Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 252 (8958)
TRST, nedelja, 27. oktobra 197*
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SEJA OSREDNJEGA VODSTVA DEMOKRISTJANOV
Piccoli ju mandat za sestavo
nove vlade KD-PSI-PRI?
Tako tolmačijo resolucijo vodstva KD voditelji PSI Obsodba raz bijaške ga delovanja socialdemokratov
RIM, 26. — Osrednje vodstvo krščanske demokracije je na današnji seji soglasno sklenilo, da bo krščanska demokracija podprla napore prihodnjega mandatarja za sestavo vlade v okviru leve sredine. Dokument, ki ga je osrednje vodstvo soglasno odobrilo, omenja napore Fanfanija in njegov neuspeh pri poskusu za sestavo štiristranske levosredinske vlade. Pooblašča političnega tajnika in delegacijo, ki mu bo stala ob strani, da prispevata v imenu stranke in demokristjan-skih parlamentarnih skupin k rešitvi krize s pobudo, v mejah resolucije 12. kongresa stranke, da se poiščejo možnosti za sestavo nove vlade, ki bo izvajala program, ki je bil začrtan 7. oktobra, z vključitvijo tistih sil, ki bodo med pogajanji pokazale, da so na razpolago za nadaljevanje levosredinske politike.
Zvedelo se je, da se je danes
sestala dorotejska struja, ki ima večino v KD in odločila, da pred.-laga predsedniku republike za mandatarja prdesednika demokri-stjanske poslanske skupine Pic-colija. Piccoli naj bi sestavil vlado v duhu resolucije, vlado, ki naj bi imela v parlamentu večino glasov tudi brez socialdemokratov. Uresničitev te zamisli je odvisna od poteka pogajanj, ki iih bo imel bodoči mandatar z delegacijami levosredinskih strank. Če se bodo dogodki v prihodnjih dneh razvijali v tej smeri, bomo lahko v kratkem času imeli vlado I KD - PSI - PRI, ali pa vlado KD -PRI s podporo socialistov.
Na seji osrednjega vodstva je Fanfani poročal o poteku naporov za sestavo nove vlade, ki so se izjalovili. Ob tej priložnosti je Fanfani dejal, da je po navodilih stranke storil vse, da prepreči razpustitev parlamenta, ki mora ostati kot poslednja perspektiva, v primeru, da res ne bo mogoče ničesar drugega narediti. Fan-fani je še posebno poudaril, kar je že omenil v preteklilj, dneh, da je prišlo do viacine krize 3. oktobra zaradi tega, da ni prišlo do preverjanja vladne politike, kar bi lahko imelo nepopravljive politične posledice. Zato je tem bolj obžaloval, da njegovi napori niso rodili uspeha, ker je prišlo med pogajanji do takšnega položaja, da ni bilo več mogoče sklicati skupnega sestanka štirih delegacij in postaviti temeljev novi vladi. Potem ko je Fanfani o-pozoril. da bo morala katerakoli nova demokratična vlada izvajati program, ki ga je nakazala krščanska demokracija 7. oktobra, je opozoril člane osrednjega vodstva, naj se KD izogne napakam, ki bi lahko bile usodne za nadaljnje sodelovanje med demokratičnimi strankami, ki so doslej sodelovale pri obnovitvi in nadaljnjem razvoju dežele v spoštovanju svobode in demokracije.
Take na seji osrednjega vod-stav, kot v izjavah, ki so jih dah po sej, so nekateri člani demo-kristjanskih levih struj soglasno obsodili socialdemokrate, da so krivi, da Fanfani ni uspel sestaviti štiristranske levosredinske vlade, obenem pa poudarili strpnost in razumevanje socialistov.
«s katerimi so bile premeščene težave, do razbitja pa je prišlo na pobudo PSDI». Galloni. Belci ài Donat Cattin so še posebno poudarili, da je treba sestaviti takšno vlado, ki bo imela v parlamentu gotovo večino strank leve sredine. Tržaški poslanec Belci (morotejoe) je (»udaril, da je med posvetovanji pooblaščenega predsednika ugotovil, kako so bila sprejeta ostra in premišljena stališča, da bi odpravili politiko leve sredine in kako je bila izražena želja, da se pride do pred-časnih volitev, kar je dejansko zavrglo pogajanja. Zato je Belci vztrajal, naj krščanska demokracija javno odkloni predčasne volitve in naj nadaljuje z napori, da se sestavi vlada, ki bo dosledno m dejansko še nadalje izvajala levosredinsko politiko. Donat Cattin prav tako daje krivdo socialdemokratom, da so zaostrili krizo in postavlja v dvom, da je PSDI to naredila na svojo roko.
Socialisti pa tolmačijo današnji sklep osrednjega vodstva KD kot željo stranke relativne večine po sestavi vlade, KD - PSI - PRI, brez socialdemokratov, če bodo ti vztrajali na svojih dosedanjih divjih protikomunističnih in protisin-dikalnih stališčih. Tako je član tajništva PSI Manca izjavil, da demokristjanski dokument daje u-panje, da bo lahko že v prihodnjih dneh mogoče začeti reševati krizo s sestavo vlade, ki se bo obvezala, da se bo spopadla z gospodarskim položajem in ki bo zavestno čutila potrebe delavskih množic. Obenem pa naj bi nova vlada zajamčila reden potek prihodnjih deželnih volitev v predvidenem času. Član osrednjega vodstva PSI Vittorelli pa meni, da odločitev krščanske demokracije odpira vrata politični rešitvi, ki
bo omogočila, da se preprečijo predčasne volitve. Pri tem poudarja, da odločitev KD ni mogoče drugače tolmačiti, kot da bo dala pobudo za sestavo koalicijske vlade KD - PSI - PRI. ki je edina, v okviru leve sredine, ki ima večino v parlamentu. Vlada brez socialistov nima večine in bi se morala zateči k podpori liberalcev, ali celo misovcev.
Po drugi strani pa socialdemokratski voditelji še naprej izzivajo in so začeli sedaj napadati tudi krščansko demokracijo. Od nje zahtevajo takšno vlado, ki bo popolnoma zaprta do komunistov. To je izjavil tajnik Orlandi.
Predsednik republike Leone bo v ponedeljek začel z omejenimi posvetovanji za določitev novega mandatarja. Ob 17. uri bo najprej sprejel delegacijo komunistične partije, nato pa delegacijo KD in liberalcev. V torek bo nadaljeval posvetovanja z ostalimi strankami. parlamentarnimi skupinami in jih zaključil s predsednikoma senata in zbornice.
jamčila spoštovanje roka za sklicanje deželnih in upravnih volitev prihodnjo pomlad.
Razvoj vladne krize po mnenju KP1 še enkrat dokazuje potrebo po koreniti spremembi usmeritve in vladnih metod, ki bi lahko pozitivno rešila vprašanje novega političnega vodstva na osnovi sodelovanja med vsemi demokratičnimi in ljudskimi silami. V kratkem roku pa se pohtični urad KPI zavzema za tako vlado, ki naj bi slonela na silah, ki hočejo preprečiti politične pustolovščine in dramatične razkole. Kot glavna stranka demokratične opozicije KPI smatra za potrebno sestavo take vlade, ki bi se resno in odločno lotila glavnih vprašanj na dnevnem redu, ki bi zajamčila nacionalno neodvisnost pred vsakršnim tujim vmešavanjem, zatrla prevratniške poskuse in fašistični terorizem ter učinkovito posegla v gospodarski in socialni položaj, predvsem kar zadeva cene in zaposlovanje.
Sinoči se je v Rabatu v Maroku začel vrhunski sestanek med predstavniki 20 arabskih držav ob sodelovanju leaderja Organizacije za osvoboditev Palestine Jaserja A rafata. Osrednje vpraianje sestanka predstavlja problem palestinskega ljudstva v odnosu z jordansko kraljevino. Na sliki: jordanski kralj Husein in egiptovski predsednik Sadat pred sestankom. Poročilo o rabatskem srečanju berite na 10. strani
TITOV INTERVJU DANSKI TISKOVNI AGENCIJI
Večji vpliv neuvrščenih na mednarodna gibanja
Optimizem glede bodočnosti Evrope - Odnosi z velesilami
(Od naiega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Predsednik republike Tito je v intervjuju danski časopisni agenciji Ritzau pred svojim obiskom Danski izjavil, da je treba bodočnost Evrope gledati z optimizmom, kajti bodočnost ustvarjajo ljudje: «Ustvarjamo jo mi, zato moramo biti optimisti in ta optimizem opravičiti z našim delovanjem», je poudaril Tito in pripomnil, da je svet kljub nasilstvom napredoval in postajal boljši, kajti na svetu je mnogo več pametnih ljudi, ki delujejo v tej smeri. Do določenih katastrof je skoraj vedno prišlo zato, ker so posamezniki, včasih tudi nori ljudje, imeli veliko oblast v rokah. Teh je na srečo bilo malo, toda prizadejali so mnogo zla, je poudaril Tito.
Pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu in na Cipru je po prepričevanju Tita lahko doseči po mirni poti, če se spoštuje načelo teritorialne integracije vsake dežele in zakonita pravica vsakega naroda. V zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu je Tito izrazil upanje, da bo v Izraelu prevladalo trezno gledanje in spoznanje, da se mora

ZARADI TRDOVRATNOSTI CONFINDUSTRIE
Dokument KPI o vladni krizi
RIM, 26. - Politični urad KPI je na današnji seji odobril daljši dokument o sedanjem političnem položaju v zvezi z vladno krizo. V njem ugotavlja, da je do Fan-fanijevega neuspeha, dvajset dni po odprtju krize, prišlo v dramatičnem trenutku za življenje države, ko so delavci in javno mnenje. vedno bolj zaskrbljeni zaradi gospodarske krize, katere posledice na cene in na perspektive zaposlovanja postajajo vedno bolj težavne. Temu je treba dodati še skrb in nemir zaradi novih groženj demokratični varnosti in zaradi nadaljevanja fašističnih in škvadrističnih podvigov.
Dogodke v zvezi z vladno krizo je treba gledati v tej luči, meni politični urad KPI in poudarja hudo odgovornost večinske skupine v PSDI, ki že en mesec deluje z neprikritim ciljem, da povzroči predčasni razpust parlamenta in ustvari praznino oblasti, ki bi potisnila državo v zelo nevaren položaj. Spričo jasne provokacije socialdemokratov je KD zavzela dvoumno stališče, ne da bi se odločno izrekla proti perspektivi razpusta pred dvema letoma izvoljenega parlamenta in ne da bi za-
Prekinjena pogajanja s sindikati o poenotenju draginjske doklade
Predstavniki sindikalne federacije ocenili delodajalske proti-predloge za nesprejemljive in o njih ni vredno niti razpravljati
RIM, 26. — Sestanek med sindikalno federacijo in Confindu- ( lavcev v dopolnilno blagajno. Na strio, na katerem so nadaljevali s pogovori o izenačenju točke dra- j sestanku so sindikalisti tudi ugo-ginjske doklade na najvišji ravni in o zagotovitvi enoletne plače delavcem, v primeru brezposelnosti, se je danes začel pod mučnim vtisom uradnih podatkov, da so se življenjski stroški za delavske in uradniške družine v septembru povišali kar za 3,3 odstotka, v primerjavi z avgustom. Tako velike podražitve v Italiji v enem mesecu niso zabeležili že 27 let. Življenjski stroški so se od lanskega do letošnjega septembra povišali za skoraj 24 odstotkov.
Razumljivo je torej, da so predstavniki delavcev pričakovali, da bodo delodajalci na današnjem srečanju bolj popustljivi in da bodo razumeli, v kakšnem kočljivem položaju so delavci, ko jim draginja iz dneva v dan odjeda kupno moč plač. Predstavniki Confindustrie pa so odgovorili s protipredlogi, ki so jih sindikalni voditelji Lama, Storti in Vanni skupno s celotno delegacijo sindikalne federacije označili za popolnoma nesprejemljive in o katerih «ni vredno niti razpravljati». Zaradi tega so sindikalni zastopniki prekinili pogajanja, dokler ne bodo industrije! dali drugačnih predlogov.
Sindikalna federacija je pozneje pojasnila vzroke prekinitve pogajanj in sporočila, da se bo v ponedeljek sestalo tajništvo fede-
racije, ki bo odločalo o nadaljnjih ukrepih za zaostritev boja za izboljšanje delavskih prejemkov. Sindikalna federacija ugotavlja, da so protipredlogi Confindustrie zelo daleč od sindikalnih zahtev, obenem pa popolnoma spreminjajo vsebino sindikalne platforme, tako o položaju delavskega gibanja, kakor tudi o poenotenju vrednosti točke draginjske doklade. Delodajalci so obenem zavrnili ugodnosti, ki naj bi jih delavci enakomerno uživali na osnovi zahtev sindikalne federacije. Prav tako niso dali industrijci zadovoljivega odgovora na vsa ostala vprašanja, zlasti na vprašanja, ki se nanašajo na krizo zaposlitve in na zahtevo sindikalnih organizacij, da lahko neposredno posežejo v oceno vzrokov o postavitvi de-
Pogled na del udeležencev srečanja bivših aktivistov OF Tržaškega okrožja, Kulturnem domu. Poročilo objavljamo na 2. strani
bilo sinoči

.............................................um....
demokristjanov, da se sestavi vla-
Jutri bo predsednik republike začel na novo posvetovanja za določitev mandatarja za sestavo nove vlade. V tej zvezi se je včeraj sestalo osrednje vodstvo krščanske demokracije, ki je soglasno sprejelo resolucijo, da se sestavi nova Vlada v okviru leve sredine. Po vesteh iz Rima je dorotejska skupina, ki ima večino v KD, sklenila, da predlaga za mandatarja predsednika poslanske skupine Piccolija. Sklenila naj bi tudi, da naj Piccoli sestavi vlado v dphu. resplpcije, in sicer s socialisti in republikanci, brez socialdemokratov. To bo seveda od-
*
DANES


visno od poteka pogajanj, ki jih bo imel Piccoli z delegacijami strank leve sredine. Toda včeraj predstavniki demokristjanske
levice izjavili, da ni mogoče v vlado s socialdemokrati in jih obsodili, da so razbili štiristran-sko koalicijo. Nekateri socialistični voditelji pa tolmačijo sklep o-srednjega vodstva KD kot željo
da s socialisti ali pa z njihovo podporo v parlamentu, brez socialdemokratov.
Na pobudo odseka za zgodovino in narodopisje Narodne in študijske knjižnice je bilo sinoči v Kulturnem domu prvo srečanje bivših aktivistov nekdanjega tržaškega okrožja. Udeležilo se ga je preko 300 pripadnikov aktivistične mreže Osvobodilne fronte. Srečanje je potekla v pristnem tovariškem vzdušju in ob oživljanju mnogih epizod iz težkih let boja proti okupatorju in njegovim hlapcem.
Lovili, da hočejo predstavniki Confindustrie popolnoma spremeniti vsebino pogajanj. Zato so pogajanja prekinili dokler ne bo Con-findustria spremenila svojega stališča in dala nove predloge.
Tudi Confindustria je objavila daljše sporočilo, v katerem zagovarja svoje stališče in pravi, da si industrijci v sedanji gospodarski krizi ne morejo naložiti novih denarnih bremen za delavske plače ali doklade. Njihovi predlogi pa se nanašajo na popolno spremembo sedanjega ocenjevanja življenjskih stroškov za določitev draginjske doklade, da se popolnoma črta do sedaj doseženi indeks in da se začenja na novo ugotavljati indeks draginjske do-
Glavni tajnik CGIL Lama je napisal za jutrišnjo «l’Unità» u-vodnik, v katerem razlaga čitate-Ijem vzroke prekinitve pogajanj s Confindustrie za ovrednotenje draginjske doklade. Lama pravi, da je Confindustria pokazala popolno nerazumevanje in da je trma njenih predstavnikov povzročila prekinitev pogajanj, kar je zelo resna zadeva, zlasti če se pomisli na sedanji politični in gospodarski položaj, ki ga preživlja Italija. Glavni tajnik CGIL pravi, da so tudi sindikati zaskrbljeni zaradi negotovega ozračja, ki ga je povzročila, kriza, zaradi napadalnosti desničarskih prevratniških sil, ki še bolj zaostrujejo napetost. Opozarja pa, da so delavci budni in da bodo v prihodnjih dneh povečali boj, da zajamčijo varnost vsem demokratičnim silam.
V Kopru zaključek srečanja delegacij italijanske in madžarske narodnostne skupnosti
KOPER, 26. - V Kopru so se danes zaključili razgovori med delegacijami italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, ki živita v SR Sloveniji. Razgovori so se začeli včeraj v Trstu, danes pa so se pogovarjali o problemih skupnega interesa, predvsem kar zadeva priprave za ustanovitev interesne skupnosti in razne oblike nadaljnjega medsebojnega sodelovanja. Razgovorom so prisostvovali tudi predstavniki izvršnega sveta obalne skupnosti in medobčinskega sveta obalne konference Socialistične zveze. V dopoldanskih urah sta si obe delegaciji ogledali tudi koprski radio in TV studio, popoldne pa so kulturno umetniške skupine Skupnosti Italijanov iz Kopra. Izole in Pirana njim na čast priredili priložnostni kulturno umetniški nastop. Zvečer je madžarska delegacija obiskala še Piran.
23. IN 24. NOVEMBRA V VLADIVOSTOKU
Kmalu srečanje Ford-B režnjev
Zbližanje med stališčema ZDA ia Sovjetske zveze o strateškem oboroževanju
MOSKVA, 26. — Tik pred zaključkom Kissingerjevega obiska v Sovjetski zvezi so tako v Moskvi kot v Washingtonu uradno potrdil: vest, da se bosta ameriški predsednik Ford in generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev sestala na «delovnem srečanju» v bližini Vladivostoka 23. in 24. novembra. O tem srečanju se je govorilo že več časa kot o priložnosti za osebno spoznanje med voditeljema obeh supersil v pričakovanju pravega ameriško - sovjetskega vrha poleti prihodnjega leta, ko bo Brežnjev uradno obiskal ZDA. Pogajanja o tem neformalnem srečanju so se nekoliko zavlekla zaradi izbire kraja sestanka: na koncu je bil izbran Vladivostok zaradi njegove bližine z državama (Japonska in Južna Koreja), ki ju bo Ford obiskal pred srečanjem z Brežnje-vom.
Glede razgovorov, ki jih je imel Kissinger z Brežnjevom in Gromi-kom pa beležimo danes nekatere optimistične izjave iz krogov ameriške delegacije. Kaže, da so bili zabeleženi znatni napredki glede glavnega vprašanja na dnevnem
redu, namreč vprašanja omejevanja strateškega napadalnega o-rož ja.
Kot je znano, je dal Kissinger v tej zvezi konkretne predloge, sovjetska stran pa je odgovorila s protipredlogi. Dokončni sporazum sicer še ni bil dosežen, tega pa ni bilo niti pričakovati glede na zapletenost problema; vendar pa se pričakuje, da bo sedanji delni dogovor omogočil, da bi se ženevska pogajanja SALT 2 uspešno zaključila v roku enega leta.
Med izmenjavo zdravic na današnjem kosilu sta tako Kissinger kot Gromiko poudarila, da so vprašanja strateškega oboroževanja izredno kompleksna, po drugi strani pa sta dala razumeti, da so stališča ZDA in SZ sedaj znatno bližja. Gromiko je na primer dejal, da še vedno obstajajo nesoglasja, ki pa ne zadevajo končnega cilja, pač pa sredstva in metode za njegovo u-resničitev. Sovjetski zunanji minister je dodal, da ni nobenega važnega in zapletenega problema, ki bi ga bilo mogoče rešiti hitro in brez težav ter poudaril tudi, da morajo razgovori med Sovjetsko zvezo in ZDA potekati po fazah.
v bodočnosti odpovedati ekspan-zionistični politiki in razviti dobrososedsko in vsestransko konstruktivno sodelovanje s sosedi. V Evropi se Jugoslavija po besedah Tita zavzema za premostitev blokovske razdeljenosti in širše sodelovanje med vsemi državami. Evropa in svet nimata druge alternative, je v tej zvezi poudaril Tito, če se želi doseči trden mir in ustvariti možnost za napredek vseh držav in narodov. Predsednik Jugoslavije je ugotovil, da se na evropsko sodelovanje in varnost še vedno gleda z blokovskih pozicij, da so močne tendence zatiranja in da ni zadosti razumevanja za države v razvoju. Zato Jugoslavija v svoji zunanji politiki poudarja potrebo da se odstranijo in premoste omenjeni pojavi, to je bistvo naše zunanje politike in posebno vloge Jugoslavije v Evropi, je poudaril Tito.
Neuvrščene države, se po besedah Tita zavzemajo za mednarodne odnose na osnovah enakopravnosti, spoštovanja integritete in neodvisnosti vsake države in ne-vmešavanja za odstranjevanje sile in vseh oblik pritiska v prepričanju, da se samo na teh osnovah lahko mobilizirajo vse ljudske in materialne sile, da bi se ustvaril nov boljši svet. Neuvrščene države, je ugotovil Tito, so velika moralna sila, toda vedno bolj tudi materialna sila. Zato bo njihova vloga rasla in se večal njihov vpliv na mednarodna gibanja. Tito je pripomnil, da imajo tudi mnoge druge države, ki so nevtralne, oziroma pripadajo blokoma glede mnogih mednarodnih vprašanj in odnosov iste poglede kot neuvrščene države. Vse to kaže. da se na svetu postopoma gradi splošni pogled, ki je v večji meri skupen za vedno širši krog držav.
Glede odnosov med velikimi silami in odnosov Jugoslavije z njimi je Tito dejal, da Jugoslavija z razumevanjem gleda na zboljšanje odnosov med velikimi silami in da ima s Sovjetsko zvezo, Združenimi državami Amerike in Ljudsko republiko Kitajsko dobre odnose. Jugoslavija, je poudaril Tito, želi z vsemi državami razvijati vsestransko sodelovanje na načelih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, «če sodimo. da je nekaj škodljivo za mir in demokratično mednarodno sodelovanje. mi to odkrito kritiziramo, toda tudi takrat ne osdimo, da morajo obstoieče razlike, ki so v nekih primerih lahko tudi zelo velike, voditi k poslabšanju odnosov in sodelovanja», je izjavil Tito.
V odgovoru na vprašanje, kateri od velikih državnikov najnovejše zgodovine je napravil nanj najgloblji vtis in zakaj, je Tito odgovoril, da je po njegovem mnenju največji človek Lenin, ki je z oktobrsko revolucijo sprožil novo dobo človeštva. «Zame so vedno bili največji ljudje tisti, ki so rušili staro in gradili novo, kajti oni premikajo družbo in svet naprej.»	B. B.
f lllllltllllllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlUlllllllllllllinillllllllllllllllllllllliillllliliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČENO SREČANJE SLOVENSKIH POKLICNIH GLEDALIŠČ
Prepričljiv uspeh našega gledališča na Borštnikovem srečanju v Mariboru
Clan SSG Anton Petje je dobil sa vlogo Ščuke v Cankarjevi komediji «Za narodov blagor» veliko Borštnikovo nagrado - Izjemen uspeh Mire Sardočeve in Jožka Lukeša s Shakespearovim recitalom - Nagrada tudi režiserju Jožetu Babiču
MARIBOR, 26. — Danes se je v Mariboru z razglasitvijo nagrajencev zaključilo letošnje tradicionalno «Borštnikovo srečanje», katerega so Se udeležila vsa slovenska poklicna gledališča in prvič izven konkurence tudi gledališče iz Novega Sada in hrvatski gledališki umetniki. Prireditveni del srečanja pa se je zaključil že sinoči z nastopom Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, ki je uprizorilo Cankarjevo komedijo «Za narodov blagor». Tržaški umetniki so s svojo izvirno postavitvijo in interpretacijo tega klasičnega slovenskega teksta doživeli pri občinstvu in strokovnih ocenjevalcih prepričljiv u-speh. Navdušen aplavz občinstva pa je hotel biti še posebej priznanje prizadevanjem slovenskega tržaškega gledališča v boju za obstoj, in s tem tudi izraz solidarnosti z njim. SSG bi moralo nastopiti še danes na Sladkem vrhu tik ob meji z Avstrijo, a je nastop iz ne-
težav
predvidenih organizacijskih žal odpadel.
Uspeh predstave tržaškega ansambla pa je dobil tudi uradno potrdilo s podelitvijo velike Borštnikove nagrade v obliki diplome in denarne nagrade njegovemu članu Antonu Petjetu za vlogo ščuke, o kateri je žirija v svoji obrazložitvi menila, da je Petje v «klasičnem repertoarju slovenskega gledališča ustvaril novo in izvirno varianto tega Cankarjevega lika».
Omeniti je treba še, da je prejel denarno nagrado Borštnikovega srečanja tudi režiser in umetniški sodelavec SSG Jože Babič, za režijo Partljičeve komedije «Ščuke pa ni» v izvedbi Drame SNG Maribor. Ista predstava je bila deležna tudi nagrade Društva dramskih u-metnikov za ansambelsko igro.
Lep uspeh je doživelo tudi Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, katerega članica Dragica Kokot • šolarjev*, je prav take
prejela diplomo Borštnikovega srečanja in denarno nagrado za vlogo grofice v Anuilhovi komediji «Skušnja ali kaznovana ljubezen».
Velike nagrade Borštnikovega srečanja so prejeli še Janez Klasinc, član Drame SNG Maribor, Kristjan Muck, član drame SNG Ljubljana, režiser Dušan Mlakar in kostumografinja Melita Vovkova.
Zlati prstan, ki se v okviru Borštnikovega srečanja podeljuje za življenjsko delo, pa je tokrat prejel Slavko Jan — veliki in zaslužni slovenski gledališki umetnik.
V tako imenovanem tretjem programu srečanja sta nastopila tudi člana SSG iz Trsta Mira Sardoče-va in Jožko Lukeš s Shakespearovim recitalom v hotelu Orel, na raznih šolah in v mariborski vojašnici. S svojim mojstrskim podajanjem sta doživela pri mladih gledalcih izjemen uspeh, ki samo še dopolnjuje afirmacijo tržaškega slovenskega gledališča na letošnjem Borštnikovem srečanju.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Prvo srečanje tržaških aktivistov v ozračju oživljenega tovarištva
Srečanja se je udeležilo nad 300 bivših aktivistov, med katerimi tudi mnogi vodilni člani okrožnih in rajonskih komitejev - Pomenljiv nastop mladinskega zbora «Rdeča zvezda» in recitatorjev SAG
Dvorana Kulturnega doma je bila sinoči nabito polna izrednega občinstva, razpoloženje, vzdušje in navdušenje pa je bilo tako, kot je le takrat, ko se snidejo in po dolgih letih spet srečajo tovarišice in tovariši, nekdanji mladinci in mladinke, ženske in možje, ki so v najhujših časih in najtežjih razmerah aktivno sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, tvegali vsak dan življenje in strašna mučenja; to so namreč nekdanji aktivisti OF. Polna je bila dvorana in mnogi so morali stati, ker ni bilo za vse dovolj mesta, koliko več pa bi jih bilo, če bi bilo tako srečanje pred leti, saj se naglo redčijo vrste bivših borcev in aktivistov. Na sinočnjem tovariškem srečanju pa so bili v duhu prisotni, čutili smo njihovo nevidno prisotnost, tudi tisti naši mladi fantje in dekleta, ženske in moški, aktivisti in voditelji osvobodilnega gibanja, ki so padli v roke okupatorja in njegovih kolaboracionistov, bili strašno mučeni in umorjeni v Rižarni, v Ul. Ghega, na Opčinah, v nemših koncentracijskih taboriščih.
Srečali so se sinoči v Kulturnem domu tudi tisti, ki so prestali hude ure in preživeli grozote koncentracijskih taborišč, iz oči vseh pa je žarela radost, notranje zadovoljstvo.
To je bilo tovariško srečanje bivših aktivistov OF Tržaškega okrožja, ki ga je na pobudo skupine bivših aktivistov organiziral Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Srečanja so se udeležili tudi generalni konzul SFRJ Boris Trampuž, predsednik SKGZ Boris Race, naš znani prvoborec Tone Ukmar, nekdanji sekretar Pokrajinskega komiteja Branko Babič — Vlado, namestnik komandanta mesta Trst Franc Čehovin — Rado, sekretar o-krožnega komiteja Albin Čotar — Ja-dok in številni člani rajonskih odborov. Prišli so tudi nekateri bivši berci in predstavniki partizanskega združenja ANPI. v imenu katerega je prinesel tople, tovariške pozdrave podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI Dušan Košuta, ki je poudaril velik prispevek bivših aktivistov s Tržaškega v narodnoosvobodilnem boju. Se poseben pomen in vsebino je na tem srečanju dalo tudi sodelovanje naše mladine, ki je s svojo navzočnostjo in nastopom navdušila in ganila vse občinstvo ter bila deležna občutenega, toplega aplavza; tako mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda», ki ga sestavljajo fantje in dekleta iz Saleža in drugih vasi zgoniške občine, kot'člana Slovenskega amaterskega gledališča Sergij Verč in Boris Kobal. Pevski zbor je pod vodstvom pevovodje Obada občuteno in ubrano zapel osem partizanskih pesmi, Verč in Kobal pa sta z recitacijami prikazala prerez partizanske lirike, ki sta jo zaključila z odlomkom iz uvoda h Krstu pri Savici.
Srečanje je odprl Drago Pahor. , silami, boriti za dokončno iztreblje-ravnatelj Odseka za zgodovino pri nje fašizma, za mir, za demokra-
NŠK, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je tako številna udeležba dokaz, kako je v nekdanjih aktivistih še vedno živa zavest aktivizma in z.estobe idealom NOB. Ko je omenil pomen in potrebo takih srečanj, je poudaril nujnost, da bivši aktivisti opravijo zdaj še neko drugo svojo dolžnost, in sicer pisanje spominov in zbiranje gradiva, kar je nujno potrebno za zgodovinopisje osvobodilnega boja na Tržaškem.
Glavni govor je imela Neva Lu-keš, ki je dejala, da je to prvo srečanje po dolgih letih zelo koristno in potrebno, ker daje možnost, da se spet snidejo in pogovorijo nekdanji aktivisti, obudijo spomine na skupno delovanje in se spomnijo padlih tovarišev. V sedanjem položaju, ko se nevarno prepletajo črne mreže in je v nevarnosti sam demokratični ustroj, ko se mora naša narodnostna skupnost še boriti za svoje pravice, pa ima tako srečanje še večji pomen, ker nekdanji aktivisti nikakor ne smejo stati ob strani, ampak se morajo, ramo ob rami z demokratičnimi
cijo, za enakopravnost in plodno sodelovanje med narodi.
Po govorih in kulturnem sporedu je izza omizij spet zadonela partizanska pesem, vmes pa so se razpletali pogovori obnavljala prijateljstva, oživljali spomini in obenem že delali načrti za bodoča širša srečanja, saj so nam vsem zlasti v sedanjih razmerah še vedno potrebna.
Sramotna fašistična provokacija
Na Trgu sv. Antona Novega so fašisti priredili svojo proslavo priključitve Trsta k Italiji, ki so izzvenela predvsem kot napad na zahteve Slovencev, da v občinskem svetu uporabljajo svoj materin jezik, za kar je «federale» in načelnik misovske svetovalske skupine v občinskem svetu Giacomelli patetično dejal, da ne bo stopila noga tolmača v občinski svet, dokler bo prisotna v njem njihova skupina. Po
izvajanjih deželnega svetovalca MSI Morellija pa je poslanec De Vidovich ugotovil, da predstavlja veliko nevarnost slovanski svet, ki po njegovem mnenju, napada Trst. Na neofašističnem zborovanju je bilo samo nekaj sto poslušalcev, zato pa ogromno policistov in karabinjerjev v civilu in v «popolni bojni opremi», tako da se je osrednji tržaški trg ponovno spremenil v potencialno bojno polje.
Ni razumljivo, zakaj oblasti niso preprečile te ponovne fašistične provokacije, ki predstavlja sramoto za ves demokratični in antifašistični Trst. To še toliko bolj, ker je bilo na dlani, kakšen bo značaj fašistične manifestacije in kakšne sile ter kakšne težnje se z njo skuša obujati.
Pri tem je treba tudi ugotoviti stvarne nevarnosti, ki jih je manifestacija pomenila za sožitje in za sodelovanje, saj je bilo včeraj v Trstu veliko kupcev iz vseh jugoslovanskih republik, ki so s prezirom opazovali šopirjenje fašistov na osrednjem tržaškem trgu, in ki jim je lahko bilo upravičeno tesno pri srcu tudi zaradi mračnega o-zračja, ki je bilo nalašč ustvarjeno.
IZREDNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Uradne svečanosti ob dvajsetletnici povratka italijanske republike v Trst
Govora župana Spaccinija in ministra Torosa
Proslava dvajsete obletnice povratka Italije v Trst se je včeraj pričela ob 9.30 na Trgu Unità z dviganjem zastave in pregledom vojaške čete, nato pa so se ob 10. uri v dvorani občinskega sveta zbrali svetovalci tržaške občine, predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti, parlamentarci in drugi gosti.
Tržaški župan Spaccini je najprej prečital telegram predsednika republike Leoneja, nato pa telegram predsednika vlade Humorja, ki ugotavlja, da je Trst našel «svojo vlogo odprtega mesta, ki s, svojo evropsko tradicijo ustvarja mirno sodelovanje z bližnjimi narodi v o-zračju prijateljstva ;id miru.» Nato pa je župan v obsežnem pregledu zgodovinskih dogodkov orisal preteklost in nauke, ki iz nje izhajajo tudi za sedaj. V tem kontekstu je ostro obsodil fašizem za vojno in za njene posledice, obravnaval zločine, do katerih je prišlo v Rižarni itd.
Pri tem zgodovinskem pregledu je župan govoril tudi o ustvarjanju
.................n.....................................
SINOČI OTVORITEV DVEH UMETNOSTNIH RAZSTAV
Avgust Černigoj v «Cartesiusu» Ljubljančan J. Korošec v Repna
Številnemu občinstvu je gosta iz Ljubljane predstavil predsednik zadruge «Naš kras» Egon Kraus
Tržaški slikar prof. Avgust Černigoj je ponovno pripravil razstavo. Do 13. novembra bo v galeriji «Car-tesius» v Ulici Marconi 16 na ogled tržaškim ljubiteljem umetnosti kakih 45 njegovih listov, v glavnem črno-belih odtisov, pa tudi nekaj barvnih ali bolje barvanih grafik. Prof. Avgust Černigoj ostaja samemu sebi zvest in je tudi tokrat pripravil za razstavo dela, med katerimi je veliko nekakšnega antropomorfnega konsrtuktivizma. kot je zadevna dela označil neki znani tržaški likovni strokovnjak. Razstave, ki jih prireja prof. Avgust Černigoj, so več ali manj kulturni dogodek določenega kroga tržaškega občinstva To je bilo očitno tudi sinoči, ko se je na otvoritvi njegove razstave v galeriji «Cartesiusu zbralo veliko občinstva, seveda predvsem ljubiteljev umetnosti in umetnikov, med katerimi je bilo tudi več mojstrovih učencev. Černigojeva razstava bo trajala do 13. novembra in je občinstvu na ogled sleherni dan po običajnem urniku galerij.
V galeriji Kraške hiše v Repnu so sinoči odprli zadnjo razstavo v letošnji sezoni. Tokrat gostuje v Kraški galeriji Ljubljančan Josip Korošec, ki je prinesel na ogled štiri reliefe v bakru ter devet risb. Josip Korošec je sicer razstavljal že v Beogradu, v Ljubljani in drugod, tokrat pa razstavlja prvič v tujini in bodo njegoim dela na ogled občinstvu vse do 17. novembra po običajnem urniku Kraške galerije, namreč ob nedeljah in orožnikih od 11. do 12.30 ter od 14 do 18. ure.
je na prostovoljnem delu v psihiatrični bolnišnici, ker niso hoteli obleči vojaške suknje. Pri tem sta jim pomagala kolektiv «Odprtega gledališča» ter kulturno združenje «Teatro Proposta».
V TOREK OB 17.30
Bennato In Moscatijeva v psihiatrični bolnišnici
V parku tržaške psihiatrične bolnišnice bo v torek ob 17.30 zanimiv koncert neapeljskega avtorja in pevca Edoardo Bennata ter pevke Do-de Moscati, ki jo bosta s kitaro spremljala Maurizo Francisci in Dante Gaudiomonte. Pobudo za to prireditev jc dala skupina oseb, ki
Združenje staršev srednje šole «Fran Levstik» iskreno čestita ravnatelju Humbertu Mamolu in ženi Tanji ob rojstvu prvorojenke
MARIJE
«mirnega in demokratičnega sožitja med Italijani in Slovenci na tej naši trpinčeni zemlji», vendar pa z nekoliko čudno povezavo, ki se nanaša tudi na nekatere povojne dogodke. Župan je podčrtal, da so razbili spiralo sovraštva in ustvarili trdne osnove za resnični notranji in zunanji mir, ki je edino jamstvo za prihodnost.
V drugem delu govora pa je župan obravnaval sedanje težave in pogoje za gospodarsko preosnovo Trsta, ki so v obnovljeni funkciji povezovalca z Vzhodom in Srednjo Evropo, za kar pà je ponovno pogoj mir, saj je Trst občutil negativne posledice vseh vojn zadnjega •časa. Obravnaval je tudi težave, do katerih prihaja zaradi počasnosti odločitev in realizacij, vendar pa je deželna avtonomija odprla nove perspektive. Žal v tem kontekstu župan ni specifično omenil važno vlogo, ki jo lahko odigra slovenska narodnostna skupnost, niti se ni specifično zavzel za njeno polno zaščito, kar bi bila po dvajsetih letih dolžnost vseh demokratičnih ljudi. V govoru se je tudi pogrešalo podrobnejšo omembo dokončnosti rešitve teritorialnega vprašanja, čeprav je bila v raznih oblikah na posreden način prisotna.
Za županom je v imenu vlade spregovoril minister Mario Toros, ki je podčrtal evropsko vlogo Trsta in dejal, da je resnični patriotizem treba razumeti tako, da tisti, ki ljubi svojo domovino, spoštuje tudi druge države. Minister Toros je nadaljeval, da je to obletnica miru, ker v miru in demokraciji ni nikoli ničesar izgubljenega in so možne vse rešitve. Ob koncu je minister Toros ponovno podčrtal evropsko vlogo Trsta, ki je odprt most proti sosedom in dejal, da iz županovih besed izhaja zgodovinski nauk o nujnosti sodelovanja z vsemi narodi.
Uradne svečanosti so se zaključile zvečer, ko je izrala godba karabinjerjev in s ponovnim svečanim snemanjem zastave z droga na Trgu Unità.
Včerajšnja obletnica ponovnega prihoda Italije v Trst na osnovi Lon donskega sporazuma, je dala trža
škemu desničarskemu dnevniku o-ziroma njegovemu glavnemu uredniku priložnost za ponoven skrajno desničarski napad na sedanji «politični razred na oblasti» v državi
(Nadaljevanje na 10. strani)
VAŽNO OBVESTILO ZA PROFESORJE
Tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča profesorje, ki želijo obiskovati izredne habilitacijske tečaje v šolskem letu 1974-1975, da zapade rok za vlaganje prošenj 15. novembra. Prošnje v slovenščini na kol-kovanem papirju za 700 lir je treba nasloviti na višjega šolskega skrbnika in jih izročiti ravnateljstvu, kjer posamezni prosilci Učijo.
• Ker so nekatere ceste v območju Ville Carsie neprevozne, bo z jutrišnjim dnem avtobus številka 4 nekoliko spremenil svojo običajno progo. Dokler ne bodo popravili teh cest bo namreč avtobus številka 4 peljal po Trbiški cesti, po Ul. Carsia in po Ul. dei Papaveri do glavne postaje pred barom «Istria».
Slovenski klub začenja v torek,
29. oktobra ob 20.30
svoje delovanje v sezoni 1974-75 s predavanjem Draga Pahorja OBNOVA SLOVENSKE ŠOLE NA PRIMORSKEM (1943 - 1945)
Ob tej priložnosti bo predavatelj predstavil tudi svojo knjigo: «Prispevek k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem».	Vabljeni!
Šolske vesti
Gledališča
RAVNATELJSTVO STROKOVNE ŠO LE obvešča, da se je začelo vpisovanje v 1. razred kemijskih analitikov. Po treh letih šolanja, s kvalifikacijo «kemijskega analitika», imajo vsi možnost takojšnje in zelo ugodne zaposlitve v laboratorijih, bolnišnicah in raziskovalnih ustanovah. Vpišite se to sekcijo. Podrobnosti o učnem programu in o pogojih za vpis boste izvedeli v tajništvu šole v Ul. Matteotti 14 — tel. 76-52-76.
šolski patronat občine Devin - Nabrežina obvešča, da je rok za vlaganje prošenj za pošolski pouk v šolah nabrežinske občine s slovenskim učnim jezikom podaljšan do 31. t.m.
Razna obvestila
Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole v Boljuncu bo imelo svoj prvi redni občni zbor v torek, 29. oktobra 1974, ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Boljuncu. Vabljeni!
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča vsem pevcem in inštrumentalnemu ansamblu, da bo prva skupna vaja novega programa v torek, 29. t.m., ob 20.30 v Basovskem domu.
Baletna šola Dom Skedenj. Pričetek lekcij 29. oktobra. Razporedi: ob torkih in petkih 2. razred od 16. do 17. ure; 3., 4. in 5. od 17. do 18. ure. Deklice iz Skednja: ko je pouk zjutraj, od 18. do 19., ko je popoldne, od 9.30 do 10.30.
Jutri, 28. t.m., bo ob 20.15 v Društvu slovenskih izobražencev. Ul. Do-nizetti 3/1., briški večer pesnika Ludvika Zorzuta. Večera se bo udeležil pesnik osebno, ki bo bral iz svojih del, časnikar Saša Martelanc pa bo spregovoril o njem.
Razstave
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
V	galeriji Forum, Koronejska ulica 1, razstava del kiparja Dušana Džamonje.
V	galeriji Endas, Ul. delle Zudec-che 1, bo Giuseppe Ricci razstavljal svoja dela do 29. t.m. Ogled razstave: ob delavnikih od 18. do 20., ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
V	galeriji Tergeste, Ul. Battisti 23, Michele Škodnik razstavlja svoja dela. Razstava bo odprta do 31. t.m.
V	občinski galeriji je Renzo Moreu odprl razstavo svojih del, ki bo trajala do 2. novembra.
V	galeriji Cartesius razstava del Avgusta Černigoja, ki bo odprta do 13. novembra.
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD «AURORA»
TRST . ULICA CICERONE 4
Vas vabi, da preživite letošnji Silvestrov večer in
Novo leto v Parizu!
Odhod v nedeljo, 29. decembra 1974, zjutraj, povratek v sredo, 1. januarja 1975, pozno zvečer. Potovanje z letalom DC—9, najboljši hotel, ogledi «zgodovinskega» Pariza, «razsvetljenega» Pariza, muzeja Louvre, versajskega gradu in nepozabno silvestrovanje!
CENA NA OSEBO 139.000 LIR!
(Kdor ne želi silvestrovati, plača 30.000 lir manj!)
Informacije in vpisovanje pri «AURORI», tudi na telefonsko številko 29-243. Ker imamo na razpolago le omejeno število prostorov prosimo interesente za čimprejšnjo prijavo!
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiliiuiiiimiiiiiiiinliilliiliiiiifiiiilltiiiiiiiiliiiiniiiiiiiiiiiiiliiilinilMiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
Danes, NEDELJA, 27. oktobra
ANTONIJA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.00 — Dolžina dneva 10.23 — Luna vzide ob 15.02 in zatone ob 2.47 Jutri, PONEDELJEK, 28. oktobra SIMEON
Vreme včeraj: na j višja temperatura 12,5 stopinje, najnižja 10,5, ob 19. uri 12,3 stopinje, zračni pritisk 1008,7 mb rahlo narašča, veter 3 km na uro jugovzhodni, vlaga 82-odstotna, nebo pooblačeno, s slabo vidljivostjo, morje mimo, temperatura morja 15,5 stopinje,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. oktobra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
Včeraj - danes
študent Guido Del Conte in učiteljica dr. Serena Škerl, kap. Walter Cossutta in trg. pomočnica Sonja Pahor.
T /SfM 7/HZJT\ ys£ OX(/S£f]
"""«ss
TRST-UI.Maailni 5/
UMRLI SO: 75-letni Giacomo Lepore, 86-letna Antonia Ceglar vd. Posega, 67-letni Ruggero Giraldi, 68-letna Vittoria Bearzi vd. Zuccheri, 72-letni Giovanni Dorati, 76-letni Vincenzo Scutti, 62-letna Anna Benes por. Bensi, 85-letni Alberto de Pariš, 61-letni Albino Kresevic, 80-letni Giuseppe Massaria, 74-letni Milan Furlan.
OKLICI: mehanik Giorgio Mattia in strežnica Graziella Bencich, geometer Carlalberto Dovigo in trg. pomočnica Rosella Scopelli, učitelj dr. Antero Giuseppe lacuzzi in uradnica Antonietta Piazza, mehanik Aldo Luca in delavka Rosanna Rosani, pristaniščnik Lucio Dreos in frizerka Barbara Duse, pleskar Vittorio Cerut in gospodinja Nadia Tochich, pek Aldo Cecchi in študentka Marina Sindici, uradnik Gianfranco Papagno in frizerka Gabriella Novel, markonist Sergio Glavina in frizerka Graziella Trovato, uradnik Bruno Mascelloni in uradnica Marisa Rosaria Rosa, načrtovalec Diego Ferrauto in gospodinja Margherita Comin Chiara-monti, učitelj dr. Andrea Sgarro in Giuliana Gratton, mizar Silvio Favai in otroška negovalka Livia Miloš, zidar Pietro Jakus in gospodinja Mira Andjelic, mehanik Guerrino Besenghi in gospodinja Elda
Flego, šofer Claudio Piuca in u-radnica Dorina Jurišič, voj. podčastnik Mario Monaco in učiteljica Vita Ciccarone, pleskar - dekorater Helmut Walther in Chiara Frongia, čuvaj Giuseppe Zagaria in obrtnica Ernesta Piccolo, delavec Giovanni lugovaz in gospodinja Gloriana Rubimeli, risar Mario Macorini in trg. pomočnica Maria Pia Cafagna, trgovec Giuseppe Valastro in znanstvena pomočnica Maria Bertuzzi, uradnik Eugenio Frandolic in uradnica Franca Cerne, kurjač Giuseppe Stocovaz in Marijka Cakievska, Antonio Lombardo in uradnica Lucia Trevisan, uradnik dr. Riccardo Roberti in uradnica dr. Ljuba Nardin, cevar Enrico Beaco in natakarica Gaetana Lionetti, univerz.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796 301
Viale XX Settembre št. 16/111
	LOTERIJA				
BARI	9	42	74	67	54
CAGLIARI	23	56	88	14	31
FIRENCE	51	11	27	36	48
GENOVA	6	30	69	78	39
MILAN	26	20	9	74	25
NEAPELJ	80	76	36	53	61
PALERMO	73	11	53	82	81
RIM	63	83	42	20	5
TURIN	88	70	3	80	22
BENETKE	87	7	71	5	62
	ENALOTTO				
1 1 X I	1 2 2	2	2	2 2	2
KVOTE: 12 točk -			3.797.000; 1		
točk — 84.400; 10 točk
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
Danes, 27. t.m. ob 16. uri — abonma red F okoliški.
Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred začetkom predstav.
VERDI
Prva predstava letošnje operne sezone gledališča Verdi bo 7. novembra, ko bo na sporedu «Il Tabarro», «Suor Angelica» in «Gianni Schicchi». Dirigent Giacomo Zani, režija Giancar-la Menottija, scene Pierluigija Sa-maritanija.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 16.00 in 20.30: «Avstrija je bila urejena dežela». I nedeljski abonmaji. Jutri počitek. V torek ob 20.30 ponovitev. Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti 2, telefon 36-372 — 38-547.
11
20.500 lir.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
Trst
Otvoritvena predstava
sezone 1974 - 75
IVAN CANKAR
ZA NARODOV BLAGOR
Komedija v štirih dejanjih
Scena
Kostumi
Režija
DEMETRIJ CEJ MARIJA VfDAU MARIO URŠIČ
Danes, 27. t.m., ob 16.00 (Abonma red F — okoliški).
Kino
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ul. 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec	(tel. 228 124),	Bazovica	(tel.
226-165),	Opčine	(tel.	211-001),	Pro-
sek (tel. 225-141), Božje polje -Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121),	Sesljan	(tel.	209-197),	Žav-
Ije (tel.	213-137),	Milje (tek 271-124).
Ariston I.N.C. 16.30—22.00 «Sussurri e grida», barvni film režiserja Bergmana. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.00 «L’esorcista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Linda Blair, Elen Bur-styn, Jason Miller, Max von Sydow.
Excelsior — matineja 10.00 —11.30 «Chiamavano ancora Silvestro».
Excelsior 15.00 «L'ultima corvè», film v barvah. Igra Jack Nicholson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 14.30 Barvna kriminalka: «Un cadavere di troppo», igrajo Lea Massari, Michel Bouquet, Bernard Biier.
Fenice — matineja 10.00—11.30 «Zor-ro maschera vendetta».
Fenice 15.00 «L’esorcista». Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Elen Burstyn, Linda Blair, Jason Miller, Max von Sydow.
Eden 15.30 «La conversazione», barvni film. Igra Gene Hackman.
Ritz 15.30 «Cittadino si ribella». Barvni film, v katerem igra Franco Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.00 «5 matti alla corrida», barvni film z Les Charlots.
Capitol 14.30 «Il bestione». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Giancarlo Giannini.
Cristallo 15.00 «L’arrivista», barvni film. Igra A. Delon.
Impero 15.30 «Zodos», barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Prigione di donne», barvni film. Igra Marilù Tolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «Delitto d’amore», film v barvah. Igrata G. Gemma in A. Sandrelli.
Ideale 15.00 «La gang dei Doberman», barvni film. Igra Bryan Made.
Vittorio Veneto 14.30 «Zanna bianca», barvni film. Igra Franco Nero.
Abbazia 14.00 «I dieci comandamenti», barvni film. Igrata Charles Heston in Yul Brinner.
Astra 15 00 «Amarcord», barvni film, režiser Fellini.
Mignon 14.00—22.00 «Pianeta terra anno zero», barvni film.
Radio 14.30 «Zardoz», barvni film. I-grata S. Connery in C. Rampling.
Volta - Milje 15.00 «Ci risiamo, vero provvidenza?», barvni western, I-grajo Tomas Miliam, Carolle André in Gregg Palmer.
Izleti
SPDT priredi 3. in 4. novembra izlet na otok Rab. Vpisovanje za izlet bo do izčrpanja razpoložljivih mest v Ul. Ceppa 9/II nad. Prijavljence prosimo, da poravnajo vpisnino do 29. oktobra.
športni krožek «KRAS» organizira 10. novembra t.l. ob priliki martinovanja v Bardu enodnevni avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Poleg eksi-hibijskega nastopa namiznoteniških igralk Krasa, sta predvidena še nastop mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža in ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vpisovanje pri vaških poverjenikih in na sedežu ZSŠDI, Ul. Geppa 9. tel. 31-119. Cena izleta skupno s kosilom 5.000 lir.
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO -	61 «JAS
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 25. oktobra 1974
Ameriški dolar	670,—
Funt šterling	1556,—
Švicarski frank	233,90
Francoski frank	141,40
Nemška marka	258,75
Avstrijski šiling	36,35
Dinar: debeli	37,50
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Dne 25. oktobra nas je za vedno zapustila naša drag*
ZALKA NOVEL
Pogreb pokojnice bo jutri, 28. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev.
žalujoči sestri Mila vd. Flego in Marija Godina, nečaka Sergio in Mario z družinama ter drugo sorodstvo
Trst, Melbourne, 27. oktobra 1974
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono, brat in stric
ALOJZ ŠKERK
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 27. oktobra, ob 14.30 iz hiše žalosti, Praprot št. 20, na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Bruno in Boris, hčerka Marta, snahi Silvana in Marija, zet Pepi, vnuki, brat, sestre ter drugo sorodstvo
Praprot, 27. oktobra 1974
Ob težki izgubi svojega člana in odbornika
ALOJZA ŠKRKA
se mu člani Kraškega zadružnega hleva poklanjajo in zahvaljujejo za njegovo izvršeno delo, prizadetima družinama Škrk in Zidarič pa izražajo občuteno sožalje.
PTaprot, 27. oktobra 1974
Dne 21. t.m. smo se za vedno poslovili od naše čudovite none «None stare» in tete
IVANKE BERTOK
Žalostno vest sporočajo hčerki Duša Kosmina in dr. Danica Bradamante, zeta Darko in dr. Enrico, njena Milena Berthier z družino, vnuki dr. Igor z Ireno, inž. Oddo z Anno, dr. Darija s Stefanom, oboževani pravnuki Vanja, Gregec in Marko ter zdravnica Vida, ki je z ljubeznijo dolga leta bedela nad njenim zdravjem in Justina z možem, ki nam je stala ob strani v zadnjih dneh.
Pokopana bo na domačem pokopališču v Lazaretu (Bertoki) pri Kopru.
Trst, Vercelli, Izola, Ferrara, Bari, Bologna, 27. oktobra 1974
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih počutja ob izgubi naše drage ma-mfej neme"® Jet£ ’	'
J0SIPINE TURK vd. PETROVIČ
se iskreno zahvaljujemo č. g. Zlobcu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Svojci
Trst, 27. oktobra 1974
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
IVANA EMILIJA-MILIČA
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v naši veliki žalosti.
Posebno se toplo zahvaljujemo zdravniku g. dr. Milanu Sosiču ter č. g. župniku Žerjalu.
Družine Emili - Milič in Fabčič
Opčine. 27. oktobra 1974
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega, nepozabnega
JOŽETA ČUPERLA
se toplo zahvaljujemo sorodnikom in znancem ter vsem, ki so mu poklonili cvetje, prelepe vence, nam izrazili sožalje in ob težki izgubi stali ob strani.
Žena Pepca in hčerka Nada z družino
Ljubljana, 27. oktobra 1974
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin
KARLA L0RENZIJA
Posebna zahvala sorodnikom in prijateljem, ki so mu stali ob strani ob zadnjih težkih urah ter darovalcem vencev in cvetja.
DRUŽINA
Trst, 27. oktobra 1974
ZAHVALA
Ginjeni zaradi izrazov sočutja ob smrti našega nepozabnega
DALIA KLUNA
se zahvaljujemo prijateljem, zrancem in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Tatjani Šumi - Križnik, zdravnikom in osebju ljubljanskega Onkološkega inštituta za njihovo skrbno nego.
DRUŽINA
Trst, 27. oktobra 1974
rimorski dnevnik
V OKVIRU PROGRAMSKIH SMERNIC GLASBENE MATICE
Koncert za dijaško mladino na liceju «France Prešeren»
Nastopila sta godalni orkester GM pod vodstvom Oskarja Kjndra in solist.pozavnist Branimir Slokar - Uvodno razlago je podal Janko Ban
Obljubo, da bo tudi v tej sezoni ■ ga poslopja in da zato vsaka sob-Vrhedila občasne koncerte na na- \ na telovadba moti italijanske otroke Sih šolskih zavodih, je Glasbena i v drugem nadstropju. Obenem ugo-natica izpolnila že včeraj s kraj- | tavlja, da otroci dejansko nimajo na
sim opoldanskim koncertnim nastopom svojega godalnega orkestra in solista-pozavnista Branimira Slokarja v telovadnici znanstvenega liceja «France Prešeren».
Šolski koncertni nastopi so pomembni zlasti zato. ker dopolnjujejo programske pomanjkljivosti šol v Italiji glede glasbenega pouka in predstavljajo zato, poleg splošne kulturne bogatitve naše šolske mia-dine, tudi učinkovit didaktični pripomoček na tem področju. Izhajajoč iz te dvojne vloge oz. dvojnega namena teh koncertov, je zelo prav, da dobijo mladi poslušalci pred izvedbo tudi kratko, a dovolj zaokroženo in popolno informacijo o skladatelju in o izvajani glasbi To nalogo je na včerajšnjem koncertu odlično opravil član orkestra Janko Ban ki je v improviziranem intervjuju predstavil tudi solista Branimira Slokarja in mu dal tako priložnost, da se je predstave kot resničen umetnik in tudi kot simpatičen in skromen mladenič. Iz njegovih besed je bilo lepo razvidno, kaj lahko človek doseže s pridnostjo in vztrajnostjo, seveda če jo podan osnovni pogoj - talent. Prav tako sta v medsebojnem pogovoru pred poslušalci oba na zelo neposreden in razumljiv način predstavila pozavno kot glasbilo, ki šele v zadnjem času prihaja do veljave za solistične nastope.
Orkester je nato predstavil del Programa svojega otvoritvenega koncerta sezone GM. Zaigral je najprej Ipavčevo Serenado za godalni orkester, nato Haendlov Koncert v f-molu za pozavno in godalni orkester in za zaključek še tretji stavek iz Mozartove «Salzburške simfonije». V zelo akustični telovadnici so vse izvajane skladbe izzvenele izredno čisto in precizno v domala popolni zvočni skladnosti in zlitosti. Solist Slokar pa je po petkovem nastopu v Kulturnem domu samo še potrdil vse svoje odlike pravega virtuoza.
K a koncu se je Glasbeni matici, orkestru, solistu in dirigentu Oskarju Kjudru zahvalila ravnateljica za- ■ voda prof. Laura Abrami in izra- j žila željo, da bi lahko na zavodu še večkrat prisluhnili tako lepemu muziciranju.
Dijaki so na splošno pozorno sledili izvajanju in izvajalce nagradjlj z navdušenimi aplavzi.	j.k.
Aktivno delovanje openskega Združenja staršev
Po plodnem občnem zboru, o katerem smo že obširno poročali, je imel novoizvoljeni odbor Združenja staršev openske osnovne šole v preteklih dneh svojo prvo redno sejo v letošnjem šolskem letu. Odbor si je med drugim porazdelil funkcije. Za predsednika je bila ponovno i-fnenovana Ljuba Košuta, tajnice so Maja Fonda, Nori Jerič in Katerima Sosič, za blagajničarja pa je bil izvoljen Anton Feri.
Odbor je nato razpravljal o nalogah, ki čakajo združenje staršev v novem šolskem letu ter predvsem v vidiku bližnjih volitev v šolske in okrožne odbore, v katerih bi morali ravno predstavniki staršev odigrati pomembno vlogo v okviru demokratizacije šolstva. Glavne smerni-ce je nakazal že občni zbor, medtem ko je odbor na prvi seji pripravil prvi osnutek podrobnejšega delovnega programa. S tem v zvezi je bila v prvi vrsti poudarjena potreba po tesnejšem sodelovanju z ostalimi združenji v okviru Osred-njega odbora združenj staršev o-Penskega didaktičnega ravnateljstva ter potreba po stikih s krajevnimi konzultami in drugimi upravnimi organi.
Na seji je odbor sklenil poslati odgovornim organom 2 pismi. V prvem, naslovljenem na tržaško občinsko upravo ter na odborništvo za zdravstvo, odbor zahteva v imenu staršev openske osnovne šole, da Pristojni urad čimprej poskrbi, da bodo tiskovine, ki jih pošiljajo o-snovnim šolam in otroškim vrtcem s slovenskim učnim jezikom, natisnjene tudi v slovenščini. Odbor v pismu ugotavlja, da so bila doslej Vsa obvestila priložena samo v italijanskem jeziku.
Drueo pismo so naslovili na šolsko skrbništvo v Trstu, občinsko upravo, občinsko odborništvo za šolstvo, ravnateljstvo enotne srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah ter na didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole na Opčinah. V pismu Združenje staršev zahteva, da se otrokom openske osnovne šole dodeli v uporabo vsaj dvakrat tedensko v popoldanskih urah telovadnica enotne srednje šole «S. Kosovel» na Opčinah. Združenje v pismu med drugim ugotavlja, da so otroci v tretjem nadstropju šolske-
razpolago primernega prostora, kjer bi lahko izvajali osnovne telesne vaje, medtem ko na šoli že nekaj let ni na spregled zdravnika - pediatra, ki bi proučil težje primere in svetoval staršem, kako morajo ukrepati z otroki, ki so potrebni korektivne telovadbe.
Ob zaključku sestanka je odbor izrazil zahvalo vsem staršem, ki so skupno prispevali za razne potrebe Združenja staršev skupno 69 tisoč lir.
Novo knjižno delo o krajevnih upravah
V uradih deželnega odbomištva za krajevne > uprave v Vidna so pred-stavih novo knjižno izdajo o ureditvi in delovanju krajevnih uprav. Knjigo, ki sta jo napisala predstavnika deželnega urada za krajevne uprave v Pordenonu dr. G. Barbi in G. Rossi, je predstavil deželni odbornik za krajevne ustanove Varisco, ki je v svojem govoru poudaril pomen nove knjižne izdaje v okviru novih odnosov med deželno in krajevnimi u-pravami. Knjiga je pomembna tudi zato, ker bodo krajevni upravitelji v njej našli veliko koristnih nasvetov za svoje zahtevno delo. Knjiga se skratka uokvirja v tisti neprekinjen
MLADINSKI KOMORNI ZBOR JUVENTUS - SERAPHICA - Ptuj
bo nastopil pod vodstvom Maksimilijana Feguša v šentjakobskem domu danes ob 10.30, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu pa ob 17. uri. Izvajal bo skladbe iz slovenskega in svetovnega repertoarja.
dialog, je dejal Varisco, ki so ga deželni upravni organi vzpostavili s pokrajinskimi in občinskimi upravitelji.
O vlogi in pomenu knjižnega dela sta pohvalno spregovorila tudi odbornik radenske občine Frattini in podtajnik Videnške pokrajine di’. Mat-tioni, ki sta posebej poudarila željo po nadaljnji krepitvi sodelovanja med deželno in drugimi upravami v Furlaniji - Julijski krajini. Na koncu je spregovoril tudi predsednik radenskega pokrajinskega nadzornega odbora odv.‘ Pagani, ki se je avtorjema knjižnega dela zahvalil za trud.
VESTI l ONSTRAN MEJE
Včeraj praznik obalnih prosvetnih delavcev
Odlikovanje predsednika Tita koprski glasbeni šoli
Med včerajšnjim koncertom orkestra Glasbene matice
n.......im............................................................................................................................................................................................................................................11111111111111..........1111111111
S PETNAJSTIMI IMENI NAŠIH ZNANIH OBRTNIKOV
Kandidatna lista SGZ za volitve v Pokrajinsko odborniško komisijo
Slovensko gospodarsko združenje vabi obrtnike na sestanke in k podpisovanju predio žene kandidatne liste
V prejšnjih dneh smo poročali, da bo Slovensko gospodarsko združenje predstavilo svojo avtonomno kandidatno listo za volitve v Pokrajinsko obrtniško komisijo. Sedaj nam je tajništvo SGZ posredovalo celotno listo, ki jo sestavljajo naslednji kandidati:
1.	Renar Andrej mizar, Bani
2.	Grgič Karel, avtomehanik, Padriče
3.	Frančeškin Mirko, elektrikar, Nabrežina
4.	Radovič Stanislav, prevoznik, Trst
5.	Slavec Drago, zidar. Dolina
6.	Kovačič Milan, mizar, Trst
...................1........
PLEN JE ZNAŠAL 4.700.000 LIR
ŠTIRJE RIMURNI V ZAPORU ZARADI ROPA V NAŠEM MESTU
f'f i.
Kaže, da pripadajo širši tolpi
7.	Malalan Anton, urar, Opčine
8.	Škabar Alojz, kamnosek. Repen
9.	Zeriali Luciano, kovač. Dolina
10.	Grgič Miroslav, mizar, Bazovica
11.	Gruden Josip, kovač, Trst
12.	Lozar Ladislav, prevoznik Sv. Križ
13.	Grilanc Boris, mizar, Salež
14.	Mihelič Danilo, kovač,
Nabrežina
15.	Luksa Emil, kovač, Prosek Listo je potrebno sedaj opremiti
s podpisi in v tem smislu bodo o-brtniki lahko listo podpisovali od jutri dalje v naslednjih uradih: občina Nabrežina, občina Zgonik, občina Repentabor, občina Dolina, občinska izpostava Opčine, občinska izpostava Sv. Križ. občinska izpostava Prosek, občinska izpostava za Rojan - Greto - Barkovlje v Ul. S. Ermacora 3, občinska izpostava Sv. Ivan na Rotonda del Boschetto 3/f, občinska izpostava Sv. Jakob v Ul. Caprin 18/1, občinska izpostava v Skednju, Ul. Ronche-to 77.
Da bi olajšali delo v zvezi s podpisovanjem, bo SGZ organiziralo tudi posebne sestanke, na katerih bodo obrtniki razpravljali o programu kandidatov SGZ, o aktualnih problemih, ki težijo kategorijo, o nadaljnjem delu SGZ do volitev ter bodo istočasno lahko podpisali listo. Sestanki bodo po naslednjem vrstnem redu:
v torek, 29. t.m., ob 20.30 v dvorani PD Valentin Vodnik v Dolini;
v sredo, 30. t.m., ob 20.30 v gostilni Silvester v Nabrežini.
Vabila za te sestanke je tajništvo SGZ že razposlalo, vendar želi še enkrat podčrtati nujnost, da se le-teh udeleži čim večje število o-brtnikov, kar bi v znatni meri o-lajšalo delo v zvezi s podpisovanjem in kar bi dalo možnost vodstvu združenja, da sestavi s pomočjo direktnih interesirancev čim boljši in konkretni delovni program, za katerega se bodo potem slovenski kandidatje tudi borili. Čim boljši bo program in čim več glasov bo sprejela lista Slovenskega gospodarskega združenja, tem več
nalne pravice slovenskih obrtnikov.
V petek zvečer je že bil eden od predvidenih sestankov in sicer na Opčinah. Sestanka so se udeležili tako kandidatie, ki so bili potrjeni na listi SGZ, kot tudi drugi obrtniki. Na sestanku so obravnavali vrsto vprašanj in poleg drugega tudi program SGZ za bližnje volitve. Podčrtana je bila volja in angažiranost slovenskih obrtnikov v pripravljalnem delu za volitve. Pri tem morajo sodelovati vsi slovenski obrtniki, kar bo pogoj za vsestranski uspeh.
K. J.
Kralj Pust IX. vabi Kraševce
Kot reka ponikalnica, Id se pogrezne takoj po izviru v zemeljske žile in Se med tekom okrepi z novimi pri-told, da po daljšem času spet pridrvi sveža, vesela in poskočna na površje, tako tudi kraški pust se pripravlja na vsakoletni obisk.
Po sporočilu osrednjega odbora, da so se začele priprave na bodoče pesino slavje, se je zvedelo, da nekateri vaški pustni odbori že resno razmišljajo o zamisli, ki jo bo treba izpeljati, da bo v soboto, 8. februarja 1875, pridrvela reka voz in mask iz vseh okoliških vasi in preplavila Opčine v veliko strugo ob robu tiso-čev in tisočev veselih gledalcev.
Odslej se bo po naših vaseh začelo delo številnih marljivih in iznajdljivih prostovoljcev vseh poklicev in starosti za skupni cilj, za dosego največjega uspeha na pustnem tekmovanju, za vaško čast in ponos.
KRALJ PUST IX. vabi vse Kraševce, ne oziraje se na sloj, starost, spol in poklic, da ga počastijo kot se spodobi za največjega prijatelja, saj je edino on sposoben pregnati nad loge današnjega modernega časa.
Obalni prosvetni delavci so slavili. včeraj svoj praznik, obeležen s številnimi prireditvami. Osrednja proslava je bila popoldne v portoroškem Avditoriju, na kateri je govoril pokrovitelj praznika prosvetnih delavcev, predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. Na sporedu je bilo še predavanje prof. Andreja Ulea na temo Marksizem in znanstveno - tehnična revolucija.
Med proslavo so tudi podelili osemnajstim prosvetnim delavcem letošnje nagrade obalne temeljne izobraževalne skupnosti za požrtvovalno delo in konkretne uspehe na področju izobraževanja. Nagrade so prejeli: Miroslav Žekar, Marjana Buo-nassisi, Tončka Žibert, Marjeta Mo-rovič, Sonja Sardoč, Pavla Gregorič, Smiljka Pobega, Luisella Rava-lico, Slavko Brataševec, Zorka Podobnik, Dario Marsič, Katja Kalaba, Justa Kleinbencetl, Jerica Ogrič, Franc Goljavšček, Feruccio Bartole, Štefanija Bizajl in Marijo Likon.
Hkrati so na proslavi izročili odlikovanje predsednika Tita koprski glasbeni šoli ob 25-letnici njenega delovanja ter njenima dolgoletnima sodelavcema Marici Šček in Antonu Severju. Naj ob tej priložnosti o-menimo, da je koprska glasbena šola dosegla vrsto uspehov, kar zadeva estetsko oblikovanje mladih ljudi, nadalje pripravo teh ljudi za aktivno sodelovanje in muziciranje v amaterskih ansamblih in skupinah, kakor tudi, da bi se posamezniki posvetili glasbi poklicno.
ZAKLJUČEK KONGRESA O MARKETINGU
Po večdnevnem delu se je končalo tu četrto zasedanje jugoslovanskega združenja za marketing. V sklepni resoluciji in v pozdravni brzojavki predsedniku Titu so poudarili, da je bil osnovni namen kongresa prispevati k razvoju samoupravnega planiranja. O tej temi je bilo na sporedu 26 referatov. U-deleženci so zlasti poudarili, da so nova ustava in dokumenti X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije odprli novo pot konceptu samoupravnega planiranja v Jugoslaviji.
...................................llllllllllllliimii.....■■■in..................................................................................
REPENTABOR
Umrla je Marija Štok por. Guštin
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH
vabi danes, 27. oktobra 1974, ob 17. uri na
SLAVILNI POPOLDAN
ob sedemdesetletnici glasbenika prof. Staneta Maliča.
Sodelovali bodo njegovi učenci, dekliški zbor, ansambla Galebi in TAIMS, solistka gospa Bercè -Košutova ter cerkveni pevski •* zbor. O slavljencu bo govoril dr.
| Zorko Harej.
I_______________________________
Tržaška policija je v teh dneh u-spešno zaključila raziskave glede roparskega napada, ki se je odvil v našem mestu 10. oktobra. Kot smo že poročali, sta takrat dva zlikovca oropala 31-letno uradnico Gabriello Bursich in ji odnesla torbo, v kateri je bilo 4.700.000 lir. Rop je bil res bliskovit: Burischeva, ki je zaposlena p:i upravi nepremičnin Spagnai, se je vrnila iz banke v Ul. Cassa di Risparmio, a takrat se ji je približal mladenič, ki ji je iz rok iztrgal torbo ter skočil na motor, ki ga je upravljal njegov pajdaš. Roparja sta nato izginila v gostem prometu.
Policija je takoj uvedla preiskavo in že popoldan prišla do prvega u-speha. Pri Sv. Andreju so namreč našli motor vrste honda, s katerim sta mlada zlikovca opravila roparski podvig. V naslednjih dneh je policija osumila štiri mlade Rimljane, ki so nekaj dni pred rooom krožili po našem mestu. Vendar pa so ti štirje po ropu izginili: vrnili so se šele pred tremi dnevi, ker so najbrž mislili, da je policija že pozabila nanje.
Policisti pa so nemudoma izkoristili to priliko ter priprli štiri Rimljane. ki so se med drugim skrivali pod lažnimi imeni ter imeli s seboj precej dragocenosti za skupno vrednost nad štiri milijone lir. Kmalu so odkrili tudi njihova prava imena in zbrali še nekaj dokazov proti njim. Izkazalo se je, da gre za 36-letnega Franca Rossija, ki ga ferarska policija že dalj časa išče zaradi roparske tatvine, za 33-letnega Gianfranca Cascapera, ki ga išče livornska policija in sicer zaradi tatvine v obtežilnih okoliščinah, za 30-letnega Romola Pezzati-na in za 24-letnega Alvara Tosattija, ki sta tudi že znana policiji. Vsekakor pa kaže, da so ti štirje Rimljani, ki začasno živijo v našem mestu, člani širše tolpe, ki je specializirana v ropih in tatvinah
Na sliki je rimska tatinska štiriperesna deteljica.
V ponedeljek, 21. oktobra, je v tržaški	bolnišnici	izdihnila	po mučni
in neizprosni bolezni Marija Štok por. Guštin, žena lastnika znane restavracije Furlan na Repentabru. K zadnjemu počitku na domačem pokopališču pod repentabrsko cerkvijo, so jo spremili v sredo popolane ob veliki	udeležbi	svojcev,	sorodnikov,
prijateljev ter znancev iz mesta in s Krasa, s tostran in onstran meje. Tako velikega pogreba že dolgo nismo videli na našem podeželju, pokoj-nioči bodo imeli izvoljeni sloven- j nico so namreč poznali in cenih da-ski	obrtniki,	da	se	še	nadalje	bo-	I leč naokoli ne	samo kot	ženo zna-
rijo	tako	za	gospodarske	in	nacio	J nega	gostinca,	ampak t	;di zaradi
.......I...umili..............................................imi...........................1....
njenega značaja, Ujarljivosti, vljudnosti in skromnosti. Zato je vse presunila njena prerana smrt.
Pokojna Marija,,se je rodila, 29. 4. 1925 na Opčinah. Njeni starši so se leta 1936 priselili iz Dutovelj, kjer so imeli mesnico, in odprli mesnico na Poklonu. Leta 1947 se je poročila s Karlom Guštinom in mu povila hčerki Majdo in Alenko, ki sta ju vzgajala v zavednem slovenskem duhu. Marija je vse svoje moči in skrbi posvetila družini in je bila zares v veliko oporo možu, dobra mati in skrbna gospodinja, dokler ni morala v bolnišnico, kjer so ji sicer nekoliko lajšali bolečine, ozdraviti pa je niso mogli.
O pokojni Mariji Štok por. Guštin pa moramo zapisati še nekaj drugega. V NOB je namreč aktivno so-dolevala in je bila požrtvovalna, glavna kurirka, s skupino drugih domačih deklet s Poklona in Cola je prenašala pošto in sporočila, vzdrževala zvezo med Opčinami, Krasom in Vipavsko dolino, njen oče Pavel pa je bil zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju odpeljan v Nemčijo in je zgubil življenje v koncentracijskem taborišču Dachau.
Naj ji bo lahka kraška gruda. Možu Karlu, hčerkama Majdi in A-lenki ter materi Justini izrekamo najgloblje sožalje.
OBVESTILO OBČINE
danes ob obali
KOPER: ob 1C. uri matineja, švedski PIKANOGAVIČKA; ob 16. in 18. ameriški ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA; ob 20. italijanski V MILANU STRELJAJO OB SOBOTAH.
IZOLA: ob 10. matineja, ameriški TEKSAS JE PREKO REKE; ob 16. in 18.15 ameriški DEKLE, KI SEM JO LJUBIL; ob 20.30 angleški OKUSI DRAKULOVO KRI. ŠKOFIJE: ob 16.30 in 19.30 ameriški SMRTONOSNA KOSA.
PIRAN: ob 10 matineja, ameriški TARZAN IN SIRENE; ob 16., 18. in 20. ameriški PETER IN TILKA.
PORTOROŽ: ob 20. ameriški PO-LETNI MORILEC.
TRGOVINE
V	Kopru bosta v nedeljo dežurali market Emona na cesti JLA it) trgovina s sadjem in zelenjavo Nanos v Župančičevi ulici.
V	Izoli bosta dežurali delikatesna trgovina v Dantejevi ulici in kiosk Božičič v Gorkijevi ulici.
Trgovine v Piranu, Luciji in Por» torožu začasno ne dežurajo.
LEKARNE
Danes dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in Piranu dobite pomoč od sedme ure zjutraj v nedeljo do sedme ure zjutraj v ponedeljek.
PRIREDITVE IN ZABAVE
Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča, teniška igrišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barske programe pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Metropolu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu.
Prekop grobov
Darovi in prispevki
i. j
• •: '8?/V-
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	MAČKOLJAH
Guido Ganis 9.000 lir, Udovič - Železnik (Sv. Ana) 5.000 lir, Pepko Cilen (Kontovel 64) 2.000 lir, Rudi Martini 10.000 lir, Mario štefančič-Frankovec 5.000 lir, Alojz Tul (Mač-kolje 10) 10.000 lir, Josip Tul (Mač-kolje 10) 5.000 lir, društvo Valentin Vodnik iz Doline 15.000 lir. Alberta Tul (Trst) 5.000 lir, Pino Pečarič 4.000 lir, N.N. 6.000 lir, Giovanni Filiputti 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Livjo Košuta 3.000 lir, Alojz Sedmak (Gabrovec) 3.000 lir, Vladi Sedmak (296) 10.000 lir.
V	spomin pok. Pavle Kende darujeta Marija Maganja (312) 5.000 lir in Eda Indri (178) 3.000 lir.
V	spomin ob prvi obletnici smrti hčerke Marice darujeta Martin in Marija Guštin 5.000 lir. V isti namen darujejo strici Nandi z družino 5.000 lir, Vitorjo 5.000 lir in žiži 2.000 lir.
* * *
V	spomin Marije Guštin roj. Stok in Ivana Miliča (Ninčeta) daruje Ivan Kapun 10.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Marije Guštin roj. Stok daruie Federico Cechet 5.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev snomina pokojne Marije Guštin roj. Stok daruieta Mara in Alfonz Guštin 5.000 lir za ŠD Polet.
Ob 10-letnici smrti pok. dr. Darija Sos;ča daruje Rafaela škerlavaj 2 tisoč lir za ŠD Polet.
Za PD Rdeča zvezda iz Saleža daruieta Darko Obad 4.000 lir in Franc Furlan 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Maričke Guštin darujeta Primož in Alekseja
Možina 10.000 lir za tabornike RMV.
Namesto cvetja na grob Ivana Miliča daruje družina Sosič (Repenta-brska 2) 2.000 lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Ivana Miliča daruje Guido Sosič z družino
3.000	lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob none Johane darujeta Stojan in Boris Sosič 5.000 lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Ivana Miliča daruje Pio Ulian 2.500 lir za ŠD Polet in 2.500 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marije Guštin roj. Stok daruje profesorski zbor srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah 20.000 lir za šolsko blagajno.
Namesto cvetja na grob Ninija Miliča daruje družina Hrovatin Vremec 3.000 lir za ŠD Polet in 3.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Ivana Miliča in v počastitev spomina pok. Ivane Sosič daruje družina Sosič Nussdorfer 10.000 lir za opensko cerkev sv. Jerneja.
Namesto cvetia na grob Marije Guštin daruie Marija Sosič Nussdorfer 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
V spomin na pokojno Ivanko Bertok daruje družina Josipa Jogana
5.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karla Lo-
renzija darujeta Bijanka in Vilko Batič 2.000 lir za TPPZ. V isti namen daruje Zofka Pečar 1.000 lir.
Ob 10-letnici tragičnega dogodka v spomin na nepozabnega sina dr. Darija Sosiča darujejo starši 5.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Karla Lavrenčiča daruje Klavdij Batič 2.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Alojzu Škerku daruje Danilo Lupine 10.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pokojnega Ivana Miliča darujejo brata, sestri in vnuki 12.000 lir za prosvetno društvo Tabor na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pokojnega bratranca Lojzeta Škrka darujeta Danica in Janko z družinama 4.000 lir za športni krožek Kras in 4.000 lir za športno društvo Olimpija.
Umrla je Jožica Turk
Ko smo začeli solidarnostno akcijo za nakup specialnega sobnega vozička invalidu Brunu Vidmarju, ki se je obrnil na nas s prošnjo za pomoč, kljub znani človekoljubnosti naših ljudi nismo pričakovali, da bomo potrebno vsoto tako hitro zbrali. Že po nekaj dneh smo lahko voziček kupili in ga Bruno Vidmar že uporablja. Toda prispevki so, kljub temu da smo o zaključeni akciji poročali še isti dan, še vedno prihajali in tako nam je po že izplačanem znesku za voziček ostalo še 69.000 lir.
Sporazumno z Brunom Vidmarjem, ki nam je ob tej priložnosti ganjen ponovno izrazil svojo globoko hvaležnost in preko nas vsem darovalcem, smo sklenili, da preostali znesek nakažemo tržaški sekciji Italijanskega združenja spastič-nih, ki z veliko požrtvovalnostjo in čutom človeške solidarnosti skrbi za tako hudo prizadete člane družbe.
V prepričanju, da s tem soglašajo tudi vsi darovalci, se vsem ponovno najlepše zahvaljujemo.
Uredništvo
V	torek je umrla Jožica Turk vd. Petrovič, ki smo je večkrat videvali na naših prireditvah in manifestacijah, dobro pa so jo poznali in cenili zlasti nekdanji aktivisti in borci. Rodila se je 24.10.1888 v Gabrjah na Vipavskem, dolga leta pa je preživela v Trstu in je stanovala v Ul. Rivo štev. 7.
V	njenem stanovanju je bilo med narodnoosvobodilnim bojem varno zatočišče in zbirališče. Tam so bili sestanki ženske organizacije AFŽ. Jožica je zbirala sanitarni material in ga odnašala v pekarno Černigoj v Ul. Castaldi, o koder so ga drugi nosili v partizanske bolnišnice.
Pokojna Jožica je bila z vsem srcem predana naši stvari in je pri tem niso težila leta. Takoj po vojni je raznašala po mestu Primorski dnevnik, prostovoljno je delala pri ureditvi stadiona I. maj, potem pa je bila nekaj let zaposlena kot snažilka v stavbi v Ul. Mon-tecchi, kjer se urejuje in tiska naš dnevnik. Bila je zavedna Slovenka, naprednega duha, požrtvovalna in neutrudna, kljub trdemu življenju pa je dočakala častitljivo starost. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Tržaška občina sporoča, da bodo v kratkem prekopali grobove na občinskem pokopališču pri Sv. Ani. Med drugim bodo prekopali desetletne gro-'bove v pokopališkem predelu št. H., kjer so pokopani umrli med 28. oktobrom 1964 in 16. novembrom 1964. Vsi tisti, ki bi radi ohranili posmrtne ostanke svojih pokojnih ali jih premestili v druge grobnice, se lahko zglasijo od 16. do 20. decembra 1974 pri pokopališkem pazniku ali v uradih občinske sekcije za pokopališča v Pasaži Costanzi štev. 2/IV, soba štev. 427. Grobove bodo prekopavali ob delavnikih (razen ob sobotah).
Prav tako bodo prekopali grobove na pokopališkem predelu štev. XIII, in sicer grobove od štev. 2017 do 2688, kjer so pokopani umrli od 27. novembra 1964 do 24. febraarja 1965. Svojci umrlih, ki bi radi ohranili posmrtne ostanke, se morajo zglasiti v že omenjenih uradih in sicer: od 7. do 17. 1. 1975 za umrle, ki so bili pokopani v grobovih od štev. 2017 do 2166, v obdobju od 27. 11. do 17. 12. 1964;
od 27. 1. do 7. 2. 1975 za umrle, ki so bili pokopani v grobovih od štev. 2161 do 2304, v obdobju od 17. 12. 1964 do 6. 1. 1965;
od 10. do 21. 2. 1975 za umrle, ki so bili pokopani v grobovih od štev. 2305 do 2496, v obdobju od 7. 1. do 2. 2. 1965;
od 3. do 14. 3. 1975 za umrle, ki so bili pokopani v grobovih od štev. 2497 do 2688, v obdobju od 2. do 24. 2. 1965.
Po preteku navedenih rokov bodo posmrtne ostanke premestili v skupno kostnico,
Mali oglasi
OBIŠČITE NOVO TRGOVINO
POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE
Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST
NASPROTI VELEBLAGOVNICE STAND A
KUPIM hišo (vilo), cone Rumena hiša. Barkovlje, Opčine, Telefon ŠL 72-44-50.
MAJOVSKI, Kontovel 186, daje v najem dvorano 180 kv. m, primemo za skladišče. Poizvedbe na tel. št. 22-52-22.
TAKOJŠNJA DOBAVA 128. 127; 12« 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul Cologna 7 — Autosalone Trieste.
«CITROEN» — mehanično delavnica Cavalli, tudi arugih avtomobilov v Ul Ritima ver 4/a
AUTOAGKNZIA ZANARDO. Ul del Bosco 20, tel 796348. «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljem avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke Rabljene avtomobile menja mo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10 do 13 ure Alfa romeo 2000 nerlina 1972; 2000 spider 1973: alfetta 1973; GT junior 1. 6 1974; 1300 super 1971: 1300 TI 1970; 1300 junior 1S72; 1300 duetto 1971; alfa sud 1974. 1973: FIAT 126 1973; 850 spider 1969; 1100 R 1969; 124 special 1971; 124 coupé 1972; 130 beriina 1970; INNOCENTI mini familiare 1968: AUTOBIANCHI 112 1970; primula 3 vrata 1970; FERRARI Dino 246 GT 1971: Fiat 126 nova takojšnja dostava; LAVERDA 750 SF 1974.	OBIŠČITE NAS!!!
AUTORALLY
Pahoi Giorgio
Ul Zonta, 3/A tei 69-250
Avtopritikline - novosti PERSONAL - domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih eum DUNl.OP, IŠČEMO VAJENCA
v/
ŠVICARSKE URE v 800 modelih NAKIT-SREBRNINA DRAGULJI - OKRASNE URE
<S>	*
DARVVIL^
TRST -Trg Sv. Antona 4 I-Il-III nadstr. Tel. 36231/61932 CENE ŠE VEDNO BREZ POVIŠKA VSTOP PROST
TRST
• Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POUR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi inozemstvo
P ninorškl "dnevjiifc
4
GORIŠKI DNEVNIK
27. oktobra 1974
ZARADI NEVZDRŽNIH RAZMER
JUTRI DELAVCI TOVARN LACEGO NA PROTESTNEM POHODU PO TRSTU
Protestirali bodo na deželni upravi proti postopanju industrijca ■ Včeraj popoldne je bila pri goriškem prefektu delegacija delavcev trziške tovarne Nest-Pack: od jutri 250 delavcev te tovarne v dopolnilni blagajni
Delavke in delavci tovarn LACEGO v Sovodnjah in Gorici bodo jutri demonstrirali po glavnih tržaških ulicah. Zbrali se bodo ob 9. uri na Trgu Unità, od tod bo sprevod krenil po glavnih ulicah do Trga Oberdan, tu bo delegacija šla k predstavnikom deželne vlade, na to se bo sprevod razšel na Trgu Goldoni. V programu je tudi priložnostni govor. Kot smo že omenili, bo delegacija delavstva šla k predstavnikom deželne vlade, pri katerih bodo protestirali, ker jih je lastnik, veleposestnik in plemič dr. Sta-vro di Santarosa, enostavno poslal domov in jih začasno dal v dopolnilno blagajno.
Tako nevzdržno stanje traja že dva meseca. V obeh tovarnah, v Sovodnjah in Gorici, je zaposlenih več kot 400 ljudi. Medtem ko so bili do sedaj v dopolnilni blagajni le delno in so delali tri dni tedensko, je sedaj večina delavcev sploh brez dela. Delavstvo te tovarne je bilo na javnem zborovanju v pokrajinski dvorani prejšnjo soboto, prejšnji teden so priredili protestni sprevod po goriških ulicah in šli do goričkega prefekta. V petek popoldne je bila v tovarni sindikalna skupščina, na kateri so sindikalisti in delavstvo preučili hudi položaj, v katerem se nahaja ta tovarna. Lastnik jo je enostavno zaprl, kljub temu, da ima precej naročil. Sindikalistom je dejal, da so sedanje obrestne mere v bankah previsoke in da banke ne dajejo posojil; zaradi tega noče proizvajati tako, da bi si moral izposojati denar. Sindikati so temu oponirali, kajti znano je, da delujeta obe tovarni na območju proste cone in je lastnik to okoliščino do sedaj dobro in v svojo korist izkoristil, na drugi strani pa je tudi ta tovarna dobila običajne deželne podpore, ki gredo industrij-cem. Sindikati menijo, da ne bi smeli delodajalci, ki uživajo pod-
pore iz javnih sredstev, ravnati na tak način.
O krizi v teh dveh tovarnah istega lastnika je bil govor tudi na petkovih sejah pokrajinskega in go riškega občinskega sveta.
V krizo je zašla tudi kemično-plastična tovarne Nest-Pack v Tržiču. V njej je zaposlenih 350 ljudi. Od jutrišnega dne jih bo 250 delalo le 24 ur tedensko. Za ostali čas pa jih bodo dali v dopolnilno blagajno. V petek zvečer je bila zaradi tega dveurna protestna stavka s sindikalno skupščino. Včeraj popoldne je delegacija tovarniškega sveta te tovarne šla v spremstvu sindikalistov h goričkemu prefektu.
Goriški občinski svet je z ogromno večino glasov sklenil zaposliti tri mladeniče, ki zaradi vesti nočejo služiti vojaškega roka v vojski. Za takšno odločitev so se ogrele vse stranke razen neofašistične, ki je bila — razumljivo — odločno proti takšni usmeritvi. Gre za tri mladeniče, eden izmed njih je profesor filozofije, ki jih bo občinska uprava uporabila za svoje storitve. Eden bo pomagal animatorjem pri vodenju skupinske družine. Ti mladeniči bodo opravljali civilno službo brezplačno toliko časa, kolikor časa bi morali služiti vojaški rok.
Odstop dr. Semole s predsedniškega mesta komisije za umobolnico
Na petkovi seji pokrajinskega sveta, o kateri smo delno poročali že včeraj, je sociahstični svetovalec dr. Sergio Semola podal ostavko z mesta predsednika svetovalske komisije za vprašanja psihiatrične oskrbe. Na to mesto ga je izvolila levosredinska koalicija v začetku
leta 1973. Semola je svoj odstop motiviral z rešitvijo krize, ki jo je temu vprašanju dala sedanja cen-tristična večina, ki sploh ni upoštevala mnenj svetovalske komisije. Njegovim besedam sta pritrdila komunist Poletto in liberalec Lugna-ni, predsednik Chientaroli pa ni sprejel Semolovih kritik.
Na isti seji so razpravljali še o vprašanju subnormalnih otrok. Komunistični svetovalci so predložili osnutek resolucije v zvezi z gospodarsko krizo. O njem bodo razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta.
OB 16. URI V PALAČI ATTEMS, OB 19. URI V SOVODNJAH
Današnji koncert Komornega zbora iz Celja plod vztrajnega 25-letnega delovanja
Celjski zbor je bil že večkrat na Goriškem - Precejšnje uspehe je dosegel na rasnih tekmovanjih
Beneški kulturni dnevi
Moški «Komorni zbor» iz Celja, ki bo popoldne ob 16. uri imel samostojni koncert v dvorani palače Attems v Gorici, ob 19. uri pa v Kulturnem domu v Sovodnjah, je letos spomladi obhajal 25-letnico svojega delovanja. Letošnjega 17. aprila je imel slavnostni koncert v Narodnem domu v Celju. V petindvajsetih letih svojega obstoja je Komorni zbor iz Celja imel 652 nastopov, od tega 225 samostojnih koncertov. To je vsekakor velik uspeh.
V zboru poje danes 33 pevcev, vodi jih Ciril Vertačnik, ki je zamenjal dolgoletnega dirigenta Egona Kuneja, ki je šel v zasluženi pokoj.
Odveč bi bilo naštevati vse uspe-
he tega zbora. Omenimo le nekatere. Pred petnajstimi dnevi je dosegel največ točk na tekmovanju slovenskih zborov v Mariboru, prve dni oktobra je zastopal slovenske zbore na festivalu v Zadru. V svojem dolgem življenjskem razdobju je zbor pel ne le v domovini, marveč tudi v Italiji, v Angliji, v Avstriji, na Nizozemskem, v Nemčiji, v Belgiji, na Madžarskem in še drugod. Dobil je povsod laskava priznanja, na festivalih in tekmovanjih pa tudi nagrade. Tako v Gorici, v Arezzu, v Llangollenu in v domovini.
Na današnjih koncertih tega zbora, ki jih prireja Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju s klubom «Si-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiniiinniiniiiijnumniiuinHniiiunnimimniiiniiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiii
RODITELJSKI SESTANEK NA GIMNAZIJI-LICEJU
STAVKA SLOVENSKIH DIJAKOV STALIŠČE ŠOLE IN STARŠEV
Priznanje odboru staršev za njegovo delo in izvolitev novih odbornikov
V četrtek je bil na slovenski gimnaziji - liceju v Ulici Croce v Gorici prvi letošnji roditeljski sestanek za starše in vzgojitelje. Vodstvo šole ga je sklicalo, da bi se s starši pogovorili o raznih problemih, predvsem pa o stališču za nedavno stavko srednješolcev v Gorici, ki so se je udeležili tudi dijaki treh slovenskih srednjih šol v našem mestu. Ravnatelj prof. Tomažič je dejal, da bi moraii starši opravičiti izostanek dijakov od pouka tistega dne, ker so oni soodgovorni za sinove in morajo vedeti za vsak njihov izostanek iz šole. Dijaki pa, ki so imeli že prej razgovore z vod-
Sovodenjci hočejo izvirno narodno nošo
Slika, ki jo objavljamo na tem lestu, prikazuje folkloriste sovodenj-ke plesne skupine, ki jo vodi Nada IriApumčič. Ta slika je bila posne-i ob nedavni kraški ohceti na Re-entabru. Kakor vidimo na sliki, so lani te folklorne skupine oblečeni narodne noše. ki jih nosijo že nekaj rt. Noše so lepo ukrojene in po-azarjajo oblačila naših prednikov, endar ne bi mogli z gotovostjo re-i, da je ta noša resnično takšna, akršno so nosili naši dedje in naše abice ob velikih svečanostih, na raznovanjih ali kadar so odhajali
0	opravkih v mesto. Prej bi si upa-trditi, da je ta noša le približno
odobna tisti, ki je bila v rabi v rejšnjem stoletju.
Kakšna je bila izvirna narodna no-a, ki so jo uporabljali Sovodenjci
1	tudi ostali goriški okoličani, to » danes vprašanje, s katerim se kvarja Nada Križmančič. Njena žeja je, da bi prišla do trdnih dokazov, ako je izgledala goriška narodna oša, če je ta noša obstajala, ali je il slovenska ali furlanska. Folklor-
na skupina v Sovodnjah, ki je pod njenim vodstvom pristopila k načrtnemu obujanju pristne folklorne ritmike in melodike, si hoče namreč oskrbeti vsaj eno garnituro narodne noše, ki je značilna za naše področje. Na Tržaškem imajo, denimo, ške-denjsko narodno nošo, svetoivansko, Vse narodno blago s tega področja je dobro preučeno in skoraj gotovo bo mogoče v inštitutu za etnografijo v Ljubljani poiskati gradivo, ki bi predstavljalo podlago za izdelavo o-blek, ki so bile značilne za goriško področje. Iz pogovora z mojstrico ritmike Nado Križmančič smo izvedeli, da je znanstveno obdelana solkanska narodna noša in da ni izključeno, da je bila razširjena po vsej goriški okolici.
Zelo veliko podatkov pa govori tudi v prid teze, da je bila v Gorici in okolici razširjena furlanska narodna noša in da so jo nosili tudi slovenski prebivalci, če ne ravno prav takšne, pa vsaj z velikimi privinskimi podobnostmi.
Vsekakor pa je misel o izdelavi
.   Ulili...........................................II.urini MII ■lllilllllll.il..lini
ZARADI OBILICE PADAVIN
ZEMELJSKI PLAZOVI POŠKODOVALI NEKAJ CEST V OBČINI ŠTEVERJAN
V torek na županstvu sestanek o razširitvi nekdaj pomembne briške poti Ašči ■ Grojna
trokovnjaki deželnega tehnične-urada, ki jih je v Števerjan /abila občinska uprava, so si o-dali plazove na občinskih cestah, so nastali zaradi izdatnih pada-v zadnjem mesecu. Med ogle-n na kraju samem so ugotovili, je nujno potrebna hitra pomoč jele, da ceste, ki so jih plazovi jolnoma ali smo delno zasuli, iprej očistijo in zavarujejo.
l Steverjanu so deželni tehniki >eležili tri plazove. Eden je na-1 v kraju Rogovca ter popolno-, zaprl cesto. Drugi plaz manj-ja obsega med Bukovjem in Kri-čem je podrl oporni zid, tretji se je sprožil v Bregu. Občinska rava bo naslovila prošnjo na de-no upravo, da finansira ta dela. »z v Bregu bo odstranila ustano-
va za gorsko gospodarstvo, ko bo pričela popravljati cesto v Breg. Sedaj je to podjetje zaposleno z gradnjo opornih zidov v Grojni, kjer so potoki deževnice izpodjedali glavno cesto v Števerjan.
V torek ob 19. uri se bodo na županstvu v Steverjanu sestali lastniki zemlje, ki leži ob stari cesti Ašči - Grojna. Na sestanek jih je povabil župan Stanislav Klanjšček, da bi se pogovorili o odstopu ozkega pasa zemlje ob cesti, ki bi ga potrebovali za njeno razširitev. V davni preteklosti so se Štever-janci najbolj posluževali te ceste, kadar so bili namenjeni v Gorico. Cesto, ki jo sedaj sploh ne uporabljajo več, nameravajo razširiti na 3.5 metra ter bi se na goriško občinsko cesto priključila v bližini Mikluševe hiše v Grojni.
garniture izvirne narodne noše, najbolj značilne za goriško območje, vredna vse hvale in je potrebno, da se poiščejo sredstva in načini, kako to zamisel tudi uresničiti. Folklora ne more biti samo rekreacija, ampak mora imeti tudi svoj etnološki namen. Tega pa bo mogoče doseči samo, če bo tudi znanstveno podprt.
Ob tem je potrebno spomniti, da je pred leti obstajal v Sovodnjah en primerek ženske narodne noše, ki je bila precej izrabljena, toda še vedno dovolj skrbno ohranjena, da bi bilo po njej mogoče ukrojiti novo. Morda se je ta primerek kje ohranil, morda pa bi se dalo dobiti posamezne dele oblačila in jih sestaviti. Po tolikih zamujenih letih je takšno iskanje kaj nehvaležen posel, ki ga otežkoča dejstvo, da smo imeli na Goriškem fronto med prvo svetovno vojno, ki je uničila domala vse, kar bi lahko zanimivega bilo za odkrivanje naše preteklosti. Zato se nam vidijo sedanji napori toliko bolj pomembni in vredni sleherne podpore.
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes dežurne naslednje bencinske črpalke:
Občina Gorica: Esso, Ulica Italico Brass; Fina, Korzo Italija; Shell, Ulica di Manzano; Total, Trg Municipio; Agip, Ulica Aquileia.
Občina Gradišče: Esso, Trg Unità.
Občina Gradež: Total, Riva Sla-taper; Agip, Ulica Squero.
Občina Zagraj: Agip, Zdravščina.
Občina Tržič: Total, Drevored S. Marco; Shell, Ulica 4. novembra; Agip, Ulica Valentinis.
Občina Krmin: Esso, Drevored Venezia Giulia.
Občina Foljan: BP, Ulica Terza Armata.
Občina Romans: Trg Padlim.
Občina Fara: Chevron, Ulica Gorizia.
Občina Koprivno: Total, Ulica Verdi.
Občina Mariano: Gulf. Ulica Manzoni.
Občina Škocjan ob Soči: Esso, Trg Svobode.
Občina Štarancan: Chevron, glavni trg.
stvom šole, so na svojem sestanku sklenili, da ni potrebno poslati o-pravičila. Ravnatelj je še enkrat poudaril, da po obstoječih predpisih in normah morajo starši zabeležiti in opravičiti izostanek dijakov od pouka, ker mora ravnateljstvo sicer imeti tak izostanek kot neupravičen.
V	zvezi s tem se je med številnimi starši, ki so prišli na sestanek in med ravnateljem razvila živahna debata, pri kateri so bila mnenja deljena. Eni so brez pridržka odobravali stavko dijakov, ki so med drugim stavkali za slovenske učbenike, razna učila, prevoze in menze ter bili mnenja, da ni potrebno pismeno opravičilo. Drugi pa so se izgovarjali, da stavka ni bila proglašena, da so jo najavili v zadnjem trenutku, da je bila slabo organizirana in neupravičena. Debata se je zaključila ko so starši sprejeli predlog ravnatelja in obljubili, da bodo poslali predpisano opravičilo. S svoje strani pa bo vodstvo šole opravičilo sprejelo na znanje in ga upoštevalo.
Ravnatelj prof. Tomažič je v svojem poročilu še govoril o zaključku lanskega šolskega leta in dobremu uspehu dijakov, saj jih je od 40 le 5 imelo popravne izpite in je e-den opravil maturo z odličnim u-spehom. V zadnjem času so naročili tudi ciklostil za potrebo šole in upajo, da ga bodo kmalu prejeli. Uredili so šolsko knjižnico, namestili nove klopi in znižali šolske table. Zaprosili zo občinsko upravo še za eno sobo. Lastnik poslopja Lukežič je v ta namen ponudil veliko sobo, ki bi jo razdelili na dve za šolsko ambulanto in še eno učilnico. Ker pa bi bila najemnina previsoka, se občina zanjo še ni pogodila. Tudi do prebarvanja nekaterih 'šolskih prostorov ni prišlo med počitnicami in tako so zadevo odložili češ, da ni časa in tudi ne denarja.
Kar se tiče tekstov za zgodovino na gimnaziji je obljubljeno, da bodo prihodnji teden pripravili prvi zvezek skript, ki jih pripravljajo prof. Tomažič, Bednarik in Bratina in ki bodo služili tudi za potrebe slovenskih šol v Trstu.
V	zvezi z izvajanjem novih dekretov o šolski reformi pa je ravnatelj dejal, da še nimajo zadevnih navodil in predpisov, čeprav bi te norme morali uveljaviti že od 15. novembra dalje. Končno se je še zahvalil vsem, ki so pomagali za dobro delovanje šole, zlasti pa dosedanjemu svetu staršev, ki je stalno sodeloval z vodstvom šole. Ob zaključku je povabil starše naj izvolijo nov svet staršev za nastopno leto. Starši so se nato posvetovali med seboj in izbrali iz svoje srede nov šolski svet, v katerega so v glavnem potrdili dosedanje člane in dodali še nekaj novih predvsem za 4. gimnazijo. Izvoljeni so bili naslednji starši: Mira Cube j, Hedvika Klanjšček, Štefan Bukovec, E-mil Doktorič, Miro Lojk, Ivo Marinčič in Danilo Rustja. V kratkem bo imel novi svet staršev prvo sejo, kjer si bodo porazdelili delovna mesta, že ta dan pa so določili za šolsko blagajno Mira Lojka.
Zborovanje se je zaključilo z razgovorom med starši in profesorji, pri katerem pa niso obravnavali učnih uspehov, ker smo še na začetku leta.
L M.
«OSTARELI DRŽAVLJANI»
Jožku Prinčiču tretje mesto za diapozitiv «Pričakovanje»
V razstavnih prostorih ESPOME GO v Gorici so včeraj popoldne odprli fotografsko razstavo, ki jo je ACLI priredil v okviru pobude za preučitev položaja ostarelih ljudi v naši družbi. Na tej razstavi barvnih diapozitivov je predstavnik so-vodenjskih fotoamaterjev dr. Jožko Prinčič zasedel tretje mesto s posnetkom «Pričakovanje». Na prvem
mestu je priznani gojitelj umetniške fotografije Giuseppe Assirelli z «Milka», na drugem mestu pa Fulvio Giardini z «Ultimo ritratto».
Diapozitiv Jožka Prinčiča «Pričakovanje» prikazuje priletno žensko, ki naslonjena na oknu pričakuje . .. Sliko je avtor posnel s teleobjektivom s sedeža SPZ v Gorici.
Jutri, v ponedeljek, ob 20.30 bodo avtorji te pobude priredili o-kroglo mizo, h kateri se bodo v sedli strokovnjaki za vprašanja ostarelih državljanov ter osvetlili položaj u-pokojencev in ostarelih državljanov ter vprašanja njihovega varstva.
mon Gregorčič» in s prosvetnim društvom v Sovodnjah, bomo lahko poslušali devejnast pesmi slovenskih in jugoslovanskih skladateljev.
Program je naslednji: Ferdo Ju-vanec, «Slovenska zemlja»; Josip I-pavec, «Imel sem ljubi dve»; Benjamin Ipavec, «Domovini»; Jakob Petelin-Gallus, «Quam pulchra es a-mica mea»; Anton Foerster, «Spak»; Anton Foerster, «Večerni ave»; Jakob Jež, «Verzi»; Rado Simoniti, «Podgorski mornarji»; Rado Simoniti, «Če ti umram majko»; Jakov Gotovac, «Momčeto bez gunčeto».
V drugem delu se bodo Celjani predstavili z naslednjim sporedom: Emil Adamič, «Jurjeva»; Ciril Pregelj, «Oj, dober večer, Ijub’ca moja»; Danilo Švara, «Moj očka ima konj'èa dva»; Ciril Pregelj, «Mam dro fletn’ navajen»; Emil Adamič, «N’coj je en lep večer»; France Marolt, «Vojaška»; France Marolt, «Moja kosa», Ciril Pregelj, «Je pa krajč’č posvava»; Bojan Adamič, «V gorjah zvoni».
Kot solisti bodo nastopili tenorja Franci Satler in Leopold Perc ter bariton Stane Bizjak. Napovedovala bo Bogdana Grobelnikova.
Celjski «Komorni zbor» je bil že večkrat v Gorici, tako gost SPZ kot drugih ustanov. Pel je pred tolikimi leti v Gorici, nato na Prešernovi proslavi leta 1970, pel je v Doberdobu in še prej v Ronkah in v Gradišču. Pel je tudi nekajkrat na tekmovanjih «Seghizzi» in dobil tudi nagrade. Današnji koncert bo dostojna goriška proslavitev petindvajsetletnice tega zbora kot tudi uvod v letošnjo sezono Slovenske prosvetne zveze.
• Tajništvo centra ENALC v Ulici Mazzini obvešča, da imajo na razpolago še nekaj mest v popoldanskih tečajih za uradnice in strojepiske. Šolsko leto se bo pričelo v kratkem. Pouk je brezplačen, ker ga finansira deželna uprava.
V Podbonescu v Beneški Sloveniji je kulturno društvo Nediža priredilo prvo predavanje v okviru beneških kulturnih srečanj, na katerem je univerzitetni profesor iz Ljubljane Bogo Grafenauer (na levi strani slike) številnemu hvaležnemu občinstvu predaval o naselitvi Slovencev v Kanalsko dolino, Rezijo jn Beneško Slovenijo. Predavanje je odprl odgovorni za študijski center Nediža prof. Pavel Petričič (na desni strani). Foto Zdenko Vogrič.
Srečanje beneških Slovencev s predstavniki PSI
Na pokrajinskem sedežu PSI v Vidnu je bilo včeraj uradno srečanje med kulturnimi krožki ter Zvezo izseljencev Beneške Slovenije in pokrajinskim predstavništvom KI, ki ga je vodil poslanec Fortuna. Na srečanju so bili prisotni prof. Pittioni in arh. Simonitti za društvo «Nediža», skupina duhovnikov društva «Dom» prof. Centig, prof. Marino Qualizza, Natale Zua-nella, Valentin Birtič in Mario Lau-rencig, prof. Augusto Laurentig za društvo «Rečan», Jurček Hualica, prof. Viljem Čemo in prof. Marino Vrtovec za društvo «Ivan Trin-ko», Remo Cher za kulturno društvo v Bardu, Ado Kont in Dino Del Medico za izseljence ter Izidor Predan za «Matajur». V dele-
.  ..............................mimi m imiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimi Hlinil milili m m iiiiitiiimiiiiiiiliiili iiiinin  .ihiiiii MM.m
PO ZGLEDU TRŽAŠKE LETOS PRVIČ PRI NAS
Od novembra do aprila meseca v Gorici slovenska abonmajska glasbena sezona
Pobudo je dala Glasbena malica, sodelujejo pa tudi SPZ in ZSKP Na tiskovni konferenci je bil prikazan program letošnje sezone
Komorni orkester mariborske Opere in mladinski zbor iz Maribora pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta bosta nastopila v goriškem Verdijevem gledališču 14. novembra. To bo prvi koncert slovenske abonmajske glasbene sezone v Gorici, ki jo prirejajo Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Tiskovna konferenca o tej pobudi je bila v petek zvečer na sedežu Glasbene matice v Ulici Malta.
Pomen te prve slovenske abonmajske glasbene sezone je obrazložil prof. Ivan Mignozzi. Povedal je, da je bilo širjenje glasbene kulture vedno velika skrb vseh slovenskih ustanov v Gorici. Glasbena matica s svojo pedagoško dejavnostjo, drugi prosvetni in kulturni krogi pa z organizacijo kvalitetnih umetniških nastopov, ves čas nudijo našim ljudem ugodne prilike glasbenega izobraževanja in lepa umetniška doživetja. «Žal pa je takšna predstava dokaj površna», je dejal prof. Mignozzi, «podrobnejša analiza nam dokazuje, da kljub tako navidezno pestri dejavnosti je goriško glasbeno življenje še premalo razgibano in ne ustreza celotnemu političnemu in kulturnemu razvoju našega mesta. Koncerte organizirajo navadno različna društva, ki imajo že svojo stalno publiko, ki razpolagajo samo z naprej določenimi, včasih žal neustreznimi prostori in so zaradi tega vezani pri izbiri umetnikov, spo-
redov in datumov. Nastopi niso organizirani v določenem konstantnem zaporedju, dostikrat se časovno križajo ali si sledijo v prevelikem razmahu. Ljubitelji glasbe prepogosto-krat zamudijo dobre koncerte; včasih zaman čakajo na posebne nastope. «Zaradi tega se je Glasbena matica, katere naloga je skrbeti za glasbeni razvoj našega prebivalstva, odločila prirediti koncertno sezono v abonmajski obliki in s tem zagotoviti najširši publiki vrsto izbranih in dobro razporejenih glasbenih večerov. Le ti lahko nudijo našemu prebivalstvu priliko, da se seznani z različnimi glasbenimi ustvarjalci in da z rednim obiskanjem koncertov bogati svojo glasbeno kulturo.
Za prvo sezono so prireditelji izbrali pet koncertov, od katerih sta dva vokalna, dva instrumentalna in eden vokalno - instrumentalen. Sezona se bo pričela 14. novembra z nastopom že omenjenih skupin iz Maribora v gledališču Verdi. Naslednji nastop bo 15. decembra v dvorani palače Attems; tokrat bo na stopil oktet «Gallus» iz Ljubljane. V januarju ne bo nastopa, 19. februarja pa bo v palači Attems recital violinista Gorjana Košute s spremljavo pianista Erminija Am-brozeta. 17. marca bo četrti koncert, tokrat v Katoliškem domu. Nastopil bo orkester Glasbene matice iz Tr sta, dirigiral bo Oskar Kjuder, solist bo violinist Žarko Hrvatič. Zaključek sezone bo 17. aprila v dvo-

V TOREK NA OBČINSKI SEJI
Razpravljali bodo o pristojbinah za smetarsko službo v Sovodnjah
Pričetek razprave o proračunu za leto 1975 - Odobritev deželne štipendije študentom višjih srednjih šol
V torek, 29. oktobra, ob 19. uri se v Sovodnjah sestane občinski svet. Na sporedu so županova sporočila, potem pa se bodo svetovalci spoprijeli s proračunom za leto 1975. Občinske uprave so po zakonu dolžne pričeti razpravo o proračunu že v mesecu oktobru, tako da imajo na voljo dovolj časa za njegovo pripravo in pravočasno odobritev. Imenovali bodo preglednike računov za leto 1974 ter o-dobrili seznam dijakov višjih srednjih šol, ki so na podlagi deželnega zakona zaprosili za štipendijo. Občinskim uslužbencem bodo priznali novo mero posebnega dodatnega prispevka za leto 1975, potem pa bodo razpravljali o prošnji, da bi občinska uprava prejela sredstva za ureditev župnišča v Sovodnjah.
Že na eni izmed poprejšnjih sej je bila beseda o odnašanju smeti in o pristojbinah, ki jih bodo plačevali občani. V torek bo to vprašanje na seji občinskega sveta. Do-
ločili bodo znesek, ki ga bodo poklonili nogometnemu društvu So-vodnje ter sklenili oddati v najem stanovanje v šolskem poslopju v Rupi. Prav tako bodo oddali v najem staro šolsko zgradbo v Sovodnjah, za katero bodo zahtevali 10 tisoč lir mesečne stanarine ter plačilo računov za porabljeno električno strujo.
V sredo občni zbor PD «Danica» z Vrha
Prosvetno društvo «Danica» z Vrha bo imelo v sredo, 30. oktobra, ob 20. uri v domači gostilni Devetak letni občni zbor. Dnevni red bo naslednji: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, izvolitev novega odbora ter diskusija.
Na občni zbor Vrbovškega društva so vabljeni vsi člani, domačini ter predstavniki iz drugih vasi.
rani deželnih stanov na goriškem gradu, kjer bo pel akademski zbor «Tone Tomšič» pod vodstvom Marka Muniha.
Cena abonmaja bo 4.000 lir. za dijake pa samo 2.000 lir. Posamezne vstopnice bodo veljale 1.000 lir.
Za prof. Mignozzijem je spregovoril še ravnatelj Glasbene šole dr. Gojmir Demšar. Poudaril je izbiro koncertnih dvoran, ki so različne ter se prilegajo posameznim nastopom. Predlagal je tudi, da bi priredili samostojne koncerte na šolah in izrekel željo, da ne bi prišlo do savpadanja programov abonmajske sezone z nastopi posameznih društev in zvez.
Tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch je dejal, da obnavljamo v Gorici bogato in redno glasbeno sezono, to po številnih desetletjih, ko je za to skrbelo Pevsko in glasbeno društvo, ki je prirejalo, pred prvo vojno, v Trgovskem domu koncerte takratnih slovenskih glasbenih umetnikov. Prišlo je do koristneg:. sodelovanja med Glasbeno matico in prosvetnima zvezama, podobno kot je to že bilo in je na gledališkem področju, v teku so pogovori z ZKPO v Novi Go rici, da bi uskladili njihov glasbeni abonma z goriškim.
Glasbeni pedago • prof. Radovič j« dejal, da mora ta slovenska glasbena sezona služiti kot posrednik slovenske in slovanske glasbene kulture tudi italijanski publiki. Prof. Bratuž, ki je zastopal Zvezo slovenske katoliške prosvete, je dejal, da so posamezna društva in ustanove že prirejale v Gorici razne koncerte, vendarle so bili ti nastopi le občasni. Sedaj prihajamo na organizirano dejavnost. V debato so posegli še prof. Križmančič in prof. Kerševan.
gaciji PSI pa so bili poleg poslanca Fortune še Peppino Crainich, prof. Paolo Venuti, prof. Giuseppe Marinig, dr. Carlo Volpe, dr. Sergio Tosolini, podtajnik federacije Luciano Basadonna in deželni svetovalec odv. Piero Zanfagnini.
Prof. Emil Cencig je predstavnikom PSI predložil in orisal resolucijo, ki so jo naslovili strankam ustavnega loka, da bi z njo obrazložili boj, ki ga slovenska skupnost v Videnški pokrajini že dolgo časa vodi za svoj obstoj. Resolucija nakazuje vrsto možnih in potrebnih pobud, tako na družbeni in gospodarski ravni, kot na ravni globalne zaščite slovenske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Po poglobljeni analizi položaja in raznih predlogov, je poslanec Fortuna poudaril, da je obramba narodnostne manjšine zgodovinska in kulturna postavka ideološke osnove socializma ter zagotovil vso podporo svoje stranke, tako na krajevni in deželni kot na vsedržavni ravni. Socialistična stranka, je med drugim dejal Fortuna, si je zadala nalogo, da bo v bodoče globlje sensibi-lizirala svoje člane ter volivce s problemi manjšine. Na deželni ravni pa si je vodstvo PSI zadalo nalogo, da bo predlagalo vrsto gospodarskih posegov v korist krajem Beneške Slovenije.
Razna obvestila
županstvo v Sovodnjah vabi občane, naj očistijo grobove na vseh vaških pokopališčih najkasneje do 30. oktobra.
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Simona». Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 15.00—22.00 «R colonnello Buttigliene diventa generale». A. Mac-cione in J. Dufilno. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00—22.00 «A sangue freddo». R. Bianche in S. Wilson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 15.00—22.00 «Quelli che contano». B. Bouchet in H. Silva. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00-22.00 «La leggenda dell'arciere di fuoco». B. Lanca-ster in V. Mayo. Barvni film.
v» v«
/ rzic
AZZURRO 14.00-22.00 «Il domestico». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Le farò da padre». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Flavia la monaca mussulmana». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «šaftov veliki podvig», ameriški barvni film ob 16.00,. 18.00 m 20.00
SVOBODA «Hitri Gonzales», ameriški barvni film ob 16.00.
«Dobra kupčija v Marseillu», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «človek v divjini», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
RENČE «Policijsko izsiljevanje», francoski barvni film ob 16.00 in 20.00.
PRVAČINA «Mostišče», angleški film v barvah ob 16.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in Steverjanu sta danes dežurna dr. Gentilini in dr. Rutar. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Culot, v Ronkah in Doberdobu je dežuren dr. Ver-bano senior, v Tržiču in štarancanu pa dr. Gitto.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO POOJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca d'Aosta 180 - XeL 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ul Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
KULTURA
Slovenski klub pred novo sezono
Razgovor s potrjenim predsednikom Miroslavom Košuto
Slovenski klub si je na torkovem občnem zboru izvolil nov, pomlajen odbor, ki naj bi ga vodil naslednji dve leti, izvolnjeni odborniki pa so se sestali na svojem prvem sestanku v četrtek, da si razdelijo funkcije in naloge. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prof. Miroslav Košuta, podpredsednika sta dr. Vladimir Turina in prof. Marija Pirjevec, tajnik je Boris Udovič, blagajniško mesto je prevzela Aleksandra Malalan, člani pa so še Bojana Jazbec, dr. Robert Hlavaty in dr. Slavko Tuta. Nadzorni odbor, kakor ga je izvolil že občni zbor, sestavljajo dr. Mitja Bitežnik, predsednik. Mario Magajna in prof. Josip Tavčar. Predsedniku smo ob začetku nove sezone zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je rade volje odgovoril.
Vpr.: Kako ocenjuješ delo kluba v zadnjih dveh letih?
Odg.: Dediščina, ki sem jo prevzel po desetih letih uspešnega vodstva kluba s strani dr. Hlavatyja in Turine, nikakor ni bila lahka, sprejel pa sem jo rade volje in z velikim upanjem, da ne bom zaostajal za njima, da bom morebiti celo v klubsko življenje vnesel kaj novega. O rezultatih teh dveh let svojega vodenja seveda ne morem govoriti, vsaj ne s potrebno objektivnostjo, pač pa moram priznati, da tistega «novega» le mi ni uspelo najti in uveljaviti. Tudi mi ni uspelo bistveno razširiti kroga obiskovalcev Slovenskega kluba, razen z nekaterimi prireditvami, ki so presegle okvir torkovih večerov. Velja pa, da sem delal, kakor sem najbolje vedel in znal. prdevsem pa, kolikor mi je to čas dopuščal, časovna stiska in preobremenjenost seveda ni samo moj problem, ampak splošen, že preveč splošen pojav. Za sodelovanje se moram zahvaliti vsem članom odbora, še posebno pa prof. Pirjevčevi, ki mi je bila pri organizaciji predavanj v veliko pomoč.
ypr.: Slov. klub ie ena redkih mestnih slovenskih kulturno-pros-vetnih celic. Kako gledaš na to. ne razveseljivo dejstvo?
Odg.: Kljub vsemu moramo u-gotoviti, da je Slovenski klub v centru mesta naše edino delujoče društvo na kulturno-prosvetnem področju. Nad tem se je treba resno zamisliti, žal pa je tako. Čeprav bi k temu prišteli tudi to, kar je na katoliški strani ali kar je slovenskega pri kaki politični organizaciji, bi bila vsota kaj skromna, celo odločno preskromna v primerjavi z neizkoriščenim človeškim potencialom. Skrajni čas je, da Slovenska prosvetna zveza vzburi to zaspano vodovje, naloga pa seveda ni niti lahka niti kratkoročna.
Vpr. : Je l 'lo število predavanj v klubu v zadnji sezoni zadovoljivo?
Odg.: Če pogledamo, kakšna je bila bera predavanj v teh dveh letih, potem bomo najprej ugotovili padec števila predavanj v posamezni sezoni. Običajno smo v Slovenskem klubu slišali letno okoli
trideset ali dvaintrideset predavanj, medtem ko je bilo to število predlanskim 28, lani pa je doseglo komaj 25. Petindvajset predavanj na sezono, seveda ni malo, kljub temu pa je treba vzrok za zmanjšanje njihovega števila iskati zunaj kluba, v vse manjšem spoštovanju torkov s strani naših ustanov in organizacij, ki so se svoj čas izogibale prireditev na ta dan, medtem ko smo prav v teh dveh letih imeli v torkih ' celo nekaj izjemnih kulturnih dogodkov, zaradi katerih smo morali svoja predavanja preložiti. Naj za primer navedem samo gostovanje zagrebške Drame v gledališču Rossetti ali koncert dunajskih filharmonikov v okviru abonmaja GM, premiero v Slovenskem gledališču in tako naprej. Obenem pa je, še posebno v tej zadnji sezoni, padlo na torek precej praznikov.
V jr.:	Katera predavanja so
bila po tvoji sodbi najbolj zanimiva?
Izmed tolikšnega števila predavanj mi je seveda težko izbrati najuspešnejša, morda Se za organizatorja to celo ne spodobi, če pa naj izberem, moram reči, da so mi iz predlanske sezone ostala še v posebno prijetnem spominu večer s poslancem škerkom, ki nas je tedaj seznanil s svojim uradnim in neuradnim rimskim življenjem in delom, in večer, ki smo ga s Prosvetno zvezo in društvom Škamperle posvetili Mariji Mijotovi ob njeni sedemdesetletnici. Izredno pa je bilo predavanje Draga Košmrlja o zgodovini vietnamske vojne, ki smo ga imeli prvi torek po podpisu premirja.
Od lanskih večerov pa ne morem mimo predavanj dr. Borisa Paternuja o kmečkih uporih v slovenskem pesništvu, dr. Franceta Bernika o erotiki v Tavčarjevem Cvetju v jeseni in dr. Bratka Krefta o Srečku Kosovelu ob sedemdesetletnici rojstva. Pretresljivo je bilo srečanje z preživelim openskim talcem ing. Stevom Rodičem. Pripravili smo tržaško premiero filma Cvetje v jeseni, ko so se je udeležili tudi nekateri izmed njegovih ustvarjalcev, ter tržaško premiero Lužanove igre Živelo življenje Luke D., v interpretaciji Antona Pe-tjeta.
Vpr.:	Slišali smo pripombo,
da so obiskovalci klubovih večerov pretežno starejši ljudje. Je to povsem točno?
Odg. : Na očitke, da so v našem klubu mladi zelo redki gostje, odgovarjamo predvsem z dejstvom, da imamo v Trstu tudi Mladinski center, ki združuje našo mladino in prav tako prireja med drugim tudi predavanja. Potrebno bo sicer z njim navezati tesnejše stike in poiskati možnost sodelovanja, oziroma dopolnjevanja, saj včasih prav nesmiselno trosimo svoje skromne sile. To je prvi del odgovora. Drugi del pa je v pomladitvi našega odbora: novi tajnik in blagajničarka sta iz vrst mladih in od njiju upravičeno pričakujemo novih pobud.
Med občnim zborom Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa
PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
Izšla je devetnajsta knjiga Cankarjevega zbranega dela
Opombe Dušana Moravca predstavljajo bistveni sestavni del knjige
Občudovalce Cankarjeve umetnosti in vse tiste, ki zasledujejo izhajanje zbranih del Ivana Cankarja v zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pri Državni založbi Slovenije, opozarjamo na novo knjigo te izdaje. Gre za 19. knjigo Cankarjevega zbranega dela, obenem pa že 111. knjigo zbranih slovenskih klasikov. Nova knjiga Cankarjevega zbran. ,a dela je posvečena prozi. Uredil jo je Dušan Moravec, prinaša pa kot običajno najprej Cankarjeve tekste, nato pa urednikove opombe, ki predstavljajo bistven sestavni del knjige.
Nova knjiga Cankarjeve proze obsega povesti in črtice, ki so
......mil..............................■imi......
TRETJE TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE V MARIBORU
Primorski zbori so se tudi letos postavili s kvalitetno uvrstitvijo
Nekateri zbori zaradi terminskih razlogov niso nastopili najbolje pripravljeni - Nekateri so segli po pretežkih pesmih
V Mariboru je bilo dne 12. in 13. t.m. III. tekmovanje pevskih zborov Slovenije, ki sta ga organizirala Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in Maribora. Prijavilo se je in nastopilo devetnajst zborov. Med temi se je tekmovanja udeležilo sorazmerno lepo število pevskih zborov s Primorske in iz zamejstva:	mešani	zbor iz Izole,
ženski in mešani iz Postojne, moška zbora iz Branika in Vrtojbe ter moška zbora «Vasilij Mirk» s Pro-seka-Kontovela in «Mirko Filej» iz Gorice. V drugo kvalitetno skupino sta se uvrstila in prejela srebrno plaketo ženski zbor iz Postojne, ki ga vodi Ivo Jelerčič in mešani zbor iz Izole, ki ga vodi Mirko Slosar, v tretjo kvalitetno skupino so se uvrstili in prejeli bronasto plaketo mešani zbor iz Postojne, ki ga vodi Ivo Jelerčič, moški zbor «Mirko Filej» iž Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, in moški zbor «Frarfd? 'Zgfinik» iz Branika, ki ga vodi Gvido' ‘Filipčič. Tako so zbori iz tega zapadnega dela slovenskega kulturnega prostora predstavljali preko eno tretjino u-dcležbe in z ozirom na poostren kriterij žirije, sorazmerno dobro kvalitetno uvrstitev. Ta pa bi bila lahko boljša, če bi izolski zbor dobro zastavljen začetek in muzikalno napetost pri Gabrijelčičevi «Vetri v polju» vzdržal do konca in če ne bi zaradi odločno prehitrega tempa ritmično zrahljana in zvočno
i„i„iiiiii milili 1111111111111111 milil   Hlini     1111111111    
PO ZAKLJUČKU RAZSTAVE V NOVOGORIŠKEM SALONU «MEBLO»
Albert Sirk doslej najboljši slovenski upodabljavec morja
Njegove marine so edinstveni odsev njegovega čustvenega in fizičnega navezanja na morje pod rodnim Križem
Te dni se je v novogoriškem salonu «Meblo» zaključila razstava del Alberta Sirka, našega kriškega rojaka in doslej najboljšega in tudi edinega specializiranega slovenskega slikarja morja, ali kakor se v umetniškem žargonu reče — marinista.
Ob tej razstavi je znam slovenski umtmostni zgodovinar in kritik Janez Mesesnel napisal za ljubljansko Delo članek, v katerem je, izhajajoč iz umetnostnozgodovinske analize marmislične-ga slikarstva, osvetlil lik našega Alberta Sirka in mu je opredelil mesto v slovenski in svetovni ma-rinistiki.
Albert Srk — piše J. Mesesnel — je bil ie od otroštva tesno povezan z morjem: najprej doma, v kriškem portiču, kjer je spoznaval prve r niče in v pripovedovanju kriških ribičev tudi prve romantične in pravljične štorije o morju m življenju na njem. Po1 v Pulju, kjer je obiskoval osnovno selo, in še v Trstu, kjer se je šolal na strokovni šoli z dopolnilnim tečajem za sUkar-jj dekoraterje in kjer se je tudi zaposlil v Vtograjski delavnici. Torej je bilo že od otroštva okolje tisto, ki je slikarja, vselej ne-izumetničenega in resnicoljubnega, navdihovalo in mu seveda tudi ponujalo vriročno, čenrav slikarsko zahtevno snov.
Slikati je začenjal v času, ko so evropsko umetnost prevevali že mnogi revolucionarni tokom, ki so v okviru sece ijskih impresionističnih. ekspresionističnih in deloma tudi futurističnih in konstruktivističnih is’ -nj obeležili del - "e, slovenske sočasne slikarske produkcije. Pa vendar je izbral malo obetajočo, razvojno že zastalo in izrazito meščansko obeleženo marino kot snov ter včasih nekoliko romantični, z impresio stičnimi prijemi in hotenji obogateni realizem kot slog svojega

Albert Sirk (avtoportret)
dela. Ali je bila temu vzrok neobveščenost? Čeprav najbrž ne bo mogoče nikoli izčrpno odgovoriti na ta vprašanja, pa nekateri podatki o Sirku in zlasti analiza njegovega dela osvetlijo njegov umetnostni nazor in deloma pojasnijo njeg:j bolj s časom kot z okoljem manj uglašeni umetniški profil.
Glede izbora snovi ne more biti dvoma: Sirk zagotovo ni špekuliral z možnostjo prodaje malomeščanskim naročnikom, temveč je slikal to, l Je poznal, kar ga je obdajalo in kar je imel rad. To pa je bilo morje in obala, ljudje ob morju in na njem. boj z elementom in mirovanje bark v portiču, simfonijske igre oblakov in sonca nad v refleksih poigravajočo gladino — vse tisto, kar je od otroških let sam doživi jed, ko se je pogosto tudi sam aktivno vključeval v življenje, povezano z morjem. Razlog za izbor tem se nam kaže torej pred vsem kot čustveni in ambientalni — oboje potrjuie tudi njennvn "o znejše delo, ko je zbežal pred
fašističnim nasiljem v Jugoslavijo in še vedno obiskoval obalo, takrat dalmatinsko, ter slikal element, s katerim je bil notranje globoko povezan.
Janez Mesesnel nato razčlenjuje v svojem članku prehod Sirkovega slikarskega zanimanja od morja k zelenemu štajerskemu pej-sažu notem ko se ie pred fašizmom umaknil v izgnanstvo v predvojno Jugoslavijo, pa še k makedonskemu in dalmatinskemu miljeju, kjer je spet našel stik z morjem. Tudi kot pejsažist je Sirk z očesom tenkočutnega, čustveno nastrojenega opazovalca, ustvaril trajne umetnine in jim vdahnil socialno vsebino, čeprav ni nikoli hotel biti izrazito socialno angažiran umetnik.
Mesesnel takole zaključuje svoje misli o Albertu Sirku.
Velik slikarski talent, čisto čustveno razmerje do izbrane snovi in vselej vsaj zadržano angažiran pristop k delu so temeljne oznake Sirkovega slikarstva in ga tudi najbolje pojasnjujejo. Omenjene slogovne oznake so tako kot vsebinske prej rezultanta poznanih zgledov in v — žal nedokončani — umetnostni šoli spoznane bogate italijanske in evropske slikarske tradicije, kot pa zaradi nemoči izbrani formalni način upodabljanja. Slikar se ni hotel in tudi ni mogel odreči svojemu lastnemu razmerju do sveta in umetnosti in je tako često s talentom preraščal aktualne slogovne orientacije ter kimlitativno dopolnjeval včasih nezadostno zalogo šolskega znania Tako je nastal n jenov umetniški opus. katerena danes cenimo predvsem zaradi upodobitev morja. Nastale so v zanje že neugodnem času, pa je z njimi dosegel v okvirih tega žanra in lastnega dela dovolj visoko raven in se vpisal v z" '’ovino .Ravenske umetnosti kot najboljši med našimi redkimi marinisti.
zastrta Vrabčeva «Polka je ukazana» ne izgubila toliko na svoji plastičnosti. Pri tem zboru je bilo tudi nekaj intonančne šibkosti (sopranov) v prvi polovici obvezne pesmi, ki je resnično zazvenela svoj umetniški trenutek šele proti koncu in v drugi polovici pesmi «Vetri v polju».
Večje priznanje bi vsekakor zaslužil mešani zbor iz Postojne, če bi žirija spodrsljaj ob koncu Simonitijeve «Preproste besede» smatrala za lapsus, ki je bil očiten že po tem, da se zbor ni zmedel, in ne za napako kot posledico neznanja ali površnosti, če že namreč primerjamo izvajalski nivo in tehtamo pomanjkljivosti, ki smo jih o-pazili pri obeh zborih, bi pri postojnskem zboru smeli pričakovati boljšo oceno. Zbor je bil tonsko dokaj čist, kompakten in je muzikalno prepričal v vseh pesmih. Toliko bolj pa nas lahko čudi primerjava s sorazmerno visoko oceno n.pr. Akademskega zbora iz Kranja, ki je v interpretacijskem pogledu deloval suho, brez živega občutja, ki v svojih glasovnih skupinah ni bil dovolj homogen, zaradi dominantnosti sopranske in tenorske skupine ne vedno glasovno uravnovešen in tudi intonativno, zlasti v sopranih, labilen. Ne morem tudi najti pravih in utemeljenih razlogov, da je bil mešani zbor «Angel Besednjak» iz Maribora za svojo precej skrbno in dobro izdelano vokalno platjo in za morda premalo kontrastno zasnovano, a vendar dokaj učinkovito interpretacijo, sorazmerno nizko ocenjen, tembolj, če ga primerjam z zborom «Lira» iz Kamnika», ki v vertikali pri tretji pesmi ni bil vselej čist in tudi interpreta-cijsko manj izrazit, kar velja tudi za drugo pesem, ki je šel« ob koncu bolj prepričevalno zazvenela. Morda pa nastajajo te razlike zaradi tega, ker nekateri zbori pridobijo na točkah pri že v naprej o-cenjenih pesmih z ozirom na njihove tehnične in muzikalne zahtevnosti; gre namreč za pesmi po lastni izbiri. Vendar je tu takoj prisotno vprašanje: če so le-te tudi vselej enakovredno izoblikovane in muzikalno poustvarjene. Morda pa je le v tem, to je v stremljenju, da bi naši zbori začeli segati po sodobnejši in umetniško bogatejši literaturi, kar je sicer popolnoma pravilno vprašanje pristopa k ocenjevanju oziroma vprašanje stališč za ocenjevanje slabo ali šibko izvedenih kvalitetno zahtevnih del ali obratno lažjih in srednje kvalitetnih zahtevnih, dobro ali odlično izvedenih del. Tu bi po mojem bilo potrebno bolj razčistiti stališča in dati bodočim žirijam trdnejšo oporo pri težkem, odgovornem in često nehvaležnem delu, ko si mora ustvarjati svoje mnenje in ocenjevati zbore v bežnih trenutkih.
Predaleč bi nas zavedlo, če bi poskušali navajati še nekaj primerjav. Naj se vrnem k primorskim zborom. Mislim, da so si nekateri zadali pretežak program oziroma posamezne pesmi. S tem nočem reči, naj ne poiskušajo, vendar postopno, to je s pesmimi stopnjujoče se zahtevnosti in dokler ni skladba povsem zrela. Dokler je pevci v vseh vokalnih disciplinah ne obvladajo in zlasti muzikalno ne dojemajo in osvojijo, ne gre tvegati z njo na tekmovanjih za vsako ceno. Pri tem mislim na zbor iz Izole (Gabrijelčič: «Vetri v polju», ki ji manjka le še nekaj časa. da se v pevcih «usede») in iz Vrtojbe (Ravnik: «Kam si šla mladost ti moja», pri kateri bo treba vložiti še kar precej dela). Vsekakor moramo izraziti zadovoljstvo in priznanje za stremljenja po novejši literaturi obema zboroma, prav tako tudi zboru iz Branika, ki že nekaj let goji taka stremljenja. Njegov uspeh v Mariboru bi bil gotovo večji. če bi bolj ekonomično razpolagal s svojim glasovnim potencialom, hočem reči, da se je treba izogibati take dinamike, ki povzroča pri posameznikih izstopajočo tonsko barvo in izsiljuje včasih celo skupino v višanje ter s tem 0-slabi čistoč vertikale. &kod* je to-
nosti za pristop k tekmovanju. Prav kakor drugo naj nam služi za merilo dosežkov in spoznavanje pomanjkljivosti, za naravnavanje našega nadaljnjega programiranja in delovanja. Zborom, ki niso dosegli pričakovanega uspeha, bi želel naglasiti, naj ne bodo zagrenjeni in naj jim ne upade volja do nadaljnjega dela. človek je popolnejši, kadar zna pogumno prenesti tudi poraz, če smemo to pri petju sploh tako imenovati. Saj govorimo tu o vrednotah, ki nam jih prinašajo različne pesmi in različne poustvaritve po svoji doseženi pevski lepoti. Ne gre za namišljeni prestiž, ki ga v na šem sodobnem življenju tako pogostokrat povzroča tekmovalni po-IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
nastale v odločilnem, prelomnem obdobju pisateljeve življenjske poti. Vsa tri večja dela, prvikrat objavljena pod naslovom Troje povesti, so nastala neposredno pred Cankarjevim odhodom z Dunaja. Objavljena pa so bila v samostojni knjigi jeseni leta 1911 pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Drugi del knjige obsegajo črtice in novele, ki so nastale v prvem obdobju Cankarjevega bivanja v Ljubljani, ko se je pisatelj nase-liT v hotelu Tivoli. Te črtice so bile objavljene večinoma v ljubljanskih časnikih. Gre torej za dvojnost, ki je značilna za ta dela. Na eni strani so socialno in domovinsko pobarvane povesti, namenjene širšemu in manj zahtevnemu krogu bralcev, kakršne je združevala Mohorjeva družba, na drugi strani pa črtice, ki so izhajale v liberalnem ljubljanskem časopisju, avtobiografsko pobarvane in namenjene bolj izobraženemu bralcu. Prve tri povesti, ki obsegajo Povest o Šimnu Si-rotniku, Krčmar "Elija in Zgodba o dveh mladih ljudeh, so bile namenjene izdajam Mohorjeve družbe, čeprav je prvo sicer namenil Schwenetnerju, pa ga v denarni stiski Cankar ni dobil, da se je bil prisiljen obrniti na Mohorjevo družbo. Kasneje je za to izdajo na hitro napisal še dve povesti. Mohorjeva družba pa je kljub odklonilni kritiki svojih predstavnikov hotela pridobiti zase največjega slovenskega pisatelja in celo nanj vplivati, da bi pisal po njenem okusu. Prav o teh odnosih med Cankarjem in Mohorjevo družbo je v opombah urednik Dušan Moravec objavil zanimiva dognanja in svoje misli o tem, pa so prav v tem pogledu zadevne opombe h knjigi še posebej zanimive. Kakor so na splošno prav Moravčeve opombe k Cankarjevim knjigam najbrž prav tako strokovne kot drugih urednikov, zato pa izredno zanimive za vsakega prijatelja slovenske klasike in še posebej Cankarja. Ob tem so zanimivi tudi podatki, kako so leta 1951 trije mladi ljubljanski slavisti na svojem študijskem potovanju po Koroškem dobili te Cankarjeve rokopise od nekdanjega tajnika Mohorjeve družbe, kanonika Podgorca, in jih prinesli v Narodno in uni-
liko večja, ker je zbor interpreta-cijsko deloval dokaj nazorno in prepričljivo ter zapustil zaznaven doživljajski vtis. Zbor s Proseka-Kontovela ni bil na svoji običajni ravni niti po vokalnem zlitju in kompaktnosti, niti v interpretacijskem pogledu. Poustvaritev Foerster-jevega «Spaka» ni dosegla dramske napetosti. Skladba se v svojih sestavnih delih ni strnila v celoto, izzvenela je neprizadeto in površno.
Tudi ostali pesmi sta se šibko odzvali v poslušalcih. Ne morem trditi, da je to slab zbor, temveč mislim, da bi se bilo treba bolj zavzeti zanj. Poleg tega že nekajletne izkušnje kažejo, da so pevci v času trgatve, ki jo opravljajo povrh rednega dela v tovarnah in drugod, preutrujeni in zbor zazveni popolneje šele v zimi; to ga opravičuje.
Sicer pa ima iste težave zbor iz Branika...
Pri ženskem zboru iz Postojne je bilo premalo sproščenosti v obveznih Lajovčevih «Kolednikih», zaradi tega je pesem nekoliko izgubila na nazornosti. Svetoval bi, da bi se v bodoče bilo morda bolje izogibati pesmi s solističnimi vložki na tekmovanjih. Kajti pre-čestokrat se dogaja, da solist zaradi neindisponiranosti iz katerihkoli nepredvidenih vzrokov, odpove prav v odločilnem trenutku. Pri tem primeru mislim na tendenco nižanja, ki je bilo vzrok nekoliko premočnega pokrivanja in temnenja vokalov.
Moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice: obvezno je zapel solidno, pogrešali pa smo več dramatske napetosti: vertikalna nejasnost, ki se je več ali manj pojavljala pri vseh zborih, žaren pri «Liri» iz Kamnika, Celjskem komornem in pri zboru «Slava Klavora» iz Maribora, je bila pri «...to mi nagaja sam hudič». Več dihalne uvežbanosti je potrebno zlasti v prvih tenorjih in obeh basih, s tem bo dosežena tudi večja barvna enotnost in zlitost. Pri Mokranj-čevi «Njest svjat» je zbor boljše zvenel, manjkala pa je notranja intenziteta v naraščanju, dočim je Mihelčičeva «Jesen» bila najbolj sprejemljiva in precej nazorno 0-blikovana.
Vsem pevkam in pevcem, posebno tistih zborov, ki so si izbrali in ki si bodo še izbrali zahtevnejše pesmi — in to tudi želimo, saj samo taka naravnost vodi k napredku in obogatitvi pevske kulture — naj pripomnim, da je za priprave takih del treba precej več truda in sistematičnega dela, kakor ga nekateri kažejo s svojimi prepogostimi odsotnostmi na vajah, zlasti ko pevovodja nujno potrebuje polnoštevilno zbran zbor. Tekmovanje ni pevska revija, ki bi jo v tem primeru sicer morali smatrati kot resno pripravo in preiskus sposob-
niiiiiiiiiiiiiiiilliiliiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiliiilillliiiniiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilltliiiiiiiiiiiiiiltliliiiiiiiiililif
PESMI - pesniški prvenec Aleksija Pregarca
verzitetno knjižnico v Ljubljani. Zanimivo je tudi, da so te Cankarjeve povesti doživele v izvirniku le enkratno izdajo. Črtice, objavljene v drugem delu knjige, so ponatis iz slovenskih časnikov v letu 1910. Zanimivo je, da so v izvirniku doživele le enkraten natis, da pa je v tistem času vladalo zanje veliko zanimanje na Češkem, kjer so jih pridno pona-tiskovali.
Urednik objavlja v svojih o-pombah tudi odmeve, kritike tedanjih izdaj in daje tako zaokroženo podobo vseh okoliščin v zvezi z genezo in objavo v tej knjigi objavljenih Cankarjevih povesti in črtic. Vsekakor je že zaradi teh zanimivih urednikovih, sicer obširnih in temeljitih opomb, vredno prebrati to knjigo.
Sl. Ru.
V umetnostni galeriji «Forum» v Ul. Koroneo razstavlja svoje skulpture znani jugoslovanski umetnik Duian Džamonja, ki je že bil gost v našem mestu v prejšnjih letih
Pri Državni založbi Slovenije
Biografija Karla Marxa
V zbirki Biografije, ki jo izdaja Državna založba Slovenije, smo dobili že dalj časa napovedani tekst nemškega socialnega demokrata Franza Mehringa (1864-1919) in enega ustanoviteljev nemške komunistične partije posvečen življenju Karla Marxa. Ko se je Mehring odločil, da napiše biografijo Marxa, je hotel prikazati tega velikega revolucionarja v vsej njegovi veličini. Ob odličnem poznavanju gradiva, doslednem upoštevanju družbenih razmer, ki so Marxa oblikovale, in velikemu občudovanju, ki ga je gojil do tega izrednega moža, je Mehring v tej svoji biografiji oživil življenje velikega moža, povezal v njej njegovo javno in zasebno sfero ter ga vsestransko približal bralcu. Pri vsej veliki ljubezni do Marxa pa je Mehrin-gu vseskozi ostal tuj sleherni kult osebnosti. Marx, s katerim se na teh straneh srečujemo, je genialen mislec in goreč političen bojevnik, znanstvenik in publicistični pisatelj, pri tem pa prisrčen prijatelj in požrtvovalen tovariš, ljubeč mož in skrben oče, skratka človek, ki ni ničesar raje poudarjal, kakor da mu ni nič človeškega tuje.
Četudi se je Mehring v tej biografiji omejil na prikaz Marxo-vega življenja, vendar pri tem ni pozabil prvih delavskih revolucionarjev in vseh tistih, ki so ga spremljali na njegovi poti. Tu je predvsem Friedrich Engels, čigar življenje je bilo najtesneje povezano z Marxovim Mehring je čudovito prikazal podobo te edinstvene prijateljske zveze, ki ji ni primere v zgodovini. Marksistična literatura ne premore dela, kjer bi bilo to prijateljstvo o-pisano z večjim razumevanjem, večjo ljubeznijo in poglobljenostjo kakor v tej Marxovi biografiji. Mojstrsko je orisano tudi zasebno življenje Karla Marxa. Mehring se je v svoji biografiji izognil vsem subjektivističnim tendencam, čeprav lahko prav življenjepis pripelje avtorja, da osebnost, ki jo prikazuje, hoče prikazati ločeno od okolja in družbenih razmer. Pisatelj je bil prevelik mojster zgodovinskega materializma, da hi podlegel tej nevarnosti. četudi so v knjigi pomanjkljivosti. na katere opozarjajo opombe in uvod, pa te nikakor ne vplivajo na izredno vrednost dela in njegovo privlačnost
Pred seboj imamo torej biografijo utemeljitelja znanstvenega socializma v zajetni knjigi preko 600 strani. Uvod je izpod peresa Thomasa Hohleja, ki prikazuje tudi druge biografije Marxa.
Mehringovo biografijo Karla Marxa je prevedel Jože Kolar, lepo pa je knjigo opremil Karel Hrovatin.
Sl. Ru.
Alek&ij jafcegarc
CH-oolo Cultura*«
Ovojnica Pregarčevih Pesmi
Morda je res malo neobičajno, če izide prvenec slovenskega pesnika pri italijanskem krožku «G. Salvemini» v Gorici. To se je
zgodilo z Aleksijem Pregarcem, ki je te dni pri gornjem krožku objavil zbirko dvanajstih pesmi in sicer v obeh jezikih — v italijanskem prevodu in v slovenskem originalu, ta je celo lastnoročno izpisan: dal jim je inter-pretacijsko neoprijemljiv naslov Poesie (Pesmi). Ko pa knjižico, ki ima 50 strani in ji je uvod napisal član krožka Gianni Angli-sani, preberemo, zaslutimo razloge, ki so italijanskemu krožku narekovali izdajo zbirke: večina pesmi je namreč izrazito družbeno angažiranih in pomensko o-prijemljivih, po motivih pa zasidranih v sodobnosti; naj omenimo samo tri pesmi iz ciklusa Iz predilnice, ki nosijo naslove Sindikalno zborovanje. Prijatelja in Jutranja molitev tkalke. Tako poezijo so imeli Italijani le v obdobju neorealizma po drugi svetovni vojni, vendar nikakor ni dosegla kake posebne višine: pač zaradi pomanjkanja tovrstne tradicije, morda tudi zaradi jezikovnih zadreg, sedaj pa neorca-
listične tendence spet prihajajo do veljave. Pregare pa je imel posebno glede tradicije vse kaj drugega za sabo in ob sebi: Kosovela, Klopčiča, Grudna Kajuha, od sedanjih pa vsaj Fritza, Benedetiča ali Košuto in še koga; in ta dragocena dediščina se mu vsekakor pozna. V italijanščini, prevod je oskrbela Jolka Milič, zazvenijo zato pesmi dovolj sveže, kot kvalitetna novost. Precej pa se ta vtis zamegli, če gremo brati slovenski izvirnik: patos, nabreklost abstraktnih pojmov in neljudskih izrazov, vse to močno razžira vsebinsko sicer dovolj inventivno tkivo Pregarčevih pesmi, saj so te stilne in jezikovne značilnosti prav na antipodu tovrstnega literarnega u-stvarjanja. Preveč navajen, morda na kvalitetno slovensko tradicijo angažirane poezije bi tej Pre-garčevi poeziji lahko očital eno-plastnost, enosmernost in eno-značnost: motiv namreč doživi in zapiše samo na eni emocionalni in logični, torej tudi pomenski
ravni. Ob kompleksnosti procesov v življenju in svetu, ob o’ialektiè-ni polivalentnosti procesov v nas in izven nas je tako videvanje sveta vsekakor nezadostno, predvsem pa brez prave lirske napetosti. Bolj organski in tudi pristen je izraz Pregarčevih intimno izpovedanih pesmi, ki jih je tudi nekaj v zbirki, vendar pridejo žal v njej premalo do izraza. Pesnikov prvenec je le začetek poti, ki nikakor ni lahka.
Vsekakor je izdajateljska pobuda Kulturnega krožka G. Salve-mini v Gorici vredna priznanja, tudi zato, ker tako redko opažamo spontano zanimanje Italijanov v naši deželi za tukajšnje sočasno slovensko literarno ustvarjanja Opremljevalec knjige, ki je ra*-množena na mali ofset, je funkcionalno in spretno izrabil tovrstni tisk, nekoliko bogatejša platnica pa reproducira olje Demetrija Geja.
Zbirka je v prodaji tudi z Tržaški knjigarni.
MARKO KRAVOS
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) Za uspešen izid nekaterih zelo zapletenih vprašanj na poslovnem področju, bo potrebno globlje in tudi intenzivnejše sodelovanje s predstojniki. Neko tajno čustvo vam bo razburkalo domišljijo in vaše obnašanje ne bo ugajalo ljubljeni osebi. Treba bo čimprej odgovoriti na neko pismo. Živčnost.
BIK (od 21. 4. do 20.
5.) S svojimi nejasnimi pojmi glede nekega novega načrta boste zabredli v položaj, iz katerega se boste težko izvlekli. Seveda bo pri tem priporočljiva dobra mera treznosti in hladnokrvnosti. Ponovno bo vzpostavljeno družinsko ravnovesje. Zdravje še kar dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Teden bo po-tekel v dobri volji in u-panju. Srečali boste več vplivnih oseb, od katerih je moč upati, da vas bodo poslovno podprle. Vendar boste morali prej vse dobro premisliti. Posvetite več časa in zanimanja svojemu telesnemu zdravju. Posvetite več pozornosti ljubljeni oseba
Veljaven od 27. oktobra do 2. novembra 1974
RAK (od 23. 6. do 22. X.	7.) Precej boste poto-
f	vali, pri čemer pa-
zite predvsem na to, da \Vi / bi slučajno ne zbole-h. Prejeli boste neko telefonsko vest, ki se je boste močno razveselili. Zavedajte se, da si z redno telesno vajo lahko zagotovite trdnejše zdravje. Prijetno presenečenje, vam ga bo pripravila ljubljena oseba.
_ LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S preveliko klepe-/	\ tavostjo si lahko samo
l	J škodite, raje bolje va-
y rujte svoje skrivnosti.
'-----^ Predvsem se zavedajte
tega, da morate biti v odnosih do drugih bolj spoštljivi, če želite, da bi vas ljudje resnično cenili. V čustvenih zadevah ne bo sprememb. Stopite čimprej do zobozdravnika.
DEVICA (od 23. 8. do do 22. 9.) V prvem de-llu tedna boste sklenili f več manjših, a uspešnih poslov. Prišlo bo tudi do pomembnega srečanja. Obisk, od katerega lahko pričakujete mnogo. Na sestanku, ki se ga boste udeležili, ne rabite preveč besed, raje pustite, naj govore drugi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izpolnili boste program, ki ste si ga bili zastavili. V poslovnih zadevah skušajte biti bolj domiselni, kar bo vsekakor vplivalo na njihov rezultat. Od časa do časa se skušajte kakorkoli razvedriti, to vam bo omogočilo ustrezno sprostitev. Potrebni ste daljšega počitka.
ŠKORPIJON (od 24. 10. .a do 22. 11.) Potem ko boste porabili dobršno mero energij, boste nekemu svojemu sodelavcu vendarle dokazali, da je vaše stališče najpra-vilnejše. Vsekakor bodite bolj zadržani, ni koristno biti preveč zaupljiv, zlasti z osebami, ki jih prvič vidite. Zdravje odslej trdnejše.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Proti kon-i cu tedna boste v svo-[ jem delu naleteli na nekaj manjših težkoč. Važno je predvsem, da ste stalno aktivni, pri čemer se ne ogibajte tudi družbe mladih. V svojih čustvenih odnosih ste preveč impulzivni, zato se ne čudite, če pride večkrat do spora.

KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Z dobro voljo in podjetnostjo, ki so vam lastne, vam ne bo težko doseči cilja, ki ste si ga pred kratkim zastavih. Neki strokovnjak, vaš prijatelj, vam bo z nekaterimi stvarnimi nasveti v izredno pomoč. Srečali boste osebo, ki vam bo spremenila pot življenja. Precejšnja živčnost.

VODNAR (od 21.	1.
do 19.	2.) Poravnali
i boste spor, ki ste pred I časom sami zanetili, vendar pa s pomočjo ' še nekoga. Skušajte biti bolj optimistični in radoživi, kar vam bo pri delu, ki ga trenutno opravljate, v veliko oporo. Nekdo vas bo prosil za nasvet, vi pa mu ga ne odrecite. Zdravje odlično.
RIBI (od 20. 2. do 20.
3.) Vse svoje dobre na-j mene boste naglo ures-I ničili, ne da bi pri TJ tem naleteli na kako bistveno težkočo. Pazite se pred nekaterimi osebami, ki se vam skušajo prikazovati kot prijatelji, v resnici pa bi vam hoteli izpodnesti noge. Prejeli boste pismo, ki ga niste več pričakovali. Glavobol.
KRIŽANKA... z našim krajem
l	2	3		B	4	5	|6	1	|7	8	9	10
rr			B	12			B		13		n	
14~		■r					B16					
	■	n J					co r—t					fl
19	20										B	22
23				B	24					B	25	
26			B	27					B	28		
29		■	30					B	31			
	■	32					B	33				
a	34				■		35				B	
36						37				B	38	
39			1		40				fl	41		
42								B	43 !			
Rešitev križanke bo v torkovi številki
SVET, KI V NJEM ŽIVIMO
Onesnaževanje voda in ribje bogastvo
VODORAVNO: 1. glasbeni slog s sinkopiranim ritmom, 4. «naš kraj», 11. teče in nič ne reče, 12. svojilni zaimek, 13. bolonjski slikar, 14. Valentin Asmus, 15. ročno orodje iz prekaljenega jekla,
16.	ki ima pozitivne lastnosti,
17.	Garibaldijev rojstni kraj, 18. glavno mesto Afganistana, 19. žlahtni, inertni plini, 21. žepna beležnica, 23. jugoslovanski predsednik, 24. mesto v Grčiji, 25. znak za kemijsko prvino kobalt, 26. irska teroristična služba, 27. tuje žensko ime, 28. okoren, 29. nikalnica, 30. razvoj, 31. angleški nogometaš, 32. trener KK Lokomotive, 33. Orietta, italijanska pevka. 34. natlačen, 35. glavno mesto Beocije, 36. gradbeni delavec, 37. moč, 38. Lev Tolstoj,
39.	ime filmskega igralca Ladda,
40.	vas pri «našem kraju», 41 ime King Coleja, 42. sosedje «našega kraja», 43. italijanska olimpijska športna organizacija.
NAVPIČNO: 1. športno društvo v «našem kraju», 2. naplačilo. na-dav, 3. predlog, 4. dijakovo zatočišče, 5. prislov kraja, 6 Amon Aškerc, 7. z majhno razsežnostjo, 8. uganka, 9. italijanska državna služba za elektriko, 10. žirafa na pol, 12. žensko ime. 15. ime košarkarja Djerdje, 16. označba časa, 17. pismena pripomba, 20. Irska, 21. zmešan, blesav, 22. največji italijanski komunist, 24. kralj hudičev, 25. revolver Buffala Billa, 27. poljski atlet, 28. teže ovojnin, 30. raznobarvni, 31. ime jugoslovanske pevke Lonča-
rjeve, 32. elektronska naprava žb daljinsko odkrivanje, 33. Cankarjeva... krizantema, 34. oblika glagola biti, 35. vzorci, obrazci, 36. križanje v športu, 37. angleško sonce, 38. tekstilna rastlina. 40. egiptovski bog Sonca, 41. medmet.
(lako)
IMIIMIimillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Primorski zbori
(Nadaljevanje s 5. strani)
vršinski blišč temveč gre za orientacijo našega dela, za soočenje programskih in kvalitetno oblikovanih, poustvarjajočih potreb.
Naj ob koncu poleg že omenjenih zborov navedem še ostale u-vrstitve. Zlato plaketo sta prejela in uvrstitev v prvo kvalitetno skupino sta dosegla moški zbor «Slava Klavora» iz Maribora, ki ga vodi Jože Gregorc, in Komorni moški zbor iz Celja, ki ga vodi Ciril Vrtačnik — oba zbora zasluženo: najsi bo po tehnično-vokalni pripravljenosti, to je po zvokovnem zlitju in celotni uravnovešenosti, čisti intonaciji, najsi bo po muzikalni kulturi. Oba zbora sta svojo kvaliteto potrdilo tudi na zaključnem koncertu. Srebrno plaketo so prejeli še: Prvo slovensko pevsko društvo «Lira» iz Kamnika, Akademski komorni mešani zbor iz Kranja in Komorni moški zbor iz Ptuja, bronasto pa mešani pevski zbor «Slavček» iz Trbovelj in mešani zbor Delavskega kulturno umetniškega društva «Angel Besednjak» iz Maribora.
Postopno obubožanje morskega, i a tudi jezerskega ribjega bogastva 1 zaradi onesnaženja voda, kot tudi spričo naraščajoče težave pri o-skrbovanju z mesom, nalagajo strokovnjakom dolžnost, da iščejo nove vire pridobivanja beljakovin, ki so potrebne za človeško prehrano.
Še pred nekaj meseci je prevladovalo prepričanje, da so z živem srebrom okužene le morske vode okrog Japonske, toda pokazalo se je, da to ni res. Skupina ameriških biologov je na osnovi svojih raziskav ugotovila, da je ta nevarna oblika onesnaževanja že razpasla po vseh morjih, tudi na Sredozemlju in obenem, jasno, na Jadranu. Ribe, ki jih lovijo na zgornjem Jadranu, so nasičene s tolikšno količino živega srebra, da utegnejo čez nekaj let postati dobesedno neužitne. Živo-srebrna vsebina se že naglo bliža najvišji stopnji, ki jo dovoljujejo italijanski predpisi.
Italijanski (in drugi) potrošniki so že tako naveličani vsakovrstnih umetnih dodatkov k jedem in potvorjenih živil (olja, vina itd.), zdaj pa se pojavlja še psihoza v zvezi z ribami, zastrupljenimi z živim srebrom. Pri tem nič ne pomagajo tolažilne besede izvedencev, češ da živo srebro resno škoduje človeškemu organizmu le, če ribe prepogosto uživaš, in to predvsem večje, kot so n pr. tune in mečarice. Te namreč dolgo živijo in so njihova vlakna dobesedno prepojena s kemijskimi tvarmi, tvarmi, ki se v obliki odpadkov kopičijo v morjih.
Zagotovo vemo, da so morja prepuščena nadaljnjemu onesnaževanju, se pravi biološkemu propadanju, za nekatera pa sploh ni več rešitve. To velja n.pr. za Baltik, ki je najbolj nesnažno morje na Zemlji. Finska, Danska in Švedska so bile primorane prepovedati ribolov na tem področju, kjer so vode dobesedno prepojene z živim srebrom in drugimi škodljivimi snovmi. Zaradi uničevalnega učinka DDT v 'prehrambenem procesu plankton-riba-ptica je, denimo, morski orel že domala izginil:	medtem ko
je 1. 1965 še bilo orlov, jih je 1. 1972 ostalo le 5 ali 6. V njihovih vlaknih so odkrili nič manj kot 2,5 grama DDT na vsak kilogram maščobe. Lupina jajc, ki jih izležejo samice teh ptic, pa je tako občutljiva, da poči že na začetku valjenja.
Črno podobo o bodoči prehrani človeka z morskimi ribami in sa-
deži pa vendar nekoliko blažijo nove pobude na področju gojitve postrvi, plemenite sladkovodne ribe, ki jo sladokusci naravnost obožujejo (naj omenimo, da živijo najstarejše postrvi v Ohridskem jezeru, ki je obenem tudi samo eno najstarejših jezer na Zemlji). Prva umetna gojišča postrvi v Italiji so od 1. 1961. Danes sodi Italija, skupaj z Dansko, Francijo, Združenemi državami Amerike in Japonsko med najpomembnejše gojiteljice teh rib, a je na prvem mestu kar zadeva gojenje postrvi z najnižjo stopnjo maščobe (2—3 odst.).
Pred šestimi ali sedmimi leti je Italija morala postrvi še uvažati, danes jih precej izvaža. Zadnja leta je bila zlasti mnogo umetnih gojišč ustvarjenih v Furlaniji, kjer so številni kraški izviri, ki pa so najprikladnejši za postrvi. Nekateri imajo deželo Furlanijo-Julijsko krajino sploh za svetovno središče tovrstnega ribogojstva.
Letno vzgojijo v Italiji okrog 16.000 ton postrvi v vrednosti 14 milijard lir. Od tega jih je 30.000 stotov namenjenih za izvoz v države Evropske gospodarske skupnosti. Račun je pokazal, da pride letno iz vsakega gojišča, ki razpolaga povprečno s hektarom vodne površine, ki se skozenj pretoči najmanj 1000 litrov vode v sekundi, okrog 1000 stotov postrvi.
Z gastronomskega vidika predstavlja postrv odlično jamstvo za svežost in čistost, saj je ta riba silno občutljiva in lahko živi le v docela čisti, neonesnaženi vodi. Spričo tega (in pa, seveda, zaradi odličnega okusa) so nekateri prepričani, da bo postrv v bodoče polagoma nadomestila govedino in teletino, saj ima rav-n toliko proteinskih vrednosti, stane pa manj,	-sg-
V Indiji novo zdravilo proti raku
Minister za zdravstvo indijske države Zahodne Bengalije, Adžid Padža, je na tiskovni konferenci novinarjem povedal, da se je nov, doslej nepoznan hemosta-tik, pokazal zelo učinkovit pri zdravljenju rakavih obolenj. Novo zdravilo se imenuje «sicafek», njegove sestave pa še niso objavili. Gre za odkritje dveh indijskih zdravnikov, ki delata v inštitutu za zdravljenje raka v Kalkuti.
|=t!
11.00
12.15 12.55
13.30
14.00
15.00 16.10
16.25
16.50
17.00
17.15
17.30 17.40
19.00
20.00
20.30
21.30 22.45
15.00
18.15
19.00
19.50
20.00
20.30
21.00
22.00
22.45
9.25
10.15
11.10
11.15
14.30
15.00 18.50
19.10
19.30
20.00 21.05 21.35
22.10
22.25
16.15 19.45
20.15 20.30 22.00
NEDEUA, 27. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Maša in V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja Pred «Canzonissimo»
DNEVNIK
Vaške igre za mestne ljudi
KRIŠTOF KOLUMB— Televizijska nadaljevanka
Napoved časa
PROGRAM ZA MLADINO
ZORRO — Četrta epizoda
TOPOLINO — Risanka
DNEVNIK
Rezultati in vesti italijanskega nogometnega prvenstva Napoved programa za prihodnje dni CANZONISSIMA 74
Ital. nogomet, prvenstvo — Registriran polčas nogometne tekme DNEVNIK
IZGINULI HOLANDEC — Drugo nadaljevanje
športna nedelja
DNEVNIK
DRUGI KANAL
Kolesarstvo
Svetovno prvenstvo v telovadbi
Ital. nogomet, prvenstvo — Registriran polčas nogometne tekme
CANNON
Zločin na plaži
športni dnevnik
PORTRET AVTORJA
Mojstri italijanske umetnosti: CARLO CARRA’
DNEVNIK
Veliki interpreti lahke glasbe: SAMMY DAVIS JR.
Kulturne aktualnosti
Napoved programa za prihodnje dni
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
SVET V VOJNI — Serijski dokumentarni film
Otroška matineja: ZGODBA O DEKLICI MARGARETI
DNEVNIK
Kmetijska oddaja
Mladi za mlade
Svetovno prvenstvo v telovadbi
PREPAD — Francoski igrani film
Barvna risanka
DNEVNIK
M. BOŽIČ: ČLOVEK IN POL — Nadaljevanka Glasinac — I. del oddaje iz serije Karavana Športni pregled DNEVNIK
Košarka: BOSNA — BORAC
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Košarka: BOSNA — BORAC Nastopa RIDOLINI
Kanal 27 — Pregled tedenskega programa EDINA VELIKA LJUBEZEN - Film s Kim Novak Svetovno prvenstvo v telovadbi
TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 11.15 Mladinski oder; 13.30 Glasba po željah;
15.45	Orkester proti orkestru;
16.00	Šport in glasba; 18.40 Koncert: 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu;
20.45	Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
KOPER
7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba;
9.15	Ansambel B. Merrill; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 Ansambel «La vera Romagna»; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.30 Tedenski zunanjepolitični pregled; 14.30 Juke box; 16.30 Sosednji kraji in ljudje;
18.15	Športna nedelja; 19.00 Prenos RL; 20.00 Orkestri; 21.00 športna nedelja; 21.15 Operetna glasba; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja;
11.00	Ansambli; 11.30 Glasbeno-go-vorni spored; 12.00 Najnovejše
plošče; 13.20 Filmske in gledališke novosti; 14.30 Program z O. Vanoni; 15.30 Nogomet od minute do minute; 17.00 Program z Mil-vo; 18.00 Nedeljski koncert; 19 20 Variete z G. Bramierijem; 20.20 Ponovno na sporedu z M. Ranieri jem.
II. PROGRAM
8.30, 13.30, 18.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Véliki variete; 11.00 «II giocone»; 12.15 Program z A. Giuffrejem; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Supersonic; 16.30 Športna nedelja; 17.40 Canzonis-sima 74; 19.05 Orkester R. Con-niff; 21.00 Glasbeno-govomi spored; 22.50 Lahko noč Evropa.
SLOVENIJA
7.00, 9.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 11.15 Poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.15 Zabavna glasba; 14.05 - 18.00 Nedeljsko popoldne; 18.05 Radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer.
12.30 12.55
13.30
17.00
17.15
17.30
17.45
18.15
18.45
19.15
20.00
20.40
22.30
22.45
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
8.10,
17.30
17.45 18.00
18.30
19.10
19.30 20.05
21.45 21.55
22.10
19.55
20.15
20.30
21.00
21.30
PONEDELJEK, 28. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: MONOGRAFIJE
Knjižne novosti
DNEVNIK
DNEVNIK
PROGRAM ZA NAJMLAJŠE — Dogodivščine Colargola Srečanje ob malici PROGRAM ZA MLADINO EMIL
Po zgodbi Astrid Lindgreenove — Prihod repatice Človekovi prijatelji Italijanske kronike DNEVNIK
WILLIAM WYLER: «LA VOCE NELLA TEMPESTA» Celovečerni film, v katerem nastopajo Merle Oberon, Lau-rence Oliver, David Niven, Flora Robson, Donald Crisp, Ge-raldine Fitzgerald itd.
Premiere
DNEVNIK
DRUGI KANAL
Športni dnevnik SLAVNI BEGI Pobeg groja Lavalette
Film, ki ga je režiral Jean Pierre Decourt, v njem igrajo: Robert Etcheverry, Marianne Coniteli, Pierre Massimi, Sylvie Favre itd.
PORTRET AVTORJA
Mojstri italijanske umetnosti: SCIPIONE
DNEVNIK
SREČANJA 1974
PARADA BALETOV
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30, 14.10 in 15.30 TV ŠOLA
V desetletja in stoletja, Predrag in Nenad, Matematika, Nemščina, Varstvo okolja, Ocean, Srbohrvaščina S. Jelinčič: FANT IN OČALA Obzornik NAŠI ZBORI
Moški pevski zbor «Ivan Cankar» iz Tabora v Savinjski dolini
NARODI IN PISAVA
Risanka
DNEVNIK
A. HEING: LAŽNA IVANA Predstava SNG Maribor Sodobna oprema
Mozaik kratkega filma: MADŽARSKA KAVALKADA DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček: RISANKE DNEVNIK
Nastanek nekega sveta
Film iz serije «Po neznani delth
JAJCE — Dokumentarni film iz serije «Mesta»
Poje Petula Clark
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Baročni orkester; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slovenski razgledi;
22.15	Glasba v noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba;
9.15	Poje Iva Zanicchi; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Današnji pevci; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče;
15.15	Mladinska oddaja; 16.45 Glasbeni program; 17.15 Športni pregled; 18.00 Glasbeni cocktail;
18.30	Zborovsko petje; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru;
21.30	Literarna oddaja; 21.15 O-
perne skladbe; 22.35 Veliki interpreti:	flavtist Jean Pierre
Rampah
NACIONALNI program
7.00, 8.00. 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasna;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00
Posebna reportaža; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Simfonična in komorna glasba;
18.00	Nove plošče; 19.30 Varietejski program; 20.20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni; 21.15 Literarna oddaja; 21.45 S. Gigli o «Canzonissimi»: 22.15 XX. stoletje;
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 9.35 Radijska nadaljevanka; 10.35 Na vaši strani; 13.35 Program s P. Carusom; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna raportaža: 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Poje Giulietta Simionato.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 13.00. 17.00,
22.00	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.40 Orkestri; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Amaterski zbori; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi: 17.20 Koncert; 18.20 Ob lahki glasbi: 19.50 Lahko noč, otroci!; 20 30 Operni koncert; 22.20 Popevke,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 29. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA 1974
TOREK, 29. oktobra
8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 TV šola; 17.40 M. Golar: Okrogle o Veržencih; 17.55 Obzornik; 18.10 Življenje v gibanju — film; 18.40 Mladinsko gledališče; 19.10 Risanka;
19.30	Dnevnik; 20.05 Tribuna delavcev; 20.55 Propagandna reportaža;
21.05	T. Hardy: Mračni Jude — nadaljevanka' 21.55 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik;
20.30	«Njihov veliki dan» — celovečerni igrani film; 22.00 Kolumbija — dokumentarec.
SREDA, 30. oktobra TV šola. 16.30 Boks: Clay - Fo-reman (posnetek); 17.25 Zgodba o deklici Margareti; 17.50 Obzornik;
18.05	Po sledeh napredka; 18.40 Mla-
di za mlade; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 živeti od ljubezni — film; 21.45 Miniature — Dunajski komorni orkester; 22.05 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček:	risanke:
20.15 Dnevnik; 20.30 Rezerviran čas; 22.00 Gruzinske pesmi — glasbena oddaja.
ČETRTEK, 31. oktobra
8.10, 14.10 TV šola; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba; 18.00 Obzornik; 18.20 Svet v vojni — serijski film; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 F. Hečko: «Rdeče vino» — nadaljevanka; 21.20 Kam in kako na oddih?; 21.30 Četrtkovi razgledi: Ljubezen sprašuje; 22.00 Kontrastna
suita — baletna oddaja; 22.40 Dnevnik.
Koprska barvna TV
19.55 Otroški kotiček:	Risanke;
20.15 Dnevnik; 20.30 «Ljubim gangsterja — igrani film; 22.00 Likovni noeturno.
PETEK, 1. novembra
18.00 Obzornik; 18.15 Čez tri gore, čez tri vode: Ljudske žalostin-ke; 18.45 V grobovih nemih teh; 19.00 M. Kozina: Padlim, glasbena oddaja; 19.15 B. Arnič: Gozdovi pojo — glasbena oddaja; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični tedenski komentar; 20.00 «Peta zaseda» — film; 21.50 Dnevnik.
Koprska barvna TV
19.55 Otroški kotiček:	Risanke;
20.15 Dnevnik; 20.35 «Kmetje» —
dramatiziran roman; 21.35 Vrnitev domov — film.
SOBOTA, 2. novembra
9.30, 10.35, 12.00 TV šola; 16.25 Nogomet: Željezničar — Radnički; 18.25 Disneyev svet — zabavni film; 19.10 Risanka: 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 človek, ne jezi se; 20.30 Moda za vas — nasveti; 20.40 Gostje slovenske popevke 74; 21.35 «Visoka Sierra» — film; 23.10 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.45 Mladi gozdovniki — serijski film; 20.15 Dnevnik; 20.30 Svet v vojni — dokumentarna serija; 21.30 Nenavadni podvigi — serijski film; 22.20 G. Verdi: «Macbeth» — I. dejanje.
---- Janko Perat -------------------------
UMIRAJOČI
L ČAS J
Odšel sem iz ordinacije. Potem sem se popolnoma prepustil dolgočasnemu dnevnemu redu bolnišnice. Tablete so mi res pomagale, da sem dolgočasje lažje prenašal. Do okolice pa sem bil popolnoma apatičen.
Čez dva dni me je prišel obiskat Stanislawski. Bil je pust novembrski popoldan, ki se je že nagibal k večeru. Stanislawski se je pojavil pri moji postelji in me zbudil iz nečesa, kar je bilo podobno spanju.
«Servus, Frenck!»
«Servus, poročnik! Sèdi, no! Lepo je, da si prišel pogledat svojega namestnika.»
«Kako je s teboj? Kaj pravijo zdravniki?»
«Nič. Pravijo, da ni nič posebnega, da gre samo za navaden živčni pretres, ki da bo minil. Le počakati moram. Si lahko misliš? Namestnik komandirja voda v komandosu, in živci mu odpovedo!»
«Nikar se ne norčuj! Še vse drugačne ljudi je zlomilo. Sicer pa oprosti za tisto zaušnico. Menda ni bila preveč blaga, kaj?»
«Prav zares ne! Pošteno si mi jo primazal. Vendar sem ti hvaležen zanjo. Vsaj malo si me spravil k pameti.»
«No, povej mi natančneje, kaj kanijo s teboj? Takole te vendar ne bodo odpustili.»
«Ne. Zdravnik me je vprašal, ali naj predlaga, da bi me prestavili iz komandosa, pa sem odklonil. Ni se mi zdelo častno. Zato je napravil predlog, da bi me poslali na okrevanje v Egipt, v Helwan. Se spominjaš, kje je to? Na desni strani Nila, nasproti Sahare. Se spominjaš tiste stopničaste piramide na drugem bregu Nila, v Libijski puščavi?»
«Seveda se spominjam. Vem, kje je. Upam, da ti bo tam doli lepo.»
Gledal sem Stanislawskega. Še bolj suh je bil, izmučen. Zdelo se mi je, da je z živci zelo na koncu.
«Kako je kaj s teboj? Nekaj izmučen in mrk si videti. Nič več nisi podoben tistemu srčnemu, samozavestnemu komandirju. Tudi ti si potreben počitka, se mi zdi.»
«Srčni, samozavestni komandir. Hm! Ali veš, da sva se z Monte Ferrante vrnila sama? Naslednji dan pa so nas spet poslali tja. Vrnil sem se sam. Ampak kadar se komandir vrne sam, je to nekaj groznega, čeprav veljajo za nas drugačna pravila kot za ostale vojake. To dobro veš in lahko tudi razumeš. Ampak, ali vedo tudi drugi? Sicer pa ni važno! Predvsem ne morem najti opravičila pred samim seboj.»
«Je bilo kaj narobe?»
«S taktičnega gledišča ne. Padli smo v zasedo in mene pač ni zadelo. Vrgel sem se na tla in se kotalil po njih ter naposled ostal živ. Ostalih pet se ni vrnilo. To je vse.»
«Nikar se ne vznemirjaj! Mene je zdravnik zelo svaril pred takimi slabimi navadami. Saj veš, da vsak komandos sam odgovarja zase in za svojo varnost. Pazi se, da ne prideš za mano. Zdravnik je rekel, da bi nas morali premestiti s fronte, vse nas.»
«Prav ima. 2e dolgo bi mortili biti v zaledju Saj nas je ostalo komaj deset odstotkov. Tebe pa močno pogrešamo. Fantje te lepo pozdravljajo»
«Pozdravi jih tudi ti, ko se vrneš!»
«Ne bom se vrnil. Nisem ti še povedal. Tudi jaz grem
stran. Izskočil bom nad Poljsko. Zdaj se Rusi že bližajo poljskim mejam. Britancem pa se mudi, da bi na Poljskem čimbolj okrepili odporniško gibanje, ki bi bilo njim bolj naklonjeno kot Rusom. Za to nalogo so izbrali tudi mene. Kot vidiš, jim gre mnogo bolj za politično uveljavljanje kot pa za vojaški uspeh odpora. Vojna gre h koncu, zato postaja vse bolj umazana. Vse skupaj pa je pravzaprav grozen nesmisel.»
«Kako to misliš?»
«Poglej, sram me je. Sram me je Poljakov, ki so na italijanski fronti in jim poveljuje general Anders. To niso več Poljaki iz Tobruka. Si moreš misliti, da številni dezertirajo k Nemcem? Zdaj, ko že vsi vemo, da bo Nemce kmalu vzel hudič! To je posledica protikomunistične propagande Vsa leta so jih načrtno vzgajali protisovjetsko. Bojijo se Rusov. Ne morejo se vrniti domov, in ker so izgubili domovino, jim je vseeno, samo da ostanejo žavi. Zato se rajši odločajo za ujetništvo. Britancem gre za to, da bi z Andersom pritiskali na Ruse. A ne bo jim uspelo. Naj ti povem po pravici: tudi jaz ne maram Rusov. Skoro noben Poljak jih ne mara. Tebi bom povedal: brž ko iz letala odskočim nad Poljsko, se bom povezal z odporniškim gibanjem in z Rusi. Pridobival bom rojake, naj bi ne nasprotovali Rusom, marveč naj bd z združenimi močmi tolkli skupnega sovražnika. Rad bi še živel, in če se bom do konca vojne pretolkel živ, bi rad potem živel doma, na Poljskem. Storil bom vse, kar bom mogel, da ostanem doma, z vsemi domovinskimi pravicami. Zato se bom povezal z Rusi in s komunisti, še vedno namreč upam, da je nekje, čeprav v megleni prihodnosti, vendarle sreča. Nekje — v daljavi.
Recimo, da je to samo predstava, utvara. In vendar je nekaj, kar te spodbuja, da se trudiš ostati pri življenju. Saj človek potrebuje tako malo, da je srečen. Veš, kaj imam v mislih? Jesenske dneve lov v močvirjih ob Lebskem jezeru, na severu Poljske, ko sonce samo nekaj ur potuje nizko na
obzorju somračnega neba. Si že kdaj slišal, kako trobijo žerjavi, ko se v klinih selijo na jug? Ta klic te pretrese. V njem je nekaj globokega, pradavnega in prvinskega. Vsa živa bitja so se nekoč selila, tudi človek. Ta nagon je ostal nekje v globinah naše podzavesti in vsako jesen se spet oživlja. Da, domov moram, v svojo rodno Poljsko, da bom hodil na lov in pozabil na vojno!»
«Da, domov. Tudi jaz se želim vrniti v domovino. Ampak ti veš, da je nimam. Ti pa jo imaš. Jaz, se pravi mi si bomo morali šele priboriti pravico do domovine. Toda tak, kakršen sem zdaj . . . Sram me je priznati, ampak ponovnega boja se bojim. Kar strese me, če pomislim nanj. Sem morda strahopetec?»
«Ne, dober fant si. Le da si se rodil z dednim grehom. Slovan si. Mi smo nesrečno ljudstvo. Rodili smo se zato, da trpimo, čustveni svet je v nas preveč živ. Vzemi na primer Angleže! Njim pomeni domovina nekaj drugega kot nam. Poglej mene. Plemič sem. Moji predniki so bili križarji. Moj prapraded je bil polkovnik Napoleonove vojske. Končal je v Španiji. Za koga so umirali? Za domovino, za Poljsko, čeprav je bilo vse zaman. Zavedam se celo, da mi bo moje plemstvo pri Rusih v napoto. Vendar moram domov, moram! Tudi jaz, prav tako kakor ti, si bom moral izbojevati prostor na soncu. Doma, na Poljskem. Morda mi bodo po vojni le dali na kakšni šoli mesto učitelja za telesno vzgojo in me pustili pri miru. Ampak domov moram. Samo doma bi bil rad, da bi hodil na lov. Morda bom dobil službo na srednji šoli v Wejharowem ali v Stupku, blizu Lebskega jezera. Tam so žerjavi.»
«Ali veš, da mi je zdravnik povedal skoraj isto? Tudi on meni, da Slovani nismo 'pri ta pravi’. Jaz bi moral k partizanom, če hočem domov. O tem mnogo razmišljam, toda bojim se, da jaz nisem Tone. Zdaj pa me povrh vsega prijema še strah.»	( Nadaljevanje sledi)
PRIRODNE LEPOTE, ZGODOVINSKE ZANIMIVOSTI, VISOKO RAZVITI TURIZEM
Valovita Dolenjska vabi na oddih rekreacijo in termalno zdravljenje
Dolenjska metropola slavi svoj občinski praznik v znamenju pomembnih delovnih uspehov
Dolenjska je s svojimi razgibanimi površinami alpskega predgorja na ločnici kraškega področja s slikovitimi uvalami in griči, žreli, brezni m ponikalnicami ter izrazito mehko in zdravo subalp-sko klimo, ustvarjena za vse oblike turistične dejavnosti — za izletniški in rekreativni turizem ter za stacionarni turizem kot so zdraviliški, lovni in ribolovni turizem.
Z izboljšano cestno povezavo v zadnjih letih pa je Dolenjska postala odprta za motoriziranega gosta iz vseh delov Evrope.
Prelepa dežela
Dolenjsko je star ljudski izraz za gričevnato pokrajino vzhodno od Ljubljane v smeri, kamor tečejo reke Krka, Temenica in Sava. Njene severne meje tvorijo Zasavski hribi od Kuclja nad Višnjo goro mimo Orljeka nad Polš-nikom do Kuma (1219 m), na vzhodni strani ga omejuje spodnji tok reke Save do severovzhodnega pobočja Gorjancev ter poteka naprej do reke Kolpe, katera praktično tvori njeno južno mejo. Na zapadu pa omejuje pokrajino za-padno kočevsko hribovje Travna gora. Bloška planota in pobočje Mokrca in Krima.
Dolenjsko smemo razdeliti po geografskem etnografskem in gospodarskem vidiku v pet velikih prirodnih enot: popolnoma zaključeno celoto tvori Bela krajina južno od Gorjancev in Roga. Osrednji, gospodarsko, prometno in turistično najvažnejši del je dolnja Krška dolina, ki ji prištevamo še del Posavja na desni strani Save. Tretje področje je gornja Krška dolina od Novega mesta do izvira Krke, kar v ožjem smislu nazivamo Suho krajino, četrti del zajema gričevnat svet, prepleten z manjšimi rečnimi dolinicami, v glavnem ob Temenici, Mimi in tja proti Savi. Peti del od drugih močneje različen pa Kočevsko, katerega nedrje predstavljajo do-brecoljsko, ribniško in Kočevsko polje.
Termalni vrelci
Največja prirodna in turistična zanimivost Dolenjske so njenj'termalni vrelci, ki prihajajo na dan ob velikih zemeljskih prelomnicah. Najvišje ob Krki pri Dolenjskih Toplicah najdemo vrelce z radioaktivno termalno vodo s temperaturo med 37° in 38° C. V neposredni bližini krške doline, vzhodno od Novega mesta leže Šmarješke Toplice, katerih voda ima razmeroma nizko temperaturo med 32° in 33° C, zato pa vsebuje veliko ogljikove kisline, kar njeno zdravilno delovanje zelo poveča. Do danes pa so še neizkoriščeni vrelci termalne vode v Bušeči vasi pod Gorjanci, vrelec, ki prihaja na dan na desnem bregu Krke blizu Cerkelj z 22° C in topli vrelec v Družinski vasi. Najtoplejšo vodo izmed vseh dolenjskih termalnih vrelcev pa imajo Čateške Toplice, ki leže na prodni nasipini ob Savi blizu Brežic, ki imajo temperaturo med 56° - 58° C. Ti vrelci so pa tudi izredno izdatni, saj služijo za ogrevanje velikih steklenih cvetličnjakov vrtnarije v Čatežu.
Cviček in metliška črnina
Zelo pomemben čiintelj za uspešen razvoj turizma je tudi prilagojena kmetijska dejavnost. S kmetijstvom se še vedno ukvarja dobra tretjina prebivalstva. Danes so nosilci napredne kmetijske proizvodnje kmetijske zadruge in kmetijska družbena posestva, ki s posodobljeno obdelavo in kooperacijo vplivajo tudi na proizvodnjo pri zasebnih kmetovalcih. Ko govorimo o dolenjskem kmetijstvu, moramo omeniti predvsem vinogradništvo, saj je na Dolenjskem četrtina vseh vinogradov v Sloveniji. V Beli krajini že deluje v Metliki za tamkajšnje območje sodobna vinska klet, kjer pridelujejo priznano kvalitetno vino «metliška črnina». Drugo vinsko klet s predelovalnimi zmogljivostmi ima Agrokombinat Krško, kjer je možno dobiti zelo dober «dolenjski cviček» in tretji sodoben obrat za predelavo grozdja pa nastajajo v Brežicah, katerega o-premlja Slovenijavino.
Sadjarstvo s sodobnimi plantažnimi nasadi jablan, breskev in hrušk je razvito predvsem v okolici Sevnice, Krškega, Brežic in Šentjerneja pri Novem mestu.
Dolenjska pokrajina, preko katere tečejo ugodne prometne poti proti vzhodu, je pritegnila zlasti turiste iz tržaške in videnske pokrajine pa tudi Furlanije in Benečije. Še posebno se je Dolenjska približala z zgraditvijo avtomobilske ceste Razdrto — Vrhnika in magistralne ceste Ljubljana — Novo mesto — Zagreb, ki poteka preko celotne dolenjske regije.
Poleg dobrih cestnih povezav privabljajo turiste vedno bolj svojske lepote dolenjske pokrajine, prostranstva njenih gozdov, slikovite dol/ie njenih rek, kraške zanimivosti z mnogimi jamami, termalnimi vrelci pa tudi bogastvo kulturnih, narodopisnih in umetnostnih spomenikov. Pretekle dobe so na Dolenjskem zapustile številne gradove in se zato do-
lina Krke imenuje tudi «Dolina gradov».
Dolina gradov
Ohranjeni in delno obnovljeni gradovi se vključujejo v turistično gostinstvo kot glavne zanimivosti nastajajočih turističnih središč. Med najbolj urejenimi naj omenimo grad Otočec, v nekaterih drugih pa so že urejeni pokrajinski muzeji — tako v Metliki Belokranjski muzej, v Brežicah Posavski muzej, v Kostanjevici vinarski muzej in mednarodna u-metnostna galerija na prostem Forma viva, v gradu Podsmreka pri
či in tuji turisti.
Poleg športnega ribolova v tekočih vodah naj omenimo tudi u-rejene ribnike pri Otočcu, v Brestanici in Prilipah pri Brežicah, kjer je možno loviti predvsem krape in linje. Ribiči - turisti lahko dobijo dnevne in tedenske lovne dovolilnice na sedežih ribiških in večjih gostinskih objektih. Dovolilnicam so tudi priložena navodila o dovoljenem načinu lova.
Razen lovcev in ribičev privablja Dolenjska vedno več turistov, ki si žele odpočiti v mirni naravi in zdravem čistem zraku. Vsem tem pa lahko priporočimo dolenjske gorske postojanke, tako
borcev za svobodo v mestu. Za goste, ki obiščejo Dolenjsko je v Novem mestu dobro preskrbljeno z gostišči, restavracijami in prenočišči.
V centru mesta nasproti avtobusni postaji je hotel Metropol, ki ima 38 ležišč s kavarno, ekspres restavracijo in pivnico. Pri mostu čez Krko stoji hotel Kandija s 47 ležišči in lepim gostinskim vrtom. Na glavnem trgu pa ima mesto kar dva lepa in kvalitetna gostinska obrata :	restavracijo
«Pri vodnjaku» s komfortnimi sobami ter gostišče «Na trgu» s samopostrežno restavracijo in slaščičarno. Na Loki ob športnih ob-
Termalni bazen v šmarjeških Toplicah
Višnji gori Slovenski lončarski muzej, v gradiču Blato (pri Grosupljem) spominski muzej Louisa A-damiča, v Brestanici Muzej internirancev itd. Turista, ki ga zanima preteklost, pa bodo na Dolenjsko pritegnili tudi drugi gradovi, ki jih postopoma obnavljajo, tako Žužemberk, Soteska, Trebnje, Hmeljnik, Stari grad, Tolsti vrh, Prežek, Struga, Leskovec, Orešje, Pišece, Bizeljsko, Sevnica in še drugi.
Lov in ribolov
Na Dolenjskem so tudi zelo dobri naravni pogoji za lov na visoko in nizko divjad. Vsa lovišča so razmeroma lahko dostopna, saj je cestno omrežje dovolj gosto, glavne ceste pa so asfaltirane. Ob teh komunikacijah so številna gostišča in lovske koče, ki nudijo lovcem primemo udobje. Zelo romantičen in zanimiv je v toplih jesenskih večerih in nočeh lov na polhe, kjer sodeluje lahko skupina turistov ob tabornem ognju pod vodstvom izurjenih polharjev. Vse informacije v zvezi z lovom, pristojbinami, odstrelnimi taksami in drugim, dobe lovci - turisti pri lovskih zvezah v Novem mestu, Krškem in Črnomlju.
Dolenjska pa je privlačna tudi za ribiče. Najlepša in z ribami najbogatejša dolenjska reka je Krka (108 km), ki ima več s sal-monidi bogatih pritokov. V Krki živi okoli 30 različnih vrst rib, od potočne postrvi (krška postrv) do velikih 25-30 kilogramskih somov. Druga velika reka, ki obroblja Belo krajino, je Kolpa. Z ribami je sicer manj bogata, je pa izredno čista in najtoplejša reka v Sloveniji. Vedno jo v sezoni obiskujejo radi doma-
dom na Mimi gori (1080 m), dom pri Gospodični na Gorjancih, Frate pri Novem mestu, Polževo pri Višnji gori in druge.
Za turiste so zanimive še številne vinske gorice, ki nudijo dobro naravno pijačo, zlasti povsod znani dolenjski cviček in v Beli krajini dobro metliško črnino.
Prestolnica Novo mesto
Gospodarsko in kulturno središče Dolenjske je Novo mesto, ki šteje že preko 12.000 prebivalcev. Mesto leži na skalnem okljuku reke Krke skoraj v enaki oddaljenosti od Ljubljane (71 km), kakor od Zagreba (74 km). Zgodnja naseljenost tega območja je pustila bogate ostanke v obliki halštatskih in keltskih grobišč, katerih večletna izkopavanja so razjasnila velik del stare preteklosti kraja. Mestna zgodovina se prične z letom 1365, ko je Rudolf IV. povzdignil kraj v mesto in mu podelil vse mestne pravice s posebno listino. Za časa turških napadov je utrjeno mesto uspešno kljubovalo tem napadom, pozneje pa so ga doletele hude katastrofe, kot požari v letih 1540 in 1576, ki so mesto skoraj uničili in nato še kuga.
Izredna zanimivost mesta je kapiteljska cerkev z gotskim prezbiterijem in znamenito oltarno sliko sv. Miklavža beneškega slikarja Tintoretta in drugimi umetniškimi slikami Metzingerja. Zanimivost je tudi srednjeveški glavni trg, delno z obnovljenimi arkadami. Ob obisku Novega mesta priporočamo tudi ogled Dolenjskega muzeja in Dolenjske galerije ter lepo urejene Študijske knjiž niče. Med obiskom pa si je vredno ogledati tudi lepe statue pomembnih kulturnih ustvarjalcev in
jektih pa je še prijetna restavracija z avtomatskim kegljiščem.
Slikoviti hotel grad Otočec
Iz Ljubljane (73 km) kakor tudi iz Zagreba (62 km) se vam bo prikazal v bujnem zelenju, sredi urejenih parkovnih nasadov, na otočku sredi voda vabljive Krke, katero krasijo jate vodnih ptic in ki v svojih valovih in globinah
skriva marsikatero presenečenj? za nedeljskega, pa tudi navduše nega športnega ribiča.
Okoli slikovitega gradu iz XIII. stoletja, ki je preživel burna zgodovinska obdobja; v 16. stoletju je bil namreč sedež komandanta Vojne krajine generala Ivana Len-koviča v borbah proti Turkom. Ta je namreč dal gradu z obrambnimi stolpi in obzidjem izgled srednjeveške trdnjave, v katero je bil možen dostop le preko lesenih mostov. Posebno pa je bi! grad prizadet v drugi svetovni vojni, ko je bil v borbah z okupatorji delno požgan in porušen.
V	času graditve magistralne ceste (1958. leta) je bil grad popolnoma obnovljen in preurejen v grajski hotelski objekt.
V	grajskem slogu vam je na voljo odlična restavracija z veliko izbiro domačih pa tudi mednarodnih jedi in pijač, še bolj intimno pa vas po želji postrežejo v posebnih salonih ali v apartmajih.
Zelo prijetni za poletno obdobje sta tudi notranja - dvoriščna in velika zunanja gostinska terasa, s katere je prekrasen pogled na sosedne otočke, vodne rokave Krke polne divjih in domačih rac, ponirkov, vodnih pišk, gosi in labodov.
Posebna zanimivost za prebivanje v gradu predstavljajo stilno opremljene Sobe in 2 udobna grajska apartmaja.
Zaradi izredno lepe naravne lege so zrasli na levem bregu Krke ob cesti tudi motelski objekti, zelo komfortni bungalovi in najnovejši gami hotel B kategorije z apartmaji in lastnim kopališčem z bazenom 16x9 in sauno. Vsem gostom tega naselja pa je na voljo velika restavracija s senčno teraso in pogledom na grad in Gorjance, s priznano izborno kuhinjo in solidno postrežbo.
Grad Otočec na Krki s svojimi ostalimi gostinskimi objekti pa je zaradi svoje lege, naravnega okolja in možnosti za oddih, rekreacijo in zabavo izredno primeren, da tu preživite svoj nedeljski vikend ali letni dopust. Zaradi različne opremljenosti objektov je, hotelsko naselje Otpčec primerno tako za manj zahtevnega, kakor tudi za najzahtevnejšega gosta.
Za stalnega in tudi prehodnega gosta so na voljo razni objekti in možnosti za zabavo in rekreacijo:
Zaprto kopališče, sauna in prijetno urejena trim steza, možnosti za kopanje, čolnarjenje in ribolov v Krki ter v grajskih bajerjih (ribnikih), jahanje po okolici in i./eti ob Krki, do šmarjeških Toplic, okoliških gradov, na vinorodne gorice in sprehodi po gozdovih, kjer naberete ob sezonah mnogo gob. Zabavo pa nudi ob večerih plesna glasba ter razne kulturne, glasbene in zabavne prireditve.
Potujočega gosta pa še posebej opozarjamo na najsodobnejšo servisno bazo za osebne avtomobile AMZ Slovenije na Otočcu z vlečno in informativno službo ter na Bife ob bencinski črpalki, ki poslujeta neprekinjeno (non - stop).
Zdravilišče Dolenjske Toplice
Vsega 12 km iz Novega mesta ležijo v čudoviti dolini skoraj pod Rogom (1080 m) obdane z bogatimi gozdovi Dolenjske Toplice. Iz Ljubljane so dosegljive tudi po slikoviti dolini Krke, v katero skrenete pri Ivančni gorici. Zdravilnost vrelcev je bila ugotovljena že v 14. stoletju, saj je termalna voda s temperaturo 32“C zelo bogata z ogljikovim dioksidom (CO2) in kalcijem ter tudi radioaktivna. V zdravilišču zdravijo uspešno primarni kronični revmatizem, revmatoiden artritis, degenerativna obolenja hrbtenice in sklepov, kakor tudi mišični revmatizem. Poleg direktnega zdravljenja so priporočljivi tudi različni postopki rehabihtaci-je. Zdraviliški objekti razpolaga-
Lfl-.IA,
I KLAGZNFVRT
LJUBLJANA
■| TKi£STl'	V l'j
rODir»

*	m 4 ISl______
JL	FWW	n.,»	^ (CTK* C..-.OK	}|\
*	*W'A % (
ÓSTERREÌCH
ČKNOMEIT
R0MiNA
ir s
m S..
■
f:M ' • :
Zemljevid Dolenjske z vrisanimi turističnimi in zgodovinskimi zanimivostmi
jo z 200 posteljami, v privatnih hišah pa je preko Turističnega biroja na voljo še cca 200 postelj. Hotelske sobe imajo centralno o-grevanje, kopalnice in klubske prostore, nekatere sobe pa tudi individualne WC, kopalnice in telefon.
V soseščini hotela je sezonsko kopališče z odprtim olimpijskim bazenom s termalno vodo in o-troškim bazenom. Poleg posluje tudi bife z vsakovrstnimi pijačami in jedili na žaru.
Za rekreacijo nudijo izredno priložnost trim steza in sprehodi po smrekovih gozdovih. V bližnji Krki so izredne možnosti za ribolov, čolnarjenje in kopanje. V zimskem času pa je v 11 km oddaljenem smučarskem centru v Črmošnjicah možno smučanje preko dneva, po vrnitvi s smučišč pa kopanje v termalnem bazenu v Toplicah.
Zdravilišče Šmarješke Toplice
Zdravilišče je od Novega mesta oddaljeno 12 km v smeri Zagreba. Leži v mirni dolinici, odmaknjeno od prometnega hrupa. Termalni vrelci v šmarjeških Toplicah so že dolgo poznani. V zdravilne namene pa jih izkoriščajo že okrog 180 let. Voda iz vrelcev ima cca 32°C in vsebuje izredno veliko kalcija, natrija in magnezija ter kalija, ter je še posebno učinkovita zaradi velikih količin sproščajočega se ogljikovega dioksida. Kopeli so zelo uspešne za rehabilitacijo bolezni ožilja, srca in nevropsihičnih sinhromov. Posebnost šmarjeških Toplic je tudi specifična globoko krožna elektromasaža, ki se uporablja bodisi za ves organizem ali le delno (lokalno). Za dnevno ali tedensko rekreacijo so na voljo velik odprt bazen z otroškim bazenom ter poseben bazen v lesu nad sn mim termalnim vrelcem. Poleg športnega kopališča lahko obiskujete tudi pnjetno izpeljano trim stezo, za zabavo pa lahko kegljate, balinate ali igrate namizni tenis.
Za duševno in telesno sprostitev pa imate možnosti ob lepih izletih v okolico, kot po gozdu do gradu Otočec, do doline Krke pri Krenovem, na Vinji vrh ah pa v Kartuzijo Pleterje ter Kostanjevico na ogled mednarodne likovne razstave Forma Viva.
Zdravilišče razpolaga s hotelskimi zmogljivostmi 97 ležišč, poleg teh pa ima na razpolago še 36 ležišč v bugalovih v neposredni bližini, kjer sta v enoti po 2 ležišči.
Restavracija vas postreže vedno z raznimi dolenjskimi specialitetami, kuhinja pa nudi tudi mednarodne jedi in razne dietne me-nuje.

Hotel Kandija v Novem mestu
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
NOVO MESTO

Slikoviti grad s hotelom Otočec ua Krki

Lahka gospodarska — dostavna vozila nosilnosti 1,0 do 2,0 toni in vozila za specialne namene
Širok asortiment avtomobilskih prikolic «IMV-ADRIA» za turizem in stanovanje
—	Udobna družinska in hkrati prostorna poslovna vozila IMV-Renault 4 Export
—	Ekonomična in zanesljiva vozila IMV-Renault 12 TL
—	Hitra, prostorna in varna vozila IMV-Renault 16 TS
INFORMACIJE IN DOBAVA V POSLOVALNICAH IMV:
LJUBLJANA, Titova 172 a, tel. 061/343-485, 343-471 NOVO MESTO, Zagrebška 10, tel. 068/21-075
OBČINA NOVO MESTO
praznuje
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
NOVO MESTO
HOTEL «KASPROWY«» VkZMìOPANH^^POLJSKEM, ZGRAJEN LETA 1971
Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika
TOVARNA PERILA
NOVO MESTO
Iskra




Tovarna napajalnih in elektrospojnih vezij, spajalnikov in ingeneering. 68000 NOVO MESTO, BršUn 63
čestita občanom Novega mesta
k občinskemu prazniku
ter jim želi veselo praznovanje
cr
TRGOVSKO PODJETJE
NOVOTEHNA
NOVO MESTO GLAVNI TRG 11
VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU
IN SE PRIPOROČAMO
AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM
NOVO MESTO ■ STRAŽA
Pridružujemo se čestitkam
ob občinskem prazniku Novega mesta
ter priporočamo
naše kvalitetne prevoze
gostinske in turistične
usluge
Z OBČNEGA ZBORA ŠPORTNEGA DRUŠTVA «SOVODNJE»
NEOBIČAJNI POKLIC:
Tv-komcntator
Poudarjena zahteva po novem igrišču Zadovoljstvo nad uspelo proslavo ZSŠDI
Kaže, da bo ekipa prihodnje leto končno nastopala pred domačo publiko
Pogled na občinstvo v sovodenjskem Kulturnem domu
Precejšnje število domačinov se je v četrtek zvečer udeležilo občnega zbora športnega društva «So-vodnje», ki je bilo v Kulturnem domu. Med prisotnimi smo opazili tudi podpredsednika ZSŠDI za Goriško Alda Rupla, člana izvršnega odbora ZSŠDI Jožka Prinčiča, predsednika PD «Sovodnje» in o-benem podžupana občine Sovodnje Janka Cotiča ter predstavnika športnega društva Juventina Ivana Plesničarja ter Sandra Corvo.
Občni zbor je odprl dosedanji predsednik Darko Cotič. V svojem govoru je Cotič izrazil zadovoljstvo nad uspelo nogometno sezono. Ob tej priložnosti je ponovno podčrtal problem igrišča. Sovodenjci namreč nimajo lastnega igrišča, odkar jim ga je gradbeno podjetje prekopalo, da bi zgradilo avtocesto.
Predsednik društva je pozval vse pristojne organe, naj se zavzamejo, da bi prišlo do čimprejšnje rešit-
uspelo organizacijo proslave ZSŠDI ter povedal, da so s tem Sovodenjci preverili svoj« organizacijsko sposobnost. Ob koncu pa je na kratko prikazal bodoče smernice nogometne ekipe.
Zadnje poročilo je imel blagajnik Davorin Pelicon. Le-ta je v nekaj besedah prikazal trenutno finančno stanje društva.
Aldo Rupel je v imenu ZSŠDI pozdravil občni zbor ter se zahvalil Sovodenjcem za zares odlično organizacijo proslave. Rupel je nato na kratko povedal o pomenu, ki ga je imela ta proslava, ki je predstavljala 50 let aktivnega delovanja Slovencev v teh krajih.
V imenu ŠD «Juventina» je občni zbor pozdravil Ivan Plesničar, ki je želel nogometni ekipi veliko uspeha. Plesničar je nato izrazil željo, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med obema društvoma.
Sledila je nato diskusija, v katero so posegli številni prisotni. Veliko se je govorilo predvsem o nogometnem igrišču. Domačine namreč zanima, kdaj bodo Sovodenjci spet lahko igrali pred lastno publiko. O tem vprašanju sem pozneje govoril z Davorinom Peliconom, ki mi je povedal: «Gradbeno podjetje nam je zagotovilo, da bo že spomladi pričelo z deli za ureditev igrišča. Če se bo to uresničilo mislim, da bomo s pričetkom prihodnjega prvenstva spet lahko i-grali v Sovodnjah.»
Marjan Tomšič pa je načel vprašanje športne telovadnice, katere načrt je že več let pripravljen. Tomšič je namreč mnenja, da z dograditvijo tega važnega objekta bi se tudi sorazmerno razširila športna dejavnost v vasi, dosegli bi se boljši rezultati.
Ob koncu so člani društva izvolili nov odbor, ki je tako sestavljen: Ferdi Kovic, Pierino Krašček, Marijan Cijan, Darij Cotič, Jordan Cotič, Julko Čevdek, Jože Devetak, Jožko Maraž, Savo Ožbot, Edvard Petejan, Milenko Petejan, Davorin Pelicon, Jože Prinčič, Edi Tomšič, Emil Vižintin, Anton Fer-folja. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Radimir Fajt, Julko Flore-nin, Drago Tomšič.
P. R.
KOLESARSTVO
CIUDAD MEXICO, 26. - Danec Ole Ritter je izjavil, da bo morda anticipiral na jutri ali pojutrišnjem svoj poskus rušenja svetovnega rekorda v kolesarski enourni vožnji za profesionalce. Do tega sklepa je prišel zato, ker je (po njegovem mnenju) že tako aklimatiziran, da mu ni več treba čakati na 3. november.
Predsedniška miza na občnem zboru športnega društva «Sovodnje»
Sergij Tavčar
Neštetokrat konča napovedovalka italijanske koprske TV svojo objavo o športnem prenosu, ki bo sledil z besedami «Telecronista Sergio Tavčar».
Sergij Tavčar je doma z Opčin, je univerzitetni študent, kot športnik košarkar - fanatik. V svoji karieri je košarko igral in se udejstvoval tudi kot trener, za opensko ŠD Polet je na športnih igrah večkrat tudi uspešno plaval.
Zanima nas predvsem njegovo sedanje delo: reporter koprske televizije.
«Moj prvi prenos? Točno 1. marca 1971, hokejska tekma svetovnega prvenstva B-skupine v svici med Jugoslavijo in Avstrijo.
Zadeva je bila kočljiva. Slabi tehnični organizaciji prenosa je bilo treba dodati še pomanjkanje i-men avstrijske in delno tudi jugoslovanske ekipe. Izredno mučno je bilo prenašati tekmo 20 minut brez navedbe enega samega i' menà.»
Koprska TV je četrta jugoslovanska postaja in zanjo ni vedno prostora za neposredne prenose. V glavnem mora komentator v studiu poslušati reporterja TV Ljubljana, Zagreb ab Beograd in sproti posredovati vesti v itabjanščini.
«Panoge katere krijem v koprski redakciji sedaj poznam tako dobro — predvsem košarko in hokej —« da si prenos zamislim brez take vrste pomoči.»
— V čem se športni dogodek reporterja razlikuje od tistega katerega doživi navadni gledalec, navijač?	,
«Komentator mora posredovan gledalcem športni dogodek objektivno, brez navijanja za eno al) drugo stran. Ker mora zalagati gledalce tudi s postranskimi vestmi, bi si upal reči, da doživi dogodek na bolj človeški način kot navijač, ki gleda tekmo s predsodki.
O meni baje velja ocena, da komentiram brez zavzetosti. To je res! Če reporter ni osebno na licu mesta, ne more podati točne slike vzdušja. To pomanjkljivost je treba nadomestiti z drugimi postranskimi vestmi ali z večjim poudarkom tehnične ocene tekme in s statistikami.»
— Navijanje, tudi v zmernih me-
ve. O organizaciji proslave 50-let-nice ZSŠDI je govornik dejal: «Važen mejnik v delovanju našega društva predstavlja uspešno organizirana proslava ob 50-letnici u-stanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Priprava te proslave nam je bila v veliko zadoščenje, posebno ker smo se ob priložnosti srečanja vseh zamejskih športnikov in športnikov iz matične domovine poklonili spominu tistih ljudi, ki so s trudom in požrtvovalnostjo postavili prve temelje slovenskemu športu. Zahvalim pa se vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uresničitvi te proslave».
Za njim je prevzel besedo tajnik Marijan Cijan, ki je s tehničnega vidika podrobno analiziral lanskoletno delovanje. Iz njegovih besed izvemo, da je društvo lansko leto gojilo poleg nogometa tudi žensko odbojko ter da je v sovodenj-skih vrstah zrastla obetajoča igralka, Eda Pavletič, ki igra trenutno v C ligi s Corridonijem.
Cijan je nato še enkrat podčrtal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiuiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuii
KOŠARKA
V prijateljski tekmi mladincev
Bor-lnter 1904 84:80
v polemičnem vzdušju
Rebi Klobas najboljši strelec tekme z 31 točkami
Bor — Inter 1904	84:80 (41:29)
BOR: Kraus 7, Oblak 2, Guštin 10, Lisjak 4, Koren 8, Vatovec 14, Žerjal, Sestan 3, Ražem 3, Klobas 31, Kravos 2.
Borovi mladinci so odigrali prijateljsko tekmo z Interjem 1904. Kljub temu da je bila tekma prijateljska, se je tudi to srečanje spremenilo v pravo polemično vzdušje predvsem zaradi neumestnih pripomb vodstva Interja 1904, ki ima v našem mestu gotovo več neprija-
F*

teljev kot prijateljev. Vodstvu Interja 1904 ne gre namreč v račun, da je lahko kaka druga ekipa močnejša od Interja 1904, kateremu pa treba priznati, da je v zadnjih letih osvojil vrsto pomembnih zmag I v mladinskih kategorijah.	|
Upamo, da ni naša navada, da bi se hvalili, da je kaka naša košarkarska ekipa močnejša od tega ali onega nasprotnika. Tokrat pa lahko rečemo, da so bik naši mladinci nedvomno boljši od Interja 1904. Kljub temu pa nasprotnemu trenerju to ni šlo v račun. Stalno je polemiziral s sodnikoma (od katerih je bil eden trener Interja 1904), dajal je neumestne pripombe o naših igralcih. Skratka, pokvaril je to prijateljsko srečanje.
Kaj bo torej v mladinskem prvenstvu, ko bo že v prvem kolu Bor igral proti Interju 1904, če je bilo vzdušje v prijateljski tekmi tako?
«INDUSTRIJA OBUTVE» Novo mesto
čestita vsem občanom ob občinskem prazniku, pozdravlja vse bralce Primorskega dnevnika in priporoča svoje izdelke.
Mladinsko prvenstvo
Košarkarska zveza je končno sporočila spored mladinskega prvenstva, v katerem bo kot edini naš zastopnik Bor.
V prvem kolu, ki bo 1. novembra, bodo borovci igrali proti Interju 1901. Tekma bo v dolinski telovadnici ob 10 30.
Spored 1. kola Lloyd A — Servolana Italcantieri — Lloyd B Bor — Inter 1904 Počitek: Italsider.
NOVO MESTO
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku Novega mesta in vabi bralce Primorskega dnevnika, da nas obiščejo
Jutri: Bor — Polet
in Bor — SABA (kadeti)
Borovi košarkarji bodo jutri dvakrat zaposleni. Ob 20.30 bodo Borovi mladinci igrali prijateljsko tekmo proti članom Poleta, ki bodo letos igrali v prvenstvu prve divizije. Srečanje bo v telovadnici v Ulici Caravaggio.
Jutri pa bodo Borovi kadeti igrali sklepno srečanje za turnir prijateljstva proti ekipi SABA. Ta tekma bo odločala o končnem zmagovalcu tega turnirja. Obe ekipi sta namreč (z enim porazom) na vrhu lestvice.
Src lunje Bor — SABA bo jutri, ob 16. uri, na stadionu Prvi maj.
Sergij Tavčar, znani slovenski zamejski športni delavec in koprski TV-komentator
jah, je verjetno skušnjava za reporterja?
«Spričo dejstva, da je koprska televizija namenjena skoraj izključno Italiji, mora biti vsak prenos, posebno če gre za srečanje med jugoslovanskimi in italijanskimi športniki, do skrajnosti objektiven. Nekajkrat pa sem se med P: -n0®1 «vžgal». Kriv je bil italijanski sodnik, ki je očitno oškodoval Jugoslavijo na tekmi proti ZDA zadnjega SP v košarki v Portoriku. Prenosi s tega prvenstva so me sploh zadovoljili, ker sem bil kot košarkar z dušo v sami areni. Na moje razpoloženje je nedvomno vplivalo tudi dejstvo, da sem gledalcem komentiral slike z druge strani sveta.»
— Med gledalci velja dokaj razširjeno mnenje, da je delo TV reporterja lahko. Kakšno pripravo zahteva od tebe to delo?
«V Kopru redno prenašam košarko, hokej, tenis, rokomet in pl®' vanje, včasih pa še drsanje, u®' mizni tenis in nogomet. Boks sem k sreči prenašal le enkrat. Priprava terja stalno spremljanje dogodkov v teh športnih panogah. Naj' bolj obsežno delo je predstavljalo lansko svetovno prvenstvo v plavanju v Beogradu. Dejstvo, da so časi osnovni dei poročanja o plavanju me je prisililo na pravi maraton:	zgodaj zjutraj v bazen na
kvalifikacije nabirati gradivo, si nato pripraviti v največji naglici o-kvirno sliko o finalih in jih nah5 prenašati. Ni mi ostalo časa z® nobeno izven - delovno srečanje s plavalnimi asi. Na podlagi tega si upam trditi, da delo reporterja ni prav lahko.»
— O delovnem programu odloča seveda uprava TV Koper?
«Možno je, da bodo prenosi boljši, ker bomo v večji meri oddajali neposredno, tudi iz tujine. Gotovo je že, da bo koprska TV pri' šotna s svojimi reporterji na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku.»
Razgovor zapisal
Bruno Križman
NOGOMET
MADRID, 26. — V raznih španskih nogometnih ligah igra kar 152 tujih državljanov. Največ jih je prišlo iz Argentine (25, od teh jih je 15 v prvi ligi), kateri sledijo Urugvaj, Paragvaj, Čile, Nizozemska, in ZRN.
SPORT SPORT SPORT
27. oktobra 1574
NOGOMET'
r 4. KOLU PKVE ITALIJANSKE LICE
V MLADINSKIH NOGOMETNIH KATEGORIJAH
V današnjem kolu nekaj zanimivih tekem Z mladinci je kriška Vesna na 2. mestu Po neuspehu v pokalu Inter proti Bologni Brežani so z naraščajniki v vodstvu
Več tekem so morali (zaradi slabega vremena) odložiti
Dokončna uveljavitev tatinskega Juventusa * Postave današnjih srečanj
Boninsegna bo imel danes težko nalogo proti močni obrambi Bologne. Interjev napadalec pa obljublja svojim navijačem vsaj en zadetek
V 4. kolu A lige bo nekaj zanimi-
srečanj (Roma - Milan, In-«r - Bologna, Cesene - Fiorentina), vseeno pa bi morali favoriti brez težav ohraniti visoko uvrstitev na lestvici. Mislimo predvsem na vodeče ekipe kot Lazio, Napoli, Fiorentina in Torino. Juventus pa je v pokalnem srečanju v Angliji pokazal izredno igro. To pa tudi podtem, da se bodo Turinčani kaj kmalu prerinili med vodeče enajsterice.
Verjetne postave današnjih srebanj.
Začetek ob 14.30.
CAGLIARI — VARESE
CAGLIARI:	Copparoni, Valeri,
lornasini, Quagliozzi, Niccolai, Rof-J1. Novellini, Nenè, Gori, Bianchi, martini (12 Vecchi, 13 Virdis, 14 ftras).
VARESE: Fabris, Valmassoi, Zi-gnolj. Borghi, Lanzi, Prato, Fusaro, Bonafé, Tresoldi, Marini, Sperot-m (Ramella) (12 Della Corna, 13 "foyer, 14 Ramella ali Sperotto).
V	prejšnji sezoni je Varese na «opal v B ligi.
CESENA — FIORENTINA CESENA:	Boranga, Ceccarelli,
Ammoniaci, Festa, Danova, Cera, Catania, Brignani, Bertarelli, Rognoni, Toschi (Orlandi) (12 Moscatelli. 13 Zaniboni, 14 Orlandi ali Toschi)',
FIORENTINA: Superghi, Galdio-k>. Beatrici, Brizi, Della Martira, Caso, Merlo, Desolati, (Casarsa), Antognoni, Saitutti, (12 Mattolini, 13 Casarsa, 14 Speggiorin).
1973-74 : 0:0 in 0:0.
INTER — BOLOGNA INTER: Bordon, Fedele, Oriali, Berlini, Giubertoni, Bini, Mariani, Mazzola, Boninsegna, Scala, Nicoli (Moro) (12 Pagani, 13 Muraro, 14 Moro ali Nicoli).
BOLOGNA : Buso, Caporale, Rim-bano. Battisodo, Cresci, Mascelli, Ghetti, Pecci, Savoldi, Massimelli, Landini (12 Adami, 13 Paris, 14 Brugnera).
1973-74: 0:3 in 1:1.
JUVENTUS — ASCOLI JUVENTUS: Zoff, Gentile, Cuc-cureddu, Furino, Spinosi, Scirea, Damiani, Causio, Anastasi, Capello, Bettega (12 Pilloni, 13 Altafini, 14 Longobucco ali Viola).
ASCOLI: Grassi, Perico, Legnaro, Colautti, Castoldi, Minugutti, Morello, Gola, Zandoli, Salvori, Campa-dini, (12 Masoni, 13 Scorsa, 14 Silva).
V	prejšnji sezoni je Ascoli nastopal v B ligi.
L. VICENZA — TORINO
L. VICENZA: Bardin, Gorin, Longoni, Bernardis, Ferrante, Berni, Galuppi, Savoldi, Vitali, Faloppa, Macchi, (12 Sulfaro, 13 Volpato, 14 Perego).
TORINO:	Castellini, Lombardo,
Callioni, Salvadori, (Mozzini), San-tin, Agroppi, Oraziani, Mascetti, Sala, Zaccarelli, Rossi (12 Pigino, 13 Ferrini, 14 Roccotelli).
1973-74 : 0:0 in 0:1.
ROMA - MILAN ROMA: Conti, Peccenini, Rocca, Cordova, Santarini, Batistoni, Di Bartolomei, Merini, Prati, De Sisti, Curcio (12 Ginulfi, 13 Liquori, 14 Penso).
MILAN: Albertosi, Bet, Maldera, Anquilletti, Turone, Biasiolo, Gorin, Benetti, Galloni, Rivera, Chiarugi (12 Pizzaballa, 13 Sabadini, 14 Bui).
1973-74: 1:2 in 0:2.
SAMPDORIA — NAPOLI
SAMPDORIA: Cacciatori, Arnuz-zo, Fossati, Lippi, Prini, Bedin, Valente, Boni, Maraschi, Salvi, Pru-necchi (12 Bandoni, 13 Mircoli, 14 Rossinelli).
NAPOLI:	Carmignani, Landini,
Orlandini, Burgnich, La Palma, Rampanti, Massa, Juliano, Clerici, Esposito, Braglia, (12 Favaro, 13 Cané, 14 Punziano ali Ferradini).
1973-74 : 0:1 in 0:0.
TERNANA — LAZIO
TERNANA:	Nardin, Masiello,
Piatto, Biagini, Rosa, Benatti, Donati,	Panizza,	Vetrini,	Crivelli,
Traini	(12 De	Luca,	f3	Valà 14
Garritano).
LAZIO: Pulici, Petrelli. Martini. Wilson, Oddi, Nanni, Garlaschelh, Re Cecconi, Chinaglia, Frustalupi, Badiani (12 Meriggi,	13	Polentes,
14 D'Amico).
V	prejšnji	sezoni	je	Ternana
nastopala v B ligi.
OBVESTILO
ŠD Breg sporoča vsem tistim, ki bi radi gojili minibasket, da so se začeli treningi in vpisovanje v dolinski občinski telovadnici po tem vrstnem redu: za letnike 1964, 1965, 1966 in 1967 vsak torek in petek od 15.30 do 16.30.
za letnike 1963, 1962 in 1961 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30.
MLADINCI
Zaradi slabega vremena je bila večina tekem prenesena. V skupini A je prvouvrščeni Fortitudo premagal Esperio od Sv. Alojzija. U-nion pa je iztrgal točko krepkim Giarizzolam. Kot običajno je bil za Podlonjerce uspešen Colja, ki je trenutno najuspešnejši napadalec slovenskih ekip (s petimi goli). «Rdeče - rumeni» bodo prihodnjič sprejeli v goste Roianese. Zarja, ki v nedeljo ni igrala, se bo spoprijela z Giarizzolami.
V	skupini B sta bili odigrani le dve tekmi. Na dnevnem redu je bil spopad med Vesno in Primorjem. Zmaga je pripadla Križanom, ki so dokazali, da trenutno predvajajo učinkovitejši nogomet od sosedov s Proseka. Med posamezniki se je dobro izkazal Sedmak, ki je bil dvakrat uspešen.
V	nedeljo bo na sporedu tretji slovenski derbi te skupine. Spoprijela se bosta Primorje in Primorec. Tekma bi morala biti zanimiva, saj položaj teh ekip ni rožnat. Vesna pa bo igrala proti Costa-lungi.
IZIDI
Skupina A
Fortitudo — Esperia Sv. Alojzij 2:0 Union — Giarizzole	1:1
Roianese — Muggesana	1:3
Skupina B Vesna — Primorje	4:2
CMM — Inter SS	0:2
LESTVICA
Skupina A Fortitudo 9, Muggesana 7, Giarizzole in Roianese 5, Rosandra in Union 4, Zarja 2, De Macori in Esperia Sv. Alojzij 1.
HiiiiiiiiiiimiiniHimiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
V 6. KOLU ITALIJANSKE NOGOMETNE D LIGE
Triestina z dokaj obnovljeno postavo Ponziana in Pro Gorizia upata na remi
Nogometaši Triestine bodo nastopili pred domačim občinstvom proti Trevisu
Triestina
V šeštem kolu «D» lige bo Triestina igrala pred domačim občinstvom, Ponziana in Pro Gorizia pa bosta šli v goste.,
Zanimiv se obeta nedeljski nastop Triestine, ki se bo predstavila svojim navijačem s tremi novimi nogometaši, ki jih je odkupila v tem tednu. Poleg Garofala, ki je že odrigal dve tekmi v rdečem dresu, bomo v nedelju videli na stadionu Grezar še 29-letnega srednjega napadalca Goffija (Spal), branilca Pierbattista, ki igra lahko stoperja in prostega, ter 25-letnega režiserja Foresti ja, ki ima ze seboj precej razgibano športno dejavnost, saj je nastopal že pri Torinu, Potenzi, Materi in Bariju. Poleg teh, ki bodo v nedeljo gotovo nastopali si je Triestina zagotovila še režiserja Fontano (Inter) in po vsej verjetnosti bo ostal v Trstu tudi bivši član Messine Feresin (23 let) po rodu iz Tržiča «S tem pa ni rečeno, da se je zaključila novembrska borza Triestine» je dejal na četrtkovi tiskovni konferenci bivši mednarodni sodnik in menažer Lazia Sbardella, ki je pri Triestini «posebni svetovalec» predsednika Beirossa. Na seznamu ima Triestina še nekaj imen in do 31. oktobra, ko se bo «borza» končala, lahko pride do novosti.
Razumljivo je, da z nabavo novih nogometašev bo sedaj morala Triestina tudi prodati nekaj nogometašev, ki so odveč. Širijo se go-
John Havliček, Boston Celtlcs, še ni zapustil košarke. Po odhodu Wilta Chamberlaina, Jerryja Wcsta in Oscarja Robertsona je Havliček glavna privlačnost NBA lige
I vorice, kot je sicer nas list že pisal, da Masacessi in Codarin bosta šla ekipi OMI iz Ritna, Temellin Spoletu. Nekatere ekipe «D» lige se zanimajo za vratarja Gerretija, kot tudi za levo .krilo Oggiana.
Torej popolnoma obnovljena Triestina bo sprejela v goste solidno ekipo Trevisa, ki letos ni še okusila grenkobe poraza. Naloga Triestine bo težka, ker ekipa prav gotovo se ne improvizira v enem tednu. Sbardella je dejal: «Ekipa sedaj je in zato upamo, da bodo prišli tudi rezultati, saj nismo še zgubili upanja za napredovanje». Torej Triestina v nedeljo mora zmagati, kajti v drugem primeru bi res težko nato dohitela Treviso, ki je eden od kandidatov za prestop v višjo ligo. Trener Triestine Tagliavini bo po vsej verjetnosti poslal na igrišče sledečo postavo: Fontana, Berti, Luchetta, Zanini, De Luca Pierbattista, Garofalo, Foresti, Goffi, Tosetto, Dri.
Ponziana
V taboru Ponziane vlada optimizem in dobro razpoloženje po nedeljski zmagi nad Adriesem, čeprav odstop nekaterih voditeljev ni še poleglo vseh polemik. Tu bi omenili D. Venierija, ki je bil v vodstvu Ponziane 21 let, Barbagalla 33 let, Siego 20 let ter R. Venierija in D’Amoreja, ki sta sicer bila le nekaj let, kljub temu pa sta bila zelo priljubljena članom Ponziane. Pri odstopu so se vsi sklicevali na službene obveznosti, vendar zgleda, da to popolnoma ne drži. Resrfica morda je v tem, da ti voditelji, ki so delovali v amaterskem sistemu se niso mogli privaditi polprofesionalnemu sistemu in zato je prišlo do nesoglasja verjetno s predsednikom Venturo, katerega mnogi obtožujejo zaradi odstopa teh odbornikov.
Ponziana bo v nedeljo igrala v Coneglianu proti domači Coneglia-nese, ki je v zadnjih dveh nastopih osvojila kar štiri točke, dala pet, dobila pa le en gol. Res je, da Ponziana pod režijo mladega trenerja Russa ni še doživela poraza, vendar to gostovanje nekoliko za-skrblja trenerja, ki se ni še odločil za postavo moštva. Zgleda, da bo Ponziana šla na igrišče z enako postavo kot prejšnjo nedeljo, a le z eno spremembo. Levo krilo Januzzi je diskvalificiran in dres št. 11 bo verjetno trener poveril branilcu Cirellu, ki je dosegel edina dva gola Ponziane. V nedeljo ne bo postavil Girella na krilo, da bo igral to vlogo, temveč da bo pomagal obrambi, kar pomeni da računa Russo na remi. če bi to Ponziani uspelo potem pomeni, da se je ekipa vdala tej ligi in da predsedniku Venturi ni treba iskati ojačitev. V Coneglianu bi morala Ponziana nastopati v sledeči postavi: Magris, Gattonar, Girello (Tricarico), Del Piccolo, Gerin, Rava-lico. Dalle Crode, Vidonis, Momes-so, Lenardon, Girello (Di Benedetto), 13. Bembo.
Pro Gorizia
Tudi Pro Gorizii dela preglavice vodstvo. Občni zbor, ki je bil sklican za 18. t.m., je bil odložen na 25. t.m. Tedaj bodo člani izvolili
nov odbor Pro Gorizie.
Medtem se ekipa pod vodstvom trenerja Franzota pripravlja na nedeljski nastop z Montebelluno, ki letos ni še zmagala. Ekipa Monte-bellune je pomanjkljiva predvsem' v napadu, saj je do sedaj dosegla le en gol v drugem kolu proti Pordenonu. Zavedati se je sicer treba, da tudi Pro Gorizia v gosteh ni Je zmagala in zato bo nedeljska tekma v Montebelluni precej napeta. Domačini (z dvema točkama) prav gotovo si ne smejo dovoliti spodrsljajev. Trener Franzot je vsekakor optimist in računa na remi. Pro Gorizia bo verjetno igrala v sledeči postavi: Siricano, Bianco (Furlani), Domenghetti, Zoratti, Torninovi, Furlani (Ghersi), Ridolfi, Michelutti, Zuttion, Barile, Omizzolo.
B. R.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da je nudilo vsem društvom na Tržaškem in Goriškem anketne pole, katere morajo društva vrniti do 10. novembra.
* * *
Združenje obvešča, da je najelo strokovne košarkarske filme. Zainteresirana društva lahko prosijo za projekcijo. Za vse informacije se društva lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, Ulica Geppa 9, od 8. do 14. ure, tel. 31119.
Skupina B
Inter SS 8, Vesna in Edera 6, Crem-caffè 5, Costalunga in CMM 4, Primorec in Libertas Trst 3, Primorje 1, Barcola 0.
NARAŠČAJNIKI
V	naraščajniškem prvenstvu je bila v nedeljo odigrana le tretjina tekem v programu. V skupini A je bil na sporedu edinole slovenski derbi med Vesno in Primorjem. Tudi ta spopad med Križani in Prosečani je pripadel «plavim», ta zmaga je bila za Vesno zelo važna, saj so trenutno naši zastopniki na vrhu lestvice in delijo prvo mesto z Opicino Super-caffè. Prihodnjič bo Vesna gostovala pri Costalungi, Primorje pa bo sprejelo Libertas S. Marco. V skupini B je bilo odigrano le srečanje med Bregom in De Macori-jem ki se je končalo neodločeno, to je za Brežane negativen izid, upoštevajoč, da zasedajo začasno prvo mesto na lestvici. Prihodnjič čaka Brežane težka naloga, spoprijeli se bodo z nevarno Rosan-dro. Union bo gostil De Macori.
V	skupini C je bila odigrana tekma med vodečima Giarizzole in Triestino, ki se je končala neodločeno brez golov.
IZIDI
Skupina A Vesna — Primorje Skupi/na B De Macori —- Breg Skupina C
Triestina — Giarizzole CGS — Zaule
LESTVICA
Skupina A Vesna in Opicina Supercaffè 8, S. Giovanni 5, Libertas S. Marco in Cremcaffè 4, Ponziana in Primor je 1, Esperia Sv. Alojzij 0.
Skupina B
Breg 7, Libertas Trst 5, Domio, U-nion in Montuzza 4, Rosandra in De Macori 3, Lib. Rocol B 2.
Skupina C Triestina in Giarizzole 9, CGS 7, Lib. Rocol A 4, Fortitudo 3, Zaule 2, Costalunga in Muggesana 0.
Ker nogometna zveza trenutno razpolaga z večino sodnikov, se bo v nedeljo nadaljevalo začetniško prvenstvo B skupine. Brežani (ki so v tej skupini najšibkejša e-kipa), bodo zaigrali v Dolini s For-titudom. «Plavi» imajo malo možnosti, da osvojijo vsaj točko, saj so v prvih treh tekmah trinajstkrat pobrali usnje iz lastne mreže in niso bili nikdar uspešni.
JOLO
3:0
1:1
0:0
2:0
SMUČANJE
Kljub visokim cenam...
Kljub visokim cenam, skušajo trgovci zimsko - športnih artiklov na vse in gotovo najbolj iznajdljive načine kljubovati krizi in obdržati odjemalce. V zadnjih dveh mesecih, to je prav pred vrati zimske sezone, je bilo v naši pokrajini več zanimivih iniciativ, ki dajo misliti, da na tem področju pravzaprav ni takih težav.
Konec septembra smo na Videnškom sejmu «salone casa modema» lahko videli na standu smučarskih potrebščin veliko zanimivega: od smuči (ki so vedno bolj pisane) do spodnjega oblačila (ki postaja vedno elegantnejše). Med novostmi, ki obenem pomenijo tudi napredek (v funkcionalnosti), bi sodil prav gotovo novi kroj hlač, ki imajo na hrbtni strani pod pasom posebno izoblikovan dodatek v elastiki, ki zagotovo pokriva ledvice in obenem zagotavlja prožnost pri gibanju.
V Trstu pa je prejšnji teden e-den izmed znanih trgovcev športnih artiklov odprl v središču mesta novo trgovino, v kateri nudi vse, kar si smučarsko srce zaželi.
Otvoritev je spremljal pravi festival: v tržaškem kinu Grattacielo je bila brezplačna projekcija smučarskih barvnih filmov, katere težko vidimo in sicer: «Valanga azzurra» (o it. smučarski ekipi), o pokalu Evian (svetovni pokal) in o svetovnem prvenstvu. Izdali so 1200 listkov, kljub temu, da ima dvorana le 800 sedežev. Lep uspeh.
Od 1. do 4. novembra nam Por-denon nudi zanimivi «salon zimskega turizma». Prostoren paviljon bo imel razstavljene vse mogoče smučarske zanimivosti.
Skupina smučarjev in organizatorjev bo sejem obiskala, predvsem za domenek glede nakupa društvenih smuči za smučanje na travi (to je za vadbo tekmovalcev, tudi ko snega ni).	Selma M.
ODBOJKA
V slovenski ligi sta primorska predstavnika igrala različno. Bovec in Koper sta igrala doma pred svojimi gledalci. Koprčani so gladko zgubili z moštvom črnuške Save (ki se je letos odpovedala sodelovanju v 2. zvezni ligi), medtem ko so Bovčani pripravili še drugi podvig si odpravili favorizirano moštvo Jesenic z rezultatom 3:1.
* * *
Ženska ekipa novogoriškega Merkurja je uspešno sklenila prvi krog tekmovanja v 2. slovenski ligi — zapad,
REZULTATI
Salonit - Mladost (Split)	3:0
(15:8, 15:8, 15:13)
Metalac (Sisak) - Izola	3:1
(15:4, 15:11, 4:15, 15:12)
Danes se bo v Varni zaključilo S P v telovadbi. Na sliki zahodni Nemec Moessinger na konju
.................................................................................................................mn,,................n,..,,,,,,,,,,....,
ŠAHOVSKA PANORAMA
Že prva partija druge polovice dvoboja je potrdila domnevo, da bo Korčnoj pričel igrati bolj podjetno in si ustvaril več možnosti za uspeh. Izredno dolga 13. partija je znova potrdila, da je pravzaprav Korčnoj tragična osebnost dvoboja, saj tudi tokrat ni realiziral boljše pozicije in po 11 urah igranja in 96 potezah se je partija končala z remijem. Razvoj dosedanjih dogodkov je pokazal, da Karpov le ne bo slavil tako prepričljive zmage, temveč se bo moral še pošteno potruditi, da bo ohranil pred nost. Njegova taktika je sedaj jasna. Z belimi figurami se zadovolji z remiji, saj ne more prodreti v Korčno-jevi francoski obrambi, obenem pa mu kratki remiji dovoljujejo, da prihrani moči za naporne obrambe črnimi figurami. Odmor, ki si ga je Karpov privoščil pred petnajsto partijo. pa je tudi znak utrujenosti mladega velemojstra, ki bo moral v zadnjih desetih partijah zaustaviti še zadnji juriš velikega borca — Viktorja Korčnoja.
XIII. PARTIJA V. KORČNOJ — A. KARPOV Damina indijska obramba
I.	Sf3 Sf6; 2. d4 c6; 3. g3 b«; 4. Lg2 Lb7; 5. c4 Le7; 6. Sc3 0—0; 7. Dd3 d5; 8. cd5 Sd5:; 9. Sd5: ed5; 10. 0-0 Sd~; 11. Tdl
Do 10. poteze belega je bila pozicija enaka tudi v enajsti partiji, ki se je končala z remijem v 81. potezi, čeprav je imiel Korčnoj ves čas pobudo. Korčnoj tokrat poizkuša še izboljšati varianto. Prej je igral 11. Lf4.
II.	..Te8; 12. Le3 Poteza, ki preprečuje c5 in izvedbo pritiska po c liniji 12. ..Ld6; 13. Taci a5; 14. Dc2 c6; 15. Sel Sf6; 16. Lf3
Preprečuje Sg4 in pripravlja polje za skakača.
16. ..Tc8; 17. Sg2 h6; 18. Lf4 c5; 19. Ld6: Dd6:; 20. dc5 Tc5:; 21. Dd2 Se4; 22. DI4 Dc6
Karpov ne sme zamenjati dam, saj bi bil potem kmet na d5 izrazita slabost.
23. Tc5: bc5; 24. Se3 d4; 25. Sc4 Da4; 26. Tel Sg5
Beli je spregledal to možnost. Ne gre namreč 27. Lb7: zaradi Sh3 + šeh. 1
27. Df5 Sf3: + ; 28. ef3 La6; 29. Sd6 Ne gre 29. Qc5: zaradi Tc8 30. Da5: Da5: 31. Sa5: Tcl:+ in beli je izgubljen.
29. ..Te7; 30. Dc5: d3 Karpov začasno žrtvuje kmeta, saj ga bo dobil nazaj; ker bo beli preveč zaposlen s preprečevanjem črnega kmeta, da pride v damo.
31. Dd5 Db4; 32. Kg2 Ne gre 32. Da8+ in vzeti lovca zaradi d2 in Tel-f-. 32. ..Db2:;. 33. Tc6 De5; 34. DeS: Te5:; 35. Se:4 Ni kazalo'vzeti lovca zaradi poteze s kmetom d2. > ’
35. ..LbS; 36. Td6 f5; 37. Sc3 Lc4; 38. f4! ,
Zelo pomembna poteza. Beli kralj potuje preko polja f3 k črnemu kmetu na d liniji, ker ne sme na polje fl zaradi d2-k	'	•
38. ..Tc5; 39. KI3 Kf7; 40. Ke3 Končno je beli rešen skrbi glede črnega prostega kmeta.
40. ..Ke7; 41.-Tl>6 Tc8; 42. Tb7 + Kf8; 43. Td7 Tc5
V tej poziciji je bila partija prekinjena. Korčnoj je 44. potezo zapisal - v kuverto. Komentatorji so zaradi aktivnejših figur dajali "v nadaljevanju več možnosti Korčnoju.
44. h4 H5; 45. a3 La6; 46. Kd2 Tc6; 47.	Td7 Lc4;	48.	Sdl Lb5; 49.	Se3
g6; 50. Td5 Tb6; 51. Sdì KI7; 52. Sb2 La6: 53. Sa4 Pozicija se od prekinitve naprej ni bistveno spremenila. Korčnoj se je z zadnjo potezo izognil trdnjavski končnici, saj ni vzel kmeta' na d3, ker meni, da je laže obdržati prednost, če sta na deski še obe figuri.
53.	..Tc6; 54.	TcS	TeO; 55. Te5	Tc6;
56.	Sc5 Lc4;	57.	Sa4 La6; 58.	Tc5
Te6 . '............
Karpov se spretno brani s trdnjavo,	zato mora Korčnoj izbrati	nov
SPORT NA ZNAMKAH
flm-iiSS
[REPI BLIQUEDEHÀIJTLVOLTAJ

j
BJEUXiTAbIDJAN 1961 LU
1962 — igre prijateljstva afriških dežel v Abidjanu
GORNJA VOLTA
To ozemlje je bivša francoska kolonija, ki je postala samostojna leta 1959. Leto kasneje so določili odcepitev od francoske skupnosti, nato so pa proglasili samostojno republiko.
Prve znamke so v Zgornji Volti izšle leta 1920 in so bile znamke francoskih kolonij, prva znamka s športno tematiko pa je izšla leta 1962.
Pri športni filateliji te države pa lahko takoj ugotovimo, da je mnogo serij izšlo v špekulativne namene, kot nam jasno pričajo velike nominalne vrednosti znamk, katerih velika večina je namenjena letalski pošti.
Oglejmo si najprej frankovne znamke. Prve tri serije so namenjene afriškim športnim dogodkom. Prve tri znamke so izšle leta 1962
ob priliki športnih iger v Abidjanu in nam predstavljajo nogomet (20 F.), kolesarstvo (2b F.) in boks (85 F.). Leta 1963 so bile v Dakarju na sporedu igre prijateljstva afriških narodov. Izšla je lepa serija treh znamk posvečenih košarki (20 F.), metanju diska (25 F.), in judoju (85 F.). Leta 1965 pa so bile afriške igre na sporedu v Brazavillu. Tudi ob tej priliki so izšle tri znamke, na katerih je prikazan nogomet (15 F.), boks (25 F.) in tenis (70 F.).
Leta 1967 so bile na vrsti zimske olimpijske igre v Grenoblu. Izšla je serija znamk, ki pa bi morda spadala bolj v turistično filatelijo, kot pa v športno, saj so prikazane le gore v okolici Greno-bla. Končno je leta 1974 izšla še serija treh znamk in blok za svetovno nogometno prvenstvo v Miin-chnu. Na teh znamkah so prikazani trenutki raznih nogometnih tekem.
Oglejmo si sedaj še letalsko pošto. Serije so posvečene le olimpijskim igram in pa svetovnim nogometnim prvenstvom, torej prireditvam, kjer predstavniki te države niso želi uspehov.
Serijo za Tokio iz leta 1964 sestavljajo štiri znamke z reproduk-
zmagovalec in Milska Venera. Leta 1968 so za igre v Mehiki izšle ravno tako štiri znamke, na katerih so poleg olimpijskih krogov prikazani indijanski maliki. Serija je zelo lepa, saj so tako motivi kot barve izredno skrbno izbrani. Za 11. zimske olimpijske igre v Sapporu je izšla le ena znamka za 150 F., ki prikazuje hokejista med akcijo, japonsko zastavo in znak iger. O limpijskim igram v Munchnu so bile namenjene kar štiri serije in blok. Prvo serijo sestavljata le 2 znamki (te so izšle kasneje tudi v bloku) z običajnimi olimpijskimi motivi. Preostale tri serije po pet znamk so pa namenjene zmagovalcem miinchenskih iger. Te znamke so slabe tako po izdelavi kot po kvaliteti, tako da je očitno, da so izšle izključno iz špekulativnih namenov.
cijami starogrških kipov: glava a- , 1963 — igre prijateljstva afriških dežel tleta, atlet med počitkom, atlet — |	v Dakarju
1964 — olimpijsk« igre v Tokia: grški mitološki kip
j,	'*■ * t
Na koncu .bomo omenili še seriji za pokal. Rimet. Prva je izšla leta !1970 za Mehiko. Dve znamki nam prikazujeta akcijo v sredini igrišča in vratarjev poseg. Za Mito-chen sta pa letos izšli znamki brez velike umetniške vrednosti. Prikazani so znak iger in pa prizori iz tekem.
Ob zaključku bi lahko rekli samo to, da je res prava škoda, da je ta država v zadnjih dveh letih začela tiskati znamke, ki so res brez vrednosti. V resnejših filatelističnih krpgih smatrajo Gornjo Volto za špekulativno državo in odsvetujejo zbiranje njenih znamk, ki bodo tako nedvomno izgubile na vrednosti.
načrt, če hoče. v tej partiji še igrati na zmago.
59. Tc7+ Ke8; 60. Sc3 Tl)6; 6h Sdl Te6; 62. Se3 Tb6; 63. Tc5 Tb? +
Po 20. potezah nadaljevanja Korčnoj ni našel pravega načrta za izboljšanje položaju, zato se, je odločil za začasno žrtev kmeta. To nazorno pokazuje. da njegovi sekundanti niso v analizah dobili poti do zmage.
64. Kc3 Tf2: ; 65. Ta5: Lb7; 66. Kd3: Tf3; 67. Kd4?
Najbrž je to odločilna napaka. Boljše bi bilo Ta7 na kar mora črni u-makniti lovca, kralj medtem ostane odrezan na osmi vrsti in šele na to bi bilo pravilno Kd4. Korčnoj je verjetno predvideval, da bo izvedel to potezo pozneje, ko mu bo Karpov vzel kmeta na g3, vendar je črni s tem počakal in najprej potegnil kralja z osme vrste.
67. ,.Kd7: 68. Sc4 Tg3:; 69. A4 Kc7; 70. Tc5+ Kb8; 71. Sc5 Lc4; 72. Tc3 Tgl j
Karpov ne sme zamenjati trdnjav, ker bi ostal z nezaščitenimi kmeti.
73. Kc5 Kc7; 74. a5 Tal; 75. Kb5-f Kd6; 76. a6 Tbl-f-; 77. Ka5 Tal + ; 78. Kb6 Tbl+; 79. Ka7 Kd5; 80. Tc6 Til; 81. Kh6 Kd4
Ne gre Tf4: zaradi kmeta na a7.
82. Tc4+ Kc3; 83. Ta4 La8
črni zopet ne sme vzeti kmeta na f4, ker bi sledilo a7. nakar bi beli žrtvoval kmeta za lovca in postavil novo damo.
84.	Sg6: Kf3
Najboljša poteza, kralj potuje na polje g3 in bo napadel oba bela kmeta. s čimer bi lahko v ugodnem trenutku tudi žrtvoval lovca za kmeta na a liniji.
85.	Kc7 Tdl; 86. A7 Kg4; 87. Ta6 Kg3; 88. Ta3+ Kg4; 89. Ta5 Tbl; 90. Ta6 Tdl; 91. Td6 Tal; 92. Kb8 Le4
Maratonska partija je zaplavala v vode remija. Karpov je postavil svoje figure v najidealnejši položaj. Korčnoj pa nikakor ne more izboljšati pozicije.
93. Td7 Kf3; 94. Tg7 Ta6; 95. Kc8 Kg3; »6 Kd6
Nasprotnika sta partijo prekinila, vendar je nista nadaljevala, ker sta spoznala, da je RE M I neizbežen.
Komentar: SILVO KOVAČ
NOGOMET,
Tako na naših
•	• v v •!
igriščih
Danes bodo naše enajsterice v
2. in 3. amaterski ligi verjetno
nastopale v sledečih postavah:
•	PRIMORJE:	Kapun (Štoka),
Černjava, Race, Tomizza, Su-gan, Cimolino, Barnaba, Guštin, Drioli, Bolcich (Rustja), 1? P. Milič.
•	VESNA: Košuta, Visintin Bolti (Verzier), Kelemenich, S. Tence, Skrem, Caharija, Germani, Valente, Bortolotti, Samec (Degrassi).
0 ZARJA: Pavento, S. Metlika, R. Marc, D. Metlika, (D. Marc), V. Križmančič, Samese, Poro-pat, Bon, B. Grgič, žagar, Gra-honja, 12 Turco, 13. Ražem.
0 BREG: Bahuder, Rodella, Sancin, Bandi, Sovič (I. čuk), Mar-chesich, Berzan, Krmec, Jež, Gasperutti, Strnad.
0 GAJA: Kante, Stranščak, Grgič, Gojča, Sosič, Savarin, B Grgič, Baldasin, Verše, Rismondo (Čuk), Kalc, 12. Naturai.
0 PRIMOREC: V. Kralj, Pappati-co, Sluga, B. Čuk, L. Sosič, Križmančič, B. Kralj. V. Možina, P. Kralj, Manzutto, M. Kralj.
B. R.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monteechl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180 — din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	27. oktobra 1974
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/II nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri b.K.l.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
izdaja in tiska
^ ^ ZTT - Trst
PO ZASLIŠEVANJIH GENERALA MKELIJA
Sadniku Tamburinu skušajo v Rimu odvzeti preiskavo
y Bonnu se zanimajo za podporo nemške vojske italijanskim fašistom
BONN, 26. — Kot piše «Frankfurter Rundschau» se je nemški obrambni minister obvezal, da bo v roku enega tedna raziskal vprašanje odnosov, ki so jih nekateri italijanski fašisti imeli s šolo za «psihološko diverzijo» v Euskirchu in sploh vprašanje podpore, ki so jo italijanski fašistični zarotniki uživali v uradnih krogih Zvezne republike Nemčije.
Obrambni minister bonske vlade je na tak način odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavil socialdemokratski poslanec Uwe Lambi-nus. Predvsem je poslanca zanimalo, zakaj sta se italijanska neo-fašista Guido Giannettini in tedanji voditelj «Ordine nuovo», sedaj pa poslanec MSI Pino Rauti, lahko udeležila nič manj kot tajnega tečaja v vojaški šoli «Bundeswehra»
HARAKIRI
TOKIO, 26. - Hisao No-zawa, 52-letni ravnatelj znane japonske tovarne jotograjskih aparatov «Yashica» se je pred nekaj tedni zapletel v spor s sindikati. Zaradi krize bi bil moral skrčiti proizvodnjo in odpustiti iz službe kakih sto delavcev. Vest mu ni dala miru, čutil se je krivega za nastalo stanje in dospel do tragične odločitve. Našli so ga v kopalnici, zraven njegovega u-rada, v mlaki krvi. Z ostrim nožem za *hara-kiri» si je namreč prerezal trebuh, vendar so uradniki zaslišali stokanje in mu prihiteli m pomoč. Sedaj se v tokijski glavni bolnišnici bori za življenje.
Res je vzhodni aziatski svet čuden, za naše razmere skrivnostno nerazumljiv. V Italiji bi, v takem primeru, ravnatelj neke tovarne zahteval od države, naj poseže z dopolnilna blagajno. V primeru hujšega bankrota, pa bi jo najprej pobrisal, še pred tem pa «pomazal kolesa» in že našel, v Rimu, dobro dušo, ki bi z javnim denarjem plačala zanj vse dolgove.
Si predstavljate «hara-kiri» znanega finančnika Sindone, ki je Italijo stal nekaj sto milijard lir, približno toliko, kot je navrgla vsa «una tantum»? In če bi s Sindono storili «hara-kiri» vsi, ki so mu svoj čas pomagali v vseh zapletenih špekulacijah? Kakšen pokol! Tibera bi bila od krvi vsa rdeča.
v Euskirchnu, na katerem so obravnavali vprašanja «psihološke diverzije». Težko se je namreč otresti suma, da je prav tu nastala «teorija» o kamuflaži fašistov v «skrajno leve» krinke z infiltracijo v ultraleve kroge, iz česar so nastali — takoj po milanskem pokolu — «primeri Valpreda», «zakoncev Corra-dini» in drugi.
Nemška policija raziskuje tudi vprašanje podpore, ki naj bi jo fašisti uživali na Bavarskem, od koder so fašisti prejemali orožje, denar in tehnično pomoč. Zanima jih, končno, če je res, kar trdi sedaj zaprti agent SID Giannettini, da je komisarja Calabresija ubila nemška varnostna služba.
To, da bodo v Zahodni Nemčiji raziskali poglavje odnosov z italijanskimi fašisti je brez dvoma pomemb-
no, kot je važno, da ne nameravajo s tem odlašati v nedogled. Pač pa vzbuja zanimanje podrobnost, da je prav v dobi, ko naj bi italijanski fašisti uživali odločilno podporo v nekaterih krogih nemške vojske, bil obrambni minister sedanji kancler Helmut Schmidt.
V Rimu je medtem, glede preiskav o «črnih mrežah» prišlo do določenega zastoja, ki je značilen za konec tedna. Sodni preiskovalci pregledujejo «drugi Andreottijev dosjè», znanih 56 tipkanih strani «dodatnega poročila» iz vrst SID. obenem pa skušajo koordinirati nadaljevanje preiskave, da bi ugotovili, kdo je finansiral Bor-gheseja in «golpiste» v Italiji do današnjih dni.
Pobuda dr. Tamburina, padovanske-ga sodnika, ki je te dni v Rimu zaslišal generala državne varnosti Mi-celija in Malettija (prvega za skupnih štirinajst ur), pa je vzbudila reakcijo v krogih rimskega državnega pravdništva. Slednje namerava namreč sprožiti «konflikt pristojnosti» in zdi se, da bodo skušali dr. Tamburinu odvzeti (formalni razlog naj bi bila «združitev» dveh preiskav) pristojnost preiskave o civilno - vojaški zarotniški skupini «Vetrovnice».
S tem v zvezi so padovanski sodniki dr. Tamburino in dr. Nunziante izdali tiskovno sporočilo, v katerem izrecno poudarjajo, da so njihove rimske preiskave zadevale zgolj «Vetrovnico» in ne «Borghesejeve-
preiskav. Morda pa je dr. Tamburino bil predrzen, ko si je upal pritisniti ob zid odgovorne funkcionarje državne varnosti?
Policija napadla dijake v Rimu
RIM, 26. — Policija je surovo zatrla dijaško manifestacijo v znak protesta proti umoru levičarja Sergia Argada v Lametii Terme, pri Catanzaro. Po rimskih ulicah je šlo več dijaških sprevodov, ki so jih organizirale izvenparlamentame organizacije po šolah. V mestnem centru so dijake nenadoma napadli fašisti. Bili so oboroženi s samokresi, zračnimi pištolami, raketnimi pištolami in verigami. Iz gruče fašistov je odjeknil strel, ki je ranil levičarskega dijaka Di Mattea. Tedaj je dijake napadla tudi policija. Mednje je odvrgla več solzilnih bomb, nato pa jih napadla s pendreki.
Ranjeni Di Matteo je medtem ves okrvavljen (krogla ga je zadela v roko, malo nad dlanjo) stekel k najbližjemu zdravniku, za njim pa agenti rimske kvesture. V ambulanti mu je zdravniška sestn začela roko obvezovati, ko so v zdravniški kabinet vdrli policisti in, kljub protestom zdravnika in medicinske sestre, dijaka vklenjenega izvlekli iz sobe. Po-
V PRVIH DEVETIH MEŠKIH LETOŠNJEGA LETA
Skoraj 3000 milijard lir deficit plačilne bilance
Izjava ministra Matteottija o gibanjih italijanskega uvoza in izvoza
RIM, 26^— V svoji izjavi časopisni agenciji ANSA je minister za zunanjo trgovino Matteotti izjavil, da je stanje italijanske plačilne bilance, kljub skrčenju uvoza, še vedno zelo težko. Na ta položaj vplivajo uvoz surovin iz inozemstva po zvišanih cenah, poslabšanje razmerja med uvozom in izvozom ter slabi rezultati turističnega prometa.
Po Matteottijevih izjavah so v prvih 15 dneh tega meseca zabeležili deficit v znesku 248 milijard lir, a od začetka tega leta pa do srede tega meseca znaša celotni deficit plačilne bilance 2.932 milijard lir. Te ugotovitve so popolnoma pobile optimistična predvidevanja v letošnjem juliju in avgustu.
Minister Matteotti je izjavil,_ da sta dve komponenti, ki povzročata veliki devizni deficit italijanskega gospodarstva. Na prvem mestu je uvoz petrolejskih proizvodov, na drugem mestu pa uvoz kmetijskih in sploh živilskih proizvodov.
V prvih devetih mesecih je Italija uvozila 88 milijonov ton petroleja, kar znaša okoli 4.600 milijard lir. Uvoz se je sicer nekoliko znižal v primerjavi z lanskim letom, toda zvišanje cen surovega petroleja na mednarodnem trgu je povzročilo o-gromen skok skupne vsote, ki jo mora Italija plačati dobaviteljem teh proizvodov. Na drugi strani to zvišanje ni dobilo svoje protiuteži pri izvozu italijanskega blaga na tuji trg.
Glede uvoza mesa je minister dejal, da so tudi na tem področju
zabeležili določeno znižanje, toda le zvezi z nekaterimi ukrepi. Minister je dejal, da Italijani sicer niso veliki potrošniki mesa, toda so zela izbirčni, ker zahtevajo samo nekatere dele govedine. Na koncu je minister še omenil, da turistična sezona ni prinesla s seboj zaželene-deviznega uspeha.
Sto tisoč ljudi umrlo od glada v Kangla Dešu
DAKA, 26. — Nad sto tisoč ljudi umrlo zadnje tedne v Bangla Dešu zaradi strahotne lakote, ki je zajela predvsem pokrajino Rangpur. Krajevne oblasti, ki so organizirale nad pet tisoč centrov za pomoč gladujočim, so sporočile, da bo položaj še bolj dramatičen, če dežela ne bo prejela obljubljene pomoči iz tujine.
Uradne svečanosti
(Nadaljevanje z 2. strani)
ga puča». S tem sta padovanska j zneje so s kvesture sporočili, da so sodnika skušala opozoriti rimske ko- ranjenega Di Mattea aretirali skupaj lege, da ne kaže združevati teh dveh i z drugima dvema dijakoma.
...............
RABATSKI VRHUNSKI SESTANEK 20 ARABSKIH DRŽAV
V ospredju reševanje spora med Palestinci in Jordanijo
Huseinova živina napetost in nasmejani Jaser Arafat • Odkrita zarota proti udeležencem «vrha»
RABAT, 26. — Danes zvečer se je v maroški prestolnici začela pod predsedstvom maroškega kralja Hasana H. konferenca vladarjev in državnih poglavarjev arabskih držav. Na konferenci so navzoči državni poglavarji, oziroma njihovi zastopniki, 20 arabskih držav. Navzoča je tudi delegacija Organizacije za osvoboditev Palestine, ki jo vodi Jaser Arafat.
Maroški kralj Hasan II. je odprl sedmi arabski vrh ter je pozval vse državne poglavarje, naj zavrnejo vsakršno delno ali individualno rešitev problema Bližnjega vzhoda.
Arabskega vrha se udeležuje vseh 20 držav, ki so včlanjene v a-rabski ligi, skupno z organizacijo za osvoboditev Palestine. Samo I-rak in Libija nista poslala na vrhunsko srečanje svojih državnih poglavarjev. Iraško delegacijo vodi podpredsednik revolucionarnega sveta Sadam Husein, medtem ko je na vrhu libijske delegacije pariški veleposlanik Al Atraš.
Še preden preidemo na obravnavanje vprašanj, ki bodo tema ra batskega srečanja, naj omenimo, da so oblasti odkrile poskus atentata na nekatere osebnosti, ki sodelujejo na rabatskem sestanku. Sam
maroški kralj Hasan H. je potrdil I skih držav. Zanimivo je, da to vest ter je omenil, da so aten- danski kralj Hušein prispel
tatorji nameravali ubiti pet arabskih državnih poglavarjev. Maroški kralj pa ni omenil, za katere poglavarje je šlo. Baje so atentatorji nameravali ubiti tri arabske državne poglavarje iz Severne Afrike. Te vesti je sporočil jordanski časopis «As Sabah». List je omenil med drugim, da je maroška varnostna služba odkrila zaroto že pred 10 dnevi ter aretirala 15 ljudi, med katerimi je več tujcev. Med drugim se je zvedelo, da so maroške oblasti aretirale tudi več japonskih mladeničev. Po drugih vesteh so maroške oblasti aretirale nekega člana libijske delegacije na rabatskem vrhu. Gre sicer za osebo, ki nima večjega političnega pomena, katero pa so obtožili, da je skušala pripraviti sabotažno dejanje proti arabskemu vrhunskemu srečanju. F’olicija je baje aretirala še sedem maroških državljanov, ki so bili povezani z libijskim državljanom. Libija je baje protestirala zaradi aretacije svojega državljana, toda rabatske oblasti so zavrnile protest.
V tem ozračju so začele prihajati v Rabat delegacije raznih arab-
V ZDA SE JE POJAVILA «PORTORIŠKA GVERILA» PO IRSKEM ZCLEDU
Pet bombnih atentatov v New Yorku ob obletnici upora na Portoriku
Bombe pred «Rockefeller center» so povzročile predvsem materialno škodo - Tajna organizacija portoriških separatistov zahteva neodvisnost za rodni otok in osvoboditev političnih jetnikov
NEW YORK, 26. — Pet bomb je v prvih jutranjih urah eksplodiralo pred pomembnimi bančnimi in finančnimi zavodi v znanem poslovnem centru ameriške metropole. Bombe so povzročile veliko materialno škodo, ne pa človeških žrtev.
Prve štiri bombe so eksplodirale, v kratkem časovnem presledku, blizu znanega nebotičnika «Rockefeller center», kjer ima finančni magnat sedež svojih upravnih uradov. Bombe so močno poškodovale prostore. Peta bomba pa je eksplodirala pred nebotičnikom «Lever», nedaleč od osrednje Park Avenue.
Kmalu po bombnih atentatih se je neznana ženska oglasila po telefonu in napovedala urednikom a-gencije «Associated Press», da so atentati delo portoriških gverilcev.
Res so newyorški agenti odkrili v neki telefonski kabini sporočilo «Portoriških osvobodilnih oboroženih sil», ki so sklenile napovedati «vojno», po irskem zgledu, ameriškemu finančnemu in političnemu svetu.
Zahteve portoriških gverilcev so povezane z dnem 30. oktobra.
sedbenim silam in zahtevalo prizna- j v ZDA zelo strogo obsodile, če ponje neodvisnosti otoka, ki je ena | mislimo, da sedi Collazo že celih
izmed ameriških zveznih držav, vendar so njegovi prebivalci raztreseni v vseh večjih industrijskih mestih, kjer so, na socialni lestvici, med najnižjimi revnimi in zati ranimi sloji, marsikje v še hujši stiski kot čmopolto prebivalstvo.
V pismu zahtevajo «Portori-ške osvobodilne oborožene sile» o-svoboditev vseh političnih jetnikov portoriške narodnosti ter brezpogojno in takojšnje priznanje neodvisnosti otoka
Priložili so tudi seznam imen, za katera zahtevajo osvoboditev iz a-meriških ječ. To so predvsem Oscar Collazo, Lolita Lebron, Rafael Can-cel, Andres Figueroa Corderò in Irving Flores.
Collazo je v zaporu od 1 novembra 1950, ko je, dan po uporu v Portoriku, streljal na ameriškega predsednika Harryja Trumana O stali štirje pa so 1. marca 1954, pred več kot dvajsetimi leti, streljali v poslanski zbornici In ranili pet poslancev. Med streljanjem so
so povezane z uiieui jv. vnn/uia. ,	— rš f ,
Na ta dan, leta 1950, se je prebival- vzklikali «svobodnemu Portoriku»^ stvo Portorika uprlo ameriškim za-1 Očitno je, da so jih sodne oblasti
24 let, ostali pa več kot dvajset, kljub temu, da jim atentati na a-meriške politične osebnosti niso uspeli. Portoričani so namreč prepričani, da so bili atentatorji tedaj obsojeni na tako dolge zaporne kazni zaradi rasnih predsodkov in zaradi kolonialne miselnosti «yankee-jev», ki izkoriščajo njihov rodni otok ter po zvezni državi raztresenih prebivalcev.
Po prvih urah preiskave kaže, da se « portoriška gverila » resno poslužuje taktike irskih gverilcev IRA. Bombe v Park Avenue so bile namreč nameščene v parkiranih avtomobilih, ki so jih eksplozije popolnoma raznesle. Avtomobili so bili, v glavnem, tako domnevajo ukradeni in bo identifikacija atentatorjev zelo težavna, če že ne nemogoča.
Agenti, ki so preiskali «Rockefeller center» so ugotovili, da so se teroristi za atentate poslužili velikih količin dinamita. Cilj atentatov pa so bile, v glavnem, Danke ter uradi petrolejske družbe «Exxon».
da je jor-v maroško prestolnico zelo zaskrbljen. Časnikarji poročajo, da mu je bila z obraza razvidna globoka duševna napetost, saj sploh ni odzdravljal številnim gostom in časnikarjem, ki so bili pri vhodu v hotel Hilton, kjer zaseda arabski vrhunski svet. Kralj Husein se je pripeljal z avtomobilom, katerega so spremljali številni avtomobili njegove telesne straže. Agenti so pri prihodu pred hotel stegovali vratove skozi okna avtomobilov ter so bili pripravljeni, da vsak čas odgovorijo na morebiten napad. Kralj je vstopil v hotel, toda že v hali je časnikar opazil, ko se je Husein sklonil, da mu je iz žepa molel ročaj revolverja.
Vesti o nameravanem atentatu, obnašanje kralja Huseina ter nasmejani obraz Jaserja Arafata, ki je skoraj ob isti uri prispel v hotel Hilton, nazorno prikazujejo kakšno je vzdušje na tem sedmem arabskem vrhunskem srečanju. O-srednje vprašanje tega srečanja je vprašanje Palestincev. O tej zadevi se bodo morali arabski voditelji 20. držav sporazumeti v teh dneh. Organizacija za osvoboditev Palestine zahteva zase izključno predstavništvo palestinskega naroda, medtem, ko se Jordanija ter še posebej kralj Husein upirata tej zah tevi. Jordanija bi hotela, da bi bodoča palestinska država (katere sestavni del bi bila Cisjordanija, ki naj bi jo v doglednem času zapustila izraelska vojska) postala državica v sklopu federacije jordanske kraljevine. Jaser Arafat in njegova organizacija ne sprejemata take rešitve, temveč zahtevata absolutno neodvisnost bodoče palestinske države.
Težave nastajajo, ko gre za pogajanja z Izraelom. Jeruzalem še vedno vztraja pri svojih prejšnjih zahtevah ter se noče pogajati z Organizacijo za osvoboditev Palesti ne. Pripravljen pa je na pogajanja z Jordanijo, ki postaja na ta način nekakšen razsodnik v velikem sporu med arabskim svetom ter Izraelom in končno z ZDA.
V	Moskvi aretiran morilec 11 deklet
MOSKVA, 26. — Organi moskovske milice so potrdili aretacijo 23-letnega mladeniča, ki je v zadnjih treh tednih z železno konico zabodel in ubil enajst deklet. Fant, ki je očitno neuravnovešen, je napadal samo dekleta v rdeči obleki.
V	krogih moskovske milice trdijo, da je zaradi tega krožilo po Moskvi več govoric o «množičnih po begih» jetnikov iz bližnjih zaporov, V resnici je milica iskala morilca, ki je bil aretiran v sredo, potem ko mu je uspelo ubiti zadnji dve dekleti.
in v Trstu in seveda za anahronistični nacionalistični izliv, za kar je dobil tudi javno pohvalo tržaške-misovskega kolovodje Giacomellija na sinočnjem javnem zborovanju tržaških fašistov. «Lega nazionale» pa je prav tako v včerajšnji številki istega desničarskega dnevnika dobila gostoljubje za grob napad na zahtevo slovenskega občinskega svetovalca, da naj se mu omogoči v občinskem svetu govoriti v slovenščini. Izjava «Lege nazionale» izzveni kot odkrit poskus oživljanja šovinističnih stališč in zaostrovanja duhov v našem mestu.
Ob 20-letnici Londonskega sporazuma je tudi glasilo KPI «Unità» objavilo na tržaški strani uvodnik sekretarja tržaške federacije Giorgia Rossettija. Ko govori o nujnosti boja proti fašizmu v državi in pri nas, pravi med drugim: «Toda ohranitev demokracije pomeni tudi
—	pri nas v Trstu in v tej deželi
—	spoštovanje in priznanje pravic Slovencev, ki živijo na tej zemlji glede tega kar tudi 'memorandum’ predvideva za zaščito manjšin _v Italiji in Jugoslaviji, in kar se tiče naše države še bolj glede tega, kar vsebuje republiška ustava.» Poudariti je treba, da obstajajo v tej zvezi nedopustne zamude: potreben e zato ves napor za zlom odpora tistih, ki zlasti znotraj KD in v državnem aparatu, kršijo ustavna določila in mednarodne obveze s tem, da še vedno delijo državljane teh krajev v dve kategoriji, «šovinizem
—	je treba pribiti — nima več domovinske pravice v naši hiši!»
Nov primer grobega žaljenja
Žal se še vedno prevečkrat dogaja, da kdo izusti psovko «s'ciavo», za katero smo mislili, da pripada samo še preteklosti. Ko pa takšna psovka pride iz ust enega od varnostnih organov, ki bi morali dajati ostalim državljanom zgled, presega žalitev vsakršno mejo. Nekaj takega se je pripetilo včeraj dopoldne na cesti med Pa-dričami in Gropado, v neposredni bližini šole. Trije delavci električne družbe ENEL so tam popravljali električno napeljavo, ko je mimo njih pridirjal rumen fiat x 1/9 Eden od delavcev je zakričal vozniku, naj ne drvi s takšno brzino. Užaljen v svojem «pilotskem» ponosu, je avtomobilist ostro zavrl ter nesramno vprašal delavce, ka hočejo. Ko so mu pojasnili, da je prenagla vožnja po tej cesti ne vama, je najprej oporekal, da ni nikjer znamenja o omejitvi hitrosti, nato pa besno izbruhnil: «Ma cosa vuoi fare tu, che sei uno schiavetto, siete tutti schiavetti, non farete mai niente.»
Mladenič je nato spet naglo odbrzel s svojim športnim avtomobilom, tako da osupli delavci sploh niso imeli časa, da bi si izpisali evidenčne tablice. Eden od njih je vedel le to, da je avtomobilist finančni stražnik, ki je nameščen na mejnem prehodu za Lipico.
MOSKVA, 26. — Pakistanski ministrski predsednik Ali Buto je zaključil dvodnevni uradni obisk v Moskvi, kjer se je razgovarjal s predsednikom sovjetske vlade Koriginom in z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom.
Zaključek deželnega kongresa UIL
Sinoči se je v Trstu zaključil prvi deželni kongres UIL. Kongres, kf ga je v imenu deželnega koordina-njskega odbora UIL odprl Fabric-:i, se je dotaknil številnih vprašanj, ti zadevajo delavsko življenje v de-:eli ter splošen družbeni razvoj. 3o posegu številnih delegatov je »vzel besedo tudi vsedržavni taj-lik UILPEM dr. Cesare Sassano, ki e poudaril, da je pravi odgovor sin-iikalnega gibanja na politično in gospodarsko krizo, ki je zajela vse strukture države, v mobilizaciji de-avstva za obrambo njegovih zahtev.
ŠPORT SPORT SPORT
SVETOVNO PRVENSTVO V TELOVADBI
Japonec Kasarna tsu prvak v mnogoboju
V hudi «japonski konkurenci» je bil sovjetski telovadec Andrijanov drugi
V-ARNA, 26. — Danes se bo zaključilo svetovno prvenstvo v telovadbi v bolgarskem mestu Varna.
Včeraj je v dramatičnem finalu v mnogoboju Japonec Kasamatsu osvojil zlato kolajno pred sovjetskim zastopnikom Andrijanovom, ki bi lahko prav na zadnjem orodju odvzel Japoncu naslov svetovnega prvaka. Veliki favorit Kasamatsu je na bradlji povsem zgrešil vajo in je za oceno dobil komaj 9.15. An-drijanovu bi torej zadostovalo, da bi na zadnjem orodju dosegel visoko oceno 9.80 in s tem bi si zagotovil končno zmago. Sovjetski telovadec pa je zbral v zadnji preizkušnji le 9.65 in Kasamatsu je tako obdržal pičlo razliko v točkah. S tem pa je tudi osvojil naslov svetovnega prvaka.
Bronasto kolajno je osvojil Japonec Kenmotsu, kar tudi potrjuje velik uspeh in izredno pripravljenost japonskih telovadcev na tem svetovnem prvenstvu.
Končna lestvica moškega mnogoboja
1.	Kasamatsu (Japonska)	115,500
2.	Andrijanov (SZ)	115,375
3.	Kenmotsu (Japonska)	114,750
4.	Kajiyama (Japonska)	114,650
5	Tsikhara (Japonska)	114,600
Korčnoj-Karpov že 14. remi
MOSKVA, 26. — Anatolij Karpov in Viktor Korčndj sta tudi v 16. partiji remizirala. Sovjetska velemojstra sta igrala do 68. poteze, nato pa sta se sporazumela za remi. To je že 14. remi v 16. partijah.
Stanje je torej še vedno 2:0 za
mladega Anatolija Karpova.
NOGOMET
V 1. jugoslovanski zvezni ligi
HOKEJ NA LEDU
Izid derbija jugoslovanske hokejske lige (skoraj 6.000 gledalcev) v Ljubljani.
Olimpija — Jesenice 0:3 (0:0, 0:2, 0:1)
STRELCI:	Milan Jan, Mlakar,
Škerjan.
SKUPINA A Medveščak Zagreb —
Slavija Vevče	4:2
SKUPINA B
Kranjska gora — Celje	5:1
Mladost Zagreb — Tivoli	0:18
3. kolo 1. jugoslovanske košarkarske lige
Olimpija - Istravino	113: 75
Rabotnički - Partizan	81: 80
Vojvodina - Metalac	105:108
Beograd - Jugoplastika	83:110
Zadar - Lokomotiva	77: 75
2. liga (slovenska moštva) Maribor - Železničar Kar.	72: 71
Rudar - Istra gradjevno	90: 86
Ilirija - Slovan	108:109
Odbojkarske tekme na Goriškem
Odbojkarska federacija v Gorici nam je poslala rezultat odbojkarskih tekem, ki so bile te dni v naši pokrajini.
MLADINCI
Torriana - Libertas Gorica 3:1 TRENUTNA LESTVICA
Torriana 6 točk, Libertas Gorica in Olympia 2 točki. Fulgor brez točke.
MLADINKE Azzurra - AGLI Ronke Intrepida - Hrast (Doberdob)
Hajduk 2 Sloboda 0
BEOGRAD, 26. — V anticipirani tekmi 12. kola nogometnega prvenstva Jugoslavije je splitski Hajduk danes kot gost v Tuzli premagal Slobodo z 2:0 (2:0) in trenutno zavzel (z 18. točkami) vodstvo na prvenstveni lestvici.
Disciplinsko sodišče klubov prve lige je danes izreklo stroge kazni igralcem, ki so bili zaradi grobe igre suspendirani po tekmah 9. kola. Haponič (Sloboda Tuzla), ki je v tekmi s Partizanom zlomil nogo igralcu Ratiču, je bil kaznovan z 12. meseci neigranja, Tuška (Dinamo Zagreb), ki je prav tako zlomil nogo igralcu ljubljanske Olimpije Ameršku za 10 mesecev, Golac (Partizan Beograd) 6 mesecev, Radin (Reka) 4 mesece, šarovič (Dinamo Zagreb) 3 mesece in Ahme-tovič (Bor) 2 meseca kazni.
B. B.
* * *
V 3. nogometni amaterski ligi je včeraj Demacori premagal Olimpijo iz Gabrovca z 1:0 (1:0). Tekma je bila pri Sv. Sergiju.
ODBOJKA
GUADALAJARA, 26. — Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu v skupini od 19. do 24. mesta je Italija premagala Venezuelo s 3:0 (15:0, 15:11, 15:12)
• Jutri, 28. oktobra, ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Roncheto 3^F sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan. Lonjer in Katinaro. Na dnevnem redu bo vprašanje gradbenih dovoljenj.
ATLETIKA
RIO DE JANEIRO, 26. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Rio de Janeiro za odprtje nove atletske steze v stadionu Ma-racanà je italijanska atletinja Sara Simeoni osvojila prvo mesto v skoku v višino.
Rezultati prvega dne:
MOŠKI
100 m: 1. Riddick (ZDA) 10”6, 2. Chauvelot (Francija) 10”6, 3. Da Silva (Braz.) 10"6.
400 m: 1. Peoples (ZDA) 47”1, 2. Schloeske (ZRN) 47”2, 3. Erikosn (ZDA) 47”5.
Disk: 1. Danek (ČSSR) 60’52 m, 2. Powell (ZDA) 60,46, 3. De Vin-centiis (Italija) 58,52 m.
Troskok: 1. Sontag (Pol.) 16,17 m, 2. Souza (Braz.) 16,15 m, 3. O-liveira (Braz.) 16,10 m.
ŽENSKE
Skok v višino: 1. Simeoni (Italija) 1,85 m, 2. Karbakova (ČSSR) 1,75 m, 3. Wagner (ZRN) 1,75 m. 200 m: 1. Pereira (Braz.) 24'’6, 2. Wickens (ZRN) 24”6, 3. Kroniger (ZRN) 25".
3:0
3:1
3:1
3:1
3:0
3:0
Torriana - Corridoni Ronke - Libertas Krmin Corridoni - Intrepida Torriana Hrast Lestvica po četrtem kolu: Tomana in Intrepida 6 točk, Corridoni in Azzurra 4 točke, ACLI Ronke in Hrast 2 točki, Libertas Krmin brez točke.
Deželno prvenstvo mladink AGI - Casagrande	3:1
LESTVICA
OMA Trst • 4 točke, Agi in Casagrande 2 točki.
TENIS
NEW YORK, 23. — Trenutno dva najboljša teniška igralca na svetu, Avstralec Rod Laver in Američan Jimmy Connors, se bosta prvič spo-pijela v januarju prihodnjega leta v petih setih. Zmagovalec bo dobil za nagrado 100.000 dolarjev.
ROKOMET
V prvi rokometni jugoslovanski ligi je sinoči Metaloplastika premagala Slovan s 25:21.
DOMAČI ŠPORT
DAM ES
NEDELJA, 27. oktobra 1974
NOCOMEJ
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Bazovici
Zarja — Duino
* * *
14.30	v Štandrežu
Juventina — Portuale * * *
14.30	v Križu
Vesna — Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu
Mladost — Sovodnje * * *
12.30	pri Sv. Alojziju
Esperia SL — Union # * *
14.30	v Dolini
Breg — CGS
10.00	na Padričah
Roianese — Primorec * * *
14.30	na Padričah
Gaja — Sampvito
MLADINCI
11.15	stadion «1. maj»
Union — Roianese * * *
10.00	na Bazovici
Zarja — Giarizzole * * *
12.45 v Križu
Vesna — Costalunga
Ir h h
9.00	na Proseku
Primorje — Primorec NARAŠČAJNIKI
10.15	na Opčinah
Op. Supercaffè — Vesna * * *
12.30	na Proseku
Primorje — Lib. Sv. Marko * * #
12.45 stadion «1. maj»
Union — De Macori * * *
13.00	v Dolini
Breg — Rosandra * * *
10.00	v Štandrežu
Juventina — V'rtus
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
9.00	v Tržiču
POM — Bor (člani)
JUTRI
PONEDELJEK, 28. oktobra 1974
ODBOJKA
MLADINKE
19.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Kontovel
TENIS
PRIJATELJSKO SREČANJE
10.00	na Padričah
Gaja — Slovan (Ljubljana)
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
20.30	v Ul. Caravaggio
Bor (mlad.) — Polet (člani)
* * *
TURNIR PRIJATELJSTVA
16.00	na «1. maju»
Bor — SABA (kadeti)
MLADINSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO
Mlade Kontovelke premagale borovke
Kontovelske odbojkarice v borbi za L mesto
MLADINKE
Bor — Kontovel	0:3
(8:15, 9:15, 13:15)
KONTOVEL: Ban, Seraez, D. in M. Danieli, Čemjava, Kapun, Štoka, Rupel, Majovski.
BOR:	Božič, Prašelj, Rauber,
Jazbec, Mesesnel, Kralj, Fičur, Punč, Jevnikar, Glavina, Bizjak, Lozar.
SODNIKA: Zacchigna in Bertocchi
V	slovenskem derbiju je na Kon-tovelu domača šesterka prepričljivo premagala mladinke Bora in s tem postavila resno hipoteko na končno prvo mesto v skupini. Mlade kontovelske odbojkarice so uspeh zaslužile, saj so v samih treh setih popolnoma nadigrale nerazpoložene borovke. Slednje so odpovedale na vsej črti in njihova igra še zdaleč ni bila izraz tistega, kar znajo in kar bi morale prikazati.
Tekma ni bila posebno zanimiva in raven igre je bila dokaj nizka. Izjema je izredno razburljiv potek zadnjega seta. Ko je Kontovel že vodil s 14:5, so se borovke le «prebudile» in se z zagrizeno igro, v kateri ni manjkalo nekaj res kakovostnih posegov, približale nasprotnicam na eno samo točko. Po 16 menjavah servisa, pa je Konto-velkam le uspelo zadeti še enkrat v črno in poslednji upi «plavih», da bi obrnile potek tekme sebi v prid, so se razblinili v nič.
• • •
V	okviru priprav za letošnje če-trtoligaško prvenstvo bodo Borovi odbojkarji v torek, ob 19.30 sprejeli goste Libertas iz Pordenona, ki je v lanskem prvenstvu D lige zasedel 3. mesto. V letošnji sezoni so «plavi» doslej Igrali le z ekipami, ki nastopajo v višjih ligah (Kras, Libertà* Trst, Izda). Tor
kovo srečanje bo torej posebno za nimivo, ker bo stal na drugi strani mreže nasprotnik, ki bo nevaren konkurent za višja mesta tudi v U gaškem tekmovanju.
Mig
OBVESTILA
SPDT vabi proseške otroke na predsmučarski suhi trening danes, 27. okt. Zbirališče ob 10. tiri na Kržadi. S seboj naj prinesejo smučarske čevlje in palice.
* * *
AO SPDT obvešča, da se plezalni tečaj prične danes, 27. okt. Zbirališče na Kržadi na Proseku pri telefonski kabini ob 9. uri.
* • •
SPDT obvešča, da se suhi trening za otroke L, 2. in 3. smučarskega razreda prične danes,
27.	oktobra na terenu poleg bazoviškega igrišča (cesta za Pesek — bo oznaka) ob 10. uri. Poravnava vpisnine na terenu (2.000 lir za 3 nedelje). Otroci naj prineso telovadno oblačilo, smučarske palice, rokavice, vetrovko.
* * •
SPDT obvešča, da se jutri,
28.	oktobra prične prva lekcija predsmučarske telovadbe za odrasle (obenem bo sestanek za dogovor glede urnikov in sprejem novih prijav). Točno ob 20. uri v dvorani PD I. Cankar, Ul. Mon-tecchi 9/IV
* » •
SPDT obvešča, da zaradi nezadostnih prijav odpade tečaj predsmučarske telovadbe za otroke v mestu.