Dolenjske Xovice khajajo isali jKiteli ; ako : : je ta (lati praxiiik, dan po|irej. : ;
Cena jim jo xii celo leto (o(i aprila do ajirila) ;í Jí, za poi leta l'ôO K. Xaroc.riiiia za Nemčijo, Bosno in drug'e evro|>ske države znaša K, m Aiueriko 4'.)0 K. List il) ofílasi se pltiíiijojo iiji[irpj.
Vso dopise, iiaioěuiiio in oziianilii siii-ťjeiiiit tiskarna J. Krajec nasi.
Cenjene gg. nopočnihe
kateri dosedaj še tudi za lansko o:<iroma přetečena leta
naročnine niso doposlali,
uljudno prosimo, da to takoj storé, sicer jim bomo s prihodnjo številko list ustavili.
Upravništvo.
Dolenjskim junakom v spomin.
v raznih časnikih čitamo o junaSkih činih, ki so jih izvršili naši vrli vojaki na raznih bujnih poljih. Oteti je treba pozabljivosti tudi to, kar so storili naši dolenjski sinovi, Kadi bomo priohčcvali notice, ako se nam dopoSljejo zanesljive Testi naših vojakov.
Časniki so žc objavili junaško smrt stotnika Kobeta. Ta junak je iz čislane rodhine novomeške. Njegova gospa mati Julija se zdaj piše Mi'amor.
Stotnik Ivan Kobe je bil vojak iz poklica. Prej je služil v nekeiti hrvatskem polku, a pred vojsko je hîl prestavljen k 17. dojjiobranskeinu inf. polku, ki ima sedež v Rzeszowii v Galiciji. Ta polk je bil pri oni armadi, ki je začetkom operirala v liuëko-1'oljski. Za zdaj ni bilo mogoie še izvedeti za. kraje, kod je hodil njegov polk, kajti pismena poročila, ki jih je pošiljal svoji gospejmateri, ne imenujejo mest in vasi, koder se je pomikal. Dne 22. avgusta je stotnik ICohe poslal svoji materi vojaško dopisnico, na kateri piše: „Sinoči ob Vi K h smo z neizmernimi „hura"-klici prekoračili mejo in smo zdaj zdravi in veseli v liusiji. Sedaj gre vedno naj^ej ! Staniijem danes v eni od kozakov požgani vasi čisto dobro. Par skednjev je ostalo. Žlivimo izvrstno." — Drugi dan je odposlal drugo dopisnico, v kateri omenja bližnjo bitko. Na dopisnici
so še nekateri njegovih tovarišev podpisani. Iz nerazločne iiisave bi se smelo sklepati, da jc bila ta zadnja postaja v Belgoraju blizo reke Wieiirz. Na dopisnici je Še pripisal: „24./8. Sredi boja-nadalje-vanje in od zgoraj pa; „Oh bitki, ki smo jo slavno dobili, zdrav."
Dne 24./8. pa v posebnem pistiui poroča gospej materi: „Prvo slavno bitko dobili. Rusi so bežali kot non, vse so od sebe vrgîi, orožje, obleke itd. — Itneli smo gardo pred sabo in jih vrgli. Jaz sem z mojo koinpanijo vzel eno baterijo in 196 Rusov, med temi 4 oficirje. Moji ljudje in jaz smo kar nori od veselja. Zgubili nismo dosti ljudi. Jaz 4 ranjene in nekaj jih Še manjka. Moj konj je izginil. Bitka je trajala od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Artilerija naša je streljala, da je bilo veselje. — Rusi streljajo slabo, vse previsoko. Naši so jih vsega nekaj tisoč vjeli včeraj, in ranjenih in nutvih je ])olno. Spali bomo danes na bojnem polju. Jaz z mojimi Ijntlmi pri vzetih topovih. Zdrav sem in vesel."
Iz tretjega pisma, ki ga je stotnik Schwinger, sin bivšega tukajšnjiiga deželno-sodnega nadsvetiiika pisal dne, 29. avgusta gospej materi, se sme sklepati, da je bil stotnik Kobe še-lc pozneje ranjen, najbi'že med 25.—do 27, avgustom. Kajti stotnik Schwinger pile: „Dne 28, avg. sem srečal transport ranjencev, tued katerimi je ležal tudi Vaš hrabri sin Ivan. Bil je vkljuh težki rani dobre volje. Sovražnikova puškina kroglja ga je zadela v trebuh, ko se je ravno s svojo kompanijo, ki se je bila pod njegovim poveljstvom odlikovala, odpi-avil in hotel sovražnika naskočiti. Kot ranjenec se je zauiešal med sovražnike. ňel sem z njegovim vozom v neki ruski samostan, ki je imel oddelek za bolnico ter oskrbel zdravniško pomoč. Zdravnik je izrekel ugodno prognozo. Vsled svojega opravka sem odšel, a se čez nekaj ur vrnil k njegovi postelji, bil je
še dobre volje, àe-le zvečer je tožil o bolečini. Oskrbtd sem Še zdravniško pomoč in pitstil strežaja. A po noči se mu je shujšalo in prominul je 29. avgusta ob 5. uri zjutraj, previden s svetimi zakra-jnenti za umirajoče . . . Pogumen in hraber oficirje ])adel na častnem polju. Kot junaka ga bo slavil njegov polk . . . Ivana je vojni kurat ob navzočnosti vseh oficirjev in moštva blagoslovil. Pokopan je bil na lepem prostoru ob gozdiču pri samostanu poleg gfško-katoliškega pokopališča — v poseben grob, katerega so lepo uravnali, nanj zasadili križ, na katerem so a svincem zaznamovani potrebni podatki." —
Tam gori na poljski zemlji naj v miru jiočiva — slovenski junak. Srečen slučaj je, da mu jc zadnje ure polajšal njegov itdadostni prijatelj in vojaški tovariš stotnik Schwinger, ki jc vkljab hudemu boju oskrbel zadnja poročila ter potolažil žalujočo rodbino. Bog Čuvaj tudi tega slovejiskega rojaka!
Y í^aliciji je našel tudi junaško snu-fc drug NovomešČan, nadepolni Engclhert llovar, po svojem poklicu knjigovez. Služboval je nekaj časa tudi v Novem mestu pri J. Krajec nasi., nazadnje pa v Afoliorjevi knjigoveznici v Celovcu, povsod kot zelo priden in marljiv pomočnik. Leta 1910. je bil potrjen k vojakom, lovski bataljon št. 7., komp. 2. Kot nadarjen in spreten vojak je kmaln napredoval do vodja in bil je vsled svoje zmožnosti že prvi na vrsti za narednika, pa še ni bilo prostora. —- Sedaj je moral tudi on z drugimi našimi vojaki v fíalicijo, kjer je vodil celo kompanijo sam nasp]'oti .sovražniku, ko ni bilo ravno višjega .voditelja. Tu ga je pa le prehitro zadela krogla skozi čelo v možgane in obležal je takoj mrtev. Njegov zadnji klic je bil, kakor nam je pravil neki ranjenec-očividec: „Jezus, ]\Iarija!" — in vojaka mučeniško srce je umrlo za vedno.
lisjmek.
„UbijaČ . .	(Konec.)
„On, da! Ros sem bil korenjak in fant od fare, ali pet bi jih bilo Ic preveč, da ni bilo njega. Ko smo se klepali in tolkli notri po sobi, je bil Tevželj vstopil skozi zadnja vrata in četudi je bil malo šepav na levo nogo, jih je vendar kar sproti vrgel dvoje venkaj skozi duri. V naglici fantje niso zapazili, da sva dva, in Lina je tudi molčala, dinigega na srečo pa v hiši ni bilo. Pila sva potem ves večer in vso noč notri do belega dne. Prosil me je, naj ga ne izdam na sodniji, kei' se ječe boji bolj kot živega pekla in tudi pri Lini, mi je obljubljal, da mi bo vodno šel „na roko". No, kaj zato, če sem sedel dva ali tri dni več, kot bi bil morda sicer ! Prijatelja sem le imel, na katerega sem se vedno lahko zanesel,"
„In ki vam je spravil nevesto v hišo."
„Katero ?"
„No, Lino! Ali ne?"
Tone se je veselo zasmejal.
„Bog si ga vedi, kje gospodinji ona ! Ko sem prišel iz mesta je žc davno ni bilo već pri Andi'{;ju. TevŽelj mi je pi'avil ves žalosten in jiotrt, da je odšla z nekim
Hrvatai'jem, ki ima doli za Kolpo žage in mline, prav kakor se poje v pestili. Ali jo je Hrvat vzel ali ne, ve pač najl)olje on sam."
„In Jankelj l^dbojevV"
„Na Vrbje onstran Gorjancev se je priženil. Dobro gospodari in lahko reČem, da takih prijateljev, kot sva midva, ne dobite kmalu v vsem to- in onostranskem Podgorju."
Zopet so zapele čaše in zopet je Tone nalil.
Pred zidanico so se začuli koraki in otročji smeh; med vrati se je pojavila zala, mlada ženska. V naročju je nosila malo, morda leto dni staro dete, dočiin se jc je di'Žal zakrilo lep, ])ribližnotrileten fantiček.
„A'idite, gospod vahtmojster, to je moja deca", je rekel Tone ves srečen pri pogledu na svojo ljubeznivo družiiiico.
Mlada žena mi je segla v roko in tudi na njenem obrazu in v njenih očeh sem čital, da ob sti-ani ljubečega in skrbnega moža ne \)ogrcSa ničesar.
,J'a kje sle jo dobili, Totic? Ta gotovo ni doma izpod va.šega zvona!" sem se pošalil.
„O, sem, sem!" je odvrnila mlada žena veselo mesto svojega moža in zarudela.
„Iz njegove fai'e sem, iz njegove vasi !"
„Veste, kaj! Kadar se bom ženil, na mojo vero, pridem (lo dekle v vaše selo. Povsodi se bom lahko postavil in pobahal z njo! — Pa ste se tudi katerikrat stepli radi nje, Tone?'
Kmetica je med tem přisedla in jaz sem vzel fantiča naročaj. Moja svetla oprava uni je neznansko ugajala.
„Nikoli", je odvrnil gospodar in na-takal iz obilnega soda majoliko nanovo. „Pa, saj tudi treba ni bilo. Prvič jc imel Jankelj takrat že svojo nevesto na Vrbju in je hodil k nji; ostalih se mi nobeden ni upal hoditi v zelnik, drugič pa, ko bi bil kateri poskusil, bi mu bila llauca sama posvetila! Ali ne'?"
Žena sc je poredno namuzala. „Bog ve!" je rekla, i)ri tem pa tako pogledala svojega moža, da smo se vsi trije prav od srca zasmejali.
*
ij; * Poztio v nn-ak so v zidanici na prisojnem pobočju starih (lorjancev tisto po-polilne zveneli kozarci in se je v njih iski-ilo zlato vilice. Solnce je bilo na večerni strani že davno vtonilo, ko se je „dragi gospod kolega" poslovil od nekdanjega ]i)'iindovcga „ubijača" in njegove ženske ter jo sumljivo nerodriili korakov odmahal po javkastih kolovozih proti domu.
Po vsej pravici smemo upati, da je Marija našega vrlega slovenskega junaka takoj spremila v kraj večnega mini, saj je bil isti dan ravno njen praznik, osmi september. — Tako umirajo tudi v vojski naši hrabri vojaki v imenu Božjem. In da je tudi naŠ Engelbert umrl tako lepe in častne smrti za svojo domovino, to naj bode v tolaži)o jokajočim njegovim starišem, bi'atom in sestram. —■ Pokojni je pisal svoji materi nazadnje dopisnico iz „Feldpošte Št. 73", na kateri je prisrčno pozdravljal zraven svojih predragih tinli vse znance in prijatelje, kakor da hi vedel, da je to zadnji pozdrav, ki ga pošilja v svoje rojstno mesto. Tn ko so mu stariši odpisali na to dopisnico, došla je ista nazaj s pretresljivo opombo: „Mrtev!" — llovar ima še dva brata v vojski, starejšega Jožefa in mlajšega Alojzija. Le-ta zadnji se je tudi izučil knjigoveške obrti pri J. Krajec nasi. Notranji glas ga je posebno sedaj ob vojni vedno gnal za svojima bratoma v vojsko, češ, da se hoče tudi on enako njima vojskovati za dom in Avstrijo. — Vsa čast pa materi, ki je vzgojila tako hrabre in pogumne tri sinove-vojake!
Severno bojišče.
Nanisko-gališkcm bojišču so združene avstro-ogrske in nemške bojne sile zopet pričele z ofenzivo. Nemške sile so ojačile avstro-ogrske brambne sile na levem krilu. Sedaj je gibanje napredovalo in uspeh je spoznati iz ruskega umikanja na obeh straneh Visle.
Prodiranje naših in nemških Čet, ki sili Ruse na obeli straneh Visle k umikanju, bo kmalu prisililo sovražnika, da se umakne tudi s svojih drugih pozicij, ker bi sicer te prišle v veliko nevarnost. Ruska ofenziva, ki je bila strategično končana že z zavzetjem Lvova, uapi'avlja sedaj prostor ofenzivi naših vojnih sil. Na posameznih točkah so Že v teku hudi boji, ki se za nas ugodno vrše. Naše operacije na obeh straneh Visle uspešno napredujejo.
Na severnem ruskem bojišču so Rusi dobili nove Čete, najbrž precej tudi iz Galicije, iu sedaj prodirajo proti guberniji Suwallíi, katero so Nemci zasedli. Generala Hindenburga čaka novo težko delo. Prične se v kratkem nov oddelek vojne. Naše čete bodo izkoristile svoje dosedanje bogate vojne izkušnje in bodo, kakor do danes, tudi v bodoče največ, kar je mogoče, storile.
Kam nameravajo Rusi na vzhodnem bojišču prodirati. Bďolin, 3. okt. tl^oi'' urad.) Veliki glavni stan poroča 2. okt. zvečer: Na vzhodnem bojišču se pričakuje, da bodo Rusi pričeli prodirati čez Njemen proti guberniji Suw\ilki.
Hlndenburg zopet porazil 4- ruske ar-madne zbore. Berolin, 4. okt. (Kor. ui'.) Veliki glavni stan poroča 3. t, m. ob 10. uri zvečer: Na vzhodu so bili trije sibirski armadni zbori in deli 22, armadnega zbora, ki so se nahajali na levem krilu čez reko Njemen prodii'ajoče ruske armade, po dvakratnem zelo hudem boju jioraženi. Nemci so vjeli 2000 neranjenih Rusov in zaplenili veliko tojiov in strojnih pušk.
IConigsberg, 5. okt. Namestnik generalnega poveljstva v Ivoiiig-sliergn izpopolnjuje že objavljeno jjoročilo o zmagi čez Ruse: Rusi so bili v dvadiievni bitki pri
Sinvaikiju 1. iti 2. oktobra iioiiolnoiiia po-]'až(!!ii. Izgubili so	vjutnikov in 30
topov, iimd njimi eiK) tožlco baterijo, veliko slrojiitli jHišk, voK in konj.
Nemci rusko trdnjavo Ossowiec uspešno bombardirajo. Čez Bcrolin se po-r«r;a / v/Jiocitiega bojišča: Ruske trdnjave pri Ossowieeii, ki tvorijo desno krilo močno ntrjeiie trdnjavske čete Jiobr-Narev-Hng, se neprestano obstreljujejo. Težki to])ovi nemške artlleilje neprestano grme în brn-liajo Imd, nspešen ogenj na štii'i utnlbe, ki stoje ob bregu in branijo prebod Čez Jiobr. Ogenj je zelo uspešen. Sovražnik se očividno ne more več dolgo držati.
Položaj na severu. Ditnaj, 3. okt. Vojni poročevalec „Fremdenblatta" poroča s se\^irn(iga bojišča: 'J'ii vlada splo.šno niiietije, da se bodo dogodki, pred katerimi stojimo, za nas iigoilno ra/vili. Rusi so po zadnjib bojib zelo oslabljeni. Slabo vi'Cme jim otežuje dovoz živil in municije. Skupno delovanje z neniškitni četami daje iipanje, da bo orožje zveznih držav zmagovito.
Uspešen avstrijski izpad iz Przemysla.
Dunaj, 1. okt. „ Jliincliener Ncueste NacJi-ri(îliten" ])oročaj() : Avstrijska armada je napravila dne 20. sept, iz trdnjave IVzemysl nspešen izi)ad. S tem so vse ruske laži nasprotnega znaeaja pobite.
Napetost med Srbijo in Biilgarijo.
„Siidslaviscbc Kori'espondonz" poroča: liolgarski poslanik v Nišu, Óolakantié, je izi'oeil L'ašičevejnu kabinetu noto, v kateri zabteva, naj líitro konča tiste razmere v ûlacedoniji, ki bulgarsko javnost trajtio razburjajo. Te razmere bi labko dovedle do izbrnba ljudske nevolje, ker se zatirajo bulgarski i'ojaki v ]\lace(ioniji. Jiul-garski po^liiiiik je izjavil, da sedanje razmere zelo otežkočujcjo bulgarski vladi, da ostane iievtralna in jo labko dovedejo do di'usib odredb.
Bulgarski listi ])išeja, da boče Jíul-garija na vsak naČiji okupirati Makedonijo, kei' so preganjanja Bulgarov že dosegia svoj vi'liuuec. Tosvojib inforinaeijaluiiravijo listi, daje dala Turčija za to že dovoljenje, ker je te dni jiriŠlo v tem ozii'u do sporazuma, Rumunija se je zadnji čas odrekla biikareškcmu dogovoru, tako, da ga sedaj držita še samo Srbija in Grčija. Gre za okupacijo srbskega dela Makedonije, Bui-gari u|iajo, da bo šlo čislo lahko; pripravljeni so ])a indi na daljšo vojno. Upajo, da (îrëija Srbije ne bo branila, trozveza je že dala dovoljenje za oku])acijo, Jinsija tega ne bo dovolila, ali v (eb razmerah je ne bo nihče za to vprašal.
Mine v Jadranskem morju.
Laška ribiška ladja potopljena. Ilim, 1. oktobra. Listi poročajo îz mesta liimini: liibiška ladja „Micliele Morosîni'' je dne 2ÍJ. si'iitembra zvečer, J 5 km od laške obali, na ribjem lovu zadela na jilavajočo mino in se je potopila. Pri tem je utonilo U) oseb.
Lahi love mine. Rim, I. oktobra, jrinistivslvo za moi'tiarico je odredilo, da odplujeta iz Tarenta dve bojni ladji z vsemi lu'ipravaini za odstranitev pomorskih min.
Vojake ne bo zeblo.
Zimska oprava za našo armado.
Velike imročbe na kožuhe. Naših vrlih, lirabriii vojakov ]ioziiiii ne bo zet)lo, naj bo Se tak tnraz. Vojaška uprava je namreč naročila jako lople kožuhovinaste telovnike iz moška in astraiiana, v jirvi vrsti (»a iz jančjih kož. Doslej je pri i'azličtiih t\rdkah naroČi^nili en miljon lakih telovnikov. Telovniki so jako sididno naprav-Ijiitii in se boilo nosili z dlako na znotraj. S])redaj so dolgi 55 cm, zadaj pa (»O cm ter se s trakovi tesno [irivežejo k telesu, ki s(! na ta način bj'ezpogojno zavaiiije pred mrazom, izdelava teh telovnikov se
je poverila različnim tnzeinskiin tvrdkam. Dobavni rok sc je določil na konec oktobi'a. Velik del je že dogotovljen in so je izročil n)onturnemu depotu IV. v Kaisď-líbeiv dortu. Od tod se razpošljejo telovniki na tiosatnezne Čete v celih vagonili. Telovniki se izvrše seveda v različnih velikostih. Razen kožuhovitmstega telovnika dobi vsak vojak topel trebušni pas iz llanele ali kamelje dlake.
Za kavalcrijo je vlada naročila kratke kožniie iz čniili jančjili kož za moštvo. Častniki liaroče te kožuhe na lasten račun. Kazen tega je vojno ministrstvo oddalo velike nai'očbe na snežne Čejiice in za-pestnike ter na toplo sitodnjo obleko. JC zimski o])reini moštva spada tudi odeja. Vsak vojak v (Galiciji doJii gorko odejo. Naročene so ogi'omne množine Škornjev, Čevljev in perila in imajo mnogoštevilne tovarne s tem obilo dela. Rosaniezne tovarne za čevlje dobavijo n. ])r. po 3000 do (jOOO škornjev na dan, Škoriiji so namenjeni za kavalerijo iti jezdečo artiljerijo. Infanteristi dobe zelo moČiic Čevlje na zadrgo z debelimi jiodplati. Vsi škornji in Čevlji so iz rjavega naravnega usnja,
Petiolej ni dražji
če nm pi-imešaš .,SVEAL!N", kise dobiva za malo novcev v knjigarni Urb. Horvat-a v Novem tiiestu, „Svealin" daje čudovito krasno belo luč iti je poraba petroleja za 30 odstotkov manjša.
Boji za karpatske prelaze.
Ruski poizkus, uih'cti Čez Karpate na ( )grsko, se sedaj lahko stiuitra kot popolnoma izjalovljen. Naše čete so pri jjrelazn Uzsok vrgle Ruse tiazaj Čez mejo, drugo poročilo pravi, da so bile ruske čete pri Okorfismezo poiioinoma poražene in so sc v neredu nmaknile. Tudi jiri Iviirijsmeso se vrše boji z Rusi, in kakor jiravi uradno poročilo, bodo nase čete tudi tu kmalu vrgle sovražnika nazaj.
Ruski upadi na Ogrsko. Jiudimpešta, 4. oktoijra, (Koi'. ur.) Edina ruska kolona, ki se še naltaja na Ogrskem in ki je vpadla v deželo pri Kdriismesij, se je borila 3. t. tn, z našimi obmejnimi straž-nimi oddelki, ki so bili nat)ram Husoni v veliki matijšini. Ker šele sedaj prihajajo ojačenja na to črto, ki je od središča zelo oddaljena, so se morale naše obmejne straže umakniti do llossumezo, kjer bodo s pomožnimi Četatni, ki so še na potu, napravile, kakoi' je pričakovati, tudi tej epizodi kotiec. Ker so se naše čete umaknile do llossinnezo, je bilo treba Marma-ros-Szigel začasno izprazniti. Uprava ko-niitata posluje v Jiusztu; ko bodo Rnsi vrženi nazaj, se bo vrnila v "Marmaros-Sziget, V ostalili karpatskih prelazih so bile naše čete povsod zmagovite.
Boji pri Uzsoku končani. Dunaj, 4. oktobra. J'obočnik getierala, ki je poveljeval našim četam, katere so bile odposlane proti Rusom, ki so vpadli čez ]>relaz Uzsok, je dopisniku „Nene Freie Presse" izjavil, da so se boji i)redvčerajšnjini kotičali, Rnske izgnbe so zelo težke, vpad ae je izvršil v pťítek iz Sianki. Rusi so imeli eno in pol brigade ter nad IG tojiov.
Naše zmage proti Rusom na Ogrskem. Budimpešta, 2. okt. Ogrski brzojavtii in korespondeiuMii urad javlja: Nadžnpan oki'aja Marmaros naztianja, da so naše čete v okraju Okonnezii v ztiiagoviti bitki ])remagale v Marmaros vpadle Ruse. Sovražnik se je v neredu umaknil prol.i meji. V Okiii'mezii in okolici sla zo)»et vpo-stavljena red in promet. NaŠe v okolici Kfirosmezi! zbrane čete so tudi pričele boj z Ru.si, katere bodo v kratkem jíregnale.
Uspešni odpor proti ruskemu vpadu na Ogrsko. Budimpešta, 30, sept. Ogrski l)rzojavtii in kores]ioudenčni urad javlja i/ Ungvai'a z dne septembi'a: Včeraj opoldne jo prišel višji štabni Častnik iz Ungvara sem ter je poiskal nadžnpana
grofa Sztaraja, kateremu jo uradno javil, da so boji naših Čet v Uzsoku tekom noči in včeraj zjutraj bili uspeštii. 1'osrečilo se je sovražnika ])utisniti tmzaj, tako, da sc je moral ta umakniti do Sianki. Uzsoški ])relaz je zopet v naših rokah. V bojih okoli Uzsoka so imeli iiusi jako velike izgube. Sedaj ni na ozemlju komitata l'ng tiobenega Rusa veČ. Ojačenje čet, ki stražijo mejo, se nadaljuje.
Strašen potres v Mali Aziji.
2500 oseb izgubilo življenje. (Kor. urad.) (ilasom uradnih brzojavk, ki so došle notranjeiiui ministrstvu, se je zadnje dni pripetil v liojiduru in Sparti (Vilajet Konia v ^lali Aziji) močan potres. — Lahni potresni suidii se še tieprestano l)ouavljajo. Tosebno hud je bil potres v lioiulin'u in okolici. Natančtio število ni ztiatio, a sodi se, da je 2 500 oseb zgubilo življenje. Vlada in KdeČi polumesec sta uvedla poiuoČno akcijo za prizadeto prebivalstvo.
Ufodeii položaj na jugu.
Dve Črnogorski brigadi poraženi.
Dunaj, 4. okto!)ra. Uradno se poroča: V vzhodno Bosno vpadle .srbske in črnogorske sile so nas jirisilile, da smo poslali v te kraje, ki leže na strani kraja glavne odločitve, naše vojne moči.
Trva tam vpeljana akcija seje končala z velikim nspehom. Dve črnogorski brigadi, spužka pod poveljstvom generala Vnkoviča in zetska jiod generalom Raje-viéem sta i)îlî ]to hudih dvadiievniii bojih popolnoma poraženi in vrženi proti Foči. Urtiogorci v silni zmešnjavi beže čez mejo. Obe brigadi sta morali prei)ustiti našim ves svoj tren iii znatne zaloge, katere so naplenili po Bosni. Tudi pri tej pi'ilikî smo našli več naših padlih vojakov, ki so bili odjjoslani kot prednje straže, med tijimi nekega prajiorŠČaka, ki so bili vsi na zverinski način ])oliabljeni.
1'i'i akdji, ki je bila vpeljana na se-verneni delu, je pol našega bataljona ujelo celoten srbski bataljon. —■ Potiorek, feld-cajgmojster.
Pašić prosi Grčijo pomoči. Dunaj, 5. oktobra. Pašič je zaman prosil Grčijo potiioči. lîi'zojavil je, da postaja stanje srbske armade vsak dati bolj obupno. Kažejo se že znaki narodne katastrofe.
Narodna izdajica izdala tudi cesarja.
iinani îtaljanski avijatik Widmer je pobegnil iz avstrijske vojaške službe v Italijo. M'idmcr je bil še tako ])redrzeti, da se je v italijatiskem časoi)isju pobahal s tem svojim ostndtiim zločinom.
Widmerjcv oče je rodom iz Senožeč na Kranjskem, po rodu trd Slovenec, ki je prišel v Trst in tu izjiočetka se Čutil toliko slovenski, da je oddal svojega sina Janezka v slovensko šolo Družbe sv. Cirila in ^letoda pri Sv. dakobn. Pozneje se je oče poitaljanil, vzel sina iz slovenske šole in ga dal v italjanske šole. Kdor je izdajalec svojega rodu in svoje tiiatere je zmožen vsakega tudi najgršega drugega zločina, tudi izdajstva svoje domovine, svojega cesarja, tak človek je zmožen tiajoslndtieje veleizdaje. —
Nemško - belgijsko bojišče«
Obupen položaj v Antwerpnu.
Bisti priobčnjejo opis položaja v Ant-werjinu, glasom katerega ondi na glavnih oeslah razdirajo kametiili tlak in grade barikade. Jz okolice prihajajo neprestano begunci, ki tiudijo grozett ])ogled. — Pod varstvom noči so odšli dne 4. t, m, vojaki s težkimi ladijskimi topovi iz mesta v bojno črto. Da bi ne dali prilike Nemcem za orijentacijo, se plinove svetilke ugašajo že ob
7. uri zvečer. Ob isti ml morajo biti zaprte tudi trgovine in kavartte. Električna eestiui razsvetljava je iiopolnoma odpi'av-Ijetia. — Belgijska vlada je nasvetovala, naj žene in oti'oci zapuste Antwerpen.
Uspešni boji pred Antwerpnom, Velika bitka med Brusljem in Antwerpnom. lierolin, 3, oktob]'a. (Kor. ui-ad.) Veliki glavni stan poroča 2. t. m. ÍiveČer: Pred Antwerpnom sta bila včeraj popoldne ob
5,	uri zavzeta forta Vavre, Saint Catherine in reduta Dortiveldt z vsemi medsebojnimi utrjenimi deli. Fort Vaelhen je obkoljen. Važno opii'ališče na zahodu Ter-monde je v naših rokah.
Veliko iiozortiosti vzbuja sedaj obstreljevanje antwerpetiskih fortov. Neinci so poleg mesta MccIkíIu zasedli tudi več vasi v bližini. Na tisoče prebivalcev je pobegnilo v Antwerpen in na Nizozemsko. Na nizozemski meji se je zadtije dni pogosto slišalo pokanje strojnih pušk. Nemške Čete so prodj'le skoro do Tournhouta, ki leži severovzhodno od Antwerpiia.
Nemci skušajo vse sedaj še na bojneta polju se nahajajoče belgijske Čete pognati v okrožje antAverpenskih utrdb, da potem prično oblegati Antwerpen. Od treh strani I)roilirajo nemške čete pi-otÍ Antwerpnu : od zahoda pri Aalstu, katerega so prebivalci zapustili, in Termonde; od juga iz smeri Mecheln ; na vzhodu pa skušajo iz-vojevati ])rehod pri Touriihoutii.
Iz Kodanja poročajo, da se je pričela nova bitka med Antwerpnom in Brusljetn, ki se bije vzhodtio od Ternmnde med kraji Merchtem, Londerzeel in Buggenhout. Vsi ti kraji leže nekako v sredini med mesti Britselj, ]\[eciicln in Teniionde juŽtio od Antwerpiia. Cela belgijska divizija je z vsem trenom izpadla iz Antwerpna.
Avstrijske motorne baterije pred Antwerpnom. „Grazer Volksblatt" poroča: Iz zasebnega poročila nekega avstrijskega toptiičarja posnemamo, da so tiste motorne batei'ije, ki so se tako uspešno udeležile preiiuiganja nemške obmejne trdnjave Man-beuge, dobile povelje, da se odpeljejo pred Antwerpeti, ki ga bodo obstreljevale. Težki niožnaiji so že v svojih jiostojankali postavljeni in žc nekaj dni sodelujejo pri napadih na prve tri antwcrpenske utrdbe.
Antwerpen pred padcem. Iz Berolina poročajo uradno 4. oktobra: Pri najjadii na Antwei'pen so nadalje padli forti „Liore", „Wiilcliem" in „Konig Uookl" in vse reduto, ki ležijo med temi forti. Na.ši so pri tciu zaplenili 30 topov. V zunatiji pas utrdb napravljena odprtina dovoljuje, da lahko jirencsemo napad na tiotranjo utrdbeno črto iti mesto samo. ■—- S tem jiadcem bo končan belgijski odpor in močne ttcmške sile, ki so sedaj potrebne za obleganje Antwerpna, bodo proste in jiii bodo Nemci lahko porabili drugod. En cilj sedatije vojske bo s tem za Nemčijo dosežen. Padec Antwerpna bo pa imel tudi jjosledice za pomorsko vojsko.
Zopet novi forti zavzeti. Berolin,
6.	oktobra. (ICor. urad.) Veliki glavtii stan poroča oktobra zvečer: Pred Antwerpnom sta utilinila forta Kessel in Broechem. iilesto Lierre in železniški fort na progi ]\Iecheln-Antwerpcn sta zavzeta.
Nemci zaplenili pred Antwerpnom 330 topov. Jierolitiski listi poročajo, da so Nemci zapletiili pred Atit\ve]i)notii 330 belgijskih topov. Nemški zrakoplovci so metali v tnesto proklamacije, v katerih so zahteva predaja trdnjave, da se prepreči prelivanje krvi.
Belgijski kralj beži iz Antwerpna. JCiiln. „Kiihiische Žoittmg" poroča iz nizozemske meje, da tauîkaj pričakujejo belgijskega kralja. Kraljevi arhivi so jio-slatii iz .-Vnlwerpna v Ostenile.
Obkoljena belgijska Četa. Rotterdam, G. oktobra. Neko belgijsko Četo je pri Tour-tterbride nemška artilerija obkolila.
Vse znance in prijatelje prosimo za dopise o ranjenih in padlih Dolenjcih.
DomaČe in tuje inovice.
Cvetlični dan i)i'ircilijo jinlioilnjo nedeljo, dii« 1 1. oktobra v Novom nicstii in v Kariiliji iiodnižiiica Rdoiega Križa îii Krajevni gospejiii odbor za ))i-eskrl)u arinadt! v vojski. Cisti (lol)iéek so nporahi za napravo zimske obleke za aniiatlu v vojski. Preilsctlnik podružnice RdeCega Križa
Reehljach.
Umeščeni so l)ili čč. gg.: dne 30. septenilira Jt^n. Žust., žu|tnik na Polšniku na župnijo Ajdovec, dne 1. oktobra Franc Pešec, župnik na Krki na župnijo Řniarje in Franc Vriiovco, kajilan pri Sv. Relru v Ljubljani, na župnijo Krko. Treincsčejia sta gg. kaplana Edvard Šininic iz àniai'ja k Sv. Petru ^v Ljubljani in Ivan Noe iz Trebnjega v Řiuaije. Sprejel, je bil v ljubljansko školijo in iianieSčen za kaplana v Trebnjem č. g. Jožef JCranjc.
Padli in ranjeni Novomeščani. V bojih na severu so po dosedanjih poročilih padli stotnik Kobé, Engelbei t llovar, nad-paznik Kalan in paznik Kron; ranjen pa je poročnik Jazbec Marijan, filede padlih je poročilo zanesljivo o Kohctu in Ilovarju; o drugih se ni nič gotovega, ker se lahko nahajajo tudi v vojnem ujetništvu. Enemu zadnjih transportov ranjencev se jc i>ri-družil maroder 17. peSpolka iz Galicijc BlažiČ iz Novega mesta.
Ranjeni Dolenjci. Janez Jordan iz Mršeče vasi pri Dobravi, ohč. Raka, hramb, polk 27, 7. konip., a že okreval ter se vrnil. Rangus 27. bramb. polk, doma od ííentjerneja. — íi. Kušljan je bil ranjen na nogi v bitki pi'i Grodeku. Zdravi se na domu v Kandiji. ^ G. Janez Težak, posestnik Dol pri Suborn št. 2., v bolnici v Ljubljani.
Poveljnik je postal neke kompanije g. prof. jAliiks Sever, ki se je že ves cas hrabro bojeval na srbskem bojišču, kakor piše sam svoji g. soprogi. Bil je že v najhujšem ognju, vendar Še doslej ni dobil nikake poškodbe. Po njegovem predzadnjem pisnui jo posneti, da je bil pri zavzetju nekega visokega hriba v Srbiji, kojega sedaj drži pi'od srbskimi napadi. Stanujeta skupaj z bivšim novomeškim avskultantom Barletom v neki kolibi narejeni iz ilovice in kolja. Pred kratkim je zopet poslal dopisnico domov, v kateri javlja, da ga je napadla nekoliko disenterija. Upamo pa, da kmalu okreva in da ga 13og ohrani vsega hudega.
Na južnem bojišču se nahaja preČ. g. p. Jane/. Žurga, novomeški frančiškan, ki je še dosedaj popolnotua zdrav.
Glas iz občinstva. Novo pokopališče jc do mala dovršeno, .Vli bi ne kazalo v očigled morebitnim potiebani kmalu je otvoriti V
Gimnazija. Učencev je letos na gimnaziji 240 rednih, 8 privatistk in eden privatist. V vojni službi je petero profe-soijev: M. Sever, A. Lovše, Dr. M. èerko, P. Stopal', Dr. J. Uožman. V vojakiii so dalje osniošolec .T. Gerčar, sedmoŠolca L. Kastelic in J. Kolbezen, Četrtosolca A. Pureber in R. Oswald. Pri zadnjem naboru pa so bili potrjeni: šestošolec St,rnad, scdmošolci Fiirlan, Grdeji, Koi'diš, Lovšin, Jlarjetič, Pristav, Vilier in osmo-šolec Skušek.
Molitveni dan za celo Avstrijo se je ob godu presvetlega cesarja obhajal prav f;lovesno. Naše mesto je bilo vse v zastavah, Slovesne službe božje v kapiteljski cerkvi so se udeležila vsa oblastva. Med dostojanstveniki smo opazili tuili konteradmi-1'ala Del Adami, ki je }Và obisku pi'i «vojem zetu g. baronu liechbachu. — n. g, prost je v ])ridigi pojasnil pomen tega dne ter povabil vernike k molitvi, íí^vcčer je bil slovesni sklep. — tíel mesec "ktober ob (j, zveíier je rožeiiveuska po-l'ožnost tudi za srečen i/.id naših vojska.
Osebna vest. G. strokovni učitelj na ^1'iJiu Malesek je bil tudi vpoklican v
vojsko kot rezervni poročnik. Na severnem bojišču je bil lahko ranjen, ()rišel na odmor na Grm, a se je H. oktobra zopet vi-nil k svoji četi,
O strokovnem učitelju g. Zdolšeku pa od lT). avgusta ni nobenih poročil veť.
O pleterskem samostanu so se oni teden tudi po luišem mestu raznašale čudne govorice, A komisija, ki ji.- bila tjakaj poslana, ni našla niČ sumljivega. Obre-kovalec je baje že pud ključem.
Razglas o sprejemu učencev v kmetijsko Šolo na Grmu. i\Ieseea novembra se lirične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne Šole. Zimska šola traja dve zimi od novembi'a do konca marca, letiui šola celo leto od novembra do konca oktobra. Učenci tdačujejo na mesec za hrano in stanovanje iio 30 K. Podpore poti'ebni sinovi kraiijskili posestnikov se sprejennijo tudi na prosta mesta. Prošnji za sprejem in za prosta mesta je priložiti: 1) rojstni list, 2) zadnje šolsko izpričevalo, 3) zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4) izpričevalo o le])em vedenju, .5) izjavo stariŠev ali varuha, s katero se zavezujejo plačati stroške šolanja. Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu Šole na Gruui do 25. oktobra t. k — Od dežehniga odbora kranjskega v Ljubljani, dtie 25 sept, DJI4.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, reg, zadruga z neomejeno zavezo, je imela v mesecu septembru denarnega prometa K 51.(i82-3(i. Vložilo je 35 sti-ank K 7075'ÍK;, a dvignilo 12S strank K l(;,4ir)'22. Posojil je bilo danih H strankam K 85(iO. Skupno število članov je 2281.
Družba sv. Mohorja. Družba sv, Mohorja v Celovcu je ravnokar jtričela razpošiljati družbene knjige za leto lt)14. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: L Koledar za leto lïUo. 2. Mesija, 1. zvezek, 3. Mladim srcem, 2. zvezek. 4. Zgonovina slovenskega naroda, 4. zvezek. 5. Slovenske Večernice, G8. zvezek, (j. Duliovul boj. Družba sc bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se Ijodo razposlale po sledečem redu: 1. Krška škoiija. 2. Razni kraji. 3. Goriška nadškotija. 4. Tržasko-ko[)rska škofija. 5. Lavaiitinska škofija. C. Ijjubljattska .škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v katei'i se je vpisal. Na lioznejŠe izprenieniiie stanovališča se pri tolikem Številu družbenikov ni tuoglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike mijno prosimo, naj po prejemu „aviza" pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo Di'užbi samo zamudo in nepotrebnih stro.škov. Vsem ĆĆ. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zaiusnik udov vedno v zaboju z najnižjo šttivilko. Vsakenui zavoju so tudi i)nložene vpisovalne ])olc Družbe sv, Mohorja za prihodnje leto. Potrdilne listke bojtio za naprej pošiljali le onim CČ. gg, poverjenikom, ki jih izrecno zahtevajo. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki zaodposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One ČČ. gg, poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskai'ui, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Družba sv. Mohorja se letits še posebej vljuilno obrača na vse čč. gg, poverjenike z iskreno prošnjo, da z nabi-ranjetn udov in denajja za prihodnje leto pričnejo takoj pri oddaji letošnjih knjig in nabrano udnino takoj pošljejo po priloženi položnici. Ker je družbena tiskarna z natiskom knjig za prihodnje leto že l)ričela in mora potrebni papir in druge potrebščino pri prejenni takoj v gotovini plačati, zato vse velečastite gospode poverjenike in ude lepo pi-osimo, da naši nujni prošnji z ozirom na sedanje izredne razmere gotovo ugodijo.
Družba sv. Mohorja v (Jelove\i.
Naši izseljenci, ki so se vračali iz Amerike v domovino so v ujetništvu na Francoskem. Tako piŠe neki naš rojak svojim domaČim v Št. Rupertu na Dolenjskem. Med drugim pravi, da se ujetnikom jie godi dobro, za hrano dobivajo le kruh in vodo. Fi'ancozi so jim pobrali tudi ves di;nai' z obljubo, da ga dobe luizaj, ko hudo zopet ju'osti.
Brezplačen prevoz, Dunaj, L okt. ilelezniško ministrstvo je dovolilo brezplačen prevoz za darila, ki so tiatnenjcua armadi.
Sodnijska obravnava proti morilcu nadvojvode Frana Ferdinanda Principu in
25 sokrivcem se lirične v Sarajevu dne 1 2. tega nuîseea.
Sorodniki ranjencev dobe polovični vožnji listek. Železniško ministrstvo je izdalo novo naredbo, ki ima veljavo od dne 4. oktobra dalje. Starši, otroci, žena ali pa bratje in sestre ranjenih ali pa bolnih vojakov imajo pravico do polovice vožnjega listka na železnicah, po katerih se peljejo ranjence obiskat. Ta pravica pa velja samo za daljavo ]iad 50 km.
370 ranjencev z južnega bojišča je 2, okt. ob pol 12. uri ponoči pripeljal posebni vlak v Ljubljano.
Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki in z našimi v sovražnikovih državah interniranimi državljani. Navadna pisma do teže vključno 100 gramov in poštne dopisnice se lahko pošiljajo poštnine prosto tistim vojnim ujetnikom in intern Íráncem, ki se nahajajo v Rusiji, Srbiji, Ôrnigori, liidgiji, Franciji in v Veliki Britaniji. Priporoča se, naj se naslovi teh pošiljatev napišejo izključno z latinskimi črkami in naj se na naslovni strani zgoraj razločno jiapiše opazka; „Prisonnier de guerre".
Beguncev iz Galicije je sedaj na Kranjskem okolu 2600, vstevši ravnokar došli transport 400 beguncev. Nastanjeni so v okrajih Postojna (največ), Logatec, Kranj, Radovljica, Kamnik, Ljubljanska okolica. Krško, Novo mesto, Ornomelj, Litija.
Angleška zahteva, da se morajo Dar-danele odpreti. Carigrad L oktobra. Angleški poslanik je zahteval, da se morajo Dardauele odpreti. Turska vlada je izjavila, da je pripravljena to storiti, če Angleška odpravi izpred Dai'danel svojo' moruai-išiio policijo in odi)okliče vojne ladje. Rusija se bo najbrže pridružila nastopu Angleške,
Angleži zopet izgubili eno veliko križanko. Rim, 2. oktobi'a, „Italia" poroča iz Londona: Admiraliteta uradno poroča, da se je potopila velika bojna ladja „Australija", ki pripada avstralskemu vojnemu brodovju. liazlogi potopa niso znani.
Odločna Bolgarija. Poluradna solijska „Narodna prava" poroča; Ruski poslanik Savinski je bolgarsko vlado prosil, naj dovoli, da sme Rusija skozi Bulgarijo voziti vojni materijal v Srbijo. Ministrski predsednik Uadoslavov je pa pro.šnjo, skli-čujoč se na člen 3. haaške konvencije, odklonil, ker je Bolgarija strogo nevtralna.
Srbske kroglje. Neki vojak je pokazal srbske kroglje, ki jih je prinesel s sabo z bojišča v Si'biji. Kroglje, ki se jili poslužuje redna vojska, so francoskega izvora, dolge in tanke — kalibej' 7 tum — kakor se spodobijo za boj med kulturnimi armadatui. Temu nasproti pa se poslužujejo četaški lopovi krogelj, ki so naravnost strašne. To so svinčene kroglje D/^ctii preiiK'j'a in bodičaste. Lahko si je misliti, kako strašno rano zada taka kroglja iii kar jc najhuje: i'ano tudi zastrupi.
Ultimatum Angleške egiptovskemu kedivu. Carigrad, 1. okt. .Vngleška je poslala egi))tovskeuiu kedivu, ki se nahaja v svoji poletni vili v Carigradu, ultiniatum, da mora tekom 48 ur zapustiti tVirigrail.
Poijske legije. Poljske prostovoljne legije štejejo že do 20.000 nu)ž ; vsi le-gionaši so se že bitk )uleh;Žili,
Bolgarski Rdeči križ za avstrijske ranjence. Solija, Bolgarski Rdeči križ je daroval avstrijskemu 25.000 levov.
Egipčanska vlada odstavljena. Listi poročajo, da je Anglija slednjič razkrinkala: odstavila je egipčansko vlado ter jo nadomestila z angleško vojaško tipravo.
Zopet parnik žrtev mine. Lloyd poroča iz Ostemie, da je angleški parnik Uawdou na potu iz Hidla v .\nt\verpen v noči od 2. na 3. oktobra zadel ob mino in se potopil. Í.)evet n)ož pogrešajo, osem mož je sprejel lui krov nek ribiški čoln in jih pripeljal v t>stende.
Potopljenaruskakrižarica. Stockholm, 2. oktoiira. Iz Borkeepinga poročajo, da je bila potopljena neka ruska križarica starega tipa.
Belokranjski - vestnik. -
Ranjena Črnomayca. Ranjena sta Teodor Šel.iiui, rezervni poročnik 52. peš-polka in Alojzij ňetina, artilerijski instruktor jia Nj. Vel. nionitorijn „Temes", oba na južnem bojišču. Prvi leži v bolnišnici v Kovem Sadu, drugi v Petrovaradinu. t)ba sta sinova nadučitelja Franca Šetine v Črnomlju.
Padel. Nekateri listi poročajo, da je padel ini bojišču tudi dr. IMajerle, poštni uradnik v Trstu, starejšina kat. slov. akad. drtištva „Danica". Vest o smrti dr. Majerla še ni potrjena. i>r. ]\Iajerle je doma blizu Doblič,
Med ranjenci je Anton Dragovan iz Dol. Ijokvice, znana gostilna pri Jaklevičit.
Dopisi.
Iz Dobrniča. Dne 1.1 m. se je vršil v Ljubljani vojaški nabor, pri katerem je bilo iz nase občine potrjenih 21 fantov. Večina so „Orli", pa tudi krepka grla pevskega odseka. Rog jim daj srečo tudi v novem stanu !
Ranjenci v Novem mestu.
Preteklo soboto je došlo v Novo mesto iz severnega bojišča zopet okoli 100 ranjencev. Večinoma so Ogri, nekaj Poljakov, par dajčtiiojstrov in 5 Slovencev.
Ranjencem so v I)olfiict prav lepo postregle novomeške narodne gospe pod spretnim vodstvom gosp. Jakobíne dr, Žitkove. Kar se je pri prejšnjih sprejenih zagrešilo se je to pot te.uieljito popravilo. Vsi ranjenci so dobili dovolj krepke hrane, kakor tudi dovolj pijače in tobaka poleg raznih drugih drobnarij. Kakor Čujemo bo trelja novomeškitn gospem še dostikrat ob takih prilikah zopet tako lepo pokazati svojo požrtvovalnost.
Med temi ranjenci so sledeči Slovenci: Alojzij Sturm, 1H90, Kobarid, Primorje; (iividon Parle, 188"), ťazin, pristojen Novo mesto; Ivan Štrtikelj, 18R3, Pcržan št. 7, občimi Št. Vid nail Ljubljano; .Tožef Progar, 18S7, Dolenja vas, ohčiito MiniapeČ; Jožef liitežnik, 188tí, Ravne, občina liate pri Gorici.
Najnovejša poročila.
Marmaros-Sziget zopet naš; Rusi so bili poraženi.
Pri IJszoku v dvaditevnih bojih premaganih Rusov dosedaj pokopanih nad osem tisoč,
Na severti se Rusi timikajo in se hočejo izogtiiti bitki, liuse tiašl premagali pri Tamlmzegu in Sandermierzu.
Xenici v gttberniji Sttwalki in blizu Ivangoroda vjeli zopet 7(iOO, med Opa-tovoiu in Ostroviecom pa 30(ř0 Rusov in zavzeli ruski Taurogen,
Francosko brodovje obstreljuje nas Kotor — brezttspešno.
Nemci že obsfreljtjjejo notranje utrdbe in tnesto Antwerpen samo; belgijska vlada zbežala.
Pred Ôingtavom vrgli Netnci Japonce nazaj.
Štev. 27.
Gospodarstvo.
Priprava vina in kipeiije.
v trgovini poznamo bolo iii inio, pri nas na KranjsUwii in v nckatcrili soscdnjili (ieželiili tndi rdeče vino, ki ga imenujemo tndi cviitik.
Pri l)elein vinu se (hiiulancs zahteva svetla, rumenkasto zelena barva in mil, ne ti'pek ali zagatcn okus.
Oboje se da doseči le s pi'avilnim ravnaiijeiJi z grozdjem, moštom in vinom. Za napravo takega svetlega iii milega bulegii vina jemljemo le belo ali svetlo-rdeČe barvano grozdje, ga ztneljemo, takoj iztisnemo (siireŠaiiio) ter pustimo mošt Še-lc v sodu pod kipelno veho kipeti. Da dosežemo še bolj svetlo barvo in bolj čisto kipenje, mnogi še sode, prediio mošt vanje v svrliokipenja napolnijo, nekoliko zažveplajo (1 azbestni tfak žvepla na 2 do 4 lil mošta.) Ta novi način [)i'tpravljanja vîna, ki je povsod v naprednili vinoi'odnili deželah v navadi, priporočajn zlasti za boljša vina iz tiiiej-šcga grozdja. Takemu vinu vzatiic sicer kipefijc! na tropu ves žlahten duh ÍJi okus.
Oprešane snrove tj'opine porabimo lahko za napi'avo dotuačc jjijače. V to svi'lio jih natlačimo v kad in polijemo nekoliko z vodo in v ti-eh ali štirih dneh, ko tekočina Že močno kipi, jih oprešamo.
Ce vzamemo vode več, moramo dodati primerno množino (O do 12%) sladkorja. Na ta način dobimo dobro domačo ))ijaeo za posle in delavce, ki postane še boljša, če jo pri prvem pretakanju vina zabtdimo z drožmi, ki se naberejo v po-kipelem vinu.
lidor Iioěe pridelati nekoliko bolj trdo ali, kako]' pravijo veščaki, bolj ki'hko vino, ker ima zanj odjemalce, ta naj vseeno ne pusti vina v kadi na tropu kipeti, ampak naj dene nekaj, in sicer približno eno dvajsetino do eno desetino vsega iiioŠta v sodu, svežega, rehljanega (odpecljanega) tropa dobre vrste grozdja skozi vratca v sod, vratca zapre, skozi veho pa sod z moštom (seveda ne pi'av do vrha) zalije in pusti, da vse skupaj pokipi pod kipelno veho, ki se pa ne sme s tropom zamašiti, ker bi sod sicer jjočil. 0 tem bo dosegel, da bo vino sicer bolj krhko in vendar ne bo imtîto onih napak, kakor Se kipi v odprti kadi na tropu.
Ta način kipenja priporočam zlasti pri nizkili dolenjskih moStih iz slabših domaČih soj't grozdja, ki ijiiajo Jiavadno malo sladkorja in malo ekstrakta (izvlečka) in dajejo, po „novem" načinu pripravljena, bolj plehko vino.
Kdor se pa ne more stare navade naenkrat otresti in hoče vendar pustiti tudi bel mošt v kadi na tropu kipeti, ta naj vsaj grozdje popi'ej reblja (odpeclja) in ga nikakor ne pusti dlje kakor 24 ur v kadi na tropu kipeti. T'ri tetii naj pazi zlasti na to, da trop ne stoji dolgo na vrhu in da se ne segreje.
Če hočemo pi'idclati Črnino, mora seveda že zaradi bai've kipeti mošt nekaj Ča.sa (4 do 5 dni) na ti'opn, pi'i tem je tî'cba, da grozdje odpecljamo (rebljamo) in da skrbimo za to, da se trop nc segreje, kar se zgodi z vediiim i)omakanjem tropa (klobuka) v mošt.
Še bolje je, ako kipi Črnina s tropom vred v zaprti iVancoski kadi ali v s ki-jielno veho zapi'tem, pokonci stoječem sodu z vratcami, kjer ne tiiore zrak do tropa. Ko dobi črnina dovolj barve, to je po preteku 4 do '> did, se izpreša in kipi potem mošt sam zase v sodu pod kipelno veho tio konca.
OviČek imenujemo na Kranjskem svetlordeČe kislasto vino, ki je pri nas, zlasti v l.jubljani, na Gorenjskejii itd. sicer zelo lu'iljubljena pijača, ki pa zunaj dežele nima pi'av nobene ti'govske vrednosti.
Podlaga temu vinu je domaČa vi'sta kavščina ali žametasta Črnina. Te vrste vina pridelujejo zlasti v krškem in ko-
stanjeviškem sodnem okraju, manj v novomeškem, kjer prevladuje že belo vino.
Cviček pripravljajo liavadno iz mešanega grozdja, to se pravi, iz čniega in buli'ga grozdja. Vsakega se vzame približno pitlovico. Grozdje se zmasti in se jiusti približno dva do tri dni v kadi kipeti, nato se iztisne in mošt kipi v sodu na])rej.
Kdor hoče pridelati dober cviček, ta naj gi'ozdje odpeclja (reblja) in ga pusti samo dva do tri dni v kadi kipeti, pri tem i)a naj se ravna po navodilih, danih pri napravi črnine.
Raba kipelnih veh pri kipenju mošta je zelo ju'iporočljiva. Pod kipelno veho mošt bolj pravilno kipi in vsled izhlapevanja skoraj nič ne izgubi ter ni tako pokvarjenju izpostavljen kot pri odprtem ki])enju.
Da se pridela stanovitno vino, je treba, da mošt pi'aviino in dobro pokipi. K temu se potrebuje pred vsem pravilno toploto.
Kadar je v trgatvi mrzlo vi'eme, kar je zlasti na Dolenjskem pogostotiia, je treba s trgatvijo počakati, da se zrak in grozdje nekoliko segreje. Trga se torej še-le od 10. ure napi'ej. Će jja ni Časa čakati, potem je ti'eba mošt v kleti se^greti, da se spravi na pi'avilrio kipelno toplino (vsaj 12"1{, to je l-^^C).
V to svrho se segreje, bodisi v kotlu ali loncu nekaj mošta in se gorak izlije v ostali mošt v sod ali v kad. Tam sc vse premeša in se s toplomei'om, ki bi si ga luorat za nekaj desetič vsak vinogradnik nabaviti, preskusi, ali ima mošt pravilno kipelno toplino. Oe ne, se to segrevanje Še enkrat ali večkrat ponovi.
Dalje jc ski'beti za to, da je tudi klet zadosti gorka. Če ni, sc v njej po potrebi tudi zakuri.
/ielo važno pa je, da se klet, kjer mošt kipi, ozir. da se kipeči mošt naglo oldadi, kar je ob mrzlih jesenskih nočt;h v naših slabih dolenjskih zidanicah zlasti pri Iiudi burji prav lahko mogoče.
Ďo je zunaj nn-zlo, je torej treba v kleti okJia za])reti in klet zračiti še-le tedaj, kadar je zunanja toplina enaka notranji.
Če se mošt med kii)enjem naglo ohladi, kar se posebno lahko zgodi. Če kipi v majhni posodi, sc kipenje ustavi. Mlado vino ostane deloma še sladko in je — zlasti ce je bolj Šibko — ]iodvržcno raznim boleznim, posebno jia vlačíjívoati.
Tudi prevelika gorkota ni dosti prida, i'ri visoki toplini se vrši vrenje jako burno, ogljikova kislina odhaja v velikih mehurčkih iz kipečega mošta, jemlje s seboj deloma tvoreči se alkohol, zlasti pa nhaja z njo iitii duh vina. Če se toplina zviša nad 25 do 30"C, se kii)enje kmalu ustavi in luistane nevarnost, da začne vino cikati, zlasti če ima zrak do njega pristop, kar je posebno v odjjrti kadi lahko mogoče. Zato v odprti kadi več dni na troi)U ki])eče vino rado cika.
Hvaževati ]i)oi'amo tudi, da se mošt med kipcnjem sam od sebe, vsled kipenja', močno segreje, in sicer tem bolj. Čim več skupaj ga kipi, V velikih sodih (BO do 40 Id in več) se lahko segreje za 5 do 10" C. V takih sodih torej začetna kipehia toplina ne sme znašati Ib'^O (to je 1 2'Mi.), sicer bi se kipenje vsled prevelike gorkote lahko ustavilo.
Pri pravilni toplini traja prvo, burno kipenje mošta G do 10 dni in jiotem mošt še niirno dokipeva kakili 6 do M dni.
Ko je burno kipenje ponehalo, je najbolje, da kipelno veho snamemo in sode z drugim enako ali še bolj pokipelim ntoštom do vrba zalijetiio in jih potem zopet s kipelno veho zamašimo. S tem preiirečiiiio razkrajanje beljakovin, ki je z njimi v obliki pen burno kipeč jnošt doge v sodu omočil.
Nato pustimo vino pri miru, dokler se, vsaj deloma ne učisti, potem i)a ga, navadno meseca deccmlira, prvič pretočimo, da ga ločimo od lehko gnijočih in smrdečih
drož. Droži vržemo, kakor že rečeno vse v pctijot (domačo pijačo), tam jih s pe-tijotom dobro premešamo in po preteku kakih treh tednov prctočima tudi ])íítijot. Potem porabimo drožc še-lc za kuhanje žganja.	li. Skalický.
Tržna poročila.
Prašičja kupčija v Novem mestu je
bila na zadnji sejmiei v pondcljek, dne 5. t. m. živaluia. Praset je bila p(dna Loka. Voz lu'i vozu v gosti gnječi. Pa tudi kupcev je bilo veliko, tako, da se je precej prodalo. Ocna je bila pa nizka, Osem tednov stara praseta so sc dobila tudi po 28 K par! Ljudje po šentjernej-skem i)olju imajo letos vsled toče tnalo krompirja, malo korenstva in i)resniiie, prireje na jirasetih pa dosti. Zato jih mo-]'ajo oddajati tudi za nizko ceno. Tudi jio drugih krajili se je pridelalo letos manj krompirja in koietistva, vsled česar se je bati, da bo trjicla naša prašičjarcja.
Cena goveje živine se je od zadnjič dvignila. Na zadnji sejmiei 5. t. m. se je prignalo zelo veliko živine in lepih volov. Prišlo je tudi dosti kupcev iz domaČih krajev, tako, da je bila kupčija precej živahna. Kupovali so se voli po 90 h do 1 K za kilo žive teže. Na novomeški postaji se je naložilo ta dan 7 vagonov volov. Upati je, da bo cena tudi naprej dobra.
Cena žita se je od zadnje poti zopet vzdignila, tako, da znaša za 100 kg pšenice že íJí) do 38 K. Podražila se je pa tudi pri rži, ječmenu in ovsu. Najbolj pa pri krušnem žitu. Lahko se trdi, da je eena iwenice za dve tretjini svoje prejšnje cene, odkar je pričela vojska, kajti poskočila je od 24 K celo na 38 K. Pri vsem tem pa jnanjka blaga, manjka zlasti pšenice, tako, da jo težko dobe iidinarji in peki in da utegne v kratkem zmanjkovati moke in kruha, če se te i'azmere ne obrnejo na bolje. Res je, da vojna veliko moke potrebuje, ali res je tudi to, da delajo pretirane cene veliki žitni trgovci s tem, da tiščijo žito v svojih bogatih zalogah in da ]>ričakujejo še ugodnejših časov za svoja dobičkaiiosna podjetja. Zato je pa zadnji čas, da se za žito meja odpre, da se carina na žito odpravi in da se na ta način premaga Škodljive judovske špekulante. Potrebno je pa tudi to, da sc postavno določijo tiste cene, do
katerih se sme žito in moka pi'o- _
dajati, da ]ie bo treba najprej pri kruhu stradati. Vsaka stvar do gotove meje! Sedanje cene so pa previsoke, tako, da jih Trst,
ne zmorejo srednji in nižji stanovi mestnih prebivalcev, ki so naši najboljši odjemalci in za katere je treba tudi skiteti. Pametno bo tudi to, da se odpravi tista dolga vrsta številk pi'i jišenični moki, menda od O do 8, in da se pšenična moka prodaja v 2 ali 3 številkah, kai' popolnoma zadostuje v sedanjih težkih Časih.	K.
Gospodarske drobtine.
Kmetijska podružnica novomeška se
je obrnila na vsa županstva v okolišu zaradi razglasa o oddaji in skupni naročitvi umetnih gnojil. Dotična okrožnica se je tako glasila; Kmetijska podružnica bo tudi letos skupno naročevala umetjia giiojila potrebna za ti'avniko, ileteljišča in druge sadeže in bo oddajala za jesensko gnojenje rudninski s u p e r f o s f a t in kalijevo sol. Ker se je ti-eha z umetnimi gnojili pravočasno preskrbeti, se sprejemajo naročila zadnji čas do 20. novembra t. 1., na kar se gospodarji opozarjajo. Potrebno je, da naša zemljišča tako dobro obdelujemo in gnojiaio kakor druga leta!
Namesto Tomasove žlindre. Letos ne bo dobiti žlindre. Namesto žlindre moramo jemati superfosfat, kakoršnega smo začeli ]-abit.i za ajdo, ali pa kostno moko. Rudninski superfosfat ima 147o v vodi raztopne fosforové kisline in stane v Ljubljani po 7 K 100 kg. Kostna moka ima več fosforové kisline v sebi, poprek Še enkrat toliko, a je težje raztopna. 100 kg stane 10 K v Ljubljani.
Močna krmila za molzne krave so potrebna povsod tam, kjer hočemo kaj več uspeha imeti z mlekarstvom, zlasti v tem slučaju. Če moramo tudi slamo pokladati in če gi'e mleko dobro v denar. Prav dobra močna krmila so lanene, oreliove in sezamove tropine, ki se dobe pri kmetijski družbi v Ljubljani po 20 do 22 K 100 kg.
Paša za prašiče. Potrebno krmo za zimo je letos na moíí hraniti. Sedaj naj se pa izkorišča i)aša, kolikor so da in dokler je mogoče. Plemeno svinje naj se pasejo po (leteljišČih in pašnikih noter do zime.
Želod za prašiče. Kjer jc po hrastini kaj več želoda, naj ga gospodarji nabirajo in porabijo za prašiče. Priporoča se letos posebno tudi paša im takih gozdih. Na ta način si lahli.o prihranimo drugega žita, zlasti turšice, ki smo jo vajeni dajati pitanim prašičem.
Loterijske številke.
7. oktobra 60 43 53
71 8
□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□inDnnnnnnnDDDaaDnnaoannaDn
□
o
n □
□ □ □ □ □
a □
a
POJASNILO.
88-2-2
Ker krožijo govorip.o, kakor da Iji preadila btojo trgovino b klobuki /.a đmiie t LjiiTiljano, vljnduo naïniuijam, da sem sicer [irevaola v Ljubljani na Mostnem tr^u i^t. 7 iirodajnlno a klobuki, toda vkljut) temu bodem v Novem niestij trgovino s klobuki nespremenjeno nadaljevala in to se «ûlo v popolnejiii meri, — Postregla bodem vsestransko toňno in okuaoo iii tudi ]io Kincrnib cenab.
V trdnem /aiiimnju, da mi otiranijo Vfio Ěastite dame tudi nadaljo Bvojo dosedanjo naklonjonoBt, priporoěujotii bg veleBpoStovanjem	p gjp[)Q[.jQ
NOVO MESTO, 25. seiitenibra IflM.
□
D D D
D □
P P P P P P
□pppppppGPDDDGPnooonpooa pppPDPPOPPonDnpnppGPPGPDp
Popolnomo uarno naložen denar.
fieifldfifCi le PiSeJlLNICft
/a Kiuidijo in okolico, vg^. zadr. / iieoui. /avezo
V lastnem domu v Kaiidiji ^^
fjprejeitia hranilne vlo^e od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po

O
-mi
i-o-ae
na leto brez odbitka rentnega davka, kateref,'a sama iz svojega plačuje.