Vas mika božanski pogled na mesto v zalivu? Obiščite tržaški svetilnik / 7 Dipiazza: Nov kamp za Sinte, na Krasu pa ne bo nomadskega taborišča ES I^Sm/ OTTICAOPTIKA Primorski ČETRTEK, 29. MAJA 2008_ Št. 127(19.217) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Trpka zgodba na koži Benečanov SandorTence Vsakdanja zgodba italijanske birokracije s političnim ozadjem. To bi lahko bil podnaslov (naslov nam ne pride na misel...) filmskega ali bolje rečeno televizijskega dokumentarca o slovenski TV RAI, ki je Slovenci v videmski pokrajini še nekaj časa ne bodo mogli gledati. To se dogaja v dobi interneta in praktično vsakodnevnega tehnološkega razvoja, ki očitno še ni dosegel Benečije... Danes že pokojni misovski minister Pinuccio Tatarella nam je svojčas dal slovensko televizijo in ni izključeno, da nam bo desnica na oblasti omogočila gledanje slovenske televizije RAI v videmski pokrajini. Kdo ve, kaj bo. Vemo, da si je vladni podtaj-nik Miloš Budin prizadeval za rešitev tega vprašanja, svoje so naredili sindikati novinarjev in uslužbencev RAI, da ne govorimo o slovenski manjšini, posebno v Benečiji, ki ta problem postavlja skoraj ob vsakem koraku. Rezultat je žal negativen in to iz časa Slovencem naklonjene levo-sredinske vlade. Birokracija, če jo tako lahko imenujemo, je prevladala nad ugodno politično voljo. In to kljub državnemu in deželnemu zaščitnemu zakonu, ki oba jasno določata zemljepisno nedeljivost slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Zakoni se s težavo pišejo, njihovo izvajanje pa je čisto druga zgodba. PS: Slovenci v videmski pokrajini ne vidijo slovenske televizije RAI in tudi ne RTV Slovenija. Druga žalostna zgodba in dvojna medijska diskriminacija. rim - Nova konvencija med vlado in ustanovo RAI V Benečiji še naprej brez slovenske televizije Vladni sklep v torek objavljen v Uradnem listu gorica - Bralna značka za otroke goriških in doberdobskih šol Srečanje s pesnikoma predvsem spodbuda k branju Romjanski osnovnošolci so na prireditvi ob podelitvi bralnih značk uprizorili Lepo Vido bumbaca GORICA - Spodbujanje k branju slovenskih knjig je cilj projekta Bralna značka, v okviru katerega se je včeraj v centru Lojze Bratuž in v Kulturnem do- mu skupno zbralo preko pet sto osnovnošolcev. Otroke osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva je obiskal pesnik Tone Pavček, njihove sovrstnike z Večstopenjske šole Doberdob pa besedni ustvarjalec in igralec Andrej Rozman Roza. Učenci so se izkazali na odru. Na 15. strani RIM - Slovenci iz videmske pokrajine bodo še naprej prikrajšani za gledanje slovenske televizije RAI. Iz nove konvencije med vlado in javno radiotelevi-zijsko ustanove je namreč spet izpadla videmska pokrajina, čeprav servisna pogodba med pristojnim ministrstvom in RAI govori o Slovencih na celotnem ozemlju Furlanije-Julijske krajine. Medtem ko nekdanji vladni pod-tajnik Miloš Budin (konvencijo je odobrila Prodijeva vlada) pravi, da so finančni interesi prevladali nad političnimi, je Slovenska skupnost prepričana, da smo priča novemu udarcu na našo manjšino. Na 3. strani Francija predčasno odprla trg dela za nove članice EU Na 4. strani Volčič predstavil svojo knjigo o Putinu Na 7. strani Župan Križman o krajah v Repnu Na 7. strani SSk izročila pravno • IVI • I v• • mnenje goriški občini Na 14. strani V Štandrežu globoka luknja sredi cestišča Na 14. strani italija - Po odločnem nastopu opozicije v poslanski zbornici Vlada umaknila sporno določilo za »rešitev« TV mreže Retequattro RIM - Vlada bo na novo formulirala sporno določilo o televizijskih frekvenc ah, pro ti ka te re mu je v po slan ski zbornici (na sliki) odločno nastopila vsa opozicija, Demokratska stranka in Italija vrednot pa sta vodili obstrukci-jo. Tako je včeraj napovedal vladni pod-tajnik Paolo Romani, potem ko se je sestal z voditelji omenjenih dveh opozicijskih strank. Predstavniki slednjih so ocenili, da je opozicija dosegla pomembno zmago, ter napovedali prekinitev obstrukcije. Kaže, da bo poslanska zbornica danes le izglasovala sporni ukrep, ki bo potem romal v senat za potrditev. Na 5. strani postfašizem Fini obsodil Almiranteja, drugi ga častijo RIM, TRST - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je včeraj označil kot »nedvoumno sramotne« besede, ki jih je nekdanji vodja postfašističnega gibanja Movi-mento sociale italiano Giorgio Almirante zapisal v članku, objavljenem 5. maja 1942 v časniku Difesa della raz-za, češ da je treba »ustaviti Jude in mešance«. Kaže, da bo to vsaj za zdaj ustavilo predlog rimskega župana Gi-annija Alemanna, da bi v Rimu poimenovali ulico po Almiranteju. V Trstu pa podžupan Paris Lippi vztraja pri podobnem predlogu. Na 5. in 6. strani 2 Četrtek, 29. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA O zgodovini je vedno mogoče odkriti kaj novega JoZe Pirjevec_ Pogosto sem se zgražal nad tistimi Tržača-ni, ki nikdar niso bili v Ljubljani, kljub temu da je slovensko glavno mesto tako blizu. Ko sem se v torek peljal na Reko, pa sem si očital, da sem jim podoben, saj sem tudi jaz bil tam dokaj redko, mogoče petkrat ali šestkrat v življenju. In to kljub dejstvu, da je najpomembnejše hrvaško pristanišče oddaljeno od moje hiše komaj osemdeset kilometrov. Peljal sem se čez bujno in zeleno Istro, in ko se mi je nad Opatijo odprl pogled na Kvarnerski zaliv, mi je zastal dih nad tolikšno lepoto. Pred kratkim sem bil na Jalti, tako da lahko primerjam kar tri čudovite obalne pokrajine: krimsko, tržaško in kvarnersko. Moram reči, da je slednja naj- Baje so nanje iz stanovanj metali posode z vrelim oljem, kamne in steklenice polne vode, skratka improvizirane bombe. O tej reakciji dela meščanstva sem pred kratkim že slišal, nikoli pa še ne o tem, da bi zahtevala tudi smrtne žrtve. Poglavje zgodovine, o katerem bi bilo koristno vedeti kaj več, če je še kdo med nami, ki lahko priča o usodnih majskih dneh leta 1945. bolj slikovita. Kratka vožnja iz Italije preko Slovenije na Hrvaško je bila razgibana tudi zaradi drugih misli. Predvsem zaradi ugotovitve, kako hitro se človek dobrega navadi. Ko je Slovenija stopila v schengenski prostor in je čez noč izginila mejna kontrola na Fernetičih, pri Lipici, Pesku in na Škofijah, sem zaradi novosti nekaj dni doživljal pravi šok. Sedaj se mi zdi povsem naravno, da me na omenjenih prehodih nihče ne ustavi. Nasprotno, šok sem doživel na slovensko-hrvaški meji, kjer sem moral kar štirikrat obstati pri policajih in carinikih na obeh straneh. Šlo je sicer samo za formalnost, ki se je razpletla v nekaj trenutkih, ker ni bilo prometa, bi pa bila lahko nadležna, če bi prišlo do zastojev. Resnično, dokler tu- di ta meja ne bo odpravljena, naš življenjski prostor ne bo povsem svoboden. Na Reko sem šel, ker so me tja povabili voditelji slovenskega kulturnega društva »Bazovica«, da predstavim knjigo »Trst je naš!« Mesto potrebuje nekaj maquillaga za svoje fasade, če naj znova zaživi v habsburškem sijaju. To pa ni mogoče reči za vilo, v kateri ima sedež društvo, kajti po osamosvojitvi je Slovenija poskrbela, da so jo temeljito popravili in prepleskali, uredili vrt in notranje prostore, tako da je tudi s svojo gostinsko ponudbo prava oaza streljaj od centra, paša za oči za tiste, ki ljubijo arhitekturo fin de siecla. Večer se je razvil kot običajno z mojo uvodno besedo in nato z debato, ki je bila živahna, saj so bili poslušalci večinoma srednje ali starejše generacije, kar pomeni, da sem govoril o stvareh, ki so jih doživeli sami ali njihovi starši. Zanimivo je, kako močno še živi spomin na fašizem in na trpljenje, ki ga je prizadejal našim ljudem. Jaz sem skušal poudariti tudi trpljenje, ki ga je jugoslovanska stran prizadejala lokalnemu prebivalstvu in sem spregovoril o fojbah in aretacijah, do katerih je prišlo v Istri, Trstu in Gorici ob koncu vojne, čeprav sem se ogradil od propagandističnega pretiravanja tistih, ki trdijo, da so partizani preganjali in ubijali Italijane »samo zato, ker so bili Italijani«. Prekinila me je starejša gospa, ki me je vprašala, ali vem, koliko »naših« so pobili Tržačani v času, ko sta IV. armija in 9. korpus vkorakala v mesto. Baje so nanje metali s stanovanj posode z vrelim oljem, kamne in steklenice polne vode, skratka improvizirane bombe. O tej reakciji dela meščanstva sem pred kratkim že slišal, nikoli pa še ne o tem, da bi zahtevala tudi smrtne žrtve. Poglavje zgodovine, o katerem bi bilo koristno vedeti kaj več, če j e še kdo med nami, ki lahko priča o usodnih majskih dneh leta 1945. VREME OB KONCU TEDNA Severnoafriški anticiklon je nekoliko popustil Darko Bradassi V tem tednu je po pričakovanjih zajel naše kraje prvi letošnji, sicer kratkotrajen in ne ravno posebno izrazit, vročinski val. Razlika v temperaturi pa je bila glede na dosedanje dogajanje v pomladnih mesecih, ki so bili povečini precej deževni in razmeroma hladni, zelo občutna. Za nameček je bil zaradi visoke vlage tudi toplotni indeks kar visok. Živosrebrni stolpec je prvič letos v nekaterih nižinskih predelih presegel mejo 30°C. Po podatkih Deželne meteorološke opazovalnice ARPA-OS-MER je v Gradišču ob Soči v torek dosegel 30,5°-C, v Červinjanu 30,3°C, v Koprivnem 30,1°C, v Čedadu 29,7, v Zgoniku 29°C, v Trstu 27,5°C, na Trbižu kar 28,2 in na Sv. Višarjah 19,6°C. Visoke temperature je spremljal tudi razmeroma visok odstotek vlage, ki se je povečini zadrževal okrog ali nad 70%. Občutek soparnosti se je zato predvsem v nižinah občutno povečal. Tudi včerajšnja noč pa je bila predvsem ob morju kar topla, pravzaprav kar najtoplejša v letu, saj se živosrebrni stolpec ni spustil pod 21°C. Do pričakovane toplotne advekcije in prvih resnejših zametkov poletja je prišlo zaradi obsežnega ciklonskega območja, ki se je v preteklih dneh zadrževalo med Španijo, Portugalsko in Marokom in je proti nam iznad severne Afrike preusmerjalo zelo topel in v višinah suh zrak. V prizemnih slojih pa se je zaradi obilice padavin v preteklih tednih zadrževal še razmeroma vlažen zrak. Višji sloji ozračja so se od sobote do včeraj segreli za okrog 8°C. Radiosonda iz Campoformida je na višini 1534 m včeraj opolnoči namerila povsem poletnih 16,2°C, na višini 3158 m 5,8°C, na višini okrog 5800 m pa približno -12°C. Ničta izoterma se je povzpela do višine kar 4200 m. Predvsem pa se je ozračje zaradi zelo suhega in toplega višinskega zraka občutno stabiliziralo, zato je nekaj dni prevladovalo sončno vreme in je bilo žarčenje izdatno, kar je ravno tako pripomoglo, da so prizemne temperature poskočile. Indeks ultravijoličnega sevanja je presegel 9. stopnjo in je zato zelo visok. Pri sončenju je pripo- ročljiva previdnost in uporaba zaščitnih sredstev. Sončenje med 11. in 15. uro pa strokovnjaki odsvetujejo. Stičišče med hladnim atlantskim zrakom in vročim severnoafriškim je bilo v zadnjih dneh nad Francijo in italijanskim severozahodom. Tam so se pojavljale tudi močne nevihte. Ciklonsko območje se bo v prihodnjih dneh deloma razširilo proti vzhodu in bo zato prehodno delno vplivalo tudi na vreme pri nas. Zlasti v petek bo proti nam od zahoda pronical nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. Prehodno poslabšanje bo zaradi jugovzhodnih tokov zajelo predvsem hribovite predele, ob morju bo nekaj več spremenljivosti. Ozračje se bo ohladilo za kakšno stopinjo. V nedeljo in ponedeljek se bo spet okrepil anticiklon, vendar bo zrak nad nami nekoliko manj topel kot v preteklih dneh. Danes bo povečini pretežno jasno, v popoldanskih urah bo v gorah že nastala kakšna posamezna nevihta. Jutri bo v gorah spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo plohe in nevihte. Ob morju in v nižinah bo povečini delno jasno z občasno povečano spremenljivostjo. Predvsem v poznih popoldanskih ali večernih urah bo lahko prehodno nastala kakšna ploha ali nevihta. V soboto, nedeljo in ponedeljek bo prevladovalo sončno vreme s krajevno popoldansko nestanovitnostjo. Na sliki: vremenska fronta se trenutno zadržuje med Francijo in severno Afriko hrastovlje Galerija Jožeta Pohlena KOPER - V središču Hrasto-velj bodo jutri ob 19. uri odprli galerijo, poimenovano po domačem akademskem kiparju Jožetu Po-hlenu, ki j e leta 1949 odkril znamenite freske v tamkajšnji cerkvi sv. Trojice. V galeriji bo v dveh nadstropjih razstavljenih več kot 30 Pohlenovih kipov in slik, je povedala umetnikova hči Doris Pohlen Gobbo. Galerija v rojstnih Hrastovljah je bila ena izmed želja leta 2005 preminulega Pohlena, ki je zato svojo umetniško zapuščino prepustil hčerki. Ta ob strokovni pomoči Obalnih galerij Piran, koprske občine ter donatorjev zdaj njegovo želji uresničuje. Zbirka v galeriji med drugim obsega pet še neznanih kipov iz žgane gline, ki j ih j e Pohlen Gobbova odkrila pri pospravljanju očetovega ateljeja. Dva je restavra-torka Mira Ličen že restavrirala, tako da bodo skupaj s preostalo zapuščino in poklonjenimi deli na ogled v središču Hrastovelj. V neposredni bližini nove galerije stoji tudi Galerija Viktorja Snoja, kije prav tako tesno povezan z Mrtvaškim plesom v hrastovelj -ski cerkvi, tako da bosta galeriji skupaj s freskami ponudili eno zgodbo, je prepričana Pohlen Gobbova. Jože Pohlen (1926-2005) je bil eden prvih kiparjev, izšolanih na ljubljanski likovni akademiji. Čeprav je največji pečat pustil kot kipar male plastike - ustvaril je veliko monumentalnih realizacij - je tudi slikal, najljubša tehnika pa mu je bila lavirana risba. Od petdesetih let dalje je imel ob številnih skupinskih še 20 samostojnih razstav, prejel je tudi nagrado Prešernovega sklada. (STA) univerza - Študij slovenščine na videmski univerzi Pozdrav videmskih slovenistov Študijsko leto se končuje - Letos so imeli v svoji sredi vrsto zanimivih sogovornikov - Prisluhnili so tudi Borisu Pahorju - Izlet v Slovenijo VIDEM - Tudi letos slovenisti z videmske univerze pozdravljamo vse bralke in bralce Primorskega dnevnika, da jih malo opozorimo nase in jih seznanimo z vsem, kar se pri nas dogaja. Počasi zaključujemo še eno študijsko leto in pred nami so izpitni roki, za katere lahko rečemo, da si oboji, in študenti in učitelji želimo, da bi jih uspešno zaključili. Poleg predavanj in lektorata nam nikakor ni bilo dolgčas, saj so profesorji poskrbeli, da so pri nas gostovali zanimivi gosti. Letos smo veseli, da smo lahko gostili kot predavatelja Miha Obita in Marino Cernetig, ki sta nam predstavila in kasneje tudi vodila debato o narečni literaturi. Predavanje je bilo za študente zelo koristno in uporabno, pa tudi učitelji smo izvedeli marsikaj novega o dilemah, ki se pojavljajo ob pisanju v narečju, ter tudi prevajanju vanj in jz njega. Med letom smo se odpravili tudi na popoldanski izlet v Novo Gorico, ki smo ga zaključili z obiskom Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in si ogledali gostujočo predstavo tržaškega gledališča Namišljeni bolnik, v kateri smo zelo uživali. Zanimiva izkušnja ja bil tudi letošnji kulturni dogodek v organizaciji mesta Videm, Vicino/Lontano, kamor so kot gosta povabili Borisa Pahorja, kije mnogim poslušalcem pripovedoval zgodbe iz svojega razgibanega življenja. Vse je očaral s svojo bistrino duha in z načinom, kako strašne vojne dogodke predstaviti mladim na nemoralisti-čen, vendar poučen in na trenutke zabaven način. Naša najmočnejša vez s Slovenijo pa so vedno ekskurzije, kijih za študente organiziramo vsako leto, letos pa se lahko pohvalimo tudi z rekordno udeležbo. Pri organizaciji nam vsako leto finančno priskoči na pomoč Univerza v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, za kar smo zelo hvaležni, saj bi bilo drugače 3-dnevno potepanje za študente prevelik zalogaj. Konec aprila smo jo mahnili na pot po zahodni Sloveniji (na posnetku v enem od krajev), katerega popis je v kratkem besedilu strni- la edina študentka II. letnika slovenščine kot specialistični študij Simonetta Cagnina. Simonetta se lahko pohvali tudi kot turistična vodička, saj je prevzela vodenje naše skupine po Ljubljani, pred kratkim pa je vodila študente Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane, ki se učijo italijanščino in so prišli na obisk v Videm, kjer so se srečali tudi s študenti podobne ustanove v Vidmu, ki pa se učijo slovenščino. Hkrati pa je letošnja prejemnica štipendije, ki jo podeljuje Univerza v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, za obisk Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani. Za konec našega oglašanja, vam ponujamo v branje Si-monettin povzetek ekskurzije, ter morda tudi v jezikovno presojo, vendar ne bodite prestrogi. Polona Liberšar, učiteljica slovenščine na Univerzi v Vidmu Izlet po Sloveniji Študenti videmske univerze skupaj z lektorico vsako leto organiziramo izlet po Sloveniji, da bi izboljšali svoje poznavanje te zanimive države. Letos smo se odločili obiskati slovenske naravne in zgodovinske znamenitosti in pogledati v preteklost. Od 25. do 27. aprila smo doživeli prekrasno izkušnjo! Odhod smo imeli iz Gorice, kjer nas je lektorica pričakala z avtobusom, s katerim smo potovali proti Postojni, medtem pa smo občudovali lepote Vipavske doline. Izvedeli smo, da s Krasa prihaja les, na katerem stojijo Benetke. Slovenski Kras ima bogato zgodovino in tako nam je blizu, da če poznam njegovo zgodovino, poznam tudi svojo. Kasneje smo prišli v Postojno, tam se je nekaj študentov odločilo za grad in nekaj za jamo. Moja skupina je šla v jamo in to je bil pravi skok v naravo. Z vlakom smo se peljali v globino jame in tam smo bili začudeni: ogromne naravne jame, v katerih je voda v tisočletjih ustvarjala stalagmite in stalaktite in tudi zdaj prehaja nevidna med skalami. Po veliko narejenih fotografijah, smo odpotovali in končno popoldne prišli v Ljubljano. Ah, Ljubljana, mesto ljubezni! Slovensko glavno mesto nas je sprejelo s silovito nevihto in nizkimi temperaturami. V resnici moram reči, da je vedno prekrasna. Šli smo na sprehod po mestu: Zmajski most, stari del mesta in ogledali smo si lahko tudi Plečnikovo arhitekturo. In potem? - nakupi, seveda in palačinke! Večerjo smo jedli v tipični restavraciji, kjer smo preživeli nepozaben večer. Drugi dan smo šli v naravo! Najprej smo videli Bohinjsko jezero in se sprehodili do slapa Savice, ki smo ga že poznali iz Prešernove pesmi Krst pri Savici. Kasneje smo šli še na Bled in občudovali njegove lepote, ustavili smo se še v Vrbi, potem pa prenočili v Kranjski Gori. Zadnji dan pa smo se ukvarjali z zgodovino, predvsem z zgodovinskim odnosom med Italijo in Slovenijo. Prav zato smo šli do izvira Soče, reke, ki je tako pomembna za nas in Slovence, tako kot je rekel Gregorčič v svoji pesmi. Potem smo šli v muzej Triglavskega narodnega parka v Trenti, kjer smo dobili veliko informacij o naravi, v Trenti pa smo si privoščili tudi tipično lokalno kosilo. Pot smo nadaljevali v Kobarid, kjer smo obiskali Kobariški muzej prve svetovne vojne in Kostnico, kjer smo našo avanturo tudi zaključili in od tam nas je čakala samo še Italija. Izlet je bil lep, zato še bolj ljubimo Slovenijo in slovenščino. Simonetta Cagnina, študentka slovenščine na Univerzi v Vidmu / ALPE-JADRAN Četrtek, 29. maja 2008 3 rim - Nova konvencija med RAI in predsedstvom vlade Slovenci v videmski pokrajini še naprej prikrajšani za slovensko TV Dekret objavljen v torkovem Uradnem listu - Konvencija veljavna do sklenitve nove RIM - Slovenci v videmski pokrajini bodo še naprej prikrajšani za televizijske sporede RAI v slovenskem jeziku. Nova konvencija med vlado in radiote-levizijsko ustanovo RAI glede televizijskih oddaj v slovenščini namreč v prvem členu določa slovenske oddaje le za tržaško in goriško pokrajino. To velja za leto 2007, zato obstaja možnost, da bi ta člen za tekoče leto in leto 2008 spremenili, kar pa je malo verjetno. Na papirju gre za novo konvencijo, ki je glede televizije skoraj popolnoma enaka dosedanji. Isto velja za radijske programe RAI v slovenskem jeziku. Konvencija je bila podpisana konec lanskega leta, dekret predsedstva vlade (podpisniki podtajnik Riccardo Levi in ministra Tommaso Padoa Schioppa in Paolo Gentiloni) pa nosi datum 3.12.2007. Računsko sodišče je odlok registriralo 20. marca 2008, v Uradnem listu je bil objavljen predvčerajšnjim (torek, 27.5.2008). V istem Uradnem listu sta objavljeni tudi radio-televizijski konvenciji za nemško skupnost na Južnem Tirolskem in za francosko v Dolini Aosta. Vlada oziroma država sta ustanovi RAI za slovenske radijske in televizijske oddaje ter za radijske oddaje v italijanščini deželnega sedeža RAI FJK v letu 2007 izplačali 6.619.267,78 evra. Konvencija določa letno 208 ur televizijskih oddaj v slovenščini ter letno 4.517 ur radijskih programov v slovenščini, katerim je treba - kot rečeno - prišteti še financiranje 1.667 ur radijskih sporedov v italijanščini. Gre za količino radijskih in televizijskih programov, kije nespremenjena od leta 1997, stroški pa so v tem času seveda močno narasli. Konvencija, ki jo je levosredinska vlada Romana Prodija podpisala z vodstvom RAI ter posledični dekret se sklicujeta na raznorazne zakone, dekrete in določbe, ki urejajo radijske in televizijske programe v slovenskem jeziku. Temeljno je vsekakor sklicevanje na zakon številka 103 iz leta 1975, ki je radikalno reformiral javno radiotelevizijsko ustanovo in formalno odprl pot tudi ustanovitvi slovenske televizije. Ta zakon ne govori o zemljepisnih omejitvah na področju televizije, konvencija, ki naj bi bila odraz te reforme pa je diskriminatorna do Slovencev v videmski pokrajini. Vladni dekret omenja tudi zakon 308 iz leta 1956, s katerim Italija oziroma RAI prevzemata »v breme« slovenski Radio Trst A. V konvenciji beremo, da bo država izplačala RAI 16.526,62 evra za uro TV programa v slovenskem jeziku, 581,32 evra za uro radijskega sporeda v slovenščini ter 180,76 evra za uro radijske oddaje v italijanščini. Konvencija določa tudi administrativno-finančne kazni v primeru, da bi se RAI iz tega ali onega razloga izneverila določilom te konvencije. V ta namen je RAI že nakazala državni administraciji bančni kavcijo v višini 318.240,74 evra ter jo položila na bančni račun turinske banke San Paolo IMI. V skrajnem primeru lahko predsedstvo vlade tudi enostransko prekliče konvencijo, kar se doslej sicer še ni zgodilo. Konvencija iz decembra 2007 velja do sklenitve nove, formalno do konca leta 2009. Vlada črpa denar za financiranje konvencije iz državnega proračuna. Za preteklo leto je bilo to finančno poglavje 475 (naslov Informacija in založništvo). Finančna sredstva mora vsako leto sproti odobriti parlament, konvencije pa ne, ker sodi v pristojnosti predsedstva vlade in njenih institucionalnih odnosov z javno radiotelevizijsko ustanovo. S.T. Pretvornik RAI na Karkošu v Benečiji (še) ni dovolj »močan« za oddajanje slovenskih televizijskih programov v videmski pokrajini rim - V nasprotju s konvencijo Državna pogodba ministrstvo-RAI pa omenja vse Slovence v FJK. RIM - Konvencija med italijansko vlado in RAI se sklicuje na državno pogodbo za javni servis, ki jo je ministrstvo za komunikacije Prodijeve vlade sredi lanskega leta podpisalo z RAI. Pogodba velja do konca leta 2009. Zanimivo, da ta servisna pogodba v členu 13 obvezuje RAI k radijskim in televizijskim oddajam v slovenščini na celotnem ozemlju Furlanije-Julijske krajine. Medtem ko se konvencija glede T V omejuje na Trst in Gorico, se servisna po-god ba torej na na ša na celot no ozemlje, kjer živimo Slovenci. Za to servisno pogodbo si je zelo prizadeval danes že bivši vladni podtajnik Miloš Budin, ki se je glede slovenskih radijskih in televizij skih oddaj več krat sre čal z mi nis -trom Paolom Gentilonijem in z generalnim direktorjem RAI Claudi-om Capponom. Z njim in z odgovornim RAI za mednarodne odno- Miloš Budin kroma se Pierluigijem Malesanijem se je Budin srečal še pred njunim nedavnim obiskom v Lubljani, kjer je Cappon z generalnim direktorjem RTV Antonom Guzejem podpisal dogovor za tesnejše sodelovanje med ustano vama. »Politična volja za rešitev vprašanja vidljivosti slovenske televizije RAI v Beneški Sloveniji je obstajala, kot dokazuje vsebina servisne pogod be. Na kon cu so očit no nad politično voljo prevladale fi- k««« nančne računice RAI, ki se stalno pritožuje, da ima premalo denarja za izvajanje konvencij za narodne in jezikovne skupnosti. Upam, da se bo vprašanje rešilo, za kar obstajajo vsi pogoji,« meni Budin. To pa bo odvisno od nove vlade in obenem od upraviteljev RAI, ki bodo po vsej verjetnosti tudi novi. Ta nesrečna zgodba s slovensko televizijo v videmski pokrajini je posledica številnih negativnih oko li ščin. V de žel nem pro ra čunu najdemo tako še vedno financiranje za okrepi tev-posodo bi tev TV pre -tvor ni ka RAI na Kar ko šu v Bene či -ji, ki določene odgovornosti nalaga tudi Briško-beneški gorski skupnosti. Svoje je žal naredila tudi birokracija javne radiotelevizijske ustanove, ki se stalno pritožuje, da ima premalo denarja za nove pretvornike in druge tehnične aparature za okrepi tev tele vizij ske ga sig na la v Benečiji. benečija - Konvencija RAI SSk: Nov hud udarec za našo manjšino proti preštevanju manjšin celovec - Odziv na zahtevo svobodnjakov Enotna lista odločno TRST - Stranka Slovenska skupnost z razočaranjem jemlje na znanje dejstvo, daje iz konvencije med televizijsko družbo RAI in predsedstvom vlade ponovno prišlo do izločitve televizijskih oddaj za videmsko pokrajino. Tudi nova konvencija, ki je bila podpisana že lansko leto in je postala izvršljiva s sklepom predsedstva vlade z dne 3.12.2007. Torej še v času levosredinske vlade predsednika Prodija in ne predvideva televizijskih oddaj v slovenskem jeziku v videmski pokrajini. Dejstvo, da je v prvem členu konvencije predvideno oddajanje televizijskih oddaj v slovenskem jeziku izključno za pokrajini Trst in Gorico, grobo omejuje pravice slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, ki je bila, med drugim, dokončno priznana že z zaščitnim zakonom, piše tajnik Damijan Terpin v izjavi SSk. »Še bolj čudi dejstvo, daje prišlo do podpisa tako diskriminatorne konvencije v času, ko smo Slovenci imeli v vladi svojega predstavnika, saj bi pričakovali glede tega ustrezno intervencijo, že v fazi priprave te konvencije, oz. v fazi njene formalizacije. Niso bile torej izkoriščene priložnosti, ki so se nam ponujale v času Prodijeve vlade, in je očitno prišlo do bistveno premajhnega sodelovanja med rimskim zastopstvom slovenske manjšine in ključnimi političnimi dejavniki v našem okolju.« SSk je ves čas opozarjala na dejstvo, da je potrebno v novi konvenciji, ki se je pripravljala, posebej določiti obvezo RAI, da poskrbi za oddajanje televizijskih programov v slovenskem jeziku tudi v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, kjer je manjšina prisotna, in kot rečeno, tudi zakonsko priznana. Kljub torej prisotnosti Slovenca v Prodijevi vladi, ta zelo pomemben rezultat za našo manjšino ni bil dosežen in se torej postavlja že samo na sebi vprašanje, kakšna je sploh bila teža tega predstavništva v rimski vladi, piše Terpin. SSk si bo kljub vsemu še naprej prizadevala, da bodo Slovenci v Videmski pokrajini vendarle dobili možnost gledanja slovenskih oddaj na vsedržavni televizijski mreži RAI v slovenskem jeziku, kar je njihova legitimna in zakonita pravica. O novem udarcu za manjšino bo SSk informirala tudi slovensko vlado. CELOVEC/DUNAJ - Enotna lista (EL) je ostro zavrnila vnovično zahtevo avstrijskih svobodnjakov (FPO) po sprejetju novele zakona o ljudskih štetjih, ki bi predvidevala poizvedovanje po materinščini in občevalnem jeziku v Avstriji. »Takšna zahteva je povsem nesprejemljiva,« je dejal predsednik EL Vladimir Smrtnik in poudaril, da bi se mo ra le temu upre ti vse manj -šine in demokratična javnost v državi. Svobodnjaki so v ustavnem odboru avstrijskega parlamenta vložili zahtevo po noveli zakona o ljudskih štetjih, njihov osnutek zakona pa naj bi notranjega ministra obvezal, da bi vsaj v posameznih predelih Avstrije vsakih deset let poizvedovali po materinščini, občevalnem jeziku in verski izpovedi. Materinščino in občevalni jezik naj bi ob tem navedli za vsakega posameznega družinskega člana. S tem bi radi svobodnjaki ugotovili dejansko število pripadnikov posamezne avtohtone manjšine in tudi, koliko priseljencev je treba prišteti k posamezni Predsednik EL Vladimir Smrtnik skupini. Na ta način pridobljene rezultate želijo svobodnjaki upoštevati tudi kot osnovo pri šolskih reformah. Pobuda je diskriminatorna in v nasprotju z vsemi mednarodnimi konvencijami o manjšinski zaščiti, je dodal poslovodja EL Adrian Kert, ki je v izjavi za javnost zapisal, da gre pri najnovejši pobudi svobodnjakov za na-dalj nji pri krit poi zkus preštevanja manjšin, saj predlog vključuje tudi ugotavljanje avtohtonih narodnih skup-nos ti. Ivan Lukan Zeleni pozivajo Gusenbauerja naj reši vprašanje dvojezične topografije CELOVEC/DUNAJ - Tretja predsednica avstrijskega parlamenta Eva Glawischnig (Zeleni) je med svojim obiskom na Koroškem pozvala avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, naj uresniči svoje namige o »realnih prizadevanjih za rešitev vprašanja dvojezične topografije na Koroškem.« »V avstrijskem parlamentu tega še nisem zaznala,« se je odzvala na izjave avstrijskega kanclerja po srečanju s predsednikom Socialnih demokratov Slovenije Borutom Pahorjem v ponedeljek v Celovcu. Gusen-bauer je dejal, da je njegov predlog za razrešitev dvojezičnih krajevnih tabel v avstrijskem parlamentu in ga je treba samo dati na dnevni red. Žal pa rešitev preprečuje koalicijski partner, ljudska stranka (OVP). Kot smo poročali, je Borut Pahor, ki se je najprej sestal s predstavniki koroških Slovencev, Gusenbauerju prenesel njihovo oceno aktualnega položaja slovenske manjšine. Pahor je ob tem posebej izpostavil, da so ga predstavniki koroških Slovencev seznanili z izboljšanjem vzdušja v deželi, znak zato je med drugim izredno visok odstotek prijav k dvojezičnem pouku na osnovnih šolah na južnem Koroškem oz. naraščajoče učenje slovenščine nasploh. Na vprašanje, ali mu je Gusenbauer kaj omenil morebitna nova prizadevanja za rešitev topografskega vprašanja, pa je Pahor dejal, da je bilo sicer celo nekaj več kot samo namig, vendar »nimam mandata, da njegovo stališče prenesem v javnost.« (I.L.) Danes po koprski TV Lynx Magazin KOPER - V novem Lynx magazinu, ki je plod sodelovanja Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria in Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Ju-lijsko krajino bodo na ogled štirje zanimivi prispevki. Zbrali so iskriva mnenja slovenskih, italijanskih, avstrijskih in hrvaških dijakov o padcu meje, prihodnosti in moči, ki jo imajo mladi. Pripravili so reportaži o novi pomorski potniški liniji, ki povezuje Rovinj, Poreč, Koper in Trst ter zabeležili utrip dolinske Majence, praznika pomladi, ki ohranja bogato slovensko kulturno izročilo v Italiji. Za konec pa še vabilo na izlet - od Doline preko Socerba po kraškem robu nazaj v Italijo. Lynx Magazin je na sporedu danes ob 22.30 na TV Koper-Ca-podistria. 4 Četrtek, 29. maja 2008 GOSPODARSTVO evropski programi - Za integrirani trg dela v jadranski regiji V Bruslju predstavili rezultate projekta Dilma Vzpostavljeno sodelovanje petih držav na področju čezmejne mobilnosti delavcev BRUSELJ - V evropski prestolnici so včeraj predstavili rezultate projekta Inter-reg Dilma (Development integrate labour market of Adriatic area) za integrirani razvoj trga dela v jadranskem prostoru. Regionalni projekt, ki ga je vodila Dežela Veneto, so začeli izvajati v letu 2006, od takrat pa so bile razvite mreže sodelovanja med obema obalama Jadrana na področju zaposlovanja, krepitve storitev za zaposlovanje in za boljše upravljanje čezmejne mobilnosti delavcev. Pri projektu Dilma, ki je razpolagal s finančno dotacijo v vrednosti 1.252.475 ev-rov, so kot partnerji sodelovali italijanske dežele Veneto, Furlanija-Julijska krajina, Emilija-Romagna, Abruzzi, Molize in Apu-lija, agencija za zaposlovanje republike Hrvaške, ministrstvo za delo, zaposlovanje in socialne zadeve vlade republike Srbije in agencija za delo in zaposlovanje Bosne in Hercegovine. Glavni namen projekta je bil razviti in spodbujati čezmejno sodelovanje med državnimi organizmi in javnimi in zasebnimi subjekti sodelujočih držav, da bi tako pospeševali izmenjavo in formacij in izkušenj pri upravljanju trga dela v jadranskem prostoru. Pri tem je bila posebna pozornost posvečena krepitvi institucionalnega sodelovanja s ciljem izboljšanja javnih in zasebnih storitev za zaposlovanje, kot tudi spodbujanja efektivnega srečevanja med ponudbo in povpraševanjem po delu v vseh sodelujočih državah. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v Bruslju povedal predsednik Dežele Molize Michele Iorio, je projekt v njegovi regiji pokazal na nujnost uvedbe prednostne izbire pri iskanju osebja. Podjetja so namreč doslej zaposlovala izključno na osnovi privatnih priporočil ali pa seznamov na centrih zaposlovanja. Od tod se je rodila potreba po organiziranju izobraževalnih tečajev v državah, iz katerih prihaja delovna sila, in sicer iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije. Dežela Molize pa je po besedah predsednika Iorija projekt izkoristila tudi za celovitejši pristop k imigra-ciji, ki gre od priselitve družin imigrirane-ga delavca do različnih tipologij dela, ki ga opravljajo imigranti. Iorio je bruseljsko predstavitev izrabil tudi za oceno procesa razvijanja jadranske evrovregije. »Evroregija je pozitivna izkušnja, ki pa za nadaljnji pomemben korak naprej potrebuje kakovostni preskok na institucionalnem področju,«je ocenil. Pri tem se je nanašal na dejstvo, da Italija še ni sprejela v svojo zakonodajo evropskega pravilnika za t.i. Gect, evropske skupine ozemeljskega sodelovanja, zaradi česar jadranska evroregija še nima pravnega statusa. Skrajni sever Jadranskega morja, kot ga je videti z našega kraškega roba arhiv eu - S 1. julijem in leto pred načrtom Francija odpira trg dela za 8 novih članic VARŠAVA - Francija bo s 1. julijem popolnoma odprla trg delovne sile za osem držav, ki so stopile v EU leta 2004, je med včerajšnjim obiskom v Varšavi napovedal francoski predsednik Nicolas Sar-kozy. »Potrjujem, da bodo od 1. julija, torej leto pred predvidenim rokom, od stra nje ne vse ovi re,« je de -jal po srečanju s poljskim kolegom Le chom Kac zyn skim. Ukrep, ki bo začel veljati prvi dan francoskega predsedovanja uniji, bo veljal za delavce iz Slovenije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske in Slovaške. »Verjamem v Evropo in to že lim tu na Polj skem tu di po ka za -ti,« je poudaril Sarkozy. Da bo Francija predčasno odprla svoj trg delovne sile za državljane osmih vzhodno- in srednjeev-rop skih dr žav, ki so se EU pri dru -žile leta 2004, j e v torek omenil že francoski zunanji minister Bernard Kouchner. Po navedbah bruseljskega spletnega biltena EUobserver naj bi si sicer Francija pridržala pravico, da v pri me ru dras tič ne ga po -slabšanja na trgu delovne sile ponovno uvede omejitve za delavce iz omenjene osmerice držav. Za delavce iz Romunije in Bolgarije bodo še naprej veljale začasne omejitve. Francija naj bi po prvotnih načrtih svoj trg delovne sile za osme-rico držav odprla maja 2009, kar po me ni, da se bo to zgo di lo le to pred načrtom. Omejitve za delavce i z novih članic unij e, ki j ih j e pred dvema letoma ukinila tudi Italija, še vedno veljajo v Nemčiji, Avstriji, Belgiji in na Danskem. V Belgiji sicer že poteka razprava o ukinitvi omejitev, do katere bi lahko prišlo julija ali septembra, medtem ko bosta Nemčija in Avstrija omejitve verjetno obdržale do zadnjega še za konite ga roka, ki se bo iz -te kel le ta 2011. eu - Po podatkih Evropske komisije V novinkah skoraj polovica ljudi brez bančnega računa BRUSELJ - V Bruslju poteka konferenca o finančni izključenosti. Evropska komisija namreč ugotavlja, da kar 47 odstotkov ljudi v desetih novih članicah EU nima bančnega računa, v 15 starih državah članicah pa je takih le desetina. Delež finančne izključenosti dosega v novinkah na-splošno 34 odstotkov, v EU-15 sedem odstotkov, v Sloveniji pa zgolj šest odstotkov. Finančno izključenost je komisija opredelila tako, daje združila tiste, ki nimajo bančnega računa, tiste, ki nimajo nikakršnega produkta varčevanja, in še tiste, ki nimajo revolving kredita. Vse te je poimenovala kar »finančno izključeni«, podatki pa se nanašajo na 15 starih in 10 novih držav članic, brez Bolgarije in Romunije. »Finančna izključenost - torej pomanjkanje dostopa do primernih finančnih storitev - lahko ljudem prepreči polno sodelovanje v družbi. Lahko jim preprečuje dostop do dela, če ne morejo prejeti bančnih nakazil,« je ob tem poudaril evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla. Dejal je tudi, da imajo oblasti - na nacionalni in evropski ravni - odgovornost, da vsem Evropejcem zagotovijo dostop in primerno uporabo finančnih storitev, ki jih potrebujejo. Njegov kolega, odgovoren za notranji trg in storitve, Charlie McCreevy, pa je dodal, da dobro delujoči trgi dejansko spodbujajo socialno vključenost. Dostop do finančnih storitev je tako ključen za udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju. Toda vEU-15 dva od desetih odraslih državljanov nimata dostopa do bančnih storitev, trije od desetih ne koristijo varčevalnih proizvodov, štirje od desetih pa tudi ne kreditnih možnosti. V EU-10 pa jih kar polovica nima bančnih transakcijskih računov, približno toliko jih tudi nima varčevanja, kar tri četrtine pa tudi nima neposrednega dostopa do revolving kreditov. V Sloveniji je finančna izključenost ocenjena na šest odstotkov, pri čemer pa 13 odstotkov ljudi nima transakcijskega računa. 32 odstotkov ljudi nima prihrankov, 23 odstotkov jih ima posojila, 36 odstotkov pa jih nima dostopa do revolving kredita, kažejo podatki bruseljske komisije. (STA) markovec Družba Vidoni posredovala dodatna pojasnila LJUBLJANA - Italijanska družba Vidoni, ki konkurira za gradnjo predora Markovec, je družbi Dars, ministrstvu za promet in komisiji za preprečevanje korupcije posredovala dodaten dokument italijanske družbe za ceste ANAS, ki zagotavlja, da so bila dela, ki jih je Vidoni izvedel, opravljena pravočasno, pravilno in skladno z zahtevami standardi. Družba Vidoni, ena od treh članic konzorcija, izbranega za gradnjo predora Markovec, kar pa je nato državna revizijska komisija razveljavila, pravi, da iz dodatnega pojasnila družbe ANAS s 26. maja izhaja, da se potrdila o izvedenih delih pripravljajo v skladu z obrazcem, ki je priložen odloku predsednika italijanske republike. Obrazec mora vsebovati izrecno izjavo naročnika, da so bila dela izvedena pravilno in uspešno, ali pa izid arbitražnih ali sodnih sporov. Vidoni je prepričan, da izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije za izgradnjo predora, vključno s potrdili o usposobljenosti in referencami. Tržaška Trgovinska zbornica na misijo v Srbijo TRST - Posebno podjetje Aries, ki deluje v okviru tržaške Trgovinske zbornice, pripravlja gospodarsko-komercialno misijo v Srbiji, ki bo potekala od 21. do 24. septembra letos. Misije se bodo lahko udeležila vsa italijanska podjetja, kot beremo v tiskovnem sporočilu tržaške zbornice, pa bodo zastopane razne panoge, ki gredo od kmetijstva, živilske industrije, lesa in pohištvene opreme do gradbeništva, visoke tehnologije, infrastruktur in hotelirstva. Srbija predstavlja s svojimi desetimi milijoni prebivalcev zanimiv trg za italijanska podjetja, kot dokazuje tudi nedavno podpisan sporazum med tovarno Zastava in Fiatom. Tržaška zbornica, ki je tradicionalno aktivna na Balkanu, pa ima posebno dobro utečene odnose s Srbijo, sklene tiskovno sporočilo Trgovinske zbornice. Na Višarjah se začenja poletna sezona TRBIŽ - Konec maja bo začela ob koncih tedna delovati žičnica iz Žabnic na Višarje, medtem ko bo od sobote, 14. junija začela voziti vernike in turiste vsak dan. Obratovala bo do 14. septembra, nato pa bo do prvih dni oktobra spet vozila le ob koncu tedna. Tako se začenja poletna sezona na Višarjah, ki so poleg turističnega središča tudi pojem za vernike in romarje, saj je v tamkajšnji cerkvi vsak dan verski obred. Žičnica bo obratovala nepretrgano od 9. ure naprej, zadnja vožnja v dolino pa bo ob 17.15. Vozovnica stane enako kot lani, 12 evrov za povratno vožnjo, 9 evrov za vzpon in 6 evrov za vrnitev v dolino. Strokovnjak iz ZDA gost AREA Science parka TRST - Včeraj je bil gost tržaškega AREA Science parka ameriški strokovnjak za prenos tehnologij Mark Coticchia, ki je prišel v Trst na osnovi sodelovanja znanstvenega parka z ameriškim konzulatom. Sporočilo dveh ur izredno intenzivnega predavanja je bilo v bistvu to, da financiranje raziskovanja ni luksuz, ampak pogoj za hiter gospodarski razvoj. EVRO 1,5656 $ -0,66 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. maja 2008 evro (povprečni tečaj) valute 28.05. 27.05. ameriški dolar 1,5656 1,5760 japonski jen 164,07 10 8722 163,65 10 9500 kitajski juan ruski rubel 36,9500 7,4597 37,1475 7,4595 Ual IjIVa MUlla britanski funt 0,79315 9,3220 0,79700 9,2845 jvcuji\a MUHO norveška krona 7,8655 25,209 7,8760 25 143 LOl\a MUI la švicarski frank 1,6255 1,6159 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 7 At 243,79 3 3956 244,03 3,3977 UUIIjM LlUL kanadski dolar avctra cKi 1,5578 1 6339 1,5571 1,6371 avjUaDM UUlol bolgarski lev rAmi meh 1,9558 3 6682 1,9558 3,6781 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona litVn/CK i ifac 30,662 34528 31,105 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7012 2 6033 0,6997 2,6065 ui a ¿.IN ^ M itrai islandska krona ti lira 115,07 1 9230 114,44 1 9677 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2505 7,2513 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,38125 2,64938 2,85875 3,08625 LIBOR (EUR) 4,37125 4,85625 4,92563 5,05438 LIBOR (CHF) 2,3275 2,76917 2,88458 3,11583 EURIBOR (EUR) 4,374 4,857 4,922 5,053 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.511,28 € -69,86 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 28. maja 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 34,72 -1,22 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 30,24 96,02 61 95 -0,20 +1,15 -1 64 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 257,84 -0,03 MERKUR PETROL 654,49 +0,68 TELEKOM SLOVENIJE 247,53 +0,26 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 103,46 +2,00 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,97 +1,90 ISTRABENZ 86,18 +1,94 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,26 +0,80 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 80,00 -0,07 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA SAVA 740,00 TERME ČATEŽ 430,00 -0,54 ŽITO 235,00 -0,06 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 28. maja 2008 +0,18 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,4925 -0,89 ALLEANZA ATIAMTIA 7,87 +1,03 +1 55 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 22,98 12,95 -0,95 +1 77 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,01 7,095 1 701 +0,16 +1 31 EDISON ENEL ENI 7,165 -0,21 FIAT FINMECCANICA 25,88 14,46 1933 -0,46 +1,22 +1 36 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 23,56 +0,21 +1 34 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 26,5 5,335 416 +0,47 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 18,17 1765 -0,55 +1,22 +2 15 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,225 1197 +1,16 PARMALAT PIREMI e C 1,846 +0,29 -0,75 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,536 29,00 +0,85 +1,26 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2475 8,285 1 395 +1,18 +2,02 -1 62 TENARIS TERNA 19,07 +1,92 UBI BANCA UNICREDITO 2,9 16,27 +0,42 +0,23 -1 45 UNICREDIIO UNIPOL 4,34 1,644 +0,61 | SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 130,80 $ -0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.442,84 1.868,30 1.868,30 +0,20 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.841,75 116,57 +0,30 -0,40 +0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Bamaluka 3.928,18 1.847,17 +2,19 -0,45 Dll\J, Dal llalUKo FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.918,47 1.762,73 +0,11 -1,81 DCICA 1 J, DCUUI au SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 953,91 4.718,30 21.281,08 5.709,80 -3,24 +0,87 -1,96 -0,18 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.594,03 +0,36 Nasdaq 100 S&P 500, New York 2.486,70 1.390,84 +0,22 +0,40 MSCI World, New York 1.512,95 +0,08 DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 7.033,84 6.069,60 6.069,60 +1,08 +0 18 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.971,11 4.388,77 +1,32 +1,27 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.675,9 3.743,18 +1,89 +0,87 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio 13.709,44 -1,32 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 3.132,78 24.249,51 3.459,03 +0,56 -0,13 +2,48 / ITALIJA Četrtek, 29. maja 2008 5 poslanska zbornica - Po odločnem nastopu vseh sil opozicije Vlada naposled umaknila sporno določilo o televizijskih frekvencah Demokratska stranka in Italija vrednot prekinili obstrukcijo, čeprav sta še kritični politika - Predsednik poslanske zbornice kritičen do svojega učitelja Fini: Almirantejeve besede o zaščiti rase so sramotne RIM - Vlada bo na novo formulirala sporno določilo o televizijskih frekvencah, proti kateremu je v poslanski zbornici odločno nastopila vsa opozicija, Demokratska stranka in Italija vrednot pa sta vodili obstrukcijo. Tako je včeraj napovedal vladni podtajnik Paolo Romani, potem ko se je sestal z voditelji omenjenih dveh opozicijskih strank. Sporno določilo je bilo sestavni del večnamenskega zakonskega odloka o t. i. evropskih obvezah. Z njim je vladna večina nameravala zamrzniti sedanjo porazdelitev televizijskih frekvenc, tako da bi Berlusconjeva mreža Retequattro lahko še naprej oddajala z navadnim analognim sistemom, pa čeprav bi se v skladu z razsodbo Evropskega sodišča morala umakniti v prid televizijske mreže Europa 7. Opozicijski poslanci so več dni odločno in glasno nastopali proti tej »Berlusconijevi zvijači«, predstavniki Veltronijeve in Di Pietrove stranke pa so skorajda blokirali delo poslanske zbornice s svojimi nenehnimi posegi in drugimi obstruktivnimi potezami. V torek je opoziciji uspelo celo preglasovati vlado pri nekem popravku. Italija vrednot je tudi demonstrirala pred parlamentom in nas to pila pri pred sed ni ku re pub li ke. Po vsem tem pritisku je vlada naposled popustila. Postajnik Romani je napovedal, da bo vlada umaknila tiste dele besedila, proti katerim se je opozicija najbolj zaganjala. »Ta naša odločitev dokazuje, kako zgrešena je bila interpretacija opozicije, češ da vlada dela za interes enega podjetja,« je povedal časnikarjem. Odločitev pa so predstavniki opozicije pozdravili kot svojo zmago. Predstavnik demokratov Paolo Gentilo-ni, minister za telekomunikacije v Vel-tronijevi vladi v senci, je dejal, da bodo predstavniki njegove stranke prekinili obstrukcijo, čeprav bodo še vedno kritični do zakonskega besedila, ki ostaja nezadovoljivo. Podobno je povedal načelnik poslanske skupine Italije vrednot Massimo Donadi, ki je dejal, da njegova stranka vztraja pri svojih amandmajih. Na vse to pa se je ostro odzval direktor televizijskega dnevnika mreže Rettequattro Tg4 Emilio Fede. »Parlament pozivam, naj neha s takšnim obnašanjem, saj ljudje pričakujejo, da se bo lotil drugih važnejših zadev. Želodec se mi obrača, ko vidim, da vlada doživlja takšne napade abruških ovčarjev,« je dejal, nanašajoč se zlasti na voditelja Italije vrednot Antonia Di Pietra, ki je doma iz Abrucov. Gianfranco Fini in Giorgio Almirante na posnetku iz 13. decembra 1987 RIM - Kaže, da se je nekoliko oddaljila možnost politične »rehabilitacije« Gi-orgia Almiranteja, nekdanjega voditelja postfašistične stranke Movimento sociale italiano, in s tem tudi možnost, da bi po njem poimenovali ulico v Rimu, kot je predlagal sedanji župan Gianni Ale-manno. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je namreč označil kot »nedvoumno sramotne« besede, ki jih je Almirante zapisal v članku, objavljenem 5. maja 1942 v časniku Difesa della raz-za, katerega je bil poddirektor, češ da je treba »ustaviti Jude in mešance«. Zadevo je med včerajšnjo sejo poslanske zbornice sprožil poslanec Demokratske stranke Emanuele Fiano, ki je sicer Jud. »V svojem mestu Milanu sem videl plakate z Almirantejevo sliko in z napisi, po katerih bi morali biti ponosni na tega politika, umrlega pred 20 leti. Zato se ga želim spomniti tudi jaz,« je ironično dejal, nakar je prebral odlomek iz Al-mirantejevega članka iz leta 1942. »Poslanec Fiano, mislim, da vam bo po godu, če rečem, da so stavki, ki ste jih prebrali, sramotni,« se je odzval Fini, ki je tedaj predsedoval zasedanju zbornice. »Ti stavki odražajo rasistična čustva, ki so jih v tistem tragičnem času žal gojili mnogi politični predstavniki, pa naj so po vojni pripadali desnici ali drugim političnim skupinam,« je dodal. Ob tem so mu mnogi poslanci zaploskali, še zlasti iz vrst leve sredine. Priznati je treba, da je Fini pogumno nastopil. Ne gre pozabiti, daje Fini Almi-rantejev politični dedič, saj ga je nasledil v vodstvu stranke Movimento sociale italiano, in to z Almirantejevim blagoslovom. Poleg tega se je Fini s svojim včerajšnjim nastopom oddaljil od drugih predstavnikov Nacionalnega zavezništva, kot je načelnik poslancev Ljudstva svobode Mau-rizio Gasparri, ki je Almiranteja branil pred kritikami, ki jih je te dni iznesla rimska judovska skupnost proti predlogu, da bi po njem poimenovali ulico. Kljub vsemu temu je Fini vodil predstavitev zbirke Almirantejevih govorov, ki je bila sinoči na sporedu v poslanski zbornici ob 20-letnici njegove smrti. parma - Sodišče Umor otroka: dosmrtna ječa in 30-letni zapor PARMA - Porotno sodišče v Parmi je včeraj za umor malega Tommasa Onofrija obsodilo na dosmrtno ječo Maria Alessija, njegovo sopotnico Antonello Conserva pa na trideset let zapora. Srhljiv dogodek z ugrabitvijo in umorom dveletnega otroka se je zgodil 2. marca 2006, zanj pa sta bila obtožena Alessi in Conservova. Alessi je včeraj sicer dej al, da otroka ni ubil i n prosil starše za odpuščanje, a je povzročil jezno reakcijo Tommasove-ga očeta Paola Onofrija. Za mater Paolo Pellinghelli pa je razsodba sodišča zgledna in dolžnostna. Scajola: V blžini nuklearne centrale bodo računi cenejši RIM - Prebivalci občin, ki bodo sprejele gradnjo nuklearnih central na svojem območju, bodo za energijo plačevali manj. Tako bodo lažje sprejemali centralo blizu doma, ugodnosti pa bodo imele tudi same občine. To je predlagal minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola, ki se je včeraj povrnil na problematiko gradnje nuklearnih elektrarn v Italiji. Sicer je s tem v zvezi povedal, da ko bi se načrtovanja lotili takoj, bi prvo nuklearno centralo lahko začeli graditi šele v letih 2018-2020. Scajola, ki je bil na referendumu v letu 1987 glasoval proti gradnji jedrskih central, je še dejal, da Italija potrebuje različne vire energije. Tako naj bi v prihodnosti po njegovem mnenju krili 25 odstotkov povpraševanja prek nuklearnih central, 25% prek obnovljivih virov in ostalih 50 odstotkov prek tradicionalnih Srhljiva smrt v kamnolomu v Castions di Strada pri Vidmu VIDEM - Spet smrtna nesreča na delu. V kraju Castions di Strada na Videmskem je 41-letni delavec En-zo Barone včeraj izgubil življenje v srhljivi nesreči, ko ga je v nekem kamnolomu požrl stroj za drobljenje kamenja. Moški je na tekoči trak nakladal kamenje, ko ga je zob stroja prijel in potegnil za seboj. Drugi delavci so skušali stroj ustaviti, a je bilo prepozno. Na kraj nesreče so prišlii karabinjerji iz Lati-sane, ki so napravo zasegli. Enzo Barone je bil doma iz Raguse, a je s svojo družino že dalj časa živel v kraju Terzo di Aquileia. Alitalia lani z nižjo izgubo RIM - Letalska družba Alitalia je leto 2007 sklenila s 495 milijoni evrov čiste izgube, medtem ko je leto prej ta znašala 626 milijonov evrov. Družba ob tem opozarja, da poleg že dodeljenega državnega premostitvenega posojila nujno potrebuje še dodaten kapital. Lanska izguba je posledica višjih cen goriva, konkurence s strani nizkocenovnih letalskih prevoznikov, delavske napetosti, ki odvračajo potnike, in znižanja vrednosti flote. Hkrati pa vodstvo poudarja, da je propad predlaganega prevzema s strani letalskega prevoznika Air France-KLM družbo pahnil »v zelo negotov položaj«. Zato bi Alitalia za nadaljnje poslovanje čim prej potrebovala nova sredstva. Skupščina delničarjev je sicer sklicana za 27. junij oziroma - če bo potrebno - za 28. junij. O zadevi bo danes govor tudi v parlamentu, kjer bo v obravnavi odlok o premostitvenem posojilu. istat - Nujni odločni ukrepi, da se poveča kupna moč družin in torej široka poraba Italijansko gospodarstvo je v težavah, vendar so razlogi za zmeren optimizem RIM - Dohodki Italijanov so v zadnjih šestih letih padli za 13 odstotkov v primerjavi s povprečjem ostalih evropskih držav, kar polovica italijanskih družin pa se preživlja z manj kot 1.900 evri mesečno. Gospodarska rastje leta 2007 pojemala in se je skoraj 15 odstotkov družin s težavo prebija do konca meseca. Italija je skratka v težavah, čeprav zaposlovanje narašča in se nekateri sektorji ponovno razvijajo. Toda vlaganja in široka poraba družin so ustavljeni ali celo nazadujejo. Zato so nujni odločni ukrepi, da se poveča kupna moč družin in torej široka poraba. To je v grobih obrisih slika Italije, ki j o je podal zavod Istat v svojem letnem po ro či lu. Si cer je Is tat do kaj op ti -mist. Leto 2007 je zaznamovala upočasni tev go spo dar ske ras ti, saj je bi la rast BNP manjša kot leto prej (+1,5% proti +1,8%), je povedal predsednik Istata Lu-igi Biggeri, ki je vsekakor izrazil zmeren optimizem. Če je bil leta 2000 dohodek Italijanov 4 odstotke višji od povprečnega evropskega, je leta 2006 upa- del za več kot 8 točk pod povprečj em. Danes se 14,6 odstotka družin z veliko težavo prebije do konca meseca, 28,4% družin ni sposobnih kriti nepričakovanega stroška 600 evrov, kar 66,1% družin pa zatrjuje, da jim ne uspe nič prihraniti. Dodatni negativni znaki so v tem, da je polovica družin lani zaslužila manj kot 1.900 evrov mesečno, 6,2% družin pa si ne more privoščiti primerne prehrane, 10,4% segrevanja in 38,7% tedna počitnic. Italijanske družine vedno bolj pestijo obroki za izplačilo posojil za nakup stanovanja, še ugotavlja Istat. Leta 2006 je bilo v tem položaju 13% družin (leto prej 12%), ki jih je posojilo stalo v povprečju 559 evrov na mesec. Leta 2004 je bil povprečen mesečni obrok 469 evrov. To pomeni, da se je odstotek dohodka, namenjen stanovanju, povišal s 16,5% na 19,2 odstotka. Sicer je Istat poudaril tudi vedno večje število priseljencev, ki jih je bilo po prvi oceni januarja letos 3,5 milijona, tj. 5,8 odstotka prebivalstva. rim - Pretep pred univerzo Hišni pripor za tri vpletene RIM - V zvezi s torkovim pretepom med neofašisti in protifašistično usmerjenimi študenti pred rimsko univerzo La Sapienza zaradi napovedanega in potem preklicanega desničarskega posveta o fojbah je sodnik Luciano Pugliese odredil hišni pripor za dva pripadnika skrajno desničarske stranke Forza nuova ter za levičarskega študenta, medtem ko se bodo druga dva pripadnika stranke Forza nuova in levičarski študent lahko zagovarjali na prostosti. Sodnik se je tako odločil na včerajšnji obravnavi, na kateri so se obtoženci medsebojno obtoževali glede odgovornosti za pretep. Z odločitvijo se ne strinjajo levičarsko usmerjeni študentje, ki so uprizorili protest pred rimsko sodno palačo, in niti vodja stranke Forza nuova Roberto Fiore, za katerega so bili pripadniki njegovega gibanja napadeni, medtem ko so bili namenjeni na sestanek z vodilnim funkcionarjem univerze, kar pa je vodstvo slednje demantiralo. O incidentu je včeraj v parlamentu na zahtevo Demokratske stranke poročal podtajnik pri notranjem ministrstvu Alfredo Mantovano, po mnenju katerega dogodka ne gre enačiti z drugimi nedavnimi izpadi desničarskih skrajnežev, pretep pred univerzo pa je povezal s preklicem posveta o fojbah. Medtem je rimski župan Gianni Alemanno posvaril pred izkoriščanjem dogodka v politične namene, ministrica za šolstvo in univerzo Mariastella Gelmini pa je od rektorja univerze La Sapienza zahtevala poročilo o dogodku. 1 4 Četrtek, 29. maja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it tržaška občina - Časopisne novice o tranzitnem kampu pri Padričah povsem neutemeljene Župan Dipiazza zagotovil: Na Krasu ne bo nomadskega kampa! Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič ugodno ocenil županovo odločitev Novica je res eksplozivna: tržaška občinska uprava v tem mandatu ne bo zgradila tranzitnega nomadskega kampa. Niti na Krasu, niti nikjer drugje! Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj popoldne v zagotovilu, podkrepljenem s častno besedo, ovrgel vse dosedanje domneve o »skorajšnji gradnji no- Marko Milkovič madskega kampa pri Padričah« in obenem zelo jasno demantiral pisanje tržaškega italijanskega dnevnika, iz katerega so se domneve porodile in sprožile med krajevnim prebivalstvom kar precejšnjo zaskrbljenost. Govorice so se na Padričah širile že nekaj tednov, vse od začetka meseca. V časopisju je bilo omenjeno, da naj bi mestna uprava že odkupila zemljišče na območju ob izhodu hitre ceste pri Padričah, prav ob dvojezični tabli ob začetku vasi. Na tem nekaj hektarov obsežnem območju, polnem hrastov in gabrov, naj bi zgradila nomadski kamp, in sicer za tako imenovane tranzitne Rome, tiste, ki se nekaj časa ustavijo v določenem kraju, medtem odstopil, ker je bil izvoljen za deželnega svetnika). Njegov naslednik Claudio Giaco-melli se z zadevo sploh še ni ukvarjal. Včeraj je izjavil, da se je - po imenovanju za odbornika - najprej lotil najbolj »urgent-nih zadev«, med katere pa ni bil vključen tranzitni nomadski kamp. Ta je sodil med »pomembne zadeve«, s katerimi naj bi se odbornik začel ukvarjati prihodnji mesec. Pač pa je popoldne zadevo zelo jasno zakoličil prvi občan. Dipiazza je bil kategoričen: nomadskega kampa za tranzitne Rome ne bo. Niti na Vejni, kjer ga j e nameravala mestna uprava prvotno zgraditi, a se je načrtu odpovedala zaradi odločnega nasprotovanja domačinov, niti pri Padričah. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je županovo izjavo takoj zelo ugodno ocenil. Doslej ni prejel rajonski svet nobenega uradnega sporočila o domnevni gradnji kampa pri Padričah. Dipiazzova odločitev bo »pomirila« domačine, je ocenil. M.K. Tržaški župan Roberto Dipiazza je zagotovil: nomadskega kampa pri Padričah ne bo Roberto Dipiazza nato pa nadaljujejo svojo življenjski pot drugje. Novico o nakupu naj bi sporočil takratni, sedaj že bivši občinski odbornik za decentralizacijo Piero Tononi (ki je tržaški župan - V tem mandatu ne bo rezidenčnega nomadskega kampa, pač pa... »Našli rešitev za Sinte« Dipiazza: »Tranzitnega nomadskega kampa ne bom zgradil, niti na Vejni, niti pri Padričah, ker mi vsa zadeva že preseda« Gospod župan, ali je res, da boste uredili nomadski kamp pri Padričah? Kaj ste ponoreli? Tako pač govorijo po vasi po tistem, kar je bilo napisano v začetku meseca v italijanskem dnevniku. Ne, ne. Ampak, oprostite: o katerem nomadskem kampu govorite: tranzitnem ali rezidenčnem? O tranzitnem. Ne. Mislim, da tega kampa ne bomo nikoli uredili. Kaj pa deželni prispevki za ta kamp? Nič hudega: dežela bo privarčevala 750 tisoč evrov, ta denar bomo investirali drugje. Pozor: tega denarja ne bomo izgubili. Pomeni, da so novice o domnevnem nakupu zemljišča pri izhodu s hitre ceste pri Padričah, kjer naj bi uredili nomadski kamp, neutemeljene? Te novice so povsem neosnovane. Častna županova beseda! Prosim, zapišite, da bo enkrat za vselej končno jasno: tržaški župan ne bo zgradil tranzitnega nomadskega kampa, ker mi vsa zadeva že preseda (Dipiazza je v italijanskem izvirniku uporabil mnogo bolj sočen izraz, op. av.). Zakaj ta odločitev? Nomadskemu kampu na Krasu vsi nasprotujejo. Zakaj bi moral to vprašanje rešiti jaz in s tem izzvati splošen protest krajevnega prebivalstva, potem ko ga več kot pol stoletja ni nihče od mojih predhodnikov zgradil? Pomeni, da tranzitnega romskega kampa ne bo, niti na Vejni, niti pri Padričah? Ne. Ga ne bo! Gradnja tega kampa me zdaj prav ne zanima. Pač pa me zanima drug problem. Kamp za rezidenčne Rome? Prav ta. Tega bom uredil, namenjen bo Sintom. To je rezidenčnim nomadom, ki so se rodili v Trstu in živijo v Trstu in delajo v Trstu. Gre za sedem družin, vsega 30 članov. Kje ga boste uredili? Na območju industrijske cone. Območje smo že evidentirali: nahaja se v razdalji največ kakih 500 metrov zračne linije od sedanjega kampa v Ul. Pietraferrata. Predvidena investicija? Minimalna. Sinti prebivajo v ru-lotkah, taka je pač njihova kultura življenja. Zagotovili jim bomo dobavo vode in električne napeljave, uredili kanalizacijo ter uredili lokacijo, da bo primerna za njihovo bivanje. Ali ste se za novo lokacijo domenili z vodstvo ustanove za industrijsko cono Ezit? Ne, domenil sem se neposredno s Sinti. Jim nova lokacija leži? Da. Nahaja se v neposredni bližini sedanjega območja. Tako se njihovo življenje ne bo bistveno spremenilo. Ostali bodo v predmestju, ne bodo se odselili na Kras, tako bo tudi Kraševcem odleglo. M.K. tržaški podžupan paris lippi - Paladin poimenovanja tržaške ulice po nekdanjem tajniku MSI o Finijevi oceni »Almirante je izrekel svinjarije, ampak...« »Od takrat pa je preteklo veliko časa« - »Almirante je bil demokratično izvoljen za občinskega svetnika« - Pozanimal se bo za »slovenske ulice« na zahodnem Krasu Tržaški podžupan Paris Lippi, do-nedavni pokrajinski federale Nazional-nega zavezništva, je postal prejšnji teden - kot predsednik občinske komisije za toponomastiko - paladin poimenovanja ene od tržaških ulic po nekdanjem tajniku misovske stranke Giorgiu Almi-ranteju. Pravi človek, torej, za oceno včerajšnje Finijeve izjave o leta 1942 zapisanih Almirantejevih »sramotnih stavkih, ki izražajo rasistična čustva«. Podžupan Lippi, ali ste slišali, kaj je izjavil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini o Almirantejevih stavkih iz leta 1942? »Če izvzamemo tiste stavke od vsega, kar je nato preživel in storil Almirante, lahko rečemo, da so bile tiste besede objektivno izven vsake logike in še kar nagnusne.« Fini je izjavil, da gre za »sramotne stavke«... »Če bi jih izvzeli iz takratnega okvira in jih ponovili danes, bi to bili sramotni stavki.« Ampak takrat... »Od takrat je preteklo veliko časa. Morda bi bilo primerno, ko bi kdo pobrskal in prebral, kaj je pravil nekdanji predsednik vlade Giovanni Spa-dolini, ko je bil fašist. Objektivno se ni njegovo pisanje mnogo razlikovalo od tega, kar je pisal moj "capo" Almiran-te.« Sedaj govoriva o njem, ne o Spa-doliniju. Ali je mogoče poimenovati tržaško ulico po človeku, ki je zapisal tiste sramotne stavke? »Oprostite, ampak: ali so Spado-liniju posvetili ulice in trge?« Ponavljam: sedaj govoriva o AI-miranteju. »Zakaj so bile Spadolinijeve besede pozabljene, Almirantejeve pa ne?« Kdor odgovarja na vprašanje z vprašanjem, pomeni, da je v zagati... »Kdo to pravi?« Georges Simenon, Tri sobe v Manhattnu. »Georges Simenon lahko reče, kar Paris Lippi hoče. Na srečo nimam z njim kaj opraviti. Hočem le reči, da je vaš posebni modus operandi enostranski: zakaj uporabljate meč moralnosti le za Al-miranteja, ne pa za druge?« Jaz postavljam le vprašanja. »Almirante je te svinjarije izrekel. In so ogabne. Ampak: zakaj drugi...« Vprašujem vas le, ali je primerno poimenovati ulico po Almirante-ju v mestu Rižarne. »Almirante je bil tržaški občinski svetnik. Izvolili so ga občani. Bil je iz- voljen na listi stranke, ki jo je anti-fašistična država priznala. Bil je izvoljen v parlament te države. Zakaj mu bi morali odreči poimenovanje ulice? Kaj bi o tem menila židovska skupnost? »Kaj pa me briga, kaj bi rekla židovska skupnost!« Kako bi reagirala? »To me ne zanima! Odločitev ne pripada židovski skupnosti, temveč občinski komisiji za toponomastiko. Ulica Almirante, poimenovana po človeku, ki je izrekel rasistično sramotne stavke, v večetničnem mestu? »Prvič: Trst ni večetnično mesto. Trst je italianissimo. Ne vem, kaj naj bi Trst imel večetničnega... « Vaša družina je, na primer, večetnična. »Moja družina?... Moja žena je Američanka. Američani so - kot veste - mešanci, ker zgodovinsko ne obstajajo kot narod. Moja žena pa je po izvoru Italijanka.« Imate vendar dvojezično družino... »Četudi bi bila Slovenka, bi me ne motilo, ker v teh zadevah je rasno vprašanje postranskega pomena. Ampak: s tovrstnim načinom gledanja bo moralo miniti še nekaj svetlobnih let, preden bomo postali moderna država« Pravilno: na Kontovelu, na Pro-seku in v Križu čakajo že sedem let, da bi bile njihove ulice poimenovane po slovenskih pesnikih in pisateljih. »Ne gre za pomanjkanje politične volje.« Ali pravite, da politična volja za poimenovanje vaških ulic obstaja? »Tega vprašanja nismo nikoli obravnavali. Občinski uradi mi ga niso predočili.« Slovenska imena ulic čakajo že od leta 2001... »Čim zaključiva pogovor bom poklical odgovornega, in ga vprašal, zakaj je zadeva ustavljena.« Marjan Kemperle / TRST Četrtek, 29. maja 2008 7 gregorčičeva dvorana - Torkov večer z novinarjem Dimitrijem Volčičem Vladimir Putin je Rusiji prinesel nekaj več miru Rusiji je vrnil status velesile - Njegov režim zato uživa podporo 65% prebivalstva • •• Mitja Volčič, bivši senator in evropos-lanec, dolgoletni dopisnik prve mreže Rai (za katero je med drugim služboval v Pragi, Bonnu, Moskvi in na Dunaju), a tudi pisatelj. Seznamu knjig, v katerih je na podlagi svojih analiz in delovnih izkušenj obravnaval polpreteklo zgodovino, seje pred nekaj meseci pridružila nova. Pri italijanski založbi Laterza je namreč izdal knjigo »Il piccolo zar« (Mali car), ki je posvečena dvakratnemu ruskemu predsedniku in sedanjemu premierju Vladimirju Putinu. O knjigi je v torek tekla beseda v polni Gregorčičevi dvorani, kjer se je z Mitjo Volčičem pogovarjala predsednica Slovenskega kluba Darja Bet-occhi, vrsto vprašanj pa so gostu postavili tudi iz občinstva. Med zanimivim pogovorom je Volčič prehodil zadnjih petnajst let ruske zgodovine: to je obdobje, ki ga je zaznamoval vzpon Vladimirja Putina, premo sorazmerno pa tudi Rusije, ki se je vrnila na svetovno prizorišče v vlogi velesile. In ravno v njeni mednarodni uveljavitvi se skriva eden poglavitnih razlogov za Putinovo priljubljenost. Ko so bivši oficirji tajnih služb (Kgb) v 90. letih prejšnjega stoletja postali nov vodilni razred, je bila Rusija med najbolj skorum-piranimi državami. Med njimi je izstopal zlasti Putin, ki se je kmalu spremenil v velikega vodjo: državo, v kateri ni nič funkcioniralo tako kot bi moralo in v kateri so »vla- Mitja Volčič je v torek v Slovenskem klubu spregovoril o svoji najnovejši knjigi Il piccolo Zar. kroma dale« podkupnine, je počasi povlekel iz kaosa. Življenjski standard dela prebivalstva se je zvišal, za nekatere »izbrance« celo v tolikšni meri, da živijo danes v nepojmljivem razkošju: Volčič je svojo pripoved obogatil s sočnimi anekdotami, na primer s tisto o milijarderju Abramoviču, ki je lastnik sedmih jaht, med katerimi je ena namenjena ...papigam. Putina ima Rusija rada, njegov mehki režim uživa podporo večine prebivalstva (65-70%): med njimi so tudi ugledni intelektualci, ki so podpisali odmevno peticijo in Putina prosili, naj tretjič kandidira za ruskega predsednika. Predsednik jih ni »usli-šal« in ni spremenil ustave, ki prepoveduje tri zaporedne mandate: na svoje mesto je raje postavil somišljenika Dmitrija Medved-jeva, sicer pravnika in sina univerzitetnih profesorjev, čez štiri leta pa lahko itak ponovno kandidira. V vmesnem času je bil Putin izvoljen za predsednika ruske vlade, predsednika sveta ministrov Rusko-belorus-ke unije in svoje stranke Enotna Rusija... Kdor bo v roke vzel Volčičevo knjigo Il piccolo zar, pa ne bo v njej našel samo Pu-tinove biografije, temveč tudi pogumno novinarko Anno Politkovskaja, latentno čečen-sko vojno, ki kljub medijskemu molku, še vedno obstaja... Skratka, vrsto zanimivih informacij o današnji, mestoma protislovni ruski družbi. (pd) Poletne pobude Slovenske prosvete Koordinacija kulturnih in drugih programov v naši manjšini je problem, s katerim se soočamo že vrsto let. Potreba po usklajevanju prireditev in raznih pobud je prišla na dan na lanskoletnem dvodnevnem posvetu na Mirnskem gradu, ki ga je priredil Svet slovenskih organizacij. Prav tako je bila močno poudarjena nuja, da se v te dejavnosti čimbolj vključujejo tudi mladi. Zato je Slovenska prosveta v Trstu s sodelovanjem včlanjenih društev pripravila za letošnje poletje vrsto pobud namenjenih mladim. Prva od teh bo v nedeljo, 1. junija, ob 19.30 uri na kmetiji Vidali v Bazovici, kjer se bodo na pik-niku zbrali nastopajoči na letošnji osrednji Prešernovi proslavi in predstavniki društev Slovenske prosvete. Srečanje bo v prvi vrsti namenjeno predstavitvi poletnih pobud. Med te spadajo tudi naslednje: 6. in 7. junija bo tečaj za animatorje gledaliških skupin; od 20. do 22. junija bo v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov »pevsko - gibalna delavnica«; od 3. do 6. julija bo v Novi Gorici potekala 18. Draga mladih, ki se bo kot običajno nadaljevala od 1. do 6. septembra na Festivalu Drage mladih na Opčinah; od 10. do 18. avgusta pa bo mednarodna izmenjava »Voices of Europe« , ki jo organizira MOSP. Dodatne informacije nudi Slovenska prosveta ob sredah od 9. do 12. ure na tel. št. 040370846. svetilnik - Sporazum med tržaško pokrajino in vojaško mornarico Čakajoč na obiskovalce ... Od 15. junija bo odprt vsak dan - V načrtih je tudi prenova nekaterih dvoran za razstave Tržaška pokrajina in krajevna vojaška mornarica sta včeraj v Palači Galatti podpisali sporazum o odprtju publiki svetilnika na Greti. V prihodnjih petih letih se bodo torej Trža-čani, predvsem pa turisti lahko povzpeli na mogočni, skoraj sedemdesetmetrski svetilnik, ki je danes javna državna posest, in se zazrli proti mestu v zalivu oziroma proti sosednji slovenski in hrvaški obali. Svetilnik, nad katerim kraljuje kip Zmage, so postavili v letih 1923 -1927 po načrtu tržaškega arhitekta Arduina Ber-lama (1880 - 1946). Poleg same pomoči, ki jo je seveda nudil mornarjem pri plovbi, je bil svetilnik postavljen tudi zato, da bi opozarjal na vse padle mornarje v prvi svetovni vojni. Novi sporazum predvideva obenem dostop do nekaterih »pozabljenih« dvoran, ki jih bo treba sedaj sicer še prenoviti, v prihodnje pa bodo lahko gostile najrazličnejše razstave o zgodovini svetilnika, mornarice in mesta Trst nasploh. Pokrajina bo v prihodnjih mesecih priredila tudi razpis za službo varnostnika oziroma vodičev po spomeniku. Na svetilnik se bo publika lahko povzpela od 15. junija do 30. septembra, vsak dan razen ob sredah (od 16. do 19. ure, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 9. do 12. ure). Od 30. septembra do 1. aprila bo svetilnik odprt le ob nedeljah oz. praznikih, in sicer od 10. do 15. ure. repentabrska občina - Vlomi v stanovanja, tatovi pa niso odnesli velikih vsot denarja V treh tednih sedem kraj v Repnu Poziv župana Križmana, naj domačini obvestijo organe javnega reda, če opazijo v vasi kaj neobičajnega Od občinskega praznika sem se je v Repnu zvrstila cela vrsta kraj v stanovanjih, da so domačini upravičeno zas kr blje ni. Po dob no je zas kr bljen tu -di župan Aleksij Križman, ki pa noče, da bi se zaskrbljenost prevesila v paniko in iz nje izvirajoče ekscese. Ne znan ci so v zad njem me se cu nepoklicani »obiskali« sedem stanovanj v Repnu. V nekatera so vlomili skozi vrata, v nekatera skozi okna, ki so jim poprej razbili šipo. Vlome so beležili podnevi in na podvečer, vsakič -razen v enem primeru - ko lastnikov ni bilo doma. Tatovi so vzeli na piko stanovanja v samem središču Repna, na Placu, za Kraško hišo in ob vhodu v vas iz sme ri Briš či ki. Po izvidih, ki so jih opravili open-ski karabinjerji in policisti, naj bi neznanci ne izmaknili velikih vsot denarja. Pobrskali so po stanovanjih, odnesli manjše vsote denarja in nekaj dragocenih predmetov. Zgodilo se je tudi, da so ta to vi vlo mi li v sta no va nje, ko je bil lastnik na domu, in jih je presenetil. Ta- Aleksij Križman krat so jo ne mu do ma po bri sa li in zbe -žali. Lastniki stanovanj, ki so bila tarče vlomilcev, so kraje prijavili, niso pa nobenega od tatičev prepoznali. Zato kaže, da naj bi ne bili domačini. Vsaj tako upa tudi župan Križman. Tu di re pen tab rski žu pan je po se -gel pri javnih organih, da bi poostrili nadzor nad občinskim ozemljem. To so tudi storili. »Izvidnice karabinjerjev in policije so v zadnjih treh tednih temeljito prisotni v občini,« je včeraj pomirjujoče povedal župan Križman. Po vasi so se začele širiti govorice o potrebi po nekakšnih »vaških stražah«, da bi sami domačini zavarovali svoja stanovanja. Slišati je bilo tudi, da bi morala »poseči civilna zaščita«. Po mnenju župana Križmana to ni primerna rešitev. Upravljanje javnega re da je v pris toj nos ti or ga nov pre -gona, oni morajo skrbeti za nemoten potek življenja. Zato pa je treba, da jim domačini priskočijo na pomoč. Kako? Župan Križman je ponudil primer. Če domačini opazijo nekaj nena-vad ne ga, re ci mo tuj av to mo bil, ki se trikrat, štirikrat pripelje v vas brez kakega posebnega razloga in se potniki z avtomobila radovedno razgledujejo po hišah, naj takoj obvestijo openske karabinjerje ali openski komisariat policije. Lahko pa pokličejo tudi njega sa me ga, žu pa na, da bo on po sre do val morebitne novice silam javnega reda. Preiskava o vlomih in tatvinah v stanovanjih v Repnu je v teku. Dejstvo, da so se tatiči pritihotapili v hiše, ko lastnikov ni bilo doma, pomeni, da so bili dobro obveščeni o odsotnosti. Očitno je, da so si dalj časa ogledovali svojo »tarčo« in stopili v akcijo, ko so bi li pre pri ča ni, da do ma čin ni do -ma. Župan Križman je bil včeraj prepričan, da bodo organi javnega reda stopili tatičem na prste, za kar pa bo odločilna pomoč krajanov. S pravočasnim sporočanjem morebitnih poseb-nos ti ali ne obi čaj nos ti, bi ti pos ta li pr -vi varuhi svojih domov. Se dem za po red nih vlo mov v sta -novanja v treh tednih daje slutiti, da naj bi območje Repna »vzela na piko« tolpa tatičev. Vsi vlomi naj bi bili »delo« is tih ta ti čev. Po dob no kot se je to zgo -dilo lansko leto in še nekaj let prej v nekaterih drugih krajih na Krasu, predvsem v devinsko-nabrežinski občini. Preiskovalci so jih takrat po temeljitem preiskovalnem delu iztaknili in jih »zagotovili« pravici ter vsaj del ukradenega blaga vrnili lastnikom. M.K. preplah Župan samomor Sinoči je nekaj po 18.30 povsem zbegan 53-letni Maurizio Longo splezal visoko na žerjav pred glavno bolnišnico in grozil s samomorom. Gasilcem, policistom, rešilni ekipi, kvestorju Mazzilliju in vodji mobilnega oddelka Boidu, ki so nemudoma prihiteli, je povedal, da hoče govoriti z županom Dipiazzo. Takoj so poslali ponj in po skoraj eni uri se je ob županovem prihodu Longo le spustil z žerjava. Z Dipiazzo in občinskim odbornikom za socialno varstvo Carlom Grillijem je naposled vstopil v bolnišnico na pogovor. Ob izhodu sta Dipiazza in Gri-lli pojasnila, daje Longo obupan, ker zaradi previsoke starosti ne najde službe, kljub številnim vloženim prošnjam; že nekajkrat je poskusil narediti samomor in zaradi psihičnih motenj se je tudi zdravil v centru za umske bolnike. Nekaj po 20. uri je prihitela še njegova partnerica, ki je vest slišala po radiu. 8 Četrtek, 29. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI prežihovo srečanje - Učenci dolinske in doberdobske osnovne šole v Mariboru Pobuda je letos slavila svoj trideseti rojstni dan Doberdobski učenci so se izkazali z glasbo in petjem, dolinski pa s prizorčkom Že prastar ljudski običaj j e našim prednamcem veleval, da so po presta-nih mrzjih, temnih jn skopih zimskih dneh namenjali posebno slovesen pozdrav prihodu tople in odrešujoče, mnogo obetajoče pomladi z različnimi, vsebinsko značilnimi obredi in prireditvami. Prisrčen, s pristnim prijateljstvom prežet praznik pomladi praznuje na svojstven način tudi kleni Prežihov rod, ki živi, raste in se vzgaja v sedmih šolah, posejanih »od Trsta do Prekmur-ja«. Z imenom priznanega in plodnega koroškega pisatelja Lovra Kuharja -Prežihovega Voranca se namreč v Sloveniji ponaša kar pet osnovnih šol, in sicer: v Ljubljani, na Jesenicah, v Mariboru, Ravnah na Koroškem ter Bistrici ob Lendavi. Dve slovenski osnovni šoli s tem imenom pa sta zrastli iz Prežihovih korenin na italijanskem ozemlju. To sta osnovni šoli v Dolini in Doberdobu. Z vztrajnostjo, ki je bila značilna za trdnega in pokončnega človeka, kakršen je bil Voranc, se predstavniki vseh sedmih šol že dolga leta srečujejo na svojih tradicionalnih, zares prisrčnih Prežihovih srečanjih. Druženje traja dva dni in najbrž ni naključje, da Prežihovci načrtujejo svoje snidenje ravno v času, ko pomlad najbolj veličastno razkazuje svojo čarobno, vse poživljajočo moč. Prežihovci se zberejo vsako leto v drugem kraju, saj ima čast, da srečanje organizira, vsako leto ena izmed šol s Prežihovim imenom. Tako se pri pripravi velikega dogodka v sedmih letih zvrstijo vse šole s tem imenom. Letos j e v dneh 16. jn 17. maj a v obliki najbolj radožive prisrčnosti potekalo to srečanje v štajerski prestolnici -totem Mariboru, kjer je bilo od prvega trenutka srečanja dalje vse toplo, prijetno in naklonjeno: od sprejema do druženja, vremena, počutja...Lepa stara navada Prežihovcev je, da vsaka izmed šol prinese na to srečanje nekaj svojega sveta, svoje biti in stvarnosti in to predstavi oziroma pokloni vsem ostalim na skupni kulturni prireditvi prvega dne srečanja. Doberdobski Prežihovci, s katerimi so v Maribor potovali tudi Prežihovci iz Doline, so svoj pozdrav prinesli v obliki vedno dobrodošlega petja in glasbe. Dolinčani pa so se izkazali s prizorčkom, za katerega so poželi topel, kar trikraten in povsem zaslužen aplavz. Poseben pečat je vsekakor dala prireditvi tudi prisotnost priznanega kulturno-po-litičnega delavca, pisatelja in dramatika Toneta Partljiča, tistim, ki smo z dolinskega konca pa je vedno še posebej prijetno pri duši, ko se na teh prireditvah iz mladih grl oglasi naša - prežihovska himna Veseli smo Prežihovci. Na to se, žal, včasih tudi pozabi, niso pa tega pozabili letos v Mariboru, saj smo svojo himno peli kar dvakrat. Zadonela je kot uvod in pozdrav srečanju, kot pravo himno, slovesno in stoje pa smo jo zapeli vsi udeleženci srečanja tudi po zaključku prireditve. Na to smo lahko še prav posebno ponosni ravno Dolinčani, saj sta ji očetovstvo dala naša dolinska rojaka. Besedilo je namreč napisal domačin Boris Pangerc, uglasbil pa jo je ravno tako Dolinčan Ignacij Ota. V Mariboru so z veliko mero pož-rvovalnosti poskrbeli, da je bilo tudi družabno srečanje za odrasle, ki je sledilo prireditvi še posebej slovesno. Prežihovci smo namreč slavili svoj TRIDESETI rojstni dan. To pomeni, da je bilo letos v Mariboru že trideseto srečanje Prežihovega rodu in Mariborčani so znali to obeležiti tako slavnostno in prisrčno, da bi bolje res ne mogli. Če je poudarek tridesetletnice že narekovala neka formalna dolžnost, pa je toplina, ki smo jo ob tem čutili prihajala naravnost iz srca in zato delovala pristno in sveže kot spomladanske sape. Za pravo doživetje za velike in male so mariborski gostitelji poskrbeli tudi dru ge ga dne, ko je otro ke vla kec Jur -ček popeljal po mestu do vznožja Pohorja, od tu pa so se z vzpenjačo povzpeli na vrh, od koder se ti mesto pokaže kot Dolinčanski učenci so s posebnim ponosom zapeli prežihovsko himno, ki jo je na besedilo Borisa Pangerca svojčas uglasbil Ignacij Ota bi ga imel na dlani. Veliki Prežihovci pa smo se prav po otroško veselili vožnje - krstne-s splavom, za katerega so nam zagotovili, da se ne imenuje Titanic... Najmanj prijeten trenutek srečanja Prežihovcev v Mariboru je bil trenutek slovesa, ki seveda neizbežno nastopi. Toda, če ti je med prijatelji lepo, se od njih posloviš z veseljem v duši, tako notranje bogat, da si pripravljen z odprtimi dlanmi to bogastvo deliti z vsem in z vsemi in v Mariboru nam je bilo tako. Hvaležni smo vsem Prežihov-cem za le pe tre nut ke, ki smo jih pre ži -veli skupaj, zlasti pa Mariboru, ki so te trenutke tako širokosrčno, s tako veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo omogočili. Majda Mihačič Občina Dolina obvešča Odborništvo za produktivne dejavnosti občine Dolina, skupaj z odbor-ništvom za mladinska vprašanja, obvešča, da bo v petek, 30. maja ob 18.30 v sejni dvorani Občine Dolina svečanost ob izročitvi vsem novorojenčkom v občini, ki so se rodili od 1. januarja do 13. maja letos (zadnji dan Ma-jence) steklenice ekstraveškega biološkega oljčnega olja, ki jo je podarilo podjetje Fiorrosso, ter oljčne sadike vrste Belica, ki jo podaruje občina. Kmetijsko podjetje bo v svojem nagovoru predstavil predsednik pokrajinskega sveta prof. Boris Pangerc, medtem ko bosta dr. Gianni Degenhardt in ga. Marisa Cepach opisala lastnosti biološkega ekstradeviškega oljčnega olja. Večer bo popestril tamburaški ansambel iz Boljunca pod vodstvom Ervina Žerjala. Občina Dolina še sporoča, da bo danes ob 18. uri odprtje komaj obnovljene vaške pipe. Za opravljeno del gre zahvala občine vsem prebivalcem, še posebno g. Brunotu in g. Silvanotu za dragoceno sodelovanje. Po kratki slovesnosti se bo skupaj nazdravilo v bližnji gostilni »Locanda da Mario«. dolina - Zbor OŠ P. Voranca na reviji Naša pomlad Med najboljšimi Dolinski osnovnošolci so nastopili na koncertu izbranih zborov v Vipavi 19. maja V ponedeljek, 19. maja, je pevski zbor Osnovne šole Prežihovega Voranca iz Doline in Mačkolj nastopil v Kulturnem domu v Vipavi na za-ključ nem kon cer tu naj bolj ših otroš -kih in mladinskih pevskih zborov Primorske v okviru revije Naša pomlad, ki jo je že 38. leto organizirala Zveza pevskih zborov Primorske. Letošnje prireditve se je udeležilo preko sto otroških in mladinskih zborov, ki so se zvrstili na sedmih revijah. Vse revije so spremljale tri glasbene svetovalke, in sicer prof. Darja Žorž, prof. Maja Cilenšek in Vera elemente Kojic. Poleg nasvetov, ki so jih nudile zborovodjem po končanih nastopih, so skrbno izbrale trideset zbo rov za za ključ ne kon cer te. Po Vi -pavi sta v istem tednu potekala zaključna koncerta še v Kosovelovem domu v Sežani in v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na vsakem koncertu je nastopilo po deset zborov s tremi pesmimi, nastope pa sta snemala Radio Koper in Radio Trst A. Zbor OŠ P.Voranca je pod vodstvom zborovodkinje prof. Nede San-cin in ob spremljavi pianistke Maure Scar a mel la le po za pel na sled nje pes -mi: Spalni vlak Patricka Quaggiata, Iščemo hišico Tomaža Habeta in Melodijo Bojana Glavine. S tem nastopom je zaključil pestro zborovsko dejavnost v okviru tečaja petja, ki ga šola že osmo leto brezplačno organizira za svoje učence, vodi pa ga prof. Neda Sancin. Šolski zbor redno nastopa na šolskih prireditvah, na srečanjih v organizaciji domačih kulturnih druš tev, vsa ko le to spo mla di pa se udeležuje tudi revije otroških in mladinskih zborov Pesem mladih v Trstu. Letos je prvič sodeloval na tekmovanju Zlata grla v Gorici in osvojil prestižno srebrno priznanje. Na sliki: zbor OŠ Voranc na odru Kulturnega doma v Vipavi. Dragi Srečko jutri v Narodnem domu Jutri popoldan prirejata Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev predstavitev knjige Dragi Srečko. Gre za zbirko doslej neobjavljenih pisem Kosovelu, ki jih je razbrala, prepisala in uredila prof. Tatjana Rojc. Delo je izšlo lani pri Goriški Mohorjevi družbi. O tem pomembnem dokumentu, ki dodatno osvetljuje Kosovelovo osebnost, njegove odnose z družino, prijatelji in intelektualci ter dramatičnost 20. let prejšnjega stoletja, bosta spregovorila prof. Rojčeva in prof. Janez Vrečko. Slednji se je s svojimi prodornimi interpretacijami Kosovelovega opusa uveljavil kot doslej najpomembnejši kosovelolog. Knjigo Dragi Srečko bodo predstavili jutri v Narodnem domu, pričetek ob 18. uri. Enosmerna vožnja zaradi del na cesti Zaradi asfaltiranja so na pokrajinski cesti št. 1 med Prosekom in križiščem s pokrajinsko cesto št. 35 pred dnevi odredili zaporo in postavitev semaforja, ki ureja izmenično enosmerno vožnjo; pri tem so hitrost omejili na 30 km/h. Odvažanje odpadkov v dolinski občini Tehnični urad Občine Dolina - Zunanje službe sporoča, da ne bo služba za nabiranje odpadkov delovala na praznik republike, v ponedeljek, 2. junija. Odpadke bo zato odvažala v torek, 3. junija, v dopoldanskih in popoldanskih urah po sledečem razporedu: steklo, plastika in pločevinke (rumena kanta) Frankovec in Žavlje; papir in karton (modra kanta) Boljunec in Gornji Konec; neločeni odpadki (zelena kanta) Prebeneg, Mačkolje, Križpot, Mont, Dolina, Kroglje, industrijska in obrtna cona, Krmenka. Okoljevarstveniki demonstrirali na Trgu Liberta Krajevne organizacije WWF, LAV in Trafioriepiante so včeraj priredile demonstracijo na Trgu Liberta proti popolni prenovi trga, ki predvideva uničenje dvajsetih dreves. Pobudniki demonstracije nasprotujejo načrtu tržaške občine, ki želi urediti cesto z osmimi voznimi pasovi, ki bi samo še ohromila promet in združiti ljudski vrt z železniško postajo. Okoljevarstvene organizacije pa želijo nadzorovati in vzdrževati zelene površine, ki so za prebivalce še kako potreben vir kisika. Obenem pa so včeraj župana posvarili, naj skrbi za zdravje svojih občanov in naj prekine z nepotrebnim uničevanjem dreves v mestnem središču. Solidarnostna akcija na tržaški univerzi Danes bo na Trgu Evropa od 20. ure dalje solidarnostni univerzitetni praznik, na katerem bodo nastopile glasbene skupine Berimbau, The Bezjak in 12%vol. Zbrana sredstava bodo namenili revnemu naselju Wolisso v Etiopiji oziroma projektu Varno materinstvo, ki si prizadeva, da bi tu zmanjšalo umrljivost med otroki in zaščitilo zdravje žensk. V sklopu projekta Wolisso bodo tudi sami študenti medicine odpotovali v Etiopijo - v bolnišnico St.Luke Catholic Hospital (120 km od Addis Abebe) za obdobje štirih tednov. Več informacij je na voljo na spletni strani www.wolissopro-ject.org. Senator Casson • • i «• in njegova knjiga V deželni dvorani Tessitori bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo senatorja Feliceja Cassona »La fabbrica dei veleni«. O avtorju, ki se bo srečanja udeležil, in publikaciji bo uvodoma spregovoril inženir in docent Umberto Laurenti, moderator pa bo predsednik krožka Che Guevara Riccardo Devescovi. / TRST Četrtek, 29. maja 2008 9 licej franceta prešerna - Proslavitev uspehov na tekmovanju za Cankarjevo priznanje Praznovanje kot spodbuda h gojenju maternega jezika Od 26 dijakov se jih je osem uvrstilo na regijsko, štiri dijakinje pa na vseslovensko tekmovanje V soboto, 24. maj a, smo na Li-ceju Franceta Prešerna praznovali uspeh naših dijakov na tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Šolskega tekmovanja v znanju slovenskega jezika se je letos na treh zahtevnostnih stopnjah udeležilo šestindvajset dijakinj in dijakov; osem izmed teh se je uvrstilo na regijsko tekmovanje, štiri dijakinje pa v še ožji izbor za vseslovensko tekmovanje. Po pravilniku prejmejo dijaki za zelo dobro uvrstitev na šolskem tekmovanju bronasto priznanje, na regijskem lahko dosežejo srebrno, za zlato priznanje pa se potegujejo na vseslovenskem tekmovanju. Zlato, srebrno in bronasto priznanje so dosegle Ivana Milič (IV. višja gimnazija, mentorica prof. Barbara Zlobec), Alenka Cergol (I. klasični licej, mentorica prof. Slava Starc) in Jana Zupančič (III. kl. lic., mentorica prof. Slava Starc). Srebrno in bronasto priznanje sta si priborili Valentina Oblak (II. kl. lic., mentorica prof. Slava Starc) in Mateja Mezgec (III. A, mentorica prof. Alenka Štoka), bronasto pa so prejeli Mateja Počkaj (IV. v.g., mentorica prof. Barbara Zlobec), Laura Sarasini (I. kl. lic., mentorica prof. Slava Starc) in Matija Rupel (III. kl. lic., mentorica prof. Slava Starc). Najvišja, zlata priznanja so tri dijakinje že prejele na svečanosti v Celju 25. aprila 2008 ob prisotnosti predsednika Republike Slovenije Danila Turka. Na sobotni družabnosti, ki je potekala v sproščenem vzdušju, pa smo podelili srebrna in bronasta priznanja. Dobitnike priznanj smo Na sliki zgoraj: letošnji tekmovalci za Cankarjevo priznanje. Na sliki desno: »zlata« dekleta s Prešerna s pesnikom Markom Kravosom na nagrajevanju v Celju na gra di li tu di s knjiž nim da rom, vsem ostalim dijakom, ki so sodelovali na tekmovanju, pa smo poklonili priložnostni spominek. S to prireditvijo smo želeli dijake naknadno spodbuditi h gojenju maternega jezika, ki je glavni smoter tega vsakoletnega tekmovanja. Obdarovanje je finančno omogočil Sklad Nade Pertot, ki so ga leta 1999 ustanovili v spomin na dolgoletno profesorico in ravnateljico na našem Zavodu, ki je svoje dijake navduševala za slovenščino. Nastanek, delovanje in cilje Sklada je prisotnim orisala prof. Majda Cibic. Skladu se dijaki in mentorice prisrčno zahvaljujemo! Natečaj Corecom za šole: jutri nagrajevanje Jutri bo v zborni dvorani klasičnega liceja Dante Alighieri v Trstu nagrajevanje šol, ki so s svojimi videoposnetki sodelovale pri drugi izvedbi natečaja Sporočati identiteto in teritorij v Evropi, ki ga je januarja letos razpisal Deželni odbor za komunikacije Corecom pod pokroviteljstvom italijanskega predstavništva Evropske komisije in Deželnega šolskega urada za FJK. Na letošnjem natečaju je sodelovalo skoraj dvesto dijakov štirinajstih višjih srednjih šol iz FJK, med katerimi tudi Licej Franceta Prešerna iz Trsta. Prijavljeni dijaki so morali posredovati največ pet minut trajajoč videopo-snetek na DVD-ju, ki je moral vsebovati zgodbo, pričevanje ali izkušnjo kulturnega stika in izmenjave, ali pa tudi opis potovanja oz. lastnega teritorija in krajevne stvarnosti. Kot je v sporočilu zapisal predsednik odbora Corecom Franco Del Campo, so pobudniki želeli, da mladi razmišljajo in skupaj delajo za proizvodnjo videoposnetkov, ki naj pripovedujejo o identiteti novih evropskih državljanov, ne da bi pozabili na svoje korenine, kulturo in teritorij, ter da se naučijo odpirati in se soočati z drugimi. Nagrajevanje bo jutri v zborni dvorani liceja Dante v Ul. Giustiniano 5 z začetkom ob 10. uri, poleg članov ocenjevalne komisije pa se napoveduje udeležba tržaškega prefekta Giovannija Balsama, deželnega svetnika Pie-ra Tononija, italijanskega generalnega konzula iz Kopra Carla Gambacurte, deželnega šolskega ravnatelja Uga Panette in ravnatelja deželnega sedeža RAI Roberta Collinija. Vse sodelujoče skupine bodo prejele priznanje, najbolje ocenjena dela pa bo predvajala deželna RAI. repnič - Drevi v bivšem kamnolomu SSG: Moj Kras V sodelovanju z Občino Zgonik ponovitev Slataparjeve monodrame Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Občino Zgonik vabi na izredno ponovitev Slataperjeve monodrame Moj Kras. Drevišnja predstava v kamnolomu v Repniču, ki se bo začela ob 21. uri, bo opremljena z nadnapisi v italijanščini na suges-tivni lokaciji v kamnolomu v Repni- ču. De lo je pri re dil in re ži ral mar ko So sič, v njem pa nas to pa Pri mož For -te. Ob na po ve di rah le ga ve tra or -ganizatorji vabijo gledalce, da poskrbijo za topla in primerna oblačila. V pri me ru sla be ga vre me na bo pred -stava premeščena na kasnejši termin. DEVIN-NABREŽINA - Na TZ predstavili niz prireditev Devin praznuje Od jutri do ponedeljka - Na programu tudi predstavitev prevoda Pahorjeve Nekropole Devin praznuje je naslov pobu di, ki jo bo pri re di la Ob či na De -vin-Na bre ži na ta ko nec ted na v De vi nu. V tem okvi ru bo vrs ta kul -tur no-šport nih pri re di tev, od od -prtja sedeža balinarskega društva Bocciofila Duinese do razstave sli kar ke Lu is Co mel li La lo vich v Bridarjevi hiši. Program, ki ga je predstavil vče raj na Tr go vin ski zbor ni ci de -vinsko-nabrežinski podžupan Mas si mo Ro mi ta, se bo za čel že jut ri na ba li nar skem igri šču, kjer bodo vsak dan odprti kioski in zve- čer glasba v živo, jn bo traj al do vključ no po ne delj ka. Na spo re du so razne prireditve, med katerimi bodo razstava Torbe in torbice na gradu ter razstava in degustacija vin v raz stav ni dvo ra ni Le Di mo -re (jutri ob 19. uri). V soboto bodo v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta ob 18. uri predstavili italijanski prevod Nekropole Borisa Pahorja. Ob 16.30 bo v Bridarjevi hiši predstavitev knjige Stefana Sacherja Poesie Prime, ki jo prireja Društvo Noe. V cer kvi sv. Du ha pa bo v okvi ru Ad - riatic festivala 2008 ob 20. uri koncert baročne glasbe hrvaškega dua Krešimir Has-Pavao Mašic. V nedeljo bodo med drugim ob 9. uri priredili poučni izlet na Grmado za nekatere šole iz kraja Terraci-na v Laciju, medtem ko bo v Zavodu združenega sveta ob 21. uri koncert Uvod v jazz. Zadnji dan bo na vrs ti ba li nar ski tur nir, na ka -terem se bodo devinsko-nabrežin-ski javni upravitelji pomerili z občin ski mi usluž ben ci. Pred žu pan -stvom pa bo ob 9.40 prireditev ob dnevu republike. (ag) 1 0 Četrtek, 29. maja 2008 TRST SKD F. Prešeren prireja danes, 29. maja ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV DRUŠTVENE PLESNE ŠOLE Glavni gostje: atleti plesne šole Club Diamante iz Zagraja Toplo vabljeni starši, prijatelji ^ in ljubitelji plesa! j DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na večer s priznanim filmskim mojstrom ALJOŠO ŽERJALOM jutri, 30.maja ob 20.uri v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 29. maja 2008 MAKSIM Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 2.03 in zatone ob 14.18. Jutri, PETEK, 30. maja 2008 FERDINAND VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,4 stopinje C, zračni tlak 1015,8 mb ustaljen, veter 6 km na uro severnik, nebo jasno, vlaga 63-odstot-na, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinj C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 2 (040 54393). Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A.Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Glavnadirekcijazakmetijske, naravne, gozdnevirein gorske predele wf REGIQNE autonqma Službazasplošne, upravnezadeve in evropsko politiko ^ friuli vinezia giuua PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2007-2013 Odprtje rokov za predstavitev prošenj 1) Od 16. junija 2008 so odprti roki za predstavitev prošenj za integrirane projekte, ki se nanašajo na Program razvoja podeželja 2007-2013 Avtonomne Dežele FJK, po predvidenih predpisih razpisa, izdanega z odlokom št. 916 z dne 19. maja 2008. "Prošnje za integrirane projekte", izpolnjene po navedenih predpisih in izdane v informatski obliki izključno z uporabo sistema S.I.A.GRI.FVG (Sistema Informativo Agricolo del Friuli Venezia Giulia), opremljene s posameznimi "prošnjami za pomoč" vsakega koristnika - izpolnjene v informatski obliki izključno z uporabo portala sistema SIAN (Sistema Informativo Agricolo Nazionale) - in dodatno dokumentacijo, ki jo predvideva Pravilnik, mora podpisati nositelj projekta in je treba predstaviti Organu upravljanja PSR-ja (Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Glavne direkcije za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele) do 30. septembra 2008. 2) Od 16. junija 2008 so odprti roki za predstavitev "prošenj za pomoč" za individualni pristop, ki se nanašajo na sledeče ukrepe/aktivnosti Programa razvoja podeželja 2007-2013 Avtonomne Dežele FJK, po predpisih predvidenih vslednjih razpisih: - "ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev" - odlok št. 917 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 122" - Povečanje gospodarske vrednosti gozdov" -odlok št. 918 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom/aktivnost 1 - Dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom-odlokšt. 919 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom/aktivnost 2 - Dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom - odlokšt. 920 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 216 - Podpora za neproduktivne investicije - odlok št. 921 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 221 - Pogozditev kmetijskih zemljišč- odlokšt. 922 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 223 - Pogozditev nekmetijskih zemljišč - odlokšt. 923 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 226 - Ponovna pogozditev in predhodni posegi - odlok št. 924 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 227 - Podpora za neproduktivne investicije-odlokšt. 925 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij - odlokšt. 928 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti/aktivnost 1 - Pogostitev v kmečkih turizmih - odlokšt. 926 z dne 19. maja 2008; - "ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti/aktivnost 2 - Didaktične in družbene kmetije - odlok št. 927 z dne 19. maja 2008. "Prošnje za pomoč" za individualni pristop, izpolnjene in izdane v informatski obliki izključno z uporabo portala sistema SIAN (Sistema Informativo Agricolo Nazionale) po predvidenih predpisih, opremljene z morebitno zahtevano dokumentacijo, sprejemajo v papirnati obliki do 30. septembra 2008 sledeči uradi: - pristojne Gorske skupnosti, Goriška pokrajina in Tržaška pokrajina za območje, ki se nanaša na homogeni predel Krasavključenvukrep 311/aktivnost 1; - oddelčna Nadzorništva za gozdove pristojna za območja vključena v ukrepe 122, ukrep 123/aktivnost 2, 221,223,226,227,312; - pokrajinska Nadzorništva za kmetijstvo za območja, ki pripadajo tehnično-ekonomski enoti za ukrepa 121,216 - Služba za podjetniške investicije in za kmetijski razvoj Glavne direkcije za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele za ukrep 123/aktivnost 1 in 311/aktivnost 2 3) Od 29. maja 2008 so odprti roki za predstavitev prošenj za izbiro skupinske lokalne aktivnosti za realizacijo osi 4 Leader Programa razvoja podeželja 2007-2013, po predvidenih predpisih razpisa, sprejetega z odlokom št. 929 z dne 19. maja 2008. Prošnje z zahtevano dokumentacijo, naslovljene na Deželo: Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia -Direzione centrale risorseagricole, naturali, forestali e montagna-Servizio per la montagna-Via Sabbadini, n. 31 - Udine - je treba dostaviti v urad za protokol zgoraj omenjene Direkcije do 1. septembra 2008 v sledečem urniku: 9.00-12.30. Razpisi so na voljo na spletni strani http://www.regione.fvQ.it pod sekcijo "economia e impresa", področje "agricoltura" in na spletni strani ministrstva http://www.politicheaaricole.it pod sekcijo "sviluppo rurale", področje "programmi 2007-2013". Organ upravljanja dr. Marina Bortotto SKD Barkovlje Glasbena matica Trst Glasbena šola Sežana KOriCCRT PMIUflOJ iz razreda prof. TAMARE RAŽEM danes-četrtek, 129. maja ob 20.00 uri v dvorani kulturnega doma v Barkovljah - Ul. Bonafata 6 mi Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »I demoni di Sanpietroburgo«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. ARISTON - 18.00, 20.10, 22.15 »Mongol«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 19.30, 20.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La setta delle tenebre«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il divo«; 16.10 »Superhero - Il piu dota-to fra i supereroi«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 16.00, 18.30, 21.30 »Iron Man«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il di-vo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »In Bruges - La coscienza del-l'assassino«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sangue pazzo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 18.40, 21.00 »Katera je prava«; 19.40, 22.10 »Skrivnost megle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Iron Man«; 18.30, 20.30 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 16.30, 18.20 »Il cacciatore di aquiloni«; 20.30, 22.15 »Rise - La setta delle tenebre«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il treno per Darjeeling«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.30 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il re-gno del teschio di cristallo«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Gomorra«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Superhero movie«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Rise - La setta nelle tenebre«. S Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. UČENCI IN UČITELJI osnovne šole s slovenskim učnim jezikom Josipa Ribičiča - Kalra Široka in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom Ivana Cankarja v Trstu, vljudno vabijo na zaključno predstavitev projekta 3erre varčevanje, ponovna uporaba, predelava - ravnanje z odpadki - varovanje okolja, ki bo danes, 29. maja, ob 17.30 v občinskem rekreacijskem centru Pitteri v Trstu, Ul. San Marco 5. OŠ FRAN MILČINSKI s Katinare prireja zaključno prireditev v sredo, 4. junija, ob 17.30, v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vljudno vabljeni. OB 30-LETNICI USTANOVITVE Zavod Jožef Štefan vabi vse svoje bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje na družabno srečanje, ki bo 6. junija zvečer v Trebčah. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: franmil-cinski@gmail.com. Čestitke Aaronu se je pridružil bratec ALEN. Z razširjeno družinico se veselijo in malemu vso srečo želijo Erik, Samuel, Nataša in Marko. Z nami je v jamah prve kamne iskala, danes pa doktor geologije postala. Ob uspešnem zagovoru diplomske naloge na tržaški univerzi Suli Milani iskreno čestita ŠD Grmada 0 Prireditve 44. RAZSTAVA VIN - ZGONIK: Program: danes, 29. maja, ob 21. uri bo en veliki kulturni dogodek v okolju bivšega kamnoloma v Repniču, v sodelovanju in v produkciji SSG S. Slataper - Moj Kras (r. M. Sosič); v petek, 30. maja, ob 18. uri bo v vinoteki uradno odprtje prireditve in fotografske razstave: Schengenska meja 2007; na županstvu bo razstava svit-kov, ki so jih izdelali učenci OŠ ter risb otrok iz vrtca v Gabrovcu, nastopil bo tudi šolski zbor; ob 20. uri bo ples z ansamblom 3 prašički. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh danes, 29. maja. Ob 20.30 bo godba nastopila v Cerovljah. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi danes, 29. maja, ob. 20.30 v gledališče F.Prešeren v Boljuncu na koncert ansambla »GOR-NI KRAMER QUARTET & Martina Fe-ri« v sklopu pobude »Adriatic Festival 2008«. SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi danes, 29. maja, ob 20. uri na koncert nagrajenih učencev na mednarodnih tekmovanjih Glasbene Matice in Glasbene šole Sežana, iz razreda prof. Tamare Ražem. Vabljeni! SKD FRANCE PREŠEREN prireja danes, 29. maja, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini zaključni nastop gojencev plesne šole našega društva. Glavni gostje bodo atleti plesne šole Club Diamante iz Zagraja. Toplo vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji plesa! SKD BARKOVLJE (U. Bonifata 6) vabi v petek, 30. maja, ob 15.30 na zaključno glasbeno delavnico OŠ Fran Saleški Finžgar, ki jo vodi Aleksandra Pertot in na razstavo izdelkov iz klobučevine ustvarjalne delavnice, ki jo je vodila Tamara Danieli. SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: v petek, 30. maja, ob 20.30, v Bazovskem domu, predstavitev pesniških zbirk Tatjane Križmančič »Ko beseda postane poezija«. Spremna beseda Massimo Battistin, bere Marinka Počkaj, glasbena kulisa harfistka Tadeja Kralj. 07/08 www.teaterssg.it SSG v sodelovanju z Občino Zgonik Scipio Slataper MOJ KRAS REŽIJA IN PRIREDBA MARKO SOSIČ IGRA PRIMOŽ F0RTE Danes 29. maja 2008 ob 21. uri v kamnolomu pri Repniču V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Ul. S. Francesco 20, bo v petek, 30. maja, ob 18. uri, odprtje fotografske razstave Ro-bija Jakomina: »Tihožitje«. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Carli in Janja Savi (duo kitar). V NARODNI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI v Trstu, Ul. S. Francesco 20, bo 30. maja ob 18. uri odprtje fotografske razstave Robija Jakomina: Tihožitja. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Carli in Janja Savi (duo kitar). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 30. maja, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave fotografij Egona Krau-sa »vsak dan je prinesel nekaj novega«. O razstavljenih delih bo spregovoril Andrej Furlan. Glasbeni uvod MoPZ I . o > - o ČRNOMELJ REKA 19/28 (^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno bo ali delno oblačno in vroče. Zvečer bodo Večinoma sončno bo, ponekod bo pihal vzhodni do ju- v gorah lahko nastale krajevne nevihte. govzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C. & TOLMEČ O 14/25 £k TRBIŽ O 10/23 edadL,'"|b :edad o ij^ CELOVEC O 14/26 O GRADEC 14/27 M ' O 12/23 KRANJSKA G. VIDEM O 15/27 O PORDENON 16/26 ČEDAD O 16/26 OT TRŽIČ 14/26 O KRANJ "o 13/27 S. GRADEC CELJE 14/29 O MARIBOR 014/29 PTUJ O M. SOBOTA O 14/28 GORICA O 18/27 O N. GORICA 16/27 O LJUBLJANA 16/27 POSTOJNA O 13/26 KOČEVJE N. MESTO 15/29 O ZAGREB 16/29 O V nižinah in ob morju bo spremenljivo oblačno z manjšo možnostjo neviht. Zjutraj bo pihal zmeren vzhodnik, v popoldanskih urah bo zapihal južni do jugovzhodni veter. V gorah in v severnejših nižinskih predelih bo oblačno, pojavljale se bodo nevihte, lahko tudi močne. Nekoliko hladneje bo. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, pogosteje v zahodni polovici Slovenije. V soboto bo povečini sončno, popoldne bodo v zahodni Sloveniji posamezne plohe. Pihal bo jugozahodni veter. vreme - Letos so zabel e ž i l i ž e 1191 tornadov s 110 mrtvimi Letošnja sezona tornadov v ZDA ena najhujših NEW YORK - Ameriška nacionalna vremenska služba je sporočila, da bo letošnja sezona tornadov ena najhujših v zgodovini. Čeprav ni minila niti polovica leta, je doslej v tornadih umrlo 110 ljudi, gmotna škoda je velika, na Atlantiku pa se še niti ni začela sezona orkanov, ki bo žrtve in škodo še povečala. Zadnji tornado je konec tedna razdejal kraj Parkersburg s 1000 prebivalci v zvezni državi Iowa, kjer so umrli štirje ljudje. Uničene so mestna hiša, srednja šola, edina trgovina in bencinska črpalka. Letos so v ZDA zabeležili že 1191 tornadov, vendar bo vremenska služba statistiko šele obdelala do konca, ker včasih prihaja do večkratnih prijav. Velja ocena, da jih je bilo doslej okrog 800. Najhuje je bilo leta 2004, ko so našteli 1817 tornadov, največ smrtnih žrtev pa so povzročili v letu 1925, ko je umrlo 794 ljudi. Med leti 1916 in 1936 je bilo smrtnih žrtev na leto povprečno 280. V zadnjih desetih letih je po ZDA na leto povprečno divjalo 1254 tornadov. Ameriški meteorologi ne znajo raz lo ži ti, za kaj so ne ka te ra le ta hu da, dru ga pa manj, ven dar pa je stal ni ca, da je po gos to za osred nje de le ZDA najhuje v maju in to po 17. uri, pa do okoli 21. ure. Tornadi so bili vedno težava ZDA. Zadnja leta se sicer število žrtev kljub naraščanju prebivalstva zmanjšuje. Sistemi za opozarjanje so dobro razviti, vendar je za prebivalce mobilnih do mov po gos to pre po zno. Le tos je bi -la polovica smrtnih žrtev v mobilnih domovih, ki jih tornadi s hitrostmi, ki dosegajo prek 400 kilometrov na uro, razmetavajo kot škatlice. (STA) človek in živali - V mestu Hildesheim V nemški reki opazili krokodila BERLIN - Oblasti v nemškem mestu Hildesheim iščejo krokodila, ki sta ga v reki Innerste opazila delavca mestne komunale. Kot je sporočil tiskovni predstavnik mestne uprave Horst Richter, gre delavcema verjeti, saj se eden od njiju navdušuje nad plazilci. Krokodil naj bi bil velik okoli 80 centimetrov, delavca pa sta ga opazovala pet minut, preden je izginil v grmičevju. Zaenkrat ni znano, za katero vrsto živali natančno gre - krokodila, aligatorja ali kajmana. Plazilca je verjetno nekdo kupil za hišnega ljubljenčka in ga nato izpustil v reko. BERLIN - Direktor živalskega vrta v nemškem Aueu Christian Schrol-ler se je v ponedeljek oblečen požrtvovalno pognal v reko in tako rešil utapljajočo se opico. Spogledovanje s svobodo bi se za japonskega makaka skoraj končalo tragično. Makak je že v petek pobegnil iz svoje kletke in se nato zadrževal v bližini živalskega vrta. Tamkajšnji čuvaji so ga v ponedeljek zvečer naposled le našli, ko je veselo bingljal na enem od bližnjih dreves. V želji, da bi ga vrnili nazaj za ograjo živalskega vrta, so v nesrečnega makaka izstrelili ampulo z uspavalom. Prestrašena opica je nato z veje drevesa na višini 14 metrov omahnila v globino in padla naravnost v reko. Ker ni priplavala na površje, se je Schroller požrtvovalno pognal v reko in nenavadno zgodbo zaključil s srečnim koncem. 99-letni Murdochovi mami ne bo treba plačati davka SYDNEY - Priletni materi medijskega mogotca Ruperta Murdocha kljub tožbi avstralskih davčnih oblasti ne bo potrebno plačati davka na transakcijo, vredno 85 milijonov avstralskih dolarjev (okoli 51 milijonov evrov). Koliko naj bi davek znašal, oblasti niso razkrile. Sodišče je razsodilo v prid 99-letne Elizabeth Murdoch v tožbi, ki se je nanašala na transakcijo iz leta 1994. Takrat so pri Murdochovih reorganizirali družinsko premoženje. Murdochova je sicer na prvi in drugi stopnji izgubila pravdo, tokrat pa je zvezno sodišče soglasno ugodilo njeni pritožbi. Vsi trije sodniki so se strinjali, da ji ni potrebno plačati nikakršnega davka. Španec prodaja stanovanje preko internetne loterije MADRID - Brezposelni Španec želi preko internetne loterije prodati svoje stanovanje, saj ne more več odplačevati hipoteke. Nepremičninski agent Manuel Marina prodaja 64.000 loterijskih listkov s ceno pet evrov, ob tem pa obljublja, da bo zmagovalec loterije dobil 73 kvadratnih metrov veliko in 320.000 evrov vredno stanovanje v bližini Madrida. Marina bo v primeru prodaje vseh listkov zaslužil več, kot potrebuje za odplačilo vseh dolgov. Kljub temu mu zaenkrat ne gre prav vzpodbudno, saj je prodal šele 1800 loterijskih listkov. Ob tem ni znano, ali bo Marina z loterijsko odprodajo stanovanja nadaljeval tudi v primeru, če ne bo prodal vseh listkov, in ali bo kupcem povrnil stroške, če do žrebanja ne bi prišlo. Pristojne oblasti so sporočile, da gre za prvi tovrsten primer in da še preučujejo, ali je početje brezposelnega Marine sploh zakonito. S težavami pri odplačevanju hipotek se srečuje veliko Špancev, še posebej potem, ko je v Španiji prišlo do upočasnitve gospodarske rasti. (STA)