kriza. Genf, »Journal« poroča: V admirali-tati pričakujejo novih izprememb. Tudi v ministrstvu se pričakuje kriza. Lloyd Ge-orge je izjavil v zasebnih razgovorih, da je bilo prejšnje vojne delo vlade šušmar-sko in da je vodil Churchill admiralske posle diletantsko.
Na Angleškem organizirajo ženske za izdelovanje streliva, London, 16. julija. (Kor. ur.) Na Angleškem se je vpisalo 87.000 žensk za izdelovanje streliva. Organizacijo je prevzela gospa Pankhurst in namerava v Londonu v nedeljo izvesti veliko demonstracijo. Trgovine so odstopile za čas vojske vladi del svojega osobja.
Poljski narodni dan.
»Frankfurter Zeitung« ima 14. julija iz Berna:
V Petrikovu na Rusko-Poljskem se je nedavno vršil poljski narodni dan. Bilo je prvič, da sta se sešli Galicija in kongresna Poljska. Zborovanja so se udeleži!' zastopniki najvišjega poljskega iyarod\ega odbora poljskih legij, od osrednjih sil .zasedenih gubernij, neodvisnih strank iz Vb ršave, Poljaki iz Amerike, tudi poljfAi poslanci v dumi in Poljaki vseh strank.
Kakor poroča »Bund«, je varšavski^ delegat izvajal, da Varšava čaka na manifest osrednjih sil, »Naš u p o r v masah je bistveno odvisen od garancije lastne državne s u vere n i t e t e poljskega naroda. Vendar se ne strašimo zedinje-nja z Avstrijo pod habsburško dinastijo.«
Zborovanju se je predložilo spomenico, pred kratkim izročeno avstrijski vladi z naslednjim minimalnim programom:
Garancija politične nedeljivosti polj-kega ozemlja; preureditev poljskih legij v poljsko armado ob strani Avstrije; v okviru vojaških ozirov mogoča samouprava zasedenih poljskih zemelj.
»Bundu« se piše, da petrikovsko zborovanje kaže, kako se je ves poljski narod nagnil na stran Avstrije. S tem, da je odkril odločnost in slogo vseh poljskih strank v njihovem političnem programu, je avstrijski monarhiji odprl možnost, da silovito zraste njen ugled, če slovanski narod z 20 milijoni ljudi prostovoljno prestopi v tabor osrednjih sil.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 15. julija, (Kor. urad.) Poročilo »Agence Telegraphique Milli«: Glavni stan javlja: Dardanelska fronta, 14. julija ni bilo pri Arri Burnu in Sedil Bahru nobene akcije razen neznatnega obojestranskega ognja. Naši topničarji so pognali v beg sovražni torpedorušilec in sovražni transportni parnik, ki sta se skušala približati Arri Burnu, potopili so sovražni plav, drug plav pa zažgali, — Iraška fronta. 13. julija ponoči so sprednji oddelki našega levega krila skupine Muntefik sijajno izvršili neko nalogo. V boju, ki je trajal od polnoči do popoldneva naslednjega dne, so odbili sovražnika kljub hudemu ognju. Topniški čolni so mu prizadejali težke izgube, V pasu datelnovih dreves smo našteli 500 ujetih sovražnikov, med njimi več angleških častnikov. Razen tega je odpeljal sovražnik na ladji mnogo ranjencev in padlih. Naše izgube so zelo majhne. — Z ostalih front ni nič posebnega poročati.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
London, 16. julija. (Kor. ur.) Uradno: Angleško-francoske bojne sile na Darda-nelah so 12. in 13. t. m. po ljutih bojih vzele več turških jarkov in pridobili 200 do 400 m na ozemlju. Ujele so 422 Turkov. Francozi so potisnili svoje skrajno desno krilo do izliva reke Keresvedere.
ITALIJA IN SPORAZUM GLEDE DAR-DANEL.
Monakovo, 16. julija. O sporazumu med Angleško in Rusijo glede Darda-nel se izražajo italijanski listi, da sta imenovani državi Italijo varali, ker sta se že davno prej, preden je Italija vstopila v vojsko, sporazumeli, pa to oči-vidno italijanski vladi zamolčali, ker ima sedaj Rusija na Balkanu popolnoma proste roke. Rusija lahko po tem sporazumu brez ugovora Angleške po svoji volji odškodujc balkanske države, tedaj tudi albansko vprašanje lahko po svoje uredi. Italija se boji. da bo Rusija v prvi vrsti mislila na Srbijo in Črnogoro, zato je sporazum za Italijo poniževalen. Tudi Grško ogroža ta sporazum, ker bi dobila Angleška pravico, da po svoje razpolaga z otoki v Egej-skem morju in anektira Imbros, Lem-nos in Tenedos. Francoska je potisnjena v ozadje, ker je celo Sirija prepuščena Angleški. Ta razdelitev povsod povzroča nezadovoljnost, ker iz tega jasno sledi, da si hočeta Angleška in Rusija prilastiti nadvladje v Evropi.
RUSKO ČRNOMORSKO BRODOVJE V STRAHU PRED PODMORSKIMI ČOLNI,
Berlin. »Nationalzeitung« poroča z ruske meje: Rusko črnomorsko brodovje počiva, kjer so se pojavili nemški in turški podmorski čolni v Črnem morju.
VSAK DAN 800 RANJENCEV.
Atene, 16. julija. (Kor. ur.) Iz Mitilen poročajo: Angleži in Francozi vozijo vsak dan po 800 ranjencev v Marseille in Aleksandrijo.
TURŠKI UJETNIKI V RUSIJI.
Carigrad, 16. julija. (Kor. urad.) Listi Ogorčeno poročajo, da so internirali turške vojne ujetnike kavkaške armade pri Bakuu na nekem nenaseljenem otoku Ka-spiškega morja, kjer žive le strupene kače. »Tanin« zahteva, naj vporabi vlada proti-nasilstva, kakršna so Nemci uspešno izvajali.
Na morju.
PLEN NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV V PRVEM TEDNU MESECA JULIJA.
Kodanj. Angleška admiraliteta poroča, da se je v prvem tednu meseca julija pripeljalo in odpeljalo 1369 ladij; med njimi jih je bilo 10 z 31.068 tonami potopljenih.
XXX
London. »Llyods« poroča iz Great Yarmoutha: Torpediran je bil parnik »Rym« iz Bergena.
Soiija. »Utro« poroča iz Rima: Ob irski obali je bil torpediran nek italijanski parnik 2000 ton. Od moštva ni nobenega sledu.
Razna poročila.
ROSENTAL USTRELJEN.
London, 16. julija. (Kor. ur.) Reuter poroča: Radi vohunstva obsojeni Nemec Rosenthal je bil danes zjutraj ustreljen, potem ko je bila smrtna obsodba potrjena.
UIME V AMERIKI.
Haag, 15. julija. Iz Buenos Airesa se poroča: V raznih pokrajinah je po nalivih nenadoma nastalo zelo hladno vreme, temperatura je padla do 3 stopinj, Boje se za sladkorni trst. Poroča se tudi o poplavah, Posebno je trpelo glavno mesto Bolivije, Lima; škoda znaša več milijonov dolarjev. Tudi po deželi je napravila povodenj veliko škode,
DOBIČKI AMERIČANOV IZ VOJNIH DOBAV,
London, 16. julija. (Kor. urad.) Ameriška družba »Du Pont Powder Company«, ki je dobavljala zaveznikom brezdimni smodnik, je plačala za zadnje četrtletje posebno dividendo 2%, za navadne in 5% za odlične akcije,
GROF CZERNIN SE PRESELIL NA SINAJO.
Budimpešta. »Keleti Ertesito« poroča iz Bukarešta: Avstrijski poslanik v Rumuniji grof Czernin se je preselil z osobjem poslaništva na Sinajo.
Dnevne novice«,
+ Nadvojvodinja Marija umrla. Danes zjutraj ob 9. uri je v Badnu umrla nadvojvodinja Marija,
Nadvojvodo prestolonaslednika Kari Franc Jožeia je menoval cesar za generalnega majorja in konteradmirala.
+ Avstrijski poslanik v Berlinu princ Hohenlohe je došel 16, t, m. na Dunaj.
+ Cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla, pa je doslej še niso obnovili, vljudno opozarjamo, da se list s prihodnjim tednom ustavi vsem, ki dotlej ne obnove naročnine ali ne sporoče tehtnih razlogov, ki jim onemogočujejo pravočasno doposlatev naročnine.
+ Naročniki na tedensko izdajo (sobotni »Slovenec«), kateri nimajo še plačane naročnine do konca tekočega leta ali vsaj do 30. septembra, prejmo v današnji številki položnico za obnovitev naročnine. Te položnice naj se vsak posluži nemudoma, ker sicer prihodnji teden ne prejme več sobotne številke »Slovenca«. V svojo lastno korist naj torej nihče več ne odlaša s plačilom. Odlašali smo z ustavljanjem dovolj časa, posebno v nekaterih izjemnih slučajih.
-f Soči. To krasno in preroško pesem goriškega slavčka Gregorčiča prinaša v lepem in dobro posrečenem prevodu, ki ga je oskrbel g. prof. Funtek, današnja »Lai-bacher Zeitung«. V prevod sta se vrinili dve tiskovni pomoti, in sicer se mora glasiti vrsta 49.: »in die von dir getrankten Auen (ne Gauen); vrsta 66. pa »schwill auf, steig auf im D o n n e r 1 a u f« (ne Dauerlauf).
-f- Celo ozemlje kraljevine Hrvatske in Slavonije je proglašeno za vojno ozemlje — tako poročajo uradno hrvatski listi.
-j- Psalmi et Cantica secundum ordi-nem in Psalterio Romano. Seria secunda; str. 102; velja 1 K 30 vin., se dobi v »Katoliški bukvami« v Ljubljani, — To je drugi zvezek, ki obsega razlago psalmov za ponedeljek. Urejen je popolnoma tako kakor prvi za nedeljo. Čujemo, da so gospodje duhovniki te razlage veseli. Zato mislimo, da gospodom e to naznanitvijo ustrežemo,
+ Visoka zaščitnica beguncev z juga. »Information« piše: Stvar beguncev iz južnih pokrajin je postala srčna zadeva cele Avstrije. Dobila je pa tudi zagovornika, čegar visoki ugled in plemenito srce jamčita, da se bo vse zgodilo, kar je mogoče, da se olajša osoda težko izkušanih ljudi ; ta zagovornik, ki dela čisto natihem, a z gorko čutečim srcem, ni nihče drugi nego naš splošno ljubljeni in visoko ča-ščeni prestolonaslednik nadvojvoda Karol. Ko se je sam dobrotno zavzel za osodo beguncev z juga, mu ni bilo težko za plemenito stvar pridobiti tudi ljubeče očetovsko srce vladarjevo. Cesarjeva milost se je takoj obrnila k beguncem, pripravljena k dejanski pomoči. Sledeč svojemu dobrotnemu, očetovskemu srcu je Nj. Veličanstvo cesar skrbnemu zagovorniku, prestolonasledniku, že, dal na razpolago znatno podporno vsoto za pomočno akcijo v prid beguncem z juga. Ta dobrohotna naklonjenost najvišjih osebnosti ne bo navdala samo obdarovancev s čustvom hvaležnosti, veselja in zaupanja v bodočnost, marveč bo ostala za celokupni jug nov dokaz posebno iskrene ljubezni in skrbnosti cesarske hiše. Prestolonasledniku, ki je postal tako gofleč in srečen priporočnik beguncev z juga, se bodo pa po tem plemenitem činu srca vseh še bolj približala. Apeliramo vsled tega na zlata srca Kranjcev, ki so nam že doslej v polni meri izkazali vse svoje brato- in človekoljubje. — Odb or posredovalnice.
— Umrl je v Lescah po daljšem bole-lianju dne 16, julija trgovec g. F r a n j o
Mlakar, star komaj 41 let. Pogreb bo ' istotam v nedeljo, 18. julija, ob 6. uri popoldne. Naj v miru počiva!
+ Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, prosi: 1. da ji naznanijo begunci iz Goriškega, obeh narodnosti, ter begunci iz Istre v svrho evidence svoj sedanji in prejšnji naslov. — 2. Da se ji po možnosti naznanjajo stanovanja v Ljubljani in na deželi, ki so na razpolago za begunce boljšega in nižjega stanu. — 3. Da se ji naznanijo službe, ki so v obrtih, na kmetih in v zasebnih družinah na razpolago za begunce. Begunci iz Goriške, ki so morali vsled vpada verolomnega sovražnika zapustiti vse svoje imetje in svoje domove, so nujno potrebni, da se jim gre v vseh ozirih na roko,
—	Stotnik A. Jacobi, znani zaslužni predsednik goriško - gradiščanskega veteranskega društva, je dobil od vojaškega poveljstva posebno pohvalo za njegov trud pri ustanovitvi zbora prostovoljnih strel-ccv v Goriško-Gradiščanski. Stotnik Jacobi se je. odlikoval že kot vojaški poveljnik v bolnišnici Rdečega križa v centralnem semenišču v Gorici.
—	Poroka. V Ptuju se je poročil c. in kr. rez. poročnik 17. pešpolka in uradnik poštne hranilnice na Dunaju Jože Potokar z gospico Albino Archovo, učiteljico trg. šole na Dunaju.
—	Umrl je v Trstu Jernej Novak, vpo-kojeni šolski sluga na c. kr. drž. gimnaziji.
—	Okrajno sodišče v Tržiču (Monfal-cone) je premestilo svoj sedež v Grosuplje na Kranjskem. Sodišče vodi sodni svetnik dr. Snider,
—	V vojno službovanje je bil sedaj že drugič vpoklican č. g. vojni kurat Leop. Erzin, Sedaj se nahaja v Gradcu.
—	Denar za ujetnike. Za ujetniška taborišča v Avstriji se je vpeljal poseben papirnati denar, ki pa ima veljavo samo za ujetniška taborišča. Ujetnikom se ves drug denar, ki ga posedujejo, zamenja v ujetni ške bankovce, kateri nosijo napis »ujetni-ško taborišče«. Tudi kovani denar iz medenine, namenjen za ujetnike, se bo izdal.
—	Padel je 17. junija na severnem bojišču častne smrti za domovino 201etni Ivan Zabukovec iz Spodnje Zadobrove (občina Dev. Mar- v Polju). Bil je blag mladenič, zvest in ljubeč sin svojih stari-šev, dober in zgleden brat. Predno je odšel na bojišče, je prosil mater, naj moli zanj, da bi ga Bog varoval vsake nezgode ter je obečal, da kadar se vrne, bo še bolj skrbel za dom in še bolj slušal mater in očeta, ki je že pet let v postelji. Bil je opora in tolažba svoje matere in vse družine. Ni mu bilo dano, da bi se vrnil, pokrila ga je tuja zemlja. Za njini žalujeta oče in mati, pet bratov in dve sestri. Naj ga venča mučeniški venec zvestega vojaka!
—	Tržaška kamora pred dobo komi-sarijata. Iz Trsta nam poročajo: Tržaška magistralna klika, ki je pod nacionalno-liberalno večino, koji na čelu je stal ex-župan Valerio, nadaljevala staro tradicio-nelno kamoro, je pred meseci nakupila 800 glav govedine na račun občine, da to meso v slučaju skrajne potrebe razproda med občinstvo. Očividno se je hotelo s čakanjem ugodnega trenotka doseči dobiček, ki bi si2 pospravil — seve v žepih izvestnih oseb, ki so pri kupčiji prizadete. Tej nakani je pristopil tudi tržaški vele-tržec z mesom Micolich iz ulice Carlo Ghega s tem, da je pobil 200 glav govedine. Vseh teh 1000 govedin se je razkosalo in shranilo v prosti luki v ledenice na parniku X. Austro-Americanc, v tako-zvane »celle frigorifere«. To je oni parnik, ki je v svojih ledenicah vozil zmrznjeno meso iz Argentinije. Naši mestni očaki pa niso vedeli, da se meso, če ni bilo žia prej zmrznjeno, ne drži v teh ledenicah, če se je postavi v teh že sveže. Zato j|e to meso seve v teh nedostatnih ledenicah segnilo. Ko je bil ta fait accom-pli že podan, je takrat še v Trstu izhajajoči »U Piccolo« še pisal, da »procede tutto bene«, medtem ko se je istočasno vseh 1000 glav govedine ponoči pometalo skrivaj v — morje! Škoda, ki je s tem nastala, pade seve v breme prebivalstva; a kamora je skrbela za to, da ljudstvo o tem kamorističnem smradu ničesar ne izve. — Upamo, da bo vladni komisar znal prijeti na pravem mestu.
—V Nabrežini je umrl sodrug Albin Ivančar, tajnik delavskega 'kamnoseškega društva v primorskih dežielah. Umrl je za proletarijsko boleznijo, jetiko. Star je bil 31 let. Bil je jako delaven član socialne demokracije.
—	Grmenje topov z goriškega bojišča se čuje tudi v Ljubljani. Prihaja sem čez Vrhniko. Culi so to grmenje že mnogi, čuje se dobro zlasti proti večeru.
SlavKa rudarjev v južnem waiesu.
Rotterdam. »Nieuvvc Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Delo v pre-mogokopih na južnem Walesu je včeraj počivalo, dasi ni stavka splošna. Zastopniki trgovinskega urada sc zdaj pogajajo v Caraiffu z voditelji rudarjev. Dokler sc
pogajajo, sc ne nameravajo posluževati municijske postave.
London, 17, julija. (Kor, ur.) Reuter poroča: Danes so se vršila pogajanja med zastopeiki vlade, posestnikov premogo-kopov in rudarjev v svrho hitre rešitve težav v valeških premogokopih.
Kodanj, 17. julija. (Kor. ur.) »National Tidende« poroča iz Londona: Valeški rudarji so zavrnili predlog, da bi nadaljevali z delom, dokler sc ne doseže sporazum. Povsod je sedaj proglašeno obsedno stanje. Admiraliteta je prevzela vse zaloge premoga,
LjuDijaosku novice.
lj Ljubljanski občinski svet ima sejo prihodnji torek. Na dnevnem redu je proračun mestnega zaklada in prošnja iz-voščkov za zvišanje tarifa.
lj Vinccucijcva družba. Delavni člani Vincencijcve družbe se udeleže cerkvene proslave svojega patrona v ponedeljek, 19. julija, v cerkvi presv. Srca Jezusovega. — Zjutraj ob 6. slovesna sv. maša. Zvečer ob 7. cerkveni govor in lilanije.
lj Iz Galicije se je vrnil v Ljubljano č, g. vojni kurat Janko Cegnar, ki je srečno prestai pegasti legar.
lj Imenovanji. Predsedstvo finančnega ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo Franc Gostiša in Ivana Demšar za davčna upravitelja.
lj Kaj pravijo ljubljanski mesarji. Med ljubljanskimi novicami smo poročali dne 15. julija o rastoči draginji mesa v Ljubljani. Mesarji nas naprošajo k temu pojasniti, da draženje cen ne izhaja od njih, zakaj oni morajo živino plačevati po neprimerno visokih cenah. Tako je na primer te dni plačal mesar Franc Zaje za eno tele visoko ceno 503 K. Kupil ga je od pre-kupca Jurija Kmetiča iz Trzina. Svoje pismo mesarji zaključujejo: Slavno občinstvo more tedaj spoznati, da cene mesu ne delajo mesarji, temveč prodajalci, oziroma prekupovalci živine.
lj Ženska ročna dela za vojaštvo bo oddajal zavod za pospeševanje obrti takim osebam na Kranjskem, ki so vajene pletenja, kvačkanja in drugih ročnih del. Ker bo tega dela velike množine, jc potreba, da se v vsakem okraju vzamejo osebe, ki hočejo delati, skupaj, za katere naj bi vodila ves promet z zavodom za pospeševa' nje obrti ena sama oseba. Priporoča se zato, da se zavzamejo za organizacijo tega dela po možnosti lokalni faktorji (izobraževalna društva, občinska predstojništva in župnišča). Podatke, koliko oseb da bo delalo v vsakem okraju in kakšnega dela da so zmožne (pletenja, kvačkanja itd.) naj se pošlie nmudoma na zavod za pospeševanje obrti v Ljublajni, Dunajska cesta 22, ki bo nato izdal nadaljnja pojasnila glede dela in plačila.
lj Šivanje vojaškega perila dobe šivilje takoj in naj se zglasijo od ponedeljka zjutraj naprej v pisarni zavoda za pospeševanje obrti, kjer dobe vsa nadaljnja pojasnila,
lj Novi vspored v »Kino Centra!« v
deželnem gledišču obsega med drugim pretresljivo dramo »Boj za obstanek«, ki je nekaka slika življenja,' podpirana po svojem dobro premišljenem insceniranju. — »Ljubi guljaš-top« je krasna vojna humoreska v dveh dejanjih. Poleg tega kine-matografična vojna poročila in še več drugih točk.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Deckert, pešec 8. pešpolka. — Josip Gerner, pešec 52. pešpolka. — Marija Zamljen, žena de-ca, 47 let. — Gregor Jelovčan, občinski revež, 65 let. — Konstantin Barna, pešec 33. pešpolka. — Andrej Bartha, pešec 101, pešpolka. — Ivana Škof, bivša kuharica, 77 let.
Primemo povelje peraina poročoiHo švicarske armade.
V »Reichspost« št. 325 od 13. julija 1915 beremo naslednje času zelo primerno povelje generalnega pobočnika švicarsko armade:
»Množijo se pritožbe, da posamezni polkovni poveljniki zaničujejo verske čute in pravice podrejenega jim moštva. Takemu postopanju se morajo višja poveljstva kar najodločnejše upreti. Kdor ne more iz lastnega prepričanja zadostno spoznati notranje vrednosti verskega čuta, naj spoštuje vsaj to, kar je drugemu najvišje in najuzvišenejše in česar dotični toliko manj upošteva, kolikor resnejši časi so. Višja poveljstva naj zato poskrbe, da se bodo sledeče določbe strogo izpolnjevale: 1. Nedelja, dan Gospodov, naj se tudi v armadi posvečuje. To je v sedanjih razmerah gotovo mogoče. 2. Ob nedeljah in praznikih naj sc da oddelkom priložnost, udeleževati se božje službe, in sicer ločeno po verski izpovedi, v kolikor dopuščajo to krajevne razmere. To velja za vojaštvo vsake vrste, Ovadeni slučaji dajo povod, da se to tu posebno naglasa. 3. Pri versko mešanih polkih se mora božja služba vršiti ločeno po veroizpovedi. 4. V nežnočutečem in
plemenitem spoštovanju verskega prepričanja in izvrševanja verskih dolžnosti naj dajejo častniki, kakor povsod in vselej, dober zgled.
Generalni poboČnik armade polkovnik-divizionar Briigger.«
Temu povelju pač ne moremo ničesar dostaviti.
lj V vojaško službovanje vpoklicana družabnika tvrdke I. C i u h a, »Pod tran-vljudno javljata p. n. občinstvu, da
co«,
ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
1
fLJUBLJANA-KOMENSKEGA'ULICA-41 ^ZDRAVNrcPHHARkJ-DR-FR.DERGANG I
ŽELODČNA TINKTURA
'lekarnarja PICCOLtja
v Ljubljani
Vttbttio te Bipt^e
RAZPOŠILJA
PO. POVZETJU
I steklenica 20 ntairleu.
Naročila po povzetji.
Brez posebnega obvestila.
1411
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Avguštin Pichler
zasebni uradnik
danes dne 17. t. m. previden z zadnjimi tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega se vrši v nedeljo, dne 18. julija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, ulica na grad št. 2 na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, 17. julija 1915.
Žalujoča rodbina Pichler.
Zahuala.

Ob težki izgubi preblagega gospoda
Antona Travna
posestnika in trgovca na Jesenicah,
izrekam tem potom vsem darovateljem krasnih vencev, kakor vsem, ki so spremili dragega ranjkega k zadnjem počitku, najiskrenejšo zahvalo.
V posebno dolžnost si štejem, da se zahvalim g. dr. Kogoju za zdravniško pomoč in preč. g. župniku Prijatelju za obiske med dolgo boleznijo, požarni brambi Jesenice in Hrušica, občinskemu odboru jeseniškemu, pre-častiti duhovščini in -zastopnikom Posojilnice v Radovljici za častno udeležbo pri pogrebu ter gg. pevcem za ginljive žalostinke.	1408
H
Samostojen
knjigovodja
išče stalne službe. Sprejme tudi posle v kaki opekarni, v kateri ima 51etno prakso. Blagohotne ponudbe pod šifro: »Priden 1375" (z navedbo približne plače) na upravo.
Tvrdka Andrej LUSCHER, Podzemelj,
sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom vojaščine prostega
kateri bi vodil zanesljivo tudi sam filijalko. Plača do dogovoru. 1394
špecerijske stroke, kateri je spreten in trezen, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji firma:	1386
J. KUŠLAN, Kranj (Gorenjsko),
mešane stroke se takoj sprejmeta pri tvrdki IVAN SAVNIK, Kranj. 1392 3
5000 hekto
raznovrstnega starega in novega belega in rdečega
vina,
oddaja po zmernih cenah
Središnja zadruga hrvat. vinogradnikov
Zagreb, Kukovičeva ulica 5.
Zaloge v Ljubljani: A. Šanabon in jVIihael Hastnep.
Podpirajte vojaške vdove in sirote I
Paramente, cerkvena bandera, društvene zastave, baldahine in vse cerkveno orodje priporoča po najnižjih izjemnih conah
JOSIP MEŠKC1DLA,
specialen zavod za cerkveno umetnost,
:: KRALJEVI GRADEC, Češko. ::
Stari paramenti so ceno obnove. — Priporočam specialno ugodno: .	1189
KS" kompletne žalne opreme!
Za vso človekoljubno podporo ubogih zapuščenih izrekam odkriti: „Bog plačaj!1* Pošiljatvo na izbiro brez stroškov.
Odlikovan na razstavi v Radoljlcl leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJE VEC
najtinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Za-puže pošta Begunje pri Lescah , Kranjsko.
Za pristnost se jamči Cene zmerne.	3167
POZOR!	POZOR!
Kedor hoče varčevati, naj se obrne na mojo tvrdko, v kateri imam še vse blago po stari ceni ter veliko	209
zalogo čevljev
katere nudim slavnemu občinstvu radi pomankjanja prostora po nakupni ceni. Se priporočam najvljud, neje K. WIDMAYER, pri Solncu, za »vodo«
G A N G L I
O N A L
iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki ga z uspehom uporabljajo
kot domače sredstvo zoper živčne bolezni
Ta čaj pomiri živce, lajSa bolečine, od-stranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesno moč in prebavo. Ganglional-čaj ne vsebuje nikakih omam-ljivih snovi.
Edino pristen se dobi pri c. kr. dvor. in nadvojvod, komornem založniku
lekarnar. 615 reichenau.-n. A
JULIJ BITTNER #

Cena škatljici z vpor. navodilom K 3—' Kjer ga ne dobite v lekarni, naročite ga proti vposlatvi K 3-— franko po pošti, po povzetju 35 vin. več!
Zahfeuajfe
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
Jan Konrad, tffi&llrii št. 1224 Bo)
Nikelnaste Roskopf-ure K 3'90, 4 20, 5 — Srebrne K 8'40, 950. — Nikelnaste budilko K 290. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzetju. — Nlkak riziko I Zamena je dovoljena aH denar nazaj I
V prijaznem trgu na Dolenjskem, pol ure od železniške postaje	1398
se odda v najem
ker je lastnik pri vojakih
lovska hiša
3 sobe, kuhinja (štedilnik), 2 sobi za posle, z vso opravo in perilom. Pri hiši je obširno dvorišče, hladna klet, prostoren hlev in remiza za vozove. Lov in ribarstvo na razpolago. Več se izve v odvetniški pisarni dr. Ivana Lovrenčiča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8.
Sprejme se
1397
it.ii © © © ©
zdrav in krepak s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev za takojšnji nastop. Alionz Oblak, Radollovo.
Zidarji težaki tesarji
se sprejmo proti dobri plači pri stavbni tvrdki Hintz & Ullrich, Bruck ob Muri,
Gor. Štajersko.	1405
Absolvirana
sprejme primerno službo. Vprašanja na upravo „Slovenca" pod šifro Služba 1409.
\m kurjač
pri parnih mlatilnlh lokomobilih z državnim izpitom in večjo prakso, išče službe za dobo mlatve. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod št.: 200/1406.
Oprava £
event. tudi drugi manjši opravni predmeti, otroška postelja itd., se želi takoj kupiti iz druge roke. Ponudbe na upravo „Slov." pod: „Oprava 1410."
s komptoarjem, prostornimi skladišči in veliko kletjo, v kateri se že 80 let nahaja špecerijška trgovina, se na Kongresnem trgu št. 10 (Dvornem trgu št. 1) s 1. novembrom 1.1. odda v najem.
Pojasnila v odvetniški pisarni v Gosposki ulici št. 3, I. nadstropje. 1403
10.000 hekto
1376	sortiranih
gospodskih vin
razprodaja v poljubnih množinah
Albert Zerkovitz
- Nagykanizsa (Ungarn). -

Zaloga pohištva m tapetniškega blaga.
Mizarstvo.
;YA\V; \AAAAV*
Popolna spalna oprava 3a 2 osebi ugotovljena 13 tu-ali inozemskega oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom
350 h-

J.. Pogačnik skskk
Zaloga otroških
vozičkov.
Cene konkurenčne.
J^lago solidno.
\WW\A \AAA/
Ljubljana, jV[arije Jeremije cesta 13-18.
Prodaja konkurzne zaloge.
V konkurzni sklad Albine Koser, kramarice v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 24, spadajoča zaloga manufakture, gotovih oblek, pletenin, perila, galanterije in oprave proda se z dovoljenjem c. kr. konkurznega sodišča v Ljubljani z dne 14. julija 1915, opr. štev. S 9/15/20 v celoti ali pa v partijah, razdeljenih po posameznih strokah.
Cenilna vrednost zaloge z opravo vred znaša 4687 K 48 v. Interesenti naj vlože pismene ponudbe z 10% vadijem do vštevši 24. julija 1.1. pri podpisanemu konkurznemu upravitelju, kjer se lahko vpogleda cenilni zapisnik in dobi vse informacije. Kupnino je plačati po odobritvi ponudbe v gotovini) prodano blago mora kupec takoj spraviti iz prodajalne. Konkurzna uprava si pridržuje pravico pritrditi najboljšemu ponudniku šele pri sestanku vseh ofe-rentov, ki se vrši dne 26. julija 1915 v pisarni konkurznega upravitelja ob 4. uri popoludne. Pri tem sestanku upniški odbor lahko odkloni vse oferte, če ne bi dosegel najboljši ponudek vrednosti zaloge primerne višine.
Konkurzni upravitelj
dr. Fran Zupane, odvetnik
Šelenburgova ulica 5, II. nadstropje.
Originalne Mayfarthove I
postavno varovane	h
1391
99
HERKULES"
vinske in sadne stiskalnice prvovrstni izdelek. Hydraul. vinske in sadne stiskalnice nedosegljive! Mlini za grozdje in sadje,
Naprave za pridelovanje mošta
P H. MAYFARTH & Co.
Tovarna poljedelskih strojev.
DUNAJ, II, TABORSTRASSE Nr. 71.
Ceniki zastonj.
Zastopniki se sprejmejo. sPeciiaIno izdelovanje stiskalnic in aparatov za pridelovanje vina.

Brzojavke t
Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
■oran
priv.
Telefon št. 41.
Soiošna priletna banka podružnica Llubllana, prel I. C. Hayer
(Mrala m Dnnaln. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic, Uogal marijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 65.000.000 kron.
n _ .	f,n mn t f ci A U l^n mIf A it l k	n ha 1.	____	TI M -M._ _----- ^ _	. m	_	.
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznlh porodi. — Shranjevanje in upravljanje (depotl) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
NajkulantnejSe Izvrševanje borznih naročil na vseh tnzemsklh in Inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in Izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safos) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
-------------—.	----.v- - " ' '»'J" .uu.vwu.MAU . . V	.J b.4.1. J/tk^Uj.ri - A 1UUJCOO	*	1 'J IJ ti 11J ll
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vsoh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Slani* denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30. Junija 1915 E 81,726.838 -,
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 236,633-922-—
Zvepleno zdravilišče
Vat*aždiiiske toplice (Hftfaško)
Zeleznična, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z elekt. razsvetljavo.
staroznana radioaktivna žveplena kopel] 58 C priporočljiva za
timanip PPiifflll ichiin itd- Pivna Zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih jetrih, želi yullju, lUfillU, iJliiju lodcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, ogljeno kisline. solnCne kopelji in zdravljenje z vročim zrakom. Odprto celo leto. Moderni komlort. Novi hoteli. Krasna okolica. Prospekti zastonj. Stanovanja za tujce v zadostni izbiri.	1349
ima:. ■ - ^mmmmmmmmmmmmmmmmmm Ne puščajte otfok samih, da se požari omejijo I
1	1
j Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je	j
| Vzajemna zavarovalnica	|
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
! Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.	j
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne	S
Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse pre-	1
mično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako;	I
3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu;	3
5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge	:
kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor	g
tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od	1 katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1912. S73.356	3
kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron	|
17 vin. Tedaj člmvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod,	I tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavtoo poverje-	f
nlštvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po vseh farah na-	f stavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
1439
m m "■■"■rumu
^MiMtfMiiimiiiiiiiiEHniiiHiiiumiHmmiii nmfnBRHmmninnmfe nniiinuiinir.i!:niraimi LiimtumiimuinimtiMuniHSBiimi HrairraHuuiimmiHKBi nniiSaSiBu ijiuunimi i iS
yle puščajte otpok samih, da se požari omejijo I
iKMSTffit
■si
iiuiMiiiiMiHiEiim	^rapgarajjtt^g««"-"
"SBHS*" ~
eieiere
<£U
fej
i
eicicicic
Izboljšajte
češkim budjeviškim delniškim pivom plzenskega tipa.
Zahtevajte ga v Vseh ljubljanskih gostilnah, v grand hotelu .Balkan' v Trstu, V hotelu .Liaeroma' V Gradeiu, V palačah prv. hrvatske žte-dione v Zagrebu in .J^apredak' v Sarajevu, Beratiek V Banjilukl itd. Infopmaaije daje Saška delniška pivovanna v Čeških Budejevieah, f?oza Rohpmann v Ljubljani in Sogumil Ponka v Tnatu.	3453
>6)6)©=
<9 ©090^=000©©=
(9 ©
©©©©
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
w
zapriseženi sodni izvedenec
jana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci aH kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.
Li

mmmm
Ustanovljeno 1. 1S93.
Ustanovljeno 1.1893. V
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema io obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, cssoss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice<
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2j 15 al!22>/2let-pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom! Dovoljujejo se ranžijska posojila prati zaznambi na plačo in
zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago-	^
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron	m
Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2482 s 17.408 deleži, ki repre-	H
zenlujejo jamstvene glavnice za 8,788.340 kron!	»Jj
Načelstvo:	M
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani.	"fjj
I. podpredsednik: U. p o d p r e ris e d n i k:	M Ivan Susnlk, stolni knnonik v Ljubljani. Karol Pollak m!., tovarnar v Ljubljani.
Fla? Borš,!nik' c- kr' profesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplolnlk, katehet	* v Ljubljani; Ivan Dolenc, o. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožei Gruden, stolni k
nik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški k m d i dat	ViC
v Ljubljani; dr Fran Papež, odvetnik v Ljubljani'; B. Remec, ravnatelj'tr^Xv Ljub S	& Anion Snsnik c. kr gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schvveilzer, odvotn k v'
Ljubljani; dr. Ales Useničnffe, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Vorbic c I!	W
nazijski profesor v Ljubljani. "	m
Nadzorstvo:	^
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. _ (Jlani- Antnn	w
z' Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, e kr lin a?	P
oflcijftl v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.	§§?
Ustanovljeno ,-i«. im. Jantarjevi laki in lažčilo zalobna tla. Marx-ema)l za pode, zid, železolTd^
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena !n stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičeva cesia
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake | za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
> A/NTO/N BOC
j« barvarija in kemična pralnica " | Ljubljana, SelenburgovanI. 6
t)ela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. JvJizke cene I Točna in solidna postrežba!
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
(Hrvatsko) |ejjjj0 trganje, revmatlzem, Iscblas.
Pojnsnila in prospekte brezplačno pri ravnateljstvu. 723 (20)
M ifspališcu medija
na Kranjskem (termalna kopel in letovišče), pošta Medija-Izlake, južno-železn. postaja Zagorje, so za kopališke goste in begunce na razpolago
Ob 100 letnici
koles stoje na
od 28 kron in nadalje na mesec. Dobra restavracija po zmernih cenah. Vprašanje na lastnike:	1380
Praichus&evia dediči
v Kamniku, Gorenjsko.
„is-Ka" in „Adler" kolesa
domače tvrdke
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. |
Anton Čer ne
graver in izdelovatelj
iiavčttk - štainbilijev
juMiana, Seienbiirgova ni. SI. i.
Ceniki franko.	553 Ceniki iranko.
lip
sJfmiT
Prvo hranlsiio po®!! u umetno stGhlarstvo iR slikanje na stehlo
LlnMiasa
Bunalska cesta štev. 12
pn
n®

se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v iiguralni in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
specialne trgovine s kolesi in deli
Ljubljana
Marije Terezije cesta 14
(,,Novi svet", nasproti Kolizeja).
^^MMlBBNliffiifl
Št. 540/Mob.
Glasom dopisa c. in kr. 5. armadnega etapnega poveljstva vlagati je ponudbe za ovčjo volno naravnost na 5. c. in kr. armadno etapno poveljstvo,
ki bo nakupilo po primerni ceni vsako ponudeno množino.
1395
estni magistrat ljub\janslii
dne 12. julija 1915.
VS? VJEF
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po Hr |4 j0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hačelstvo.
Učenca,
za mizarsko obrt sprejme v poduk takoj A. Kregar, mizarski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano. 1368
100 litrov zdrave domačo pijače,
osvežujoče, dobro in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za ananas, Jaboldnik, grro-nadlne, mallnoveo, poprova meta, mu-Skateleo, pomorančnik, dišeča porla, višnjeveo. Ta pijača so lahko poleti za-vživa hladna, pozimi pa vroča mesto ruma in žganja. Skaziti so ne more. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 4 "50 iranko po povzetju. Na 5 takih porcij dodam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarne, delavnice itd neprecenljive vrednosti, ker delavce ta pijača osvoži in ne upijani, vsled česar no zgubo nič na svoji delazmožnosti.
Jan Grolicli, drogerija ,Pri angelu', Brno 641, Morava.
1351
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar jeve vrečice
katere imajo 10 prednosU:
1.	Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpežne.
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7. Ne skvari jih mokrota.
3.	So brez duha.	8. So poceni.
4.	So snažne.	9. Zabranijonovenalezbe
5.	So priročne.	10. Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („Pri orlu"), Kamnik.
Ljubljana.
Židovska ulica št. 5.
Fredtlskarlja najnovejših vzorcev za vezene obleke in bluze.
v Ljubljani
oniarns saaia in lovarna iiHsrjov
priporoča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.
Slivovko Brin jevee H^uševec Tropinovee
pristnost zajamčena
Ve^mut- vino
najboljše kakovosti
ugodne cene
vzorci na razpolago
Najstareiša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let
HNH HOFBHUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, VJolfova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zanotavliaiofi hitra In nalooštonolšo postrežbo, prosi, da se "pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domaČo tvrdko.
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar, državni poslanec.