UPRAVA IN ARHIV OBCINE TRATA (1879—1945) 1. Kratek zgodovinski pregled občine Občina Trata je dobila ime po naselju Trata na desnem bregu Poljanščice. V tem naselju je bil sedež jožefinske fare. Na levem bregu je naselje Gorenja vas. Danes je Trata del naselja Gorenja vas, po katerem se imenuje tudi tamkajšnji krajevni urad. Leksikon občin za Kranjsko iz leta 1906 poroča, da je obsegala občina 5004 ha zemljišča in imela 2451 prebival cev. Po zapisu v Krajevnem leksikonu Dravske banovine (1937) znaša obseg ob čine 5085 ha in ima občina 2333 prebi valcev. To kaže, da se obseg občine in število prebivalcev nista dosti spremi njala. Večina prebivalstva se je ukvarjala s kmetijstvom. Po Krajevnem leksikonu dravske banovine je bilo posestnikov 213, kočarjev 226, najemnikov 46. (V arhiv skem gradivu te občine se za pojem kaj- žar, kočar, uporablja izraz košanec. Na najnižji družbeni stopnji so bili novo- hišarji.) O ustanovitvi občine Trata v letu 1849 še ni natančnih podatkov. V pregledu politične in sodne razdelitve voj vodstva Kranjskega 1854 (Dež. vi. 1. 1854/1, str. 277 247) je že navedena občina ali soseska Trata v okraju Loka. V približno takem obsegu je občina obstajala še med drugo svetovno vojno. Prvotno je upravne posle opravljal ver jetno župan sam, ki je pred I. vojno imel le občinskega slugo. V tridesetih letih te ga stoletja je bilo sistemizirano mesto občinskega delovodje oziroma tajnika. Zaradi bližine meje in utijevalnih del na meji je delo v občinski pisarni naraslo, zato so konec tridesetih let zaposlili še enega dnevničarja. Najstarejši ohranjeni dokumenti so za pisniki občinskega odbora od leta 1879 dalje. Pisani so vseskozi v slovenščini. Na sejah so največ razpravljali o računih, domovinskih in ubožnih zadevah, šolstvu. podeljevanju koncesij (predvsem gostil ne), o volitvah in najpogosteje o komu nalnih zadevah. Razne večje gradnje (šole itd.) so bremenile občino po v^eč let. Večina odbornikov je bila še ob koncu prejšnjega stoletja nepismena, kar je raz vidno iz križev pred imeni in priimki. Imeli pa so svojo voljo; če je bil od bornik proti nekemu sklepu, so to v za pisniku navedli. Funkcioniranje občine je bilo še tja v obdobje po prvi svetovni vojni precej patriarhalno. Občinska javna dela so de lali s tlako, pozneje so se lahko odkupili z denarjem. Občinski reveži, stari in mla di, so hodili od hiše do hiše (po numa- rah). Sedež občine se je gotovo menjal ob iz volitvi vsakokratnega župana. Za leto 1907 vemo, da so uradovali vsako nedeljo od 7.—8. ure na Trati pri Kumru. Po drobne podatke o gibanju sedeža občine bi bilo treba še preveriti. 2. Stanje pred ureditvijo Fond občine Trata (Gorenja vas) so prepeljali v loški arhiv verjetno skupaj s povojnim gradivom občine Gorenja vas. V stari akcesijski knjigi je pod šte vilko 216 leta 1960 vpisan »arhiv občin skega ljudskega odbora Gorenja vas — Poljanska dolina — od leta 1945—1957«. ki ga je dal v »varstvo« ObLO Škofja Loka. Gradivo je bilo ob pričetku ureje valnih del (1969) rahlo zvezano v velike fascikle, ki so bili zloženi drug na dru gem v dolžini 3,5 tm. Med tem arhivskim gradivom se je tedaj našlo tudi občinsko gradivo iz dobe stare Avstrije in stare Jugoslavije in še nekateri drugi fondi: župni arhiv Trata, Hranilnica in poso jilnica na Trati, v Gorenji vasi in v Le- skovici in privatni fond Vaclava Palečka, trgovca in čipkarskega založnika v Go renji vasi. Čeprav so bili vsi ti fondi že zabeleženi v Vodniku po arhivih Slove nije (1965). so bili posamezni deli še po mešani med občinskim gradi\'om in do tlej neidentifieirani. 3. Poročilo o urejanju V aprilu 1969 smo začeli urejevalna dela na fondu občine Trata s tem, da smo ločili posamezne fonde. O vseh treh hra nilnicah in posojilnicah je bil izdelan popis fonda in kratek historiat. Popisan je bil tudi župni arhiv, izločen pa tudi arhiv trgovca Palečka, ki je že na pogled pregledan, saj sestoji le iz nekaj knjig. Od gradiva lokalnih organov, vsebova nega v gradivu, dospelem iz Gorenje vasi, je bil najprej obdelan fond občine Trata. Izločeno je bilo gradivo ljudskega štetja, ki se bo hranilo v posebni seriji. Gradivo po letu 1945 je bilo oddeljeno posebej in bo tudi posebej obravnavano. Cenzura 1941 glede tehnike ureditve ni vidna v tako veliki meri, da bi bilo treba uvesti dva fonda, zato je občinski arhiv združen od leta 1879, ko se pojavijo prvi zapiski, pa do leta 1945, ko nastanejo nove oblike oblasti, Skartiranega je bilo ca. 15 tem živinskih potnih listov iz let 1930—1940, ca, 20 tem računskih prilog in odrezkov položnic in ca, 20 tem raznega razpadlega papirja, lepenke, duplikatov in drugih listov. 4. Ohranjenost in popisi gradiva Kolikšen obseg je arhiv imel in kaj je vseboval, nam lepo pove občinski inven tar iz leta 1907. Vseh postavk je 78. Pri tem odpade zadnjih 8 postavk na razno opremo in orodje. Večina drugih postavk pa je arhivsko zanimivih. Če izvzamemo normalije, nam ostane precej raznih vpisnikov, knjig in zanimivih spisov. O zapisnikih občinskih sej je razvidno, da jih pred letom 1879 sploh niso vodili. Uradni spisi so v inventarju razvrščeni od leta 1896 dalje. Omenja se tudi več nerazvrščenih starejših dopisov. Prora čune citira inventar od leta 1880 dalje, račune pa od leta 1870. Vodilni akti so takrat segali nazaj do leta 1889. Delo- vodniki slede od leta 1897. Inventar sta podpisala Jelovčan kot oddajalec in An ton Uršič kot prejemalec. Se širše je zasnovan občinski inventar za leto 1910. Ima kar 116 postavk. Po udarek je predvsem na nepremičninah. Novembra 1918 so ta inventar nekoliko dopolnili, črtali pa so nekatere točke in s tem izvrgli tudi nekatere arhivalije. Mnoge knjige so takrat zaključili, neka- 278 tere pa so nadaljevali. Izvrgli so razne vojaške sezname, zadeve z živinskimi potnimi listi itd. Zavrgli so star pečat (v opombi piše — zgubljen), skratka pre vetrili arhiv v znamenju novega družbe- nopravnega položaja. Prvi arhivski popis gradiva občine Trata je bil izdelan za Vodnik po arhivih Slovenije: vObčina Trata 1879—1945. Ob čina je imela sedež v Gorenji vasi. (Ne točno o. p.) Gradivo obsega zapisnike sej občinskega odbora in občinske uprave iz leta 1879—1941, računske knjige, popis prebivalstva leta 1890, zapisnik o izdaji domovinskih listov v letih 1896—1928. blagajniško knjigo krajevnega šolskega odbora (sveta) v Lučinah za leta 1915 do 1941 ter drugo; 2.50 tm, stopnja obdelave 1«. Iz zgoraj povedanega vidimo, da je prvo škartiranje pretrpel občinski arhiv že po I. svetovni vojni, verjetno pa tudi pred tem. Spise po delovodniku so hra nili le določeno časovno obdobje, potem pa so jih škartirali. Danes je ohranjenih prav malo spisov do leta 1930. Nekaj več spisov imamo ohranjenih do leta 1935, v večji meri pa šele po tem letu, ko so razdeljeni v »navadne, zaupne oziroma vojaške«. Velik poudarek so dajali domo vinskim spisom, ki so ohranjeni še iz časa pred I. vojno. Vzorno so vodili za pisnike občinskega odbora od 1879—1941 in občinske uprave od 1933—1941. Hranili so še gradbene zadeve, zapletene socialne zadeve, zadeve v zvezi s premoženjem in denarjem, obrtne zadeve in volilni ma terial. Po današnjih pojmih so ohranili arhivsko važne zadeve, škartirali pa manj pomembnejše gradivo. Zal pa se nam ni so ohranili delovodniki. Ohranjeni so le štirje, dva iz tridesetih let in dva med vojna. Z novo opremo gradiva se je količina zmanjšala na 2,10 tm od 2,50 citiranih v Vodniku po arhivih Slovenije. 5. Tehnična ohranjenost gradiva in prvi ukrepi za zaščito Tehnično je gradivo v zelo slabem sta nju. Pred prevzemom v arhiv je očitno bilo uskladiščeno na vlažnem mestu. Isto velja tudi za druge fonde, izločene iz ob činskega gradiva. Kovinski deli, sponke itd., so popolnoma zarjaveli in so pri tem poškodovali tudi gradivo. Zato smo te kovinske dele izločili. Zaradi prejšnje na- vlaženosti je papir tako krhek, da so se nekatere arhivalije dobesedno sesule na drobne koščke. K sreči ni šlo za pomemb nejše dokumente, ampak za razne listke in računske priloge. Knjige so bile le ne- '\V\\1 katere popolnoma preperele. Strani so bile med seboj zlepljene, vmes pa so bile kot ledene rože razpredene niti plesni raznih barv. Posamezne dokumente ali knjige smo dokončno presušili, prah in posušeno plesen pa s čopičem rahlo od stranili. Stara vezava je v veliki meri razpadla, zato smo ohranili ponekod le lepenko platnic, če je bila še uporabna, v večini primerov pa se je sesula. Očišče no gradivo je bilo postavljeno v mape ali močnejše omote in bi ga bilo mogoče ob priliki na novo vezati. Vezati bi kazalo tudi še tri snopiče nevezanih zapisnikov občinskega odbora in občinske uprave. Spisovno gradivo je sedaj zloženo nor malno, ne več prepognjeno. 6. Načela ureditve Obe cezuri. I. in II. svetovna vojna, sta tehnično tako malo vplivali, da gra divo nekako teče od prvih dokumentov do leta 1945. Zaradi različnih formatov so nekatere knjige in pole na policah zlo žene na koncu posebej. Popis se drži pra vilne ureditve, v opombi pa je navede no, ali je posamezen kos postavljen po sebej in kje. Popisi prebivalstva, 1890 in drugi, so shranjeni v skupni zbirki po pisov prebivalstva. Posamezne kategorije si slede takole: 1. Zapisniki sej občinskega odbora in občinske uprave 1879—1941 2. Delovodniki 1932—1945 3. Inventarji, finančne in davčne za deve 1907—1943 4. Volilni material 1911—1941 5. Domovinske, socialne, vojaške in po licijske zadeve 1880—1940 6. Gradbene zadeve 1901—1940 7. Obrtne zadeve, živinoreja, kmetij stvo, statistični podatki 1906—1943 8. Spisi po letih (1860—1930) 1930—1945. France Štukl 279