Leto XVI.. Dvojna Številka 17 in 18. Poitnlna plaCana v gotovini. V Ljubljani, 10. avgusta 1929. V organlvadjl Je mol, kolikor moli — toliko pravica. Uredništvo in oprava: Ljubljana, poštni predal 290. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562. Izhaja 10. in 25. dne v me- GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po Din 1.—. Oglasi po ceniku. Telefon štev. 3478. Današnja številka je dv o j n a. Izdali smo jo, ker je vsled akcije, ki jo je zapoiela .Strokovna komisija za Slovenijo", potrebno, da se ves materijal, ki je sedaj velike vainosli, objavi in da delavstvo o njem razpravlja in stavi svoje konkretne predloge. Prihodnja številka .Delavca" izide 10. septembra 1929. — Sodrugi in sodru-žice, preiitajte pazljivo to dvojno številko. Upravništvo in uredništvo .Delavca'. Rudarjem Trboveljske družbe. Ko ste imeli pred letom 1926 še nabavni prispevek, draginjske in družinske doklade in druge razne ugodnosti, ste jamrali, da vam ni mogoče se s tem preživljati. Ako vas je kdo vprašal, zakaj se ne organizirate, ste rekli, da nimate sredstev, da bi organizacijo plačali; ali pa da zato ne greste v organizacijo, ker je vodstvo iste za nič. Ko se vam je reklo, da bo treba obstoječe stanje braniti in da zna priti Trboveljska družba s škarjami in bo nekaj pri plačah odstrigla, takrat ste rekli, da to ni mogoče, in da slabše itak ne more biti itd. Ali svet je danes tak, da se tudi nemogoče izvrši. Tako je prišla družba ter je v letu 1926 s škarjami odstrigla 21 odstotkov od vaših povprečnih prejemkov, vrgla 3000 rudarjev na cesto in v pokoj. Z ostalimi pa je delala Teducirane šihte, in tako se je zgodilo,dk ste morali biti tiho, ko se vas je dvakrat ob enem udari- lo. Zakaj, družba je imela pri vsem tem še eno zdravilno sredstvo zoper vas in to je billo, da kdor se bi bunil ali branil, so mu vrata na cesto od-prta, zakaj družba je imela zmiraj izgovor, da ima še preveč ljudi in premalo naročil za premog. V takem položaju ste se nahajali celo leto 1926 in 1927, ko niste smeli vprašati, kaj boste zaslužili? Kaj boste oblačili? In kako boste preživljali sebe in vaše družine, temveč ste smeli biti zadbvoljni, da vam je družba pustila glodati prazne kosti v obliki zmanjšanih šihitov. Ko je Zveza rudarjev Jugoslavije uvidela vaš takratni bedni položaj, je rv jeseni leta 1927 pokrenila mezdno gibanje- Stavila je tozadevne mezdne zahteve na Trboveljsko družbo, na katere je družba cinično odgovorila, prvič, da dejansko ni povoda za povišanje obstoječih mezd in drugič pa, da z Zvezo rudarjev ne razpravlja, ker zastopa samo minimalen del pri njej zaposlenega delavstva. Ali Zveza rudarjev ni mirovala in tako je prišlo vendar le do tozadevne razprave, dne 18. dec. 1927. Na tej razpravi je zastopnik Trboveljske družbe kratkomalo odbil vse upravičene zahteve rudarskih zastopnikov, ter ob razlagi istih, da se gode delavstvu .poleg sramotno nizkih plač že razne druge krivice, je izjavil, dh družbo ne veže nobena kolektivna Pogodba več, ker je delavstvo isto s stavko v letu 1923 odpovedalo^ a druge pa ni sklenilo. Vso to mezdno gibanje je imelo samo to posledico, da je prišel zastopnik Zveze rudarjev v pravni konflikt s Trboveljsko družbo, pri čemur je podlegel ter bil Obsojen na 800 Din ali v slučaju neiztirljivosti 8 dni zapora in povračilo vseh pravdnih stroškov, in kateri so znašali nad 8000 Din, katere so zopet rudarji °1 orali plačati. Starostno zavarovanje zahtevamo I A ne na tak nailn, da bi bile zopet podeželske obilne prisiljene, kakor dosedaj, na starost od industrije izmozgano delavstvo preživljati, kakor to nalaga zakon za ubožno skrbstvo. Podjetnike se Ima prisiliti na izplaillo prispevkov. Organizirano delavstvo tovarne »Vulkan** v Kranju je doseglo povižanje plaž. To je uspeh njihove organizacije! Delavci In delavke tekstilnih tovarn, kje ste Vi! Organizirajte se! Rudarji! Kdor je za to, da dobimo kolektivno pogodbo in s tem izboljšamo svoj mizernl položaj, naj takoj vstopi v »Zvezo Rudarjev Jugoslavije1*! rtno sodstvo v naši državi? Naše obrtno sodstvo je različno. V Srbiji in Črni gori razsojajo v o->rtnih sporih na podlagi zakona o radnjama potom posebnih sodišč. Praksa teh sodišč je zadovoljiva. Sta pa dve glavni napaki: 1. Na celem ozemlju posluje le pet takih sodišč in 2. da ni v senatih nobenega poklicnega sodnika. Obrtno sodstvo v Sloveniji in Dalmaciji urejuje avstrijski zakon o obrtnih sodiščih. Obrtna sodišča po tem zakonu niso organičen del splošne sodne administracije, temveč od nje popolnoma ločeni organi. Senat obrtnega sodišča tvorijo poklicni sodniki in pa po dva sodnika lajika, eden iz vrst delodajalcev, eden pa iz vrst delojemalcev. Na celem področju Slovenije in Dalmacije ie le eno obrtno sodišče in sicer v Ljub-jani. Na teritoriju Hrvat&ke in Vojvodine razsojajo v sporih na podlagi obrtnega reda obrtne oblasti. Razsodba prve instance je takoj izvršna. Delavstvo v splošnem ni nezadovoljno s tem sodnim postopkom. Stranka, ki ni zadovoljna z razsodbo obrtne oblasti, more izpodbijati to razsodbo pri rednem sodišču. Pritožba pa nima odložilne moči. V Vojvodini se postopek od onega na Hrvatskem v toliko razlikuje, da mora izvršbo odrediti vedno sodišče. V Bosni in Hercegovini sploh tli temeljev za posebno obrtno razsojo. Praktično razsojajo obrtne spore o-brtne oblasti. Do popolne unifikacije obrtnega sodstva za enkrat še ne more priti, ker predpostavlja taka unifikacija unifikacijo sodne administracije. Z ozirom na to naj bi se za enkrat o-brtno sodstvo izpopolnilo na podlagi zakonov, ki so v raznih pokrajinah v veljavi. Na teritoriju Bosne in Hercegovine naj' bi se pa razširili predpisi hrvatsko-slavonskega obrtnega reda v pogledu reševanja obrtnih sporov. Za vse pokrajine naj bi se pa izdalo določilo, da morajo postati razsodbe prvih instanc v obrtnih sporih do zneska 5000 Din takoj izvršne. če tudi je še dopusten proti njim po obstoječih zakonih pravni lek. Navedene misli tvorijo le glavne obrise celega ogrodja, ki naj bi sestavljalo moderno obrtno zakonodajo. Želeli bi, da bi merodajni faktorji upoštevali, posebno če imajo pred očmi dejstva, da postaja delavsko vprašanje tako v državi, kakor svetovno vedno akutnejše in da ga morejo rešiti posamezne države le s pomočjo jasnih, določnih ter duhu časa ustrezajočih državnih zakonov in naredb. Starostno zavarovanje hoCento. Glavna pravica, ki delavstvu po zakonu pripada, a se mu dosedaj ni dala. je starostno zavarovanje. Na takojšnji izvedbi starostnega zavarovanja ni interesirano samo delavstvo. temveč celokupno naše prebivalstvo. predvsem naše podeželske občine, ki jim nalaga zakon ubožno skrbstvo. S kako pravico se more, recimo od naših kmečkih občin na pr. okoli Kranja zahtevati, naj skrbe na starost za one delavke, ki jih je plačevala inozemska tekstilna industrija po 15 do 20 dinarjev na dan zato. da je lahko plačevala inozemskim delničarjem ogromne dividende? Če bi se izvedel zakon o zavarovanju delavcev v celoti, bo s tem še vrlo malo storjenega. Ta zakon v glavnem ne predvideva zavarovanja za starost, temveč predvsem zavarovanje za zdravniško dokazano o-nemoglost. Najvišja mesečna renta za onemoglo delavko, ki je prejemala 20 Din plače, znaša po zakonu 160 Din. Gotovo ne bo nikogar, ki bi mogel trditi, da so te rente visoke in da ni to minimum, kar moramo za domače delavstvo od tuje industrije na naših tleh zahtevati. Vendar so potrebni za nad pol milijona delavcev tudi za te male rente veliki prispevki. Celokupen leten prispevek je odmerjen s 3% zavarovane mezde, znaša torej polovico sedanjega letnega prispevka ali nad 100 milijonov dinarjev. Kot poloficielen program se iznaša pri reviziji delavskega zavarovanja program, da se naj teh manjku-jočih 100 milijonov prištedi. — seveda samo pri upravi, ker delavstvu se hočejo pravice še dati in nihče ne misli na to. da bi mu jih jemal. Pri tem položaju moramo ugotoviti. da znašajo celokupni upravni stroški nezgodne in bolniške panoge 43 milijonov dinarjev. Četudi je morda upravni aparat za izvajanje sedanjega delavskega zavarovanja drag, se izvajanje popolnega delavskega zavarovanja, ki bi obseglo tudi starostno zavarovanje, ne bo dalo izvesti ceneje. Kar se bo dalo pri upravnem aparatu prištediti, bo največ to, da se bo izvedlo tudi starostno zavarovanje s sedanjim aparatom. brez novih stroškov. Z ukinjenjem samouprave pri Središnjem uradu za osiguranje delavcev in pri vseh okrožnih uradih bi se prihranilo okoli en milijon dinarjev. Kje bi se dalo še toliko prihraniti. da bi se moglo kriti 100 milijonov dinarjev novih izdatkov? Nezgodna panoga ne more nič dati. ker ie notorično, da ie pasivna. Bolniška blagajna troši denar v okroglih številkah takole: Hranarina 56.1 milijona. Podpore porodnicam — delavkam 4.8 milijona. Podpore porodnicam — ženam delavcev 1.4 milijona. Dečja oprema — delavkam 1.5 milijona. Dečja oprema — ženam delavcev 8.5 milijona. Babicam in dojiljam 2.6 milijona. Lekarnam za delavce 22.9 milij. Lekarnam za rodbinske člane 7 milijonov. j Kopališča in sanatoriji 8.9 milij. Pogrebnina 2.3 milijona. Zdravniki 22.6 milijona. Zobna nega 4.6 milijona. Minister za socijalno politiko je razrešil dolžnosti celokupno ravnateljstvo in nadzorstvo Središnjega urada za zavarovanje delavcev, v katerem so bili dosedaj delojemalci in delodajalci v enakem številu zastopani. Agende dosedanjega pred-sedništva in ravnateljstva je poveril kot komisarju inž. Amadeju Carne-luttiju, podpredsedniku Zbornice za trgovino in industrijo v Zagrebu. V zvezi s tem bodo baje sledili primerni ukrepi tudi pri Okrožnih uradih. Ministrov ukrep se utemeljuje s tem. da je funkcija samoupravnih organov pri delavskem zavarovanju že zdavnaj potekla in ni razloga vzdrževati kompliciran aparat, ki stane mnogo, a pri tem ni izšel iz volitev, temveč je bil imenovan. Razen tega se bo v najkrajšem času pristopilo k reorganizaciji in reviziji socijalnega zakonodavstva. Pri tej reorganizaciji se bo vpošte-valo predvsem to. da dobe delavci pravice, ki jim pripadajo po zakonu o zavarovanju delavstva, brez zamudnega in dragega administriranja in dragega pisarn, zavlačevanja. Že površen pogled na te številke pa bo vsakega prepričal, da bo imel novi vladni komisar zeteHiežko stališče. ako bo hotel datf delavstvu pravice, ki mu po zakonu pripadajo in ki se delavstvu morajo dati, ker je to v interesu celokupnega narodnega gospodarstva in postulat gospodarske politike, ki ji interesi tujcev ne gredo pred interesi domačinov. Izključeno je, da je to delavstvu mogoče dati brez odgovarjajočih prispevkov. Te prispevke ie delavstvo voljno prevzeti nase, velik del industrije pa tega ni voljan. Pri tem položaju je vzet novi vladni komisar — iz vrst industrije. Ne vemo, kateri razlogi so bili za to merodajni. Delavci plačujejo za delavsko zavarovanje letno nad 100 milijonov dinarjev. Delavstvo ta prispevek plačuje redno, medtem ko so zadržali poslodavci leta 1926. skupno delavskemu zavarovanju nad 150 milijonov dinarjev. Mogoče se smatra oseba iz krogov industrije kot bolj avtoritativna, da bodo poslodavci rajši in bolj redno plačevali svoj zakoniti prispevek? Na vsak način je ta začetek revizije delavskega zavarovanja važen problem, o katerem mislimo, da je vreden tehtnega premisleka. In strokovne organizacije bodo budno pazile na vse. Samostojna socialna in delavskovarstvena zakonodaja. Organizatoričen nedostatek delavske socijalne zakonodaje in delavskega prava je, da ni koncentrirano, ampak je razmetano po raznih ministrstvih ter s tem podrejeno dotičnim delodajalskim institucijam, ki odločajo v dotični stroki. Socijalno zavarovanje je deloma podrejeno ministru za socijalno politiko. Izvzeti so pa železničarji in rudarji. Obrtnemu redu so podrejeni obrtniški in industrijski delavci, ne pa železničarji, rudarji in razni nameščenci v javnih in trgovskih podjetjih. Zakonodaja je torej taka, da se delavcem državljanom deli pravica po zakonih raznih branž, poklicev in po milosti delodajalcev dotične skupine. Ko se je ustvarjala danes veljavna zakonodaja, so bile razmere drugačne. Takratni liberalni duh je priznaval svobodno konkurenco in delavstva v današnji obliki še ni bilo mnogo. Zato je zakonodajalec ščitil svobodno konkurenco. Danes pa imamo drugačne gospodarske razmere, imamo nezaščiten proletariat, imamo celo ministrstva za socijalno politiko, ki ima nalogo opravljati dolžnosti so-cijalnega zavarovanja, delavskega varstva in delavskega prava. Ministrstvo socijalne politike je dejansko vladni organ, v katerega področje spadajo vsi interesi delavstva ia na-meščenstva v državi, ne glede na to, kateri panogi ali stroki pripadajo. Vidovdanska ustava je vsebovala nekaj lepih določb o delavskem varstvu. Treba je bilo to delavsko varstvo in pravo samo še z enotnimi zakoni uveljaviti,, pa bi imeli vsaj moderno podlago za nadaljnji razvoj socijalne politike in delavskega prava. Ali v trenutku kreacije socijalno-po-litične zakonodaje so prišli nasprotniki in so v ustavi zajamčene pravice delavstva in nameščemstva razcefrali in pometali po vseh kotih ministrstev, da se ne more svobodno in v prid interesentov razvijati. To delo je bilo berostratsko, ker je imelo namen, preprečiti prepotrebno dejansko delavsko zakonodajo. Sedaj govorim© in pišemo o reviziji delavske zakonodaje. Govorimo toliko, da nas že glava boli; ali vedno ždi za tem govorjenjem — preveč denarja to velja. Več vpliva moramo imeti delodajalci in vzeti moramo prevelike pravice delavcem. Za nameček pa obetajo — zavarovanje za starost, kakor da bi se zavarovanje za starost lahko uvedlo brez denarja. Kar poglejte načrt rudarskega zavarovanja, pa boste takoj vedeu, kaj so Potemkinove vasi. Revizija socijalne zakonodaje, revizija delavskega varstva, revizija delavskega prava, vse to so lepe stvari, ki bodo pa le takrat kaj pomenile, če se izboljlajo, če se iztrgajo iz rok podjetniških interesentov ter dodele kot celota ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja, ker po interesih in strukturi današnje družbe nikamor drugam ne spadajo kakor tam. 10. avgusta 1929. »DELAVEC« Stran 5, aia STROKOVNI VESTNIK. H Fizična ali duševna avtoriteta. So zielo mešani pojmi o tem med vrstami organiziranih delarvcev in zaupnikov. Zato je (potrebno, da v čim 'krajšem, toda ■jasnem pojmu spregovorimo o tem vprašanju. Kaj je fizična avtoriteta? Fizična avtoriteta je posameznik, 'ki svojo voljo uveljavlja brez soglasja vseih soodločujočah, ki včasih tudi s svoijo osebnostjo nasilno uveljavlja svoja nauziranja ter z raznima sred-sitvi, ki se mu jih je prepustilo v upravo, podjarmlja tiste s siviojo voljo, ki so ga postavili, izvolili in mu poverili vodeče mesto v organizaciji- Kratko povedano, kdor si v notranjosti organizacije, ki ima demokratični način upravljanja s sodelovanjem vseh članov, preko teh in soodgovornih zaupnikov ia odbornikov natika svojo glavo in se postavlja nad vse te, teir nasilno uveljavlja svoja naziramja, ipravimo torej, da Hoče z avtoriteto osebnosti svoje in sivoje osebne moči upravljati vse po svoje sam preko vseh. '(Po nemško rečeno: Faustreclht.) Kjer se pojavlja kaj takega, je posledica povsod velika škoda za organizacijo, dasi v resnici zakrivi to članstvo samo, ako posameznik prične talklo nastopati ikot funkci-joniar v demokratično upravljani organizaciji. Ta pojav ie vselej tam, kjer člani in zaupniki prevale vse delo in vso odgovornost na enega, posameznika, mu prepuščajo ipočetkoma manj in vedno več samoodloče-vanja v raznih važnih stvareh, tako da končno imora sam vse vleči 'in sploh več ne misli na to, da imia kdo Je kaj soodločati. Ln resnično je, da tam, kjer med člani in zaupniki ter odborniki zavlada taiko mrtvilo, je nujno in naravno, da se ipojavijo taki posamezniki, iker, ako ibi tudi tak posameznik popustil sicer svoj nedemokratični način delovanja, hi seveda zaspalo vse 'in bito konec napredka taki organizaciji. Vendar pa so to le pojavi kratkega trajanja, iker fizična avtoriteta vselej in kmalu odpove, ta pojem si lahko razširite v primerah na nešteto zgodovinskih dogodkov, ilci nas uče, da je le v demokratičnem načinu upravljanja naših organizacij na notri zajamčen pravi napredek, ki osvaja množice delavstva, da se jih izobrazi in solidarizira v močno zmagujočo enoto. Kaj pa je potem /pravzaprav demokra-ciia im demokratičen način notranjega upravljanja organizacije. To pa je dosegljivo in se uveljavlja Sele takrat, ako zmaga nad vsem in vsakomur duševna avtoriteta ali z drugo besedo povedano po naše, če vlada razum. Če pa nad-kriljuje vse drugo razum, tedaj (je jasno, da morajo odpasti vse strasti .posameznika, ki bi zavajale celota, da morajo odpasti vse osebnosti in ves egoizem posameznika v škodljivi obliki. Kratko, demokracija in duševna avtoriteta je nekaj, kar je sicer najtežje uveljaviti tudi v naših strokovnih organizacijah, toda, kjer se to ne uveljavlja, je trajnost organizacije nemogoča! Zato je treba nam vsem vedeti, kakšne naloge imamo, da to načelo vzpostavimo, vzdržimo in povzdignemo. Če hočemo torej v organizaciji kot člani soodločati, osobito kot zaupniki in odborniki, .moramo prevzeti budi za vse delo in vse akcije vso soodgovornost. Moramo sodelovati vsi in vsi skušati, da sledimo vsemu napredku, da se uživljamo v vse pojave, ki tangirajo celoto. Treba nam je či-tati, se izobraževati in slediti tistemu, ki je z razumom najbolj objel vsa vprašanja in jih majčistejše raztolmačil, Iki je s svojim razumom pokazal najjasnejšo ipot, najpra-vilnejši izhod — kratko povedano — ki to, o čemer razpravlja, tudi resnično teoretično in praktično razume, ne pa, da klati zvezde s fižolovimi preklami z neba. So dragi, kjer zaupniki to razumejo, tedaj nobena seja ne ibo predolgo trajala, noben članski sestanek ne Ibo ipotekel, da se ne bi nekaj važnega in stvarnega »klonilo in napravilo. Zato postavimo povsod geslo, govori to, kar razumeš, česar ne razumeš, vprašaj ‘tistega, ki misliš, da razume, ne pa, da se kregaš z njim zato, da bi zvedel to, česar ne razumeš. Pošteno je. Če vprašam, česar ne razumem, smešno .je ipa in obsojanja vredno, če nagajam kakšnemu sklepru kot zaupnik a svojim glasom zato, ker predloga ne nazumem, ali pa sem prelen, da bi ga razumeti skušal ali se čutil dolžnega, delati zanj. Kdor .torej hoče v delavskem pokretu biti vodilen zaupnik, mora vedeti, da je od njegove 'duševnosti odvisno, koliko vpliva bo imel na celoto, zato mora duševno lenobo kurinatd vsak dan sproti in slediti vsemu, ostati mora pošten, odkritosrčen in z vzgledom zatajevanja napram raznim surovostim posameznika, ki izivira iz njegove nevednosti, s hladnim razumom nadikriljevati. Ob vsem tem pa pripomnim še to, kako simešno se mi zidi, ako kdaj slišim kake pritožbe čez kakega zaupnika od .drugih zaupnikov, dla je diktator, da dela po svoji glavi 'itd. Ali ni to res smešno tam, kjer imamo demokratični način upravljanja organizacije, ki je na podlagi pravil in pravilnika zajamčen. Kjer čufem take pritožbe, vem, da manj-*ia logičnega mišljenja. Vsak ima samo en glas. Glasujemo, toliko za in toliko proti, od soodločujočiih torej zavisi, kateri predlog ali kiateri sklep se uveljavi Če pa torej dobi eden za svoj (predlog večino, ipa radi tega ni diktator, ampak je zmagal njegov predlog; važno je pač vselej to, da so sklepi vedno v skladu tudi z 'ideologijo organizacije. Kje je torej tu posameznik in kako more lomiti vratove celoti, ako se tako pravilno dela. Na to odgovarjam kratko, da samo tam, kjer je ali preveč lenobe ali pa preveč neodločnosti ali pa strah pred delom. Kdor ima pa pojem, kaj je organizacija in demokracija v njej, ta ne bo nikdar podpihoval osebna »pore ali jih celo gojil, nikdar uganjal osebnosti in zavisti duševno jačjim, delal bo na to, da se v« tale« ipo-jave v kali zaduši in odstranja, da se goji resnična solidarnost in prijateljstvo med so-kolegi. Vsak član, vsak zaupnik jo vsak vodilni funkcijo nar v naših organizacijah je vsega spoštovanja vreden mož, ker je med nami, kajti kdor ni med nami, je -proti nam. Bolje je pač vedno imeiti čim več prijateljev, kaJker sovražnikov! Kjer je to vprašanje in bi se kdo čutil prizadetega, mu bom hvaležen, če tudi on tako lepo pove, kar 'bi smatral, da tu ni .pravilno. Jesenice, dine 30. julija 1929. Jurij Jeram. Seveda, je pač čas poletnih dopustov. Savezni svet Sekcije težlke železne industrije Jesenice je vložil na zahtevo delavstva na direkcijo K. I. D., da naj K. I. D. da do 10. julija odgovor »ja« ali »ne« radi zahteve enkratnega nabavnega prispevka. Na ipodlagi dopisa generalnega ravnatelja Noot-a pa se je potem sklenilo, da se še počaka na sejo upravnega sveta, ki se je imela vršiti meseca julija. Ko pa se je generalni ravnatelj Noot vrnil iz dopusta, je izjavil glavnemu zaupniku, da še vedno nima odločitve niti »za« niti, 'da se ne »da«, ter izjavil, da ne more gospodov dobiti skupaj, ker je pač čas poletnih dopustov. Kadar delavstvo 'kaj zahteva, tedaj je seveda težko dobiti taike gospode skupaj. Prepričani smo ipa, alko ibi bilo to pozimi, 'bi gospod generalni ravnatelj 'tudi ne mogel spraviti gospodov skupaj, ker bi bili pač »a zimskem dopustu. S takimi ljudmi je pač križ, ker so vedno v vsakem letnem času na dopustu, predvsem, ako delavstvo kaj tir ja, tisto delavstvo, ki v najbujšem mrazu ali pa najhujši vročini nima nobenega oddiha, ki mora ie nedelje žrtvovati .za gospode, da so lahko v vseh letnih časih na dopustu. Moti se vodstvo Kranjske industrijske družbe, ako si domišlja, da se bo organizirano delavstvo pustilo na tako neutemeljen način s takimi izgovori ibriskirati. Dovolj je tega zavlačevanja; če gospod generalni ravnatelj ne more spraviti gospodov iz dopustov na sejo, mu bomo pa mi pomagali, da bodlo gospodje takoj našli časa tudi za nas. Gospodje so menda mnenja, da pri K 1. D. niso baš najsjabše plače in se radi sklicujejo na Trbovlje, Westne in druge, češ, glejte, tam pa nič ne zahtevajo delavci, dasi so slabše plačani. Gospodje, zakaj pa se ne sklicujete na tiste naše kovinarske obrate, v katerih imamo že uveljavljene tudi za delavce in delavke poletne dopuste, v katerih rmamo boljše plače, 'kakor jih imamo pri KID. Motite se, alko mislite, da nas boste kakorkoli izenačili z najslabšimi, ker bomo znali braniti, kar skromnega imamo in neoziraje se na to, kako je piri kakemu Westnu ali Trboveljski, bomo stremeli za tem, da bomo mogli po človeško živeti, ker je delo pri nas pač vse težje kakor v tovarni, kjer se izdeluje gotov produkt, dočim smo mi v glavnem polfaibrikat, ki se drugod šele predelava. Delavci Kranjske industrijske družbe, vsi, ki še niste organizirani, Vam velja povedati, da ste Vi glavni krivci, vi Čakovca, da gospoda nima časa za nas. Če Kranjsika industrijska družba po dolgih šestih letih ne more utrpeti iz svoje bilance enega milijona dinarjev za na9 delavce, ki šest let nismo niti ficka dobili zboljšanega, tedaj je ipaik pred polomom in je treba poklicati državo na pomoč, da prevzame to ipodjetje. Mi razumemo, da tudi za to našo akcijo viha svoj nos Zveza ind/ustrijcev, toda tega se ne strašimo, uveljavili bomo svojo opravičeno zahtevo, pa bilo kakorkoli. V vseh obratih imamo usidrano organizacijo in če ne bo drugače šlo, ibomo enkrat naučili indiferentne delavce, kaj je organizacija, ki se bori samo za kruh in podjetje poučili, da se je od časa do časa .treba spomniti, da je delavstvo tista sila, ki daje temu .podjetju vse, zdravje in življenje, za profit. Vsak izgovor je iluzoren od vseh, ki še niso organizirani, ponovno pa naj 'bo nagla-šeno, da so glavni krivci neorganizirani, da tega zahtevka še nimamo rešenega. Največji parazit je neorganiziran delavec. Mi smo stanovska organizacija delojemalcev, kakor je stanovska organizacija delodajalcev {vsaj tako se imenujejo, dasi v resnici niso) Zveza industrijcev, zato smo tudi mi organizirani, da ibranimo svoje golo življenje, da prodamo čim boljše svojo delovno silo in sram naj bo vsakega, ki ni organiziran, sram naj ga bo pred svojo družino in svojimi otroci ter pred javnostjo, če hoče ob poštenem izvrievanju dela posnemati psa v klečeplazštvu. Najslabši delavci so neorganizirani delavci za vsakega podjetnika. Organiziran delavec svoje delo točno in zanesljivo vrii, je tudi strokovnjak v svojem poklicu, neorganizirani klečeplazci pa so dostikrat ljudje, ki s slabo kvalifikacijo. s klečeplazenjem hočejo skrivati svojo nesposobnost za hrbtenice mojstrov in ravnateljev. To smo smatrali potrebnim povedati zato, ker je veliko ljudi, ki hočejo izkoriščati zaupnike, jih poganjati v iboj za sebe, sami pa čakajo za plotom, da bi potem takemu zaupniku ustrelili v hrbet; toda motite se, neorganizirani pri nas ne .bodo nikdar odločalo. »Etnem Kiibitz wird das Spiel ni e zu hoc h,« je rekel nekoč sodrug Adler. Pika. Nai Delavski Dom na Jesenicah. Dne 18. avgusta 1929 proslavlja Stavbna in gostilniška zadruga r. z. z o. z. Jese-nice-Sava desetletnico obstoja. To je pravzaprav slovesni dan nas jeseniških, javor-ndških in dobravskih kovinarjev, ker je to naša lokalna zadruga, ki jo vodimo mi sami. Poleg te naše zadruge pa je še ena zadruga, ki je pravzaprav mati naše zadruge, to je Konzumno društvo za Slovenijo, katerega člani smo pravi lastniki našega Delavskega doma, katerega ima Stavbna in gostilniška zadruga le v najemu, Iki bi se pa seveda nikdar ne razvil tako lepo, če bi naše lokalne zadruge ne bilo. Razviti pa se je mogel šele s tem, ker ga je Konzumno društvo kupilo; zato je treba naglasiti vsem našim kovinarjem: koliko Vas je ie, ki ne znate ceniti velike pomembnosti naše največje zadruge, Konzumnega društva za Slovenijo, }ci nam je preskrbelo toliko lepih domov po vsej Sloveniji. Da. da, so drugi in sodmžice, treba bo, da prodere ta zavest v Vas. Pojdi, kar rabiš, iskat v našo zadružno prodajalno, sebi bodeš koristil, kar naše zadružništvo hoče koristiti vsem in celi družini vsakega. Če si zabave potreben, Delavski dom ti jo nudi; nudi ti razvedrilo, če imaš obisk prijateljev; popelji jih v Delav&kj dom, da se s teboj vred razveselijo lepti prostorov. Najboljšo pijačo za okrepčilo ima naš Delavski dom na Jesenicah. Najlepše filme igra naš kino Radio. Naenkrat se začudi! lepi glasbi, sam ne veš, od kod prihaja, tam v srednji dvorani s tremi močnimi .zvočniki igra kovinarski Radio. Ko pa greš okrog kino dvorane, pa slišiš v dvorani čudežno godbo, ki jo Jese- nice v naturi ne morejo nuditi. Zadruga je nabavila velik čudežni gramofon, Iki tako čisto proizvaja glasove, da te zmoti in ne moreš verjeti, da je to gramofon, ker ti enkrat igra kot cela kapela na pihala, pa zopet pianissimo, kakor je pač komad na najnovejših električno posnetih ploščah. Naš zadružnik in poslovodja Kina-Radio, Tomo Sablatnik, skrbi po vseh svojih močeh čim bolj zadovoljiti vsestransko vso publiko z najbolj izbranimi filmi, lcar. se mu več ali manj vedno posreči, za kar je ves radosten in se mu obraz smeje, ker ima vedno naibito dvorano prijateljev lepih in umetniških filmov. V tem oziru imamo moža, ki mu gre po pravici vse priznanje; le tako naprej Tomo, v slogi je moč. Naročilo se je tudi zelo drag nov ikisioaparat, ki ga je tudi Tomo naročil, kar nam bode gotovo še bolj popolnilo projekcijo v kinu, brez katerega bi sedaj že res več Jeseničani ne mogli živeti, tako smo se ga navadili. Tam v srednji dvorani pa včasih Janez Malenšek skuša ujeti na Radio kako prav lepo glasbo, včasih mu sicer malo zacvili, ali pa Baloh prakticira, pa tudi Nande ga šravba, včasih pa Lojze ves p*ašen pride od kje in lovi Budimpešto, aU pa Jeram pride in se jezi, .da ni Dunaja; zato bomo pa sedaj tako uredili, da se bo Radio dvema poveril, ki ga bodeta upravljala ia objavljala Radio-večere na tabli. V gostilni pa nam Pepca že dolgo gospodari, pa tudi rada posluša Radio, posebno če od kje kedaj Itaka flavta zapoje. Spomini na Judenburg ali kje je že sedaj Sig-frid s flavto. V kuhinji pa se nam suče poalovodkinja Rotarjeva v vsej svoji zakonski udanosti in skrbi za lačne želodce, roke /polne dela, da včasih ne ve, kje ima glavo, zraven pa še Filip včasih sitnari s svojo strogostjo, če se kaj ne zapiše. Po stopnicah v pisarno jo pa maha To-nej. tajnik zadruge s težkimi koraki kot srednjeveški vojščak in kar zapiše, zapiše trdo, da drži; za njim jo primaha pa še Joža prav po gorjansko in izvleče iz ladlna ame-rikanski Journal ter vpiše v dobro ali v breme vse za kino Radio, jezi se pa, če mu Polde kaj posodi, ker mu mora potem vrniti. Potem ti pa prideta še dva Franclna, papirna črva, knjigovodja Zorman in Wer-tfelj in začneta obdelavati skonte, 'ter pre-štejeta vsa rebra gospodarstva zadruge in se kregata z Jeramo-m, kaj se še sme in kaj ne. Za tem pa pride Janez z razvidniško četo in vse prešnofa s Zugwitzom, Ažmanom, Wolfram itd in ko je vse 'premleto, jo pa mahnejo še na dobro kapljico, vsak za svoje seveda, samo Toneja ni mogoče zapeljati, da bi držal štreno. Tako se je razvijala in tako se razvija naša lokalna zadruga vedno lepše v napredek in veselje vsem nam. Strokovna in 'gospodarske organizacije na Jesenicah so tako tesno zvezane v tem našem Delavskem domu, .da pravzaprav ni nobene meje med temi; le eno bodo naši kovinarji s svojimi ženami še morali razumeti in sicer, da si bode vsak svoje potrebščine kril v naši konzumni zadrugi. Vsak sodrug in sodružica danes vendar že razume uvaževati, kaj nam je Delavski dom na Jesenicah, kjer ima strokovna organizacija vsak dan priliko vzgajanja članstva. Kaj bd bila naša strokovna organizacija brez Delavskega doma? Kaj bi bila kulturna organizacija ibrez Delavskega 'doma in kaj bi bil Delavski dom brez teh dveh? Kje bi bili