20. december 1968 — Leto IV. št. 21 (83) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini
OB PODPISU POGODBE
Vest, da so združeni investitorji — TE šoštanj, RL Velenje in Savske elektrarne Ljubljana — podpisali s Kreditno banko in hranilnico Ljubljana pogodbo o kreditiranju izgradnje TE šoštanj III, je šla mimo nas kar nekam neopaženo. In vendar gre za dogodek, ki smo ga tako dolgo in*ne-strpno — včasih že kar z občutki zaskrbljenosti in nevere — pričakovali in ki je za gospodarsko perspektivo naše občine nedvomno odločilnega pomena. Morda nam je zaradi spomina na EKK ostal v zavesti kompleks »nevernega Tomaža«, da bomo dokončno »verjeli« šele takrat, ko bo objekt stal? Ali pa nas je skoraj triletno odlaganje začetka izgradnje že kar nekam utrudilo? Takšne občutke moramo sedaj potisniti na stran. Pred nami je konkretna delovna naloga, da bomo od spomladi oziroma poletja prihodnjega leta bolj ali manj posredno ali neposredno vsi sodelovali v izgradnji tega velikega energetskega objekta.
In vendar nam ob takšnih trenutkih spomin rad seže nekoliko nazaj. Na številne javne in manj javne polemike, ob katerih se je oblikovalo stališče slovenske javnosti do premogar-stva in termoenergije in v katerih smo bili glede na gospodarsko strukturo naše občine najbolj neposredno prizadeti. Značilni so podatki, ki so jih pripravili rudniški komunisti ob kongresu ZKS: jugoslovansko premogarstvo je v letih 1965—1967, torej v razdobju dveh let, zaradi naglega in preforsiranega prodora nafte v energetsko potrošnjo, zmanjšalo svojo proizvodnjo za 12 odstotkov; v primerjavo lahko navedemo, da je v državah zapadne Evrope, ki so jo kritiki in nasprotniki domačega pridobivanja premogov tako radi imeli pred očmi, znašalo to zmanjša-nej v obdobju 1956—1965, torej v devetih letih, manj kot 10 odstotkov. V industrijsko tako razvitih državah, kot so ZDA in SZ pa se posebno v zadnjih letih — kljub strukturnim premikom v prid energetske potrošnje tekočih ali plinskih goriv — zopet stalno veča količinska proizvodnja premoga. Cena gigakalorije velenjskega lignita znaša okrog 17,50 din za tono in je skladna z evropskimi cenami premoga ali celo pod njimi, cena gigakalorije lahkih olj pa znaša na našem trgu 19,00 din za tono. In čeprav bi sama cena glede na boljši izkoristek tekočih goriv lahko še govorila njim v prid, pa je gotovo pomembno dejstvo, da jih že danes, zlasti pa bi jih v bodoče, morali v pretežni meri uvažati. Predlog energetske bilance SFRJ, ki predvideva v strukturi energetske potrošnje za leto 1980 napram letu 1965 zmanjšanje za premoge od 71 na 30,5 odstotkov, povečanje pa za nafto od 24,4 na 30,4 odstotkov in za pline od 2,1 na 11,5 odstotkov predpostavlja tudi povečanje potrebnih deviz za uvoz nafte in plina na skoraj 5 milijard novih din ali sedemkrat več kot danes, ko je naša
zunanjetrgovinska bilanca že kar preveč težak problem.
Ravno zadnji politični dogodki v mednarodnem merilu, so bolj kot kdajkoli prej pokazali, da je strateški faktor zlasti pri energetiki — kajti brez energije se ustavi vsa industrija in je skrajno otežkočeno delo vseh javnih služb — več kot upravičeno zelo pomemben. Smotrno in racionalno izkoriščanje domačega energetskega bogastva je nedvomno najbolj trdna garancija za stalnost in neodvisnost. Prazne deponije na velenjskem rudniku in povečano povpraševanje kupcev pa zopet dokazujejo, da je bila tudi pretekla kriza le ena od premogovnih kriz, ki se na našem trgu pojavljajo kar v cikličnem zaporedju (1953, 1958, 1962, 1967); vsekakor pojav, ki bi ga bilo vredno morda bolj tehtno proučiti.
Racionalno in smotrno, torej ekonomsko — to pa je v perspektivi nedvomno vse večja poraba zlasti lignitov na licu mesta, je perspektiva, ki jo po pokopanem EKK zopet odpira nova šoštanjska termoelektrarna.
če ob izgradnji tega doslej največjega slovenskega energetskega objekta govorimo zlasti iz stališča rudarstva, je to razumljivo, saj je z ritdarskim kruhom povezana še vedno skoraj polovica zaposlenih in njihovih družin v naši občini. Toda odločilnega pomena za odločitev o izgradnji so bile potrebe celotnega slovenskega gospodarstva, ki mu je električna energija čim hitreje in nujno potrebna. Termoenergija ima to lastnost, da je vedno na razpolago, ne glede na dež, sneg alf sušo. Velike izgube, ki jih je imelo naše gospodarstvo z redukcijami, so bile v znatni meri posledica neenakega vrednotenja hidro in termoenergije. Kajti, dokler je redukcije dovoljeval zakon in branil elektrogospodarstvo pred odškodninsko odgovornostjo, je bila navidezna »nižja cena« vodne elektrike zanj nedvomno zanimiva. S čistimi poslovnimi odnosi pa postaja takšno razmerje med hidro in termoenergi-jo, ki lahko vsem potrošnikom jamči tudi stalno in nemoteno dobavo, neposreden ekonomski interes vseh proizvajalcev elektroener-gije. In morda ravno okol-nost, da pri tej investiciji nastopajo združeno termo in hidroelektrarne in rudarji, kaže na to, da je postalo takšno ekonomsko mišljenje v naši energetiki stvarnost.
Za kolektiv šoštanjske elektrarne nastopa z začetkom te izgradnje težka in odgovorna naloga; prepri-iani smo, da jo bo častno izvršil. Za velenjske rudarje pa bo to nedvomno delovna vzpodbuda, obenem pa napotek k vse bolj nujni intenzivni modernizaciji proizvodnje, ki bo v interesu vseh poslovnih partnerjev. Za vse naše občane pa predvsem bolj jasen občutek perspektive in gotovosti.
fp
Bralcem, naročnikom in poslovnim prijateljem
želimo v novem letu veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva
Uredništvo in uprava ŠALEŠKEGA RUDARJA
PRIHODNJE
LETO 3 MILIJONE TON LIGNITA
DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
Ob sprejemanju delovnih nalog za prihodnje leto so si velenjski rudarji zadali nalogo, da bodo nakopali v letu 1969 3 milijone ton lignita. Ta obseg proizvodnje lignita je za sedaj še v smernicah, na osnovi katerih bodo strokovne službe pripravile delovni načrt rudnika za prihodnje leto.
Delavski svet rudnika je na osnovi proizvodnih dosežkov v letu 1968 ocenil, da bo količino 3 milijone ton lignita možno nakopati v 273 delavnikih s poprečno dnevno proizvodnjo 10989 ton.
S tem, ko so samoupravni organi sprejeli količinski obseg proizvodnje, pa še ni rešeno drugo, prav tako pomembno vprašanje, kako vskladiti stroške proizvodnje s količinskim obsegom proizvodnje in kakšna naj bo cena premoga v prihodnjem letu.
Dejstvo je, da se cena premoga od reforme pa vse do danes ni spreminjala, med tem ko so cene nekaterim drugim industrijskim proizvodom samo v zadnjih dveh letih (1967/1968) porastle. Na primer: cena razstreliva je po-rastla za 6 %, cementa za 20 °/o, disous plin 11 %, zaščitna sredstva 10 %, železniški prevozi od 1. 10. 1968 dalje 5 % in proizvodi črne metalurgije 5 %. To so namreč proizvodi, ki jih rudnik poleg jamskega lesa in elektroenergije nujno potrebuje.
OBČANOM ŽELIJO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1969
Skupščina občine Velenje Občinska konferenca SZDL Komite občinske konference ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinski komite ZMS
SEJA OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
V blagajni občinskega proračuna ne bo dosti več denarja
Odborniki naše občinske skupščine so na zadnji seji obeh zborov sklepali in razpravljali o stvareh, ki so zelo pomembne za občinsko skupnost. Tako je bilo razvidno tudi iz vabila, ki so ga odborniki sprejeli nekaj dni pred sejo. Kljub temu pa je bila seja s strani odbornikov slabo obiskana, saj je bilo na seji prisotnih le 47 odbornikov. Seja je bila zaradi tega na robu sklepčnosti in se je moral predsednik občinske skupščine obrniti na navzoče odbornike naj vsaj oni ostanejo do konca na seji, ker jo bodo morali drugače prekiniti.
Merila in instrumenti za splošno proračunsko potrošnjo še niso v naši republiki sprejeti in vemo le za nekatera izhodiščna stališča. Na seji pa so odborniki kljub temu razpravljali in se strinjali s stališčem, da se obveznosti gospodarskih organizacij ne smejo povečati. Čeprav rabimo več sredstev za kulturo, šolstvo, narodno obrambo in delno tudi za pokojnine, moramo te povečane zahteve postopoma urediti, so menili odborniki velenjske občinske skupščine. Vsekakor bomo za to prispevali svoj delež in bomo morali znotraj našega občinskega proračuna splošno
pbtrošnjo bistveno spremeniti. Znano je, da drugo leto ne bo predpisana večja prispevna stopnja in bo znašala kot letos 32,5 odstotkov. To pa pomeni, da se v blagajno občinskega proračuna ne bo zbralo dosti več denarja.
Osnutek republiškega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov določa nekatera spremenjena pooblastila občinskim skupščinam in jih morajo te spremeniti s svojim odlokom. V prispevkih iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ne bo po osnutku republiškega zakona nobene spremembe. Pri prispevku iz
osebnega dohodka od kmetijstva je predvideno, da bodo katastrske občine tudi vnaprej razvrščene v štiri skupine, občinske skupščine pa predpisujejo na podlagi enotnih kriterijev stopnjo občinskega prispevka od kmetijstva v naslednjih mejah: za prvo skupino od 30 do 42 odstotkov (sedanja občinska stopnja 30 do 41 odstotkov), za drugo skupino od 17 do 29 odstotkov (sedaj od 18 do 29 odstotkov), za tretjo skupino od 10 do 16 odstotkov (sedaj od 6 do 17 odstotkov) in za četrto skupino od 3 do 9 odstotkov (sedaj od 4 do 10).
Razvidno je, da se sedanje občinske stopnje prispevka od kmetijske dejavnosti ne razlikujejo bistveno od predvidenih, razen v tretji skupini, kjer je bila začetna stopnja za 4 odstotke nižja od sedanje najnižje. Republiški zakon pa predvideva novo olajšavo za zavezance iz hribovitih in goratih krajev (IV. in eventualno III. skupina), ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter nabavo opreme in preureditev stanovanjskih prostorov v turistične namene. S spremenjenim republiškim zakonom določene stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo po letnih osnovah, smejo znašati od 8 do 45 odstotkov.
(Dalje na 6. strani)
\ I lj/yl \ 1 \ I/JhJ \ I \ \/Jtši\\l3/A\IU/A11 ij/ri\l/J/*ia
Nagrajenci velike nagradne igre, ki jo je za svoje potrošnike namenila tovarna gospodinjske opreme Gorenje, je zaključena. Znani so potniki za Havaje, Ažurno obalo in Španijo. Gorenje je prepustilo organizacijo vseh potovanj celjskemu Kompasu. Ta pa je v preteklih dneh že imel razgovore z izžrebanci. — V Velenju so sc sestali nagrajenci iz Slovenije, ki so bili izžrebani zn Španijo in Ažurno obale). Predstavnik Gorenja MILAN VALENČAK in šef celjskega Kompasa LEOPOLD PERC sta udeležence seznanila s programom potovanja — Na fotografiji: s sprejema izžrebancev v vele njskem hotelu Paka.
DANAŠNJI ŠTEVILKI ŠALEŠKEGA RUDARJA PRILAGA-MO STENSKI KOLEDAR. TUDI ZATO VAS VABIMO, DA SE NAROČITE NA NAŠ LIST, KER BOSTE RABILI KOLEDAR SKOZI VSE LETO.
/fj?>rtfn \\r/fn \r/fi\ \rtft ^jn^VJ^^ffJ^^TJP "
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
Priporočilo občinske skupščine za intenzivnejšo izgradnjo večstanovanjskih hiš v družbeni lastnini
Temeljno izhodišče stanovanjske reforme — da naj stanovanje postopoma postane individualna in ne kolektivna dobrina — se v praksi vedno bolj uresničuje.
To dejstvo potrjujejo podatki o številu dograjenih stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju v zadnjih letih; medtem ko je bil do leta 1965 zasebni sektor udeležen v skupni stanovanjski izgradnji le z okoli 6 %, se je v naslednjih dveh letih ta delež bistveno povečal. V letu 1966 je gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš zajela že 52% celotne novozgrajene stanovanjske površine, v letu 1967 pa se je ta delež dvignil že na 60 %.
Odnosi, ki so se začeli oblikovati po reformi, kažejo, da se je povpraševanje po svoji strukturi in zahtevah nagnilo v prid individualne družinske hiše. O tem zgovorno pričajo odločitve kolektivov v delovnih organizacijah, ki sredstva odstopljenega stanovanjskega prispevka in sredstva sklada skupne porabe dodeljujejo svojim delavcem, da bi si sami uredili stanovanjske probleme. Podjetja se torej vedno manj pojavljajo kot kupci oz. kot investitorji blokov ali posameznih stanovanj, ki jih oddajajo v najem.
Takšna preusmeritev v stanovanjski izgradnji je občutno prizadela družbeno stanovanjsko izgradnjo; upoštevati je namreč treba to, da je treba za določene kategorije prebivalstva (predvsem za strokovni kader, ki ga potrebujejo delovne organizacije, in za ljudi z nižjimi osebnimi dohodki) tudi v bodoče graditi najemna stanovanja v ustreznem obsegu, zaradi česar se družbeni stanovanjski izgradnji ne smemo povsem odreči.
Drugi razlog, ki govori v prid družbene oziroma blokovne izgradnje, so stroški izgradnje. Po podatkih republiškega sekretariata za urbanizem in po ugotovitvah gradbenih in urbanističnih strokovnjakov je dejansko najcenejša blokovna stanovanjska izgradnja, kar je razumljivo — saj pride na kvadratni meter zasedenega zemljišča trikrat več stanovanjskega prostora kot pri individualni izgradnji. Poleg tega zahteva individualna, gradnja mnogo več stroškov za komunalno ureditev, predvsem zaradi večje dolžine komunalnih omrežij.
Jasno je, da so individualne gradnje priljubljene predvsem zato, ker so regresirane, saj mora za vsako enodružinsko stanovanjsko hišo na urejenem komunalnem zemljišču družba prispevati okoli 2,5 milijona S-din. Poleg te in še dragih ekonomskih prednosti, ki se kažejo pri gradnji družinskih hiš v zasebni režiji, je treba omeniti tudi nekatere negativne značilnosti:
—	graditelji družinskih hiš so praviloma na svojih delovnih mestih v delovni organizaciji manj produktivni;
—	pogoste posledice velikih fizičnih naporov, materialnega odrekanja in pretirane štednje se pokažejo na poslabšanem zdravstvenem stanju graditeljev;
—	-graditelji ne plačujejo družbenih prispevkov za grad-Dene delavce, ki jih zaposlujejo na svojih gradnjah in nimajo skrbi za njihovo stanovanje in prehrano. Gre za prikrito subvencijo gradbenega podjetja in družbe individualnim graditeljem;
—	komunalnih stroškov je v nizki zazidavi poprečno 3—4 srat več kot v blokovni;-
—	poleg neracionalne komunalne opreme, ki je potrebna ta nizko zazidavo, pa pomeni individualna hiša izven urbanističnih konceptov veliko družbeno škodo, posebno ko izsiljuje okacije na zemljišča, ki niso primerna za stanovanjsko izgradi o.
Pri gradnji stanovanjskega prostora je treba upoštevati tudi razpoložl jiva zemljišča, ki so glede na konkretne razmere v naši občini (premogovno območje) močno omejena.
Da bi v prihodnje lahko nadaljevali s kontinuirano družbeno stanovanjsko izgradnjo v takšnem obsegu, kot ga narekujejo potrebe in da bi v letu 1969 lahko pristopili k blokovni izgradnji na predvidenem kompleksu (zahodno od že zgrajenega dela mesta — od Celjske, Koroške in Kidričeve ceste ter v šoštan ju) občinska skupščina
PRIPOROČA
CELJSKEMU KOMPASU SO POVERILI ORGANIZACIJO POTOVANJ
ŠEF KOMPASOVE POSLOVALNICE V CELJU LEOPOLD PERC JE POVEDAL, DA NJIHOVO PODJETJE ŠE NIKOLI NI ORGANIZIRALO POTOVANJE V AMERIKO, ZATO SO TEMBOLJ ZADOVOLJNI, KER JE TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME GORENJE ZAUPALA TO NALOGO NJIM.
Z BOAC NA HAVAJE
Velika nagradna igra, ki jo je Gorenje priredilo za kupce njihovih izdelkov, je končana. Na petih zabavnih prireditvah, ki so bile v Nišu, Novem Sadu, na Reki, Sarajevu in Velenju, so izžrebali tudi nagrajence: 20 za potovanje na Havaje, 10 za letovanje na Ažurni obali in 10 za ogled Španije. Čeprav je bil boben okrogel in nagrada res odvisna od sreče, sta vendarle na žrebanjih dobili nagradi tudi dve domačinki — Matilda Lajler iz Šoštanja za Havaje in Zora Živkovič za potovanje v Španijo.
Zvedeli smo, da bo vsa potovanja organiziralo slovensko turistično in avtobusno podjetje Kompas in smo se zato obrnili na šefa poslovalnice v Celju LEOPOLDA PER-CA. Ta je razložil program potovanja in še nekatere druge podrobnosti.
—	Mnogo je pri nas turističnih in potovalnih podjetij. Je bil boj, da je Gorenje vam zaupalo nalogo, težak?
»Kot vem, smo imeli več konkurentov. Za celotni aranžma se je celo zanimala neka inozemska letalska družba.«
—	Je morda na odločitev vplivala sentimentalnost do domačega partnerja?
»Ne bi rekel. Naša ponudba je bila za Gorenje ugodnejša in boljša, vsekakor pa cenejša.«
—	Potemtakem zdaj drži, da boste vi priredili potovanje na Havaje, Ažurno obalo in Španijo?
vsem delovnim organizacijam, da naj pretežni del namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in razpoložljiva oz. nean-gažirana sredstva sklada skupne porabe vključujejo v kreditni mehanizem. V takšno zbiranje oz. združevanje se naj vključujejo tudi stanovanjska podjetja, ki bi glede na svojo vlogo morala postati pomembnejši nosilec razširjene reprodukcije v stanovan jskem gospodarstvu.
Občinska skupščina pričakuje, da bodo delovni kolektivi z razumevan jem sprejeli to priporočilo in se odločili za združevanje sredstev. Razumljivo je, da brez sinhronizirane skupne akcije in tesnega sodelovanja med poslovno banko, delovnimi organizacijami in občinsko skupnostjo ne bomo uresničili najpomembnejšega smotra stanovanjske reforme tj. povečanje obsega stanovanjske izgradnje.
LEOPOLD PERC
»Da. Kompas je s tovarno iz Velenja že sklenil ustrezni sporazum. Dogovorili smo se za čas potovanj in tudi programsko določili smeri. Naši ljudje in predstavniki Gorenja pa so se na posebnih sestankih v Zagrebu, Velenju in Beogradu pogovarjali z izžrebanimi. Torej, priprave so že v teku.«
—	Najprej obdelajmo Havaje. Kdaj bodo nagrajenci potovali in po kateri poti?
»Potovanje na Havaje prirejamo skupaj z angleško letalsko družbo BOAC, kar je posrečena kombinacija med turističnim in transportnim podjetjem, ki pri nas žal ni v navadi. Za to letalsko družbo smo se odločili predvsem zavoljo tega, ker ima družba BOAC z ameriškimi turistični mi podjetji ugodne dogovore, ki zagotavljajo od 25 do 30 odstotkov cenejše usluge, če skupina potnikov, ki jih oni pripeljejo, ostane štirinajst dni na ameriških tleh. To je ugodnost, ki je pocenila celot-/no potovanje.
Potniki na Havaje bodo res veliko videli. Drugo leto 7. marca, bodo z zagrebškega letališča poleteli v London in nato v New York, kjer bodo ostali štiri dni. V ameriški metropoli si bodo ogledali vse znamenitosti, zatem pa nadaljevali letenje do San Franci-sca in naprej v Honolulu. Tu na Havajih bodo v prijetnem zalivu Hiki Haka ostali sedem dni. Nazaj grede pa se bodo tri dni zadržali še v San Fran-ciscu, en dan v Londonu, zatem pa odleteli v Zagreb. Kot vidite, bo celotno potovanje trajalo 16 dni.
Ne bom podrobno našteval znamenitosti in zlasti ne tipičnosti Havajev, ker bomo javnost sproti seznanjali z doživetji s približno 10 tisoč kilometrov dolge poti. Angleška letalska družba je namreč odstopila prostor za časnikarja (to bo časnikar iz Slovenije), ki bo pisal spomine in nam dnevno pošiljal vesti.«
—	Kod bodo potovali »Španci« in letovalci za Ažurno obalo?
»Oboji bodo skupaj potovali s Kompasovim avtobusom preko Milana do Niče. Tu bodo ostali 9 dni tisti, ki so bili izbrani za Ažurno obalo. Ostalih deset potnikov pa bo nadaljevalo pot do Madrida (ogledali si bodo bikoborbe) in se vrnili preko Valencie in Barcelone nazaj v Nico. Vsi skupaj se bodo ustavili še ob Gandskem jezeru.«
—	Zaupajte nam, je Kompas že priredil kdaj tako veliko potovanje?
»Še nikdar ni Kompas organiziral potovanje v Ameriko
Plesalka Hula Hula plesov v palmovem gozdu na Havajih
za večjo skupino ljudi. Moram tudi povedati, da še nobena jugoslovanska turistična agencija ni priredila potovanje na Havajsko otočje za zaključeno skupino jugoslovanskih turistov.
Zato smo v Celju še tembolj ponosni, da je tovarna Gorenje zaupala organizacijo nam. Uverjen sem, da bo akcija za nas velika izkušnja in preizkušnja.«
— Se bo skupini izžrebancev, ki seveda potujejo na stroške Gorenja, morebiti pridružil še kakšen samoplačnik?
»V naši poslovalnici se je javilo že več interesentov za vsa potovanja, ki so pripravljeni sami plačati stroške. Z nekaterimi smo se že fiksno dogovorili. Za Havaje se zanimata celo dva iz vaše občine, ki bosta to priliko izkoristila za poročno potovanje.
Po tolikšnem zanimanju smo že začeli razmišljati, da bomo sami prihodnja ieta prirejali potovanja na Havaje. Vedno več je ljudi, ki so pripravljeni in zmožni sami plačati tudi zahtevnejša potovanja.«
MODERNE IN KVALITETNE PRIČESKE
vam nudim v
ŽENSKEM FRIZERSKEM SALONU »OLGA«
ki sem ga odprla v Velenju, Efenkova 40
Salon imam odprt vsak dan, razen nedelje, od 7. do
11. ure in od 15. do 19. ure.
Priporočam se za obisk.
OLGA ALJAŽ

Poučno potovanje slovenskih gasilcev
Strokovne ekskurzije v Munchen, ki jo je pred nedavnim priredila Gasilska zveza Slovenije, se je udeležilo tudi šest gasilcev iz velenjske občinske gasilske zveze. V tem zahodno nemškem mestu si je 86 slovenskih gasilcev ogledalo organizacijq in tehnično opremljenost mestne poklicne gasilske straže.
Na poučnem potovanju je bil tudi naš sodelavec Miloš Volk iz Šoštanja, ki je s te poti napisal tale zanimiv sestavek.	I
Iz Slovenije je bilo na ekskurziji 86 gasilcev, med njimi tudi po dva iz termoelektrarne, IGD rudnika in iz uprave občinske gasilske zveze Velenje.
Potovanje je trajalo štiri dni. Iz Ljubljane smo se odpeljali 28. novembra v dveh Sapovih avtobusih. Potovali smo skozi Ljubeljski predor mimo Celovca in Beljaka do Lienza, kjer smo se za kratek čas ustavili. Nato smo potovanje nadaljevali skozi cestni predor Felbertauern v Mitter-sil, nato do Kufsteina v Munchen. Ob poti smo si ogledali še zimsko športno središče Kitzbiichel, ki še ni bilo pokrito s snežno odejo.
Naslednji dan, ko smo prispeli v Munchen, smo obiskali »Nemški muzej«, ki je svojevrsten muzej v Evropi. V muzeju so namreč prikazane posamezne gospodarske dejavnosti od rudarstva z napravami, rudniki raznih rud in kamenin, peči za taljenje rud, pa tja do modela ladij, železnic, zrakoplovov in jadrilic; vse pa je izdelano v naravni velikosti. V muzeju so prikazani gospodarski in znanstveni dosežki od začetka pa vse do da-
našnje tehnične izpopolnitve, s sodobnimi stroji, ki v posameznih oddelkih prikazujejo potek proizvodnje. V muzeju je tudi Zeiss planetarij in astronomski oddelek. Seveda pa si v štiriurnem obhodu nismo mogli vsega pogledati.
Že popoldan pa smo bili v centru požarne službe št. 1, kjer je tudi sedež MiinčKenske gasilske straže. Seznanili smo se z organizacijsko shemo gasilskih straž mestne gasilske službe, ki ima pet enako opremljenih centrov s tremi pomožnimi in še tri specialno opremljene centre gasilske in reševalne straže. V Miinchenu, ki ima okrog 1,30 milijona prebivalcev skrbi za požarno varnost, za življenja ljudi ob nesrečah in katastrofah 800 poklicnih in 700 prostovoljnih gasilcev. Zaposlenih poklicnih gasilcev je 2/5 pri raznih požarih, 3/5 pri eksplozijah, zastrupitvah, prometnih nesrečah, reševanju na vodi in drugih intervencijah.
Višji svetn'k 'oddelka za požarno varnost mesta g. Schlecher nas je seznanil z organizacijo gasilske službe, s požarno obrambnim načrtom,
sistemom obveščanja in registriranja javljenih požarov in nesreč. Vsako iskano pomoč hkrati javijo še v ostale štiri centre. Po prejetju obvestila ga dežurni gasilci registrirajo tudi na magnetofonu in istočasno obveščajo stražo v pripravnosti, kje in Kakšna intervencija je potrebna, ker je po požarnem načrtu vsak važnejši in nevaren objekt opisan v kratici na kateri je že določeno koliko mož in kakšna oprema je potrebna za akcijo. Ravno ko smo bili na obisku straže 1, je bi.l prijavljen požar in smo se lahko prepričali, kako poteka alarmiranje in odhod na požarišče ter po-vratek po končani akciji.
Pri tej centralni gasilski straži smo si ogledali še delavnice, orodišče z vsemi vozili in napravami. Tu so nam pokazali tipizirane gasilske vozove Deulz — orodni vozovi, cisterne s kemičnimi sredstvi, vozila s prahom za gašenje, Magirus lestve, zdravniške avtobuse z zdravniško opremo za nu-denje prve pomoči pri zasut ju, za-strupljenju, za prevoz ponesrečencev z zračno vrečo, ki ponesrečenca trdno oklepa pri izpraznjenju tako, da
je pri transportu negiben, zdravniški avtobus v katerem lahko vršijo na mestu ali med vožnjo operacije, ker je vozilo opremljeno z vsemi sredstvi za operacije, gasilca, ki sta šofer in stražnik pa sta usposobljena medicinska pomočnika in pomagata zdravniku pri operaciji. Omenjena vozila in gasilci so stacionirani v bolnici. Poleg teh vozil je njihova opremljenost s komandnim vozom in kompletnim alarmnim vozom in za UKV zveze, voz za reševanje na vodi s čolnom in reševalnimi napravami. Za reševanje na vodi imajo posebej izurjene potapljače in naprave.
Njihova opremljenost z voziti, črpalkami, orodjem in osebno opremo je enotna. Poklicni gasilci in tudi prostovoljci se šolajo v gasilski šoli, ki je pri straži št. 2. Tudi ta straža je opremljena tako kot prva, le da ima še specialne vozove za kemično gašenje, za reševanje na vodi, za veze, za kuhinjo in avtobuse. Straža št. 2 ima v svoji garažii 16 raznih opremljenih gasilskih vozil, 2 Magirus lestvi, čolne na motorni pogon, voz tlačnih cevi 2500 m in agregat za razsvetljavo. Gasilska šola pa ima svojo posebno garažo s sedmimi raznimi tipiziranimi gasilskimi vozovi. Poleg učilnice, laboratorijev, dvoran za konference in predavanja, za učenje in razvedrilo, spalnic in ostalih pomožnih prostorov in sanitarij imajo še razne delavnice iti telovadnico v nadstropju z elastičnim podom, oprem-
ljeno s telovadnimi krogi, drogi, bradljo, plezali, orodjem za boKs, igranje košarke in druge naprave.
V gasilsko službo sprejemajo po razpisu mlade ljudi, od 18 do 32 let starosti, predvsem tiste, ki imajo že kakšen poklic npr. zidar, mizar, kovinar, krojač, čevljar, fotograf. To so poklici, ki jih lahko zaposlijo v svojih delavnicah. V gasilsko službo pa jih sprejemajo po temeljitem pregledu in izpitu, da so telesno in duševno zdravi, da obvladajo pogoje splošne izobrazbe teoretično in praktično, da so zdravstveno in fizično sposobni, da niso manjši od 165 cm. Vsak kandidat mora nato v delavnico svoje stroke za tri mes'ece, kjer spoznajo njegove navade in sposobnosti, zatem pa mora v štirimesečno gasilsko šolo* za gasilske aspirante. Po šoli teorije in prakse na terenu pri požarih, nesrečah, podiranju drevja idr. pristopijo k polaganju strokovnega izpita in po opravljenem izpitu postanejo gasilci v siraži, kot začasni uslužbenci aspiranti 3 leta. Sele potem so nastavljeni kot stalni uslužbenci, ki po 6 letih službe lahko opravljajo izpit gasilskega mojstra. Pred tem pa morajo še v 4 mesečno gasilsko šolo in opraviti izpit. Stalno šolanje in praktično delo v stroki gasilca traja 4 ure, ostali čas pa delajo v delavnici ali akciji.
Služba traja 24 ur in 24 ur imajo prosto, poleg tega pa še trikrat mesečno po en dan prosto. Stalno je v službi ena tretjina moštva, dočim ss drugi nahajajo v stanovanju straže ali v neposredni bližini v stanovanjskih blokih, ki so hitro dosegljivi po telefonu.
Poleg mestne poklicne gasilske straže se. v gasilski šoli usposabljajo še gasilci večjih industrijskih podjetij, ki imajo industrijske gasilske straže in prostovoljni gasilci iz požarnega okoliša poklicne straže, ki pomagajo poklicni straži ob raznih akcijah. Poklicne gasilske straže so povezane v mestni gasilski zvezi, prav tako pa so povezani prostovoljni gasilci v okrajnih zvezah in te so zopet povezane v pokrajinskih zvezah, ki imajo tudi svoje šole za vzgojo in usposabljanje prostovoljnih gasilcev. Pokrajinske zveze so povezane v zvezi ZRN le strokovno in tehnično, sicer vsaka dežela — pokrajina zase. Gasilska šola poklicnih gasilskih straž sc financira iz proračuna deželne viade Bavarske, ki v ta namen določi 13 milijonov mark letno brez investicij, ki jih obravnavajo posebno. Tudi prostovoljno gasilstvo financirajo občine na področju, kjer te delujejo. Njihova prostovoljna gasilska društva so prav tako dobro opremljena in štejejo 40 mož. V poklicni gasilski straži so zaposleni visokokvalificirani kadri, inženirji gradbeništva, kemije, strojništva, katerih naloga je predvsem pregled gradbenih načrtov in izvajanje nadzora pri gradnjah glede po-žarno-varnostnih naprav, ker brez njihovega soglasja ne izdajo gradbenega dovoljenja.
Ko smo se tako seznanili z načinom organizacije mestne gasilske straže v gasilski šoli, so nam zatem predvajali propagandni film o reševanju pri zasutju otroka v peskolomu. Film je biil res poučen in je prikazal vse faze reševanja.
Delež naših delegatov na VI. kongresu ZKS
Prejšnji teden je v Ljubljani tri dni zasedal šesti kongres Zveze komunistov Slovenije. Iz naše občine so bili na kongresu delegati - Jože Aljaž, Štefan Dolejši, Kristian Hrastel, Borut Jenko, Jože Melanšek, Janez Miklavčič in Milan Vrabič. Poleg teh sta se kongresa udeležila tudi Ivo Jamnikar, član CK ZKS in Jože Žohar, član CK ZKJ.
Na šestem kongresu ZKS so bili med drugimi v nova vodstva izvoljeni: za kandidata za člana stalnega dela konference ZKJ - Kristian Hrastel; v stalni del konference ZKS Janez Miklavčič in za člana stalnega razsodišča Jože Aljaž.
Delegati iz velenjske občine so s svojimi prispevki sodelovali v kongresnih komisijah. Danes objavljamo razprave Kri-stiana Hrastela, Jožeta Aljaža in povzetek iz razprave Jožeta Melanška. V želji, da bi čim širši krog komunistov in naših občanov seznanili z razpravami naših delegatov, bomo v prihodnji številki šaleškega rudarja objavili še diskusije ostalih.
KRISTIAN HRASTEL:
DELOVANJE KOMUNISTOV V DOSEDANJEM PROCESU PREOBRAZBE ZK
V letošnjem letu smo v občinskih organizacijah ZK, kakor tudi na republiški in zvezni ravni večkrat ocenjevali uspešnost in dosedanje izkušnje procesa preobrazbe ZK. V osnovnih izhodiščih so si bile ocene enotne, da je dosedanja praksa novega načina delovanja potrdila, v temelju začrtana in postavljena izhodišča procesa reorganizacije ZK. Zato je odveč postavljati dileme in odpirati razprave o potrebnosti ali nepotrebnosti, o uspešnosti ali neuspešnosti procesa preobrazbe ZK.
Članstvo ZK je postavljeno v središče družbenih dogajanj, tokov, gibanj, odnosov in se spopada z njimi ter jih usmerja. Uspešnost idejnega usmerjanja in razreševanja družbenih problemov pa je seveda odvisna od stopnje zavzetosti članstva v političnem procesu. Po stopnji zavzetosti, pripravljenosti in uspešnosti vplivanja in usmerjanja šele lahko ocenjujemo, kako globoko je prodrla v zavest članstva idejno politična usmerjevalna vloga. Ta proces je odprl nove možnosti uveljavljanja in res-
nične prisotnosti vsakega člana Zveze v političnem dogajanju z uporabo raznovrstnih metod dela in oblik organiziranja.
Mislim, da v sedanji fazi ne bi smeli postati samozadovoljni z uspehi, ki smo jih dosegli z novim načinom dela. Nasprotno, to nam mora biti vspodbuda, da kritično presodimo in ocenimo, katere metode in oblike so se doslej pokazale uspešne, zato jih moramo še izpopolnjevati in intenzivneje razvijati. Prav tako kritično, odprto in jasno pa moramo spregovoriti o tistih metodah in oblikah, ki se v dosedanjem procesu preobrazbe še niso dovol j uveljavile.
Verjetno izražam mnenje večine delegatov, ko trdim, da so občinske konference, kot najvišji vodstveni organi občinskih organizacij ZK mnogo prispevale, k notranji demokratizaciji odnosov v ZK. Ta organ oblikuje idejno politična izhodišča za delo komunistov preko borbe mnenj, vskla-jevanja različnih interesov, pogledov, hotenj in želja. Ravno zaradi vodstvene politične
Problemi idejnosti pouka s posebnim poudarkom na strokovnem izobraževanju

učiteljstva
JOŽE MELANŠEK, DELEGAT OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE, JE NA VI. KONGRESU ZKS SODELOVAL V KOMISIJI ZA IDEJNA VPRAŠANJA KULTURE, PROSVE-TE IN ZNANOSTI. POVZEMAMO DEL NJEGOVE RAZPRAVE.
Izhajajoč iz ugotovitev poročila CK ZKS in političnega sekretarja tovariša Popita in premalo jasno formuliranih stališč v predlogu resolucije VI. kongresa, je načel tudi vprašanje OBVEZNEGA STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA UČITELJSTVA, ki je z zakonom obvezna. Izhajal je iz stališč, ki jih je junijski kongres ZMS v Velenju postavil glede vzgoje in izobraževanja in poudaril, da je že skrajni čas, da preidemo od BESED (resolucij, sklepov, deklaracij...) k DEJANJEM (konkretnemu delu), ki naj kontinuirano povezuje pozitivne izkušnje iz preteklosti in jih naj obogati z novimi, svežimi, jasnimi spoznanji, z željo in hotenji vsega delovnega ljudstva Slovenije po izboljšanju stanja. Ni dovolj v ZK samo kazati težnje po izboljšanju, temveč je toliko bolj nujno vse to uresničevati v vsakodnevnem življenju. Zato je dal pomemben poudarek prav vzgojnim problemom, vzgoji v celoti. Nakazal je pomembno stališče, ki je bilo tudi v poročilu te komisije zajeto, da vzgoja ni samo v šoli, temveč v vsej družbi, v vsem našem življenju in da smo vzgojitelji vsi skupaj. Kajti šola ni izolirana od vplivov od zunaj in če ne bo tu skupnih prizadevanj: šole ln družbe, bomo zašli na dvojna pota: da šola uči in vzga ja eno, življen je pa s svojimi izkušn jami in vsakodnevnimi argumenti drugo! Vse to pa zmanjšuje vzgojo učinkovitost enih in drugih. In prav s tega stališča je tovariš Melanšek postavil vprašanje obveznega strokovnega izpopolnjevanja na tako važno mesto. Zakaj ? Strokovno pedagoško razgledan učitelj, obogaten z znanstvenimi pogledi na svet in življenje, primerno ob tem tudi družbeno-politično razgledan, bo lažje in bolje lahko ocenjeval situacijo v kraju, občini, če hočemo tudi v republiki in zvezi. Zato se je zavzel za enotno politiko v strokovnem izobraževanju, na nivoju republike, ki naj bo načrtna in metodološko izdelana, kajti ob sedanjem stanju izrednega študija nastajajo nemogoče stvari!
Npr.: učitelji iz naše občine se morajo voziti na predavanja v Ljubljano, izpite opravljajo v Ljubljani ipd. Postavil je vprašanje, zakaj ne bi tega študija, predvsem pa onega, ki bo postal obvezna oblika, bolj približali kolektivom. V tem je videl tudi rešitev po racionalizaciji v šolstvu, predvsem pa končni rezultat: kvalitetnejše, bolj umirjeno in proučeno delo na naših šolah. Postavil je vprašanja:
— Ali so za vse to odgovorni samo učitelji? Ali ni to širši družbeni pomen, ali ni to naša nacionalna slovenska zadeva? In ali ne trpi ob vsem tem naš jutrišnji delavec, proizvajalec, ustvar jalec in samoupravi j avec — učenec?
Omenil je tudi stališče: da bo učitelj, ki bo obogaten s takimi novimi spoznanji, ki naj bi jih dalo obvezno strokovno izpopolnjevanje, lažje učil na znanstveni osnovi: kaj je pozitivizem v šolstvu, kaj znanstvena rešitev, kaj idejnost in kaj ideološka vzgoja. Želel je, da mora idejnost pouka najti tudi svojo praktično komponento, da preidemo v šolstvu od ugotovljenega trenutnega stanja k napredku, k rešitvam, ki naj bodo vsa j malo trajnejše in izdelane ter proučene, da vse premalo upoštevamo znanstvena dognanja na vseh nivojih v naši prosveti. Zato se je ob zaključku zavzel za dopolnitev resolucije, ki naj bolj konkretno vključuje strokovno izpopolnjevanje prosvetnega kadra na vseh nivojih, od najmanjše šole do republiških organov. In da smo za tak način dela odgovorni vsak na svojem delovnem mestu, v svoji družbeni sredini v kateri živimo in končno, da smo komunisti v teh sredinah odgovorni za pospešeno razvijanje samoupravljanja, ki pa naj od poenostavljenih rešitev preide k bolj izdelanim in ■ na racionalni osnovi pripravljenimi programi h končni uveljavitvi svojega osnovnega namena.
funkcije, ki jo v občinskih organizacijah opravlja ta organ, ne bi smeli dopustiti, da bi konferenco obremenjevali z drobnimi, nebistvenimi vprašanji in problemi in od nje zahtevali stališča, ki bi jih brez večje škode lahko sprejemali drugi organi Zveze.
Tudi komiteji občinskih konferenc, kot politično izvršilni organi, organizatorji in vsklajevalci dela organizacij in članstva, so se v novi funkciji pokazali uspešni. K temu je precej prispevala večja mobilnost in notranja delitev dela ter odgovornost.
Nasproti navedenim pozitivnim trendom dosedanjega procesa preobrazbe, se nam kažejo tudi negativni. Slednji se pojavljajo v delu komisij, občasnih aktivov, sklicevanju posvetovanj po posameznih področij, interesih in dejavnostih, v katerih dela članstvo Zveze.
Komisije občinskih konferenc so bile postavljene, da bi predvsem spremljale, proučevale in kvalificirano pristopale k obravnavi problemov in vprašanj s svojega področja dela. Mislim, da se z uspešnim delom komisij lahko pohvalimo le v redkih občinskih organizacijah. Takemu stanju sta v glavnem prispevala dva momenta:
—	kadrovska sestava organizacijskih in funkcionalnih jeder komisij v občinskih organizacijah in
—	nezadostna vertikalna povezanost komisij s posameznih področij. Vertikalne komunikacije med podobnimi komisijami CK in občinskih konferenc skorajda ni bilo, aH pa je bila zelo šibka.
Izkušnje kažejo, da je aktivnost komisij in njihova vsebinska orientacija dela _ v glavnem odvisna od funkcionalnih jeder, zato si bomo morali posebej prizadevati, da bodo jedra komisij sestavljena iz ljudi, ki se bodo lahko v glavnem posvečali tej nalogi in bodo do zaupane dolžnosti imeli ustrezno nagnjenje.
Kakor pri delu komisij občinske konference, opažamo zaostajanje tudi pri funkcioniranju nekaterih drugih metod in oblik dela, ki naj bi prevrednotile star način dela. Zaradi nerazvitosti prej naštetih občasnih metod in oblik, je nastala v aktivnosti ZK določena vrzel. Takšno stanje. ko so prenehale delovati stare oblike, nove pa še niso zaživele, poizkušajo izkoriščati posamezniki, ki so na proces preobrazbe že v samem začetku gledali skeptično in ga še danes ne doumejo. Takšne razmere, ko v nekaterih organizacijah nc de-iajo ne po starem in ne po novem, pogojujejo težnje po vprašanju na star način dela. Na ta način prihajamo v konflikt s preobrazbo postavljenim temeljnim izhodiščem našega delovanja, da moramo biti prisotni s svojimi stališči povsod tam, kjer se snujejo in oblikujejo družbeni dogovori in kjer lahko z našim aktivnim, javnim in naprednim mnenjem ter stališčem prispevamo k sprejemanju najboljših rešitev.
Pomanjkljivost delovanja občasnih metod in oblik dela je posebej opazna v številčnejših organizacijah ZK, v delovnih in teritorialnih organizacijah Zveze. Zaradi številčnosti in razpršenosti članstva po teritoriju in delovnih enotah je v teh organizacijah ZK zelo težko pritegniti večje število članstva k oblikovanju politike. Mislim, da bi morati razmisliti, če ne bi kazalo formirati organizacijskega jedra, podobno kot so jedra komisij pri občinskih konferencah, tudi pri vodstvenih organih v delovnih in teritorialnih organizacijah ZK. S tem bi izpeljali notranjo delitev dela vodstvenih organov teh organizacij in povečali njihovo odgovornost. Organizacijska jedra bi morali biti stalni organi, ki bi imeli nalogo razvijali občasne metode in oblike dogovarjanja in oblikovanja idejnih izhodišč za delo članstva in posameznih področij, interesov ter aktivnosti. Morda bi bila ta metoda uspešna v prehodnem obdobju, dokler vodstva organizacij ZK ne prevzamejo te naloge in dokler novi sistem dela ne bo v celi strukturi začel delovati.
Idejno-politično vplivanje na politični proces zahteva med drugim tudi dobro razvit sistem komuniciranja in informiranja. To je predpogoj, da lahko sodeluje v procesu in ustvarjanja idej in oblikovanju idejno-politič-nih Izhodišč ter stališč čimvečje število članstva Zveze.
Danes imamo že močno in dobro razvito mrežo sredstev množičnega obveščanja. Ob tem pa se postavljajo vprašanja in odpirajo dileme: ka-
ko se ti mediji vključujejo v sodobnejši način dela ZK, kako je določena informacija posredovana, si lahko članstvo na njeni osnovi oblikuje stališče do nekega problema, ali je dovolj jasna in celovita!? Na drugi strani pa, kako informacija učinkuje na članstvo, kako jo sprejema, doume in nanjo reagira, ali jo smatra za svojo, ali jo uporablja kot izhodišče za oblikovanje stališča do nekega problema, vprašanja in odnosov.
Pomanjkljivost, ki je nakazana v naštetih dilemah se izraža v tem, da pri članstvu še ni dovolj razvita potreba, da bi se seznanjalo z aktualnimi problemi in vprašanji preko sredstev za množično obveščanje in da bi smatrali posredovane informacije vendarle za svoje. Prav tako pa množični mediji obveščanja še niso zadosti integrirani v sodobne metode delovanja Zveze, zato posredovane informacije pogostokrat niso dovolj celovite in jasne.
Sodobne metode delovanja ZK in njenega vplivanja na politične procese zahtevajo tudi racionalizacijo našega dela, ki bi se moral izražati v tem, da bodo organizacije obliko-
JOŽE ALJAŽ:
vale le temeljna idejno-politična izhodišča in stališča na osnovi vsklaje-vanja različnih interesov, mnenj in pogledov. Pogoje za tak način dela pa lahko ustvarjamo z oblikovanim sistemom komuniciranja in informiranja, v katerem bosta medij obveščanja in subjekt, ki mu je informacija namenjena, v aktivnejšem medsebojnem odnosu.
Poseben problem predstavlja danes komuniciranje med vodstvi in članstvom v delovnih in teritorialnih organizacijah ZK. Le-te navadno združujejo precejšnje število komunistov, tako po področjih dejavnosti, kakor po interesih. Stališča, ki jih oblikujejo konference teh organizacij do posameznih problemov in vprašanj, le s težavo, ali pa sploh ne najdejo poti do večine članstva. Osebni kontakti niso dovolj učinkoviti, ker lahko pripeljejo do izkrivljanja stališča, informacija poteka počasi in s tem izgublja na aktualnosti. Težavo pri osebnem prenosu stališča ali informacije predstavlja tudi razpršenost članstva po teritoriju ali deloviščih ter slabo medsebojno poznavanje. Zaradi šibkega glavnega toka informacije tudi ni dovolj učinkovitega
povratnega loka. Izgubljanje kontrole nad prvotnim tokom, torej nad mnenjem članstva o stališčih vodstev, lahko privede do vse večjega odmikanja vodstev od članstva in do birokratizacije vodstev. Takšen odnos, ko članstvo ne ve, kaj delajo vodstva in obratno, bi bil v globokem nasprotju s temeljnimi izhodišči procesa preobrazbe ZK.
Mislim, da bomo morali problematiki učinkovitega informiranja in notranjega komuniciranja v organizacijah posvetiti več skrbi kot doslej. Ne bo odveč, če bomo pritegnili k sodelovanju ustrezne znanstvene institucije, ki bodo k problemu strokovno pristopile in izdelale sistem, katerega bi lahko vgradili v strukturo metod in oblik »reformnega« delovanja organizacij in članstva ZK.
S tem razmišljanjem sem poizkušal opozoriti tako na pozitivne, kakor na negativne trende in pojave, ki se kažejo v dosedanjem procesu preobrazbe. Objektiven in kritičen odnos do lastnega dela nam je vedno omogočal, da smo še hitreje in uspešneje iskali ter razvijali vedno nove in boljše rešitve, tako v lastnem delu. kakor v družbenih odnosih.
Premogarstva ni prehitel čas
Kot delegat organizacije Zveze komunistov iz velenjskega rudnika že-j tim diskutirati o energetiki in posebej o premogovništvu. Znano vam je. da gre za panogo, ki so jo v zatl njih letih pretresali mnogi problemi ki so jih rudarski kolektivi le s težavo reševali. Po vsem tem pa so se v našem gospodarskem življenju pojavljala mnenja, da gre za panogo, ki jo je čas prehitel, ki obstaja le še iz razlogov sociale in ki zaradi svojega obstoja zagovarja gospodarske ideje avtarkičnosti. Morda so k takemu gledanju pripomogli tudi včasih preveč improvizirani in ne vedno najbolj ekonomski ukrepi, s katerimi se je skušalo rešili že preveč nakopičene probleme premogovništva.
Dovolite mi, da uvudoma navedem nekaj dejstev, ki prikazujejo to dejavnost v raznih državah sveta, da bi tako morda lažje razumeli, od kod vzroki izredno zaostrenih problemov v premogovništvu pri nas.
Energetske potrebe so v svetu še leta 1964 pokrivali s premogom v višini 45,8%, od tega v Evropi 61.3 •/.. Pri tem strukturni pokazatelji kažejo, da pada delež premogov, narašča pa v strukturi poraba nafte in plina. Kljub temu pa količinski pokazatelji proizvodnje premoga še vedno naraščajo. Tako je bila v letu 1967 proizvodnja premoga v ZDA dosežena v višini 550 milijonov ton, kar pomeni povečanje za 3,0 "ii v primerjavi s preteklim letom. To je bilo že šesto leto konstantnega povečevanja proizvodnje premoga v ZDA. Na osnovi podatkov, iznešenih v referatih na IV. in V. internacionalnem kongresu rudarstva v Londonu in Moskvi se predvideva v nekaterih socialističnih državah naslednje povečevanje proizvodnje premoga: v 1980 proti letu 1964 ln sicer: v SZ za 267 %, v Poljski za 400'/., CSSR za 75 % itd. Količinsko zmanjševanje proizvodnje premoga je prisotno le v zahodnoevropskih državah: v Nemčiji, Belgiji, I-ranciji, Italiji in Nizozemski, tako da se je v 12 letih, tj. od leta 1955 do leta 1967 zmanjšala količina proizvedenega premoga za 9,65 %.
Cena ameriškega črnega premoga fco evropska pristanišča znaša 20 din za Gcal, cena pri naših premogih pa je:
za črni premog	22,40 din
za rjavi premog	20,80 din
za lignit	18,00 din
za nafto pa	19,00 din
cena velenjskega
premoga	17,50 din
Primerjava razmerij med obstoječimi cenami za premog in nafto pri nas je torej ugodnejša za premoge, ker pa je izkoristek nafte boljši, gre iz tega naslova prednost nafti.
Kljub temu, da velik del nafte uvažamo in plačujemo s težkimi devizami, smo prodajali nafto in njene derivate po znatno nižjih cenah, kot naši bogatejši sosedje. To pa je seveda ustvarjalo konkurenco domačim trdim gorivom, ki so zaradi tega izredno hitro izgubljala tržišče.
Jugoslovanski premogovniki so v 20 letnem povojnem razdobju stalno povečevali svojo proizvodnjo in pri tem niso mogli zadovoljevati potreb domačega tržišča. Leta 1965 je bila dosežena največja proizvodnja okoli 30 milijonov ton. Medtem, ko je bilo z ukrepi gospodarske reforme predvideno uravnavanje pogojev gospodarjenja s pogoji gospodarjenja v razvitejših državah sveta, pa je zaradi konkretnih ukrepov carinske in davčne politike prišlo do dispropor-cev v cenah med premogi in tekočimi gorivi, ki so podpirali izredno hitro prehajanje potrošnikov od uporabe trdih goriv na uporabo tekočih goriv.
Tako je proizvodnja oz. poraba premoga padla v letu 1967 na 26,5 mitij. ton ali za skoraj 12 % v primerjavi z letom 1965. V letošnjih 10 mesecih pa je proizvedeno 21,9 millj. ton, kar pomeni, da bomo dosegli še nadalj. nje znižanje proizvtodnje premogi. Vzporedno s tem se je seveda zmanjševala tudi zaposlenost.
Dovolite mi, da vas spomnim na podatek, ki sem ga navedel malo prej — da je v Zahodni Evropi, na katero se pri gledanju na premog tako radi sklicujemo, padla količinska proizvodnja premoga v 12 letih za manj kot 10 %, pri nas pa v 2 letih kar za 12 •/«. Vse posledice takšnega
f
naglega prehoda so nosili rudarski kolektivi sami.
Po projekciji Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje o dolgoročnem razvoju energetike od leta 1965 do 1. 1985 se predvidevajo sledeče strukturne spremembe v energetiki pri nas:
Delež premoga naj bi se zmanjšal od 71 »/« v letu 1965, na 30,5 % v letu 1985, delež nafte pa povečal od 21,4% na 50 4"/» oz. plina od 2,1 na 11,5 *1:M. Delež hidroenergije bi ostal približno isti, predvideva pa se tudi vključitev nuklearne energije z 1,8 %, pri čemer ne moremo mimo pripombe, da znaša v ZDA delež nuklearne energije danes še vedno manj kot 1 %. Razumljivo in popolnoma normalno se nam zdi, da skušamo pridobivati cenejše vire energije za potrebe industrije in široke potrošnje. Zato je tudi strukturni porast v uporabi nafte in plina načelno upravičen. Vendar pa, če moramo ta cenejši vir energije uvažati, pri tem pa nam vedno močno primanjkuje deviznih sredstev, se vendar moramo vprašati, ali smo pri tem planiranju v zadostni meri upoštevali vse pomembne gospodarske faktorje. Po omenjeni projekciji se predvideva potreba za nafto v višini 28,6 milij. ton, medtem, ko jo bomo pridobili doma okrog 7 milijonov ton, bi morali ostanek uvoziti. Uvoziti pa je potrebno tudi nekaj koksa in nekaj premogov za potrebe naše železarske industrije.
Ves uvoz te energije bi v letu 1985 zahteval 493 milijard starih dinarjev, kar bi bilo napram letu 1965 kar sedemkratno povečanje. Gotovo smo si vsi enotni, da imamo že danes, ko pretežno večino energetskih potreb pokrivamo iz domačih energetskih izvorov, dovolj velik problem pri uravnavanju plačilne bilance z inozemstvom. Drug prav tako pomemben gospodarski faktor je narodni dohodek in zaposlenost. Premogovništvo je ustvarilo v letu 1965 skoraj 100 milijard starih dinarjev narodnega dohodka, in pri tem je bilo zaposlenih 81.104 delavcev.
Čeprav bi bil uvoženi substitut energije sam na sebi cenejši, bi lahko pomenil za nacionalno ekonomiko znatno škodo, če narodnega dohodka ne bi nadomestili z novim in če prej navedenih zaposlenih delavcev nc bi mogli zaposliti drugod. Tu ne gre za neko socialno rezoniranje, ampak za navajanje ekonomskih dejstev. Prav tako mislim, da moramo zlasti v energetiki vendarle upoštevati tudi strateške faktorje. Naslonitev na nacionalno energetske vire pomeni garancijo, da bo dotmača industrija lahko delala ne glede na mednarodne dogodke. Pravilnost in nujnost takšnega gledanja še zlasti potrjujejo novejši politični dogodki po svetu, celo med socialističnimi državami. Naslonitev na uvoz pa naj bi predstavljala nujno potrebno dopolnilo. Pri tem, ko to navajam, pa ne gre za kakršnokoli zapiranje v lokalne ali nacionalne meje ali za zagovarjanje gospodarske avtarkije. Hočemo le poudariti, da je poudarjanje le enega gospodarskega faktorja — cene — brez upoštevanja tudi drugih gospodarskih faktorjev lahko z narodno-gospodar-skega stališča zelo škodljivo in slej ko prej škoduje tudi tistim, ki imajo morda trenutno od tega kakšno korist.
Pri vsem tem pa želim istočasno ponoviti stališče našega rudnika v Ve-ienju, mislim pa, da ta ne odstopa bistveno od stališč drugih premogovnikov, in sicer, da ne želimo za vsako ceno izsiljevati naše dejavnosti in na vsak način biti rudarji. V našem gospodarstvu želimo biti prisotni le toliko, kolikor smo potrebni. Toda, koliko smo potrebni, oz. koliko je to v korist našega narodnega gospodarstva, pa hočemo jasno in dolgoročno vedeli, da lahko na takšni osnovi gradimo svoje perspektive. In kolikor ne bomo več potrebni, pričakujemo najmanj to, da nam bodo gospodarske koristi iz cenejših energetskih virov zagotovile vsaj nova delovna mesta.
Prav tako zelo odločno odklanjamo tehnokratske pristope k razreševanju perspektivnih potreb po premogu. Treba je namreč vedeti, da je premogovništvo ob cenah, ki jih je sposobno doseči, stisnjeno tako daleč,
da more le še ob p o p o 1 n e m izkoriščanju obstoječiii proizvodnih kapacitet zagotavljati sredstva za osebne dohodke in komaj še tudi za enostavno reprodukcijo. Nikakor ne moremo istočasno govoriti o zmanjševanju proizvodnih kapacitet v perspektivnih rudnikih in o potrebni modernizaciji ln iskanju uspešnejših in produktivnejših odkopnih metod, ki bi premogovnikom omogočile ugodnejši nastop na trgu. Zlasti je — in se bo zaostroval problem lignitov. Njihovo prevažanje na daljave je vse manj upravičeno in tudi vse manj mogoče. Zalo se zavzemamo za porabo teh premogov na licu mesta proizvodnje.
še zlasti zato, ker vidimo svojo perspektivo le v predelavi premoga na licu mesta — predvsem v električno energijo, smo tudi zelo zainteresirani ob gibanjih za integracijo elektrogospodarstva v Sloveniji. Zato imamo o tej integraciji tudi svoja stališča. Mnenja smo, da je stalna poslovna povezanost bodočega skupnega elektroenergetskega podjetja s premogovniki nujna in neobhodna. Za termoelektrarne, ki bodo sestavni del tega skupnega podjetja, je pridobivanje premoga le vmesna faza v tehnološkem procesu pridobivanja električne energije. Za premogovnike, ki so locirani neposredno ob teh elektrarnah in katerim postajajo termoelektrarne poglavitni in v perspektivi ekonomsko najbolj pomemben potrošnik, pa je ta od jeni glavna perspektiva njihovega obstoja in razvoja. Takšna tehnološka in ekonomska povezanost bi se morala odražati zlasti v skupnem načrtovanju proizvodnih količin premoga z zagotovljenim dolgoročnim odjemom, v skupni skrbi za čim bolj racionalno izkoriščanje premoga, ki naj zagotovi termoelektrarnam premog po najnižji možni ceni, s tem pa tudi čim nižjo ceno električne energije, v skupnih naporih in vlaganjih v modernizacijo rudnikov in njihov perspektivni razvoj in ne nazadnje v skupni skrbi za ustrezen standard zaposlenih rudarjev v skladu z njihovimi gospodarskimi uspelii pa tudi s težavnostjo • in nevarnostjo rudarskega dela.
Ob zaključku bi želel le še poudariti: mi rudarji ne želimo bili nobeno socialno breme, ampak poln in enakopravni gospodarski partner v gibanjih naše gospodarske reforme. Vendar ne moremo mimo ugotovitve, da našemu gospodarstvu manjka jasna perspektiva, kako se bo razvijala njegova energetika. To pa je stvar, ki se da in ki se mora čim prej rešiti.
Komunisti v rudniku in občini so o tej problematiki večkrat razpravljali, o tem zavzemali stališča in si prizadevali s temi stališči tudi seznaniti ustrezne organe v republiki in zvezi.
S svojim prispevkom na tem forumu želim sprožiti diskusijo o tej problematiki, ki naj bi pripeljala do odločilnih stališč, ki bi bila obvezna pri delu v vsakodnevni praksi komunistov, ne glede na to, kje so in kakšen položaj zasedajo oziroma ne glede na lo, kje se za realizacijo sprejetih stališč lahko zavzemajo. To pa je edino lahko porok za to, da se bodo obstoječi problemi z vso resnostjo in odgovornostjo reševali. S tem prispevkom želimo dati svoj doprinos pri oblikovanju idejno-političnih izhodišč za perspektivni družbeno-eko-liomski razvoj Slovenije.
obvestilo
Obveščamo vse člane krajevne organizacije ZB NOV Velenje, člane ZROP, da se udeležijo redne letne konference krajevne organizacije ZB NOV Velenje, ki bo dne 28. 12. 1968 ob 16. uri v dvorani občinske skupščine.
Stran 4
ŠALEŠKI RUDAH
20. december 1968
SINDIKATI POLAGAJO OBRAČUNE
V velenjski občini so v tem mesecu že začeli z delom občni zbori sindikalnih podružnic, ki bodo končani do konca januarja prihodnjega leta. Občni zbori bodo brez dvoma tehten prispevek k boljšemu delu sindikata in večjim rezultatom gospodarskih in drugih delovnih organizacij. V razpravah bodo člani sindikatov načeli mnoga vprašanja, saj je veliko področij, ki zanimajo delovne kolektive. Moramo reči, da so se letos v naši občini še posebno temeljito pripravili na občne zbore. O teh pripravah in še nekaterih drugih bistvenih stvareh je predsednik občinskega sindikalnega sveta TEODOR JELEN, dipl. pravnik, povedal naslednje:
»Od zadnjega občnega zbo-
ra občinskega sindikalnega sveta, ki je bil novembra 1967. leta, smo se zelo trudili, da bi organizacijsko in vsebinsko zbližali organe, od osnovnih organizacij sindikata do našega občinskega plenuma. Sorazmerno pogosti osebni kontakti sindikalnih funkcionarjev so sicer na vseh nivojih delo in vsebino izboljšali, vendar imamo vodstva osnovnih organizacij in tudi občinskih organov, ki še vedno ne delajo v redu in so pri svoji slabi aktivnosti predvsem zaprti sami vase. Kritično gledano je takšno stanje povsod tam, k jer so slaba vodstva v izvršnih odborih. Čeprav večkrat poskušajo obravnavati pomembna vprašanja, ostane to obravnavanje ponavadi za zaprtimi vrati in gre mimo neposredne prizadetosti članstva, tako tudi mimo vednosti višjih sindikalnih organov v občini. Ponavadi samo registrirajo pojave, čakajo na rešitve upravnih vodstev in drugih strokovnih služb v delovni organizaciji, ali pa probleme povsem prepustijo samoupravnim organom.«
— Potemtakem gre v povedanih primerih za sindikalne organizacije, ki so kljub navidezni aktivnosti posameznih funkcionarjev dejansko brez prave vsebine dela?
»Da. To so sindikalne organizacije, ki se pred svojim članstvom pojavijo samo takrat ko pobirajo članarino, pripravljajo letovanja, kupujejo ozimnico itd., ali v najboljšem primeru obveščajo še članstvo o uvedenih ukrepih, ki so jih v kolektivu sprejeli ža bol jše gospodarjenje in poslovali je.«
—	Kaj izhaja po vašem mnenju iz tega, kar ste poprej obrazložili?
»To je enostavna odtrganost vodstva od članstva, ki omogoča pogostokrat najrazličnejše nazadnjaške vplive in povzroča težave vsemu političnemu in zares progresivnemu hotenju, ki se mimo takšnih vodstev izoblikuje med člani.«
—	Govorili ste o vse pogostejših osebnih kontaktih med občinskimi organi in izvršnimi odbori sindikalnih podružnic. So ti stiki že izboljšali stanje?
»Naši osebni kontakti so vsaj malo okrepili vezi med osnovnimi organizacijami sindikatov in organi občinskega sindikalnega sveta. Iniciativa za to pa v glavnem pride od občinskih organov, namesto, da bi bilo obratno. Zato je naše predsedstvo v predpripravah na občne zbore sklenilo,
da je sedaj skrajni čas, da z organizirano akcijo izboljšamo vsebinsko deio osnovnih sindikalnih organizacij in s pomočjo ostalih družbeno-političnih in samoupravnih dejavnikov izberemo v izvršne odbore res sposobne ljudi. Lahko rečem, da smo do sedaj že dosegli na tem področju ugodne rezultate.«
Že kratek razgovor s predsednikom občinskega sindikalnega sveta o glavni pomanjkljivosti pri delu določenega dela osnovnih organizacij je odkril, da bodo morali člani sindikatov na občnih zborih res vsebinsko opredeliti njihovo delo. Obračuni sindikatov naj ne bodo zgolj poročanja o manj -ali bolj uspešno opravljenem delu v preteklem obdobju, ampak bodo morali avtoritativno sprejeti v svoje programe vsa tista vprašanja, ki bodo utrdila delovanje in organiziranost sindikalne organizacije v kolektivu. Če bodo stališča in zahteve delovnih ljudi kolektivno programirana, v vodstvo sindikalnih podružnic pa izvoljeni politično in samoupravno razgledani ljudje, potem se sindikati v velenjski občini ne bodo več v tolikšni meri srečevali s težavami, ki izvirajo iz slabega delovanja.


TEODOR JELEN, predsednik občinskega sindikalnega sveta
Uspela dramska prireditev v Šoštanju
Po dolgem presledku so nas domači amaterji dramskega odseka DPD Svobode Šoštanj, v nedeljo, dne 8. decembra, popoldne veselo presenetili na odrskih deskah z dramo Frana Šaleškega Finžgarja »Veriga«. Ta poljudna ljudska igra je bila napisana leta 1914, motive za njo pa je zajel pisatelj Finžgar, ko je služboval na fa-ri kot župnik v Sori. ^ .
Igro je režiral Tone Rep, ki se je v svoji uvodni besedi
spomnil tudi 50-letnice smrti Ivana Cankarja.
Izredno posrečena razdelitev posameznih vlog je dala poudarek vsesplošnemu prizadevanju in velikemu trudu, ki so ga posamezni igralci vložili v svoja dobra izvajanja ter svoje vloge tudi odigrali z vso popolnostjo in v splošno zadovoljstvo publike, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička. Igralci so za svoja izvajanja želi vso priznanje.
Pionirji smo praznovali
Kot vsako leto, smo tudi letos praznovali na naši šoli 29. november — praznik republike.
Najprej smo imeli v telovadnici proslavo za vse učence; nato je bila proslava še v kulturnem domu, kjer je bil istočasno sprejem naših najmlajših v pionirsko organizacijo.
Vabljeni so bili predstavniki razredov, tovariši učitelji, tovariš ravnatelj, starši in predstavniki družbenih organizacij.
Program je bil pester. Nepozabna je bila zborna recitacija, kjer so sodelovali učenci od 5. do 8. razredov. Tudi dva pevska zbora sta zapela nekaj lepih pesmi. Seveda ne smemo pozabiti na posamezne re-citalorje, ki so se zelo potrudili. Nekaj posebnega je bil nastop folklorne in telovadne skupine učencev.
Najbolj srečni so bili cicibani. Kako so jim sijale oči, ko so z velikim zanosom ponavljali pionirsko zaobljubo. Ko so jim starejši pionirji vezali rutice in dajali na glavo čepice, pa so bili že pravi pionirji naše lepe domovine.
Pozdravila sta jih tovariš ravnatelj Vlado Zakošek in tovarišica Ambrožičeva, sekretarka društva prijateljev mla-
Občinsko pionirsko posvetovanje
Posvetovanja, ki je bilo prejšnji teden v Velenju, se je udeležilo 40 članov pionirskih odrednih odborov na osnovnih šolah.
Ob koncu prireditve je predsednik DPD Svobode Maks Podlesnik izrekel v imenu Svobode in občinstva prizadevni igralski družini pod vodstvom agilnega režiserja Toneta Repa javno priznanje in zahvalo ter izročil šopke cvetja najprizadevnejšim igralcem. Na splošno željo občinstva bo igra ponovljena 22. decembra ob 15. uri v Domu Svobode Šoštanj.
S. F.
dine. Njune besede bodo osta-	Najbolj ponosni so bili naj-
le novim pionirjem nepozab-	mlajši pionirji, saj je bil to
ne, sai so bile tako iskrene,	, JT
tople in vzpodbujajoče za na-	n|inov dan"
daljnjo življenjsko pot...	T . R .
Ko smo odhajali iz dvorane,	lvlca KO,c'
smo se vsi prijetno počutili.	2. osnovna šola Velen je
Kot gostje so se posvetovanja udeležili predsednik občinske skupščine ing. Peter Kra-pež, politični sekretar občinskega komiteja ZKS Kristian Hrastel, predsednik občinskega združenja zveze borcev NOV Ivan Malenšek, predsednik občinskega sindikalnega sveta Teodor Jelen in sekretar Franc Mažgon, sekretar občinske konference SZDL Jože Veber, sekretar občinskega komiteja ZMS Štefan Dolejši, tajnik temeljne izobraževalne skupnosti Stane Zula, pedagoški sve-J tovalec Rudi Kobolt ter ravnatelji vseh petih centralnih šol v občini.
V začetku posvetovanja so se pionirji poklonili spominu na največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je umrl pred 50. leti.
Uvodoma je pionirjem spregovorila o delu odredov in razrednih skupnostih predsednica občinske komisije za delo s pionirji Elfrida Ambrožičeva. Poudarila je potrebo po večji aktivnosti razrednih skupnosti ter načrtnem vključevanju interesnih krožkov v delo odreda in posebej v programe pionirskih iger.
Pionirji so na posvetovanju sprejeli zadolžitev, da bodo izdelali predloge za celodnevni program ob zboru pionirjev iz občin, kjer se je leta 1944 pomikala ter borila XIV. divizija. Nadalje bodo v odredih pripravili osnutek programa za pohod pionirjev iz naše občine od Dobrne do Smrekov-ca; na posvetovanju pa so se pogovorili tudi o javni oddaji pionirjev v kulturnem domu na temo pohod XIV. divizije na Štajersko, ki jo bo spremljal kulturni program.
Drugo leto, ko bo v Velenju vseslovenski zbor ob 25-letnici pohoda slavne štirinajste na Štajersko, se bodo tudi pionirji vključili v praznovanje z že omenjenimi akcijami. V tem okviru bodo pripravili v februarju VEČER KAJUHOVE POEZIJE in se tako oddolžili spominu na rojaka, pesnika in borca Karla Destovnika-Kajuha.
Jugoslovanske pionirske igre, ki nosijo letos naslov »Ljubimo svojo domovino in bratske narode« bodo tudi naše pionirje tesneje povezale s pionirskimi odredi v sosednjih republikah. Na posvetovanju so se pionirji dogovorili za obliko sodelovanja s katerim bodo drug drugemu nudili možnost spoznavanja življenja pionirjev v odredu, zgodovino domačega kraja, razvoj domačega kraja po NOV, povezali pa bodo v teh igrah tudi odrasle ljudi ter tako po svojih močeh pripomogli k utrjevanju ljubezni med našimi narodi in njihovi enotnosti.
V poročilih, ki so jih pionirji kar prosto podajali, je bilo razvidno, da načrtujejo v odredih mnoge in raznolike naloge in da so vse obveznosti za prvo tromesečje že izvedli, ponekod pa celo presegli. Velika aktivnost pionirjev je rezultat vedno večjega razumevanja in sodelovanja vseh prosvetnih delavcev na šolali in vedno večje podpore družbeno-političnih organizacij, staršev in gospodarskih organizacij v naši občini. Vsega dela, ki so ga pionirji uspešno opravili ne moremo napisati. Za vse skupaj velja ugotovitev, da so bili prav vsi pri programiranju dela zelo domiselni in samoiniciativni in so tako sprejeli nekatere naloge, ki izstopajo iz dosedanjega običajnega dela pionirjev. To dejstvo je zelo razveseljivo.
Pionirji so na posvetovanju izrazili željo, da bi jiim pri delu, predvsem v interesnih dejavnostih, pomagalo vedno več staršev in drugih delavcev, kajti zanimanje za razne dejavnosti je ponekod tako veliko, da vsega dela
njihovi učitelji in profesorji nikako ne zmorejo več sami opraviti. Mnog! si obetajo od pionirskih starešinski! svetov, ki so sedaj ustanovljeni pr skoraj vseh pionirskih odredih. Omc nili so tudi težave s prostori, ki jil predvsem v Velenju primanjkuje ii morajo pionirji zaradi tega svoje deli v organizaciji opravljati mnogokrat ' neprimernem času. Pionirji so v svo jih poročilih omenili tudi finančni težave, ki jim včasih celo preprečijo da bi izvedli vse željene naloge.
Vsi navzoči so na posvetovanju do živeli ganljiv trenutek, ko je pionil II. osnovne šole Šoštanj predlaga enominutni molk za padle pionirji med NOB, zatem pa še, da bi dele gacija pionirjev s posvetovanja odne sla šopek rdečih, nageljnov k sporne ni'ku v staro Velenje, kjer so bili let; 1945 ustreljeni talci.
Pionirjem v naši občini in vodstvi organizacije v odredih lahko same zaželimo, da bi. vse svoje številne na loge v letu 1969 uspešno izvedli ol čimvečji podpori vse družbe, ki ji jf še kako mar boljša vzgojenost naši! otrok.
r
TUS
- prvi korak izpod tttša
V kolektivu so v zadnjem času sprejeli več ukrepov, tla bi zmaiijšali nastalo izgubo in zagotovili trdnejšo prihodnost.
Po tem, ko so zaposleni prejeli pred dvema mesecema minimalni osebni dohodek, so naprednejše sile v šoštanjski usnjarni začele resno ukrepati. Delavski svet je večkrat zasedal in iskal rešitve. Nad tem usnjarskim kolektivom je spet visela možnost prisilne uprave, ki bi morala urediti slabo gospodarsko stanje in notranjo neurejenost.
Sami so uvideli, da brez dobrega vodstvenega in strokovnega kadra ne morejo uspešno gospodariti.
Zato so iskali rešitev skupaj z občinskimi organi v prisilni bi našli
Strokovnjaki sami pa ne bodo mogli vsega urediti, če ne bodo še naprej v kolektivu trdno odločeni slednjič le odpraviti napake in poslovanje prilagoditi novim razmeram. Brez dvoma bodo potrebni tudi notranji premiki zaposlenih, saj je bila sedanja organi-
upravi in v tem, da
dobre strokovnjake. Povoljne-	________j j_____^_________=___
ga prisilnega upravitelja niso	zacija slabost, ki je ovirala
našli, v kolektiv pa so bili pri-	marsikatero ustreznejšo reši-
pravljeni priti trije strokov-	tev. Zlasti družbeno politične
njaki iz srednje tehniške us-	organizacije bodo morale ime-
njarske šole v Domžalah. Na	tj pred očmi, da so v kolekti-
eni izmed sej je delavski svet	Vu še vedno prisotne sile, ki
podjetja sprejel njihove pogo-	lomijo in zagovarjajo drugač-
je in imenoval za direktorja v	no rešitev, kot so jo našli se-
V^marttlPm oh tovarni usnja Borisa Lenčeka. daj samoupravni organi. Zato
kJlI lcll l-LJVi 11 VJL^ Hkrati z njim pa je sprejel za	je še tembolj potrebno res
V novem letu pričakujemo od vas
za naš list več zanimivih prispevkov *************************************************************
Paki
SPET KINO
V Šmartnem ob Paki že nekaj časa ni bilo kino predstav. Ljudska tehnika, v katere sestavu je bila tudi kino sekcija, je zaradi finančnih težav prenehala predvajati filme. Ljudem to seveda ni bilo po volji. No, sedaj je kino prevzel v svojo upravo dom kulture Velenje. Prva predstava je bila 30. novembra letos. Dom kulture je izdal tudi tiskan spored filmov do 16. marca prihodnjega leta. Rečemo lahko, da bodo filmi privabili precej ljudi.
Ker pa uporablja dvorano tudi šola za razne fizkulturne dejavnosti, zato je prav, da bo tudi ona nosila del stroškov za ureditev centralne kurjave, ki jo sedaj instalirajo v domu. Vse gre, samo pravega sodelovanja je treba.
Z. K.
Lenčeka.
za
tehničnega vodjo Rudija Slev-ca in za vodjo kromovega obrata Džema Ačkoviča. Vsi trije so usnjarski strokovnjaki in so bili do sedaj na vodilnih delovnih mestih v usnjarskem tehnikumu. Novi strokovni sodelavci še niso izdelali sanacijskega načrta, nakazali pa so že spremenjene koncepte poslovanja, da bi v usnjarni preučili obseg proizvodnje pri istem številu zaposlenih.
Zagotovilo za uspeh dela novega strokovnega teama daje s svojim deležem tudi trgovsko podjetje Šoštanj jz Ljubljane, ki je velik odjemalec gotovih izdelkov tovarne usnja. To trgovsko podjetje se je namreč obvezalo, da bo pokrilo do višine 600 tisoč dinarjev morebitno dodatno izgubo, če bi nastala v šestih mesecih po prihodu novih treh strokovnjakov. V tem času bo imelo trgovsko podjetje v šoštanjski usnjarni tudi svojega človeka, ki bo usklajeval odnose med proizvodnjo in trgovino ter bo tudi strokovni svetovalec.
enotno sodelovanje vseh članov kolektiva, če hočejo popraviti gospodarske razmere in usnjarni zagotoviti trdnejšo prihodnost.
Obvestilo naročnikom!
V današnji številki prilagamo položnice vsem tistim naročnikom, ki še niso plačali letošnje naročnine. Prosimo, da zaostalo naročnino nakažete na žiro račun 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj.
DESETO LETO DELAVSKE
UNIVERZE
VLADO VALENČAK, DIREKTOR VELENJSKE DELAVSKE UNIVERZE MENI, DA ZDAJ NI VEC VPRAŠANJA O NA-DALJNEM OBSTOJU TE IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE, KER SE JE V NJIHOVI USTANOVI USPOSOBILO ŽE VEC KOT 9 TISOČ SLUŠATELJEV.
NAŠ INTERVJU
V desetletnem obdobju so organizirali 374 šol, seminarjev ali tečajev. Te številke prepričljivo dokazujejo, da je delavska univerza v velenjski občini potrebna. Čeprav je njeno delo močno nihalo, odvisno od interesa posameznikov, delovnih kolektivov in vpliva družbeno-političnih organizacij, pa moramo vendarle zapisati, da se je vodstvo delavske univerze vseskozi trudilo in prilagajalo izobraževalne oblike zahtevam družbenih sprememb. Najprej so se bolj ubadali z ekstenzivnim izobraževanjem odraslih, ki ni zagotavljajo boljših dosežkov, v zadnjih letih pa so oblike nekoliko spremenili in jih razgibali.
Ne bi mogli zajeti vsega, kar so v desetih letih pripravili pri delavski univerzi. Zato naj naštejemo le del uspehov. Delavska univerza je nudila precejšnjo pomoč gospodarskim organizacijam, zlasti pri strokovnem usposabljanju delavcev. Več let zapovrstjo so bili pri delavski univerzi najrazličnejši tečaji, s pomočjo katerih so si delavci pridobivali kvalifikacijo. Usposobili so tudi večje število knjigovodij. Dva letnika slušateljev je končalo ekonomsko srednjo šolo, sedaj pa obiskuje to šolo spet 50 slušateljev.
Važna dejavnost, ki je v sklopu delavske univerze, je večerna osnovna šola za odrasle. Lani so imeli 7. in 8. razred, letos samo 7., drugo leto pa bodo poučevali v 8. razre-
du. Ta oblika osnovne šole je izredno ugodna za tiste, ki nimajo končane popolne osemletke in lahko v večerni šoli izdelajo v enem letu kar dva razreda. Ne vemo sicer, koliko je še delavcev, ki nimajo vseh razredov osemletke, vendar je res, da je končana osnovna šola pogoj za pridobitev kakršnekoli ostale kvalifikacije.
Močno so pri delavski univerzi razvijali tudi politično šolstvo. V desetih letih so priredili 14 političnih šol za člane Zveze komunistov, nekaj šol pa za mlade komuniste in sindikalne delavce. Slušatelji, ki so končali politično šolo pri velenjski delavski univerzi, so postali nosilci družbenega in političnega dela v občini. Zato bo politična šola, ki je postala že stalna oblika, še vedno vzgajala komuniste in tudi druge politične delavce.
Ne smemo prezreti številnih družbeno-ekonomskih seminarjev za samoupravi j alce in seminarjev za vodstvene kadre v sindikatu.
Zadnja leta je delavska uni-vcerza res močno preusmerila dejavnost. Direktor Vlado Va-lenčak pravi o tem: »Zdaj imamo pri našem zavodu 80 odstotkov takšnih izobraževalnih oblik, za katere se ljudje sami zanimajo in šolanje tudi sami plačajo. Zato so šole in seminarji za strokovno izpopolnjevanje, šivalni, krojni in jezikovni tečaji zelo dobro obiskani. Moram povedati, da dajemo močan poudarek jezikovnim tečajem.«
Direktor velenjskega gostinskega podjetja Paka MITJA LAP govori o letošnjih dosežkih in o nalogah, ki jih kolektiv načrtuje za prihodnje leto.
Premišljena odločitev brez tveganja
Ni veliko večjih gostinskih podjetij, ki bi zadnja leta poslovala brez izgube. Na površju se uspešno držijo le ona, ki so se znala prilagoditi spremenjeni turistični potrošnji in v svoje gostinske prostore privabiti več gostov. Tudi kolektiv gostinskega podjetja Paka, ki ima poleg hotelske hiše v Velenju, še pet drugih gostilniških obratov, je takoj po reformnem obdobju nihal v meji rentabilnosti. Zato smo hoteli zvedeti kakšni so letošnji poslovni dosežki in smo zaprosili direktorja Mitja Lapa, da pove kako razvijajo svojo dejavnost.
VLADO VALENČAK, direktor delavske univerze
Direktor velenjske delavske univerze pa je še povedal, da so ustanove za dodatno izobraževanje odraslih v mnogo težjem položaju kot redne šole, ker morajo same kadrovati slušatelje in ustvarjati potrebna sredstva.
Vse kaže,da je delavska univerza letos resno prebrodila krizo, ki jo je spremljala ves čas po gospodarski reformi. Pričakovali bi sicer, da bo ravno ta vzpodbudila k intenzivnejšem izobraževanju gospodarske organizacije in ljudi same. Kazno pa je, da so postali varčni tam, kjer ne bi smeli biti. Usposobljenost in znanje sta pomembna dejavnika učinkovitejšega gospodarjenja, ki ga pri poslovanju ne bi smeli prezreti in zanemarjati.
LETIVA KONFERENCA PROSVETNEGA DRUŠTVA V ŠMARTNEM 0R PAKI
>> " Na kratko naj podamo obračun dela Prosvetnega društva v šmartnem ob Paki za preteklo poslovno leto. Rečemo lahko, da je bilo delo kar uspešno. Vse sekcije so dale od sebe ono, kar je bilo v danih pogojih možno. Društvo ima možnost uporabljati, seveda proti primerni odškodnini, dvorano TVD Partizan in tudi klub družbeno-političnih organizacij. Dvorana je v kraju edini večji prostor in je v resnici vsestransko izkoriščen. Z ureditvijo centralne kurjave bo rešeno sedaj marsikaj, kar do sedaj ni bilo mogoče.
Mladinska sekcija je 8. marca uprizorila igrico Mačeha in pastorka, dramska sekcija pa je uprizorila Finžgarjevo dramo Razvalina življenja. Skupaj je bilo šest predstav in sicer v domačem kraju dve, gostovali pa so v Novi Štifti, Bočni, Rečici ob Savinji in v
Velenju. Povsod so bili gledalci zadovoljni, torej uspeh ni izostal. 8. februarja je dramska sekcija izvedla Prešernovo proslavo. Tudi lutkarska sekcija je uprizorila dve igrici.
V okviru glasbene sekcije dela ansambel Srnica in moški pevski zbor. Člani te sekcije so sodelovali na prosla-
bilo je v starih časih ... in še danes
vah in drugih družabnih prireditvah.
V maju je bil klubski večer na katerem je tovariš Marjan Brvar iz Cel ja govoril o lepotah slovenskega planinskega sveta in pokazal okrog 150 barvnih diapozitivov. V novembru je bila organizirana razstava del likovnih amaterjev. Na razstavi je sodelovalo 13 slikarjev amaterjev iz naše občine. Dva od teh sta bila domačina in to Jože Napotnik in Mirko Modrijan.
Knjižnica ima preko 1000 knjig. Najboljši bralci so iz mladinskih vrst. Nujno bo potrebno povečati knjižni fond.
10. marca je gostovalo v našem kraju SLG iz Celja z Gol-donijevo Krčmarico Mirando-lino. Predstavo je obiskalo okrog 300 vaščanov. Razen tega so v kraju gostovala še nekatera sosednja društva in glasbeni ansambli.
Mirno lahko trdimo, da je bilo delo društva uspešno. Želimo tudi za bodoče čim več uspehov.
Na konferenci, ki je bila prejšnji mesec, sta bila prisotna tudi predsednik ZKPO Velenje tovariš Stane Žula in Štefan žvižej, tajnik občinskega sveta Celje.
Z. K.
Mrtva-
— Letos ste preuredili dobršen del vašega hotela. Je bila adaptacija potrebna In zakaj ste se zanjo odločili?
»Ko je nastopila gospodarska reforma, smo videli, da njen učinek ne bo šel mimo nas. Zakonitosti dobrega gospodarjenja so zavladale tudi v gostinstvu. Takoj smo spoznali, da bomo morali izboljšati gostinske usluge, če bomo hoteli obdržati ustvarjeni promet ter dotok domačih in tujih gostov. Kupna moč je bila manjša, zato je potrošnik postal zahtevnejši in je terjal vedno boljše usluge.
To so bila dejstva, ki smo se jih v našem gostinskem kolektivu zelo- dobro zavedali. Takoj smo začeli ustrezno ukrepati iti smo že pred tremi leti začeli resno razmišljati, da bi izboljšali funkcionalnost hotelske hiše, ki je osrednji obrat našega podjetja. Prostore v hotelu smo morali preurediti, ker smo želeli kar najbolj izboljšati udobnost in kakovost uslug.
Odločili smo se in smo takoj začeli proučevati, kako bi najugodnejše in razmeroma z majhnim denarjem zadostili našim zahtevam. Študija je trajala vse do konca 1967. leta. Posebno razumevanje so pokazali na občinski skupščini, pri celjski komunalni banki in podružnici Velenje, kjer smo najeli kredit.«
—	Kaj vse ste preuredili v hotelu?
»S preureditvijo smo dobili sledeče prostore: aperitivni bar s hotelsko recepcijo, povsem preurejeno restavracijo, barski prostor in garderobo za artiste. Poleg naštetega smo v hotelu uredili še pralnico, po-mivalnico in garderobo za strežno osebje, snažilke in perice.«
—	Beležite morebiti že večji promet po tem času, ko ste izvršili adaptacijo?
»Povedal sem že, da smo se bali zmanjšanja prometa iz lanskega leta, ki smo ga dosegli v višini 3,900.000 dinarjev. Ta bojazen je bila tudi povod za adaptacijo. Na vaše vprašanje lahko odgovorim, da smo za letos planirali promet v višini 4 milijonov dinarjev. Res je, da ni velike razlike med lansko realizacijo in letošnjim planom. Za nas pa je bistveno v tem, da smo kljub gospodarski reformi obdržali že ustaljeni promet.
Čeprav smo v letošnjem letu dva meseca obnavljali hotel in smo zavoljo tega izgubili nekaj gostov, bomo poslovno leto uspešno zaključili in dosegli planirani promet. Dosežki enajstih mesecev kažejo, da ga bomo celo nekoliko presegli.«
—	Gostje so prav gotovo že ocenili udobnost in izgled preurejenih prostorov v hotelu Paka. Kakšne so njihove ocene in ugotovitve?
šnica
kvari
izgled
GOST NI ZADOVOLJEN LE Z LITROM VINA
Bele vode vključene v zimsko turistično poročevalno službo
Z otvoritvijo ceste v Bele vode lani oktobra, so postale Bele vode, ne samo poleti, temveč tudi pozimi privlačne. Šolsko športno društvo je letošnjo jesen pripravilo smučarsko progo ob šoli, tako da je ves travnik počiščen.
—Ljubija.
Sedaj je še v Belih vodah premalo snega za smučanje, vendar pripravljeni so na zimsko sezono, razen obeh gostiln, ki se vse prepočasi prilagajata novim potrebam in zahtevam turizma. Vendar upamo, da se bo s prizadevanjem krajevne skupnosti tudi to uredilo. Za-j to želimo, da bi bila letošnja-zima v Belih vodah res pre-j lom s staro miselnostjo, da jej gost zadovoljen, če dobi kranjsko klobaso in liter vina. Sicer bodo pa razmere same si-l lile obe gostilni v konkurenč-j no prizadevanje za izboljšanje stanja. Zimovanje za otroke iz doline v Belih vodah, smučarska vlečnica in še drugo, bo prisililo krajevne faktorje, daj bodo pričeli tudi v tem pogledu misliti bolj napredno!
Belovoška mladina se temeljito pripravlja na zimsko sezono, predvsem pa na prvo smučarsko vlečnico v naši občini.
Zato se je krajevna skupnost Bele vode, skupno s turistično zvezo Slovenije odločila, da se Bele vode vključijo v redno poročevalsko službo v zimski sezoni. Vsak torek in petek ste že lahko in boste slišali snežna poročila in druge podatke iz Belih vod.
Cesta v Bele vode bo skozi vso zimo redno vzdrževana, tako da bo možen pristop iz Šoštanja in Mozirja. K slednjemu so precej pripomogli občani sami, saj so šli v samoprispevek za pluženje cest na področju KS Bele vode, predvsem pa glavne cestne povezave Grebenšek—Savinek—Luka
Imenovan je pripravljalni odborj za proslavo v Velenju!
VSAK MESEC NOV BARSKI SPORED
Središče Šmartnega ob Paki se zadnje čase sicer počasi, pa vendar lepša. Svinjak na fa-rovškem zemljišču, ki so ga preuredili v druge namene, je dobil kar čedno obliko, žal pa tega ne moremo trditi za našo mrtvašnico, ki je še vedno taka kot pred sto leti. In ravno ta kvari, da vas nima lepšega izgleda. Res je potrebna temeljite obnove ali pa prestavitve na drugo mesto. Kaj si le mislijo tujci, ko vidijo to »hi-gienično« mrtvašnico?
Poročali smo že, da bo 26. aprila 1969 v Velenju osrednja jubilejna proslava ob 25-oblet-nici pohoda XIV. divizije po Štajerskem. Glavni odbor republiške konference SZDL Slovenije je že imenoval centralni pripravljalni odbor, v katerem so iz naše občine Peter Krapež, Milan Šterban in Ivo Malen-šek.
Tudi v Velenju so se začeli resno pripravljati in so na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL imenovali 30-članski pripravljalni od-
bor. V njem so: Peter Krapež, predsednik odbora; Drago Tratnik, Erno Rahten, Teodor Jelen, Oto Mravljak, Alojz Fijavž, Milan Sterban, Ivo Jamnikar, Kri-stian Hrastel, Franc Mažgon, Ciril Joger, Dolejši Štefan, Ko-run Franc, Martin Primožič, Lju-ban Naraks, Jože Veber, Ivo Malenšek, Franc Lesnik, Rudi Bajec, Ivan Atelšek, Ludvik Mali, Ciril Mislej, Ciril Pilih, Franjo Arlič, Karel Kordež, Maks Podlesnik, Rudi Ževart, Mirko Žolnir, Rudi Mavser in Vlado Repenšek.
»Kot veste, smo prostor odprli za letošnji praznik dela. Zelo smo veseli, da domači in tudi tuji gostje pozitivno ocenjujejo urejenost in udobnost preurejenega spodnjega dela hotela. Vsi pravijo, da so prostori moderni in zelo okusno opremi jenu___
Mi pa lahko v funkcional-nejših prostorih goste tudi boljše postrežemo in jim nudimo raznovrstne usluge.«
—	Menite, da so novi prostori v hotelu že do-voljšni porok za obisk gostov?
»Ne, nikakor ne. Dobro se zavedamo, da brez uspešne propagande ni pravega uspeha. V desetih mesecih letos smo porabili za propagando^ in reklamo že 45 tisoč dinarjev, kar je za približno 19 tisoč dinarjev več od enakega obdobja lani.«
—	Koliko ste imeli nočitev v hotelu?
»Primerjava za prvih deset mesecev je naslednja: lansko leto je biio v hotelu 13.216 nočitev, letos pa 13.762 nočitev. Povedati moram, da smo imeli letos v hotelu manj tujih gostov in da se je število domačih nekoliko povečalo.«
—	Kaj vse pripravljate za novo leto?
»Na silvestrovo se že temeljito pripravljamo. Gostje se zelo zanimajo za silvestrovanje v hotelu in na žalost ne bomo mogli vsem ustreči. Vse prostore bomo okrasili, primerno novoletnemu vzdušju. Objavili smo že silvestrov rae-nu, ki velja tudi letos 70 dinarjev. V hotelu bosta igrali dve glasbi, nastopala pa bo tudi pevka.
Silvestrovanje pripravljamo tudi v restavraciji Jezero, v bifeju Paka, gostiščih Rudar in Pod klancem v Pesju.
če bo potrebno, bomo podaljšali še obratovalni čas v Espresso na avtobusni postaji. Silvestrov menu v restavraciji Jezero velja 50 dinarjev, gostje pa bodo lahko brez tega pričakovali novo leto v lovski in klubski sobi, kjer bodo plačali samo sedeže, katerih cena je 20 dinarjev. Za ta denar pa bodo postreženi še s steklenico vina.«
—	Tovariš direktor, naj ob koncu leta vprašamo tudi vas: kaj načrtujete v novem 1969. letu in sploh za naprej?
»čeprav staro poslovno leto [še nismo zaključili, pa vendar jku jemo že nove načrte. Res temeljito se pripravl jamo na turistično sezono, ki stoji pred nami. Iskreno želimo, da bi bilo drugo leto več sonca in [da bi nas obiskalo več gostov.
Načrtov imam precej. Slej ko prej bomo morali ob velenjskem jezeru zgraditi mini-golf, pri hotelu avtomatično kegljišče, garaže za hotelske [goste, parkirni prostor in ne inazadnje bi nujno rabili tudi [zimsko kopališče. Pri tem verno, da je za realizacijo naših načrtov potrebno precej denarja, ki ga sami v kolektivu ne bomo mogli zagotoviti. Zato še zmeraj pričakujemo pomoč od občinske skupščine in vseh ostalih, ki so nam pomagali tudi doslej.
Dovolite, da ob tej priliki zaželim srečno in zadovoljno novo leto 1969 vsem gostom in poslovnim prijateljem. Članom našega kolektiva pa se še posebej zahvaljujem za vestno delo in sodelovanje ter tudi njim želim srečno novo leto.«
Stran 6
SA&E§KI RUDAR
20. december 1968
DANES ODDANA -JUTRI VROČENA POŠTA
Ponavadi je tako, da se neposredno pred prazniki spomnimo znancev, ki bi jim morali izreči srečno in zadovoljno novo leto, čeprav bi čestitko lahko napisali že mnogo poprej. Tudi pravila lepega vedenja velevajo, da je prav, če novoletno poslanico pošljemo vsaj deset dni pred praznovanjem. Če tako ravnamo, storimo nehote dobro delo. Pomislite samo, koliko poštnih pošiljk gre prav pred prazničnimi dnevi skozi poštne nabiralnike in roke delavcev na naših poštah. Čeprav se ti še tako trudijo, ne morejo zgotoviti vsega dela.
VESELA LOVSKA DRUŽINA s R^čn^O J
Zavoljo povedanega smo se v Šoštanju obrnili na AVGUSTA VOHARJA, upravnika pošte, z naslednjimi vprašanji:
— Ob novoletnih praznikih se občutno poveča PTT promet. Kako ste letos na to pripravljeni?
»Res je. Vsako leto ob novoletnih praznikih se zelo poveča promet na poštah, posebno še v pisemskem in paketnem poslovanju. Zato se poštni delavci v decembru mnogo bolj pripravljamo na ta del
poštnega dela. Naša skrb je predvsem v tem, da dosežemo osnovno geslo v naši dejavnosti: danes oddana — jutri vročena pošiljka! To bomo skušali izpolniti tudi letos, čeprav vemo, da bo promet večji.
Okrepili bomo prodajo znamk in čestitk pri poštnih okencih kot tudi s pomočjo pismonoš. Večkrat na dan pa bomo izpraznili poštne nabiralnike.«
—	Ali res pismonoše prodajajo na terenu znamke, vred-notnice in razne čestitke?
»Da, to je naša stalna praksa. Povedati moram, da je pi-smonoša nekakšna potujoča pošta, saj lahko ljudje pri njem dobijo vse vrste poštnih znamk in vrčdnotnic. Pismo-noše poleg tega tudi sprejemajo denarne, paketne, brzojavne in druge poštne pošiljke.«
—	Kaj priporočate ljudem v teh dneh?
»Pri PTT želimo, da korist-niki naših uslug čimprej napišejo in oddajo čestitke za praznike, da ne' bi prišlo zadnje dni decembra do nepotrebnih zastojev zaradi ogromnega dela v poštnih centralah.«
Tako je! Če želite, da bo vaše voščilo prišlo čimprej v roke naslovniku, potem ne odlašajte s pisanjem.
JfT?
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
O glavnih izhodiščih za splošno potrošnjo in za določanje občinskih prispevkov in davkov v letu 1969 bodo razpravljali še na se jah občinskih svetov.
SPREMENJEN ZAZIDALNI
NAČRT — Z 1 VELENJE
Nadomestno cesto med Velenjem in Šoštanjem niso zgradili tako kot je bilo označeno v odobrenem zazidalnem načrtu. Sprememba je potegnila za seboj tudi pstale zazi-dave na zahodnem delu območja med starim Velenjem in reko Pako. Izdelano spremembo zazidalnega načrta, ki so ga odborniki potrdili na zadnji seji, omejuje reka Pa-ka, Celjska cesta, novi del ceste in šaleška cesta v Velen ju. Na tem območju bodo v naslednjih letih zgradili 5 deset-etažnih stolpnic ob novi cesti, štiri skupinske garaže, na vzhodni strani pa so predvideni poslovni prostori in upravni prostori banke, sodišča in direkcije Vegrada. Hotel Paka pa bo lahko zgradil kegljišče s potrebnimi prostori, plavalni bazen in bar.
IZGLASOVANA VIŠJA STOPNJA OSNOVNEGA PRISPEVKA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Odborniki so po daljši razpravi izglasovali soglasje za povečano stopnjo osnovnega prispevka, ki znaša zdaj 5,55 odstotkov in dodatnega prispevka. Predstavniki komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem so zagotovili, da po dokončnem kritju izgube (ta znaša v desetih mesecih letos že okrog 1,110.000 dinarjev) zavarovanci v velenjski občini ne bodo več plačevali izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Na seji skupščine so odborniki sprejeli še odlok o delovnem področju temeljnih in samostojnih upravnih organov, odlok o subvencioniranju stanarin, spremenili odlok o amortizaciji hiš in odlok o vzdrževanju stanovanjskih hiš.
V organe upravljanja nekaterih zavodov so imenovali
več predstavnikov občinske skupščine:
O v svet posebne šole Velenje — Vinka Rejca, dipl. psihologa;
O v svet šolskega centra Borisa Kidriča Celje — Alojza Tomazina, dipl. kom. inženirja;
9 v svet zavoda za spomeniško varstvo — Jurija Juga, vodjo muzejske zbirke Velenje;
Do zasedbe delovnega mesta v občinski upravi so imenovali Janeza Jemeca iz Dravograda za občinskega urbanističnega inšpektorja in Tugomira Erherja, dipl. gradb. inženirja iz Dravograda za občinskega gradbenega inšpektorja.
V	svetu za komunalne zadeve in urbanizem so razrešili Alekscja Janušiča, ker se jc preselil v Celje in imenovali namesto n jega Janeza Žerovni-ka, dipl. gradb. inženirja.
Svet krajevne skupnosti je razrešil Alojza Jelena iz Velenja dolžnosti člana tega sveta in delegiral namesto n jega Rudija Hudovernika, dipl. gradb. inženirja.
V	svetu za družbeni plan in finance so razrešili Petra Be-sala, dipl. ekonomista, ker se jo preselil v Ljubljano in so namesto n jega izvolili Andreja Naraločnika, dipl. ekonomista.
V	svetu za gospodarstvo so razrešili Vlada Gorlova in Dušana Janežiča, namesto njih pa izvolili Martina Godca, logarja in Jožeta Hrastnika, dipl. rud. inženirja. Tovarna usnja pa je namesto Leona Madroniča delegirala za člana sveta za gospodarstvo Jožeta Rebernjaka.
V	svetu za zdravstvo so razrešili Jožeta Svetino in imenovali Stojana Kukavico, vodjo kadrovsko socialne službe pri Vegradu." Tudi v upravnem odboru občinskega cestnega sklada so razrešili Staneta Skornška in izvolili Alojza Mrzela. Zaradi daljše odsotnosti so v upravnem odboru občinskega komunalnega sklada razrešili Jožeta Meha in Jožeta Rajerja ter izvolili Ivana Valanta, dipl. stroj, inženirja in Jožeta Berlingerja. Imenovali so tudi za občinskega sodnika v šoštapju Matijo Inkreta, v svet lekarne pa Albina Medveda iz RLV.
Lovska družina Šmartno ob Paki ima zadnje čase kar lepe uspehe. Stalež divjadi se je v letošnjem letu precej povečal, posebno pri srnjadi in zajcih. Tudi fazanov je precej. V svojih valilnicah so jih pridobili preko osemdeset, uvozili pa so jih šestedeset, katere so potem spustili v svoja lovišča. Sedaj jih je največ po Paškem polju in v Gmajni ob Savinji, še sedaj v decembru bodo dobili iz češke 15 zajcev, katere bodo spustili na prosto zaradi osvežitve krvi.
Lovci skrbijo tudi za naraščaj. V kratkem bo delalo izpite pet pripravnikov, ki bodo potem pravi lovci. Tudi svojo kočo so nekoliko preuredili. Postavili so nov dimnik ter pred kočo ograjo. V kratkem bodo uredili cesto, tako da bodo lahko in varno prišli z osebnimi avtomobili do koče, ki stoji blizu Antona v Skornem. Sedaj grade lovsko stezo po sredi Oljke.
Ker se bliža zima, so že postavili krmilnice za fazane in jih tako že navajajo na sneg.
Ko včasih te naše lovce opazujemo, smo kar veseli, da vladajo med njimi pravi tova-riški in prijateljski odnosi. Prav je tako!
IKudfliik lignita Velenje
sprejme na delo v jami
30 delavcev
Interesenti zglasite se takoj v KADROVSKO SOCIALNI SLUŽBI, soba št. 23.
za zaključek pionirskih iger nagrade najboljšim
rnmM
Občinska pionirska komisija je letos razpisala tekmovanje v okviru jugoslovanskih pionirskih iger. Natečaj je bil zelo uspešen, saj se je nanj odzvalo precejšnje število pionirjev, pionirskih odredov in šol. V avli šole Miha Pintar-Toledo so priredili tudi posebno razstavo.
Pred dnevom republike pa so v delavskem klubu na majhni svečanosti razdelili nagrade. Sekretarka občinske zveze prijateljev mladine Elfrida Ambrožičeva je spregovorila o pomembnosti jugoslovanskih pionirskih iger, podelila nagrade in se vsem zahvalila za sodelovanje.	...	...
šola M. P. Toledo je bila nagrajena s prvo nagrado za literarna dela m drugo nagrado za likovna dela, medtem ko je drugo nagrado za literarno delo in prvo nagrado za likovno delo dobila šola Gustava Šiliha. Osnovna šola Karla Destovnika—Kajuha iz Šoštanja je dobila tretjo nagrado za literarne liste in enako za likovno delo. Največje priznanje in nagrado 300 dinarjev je prejela za etnografsko zbirko šola v Plešivcu, drugo osnovna šola Skale in tretjo osnovna šola M. P. Toledo iz Velenja.
Nagradili pa so tudi posameznike. Jože Vogrinec, Milan Goršek, Vera Orešnik, Majda Drev in Slavko Vrtačnik so bili nagrajeni za najboljše spise v odrednih glasilih. Za likovne stvaritve pa so dobili nagrade Srečko Uranjek, Slavko Plazer, Alojzija Ročnik, Marija Filač in Katarina Janežič.
Na fotografiji: s sprejema v delavskem klubu.
Vse svoje življenje sem se bal, da ne bom dočakal leta 2069! Zdaj pa sem prepričan, da sem ga dočakal
Prodajalne pilul s svinino, brizganci in tortami (pilul, ki nadomeščajo potice, je že zmanjkalo), že nekaj dni delajo brez prestanka. Posebni vsemirski avtobusi odvažajo srečne turiste v gozdove Venere in na kanale Marsa. Z ženo sva se malce spričkala, ali naj pošljeva sina k teti na sosednjo Galaksijo ali s šolo na Jupiter! Žena se boji, da je sin premajhen, da bi brez staršev potoval nekaj svetlobnih let, jaz pa sem mnenja, da je treba otroka čimprej navaditi na samostojnost. Sicer pa pustimo vnemar družinske prepire, ko se piše leto 2069!
Davi navsezgodaj smo se pripravili na sprejem novega leta. žena je oblekla nekakšne nogavice iz mesečine, ki sem ji jih prinesel lani s službenega potovanja na Luno, jaz pa sem se odločil za obleko iz slame (seveda ne takšne, kakršno smo poznali v XX. stoletju!). žena mi je ponudila pi-lule slivovke! To res ni slaba stvar! Samo sladko sem se nasmejal, ko sem v nekem časopisu bral, da je bila v starih časih slivovka tekočina. Moj bog, kaj vse so imeli v starih časih! Potem sem po starem običaju malo prigriznil: dve piluli klobase in pilulo kislih' paprik. Izvrstno! Dopoldne so nas obiskali neki gostje s Saturna, pa smo se odločili, da se skupaj poveselimo. Opolnoči bo najlepše, sem si mislil, saj je bilo zmeraj!
Priznam, pilule so se me malce prijele, pa me je popoldne začela boleti glava. Pa sem se junaško držal! Saj novo leto ni vsak dan! 2069 pa še posebno ne
»Glej ga, starega, nalezel se ga je!«
Obrnil sem se in videl, kako neki mulci kolovrati j o za me-ncJj. Le kako to? Kakšni mulci, saj sem vendar sedel z družino lepo doma, pri mizi?! Kaj hočemo, vse mogoče se človeku primeri,v,XXI. stoje tn ju-
»Pojedel sem dve ali tri pilule preveč,« sem odgovoril med smehom in nisem mogel razumeti, kaj se dogaja z našim planetom.
»Glej ga, kozarček preveč, ga je srknil,« so se zasmejali muici in niso nehali hoditi za menoj.
Zdelo se mi je, da nekaj ni v redu. Segel sem z roko v žep, da bi pregledal magnet-ske naprave za transformacijo prisotnosti, pa sem namesto njih otipal še eno pilulo slivovke. Zaradi slabosti sem pojedel še to (kar bo, pač bo) in čutil, kako se mi v glavi vedno bolj vrti.
Tisti mulci so pa še kar trdovratno silili za menoj. Poklical sem ženo, pa se ni oglasila. Fantje so mi bili že tik za petami. Vprašal sem jih: »Oprostite, je to Venera?« in se poskušal prepričati, če morda pod paro nisem prišel na drug planet.
»Ne,« so se zasmejali, »to je Zemlja, samo vi ste videti, kot bi padli z Marsa!«
Spoznal sem, da se mulari-ja v poslednjih sto letih ni prav nič spremenila. V starih knjigah sem bral, da je bila ravno taka še pred dvesto in več leti. Kakšen odnos do človeka, ki se je izgubil in zašel na lastnem planetu; ali nemara na katerem drugem?!
»Lepo vas vprašam, povejte mi vendar, je to Venera ali Zemlja? In bodite malo bolj vljudni, takšna nesramnost se za; leto 2069 res ne spodobi.«
Potem je okoli mene nekaj zarjulo. Pomislil sem: raketa! A ničesar nisem videl. Odpravil sem se naprej.
»O, gorje! Spet si se ga napil pred časom! Nikoli ne moreš trezno počakati do polnoči! Ves dan sem ti govorila, da daj steklenico z žganjem v omaro! Pokvaril si mi prehod iz starega leta v novo in praznike in sploh vse! Zdaj pa kar sam čakaj na novo leto! Jaz grem k sosedovim!«
Ta glas me je navdihnil s spoznanjem, žalostnim spoznanjem: Žal še vedno pišemo leto 1968. Kakšno hudičevo žganje! Premaknilo me je za celih sto let!
šport špprt šport
VELENJE: trener vabi kritikante
ŠOŠTANJ: tekmovati v prvi slovenski ligi
Rokometaši so zaključili jesenski del prvenstva v štajerski coni. Ekipa Partizana iz Šoštanja je z boljšo razliko v danih in prejetih golih na prvem mestu pred Mursko Soboto, ki ima isto število točk. Velenjčani pa so dosegli v tem delu tekmovanja samo eno zmago in so tako na zadnjem mestu.
OBČNI ZBOR ŠOLSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA RšC
Množičnost in pestra dejavnost
V mladinskem klubu so se zbrali učenci rudarskega šolskega centra, da bi pregledali delo šolskega športnega društva v preteklem letu. Zboru so prisostvovali tudi predstavniki šole in predavateljskega zbora.
Kako ocenjujete nastop vaše ekipe? Načrti za drugi del tekmovanja? Ti dve vprašanji smo zastavili trenerju velenjskega Rudarja Vladu Pocajtu in predsedniku rokometne sekcije Partizan šoštanj Avgustu Voharju.
VLADO POCAJT — »Vzrokov za slabo uvrstitev je več. Eden je nedvomno ta, da niso vsi igralci ekipe iz Velenja — 3 igralci so v Ljubljani, 1 v Mariboru, 2 pa sta bila zaradi prakse dalj časa odsotna. S tako okrnjenim moštvom seveda nismo mogli redno in uspešno trenirati. Ekipa ni bila vigrana in je tako prišlo na tekmah do nesoglasij med igralci, kar je povzročilo ma-lodušje in neborbenost. Osnovni vzrok pa so po mojem mnenju neurejene razmere v klubu. Šibko vodstvo s predsednikom Edom Medvedom ni bilo kos zahtevam kluba. Vsa prizadevanja pri iskanju finančne pomoči so bila zaman. Društvo Partizan—Rudar nam je sicer zagotovilo denar za udeležbo na tekmah. Kljub temu pa so igralci morali večkrat sami zalagati denar, ker ga iz društvene blagajne nismo pravočasno dobili. Denarja za prepotrebno opremo, predvsem copate, pa ni bilo.
Take razmere so imele za posledico nesoglasje med člani kluba, kar je povzročilo nedisciplino med igralci, to pa je pog&jžteilo^ttetispeh na tekmah.
V predhodnem obdobju do spomladanskega dela prvenstva nameravamo v ekipo vključiti še nekaj mladih nadarjenih igralcev. Želim dokončati svoje začeto delo: usposobiti mlado ekipo za ta-
ko zahtevne tekme, da ne bi ostali na repu lestvice. V tem času nameravam imeti sestanek z igralci, vodstvom kluba in upravo Partizan—Rudar, kjer bi se pogovorili o prihodnosti velenjskega rokometa. Kot trener ekipe pod takimi pogoji ne morem uspešno delati. .
Verjetno se marsikateri ljubitelj rokometa z mojim mnenjem ne bo strinjal. Zato vabim vse tiste, ki mislijo drugače in v ozadju kritizirajo, naj stopijo naprej s konkretnimi predlogi in pomočjo.«
AVGUST VOHAR — »Da bi uresničili dolgoletno željo ljubiteljev rokometa v Šoštanju — uvrstitev kluba v slovensko ligo, smo se vsi resno lotili dela. Trenerja ekipe smo poslali na izpopolnjevanje v Trogir. Z določenim znanjem se je resno lotil dela že pred pričet-kom tekmovanja.
V	ligi je precej izenačenih ekip, zato je tekmovanje zelo naporno. To pa je zahtevalo precej strokovnega znanja, po-žrtvovanja in discipline. Uspeli pa smo utrditi zavest med igralci, ki želijo z dosežki kronati svoja prizadevanja. Ni šlo vse gladko. V Murski Soboti smo doživeli poraz. Tako smo le z boljšo razliko v golih dosegli prvo mesto.
V	mesecu januarju bomo začeli s treningi v telovadnici. Spomladi bo okrepil ekipo še Franc Hribernik, ki se bo vrnil iz JLA. V nadaljevanju prvenstva imamo zelo ugoden razpored tekem, tako da igramo z močnejšimi ekipami doma. Vsi pa se zavedamo, da bomo le z marljivo vadbo in požrtvovalnostjo lahko dosegli že-ljeno — tekmovati v prvi slovenski ligi.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega sina in brata
NIKA BOROVNIKA
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, poklonili toliko vencev in cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Gaber-škim fantom za ves trucl in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi govorhikoma za ganljive besede ob slovesu od domače hiše, tovarišema Skarlovniku in Blagotinšeku, ter gradbenemu obratu in rudarski godbi RLV.
Žalujoči: ata, mama, sestra Marija in brat Mirko
Iz poročila predsednika društva tovariša Franca Lipovška je bilo razvidno, da v ŠŠD RŠC sodeluje blizu 400 učencev, ki so vključeni v 9 sekcij. Dosegli so lepe uspehe na tekmovanjih v občinskem merilu, na srednješolskih in tekmovanjih domskih skupnosti. Tu velja omeniti šahovsko sekcijo, ki je zavzela prvo mesto na republiškem prvenstvu domskih skupnosti. Lepe uspehe pa so pokazali člani društva tudi v športnih igrah, dviganju uteži, judu, gimnastiki in v atletiki.
V razpravi je ing. Branimir Tancig seznanil navzoče z načeli vseljudske obrambe.
Med bodočimi nalogami društva je bilo poudar jeno, naj si vodstvo prizadeva vključiti čim več učencev v svoje vrste. Kajti le zdrav in pravilno razvit mladinec bo lahko kos na-
logam, ki mu jih bo nalagal bodoči poklic ter da bo fizično pripravljen tudi na obrambne naloge v sklopu vseljudske obrambe. Pri tem ima ŠŠD velik pomen, saj je eden izmed važnih ciljev v končni fazi fizična sposobnost mladincev. Poudarili so, da je potrebno posvetiti še večjo skrb strelstvu ter, da bi se omogočila vsem vadba v strel jan ju z zračno puško.
Z urejenim financiranjem izvenšolske dejavnosti na RŠC so tudi dani pogoji, da na tekmovalnem področju lahko dosežejo še lepše uspehe.
Sprejeli so tudi pravila društva. Desetim najboljšim športnikom pa so podelili knjižne nagrade. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor, predsednik pa bo še nadalje ostal Franc Lipovšek.
Slišali smo ptičke pet
USPELA RAZSTAVA PTIC V DELAVSKEM KLUBU
Brez večje populacije uspešno dela v šaleški dolini društvo za varstvo ptic, ki ima svoj sedež v Šoštanju. Pred dobrim letom se je vanj vključilo nekaj ljudi, ki z ljubeznijo gojijo ptice. Zdaj je v društvu že 20 članov.
Prejšnji teden se je društvo za varstvo ptic tudi javno pokazalo. V cvetličnem delu velenjskega delavskega kluba je šest gojiteljev razstavilo kletke s kanarčki in nekaterimi drugimi domačimi pticami. Zvedeli smo, da imajo nekateri gojitelji tudi po 80 kanarčkov, kar si seveda vsakdo ne more privoščiti zaradi prostora in časa. Ptice namreč rabijo precej nege. Člani društva gojijo predvsem harške kanarčke, ki so bili včasih rumeni, s križanji in spremenjeno hrano pa so gojitelji dobili rdeče kanarčke; te tudi zelo cenijo.
Razstavljale! so z lastnim deležem priredili prikaz ptic v delavskem klubu, ker društvo nima na voljo niti toliko denarja, da bi lahko naročili društveni žig. Dohodek imajo le od članarine, ki znaša letno za člane 5 dinarjev. S tem denarjem pa ne morejo skrbeti za ptice, kar je tudi namen društva. Zato bodo z denarjem, ki so ga nabrali od vstopnine na razstavi, kupili hrano za ptice v naravi. V Velenju želijo namestiti ptičnice ln na ta način hraniti ozeble se-
ZAHVALA
Ob izgubi moža in očeta
IVANA BLAJA
se iskreno zahvaljujemo rudarski godbi, osebju bolnice v Topolšici, kolektivu Chrommetala, pevcem zbora upokojencev, rudarski častni četi in sosedom. Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Amalija, sinovi Ivan, Franci in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo
—	Kolesar STANISLAV ŠPEH iz Velenja, Bračičeva 6, se je 25. novembra ob 5.55 pripeljal po cesti II. reda iz smeri Celja v Velenje. Pred Velenjem ga je v blagem ovinku prehiteval s svojim avtomobilom DAMJAN MATELIC iz Žalca, Šlandrov trg 8 a. Kolesarja je v tem trenutku zaneslo v levo in je s komolcem zadel v vetrobransko steklo. Voznik osebnega avtomobila je takoj ustavil, kolesar pa je pri padcu dobil lažje poškodbe.
—	Mopedist EDO CAMLEK iz Kavč 29 je dne 23. novembra ob 20.40 pripeljal po Koroški cesti v Velenju proti staremu Velenju. Pri hiši št. 12 je prečkala cesto MARIJA BRACUN iz Velenja, Koroška 1. Ker je bilo temno jo je opazil tik pred seboj in jo zadel. Pri padcu je dobila poškodbe po rokah in glavi ter je bila odpeljana v celjsko bolnišnico. Na mopedu je škode za 100 dinarjev.
—	Dne 27. novembra ob 23,35 se je mopedist LUDVIK BRVAR peljal z mopedom CE 50-800 po Šaleški cesli v Velenju proti šaleku. Pri hiši št. 4 je zaradi vinjenosti padel in kljub zlomljeni ključnici takoj zaspal.
—	Dne 3. decembra ob 17.40 je ALBERT JAN iz Velenja. Kidričeva 16 a vozil osebni avtomobil CE 235-51 po cesli II. reda iz Arie vasi proti Velenju. V Bevčah pri hiši št. 8 a ga je v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti in poledenele ceste začelo zanašati. Zapeljal je na levo stran pod cesto in nato na travnik, kjer se je večkrat obrnil. K sreči je bil voznik le lažje poškodovan in ni iskal zdravniške pomoči. Na vozilu pa je za okrog 9.000 dinarjev škode.
—	Dne 12. decembra ob 17.25 je voznik osebnega avtomobila K 86-676 VALENTIN TROBEJ iz St. Kanziana — Avstrija izsiljeval prednost tovornemu avtomobilu PIJ 109-10, ki ga je upravljal MIRKO PALCNIK iz Puie, v križišču Šaleške ceste pri odcepu za Celje. Zaradi tega sta trčila. Osebni avtomobil je spredaj uničen, do-čim je tovornjak dobil le manjše poškodbe na blatniku in ščitniku. Škode je za 6.500 dinarjev. Voznika pa nista bila poškodovana.
—	Dne 25. novembra ob 18.45 je VALENTIN DVORNIK iz Šoštanja, Cankarjeva 25 parkiral svoj osebni avtomobil CE 144-12 pred hišo št. 13 na Kersnikovi cesti v Velenju. Ko je hotel odpeljati se ni prepričal, če je cesta I?rosta in tako zadel v zadaj parkirani avtomobil CE 108-53 last lOMISLAVA JEREMICA Iz Velenja. Kersnikova 6. Na obeh vozilih je škode za okrog 150 dinarjev.
Proslava dneva JLA
V domu kulture Velenje bo	godba, moški pevski zbor Ka-
v petek, 20. decembra ob 18.	juh, učenci rudarskega šolske-
uri proslava v počastitev dne-	ga centra in gimnazije in pri-
va jugoslovanske armade.	padniki vojaške garnizije Ce-
Nastopili bodo rudarska	lje.
POSLOVNE SODELAVCE IN CENJENE POTROŠNIKE *
ničke, ščinkovce in drugo malo perjad. Pravijo, da bi na ta način tudi pokazali svojo srčno kulturo.
Prebivalcem in zlasti otrokom svetujejo, kako naj v teh zimskih dneh hranijo lačne ptice, ker je sedaj za njih najbolj neugodno obdobje in zato menijo, da je pravilno, če jim pravočasno priskočimo na pomoč. Posebno nevarni so nenadna sprememba temperature, dolgotrajno in mrzlo deževje, poledica in debela snežna odeja. V tem času je zlasti važno, da ptice primerno krmimo. Hrana mora biti mešana in nepokvarjena. Primerna je predvsem konoplja, mak, proso, oves, bezgove jagode, bučna, sončnična in ostala semena. Tovrstna hrana je zdrava in je tudi slabo vreme ne pokvari. Ptice ne smemo hraniti s krušnimi drobtinami, ker se kmalu pokvarijo in ptice lahko zbolijo in poginejo.
Člani društva za varstvo ptic bodo odslej vsako leto priredili podobne razstave. Njihova želja je, da bi se v društvo včlanilo čimveč novih ljubiteljev ptic.
obveščamo
da sta delavska sveta trgovskih podjetij Velme in Bazena sklenila združiti s 1. januarjem 1969 obe podjetji v enotno go-' spodarsko organizacijo
TRGOVSKO PODJETJE M VELIKO m MALO »ERA«
s sedežem v Velenju, Jenkova 6 Tudi v novem združenem trgovskem podjetju se bomo še naprej trudili izboljšati poslovne odnose in kar se da najbolje zadovoljiti želje in potrebe vseh naših kupcev.
Delavska univerza Velenje
RAZPISUJE
—	TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA ZAČETNIKE	i
Pouk bo dvakrat tedensko — ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.05 v prostorih Delavske univerze Velenje. Tečaj traja 4 mesece, tečajnina pa znaša 200 din.
Prijave sprejemamo v upravi DU 15. januarja 1969 vsak delovni dan od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa še popoldne od 16. do 18. ure.
—	OSNOVNO ŠOLO, ODDELEK ZA ODRASLE, 8. razred
Prijave sprejemamo do 20. januarja 1969.
ZAHVALA
Potrti ob tragični in nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA 0BERČKALA
se iskreno zahvaljujemo družinama Lipnik in Zabu-kovnik, ki sta nam pomagali v tej hudi uri. Zahvaljujemo se tovarišu Kvartiču za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu, rudarski godbi ter vsem, ki so darovali cvetje in vence in pokojnika spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Ivanka z možem Karlom ter vnuki Rado, Ivica in Karli
V zvezi s tem je zanimivo, da segajo kmetije do tiste višine, kjer uspevajo še žita. Ob nastajanju kmetij je bilo to važno dejstvo. Npr. pri Blažiču, na višini okrog 600 m, rastejo vse vrste sadnega drevja in koruza, medtem ko najdemo že pri Rednjaku in Banovšku
V zgodovinopisju so se mnoj go ukvarjali s vprašanjem, kdaj so nastale samotne kmetije. Ali so starejše ali mlajše od dolinskih naselij. Na to dobimo zanesljiv odgovor srednjeveških urbarjev (zemljiške knjige). Iz njih lahko
SVET PGD ŠPIKOM
(4)
le odpornejše vrste sadnega drevja (hruške in lesnače), koruza pa daje tako slab pridelek, da se je ne izplača saditi. Povsod pa uspevajo jara in ozimna žita (rž in pšenica).
razberemo, da soi samotne kmetije mnogo mlajšega nastanka od dolinskih naselij. Tako so se večinoma pojavile med 12. in 15. stoletjem. Ta pojav si pojasnjujemo z dej-
stvom, da naj bi se dolinska naselja v prebivalstvu preveč pomnožila in razširila, v toliko da zemlja ni mogla več vseh prehranjevati. Zato je začel odvišni del prebivalstva iskati nov življenjski prostor na pobočjih gora, ki so jih prekrivali gozdovi.
Prvotno je človek pridobival kulturne površine v gozdovih s požiganjem. O tem pričajo imena nekaterih kmetij, kot Požeg, Požarnik, Pogorevc itd. Ostanek nekdanjega poži-galništva imamo še v tropskih predelih, kjer je kmetijstvo na nizki stopnji razvoja.
Te kmetije so si morale izbirati ugodne lege v naravnem okolju. Kot vemo, je tu pri njihovem nastanku odločala predvsem kakovost prsti. Ta-
ko so predvsem nastajale' s svojimi kmetijskimi površinami v suhih dolinah in na ravnih pregibih pobočij. Drugod v alpskem področju, kjer je več rodovitne prsti, so bili pri nastajanju kmetij v ospredju ugodni reliefni pogoji.
Večina samotnih kmetij ima svoje zemljišče prostorska strnjeno ali zaokroženo okrog kmečkega doma. To kaže na mlad pravno-lastniški razvoj kmetije. V starejših dolinskih naseljih pa so nasprotno lastniški delci prostorsko razmetani in spričo večkratne delitve majhni, kar so zanesljivi znaki starejšega razvoja. Manjše lastniško-pravne spremembe so nastajale v preteklosti tudi na Paškem Kozjaku. Tako se je verjetno moraia ne*
koč v preteklosti razdeliti tudi Blažičeva kmetija z ozirom na bližnjo mnogo manjše kmečko posestvo. Tako sta prvotno verjetno bili v tej dolini dve kmetiji.
Pozornost pritegne razpore-1 ditev posameznih zemljiških kultur. Tako so na boljši zemlji njive, medtem ko so na slabši gozd, travniki in pašniki. Njive so večinoma na rav-. nih površinah ali na dnu suhih dolin. Najdemo pa jih tudi na strminah, v manjšem obsegu, vendar so te mlajšega nastanka. Marsikje se kmetje še spominjajo, kdaj so prvič na celini zaorali njivo in zakaj. To se je večinoma dogajalo ob povečanju družine, pri vseh pa v času vojne, da so s tem pomnožili količino potrebne hrane.
Prav tako je zanimiv položaj kmetij z ozirom na relief
in talne razmere. Kmečki dom, hiša in gospodarska poslopja, so se običajno umaknili v strmino, če je primanjkovalo prostora za njivske in travne površine, včasih celo v senco ob rob gozda.
Ce primerjamo kmečka gospodarstva na Paškem Kozjaku z ostalimi v širši okolici, izkazujejo ta obsežnejšo posest. Tako zajemajo največja čez 40 ha (Zg. Kline in Red-njak), medtem ko najmanjše okrog 10 ha površin. Verjetno je eden izmed glavnih vzrokov za nadpoprečno velikost posestev v slabi rodovitnosti tal. Drugi vzrok pa je v dejstvu, da so se lastniško posestva malo razdeljevala. O tem priča tudi majhno število kočarjev ali bajtarjev z neznatnimi krpicami zemljišč, ki so drugod delili nekdaj mogočne kmetije v brezpomembne gospodarske enote- 1 (Dalje prihodnjič)_,


A
U
R
A
K R
K
Mm
A
ZNAN OUQ. ATLET
m

2.eni y podložen
CANKAR IVAM
REŠEN
PODAJALEC
, MESTO i V ČILU
ARABSKI ŽREBEC
DEL
OBLEKE
IMM
1 NERODNO
š hoditi
| STARA | POVRŠINSKA MERA
-1' BAJKA
r*
ŽITO
ANTON ČEH NE
NI
GOSTO
MIRO
DOMOVEN
VEZNIK
PRIMERJAVA
uadzorhik
3avhih zgra.
BBV RIMU
LEV
DRŽAU
PRI 5EKIRI
jap pristam
BORILUI SPORI
zaisKo POKRIVAlD
TOŽAVUA BLAGAJNA
KRAJ PRI OPATIJI
KRU.O RIM I.EGIOE
DARILO
OEL OČESA
OBLIKA pom.glag.
NARAMHIk
KEM.ZMAKtf AU1MIMIJ
SER
DAM V KRŠENJE
GORA V JULIJCIH (£643m)
IZZVIdAČ
obramba v sili
POPRAVILO
PRAVNO VEL ;AVNO 116 1'ORTMI
nfu.vnc^Ti:
VLEČE VLAK
OLGA VRABlft
EDVARD KARDELJ
VRSTA RIBE
PAVJA iSAMICA
komunalna uaprav, ,
DRAŽBA
5ESTANEK
PERNATA ŽIVAL
Ž. IME
JUDOVSKA ML5THAČtlK
NASELITEV STAN0VAV1
BOLEČIMA
OZNAKA 7AUEZUA-
mapravaza
MER] ALK.VW
vrata v plotu
ČASOPISNO PODJETJE
REKREACIJ' SKI CENTERl
SEM POUČEN
LAHEK PLIN
KVARTOPIR SKI IZRAZ
OSEBNI ZAI.
ZAČETNIK
UMMMBB
■SKRB
PRISLOV
kem znak ZA LAMTAN
avt.ozuak/ KRAPINIE
LES ZA SMUC .PALICI
KRAJ PRI LITIJI
ZAOKROZI-ZEMLJlŠČA
VELIKA PTICA
NASLOV
ZNANE POPEVKE1
DozoRm CHRUŠKO....)
OSEBNI ZAIMEK
tista.ki
PRIPOMSK!
JAKOST
Človekov PREDNIK
špam5k0
ŽENSKO
IME
ITALiJAN. TOVORNJAK
ENA M žo C,L.
ISCE
DEL
POHIŠTVA
poizvedo -vanje
RAZVEJEN ŽIVEC
visoka igralna
karta
ZNESEK
TULITI
ISTRSKO VINO
...PAVOUE
MESTOMA FINSKEM
oiAPozmv
za (lat.)
NOMENKLATURA
RAČUkJ
ŠČITIJO OČI
hokejist ollmpije
PolitiČm;
VODJA STRAN
Žt-.USKO IME
SJEMŽ.K1 PREDLOG
PRITRDILNI' -CA
ODPRAVE
OSEBNI ZAIMEK
LOŠKA TOVARNA HLADILNI
pi.osclca pp.i hokeju
LEVI PRITOK OBA
PRISTANIŠČE V SREDOZEMSKEM MORJU
mesto v meksiki
RECEPT
LJUOSKA 5KUP'&1MA
MIMltMA igra
vrsta*
Rl SBE
TOVARNA KAMNIKU
VEZNIK
BOJNI PLIN
PRALNI STROJ
MEDMED BOLEČINE
PREBIVALCI TURČIJE
UDJE
TALON
SPOSTLJM OGOVORITI I
AHNO UDARJATI
ANGLEŠKI PISATELJ
(fonetično;
UP
'fcm
.RIMA
NAŠA REKA
IZDElDVA-j LEC SIT
POSEBUEI
IGRALNE
KARTE
AVTO. OZNAKA IA KARLDVAC
Za praznične dni smo pripravili nagradno križanko. Opisi so vključeni v like. Ce sta v enem polju dva opisa, velja zgornji za vodoravno smer, spodnji pa za navpično. Vse kar liki predstavljajo ali kar je z njimi v neposredni zvezi, vpišite v križanko v smeri, ki jo kaže puščica.
Pravilno rešene križanke bomo izžrebali in nagradili:
L nagrada, 100 dinarjev
2.	nagrada, 80 dinarjev
3.	nagrada, 60 dinarjev
4.	nagrada 50 dinarjev
5.	nagrada, 30 dinarjev
Rešitve pošljite ali dostavite do 5. januarja 1969, na naslov: Uredništvo »šaleškega rudarja« Velenje, Titov trg 2, p. p. 89.
Na kuvefto napišite »Nagradna križanka«.
MALI OGLASI
PREKLICI
9 Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujejo: Jože Štrakl, Kerstnikova 3, Velenje — številko 415; Drago Kotnik, Kerstnikova 3, Velenje — številko 747; Gelca Le-dinek, Jenkova 11, Velenje; Silvo Štrigl, Metleče 42 — številko 463; Radivoj Berdnik iz Velenja — številko 644.
NOVA OBRTNA DELAVNICA
0 15. decembra sem odprl obrtno delavnico kleparske, strelovodne in toplotne dejavnosti. Vljudno se priporočam za naročila — cene solidne. Igor Zbičajnik, Celjska cesta 39, Velepje.
ČESTITKE
0 Srečno 1969. leto želi vsem občanom, posebno pa še članom rudnika lignita Velenje, da bi dosegli čim boljše uspehe — vojak Blaž DŽUKARIC, 7197/4, Niš.
Ples za maturantski izlet
V soboto, 16. novembra, je 3. b razred gimnazije v Velenju organiziral ples. Z njim smo dijaki hoteli dobiti sredstva za maturantski izlet. Mesec temeljitih priprav se je bogato obrestoval, saj smo v hranilno knjižico naložili preko 130 tisočakov.
Ples je bil v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo, ki jo je velikodušno odstopil ravnatelj Vlado Zakošek. Postavil je le pogoj, da po končanem plesu
dijaki sami očistimo dvorano. Zadovoljni smo bili vsi; gimnazijci in ostala mladina, ki je po plesu navdušeno govorila, da tako dobro organiziranega plesa že dolgo ni bilo. Zahvala gre tudi članom vokalno instrumentalnega ansambla Minerali, ki so s solidnim igranjem zadovoljili plesalce, Vel-mi iz Velenja in zdravilišču iz Topolšice, ki sta mnogo prispevala za uspeh prireditve.
Anton Dolejši
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal M, telefon 85-087 — Lastnik In Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški	odbor — Glavni ln odgovorni urednik LJUBAN NARAKS —
Časnik Je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL obči ne Velenje	— List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stan«
3« par (M starih Ulaar|iv) — Letna naročnin* 1 flluarj« In 9( par (751 •tirih dlnarjav) — Naročnina h plača vnaprej as tekočI račea: lf?4-t-3tf pri *!>*..	*kipa*U«n (au.i — HskaMsii* in teia*?>rii na sraiama -
iut is (Utajil Sir A«ii*ii iiši* f*ij*.