Poglejte ha Itevillce poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA W
Lisf slovensfcih delavcev^ Ameriki.

T«C KOV
HA DAN DOBIVAT*
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST M I STOJ DOM

Telephone: CHclae* 3-1242	Betaterad m Stcwd CUm Matter September 25th. 1»40 at the Pert Office at New Ittfc. N. under Act el Cenfreee of March Srd, 1879.	
No. 212 — Stev. 212	NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 29, ! 941-^SREDA, 29. OKTOBRA, 1941	Volume XL DC — Letnik XLDC
$100,000.°°
Janko N. Rogelj, direktor publicitete slovenske sekcije JPO.
To je velika številka! To je že precej demarja. Sto ti&oč dolarjev rabimo za prvo pomoč. Kje jih bomo dobili? V Ameriki! Kdo jih bo dal T Dobra in usmiljena srca naših Slovencev in Slovenk. Ali je to mogoče f Menda ja!
Deset slovenskih podpornih in bratskih organizacij v Ameriki, ki so članice slovenske sekcije Jugoslovanskega )>omožnega odbora imajo danes 160 TISOČ članov in članic v obeh oddelkih. Okoli 42 tisoč članov in članic štejejo mladinski oddelki. Ako 4>i te izpustili, ostane še 118 tisoč članov in članic odrastTega oddelka. Ako odštejemo še 18 tiisoč čkalnov, ki pripadajo k večian organizacijami, ostane nam še 100 tisoč članov in članic, kateri bi dali SAMO PO EN DOLAR\ za bedne in nesrečne brate in sestre v domovini. Nekateri, so dali že večr nekateri 'bodo še dali, pa bi prišlo povprečno na vsakega člana; po en dolar.
To fee pra\* lahko .stori, ako hočejo naša podporna društva z dobro voljo in večjim zanimanjem to delo storiti. Sedaj je prilika za to akcijo, ko se vršijo letne seje v mesecu decembru.
Vsota ni velika. V sedanjih časih že lahko naš po v prečni človek pogreši en dolar. Ce bi nekateri ne mogli dati, bi to nadomestili drugi, ki bi dali par dolarjev več, <la' bi prišlo povprečno na vsakega člana ali članico en dolar.
Sto tisoč dolarjev je velika številka. To lahko zmoremo, vsarno če hočemo. V dveh mesecih to lahko storimo. ZA »RDČNEJŠE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BOEJ&E• NOVO LBTO NAJŠIM DRAOIM V DOMOVLNI — DAM EiN DOLAR. Tako nekako bi rekli ter dali našemu društvenemu Ita j ni ku ali tajnici, ki 'bi poslal nabrani denar na pristojno mesto.
Vsako društvo bi skrbelo, da bi poslalo svojo kvoto: kolikor članov; toliko dolarjev. Kaj mislite o tem? To je izpeljivo, ako ibi naši društveni uradniki zavzeli iniciativo takoj. Treba bi bilo malo truda in dela Zakaj net Ali ni sleherni izmed nas poklican in pozvan, da pomaga v teh groznih ča&ih, katere preživlja naš narod v domovini.
Ali bi bilii naši glavni odbori pripravljeni,1 da ^mii dajo enak apel na vsa društvat Mislim, da je to njih naloga in dolžnost.) Tako bi šel tudi apel na vse urednike in pomožne urednike naših uradnih glasil, da bi takoj pričeli pisati o predloženi ideji ali načrtu. Tako bi tudi apelirali na vse druge samostojne slovenske časopise, da se pridružijo skupni akciji takoj.
Po naših slovenskih naselbinah imamo dosti pridnih in »a ved ni h mož in žena, ki radi dopisujejo v slovensko časopisje v Ameriki. Kje ste danes ? Prosi se vas v imenu slovenske »sekcije Jugoslovan.^kega o<!bora, da tudi vi izra-zite svojo mised ter podprete načrt, ki je lahko iz pel j i v, ako vsi nesebično primemo za delo ter ga završimo. Prosi se v imenu trpečega naro<^a v domovini, da priskočite na pomoč.
Vprašajmo slehernega Slovenca ali Slovenko v Ameriki, da na j da en dolar pred novim letom za tužno domovino. In če kdo da več, še boljše; kdor hitro da, dvakrat da.
Sedaj še to: Slovenska sekcija JPO kliče na delo vse Slovence in Slovenke v Ameriki. Tu ni nobene razlike, kakor ne bo 'nobene razlike, ko se bo ciljalo potrebnim in ubožanini v domovini. Zato nabiramo denarne prispevke, ker se nam smili ves narod v domovini, pred katerim ninna nobenega usmiljenja njegov sovražnik.
SJovenec in Slovenka1, ki si članica te ali one felovenske organizacije, ki pripadaš temu ali onemu društvu, oba sta poklicana, da gresta na sejo v mesecu novembru ali decembru. Na seji zagovarjaj ta ta načrt, da društvo pošlje svojo kvoto dolarjev v pomoč nesrečnežem v domovini. Vsako društvo naj na svoj način reši to nalogo. Poročajte v časopisu h o vaših uspehih, da boste zbudili vse one, ki se še niso zganili za pomožno akcijo.
Sto tisoč dolarjev lahko naberemo v dveh mesecih, ako vsi delamo, žrtvujemo in dajemo; posamezniki tega ne morejo storiti. Pokažimo našo pravo slovensko voljo in moč, da bomo saj' enkrat videli, kaj mi lahko združeni do-
Sobratje in sestre, dajte vsak po en dolar za svojo ne-, »neč-no in na križ pribito Sfovenijo.
Naš prvi cilj je sto tisoo dolarjev.
EKSPLOZIJA V PREMOGOVNIKU
V	premogovniku Sterling Coal Company pri Madison-ville v državi Kentucky, ju nastala eksplozija, ki je najbrž zahtevala petnajst človeški!-žrtev.
V	usodnem času je bilo v premogovniku 49 premoga rje v. 34 so jih spravili živih na površje, o 15 pa nimajo nobenega sledu.
DUCE GROZI AMERIKI
V ponedeljek, 27. oktobra je bila otvoritev Mednarodnega Kongresa aH Skupščina Dela, prva, odkar divja nova svetovna vojna. Sestaja se ne kakor navadno v središču mednarodne delavnosti Društva Narodov in Mednarodnega Urada Dela v Ženevi, temveč v "izgnanstvu", v svetilniku svobodnega sveta in demokracije, New Yorku, v srcu te velike zemlje, ki z navdušenjem in z
> MUSSOLINI SE JE RAZTOGOTIL IN POVEDAL ITALJANOM, KAJ SE BO ZGODILO Z AMERIKO, KO PRIDE DO NJE
Benito Mussolini je sinoči govoril z balkona palače Venice ob priliki 19. obletnica fašizma ter rekel, da ♦odo Nemčija, ltaHija i n njene zaveznice uničile Združene držaVe in vse druge države, ki so sovražnice osišča.*
Na trgu pred palačo je bilo zbranih okoli 50,000 ljndi, ki so divje kričali, ko je Mussolini izgovoril besedo ^A mer i ka. Nekateri so nosili karikaturne slike predsednika Boosevelta in njegove soproge ter kričali in žvižgali.	;
"Korakamo naprej v nevpogljivi srčnosti, s itrdno vero in globokim prepričanjem," je rekel il duce, "da' bo italjanski narod enak veličini svoje preteklosti in svoje bodočnosti, pa naj se zgodi karkoli, in bo vreden zmage.
"Boljševizem, proti kateremu smo pričeli vojno pred 20 leti, ki ga je ^zadela v srce orožje zaveznih sil osišča, naše orožje in orožje zavezniških narodov, umira. Njegovi evropski in a-meriški zavezniki, ki predstavljajo silo sebičnosti, bodo zrušeni z našo revo&ucjonarno silo.
Laško časopisje z veliko ogorčenostjo piše o govoru predsednika Roosevelta ob priliki mornariškega dne ter ostro ob- Iznavalei te velike ustanove, ki soja njegovo vnanjo politiko. Pravi, da je ameriška vojna mornarica na širokem morju pripravljena na vdarec. In Vir-ginio Gay<k» pravi, da Roosevelt počasi prihaja na dan iz "prikrite hinavščine."
Ga vda posebno napada Roosevelta, ker je v svojem govoru rekel, da ima dokaze, da je Nemčija nameravaki v Južni Ameriki postaviti nekaj vazalnih držav. Gayda- zahteva od Roosevelta, da prinese dokaze, katerih pa po njegovem zatrdilu ne
more pokazati, ker jih sploh nikjer ni.	...
"Laž in bahava napadalnost sta predsednikovo najboljše , Mednarodna organizacija de-orožje,'' pravi 4*ayda.	------------------M"	nstftuov.jena takoj pc
Tekom obhajanja fašistične obletnice je Hitler poslal Mus-soliniju naslednjo brzojavko: "Ob priliki obletnice pohoda v Run mislim na Vas, dnee, ter pošiljam srčn-.u voščila za Vašo osebno dobrobit in za srečno bodočnost fašistične Italije. Moja voščila so združena z voščili celega nemškega naroda Italiji, ki je zvezana v borbi, ki bo zagotovila zmago in novo Evropo."	,
Mednarodni Delavski Kongres
Na Columbia univerzi v New Yorku je začel včeraj zborovati mednarodni delavski kongres. — Udeležujejo se ga delegati iz vseh delov sveta.
Ce Hitleija ne porazimo, bo izgubljeno vse, za kar se je delavstvo borilo in kar si je priborilo. V vojni moramo zmagati in priboriti si moramo mir. Zdaj nam je mogoče sestavljati načrte, po katerih bodo po
njič je pa dejal:
— Delavskih moči nam pravzaprav ne manjka, ker so dela, ki so jih vršili moški, kateri so zdaj pod orožjem, prevzele žens-ke. Pri pomnit i pa moram, da žensk ni mogoče zapo-1'ti v
toni pred pomanjkanjem in siromaštvom.
Attleeja je spremil v Ameriko Sir Roger Makins, vodja ne-"loiboko vero aktivno sodeluje I kega oddelka v angleškem zu-pri reševanju civilizacije. Po- j nanjem ministrstvu.
Na vprašanje nekega' poro-je v dvajsetih letih svojega | čevalca, če je v Angliji res po-delovanja pokazala vsemu sve- manjkanje delavcev, ni hotei
sedanji vojni vsi narodi zašči- i težkih industrijami.
Značilno je, da so na Delavskem kongresu delegati skoro vseh dežel, kartere je podjarmil Hitler.
V imenu Roosevefltovesra ka-
tu možnosti stvarjanja pravičnejšega družabnega reda, ne dvomijo, da bo letošnje zborovanje Mednarodne Skupščine Dela v senci vojne, imelo velik in globok pomen.
ti.
Neki rešeni premogar je povedal tiasnikarjem, da so vsled silnega pritiskat popadali vsi premo gar j i na tla, železniški tir je uničen in vsi električni vodi so potrgani.
Na pomoč so prihiteli reševalci iz raznih krajev zapadnega dela države Kentucky.
Premogovnik je precej po-j V premogovniku je bilo zaponk odo van, vzroka eksplozije pajslenih 125 mož, ki so delati v doslej še ni bilo mogoče dogna-' treh šihtih.
Predsednik poslal Lewisu tretji poziv
koncu prve svetovne vojne okvirju delavnosti Društva narodov. Ustanovi il so jo tisti, ki so želeli uresničiti zgraditev pravičnega družabnega razmerja med raznimi družbenimi sloji v pomirjenem in urejenem ■»vetu. Dočim je Društvo Narodov doživljalo svoje vzpone in svoje padce, iz dobro zna ni n razlogov, ter končno ni uspelo,
Atleet takoj odgovoriti, sled-
bineta je pozdravila delegate ameriška- delavska tajnica Miss Perkins, ki se je zelo začudila, Iker bo navzlic vojni zastopanih na kongresu 34 držav.
ANGLEŠKI POSLANIK LORD HALIFAX SE ZAVZEMA ZA POMOČ RUSIJI
V pondeljek zvečer je bilo v Madison	(iarden v New
Yorku veliko zborovanje za pomoč Rusiji. G-lavna govornika sta bila bivši -ameriški poslanik v Bruslju Joseph E. Da-vies in angleški poslanik v Washingtonu lord Halifax. Ko je govoril Da vies, so se zasli-
"Vi niste pričakovali, mi pa
smo," se je oglasil nekdo n« galeriji za njegovim hrbtom. Cela dvorana je burno ploskala.
Lord Halifax je doživel isto, kot doživljajo angleški vodite-
lji v Angliji, ko zlasti delavski šali z galerije klici; "Odprite |zastopniki glasno zahtevajo,
Vodstvo United Mine Workers poročil, da se je vseh 53 tisoč premogarjev, zaposlenih v premogovnikih, ki so -last jeklarskih družb, oazvalo pozivu na štrajk.
John L. Lewis, predsednik UMW, je pojasnil časnikarjem svoje stališče napram drugemu pozivu predsednika Roosevelta, naj pokliče premogarje nazaj na delo, češ, da bi biia stavka v sedanjem času usodna za vso vojno industrijo.
Lewis je poziv kratkom.ilo zavrnil ter dejal, da bo marsikaj odvisno od konference, ki jo ibo imel danes z Myron oni C. Tavlorjem, bivšim predsednikom United States Srteei Corporation.
Nadalje je Lewis zanikal predsednikovo trditev, da ima štrajk kaj opravka s patriotskimi dolžnostmi, oziroma da je vsled njega ogrožena narodna* vamost.Po njegovem mnenju bo mogoče morebitno pomanjkanje premoga pozneje u-spešno nadomestiti s povečano produkcijo.
V odgovoru, ki ga je poslal predsedniku Rooseveltu, pravi Lewis, da je vsega kriv J. P. Morgan, Član nadzornega' sveta United Staites Steel Corporation. Morgan je proti temu, da bi meli premoga rji "captive*' od jeklarskih družb odvisnih majn iste pravice kot jih imajo njihovi organizirani tovariši*po drugih premogovnikih. Predvsem pa noče Morgan ničesar slišati o unijskem šopu. -- Če bi le Morgan hotel, — je poudaril Lewis-, — ibi bila cela zadeva v desetih minutah u-
ravnaira.
Predsednik Roosevelt j*1 poslal Lewisu že tretje pismo, v katerem pravi med drugim.
—	Žal mi je, ker niste izpolnili moje prošnje in niste v interesu narodne obramb*.1 poklicali stavkujočili premogarjev nazaj na' delo. Karkoli imate z Mr. Tavlorjem ali z Mr. Mor-ganom, zasenčijo glede, važnosti prizadeti narodni interesi.
—	Na vsak način je treba delo v premogovnikih obnoviti in pogajanja nadaljevati Potom mene vas vlada že tretjič prosi, da nemudoma pokličete premogarje nazaj na delo.
Zaenkrat se še ne ve, kaj namerava storiti vlada, če l>o Lewis zavrnil tudi tretji Roose-veltov poziv.
V poslanski zbornici je "zavladalo silno ogorčenje vsl-»d izzivalnega LeAvisovesta stališča.
Demokratski kongresni!* Co-nallv rz Texai*a< je označil Le-wisa kot zaveznika Nemčije, Italije in Japonske ter liiU Zit -pretil s parlamentarnimi kazenskimi odredbami.
Drugi poslanci so očitali Lewisu "petokolonf-tvo", "snbo-taštvo " , " raketirstvo " in "despotizem."
Ko je J. P. Morgan zvedel, kaj je pisal o njem John L. Lewis predsedniku Rooseveltu je rekel: — Vse skupaj je čen.Sinje brez vsake prave pod i net fJiede mene je poved ti le ene rosnieo in sicer, dq -o\n član nadzornega svelta U. S. S tee! Corporation. Vse drugo jo pa neresnica.
zapadno fronto!"
Jn ko je lord Halifax šel I proti govorniškemu odru, je bi-
da bi ohranilo mir med narodi, jlo opaziti, da je bil nekoliko v zato, ker je želja po vojni in po I zadregi. Ker je visok nad šest
rušenju, ki je biia skupna na-cijskim in fašističnim krogom, bila silnejša od prizadevanja demokratskih sil po drugi strani, da se upro navalom vojaških mogotcev, je Medn-arodna organizacija dela z marljivim
čevljev, je bil zanj^radio prenizko postavljen in iz vrst poslušalcev so prihajali klici "Glasneje, glasneje!" in "Odprite zapadno fronto!" Halifax pa je mirno nadaljeval svoj govor in hvalil močni odpor
delom d<xegala vse boljše nspe- j Rusov. 1,e-	* 'Celo prijatelji Rusije se ni-
Clanice Mednarodne organi- I so Pričakovati, da bo Ru-zacije deda so v glavnem vse ! tako junaško zdržala mno-države razen tistih, ki r.» ! močnejšo ter/o naci jskega
SO pO I
zgledu nacijskih in fašističnih diiav zasužnjile delavce, delodajalce in državno upravo in jih spravile pod peto vsemogočnih samodržcev, napravile iz vseh svojih državljanov tla čane in jim odvzele ne samo vse državljanske pravice, temveč tudi človeških pravic, svobodne volje pri izbiranju svojih pravic in dolžnosti. Nemčija in Italija ste kmalu ssa-pustile ov irani-zacijo dela, primorane zn-
teržo
vojnega stroja."
da pošlje Anglija močno armado v Francijo in postavi zapadno fronto.
Ko je navedel besede predsednika Lineolna v njegovem govoru pri Gettysburgu. ko je •rekel: "Svet se bo malo zmenil in se ne bo dolgo spominjal, kar tuk-aj govorimo, temveč nikdar ne bo pozalbil, kaj so tukaj storili", je nato nadaljeval: "Te besede imajo da-nes poseben pomen. Kar seda j šteje, ni to, kar rečemo, temveč, kar storimo."
^'Tako je," je bil odgovor iz vrst poslušalcev, in "Odprite zapadno fronto!"
ŽENSKE V ANGLEŠKI VOJNI SLUŽBI
Po preteku nekaj mesecev bodo poklicane v angleško vojno služto vse ženske do 3 1. leta. Doslej se jih je že nad dva milijona registriralo.
Angleška vlada je pozvala vse ženske, ki so bile rojene leta 1913, naj se registrirajo za vojno službo. Do konca decem-
radi načel in prepričanj, ki so bra bodo vse Angležinje, stare
i-fwlila rlaln /\mnni/in/i nrtroniTn Hn Ml lat 7nnnelpilO nri tnliT-
votlila delo omenjene organiza cije, vodoč, da zanje tam ni več prostora.
— J^O.
Kot delegat Anglije je dospel na nemnarodni delavski kongres v New Yorku major Clement R. Attlee, angleški državni pečatnik in Churchillov tajnik.
Časnikarjem, ki so ga obdali takoj ko je stopil s Clipperja, je dejal:
— Sedanja kriza nam nudi velike ugodnosti za bolje medsebojno sporazumevanje. Kongres nam bo pa nudil priliko baviti se z vprašanji vseh v vojni nahajajočih se, narodov.
do 31 let, zaposlene pri kakr »nemkoli vojnem delu.
Samo m;;uicijske tovarne bodo do srede prihodnjega poletja potrebovale pol milijona žensk.
Dozdaj se jih je registriralo 2 milijona 151 tisoč. Nad pol milijona jih je bilo zdravniško preis-fcanih.
Ženske v vojni službi zaenkrat še nimajo orožja, toda v slučaju nemškega napada na Anglijo bodo dobile tudi orožje.
Anglija potrebuje izredno dosti izvežbanih bolničark, ki so »a svojo naporno delo zelo dobro plačane.
I? Carlisle na Škotskem poročajo, da bodo pozvali vsa šestnajstletna dekleta, stare
matere in stare tete, n«j pazijo na otroke onih žensk, ki so zaposlene v munieijskill tovarnah.
To idejo je sprožila Ho renče Hornsborgh, parlamenta r n a tajnica ministrstva za javno zdravje.
Ne samo v Angliji, pač pa ,tudi v Ameriki se ženske postavijo. V nedeljo je rekel po radio govemer države New Jersey, Edison:
—	Navdušenje, s katerim vrše ameriške ženske obrambno delo, dokazuje, da bodo i-deali svobode večno živeli. Zdi «e mi, da se ameriške ženske temo'jiteje nego moški zavedajo preteče nevarnosti, pred katero bo treba braniti deželoL
—	Ženske bodo prevzele mesta moških, ki bodo šli v borbo ■za ohranjenje svobode in dostojanstva vsakega po n utežnega državljana.

-GLAS N A & O D i" - Now fork
Wednesday, October I $41
TSt AN6TLII H L. lift
"GLAS NARODA"
(TOICi or TBS PBOFUt)
Uwmk PaWflhlBC CiMMT. (A Corpora*!*).
t. Lopsba, Bee. — PUee of tonalae— at tM ot above officer«: 21« WEST 18tk BTSOT, NEW YORK. N. T.
48th Year
*OUe Ntroda" to loaned eve*y day except Batudaja. Btmdaya mmA HoUdaja. Bnbecrlptloa Xearlj 9B.—. Advertisement on
Ba eelo leto velja Ust n Ameriko ta Kanado 18.— ; aa pol leta ■a to trt leta «1.80. •— Za New York m celo leto fT^—; aa pol leta 88.88.
po aa eelo toto 87.— ; aa pol leta 88.80.
"GUa Naroda" lakaja vaakl daa 1st:
•aabot, nedelj la
"GLAS NARODA" II« WEST Utk
NEW YOU. WL X.
I—1X41
KAKO JE V NEMČIJI?
—	Prcoej dolgo sem bil v Nemčiji, — piše neti švicarski časnikar, — nikjer nisem opazil niti najmanjšega navdušenja v.i\ vojno. Nemec hitro spozna' tujca, in če ga sreča na samem, je njegovo prvo vprašanje* kdaj <bo vojna končana. Nemški liurod zdaj ve, da bo moral preživeti še tretjo vojno zimo. Ljudje se prihodnje zime bolj boje kot so se bali prejšnjih, prav posebno pa trepečejo v velemestih in velikfh indu-fetriatnih središčih, ki so izpostavljena zračnim napadom. .
—	Navzlic najstrožjim kaznim je verižništvo precej razvito. Največje povpraševanje je po mesu, jajcih, rrafeti, maslu, žitu in krompirju. Denarnim ljudem ničesar ne manjka, dočim so reveži pomilovanja vredni.
—	Sovražni bOmbni napadi postajajo čedalje bolj učinkoviti. Posebno so prizadeta zapadna in severna nemška mesta. Ljudje žive večjidel v kleteh in zakloniščih, kar razjeda njihovo zdravje in živce. Mnogokrat se pripeti, da prinesejo zvečer stariši v zaklonišče svoje otroke, naslednjega jutra pa ni o stariših nobenega sledu več.
—	Bogatini so se preselili iz ogroženega ozemlja v varnejšo kraje. Vse poln o jih je v bavaTskem pogorju in v Avstriji.
—	Po tovarnah se delavci pogovarjajo skoro izključno le o prehrani. Le če si med sdboj popolnoma zaupajo, padajo težki Izrazi na vlado in na firerja. Toda, zaupanja je tako malo. V&ak sluti v svojem tovarišu špijona. Naeijska vfcvda zna izčrpati delavsko silo do skrajnosti. Iz unv^vnih razlogov delavce v<?Čkrat premeščajo iz tovarne v tovarno, Iz mesta v mesto. Pri tem se na nikogar ne ozirajo če ima družino ali ne in če mu je mogoče dobiti v novem kraju stanovanje.
—	Mesta moških delavcev, ki so poklicani pod orožje, zavzamejo ženske. V nemški vojni industriji in v javnih
službah je nad osem milijonov žensk. Celo v rudnikih in premogovnikih so zaposlene ženske. Delati morajo po devet ur na dan. Za isto dello ne dobi ženska iste plače kakor moški, pač pa celih dvajset odstotkov manj.
—	V tovarnah zaposlujejo tudi mladoletne. Nemčiji ntanjka delavskih moči, posebno izza izbruha nemško-rusk« vojne. _	.
—	Navzlic kilni draginji se delavske plače niso povišale. Izvežiban delavec zasluži po 86 fenigov na uro; pomaga-či po 73 'fenigov. Od plače jim odtrže vlakia vsak teden trideset odstotkov. Ta denar gre za "zimsko pomoč", za "uspešno nadaljevanje vojne'', za| "propagando" in kdo ve, za ksaij vse.
—	Ce hoče delavec zaslužiti minimalno plačo, mora ciel-ati namesto «56 celih 60 ur na teden.
—	Povsem umevno je, da delavstvo v takih okoliščinah ne more biti zadovoljno. Vse se vprašuje: — Kako dolgo še?
—	Nikogar ni, ki bi mogel odgovoriti na to vprašanje.
MEDNARODNA RAZSTAVA V NEW YORKU
Kot smo že poročali, je bila v pondeljek v Grand Central Palace na Lexington Avenue in 46. ulieat v New Yorku otvorjena mednarodna razstava, na kateri so posebno zastopane dežele, ki jih je v sednjb vojni osvojil® Nemčija. Tako je zastopana tudi Jugoslavija. Na -razstavi je videli ttidi precej slovenskih predmetov, ki razstavi delajo vso čast. Vendar pa bi bilo želeti, ua posebno Slovenci iz New York a in okolice pošljejo še kaj pristno slovenskih stvari, da bo naša izložba tem večja.
V petek bo na razstavi Slovenski dan. Vabljene so naše rojakinje, da pridejo v slovenskih narodnih nofeSi, kakor tudi v soboto, ko bo Jugoslovanski dan.
Blovenci, pokažimo se, da smo tukaj in da se moremo častno pokazati v vrstah drugih narodov.
Beg Hrvata iz Hrvatske
(PHftrefJj iva j^ovest HrVfeta, ki je pdbegnil fe PaVellecve Nadaljevanje	"drŽave."
EFTMifflW^
Blato rešilo Moskvo
Ka'kor je razvidno iz poročil, ki prihajajo s fronte v Berlin, je sedi.ij prvič v sedanji vorjni vreme, ki je bilo dosedaj Hitlerju vedno naklonjeno, nastopilo proti njemu. Vreme je namreč Hitlerju preprečilo, da Moskve še ni mogel zavzeti. Porof-ila namreč naznanjajo, da na fro«ti neprestano dežuje in da.za'radi velikega blata se armade ne morejo premikati.
"Vreme je tako slabo, da si ga sploh ni mogoče predstavljati," pravi neko tako poročilo.
V okolici Moskve je najprej zapadel debel sneg, pozneje pa je na«ta3o južno vreme, sneg se je »tajal in nastalo je veliko blato. Motorna vozila ne morejo nikamor naprej; armada ne more iz ozadja ddbiti potrebnega materjalai
Poročila, ki prihajajo preko Berna v Švici, naznanjajo, da *o včeraj Nemci pričeli novo in močno ofenzivo proti Moskvi, Rasi pat so jo s protinapadi odbili. Na dveh krajih južno od Možaiska so bili Nemci pognani ve 'beg. Rusi so na nekem kfaju napredovali 10 milj in ruska artilerija je preprečila, da se nemške čete niso mogle zbrati za nov n«<pad.
Vroči boji se »bijejo okoli Volokolamska in Malojaroblovca; vsi nemški napadi so bili odbiti.
Nižje proti jugu pa je Donecov bazen v veliki nevarnosti, kar priznavam tudi ttltsi. Nemci z veliko silo pritiskajo proti Rostovu in Kramalorskn, malo višje proti severu. "Na Krimu se Bu&i trdno tirfe greti nemjfeemu gritisku. _____
' Koga preganjajo?
Na to vpraša/nje ja zelo lahko odgovoriti — natm je dejal OJoVeik, ki se mM je posrečilo odnesti £ivo gltrVo. Preganjajo vsakogar, ki ni po njihovem okusu, kdor ne kriči "Živel Pavel ič!" kotrnt s<e, hočejo ma-Ščeivati in kdor se jim zdi nevaren. Najhujiše, to je resnica, se godi Srbo*m in Židom, vendar tudi s Hi*vati ni ravno mnogo boljše. Krito ravnajo s Si%i in z Židi, tega ni mogoče poipiBati. Kar zadava Hrvate, mislim, da so imc-ma dr. Mlažuraniča. dr. Reberskija, dr. Peroviča, dr. 'Price, Cana, Ma-riča in mnogo sto drugih dovolj hrvatska/; koliko jih je danes mrtvih med njimi, koliko jih čaka^, da bodo ustreljeni, koliko jrtl naučijo po prisilnih taboriščih. Nikar ne vprašujte, koliko je uibitith in koliko jih je zaprtih. Ni mogoče odgovoriti. Na tisoče jib je. Celo o znancih in o prijateljih ni nuo-goče povedati, kje so in kako se jim godi. Kajti, če koga med njimi zapro, o njem ni več g!a-su. in če kakšnega« znanca dalj časa ne vidite, se tudi vprašati zanj ne upate. To je namreč v-ejčldrat nevarno. Razlike v ravnanju z odraslimi in otroci ženami in sf&rci ni nobene. Z vsemi ravnajo na/ isti divjaški način.
Madlkof dr. Stepiuac.
' Ko so Paveličeve oblasti ukaizale, da morajo vsi Židje nositi na sebi viden znak, so ta znak morali nositi ne le židje, temveč tudi tisti, ki so z židovdhJe vere prestopili k pravoslavni aJi h katoliški veri, pa najsi je to »bilo pred sto ali pred tristo leti. Tako se je Bgodilo, da so nekateri katoliki drahorvniki na svoji duhovniški obleki nosili židovske znaike. To je tako resnično, kakor lesnično se zdaj pogovarjam z vami. Zaigrejbški nad-Škoi dr. Stepinac, ki od prvega dne nikakor ni hotel sodelovati b PaveliČem, in z Ncšftsci. je izrazil svoje nezadovoljstvo proti ravnanju s Sfibi in Židi prav tako, kakor proti ravnanju s katoili^ko duhovščino. Nato je Pc/velrč odredil, da katoliških duhovnikov ni treba siliti, naj nosijo židovske znake na sebi, pa najsi šo njfhovi pifcdnrki nekdaj bili Ž id je. Mfaogi duhov-
niki pa so navzlic temu še naprej nosili v thak protesta pfo^ ti Paveliču in njegoveaiku ravnanju — židovske znake. Malo za tem so določili za- Žide mafije anake, ki naj jih nosijo v jrumbnici m ta te znake so spet morali fflačati po 10 dinarjev. Nadškofa dr. Stepmea še ne vidi «ikjer. Ne udeležuje se nobenih sveefthbsti, dočim je pri vseh prisoten nemški Skof vZajgTebu.
Ljudstvo nič ni vedelo o tem, da se Paveftič pripravlja« z nekim odposlanstvom za pot v Rim, da pripelje itaVijaw^kega princa za kralja. Ko se je za to zvedelo, je narod javno in odkrito pokazal svojo nezadovoljnost in ptišlo je do spopadov z norrfskimi vojaki in z vstaši. Med maiogimi uličnimi bitkami je ena bila ob hotelu "Esplanade" pri glavn-m kolodvonu. Iz rrwogih hotel-Fikih prostorov so padali streli na nemSke vojake in na vstase. Ko se je pri živih slikah prikazal A^none I. na platnu- so gledalci avi-žgali in tiriili "Doil z Italijo!" "Dol s Paveličem:!" "Kaj nam bo ta baraba" In spet so prišli vstaši in apet je je prišlo do bojev. Te^a dne so v Dhngi ulici ubili nen»ške-ga vojaka. Koliko so jih takrat zaprti, nihče ne ve. Nemški vojaki in vstaži so krožili po ulicah in streljali na vsakega, ki se je prikazal na ttlici, Če je bil kriv ali ne. Pa ne samo v Zagrebu, tudi po ft:želi je prišlo do nemirov in neredov. Po vaseh je prišlo do spopadov in grozila je nevarnost, da bodo kmetje korakadi proti ZagTCbn.. Pavličeva policija pa je s pomočjo italijanskih in nen^kih vojakov zadušila -nezadovoljstvo naroda
"Prisegam vam,*' je dejala goepa, "da ob prireditvi v čast Pavelieevegra rojstnega dne ni bilo v povorki ,ki.se je pomikala po cesti niMlo niti petdeset meščanov. Ko je po cestah korakala godfba s oeto vstašev, je ljudstvo bežalo v hiše. Tako gs imajo radi.' *
Pavelič pride v Zagreb.
Vlado v Zagrebu je sestavil Kvaternilk Še preden je prišel iPavel ič. ki se ea njegov prihod sploh ni v?xleio. Pavelič je prišel v Zagreb -Štiri ali pet dni
SLOVENCI!
NAJBOLJ POPOLNA ZALOGA SLOTEN^m FONOGRAFSKIH PLOŠČ DOBiTR FSI
TOSK MAifilOK, Inc. 463 WEST 42nd STREET NEW YORK. N. Y.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLO VEN SKA KATOLIŠKA 49&JEDN0T A
0
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 48. leto dl&nstvo 37;000	Premoženje $4,728,000.00
SOLVENTNOST K. 8. K. JEDNOTE ZNAfiA 125.19^7
Ce boixA dobro «eM in mjte drafla, zavaruj M pri na^Mljil, po-fttenl In nadsolventnl podporni organtnHJt, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjor ae lahke »Tarajd n onrtnlne. nuuie pofikodbe, opekvdje, preti belesal In eneaMtleetL
K. S. K. JEDNOTA aprejcins močke ln iemke ed 18. de M. teto; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leto pod tvoje okrilje.
E. S. K. JEDNOTA lnUJ» najnodeAi^JS« mte Mrtfflkmte m-flanje dobe od f256.«0 d« $5,00«.M.
'K. S. K. JEDNOTA Jo pftn mati vdov In sirot. Ce »o M ttM aH Hmalea to tonhn fa bec»to katoHike podporne orteniaarije. po-ae in pristopi tokej.
• ikTirtTalnini to cm vse drace podrobnooti a uradnike to uradnice krajeraib draitov
K. S. K. JMnote, ali p«
GLAVNI URAD
551-353 Ko. Chicago Street,	Joliet, DUnttia
poten», ko go mesto zasedle Čete, vendar je m bral od Karlovca do Zagreba z av-toirtobilom in v spren^fcvu nemlScih vojakov, ker so trni pri Karlovou pognali v »rak železniško progo, kakor «e je govorilo "Zal," preden je prijel vlatk ki se je z njim vozil. Kdaj je prišel v Zagreb, se ne ve in sprejema ni bilo nobene-{ge. Meščanstvo je zvedelo, da je v Zagrebu, ko je imel v zbornici govor, nje-gov pribod v tnešto pa je bil tsQen.
Njegova prva "dri«Vrtička r' pote«a je bila. da je »kazal ža-preti gmkega konzula v Zagrebu, zakupnika solnega monopola V3«dimirja Radona, ki so ga odpeljali v prisilno taborišč? v Gradec. Nekaj dni potem je prišlo poročilo, da so ga t aim ostlrelili. Radan je imel lepo vilo v Tuš/kancu. Pavelič je pognal njegove otroke v prisilno taborišče, a njegovo ženo je izgnal iz hiše. Dad je pobeliti sdbr-, očistiti opremo in ■pcJhištvo in potem se je vselil v vilo, kot da bi že od nekdaj* bila njegova lastnina. Gospe Radan je dovolil, da sme iz hiše odnesti samo fotogrnfije soproga in otrok in prav nič dragega. Da ne bi ostal za svojitn ' 'paglavnikom'si j?. prilastH
zraven njega "maršal" Kvat<»rntk. To je vila g. Matica, zastopnik« Shell a. ki so ga prav tako odpeljali v prisilno taflt>oriaČ£.'V Gradee, kjer so morda tudi njega ustrelili.
Kadar Pavelič govori
Pavelič se sploh ne kaže pred ljudstvom. Kadar • pa se vTčlic terrfu odloči govoriti javno, si da napraviti na Gornjsrn Gradkra pri zborniei oder — tik ob zid. Okrog odra se postavijo vstaši in njeigovi "preizkušeni' *in 4<za'U!pni,,, da se rmu ne bo približal kn«k£en <4nt«a-željen." Pri takih p riložnostih vstaši lovijo otroke po mestu in jim dajejo po deset dinarjev da pridejo poslušat "poglav-nika" in na v^s gl«,« kričat:
■"Živel Pavelič!", kar tndi snemajo na gramofonske plošče z njegovim govorom, ki ga potem vse dni prenašajo na radiu. V svojih govorih je, zlasti v prviiA, straišno napadal Ma-gopokojnega kra>ja Aleksandra L potem bana dir. ŠufoaStča
rn podpredsednika dr. Krnjevi-60. dočim se Sam ni mogel odločiti, do bi napadal dr. Ma&v ka. To odgovornost je vte*l nase Milo Budak. V svojih govorih Pavelič zlasti naglasa, da je an ustvaril "neodvisno" Hrvatsko in da morajo
Peter
IZKORIŠČANJE
To je resnična zgodba, ki se je aavršila pred (kakšnimi sedemindvajsetimi leti.
V Ameriko je dospelo k svojemu bratu, ki je bil ma jner nekje na Žapadu, mlado dekle.
Iz Škof jeloke je bila doma, in bom rekel, da jI je bilo Hanea ime. Če bi imertovfil njeno pravo ime in njeno rojstno hišb, bi se je ta ali oni spominjal.
Jaz sem jo poanhl še is Škofje loke, ko je hodila k nunam v Solo.
Pri bratu ji ni ugajalo. Imel je bordarje, katerim je morala, ko so se vrnili s šilrttt, nanositi vode in jim pomagati pri umivanju. Tako delo res ni za šestnajstletnega dekleta.
njegove besede poslušat. Po sebej poudarja svoje 7 n upanje V "iizkttSem*" veta-š^ t. j. v ti-jšte, ki so bili v fegftanstvu in 'odkrito govori, dfa njim največ veruje.
Usoda dr. Ivana fiubašiča.
(Ko so Kvaterni-k in njegovi zaprli dr. Maček a, so se podali v divji lov po vsej Hrvatski za hrvatskim banom dr. SuJbasi-Čem„ ki so za njim izdali javno tiralico. Ko ga niso mogli najti, so bMi b«rtii a ko so zvedel i* da je pobegnil čez m?jo, so po-kdprli vse njegove sodelavce in načelnike posaroeznrfrh oddelkov barske uprave. Ko so čez nekaj tednov slišali Hrvati banov glas na londonskem radiu, teo bili silno voseli. Ljutli je Vest prevzela in drugega dne se je po vsem /Zagrebu pripovedovalo, kar je ban sporočil hrvatskemu narodu po radiu.
Draginja.
Povprašam za ceno hrane in za prehrano <*ploh. Ne vprašajte. pravi gospa. Kaj bi vam govorila o eenah, saj še za denar ni mogoče ničesar kupiti.
Vse, prav vse je na izkaznice. Kiloerram rib je sto dinarjev, inasti 60 dinarjev. Če je kaj je, olja sploh ni, rrža tudi ne. nm-«ke 10 dlqg vsafcih 14 dm\ kruh je trd, črn in nerirelbavljiv im traven tega ga dobite samo po 20 dlqar ha dan. meso samo enkrat na teden in to odmerjeno
ftotoljnanju m 4. itrndL v.
STANOVANJE
■s 3 ali 4 sobami s.feurjavo, vročo vodo> elektriko se da v najetima $29.00 do $34.00. — Superintendent, - Apartment 6, . samo 403 WEST 18th STR., NEW njegovo voljo ubogat in samo YORK, N. Y.	<6x)
Upa krtjltm > kultom* frnlmka;
m^flm+dt mt* . . . (FlaZgar)
Jt vtoto » nato domove.
ŽIVI VIRI
Spisal IVAN MATZČIČ
DED —
le ZEMLJO etrebU, aerai
OCE —
to to pDtojy to
Kajiga Je fnjemtdi peje»
T »loTBBskl knJiSeroosti, kajti T nji je V trinajstih delgto
poglavjih opisanih trinajst rodor aioTenskeito »»roda od davnih poCetkor t storeta
■loTtaatf a do danafinjega
dne. Knjiga Je vemo srcaio naSega VTlJenJa in trpljenja, ln Hbr Jo prtbere ko vedel o Slovencih reč kot mu
more nadltl katerokoli naSe
ttodorinsko delo.
S I N -
JfrMrfltoi(Aki ktoHa
VNUK —
ee Je dvigali proti bero ntvega'
KNJIGARNA
Glas NarodaM
na
IS POGLAVtl - 41S SttlASl
V PLATNI7 VEZANO
Avtor knjige Je-I V AN MATI Čl C, ld Jte rfpfsal splafao mano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
Ko .pridem nekega jtttra v tiskarno, mi pdVedo, da je prejšnji večer spraševala mlada ženska po mfeni ter da so jo
pos'lali prenočit v hrvatski hotel, oddaljen tri bloke od tiskarne.
Grem tja in v svoje največje začudenje opazim v restavraciji prt zajtrku—Hanco.
Da pri bratu ni mogla več prestajati, mi je pravila, in da je pobrala svoje stvari, kakor-hitro mu je odslužila za karto ter imela še par dol&rjev za p«tt.
<5e bi se v New Yorku dobilo zanjo kaj primernega, bi rada vedela, karkolitoi že bilo. Ala bi za služkinjo ali h kakšnim otrokom.
Rekel sem ji, naj do popoldne počaka, da bo mogoče moja gospodinja *— -Gregorinova mati ali pa njena hči — vedela kaj primernega.
Naslednjega dne ji je moja gospodinja že dobila službo pri premožni rodbini v bližini Prospect Parka.
Gospa, ženska srednjih let, je bila ž njo radovoljna. Vršiti bi imela domače delo, torvj prati, likati, čistiti, pomagati pri kuhi, streči pri mizy pomivati in popoldne peljati dva otroka, štiriletno punčko in petletnega fantka^ v park.
Gospa je lomila neko čudno židovsko nemščino, Hanca je bite pa nekaj nemških besed v loškem Moštrti pobral«, in tako sta se za silo sporazumeli.
Obljubila ji je plačati *'za začetek'' dvaindvajset dolarjev na mesec. Odkazali so ji ozko sobico, z Gregorinovim sinom sva ji privlekla težak kufer in je ostala.
Svobode ji je gospa malo dovolila. I^e vsak drugi četrtek popoldne je bila prosta. Drugi četrtek zvečef je prišla k nam. Nič se ni pritoževala, toda videli smo, de je stfipljena. Njeno dnevno delo se je začelo ob šestih zjutraj in je bilo komaj 0*b enajstih zvečer končano.
Tretjo nedeljo je zaradi hudega naliva ni bilo. Potem je prišla še dva ali tri četrtke, ua-to je pa ni bilo več.. Celili šest mesecev, prav do pozne jeseni.
Ko se vrnem nekega večera domov—bilo je že konci novembra—opazim v ve/i v* lik kufer, v kuhinji pri mizi je pa sedela Hanca, vsa solznu in razburjena, da je komaj govorila.
Tz njenih prvih besed smo spoznali, da je pustila službo, k .ti * t bi morala že zdavnaj pu» stil-, pa ji je gospa retcia, %.a bo poklicala poliemana, če ne ostane.
Res je imela dobro — «aj ji je nasadnje plačevala gospa po tridest dolarjev na mesec, toda dekleta, ki so v isti- hiši služile, in s katerimi se je yeasi slučajno sešla, so ji tako dolgo odpirale oči, da so jih ji naposled odprle.
Prepričevale so jo, da jo gospa nesramno izkorišča, in da tistih trideset dolarjev ni nič v primeri z; denarjem, ki bi ga morala res zaslužiti.
Tenko gospejino uho je ujelo nekaj takih besed, nakar je Hanci prepovedala vsako občevanje z druginji ljudmi Ime-la jo je zaprto kakor jetnico.
Ta otrokoma že dolgo ni več bodila v parte. V trgovine, k sobarju Iti pri vseh drugih vna-njih opravkih jo je vedno spremljak gospa.
Zjutraj ji ni f>Ho treba tako zgodaj vi?tajati in tudi zvečer "tie tako dolgo delati, pa kaj je hotela, ker je niso nikamor pustili.
(Konec jutri.)
iip^f^psn
•GLAS NARODA" — New Vock
We3neis<Iay, OqtoLer 29, T9TT
VBTANOVLJEN L. 1 I I t
ll lili
Poročila Ii rftmifa naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
Revolucijonaren"načrt kanadske vlade
Cene in plače bodo postavno določene.
Vlada baje ni imela dovolj vzroka, odločiti se za tako radikalen korak. — V Kanadi ni posebne draginje, in stavke za povišanje plače so le redke. — Stališče kanadskega delavstva. — Novim odredbam bodo podrejene vse stroke. Dtoe 18. oktobra zvečer je go-
voril po radio kanadski mini strski predsednik Mackenzie King, in izjava, ki io je podal pri tej priliki, je bila tako preserve ti ji va, da kanadska javnost spočetka splo-h ni vedela, za kaj pravzaprav gre.
Dejal je namreč, da bo vlada postavno določila najvišje cene in najvišje plače ter da bo tozadevna odreba uveljavljena dne 15. novenVbra.
Ugledni kanadski kmsri, pa tudi pnriprosti kanadski prebivalci ne morejo pojmiti. čemu se zdi vladi potrebno, kaj takega odrejati v sedanjem času.
Ob izbruhu vojne je bilo v Kanadi vse presenetljivo poee-ni. Sole prve mesece vojne so se začeli nekateri piximti dražiti, nobna stvar s pa ni tako podražila, da bi imela javnost kakšen resen povod za vznemirjen v-.
TVlavske plače so se znatno povišale. To povišanje pa nikakor ni bilo oosledica kakšnega rpriti^a od utirani delavstva pač je bilo pn doseženo pototn arbitracije. K izboljšanju delavčevega denamrga položaja je do«ti pripomogel tudi bonus, ki. ga pračujejo podjetniki v ra*nHerju v naraščajočinfi cenami življenjskih potrebščin.
Število stavk, ki jini je dala povod zahteva po višjib pla-čnfo, je bilo malenkostno. Zdaj >ia priimer ni v Kanadi sploh nobemiga štrajka.
Z oziram na vse to bi povprečni človek sodil, da vladajo v dežel i normalne gospodarske razmere, vsled česar ni treba vladi izdajati nobenih radikalnih odredb.
Dne 15. novem.br* bodo uveljavljene najvišje cpne za v?e izdelke, predmete in potrebščine. Izvzeto je le blago, ki je namenjeno za eksport.
Odredbi glede na jvišjih cen bodo podrejene najeminine, e-lektriika, plin, parna kurjarva, voda. brzojav, brezžični brzo-jav, telefon, transportacija blaga in ljudi, skladišča, restavracije, pijača, pfteskanje, pogrebni« tvo, pralnice in 1 tkalnice, krojaštvo, pJumrttheTstvo, Ibriivaka obrt in razne druge stroke.
Najvišje cene bodo določene na podlagi cen, ki so prevladovale med 15. septembrom in 11. oiktoibront.
Glede plač bodi omenjeno da jiih delodajalec ne bo smel zvišati vsled pritiska delavstva,
če jih bo pa zvišal svojevoljno, mru vlada ne bo nasprotovala. Tudi delavec bo imel pravdo prebrati delo, če se mai bo drugod obetal boljši zaslužek.
Po mnenju nekaterih izve-deno?v je vladna odredba zelo dalekosežna. Bolj nego seda-tijenuu času je namenjena »po-; vojnim r a zmerom.
•Značilno je, da «e odredba ne tičie bond m- in delnic.
Ko se je razširila viest o nameravani vladni odredbi, je rekel Tom Moore, predsednik kanadskega strokovnega in delavskega kongresa, da je vlada sestavila svoj program brez sodelovanja delavstva in da delavstvo sploh ni \filo vprašano za «vet.
Časopisje je *a<čelo 'šele 20. oktobra komo/vrivati najnovejšo vladno odredbo.
Ministrski predsednik Mackenzie King je podal svojo izjavo v soboto izv.ečer, ko so že vsi listi izšli. Ker v Kanadi ob nedeljah listi ne izhajajo, so morali ljudje čakati do ponedeljka,, to je do 20. ofktobra, predno so zvedeli Ttekaj podrobnosti. Značilno je, da vse kanadsko časopisje odobrava vladni sklep ter je pnaprfcčano, da bo ačasomn tudi splošna javnost tisteisft' mnenja.
Zaenkrat je še le vprašanje, kakšno stališče bo zavzelo kanadsko delavstvo. Tom Moore (predsednik kanadskega blokovnega in delavskega kongresa, je precej kritičen. Novo vladno odredbo je označil kot najdnHnf\iši korak, ki ga je napravila kdaj kakšna demokracija v smeri proti totalitarni
ANGLEŠKA BOJNA LADJA V PHILADELPH ijl
IDEALNO MAJNERSKO MESTO
Velika razlika med Virginiatownom in starejšimi majnerafleimi naselji. —Stavbeniki so predvsem vpostevali naravne krasote.
Vingrniatown. vzhodno
RAZLIKA MED PREJŠNJO IN SEDANJO
VOJNO. — Značilna izjava generalnega ordo-nančnega mojatra. — Naglica infanterije se je preseneljivo povečala. — Primerjava stroškov.
Za vsak dolar, ki ga je Ka nada potrošila tekom prvei svetovne vojne za Oboroževanje In transport ae i jo, potroši danes najmanj pet dolarjev.
V tem smislu se je nedavno izrazil Viktor Sifton. generalna orekmarični mojsten-. V naslednjem nagajamo nekaj dejstev oziroma primerov:	,
(Tekom prve svetovne vojne je infartterijfcjka divizija korakala z naglico dvieb in pol mfi-Ije na uro. Če je prelhodila 20 mHj dnevno, je bilo že precej. Danes se pomika itrfanterijska divizija z naglico desetih milj
}
i \
v
i
i
KUHARSKA KNJIGA;
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
<00
Stane samo
2.4 -
a
f1'
I'I'
•M
I v
(»1»
11 ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani"^£li>j> fi * (i,» ,, Recepti so napisani y angleškem jeziku; ponekod pa sol i tudi v jezika naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadil f
>} Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se Z&nimajo zaf Jar je v manj
kuhanje in se hočejo i izpopolniti.
▼ njem čimbolj izvežbati in#i>
■-■^■^■^■•m^ ^ Naročite p1**	-i.)
KNJIGARNI SLOVENEC PUBLISHING CO.
816 West 18th fttTMt	New York, N. Y
na uro.
' Kanadska rirtfanterijska di vizija je imela leta 1918 približno 150 motornih voz in 4400 konj. StJioški in vzdrževanje fia fronti so znašali dva milijona dolarjev na leto. .
Današnja infanterijska divizija mirna več konj in vos, pač pa 3.600 najrazličnejših avtomobilov in traokov. Stroški motornih vozil moderne divizije in endletno vzdrževanje znašajo 12 ntHijonov dolarjev.
•Tekom svetovne vojne je bilo z divizijo (vojaškimi plačami, hrano, obleko, municijo itd.) na leto od 30 do 48 mfili-^onov dolarjev stroškov. Danes wflija enoletno vzdrž^va-nje intfanterijsfke divizije 96 milijonov dolarjev.
Oprema za vzdrževanje kanadske ok lopne- divieije bi veljala 155 milijonov dolaijcv na leto.
Leta 1918 ni bilo nobene vojaška. formacije, ki bi se mioglš primerjati z moderno oklopno diVfeijo.
Za "Zadrževanje vseth kanadskih zborov na francoski fronti od leta 1916 do leta 1917, je bilo treba plačati 143 milijonov dolarjev, torej 12 milijonov do-kot stane dane«
a
letno vzdrževanje ene same 6-kffopme divizije. Motorji pti dkHopm diviziji proizvajajo 394,237 konjskih sil Približno toliko elefrttifciwg« toka po-treboje mesto Toronto.
od
Larder Lake, je sijajen vzgktd kaj je mogoče napraviti iz severnega majnersikega mesteca. Obenem je pa tudi vngled, kaj eo druga majnerska m.:sta> za-nmdila.
Ležj v prijetni okolici, in nove stavbe so nadomestie stare, lesene koče obite s <papirj«n.
Stavbeniki so me*to tako zasnovali, da bodo v neposredni bližini človeških bivališč krasni pailki. Proptor za parke je že določen. Zdaj delajo po njih eeste in stezice, spomladi bodo pa postavili pod senčna drevesa odobne klopi.
Hiše grade na Waite Ave., odkoder je krasen pogled na jezero in na #ore, ki ga obdajajo.
Nobeno drevo ni. bilo h:ez potrebe posekano.-*' 'Po starih majnerakih naseljih je vse drugače. Ljudje «o ias^rebili vse cfcrevj? in VM& zelenje- da je
sdaj, kainvolikoli ?e ozre oko, sama goličava.
Široke ceste so pokrite z drobnim peskom ter so poleti in pozimi v najlepšem redu.
Ob cestah so moderne hi£e. Niso v»e .enake, toda zgrajene so po gotovih načrtih. Skromen dom si je mogoče nabaviti že za dva ti«oč dolarjev. Ni sicer velik, toda v njem so vse mogoče udobnosti.
Vinginiatown ima eno najboljših šol, kar iih premore on-tarijfrki sever. Lani eo poslopje razširili, wlaj pa grade v prifličču v iHtk aviditorij, k,%r bo prostor za rttane prireditve, shode in zboiovanja. Tudi cerkvena opravila se 'bodo vršila v šokikem avditoriju.
Mestece je staro komaj štiri leta in ima že skoraj tisoč prebivalcev. Ko bodo zgrajen« nov«! hiše, bo tudi število pre-tbivalcev naraslo.
POSEBNI UDARNI ODDELKI KANADSKE ARMADE. — Izbrani kanadski vojaki se bodo temeljito izvežbali za razne presenetljive napade. — Prenočevati bodo morali večjidel na prostem ter delati po trideset milj dolge marše na dan.

Angleški vojni urad poroča,! da je zmlela Anglija organ iai-rati Udarne brigade- čijih naloga bo revest i plrve napade i ki sovražno ozentije. Shržba v teh oddelkih bo izredno težavna, izbrali bodo le najbolj ži-
' moral biti dovršen plavač.
veslač in
Za težavnejša dela se je angleško armadno vodstvo prvič postorilo Kanadičanov pri eks-pediciji na Spitzbenge. Pri ti-larre, trajne m pogumne fan-'sti p r Mik i eo se tako dobro db-
te. Vežbali se bodo nekje na severu Škotske in bodo le redko kdsQ prrSi z drugimi vojaki v dotiko.
Poveljevali jim bodo sami »brani kanadski častniki. Vsak član tak? udarne brigade bo moral biti utrjen do skrajnosti. Vojaki bodo spali večinoma le na prostem. Včasih bodo veo dni v premočeni dbletki. Na dan bodo delali po 20 do 30 milj dolge marše. Vsak član udaJrne brigade bo
ne.«li, da je začelo armadno vodstvo rajsmišljati o ustanovitvi udarnih brigad.
Kanadčanom ki so se na Spitabergih tako dobro postavili, bo poverjena ta težavna naloga.
Iz tega je tudi razvidno, da namerava Anglija prej ali «lej iriercati svoje vojaštvo na evropskem kontinentu ter nripa-sti sovražnika v ozemlju, ki ga je zasedel.
KANASUTA BO TEKLA PROTI SEVERU
Gradnje bodo veljale približno st ot 1SOC dolar-~ je v. —- IC stroškom bodo prispevale razne elektrarne. — Vsled jeza se bo dvignila voda v Dry Lake za !8 čevljev.
Iz Bouyna v pii-ovinci Quebec poročajo:
Uomanion Construction Corporation je napravila načrte za zgradtbo jeza, ki bo obrnil tok reke Kanasute, ki je doslej tekla v Ottawo, v seiverno saner in se bo M i vala v James Bay.
Stroeki načrta so preračunani na 100 tisoč, dola^iiv. Poglobiti in razširiti bo tfeoba tudi ?prekop med Dasserat in Dapar qnet jezeroma, da bo še nekaj 'drugih rek spremenilo svoj tok
in začelo teči proti setveru.
S tem bo dobilo sevrtno vo-dovje svoj naravni odtok. Pri Booth ježem bodo zgradili most in napeljali nekaj vode
iz porečja Kanasuta v Ottawo. To je potrebno zaradi Bootho-ve žage .
Večino strokov bodo trpele elektrarne in druga podjetja, ki izrabljajo vodno mpč, ostanek bo pa prepevala pro vin-cijaOna vlada
Visled novega jeea se bo voda dvignila v Dry Lake, ki sedaj po pravici Easkrži svoje ime — za eeflih osemnajst čevljev.
Dry Lake je bil d os k g veqji del leta ^koro popolnoma suh. po zarvršitivi načrta bo pa /v njem skoro noTO»al«a količina vode.
IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS?
V Mi krit Kn ill terib k Trnkom Mtateliu dnevnik vati potreben U prii-etni ATLAS, U K* poMJe-mo oafiim naročnikom pe mjnlijl €MU. — Narod te ga
»K a 14H 48 velikih strani; 82 bftrvaoih Bemljerldor tujih dHtar in » MmlJevMov Ur. drtav in aaoUv vodilnih dr-
45 »vetovnlli illk popolnoma o
satčenfh; Zanimivi svetoval dogodki. NsjnoreJSl zemljevid kale celi svet hi tudi:
H ABDELITE V POLJSKE UBl>
NEBtClJO IN KOSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV Al, BANIJE
PttlKLJOClTBV CEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FLNSKO-R08KA IfBJA
Cena 35 centov
Poffljite 3roto v snamkah po i
•; t	Ot. po 2 CTOta.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a atlasom In ko «a izpolnite in poBjftte k UdaJateUn zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne Kemije-▼Ide novimi mejami vojaku jo filb se driav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas prt:
•GLAS NARODA'
»M WEST tMh STREET NEW V O R K . N. T.
državi.
S teim svojim načrtom vlada nikakor ne bo pospe^la vojnih prizadevanj, pač bo pa povzročila industrijalne nemire.
Parmer jem in delavcem bo natani&no določeno, koliko sme jo 7.aslilžiti, dočim ne bo nihče kontroliral dohodkov, ki jib prina&ajo bondi in delnice.
Stališče delodajalcev je po-
jasniil S. C. VauRhan, predsed- Angleška matična ladja za aeroplane ^Furious'' se nahaja v pristanišču v PhiladelpHgl, kjer jo bodo "popravili,-,nakar mk kanadskih narodnih želez-	Še bo zopet vrnila, v boj na Atlantik
oic. Dejal je namreč, da se bo prebivalstvo Kanade z wzeljem pokorilo tudi tem. najnovejšim odredfoam.
Qelavskik minister Norman MjoLartv je dejal: 44Za izvedbo vladnega načrta bo potrebno tesno sodelovanje vsefc kanad-flki'h piovinc. Pni Um bodo i-^rali važno vlogo ttidi provincial« i delavski departmenti.
Podrobnosti načrta še nieo bili objavljene, navzlic temn so pa delavski voditelji mnenja, da bo načrt odpravil kolektivno barantanje ter onemogočil vse Strajke.
Najostrejša kritika pa. prihaja od strani industrij, ki so v^liike važnosti za vojni program,, namreč majnefiske in gozdarske.
"^Oe nam bo vlada določila zasliužek,'* pratvijo radarji in gfradarji, "bontJb pa tudi mi določali, koliko in kako dolgo bomo delali. Po našemu mnenju bo vsled najnovejše viad-ne odredbe produkcija znatno omejena."
BfaBooflm ^Donald, angfe-^ki visoki komisar za Kanado, je rekel:
"'Ta eksperiment je izredno velike važnosti ter ga povsem odofbravam. Bilo je pae potrebno ndkaj ukreniti proti nevarnosti inflacij?!. Odredba kanadske niade je dosti tenielji-tejša in bolj vsestrainska kot so slične odredbe amgležike vlade."
SiovjuvoL
v JConodL
POZIV HA ZABAVO.
T«n potom se daje na znanje, da Vzajemna Podporna Zveza Bfled, priredi prosto zabavo dne 2. novembra 1941 na 87 Wood St., Kirkland Lake, Ont., Can- ki se prične ob 2. uri popoldne.
{Bratje in sestre! Ker je naša stara domovina poteptana in na križ razpeta ter kriči po pomoči jn katere glas se čaje do neba, je sklenil glavni odbor gori omenjene Zv,eze na svoji s^rji 19. oktobra, da p riredi Zvraa domačo zabavo, od katere čisti dobiček se bo daroval v fond za pomoč zasuinieni domovini.
Zveza vabi na zsibavo vse Jugoslovane, vse ki so dobro misleči in jim je pri srea na« narod, kateri danes ječi pod neiriškim škornjem in italijansko črno srajco. Rojaki in rojakinje, kliče vais na pomoč kri vaše krvi, kličejo vse va-V tere, vaše žene, vaš£ sestre, Mi-čejo in obuno vijejo roke s!o-vens^ka drlkleta- katerih Čast i je danes v domovini cenjena pod ničlo po pomoči Miče sloverafea mladina, v kateri se mori klica življenja.
(Zatorej va»s veže sveta narodna dolžnost, dn pomagate vsak po svoji moči v ta namen; boTj, kot kdaj 'prej, naj v-cJtja pravdo: "Mal položi dar, donra na oltar!" Torej naj svidenje za gotovo dne 2. novembra na 87 Wood St., v Kirkland Lake, Ont., ob 2. nri popoldne.
Za veselični odbor,
George MicheUČ, Kirkland Lake. Ont.
Dražja vožnja
Iz Val d'Or se je hotelo odpeljati sedemiJaset majnerjev z busom na delo v šest milj oddaljeni Siscoe 2?lati rudnik. Ko so bili že v busu, jim je po povedal dTajver. da se je voznina ipodražifla in da bodo morali več ptačati.
Majnerji so se začeli preroka t i ž njinv, Čelš, da imi nepla-čajo več, on jib pa ni hotel peljati iza staro oeno. Ob zjutraj bi mtorali začeti delati, pa so doepe^i dosti kasneje, nekateri v privatnih karaih, ndkateiri pa peš.
Predeednrk tiransportacijiske dražbe je pozneje pojasnil, da se je gazolin podražH in so tudi drugi stroški narasli, vsled česar je prevoz po stari ceni nemogoč.- Delavci nočsrio olačati več.
Začelo se je pogajanje, katerega cilj je zadevo tako urediti, da bo prav za korapanijo in za marjnerje.
Bančni sel prijet ▼ Kanadi
18 letni Jamos MerriM je bil zaposlen pri ne\vyoi4ski Chemical Bank and Trust Co. Uprava ga je poslala dnei 26. se|>t. s precejšnjo vsoto denarja v neko drugo banko. Odšel je, denarja pa ni izročil, in za njim je ingifiil vsaik skd. Vse poizvedovanje po mladem tat« je bilo zaman.
Teden dni poomeje je priael na nalborrao postajo v Vancou-v€h"ju, v Kanadi mladenič, ki je rekei da bi i-ad stopil v letalsko siožbo. Povedat je- da je iz Združenih držav in da je star 18 let. Ker se zdel uradniku dosti mlajši, je skrivaj obvestil policijo.
' Na policijski stražnici po dolgotrajnem obotavljanju je priznal, da je James M«rriH ii Niew York a. femenjanib je bilo nekaj brzojavov med New Yorkom in VanCouverom hi ob-ksti so /bile kaj O&Rftfti na new, s kom imajo opravka.
ADVERTISE IN
"glas naroda:.
___
•GLAS NARODA" — New York
OSPOD iz KONOPISTA
Wednesday, October 29, 194T
9SJB
VSTANOVLJEN L lil!
Napisal: L WINDER.
117
• •
Sovražni naičelnilc generalnega štaba, sovražni vojni minister, sovražni minister vnanjalh zadev, vsi trije so bili hkra-tu mlistrifiijtaii — mar to ni bida sreča?	__
Neodločno, še vedno nczanupljivo, še vedno aaaijetn od burnega naleta ereoa v tem srečnem letu, je Prane Ferdinand izrekel veliko besedo:	»
"Sreča!" Od izdajstva vrlega pravnika Maksa Vladi-:icirjfti Beoka se je bilo nezattpfljivou vse posrečilo. Zofija je reiki a, da jima je božja previdnost vendar, vendar že mjlost-ljiva Frane Fendnamid je prikimal in se ob Zofijini strani kleče, zahvalil božji previdnosti za milost, za milostni obrat. Skrivaj, teko Skrivaj, da niti Zofija ni uganila, je začel viero-\ ati, da ga je hotela božja previidtno&t okrepiti, oftirabriti in napotiti vsa njegovo bodoči ži-vljenge na ognjeno cesto zmagovitega napredovanja m mu je zaito poslala svetega Jurija, zmajemorca. ki je v treih sobah konopit?ke uradniške hiše molče čaikal tega preroafilnetga leta. .
Franc Ferdinand je to tlrzno misel skrival. Kakor je n joge v a niaiti, bolna, od smrti zaznamovana Marija Anunciata po odpovedi nadvojvode Ferdinanda Maiksa, ki je bil šel v Mehiko unfret. skrivaj videla svojega nerojenega sina kot velikega zavojevalca, kot csarja im vladarja sveta, kaiknšne-ga še ni bilo v stari državi, kot največjega Ha.bsburžana, ki ga je vzela Mati božja v svoje varstvo, da preživi vse Habsbur-goMoe, ki so mu na poti — takisto skrivaj je zdaj Franc Fer-<h'nand veroval, da mni je božja previdnost poslala svetega Jurija. zato. da prenmga zmaje, ki hočejo pograbiti staro državo.
V globoki resnol;i se je čut ti eno s svetim Jurijem, ko je smehljaje se r okel podpolkovniku Brosefau:
4'Sveti Jurij vam obljublja vsafkršno podporo."
Podpolkovnik Brosoh se je vneto nasmehnil. On ni veroval v čudodelno moč svetega Jurija. Veroval je v čudodelno mor ovoje vojrflWe pisarne, ki se kmaln ne bo več zadovoljevala s tem, da vlada armadi. .
Sovražniki.
Mamiijski kabinet — tako je Franc Ferdinand imenoval stare j2^>spode, ki so obdajali cesarja — je bil dolgo časa> pokoren vpTivu načelnika arvneralne^a štaba, barona Beeka, ki je menil, da se <za prestolonaslednilka ni treba brigati.
Tudi cesar, ki je imel nečafka zmerom za nevarnega borca, se je kdaj pa kdaj pridružil mrtfenju starega feldcajgmiojstea in tovariša iz mladih let. €k«lo, 'ki ga je bil izdal načelnik generalnega štaba, ki je bilo pripravno, .glasilo se je: "Esta ni treba prav nič prezirati!" V resnici je to pomenilo: "Esta je treba prezirati!"
Po nepričakovanem padcu barona Becka. ki ga je moglo povijanje v ^rofoivski stan le malo potolažiti, je imnmiijc»ki kabinet osupnil. O&vidn« je bilo napak prezirati prestolonaslednika; ne stari feklcajgnitojster, teinjveč iknez Montenuo-vo„ ki je smatral boj p:ot: prestolonasledniku za prvo dolžnost vseh. zvestih cesarjevih t-Južaibnrkov, je ingel iprav. Franc Jožef, ki je profiozno spoznaval .da ni bila prestolonaslednLko-va vojaška pisarna nič drugega kalkor nasprotna vlada, ki se je koraik za korakom i^kušala polastiti moči, ni mogel več nazaj. Ža priznane vojaške pisarne Franca Ferdinanda ni bilo moči spraviti s sveta. Sreti:nola<si vladar je bil postal žrtev svoje trudnosti. Naveličan bojev, potreben miru in "hlepeč po miru, je bil ustregel želji Franca Ferdinanda, v tihoti svoje sehoenbruntistke delovne sobe, pričakojiučo, da bo prestolonaslednikov© "igračkanje z vojaščino*', ki ga niti vojno ministrstvo, nki generalni štab ne smatrala za resnega, odvračalo nepr ijetnega nečaka od nevarnejših podjetij in načrtov. Podpolkovnika Broach a so se bolj bali, kakor prestolonaslednika. Bali so se ga vsi, ki so se bali prestolonalednika, a tudi mnogi, ki se prestolonaslednika niso bali.
Zakaj Brocti ni bil suiiao duša nevarne vojaške pisarne Franca Ferdinanda, ampak tudi brecokiišni motor, ki je ne-liehoma priganjal prestolonasledmiikovega duha, da se ni vdajal lenobi. Ker je mogla njegova vojaška pigarnai vplivati samo na vojaške osebe ter na vojaška službena mesta in ufia-cle, je prestolonasledniku priporočil, naj da aaeesti važna mesta občanske uprave z vojaškimi osebami. To ni bilo lahko dedo. Franc Feixikianid ni imel moči, da bi dosegel imenovanje kakega generala, ki mu je bil vdan, za. namestnika v tej ali oni kronovini. Vendar se n<u je posrečilo vtihotapiti častnike v mnoge urade, tako da se je polagoma tudi pri civilnih oblasteh pokazal vpliv vojaške pisarne. Brosoih je s strastno vnetno opravljal to žilavo drdbno delo.	\
Njegova vojaška pisarna je z grozljivo spretnostjo in ču-ječnostjo izpodikopavala delo vlade, 'ki jo je bil cesar imenoval. Dunajska vlada je morala vsaik dan outiti ta odpor.
Ministrski predsednik ni klical cesarja na pomoč. Matks Vladimir baron Beck je razumel srd Franca Ferdinanda iki mu je nekdaj zaupal in se zanaišal nanj toda i»i se čutil izdajalca, aingj&k po nedolžnem preganjanega, žrtev nesporazuma, ki ga ni bilo moči pojasniti. Iniel je Francat Ferdinanda za edinega moža, ki utegne kdaj rešiti raomjajano monarhijo; toda cesarjev nalog je bil svet in nihče ga ni smel odbiti zato, ker so ga čuvstva ivlekla drugam.
Tako je bil Maks Vladimir p9. Beck postal izdajalec." Vedel je, da ga prtstolonaslednilk imenuje kadajalca, in je to mfrno trpel. . Pravica in zaikon sta bila iepremenljiva in < mahijiva, kaj (ne bi bila omahljiva milost visokega gospoda, ki je imenoval pnvyico to, kar nm je bilo samemu prav!
Maks Vladimir pl. Beek pneedolonasledniikra. ni zameril. Nabe je bilo uikreniio, da ni bi-l postal ministrski predsednik Franca Ferdinanda, ampak ministrski predsednik Franca' Jožefa. Kot taik je imel dolžnost, reševati naloge, ki so mu biLe cadane, br« ozira na prestolonaslednika, ki je hodil za nasprotnimi <ul ji. Čustvo ie moralo moteati. Z breast ras t no vztrajnostjo kakor cesar — se je Bedk loteval dela.
DOSTI AMERIKANCEV DOSPELO V ANGLIJO. — Med kanadskimi prostovoljci, ki so se nedavno izkrcali v Angliji, je tudi precej ' Amerikancev. — Poseben oddelek ameriških tehničnih delavcev.
Po snečni vožnji p rok o Atlantika se je izkrcalo prejšnji teden nekje v Angliji več tisoč kanadskih vojakov. To so seveda le prostovoljci, kajti Anglija ne sili nobenega svojega državljana, da bi vršil vojaško službo drugje, kakor doma.
iMed (kanadskimi je tudi pre senetljivo število amerišlkiih vojakov prostovoljcev.
Prevoz se je završil na transportnih parnitkih, katere so sprenllja'le angleške bojne ladje. Med vožnjo niso opazili niti ene sovražne podmornice.
Iz pristanišča so jih takoj poslali v vojaške keintpe, kjer bodo za vršili svoje vežbanje.
V Angliji so je izkrcalo tudi nelkaj ameriških' armadnih častnikov ter nekaj sto civilnih tehnikov,, ki so rekli časnikarjem, da jih "čarka precejšnje delo na Irskem."
(S tem so mislili severno Irsko, kjer so že nekaj m> seoev Zaposleni pri raznih delih a-nVerLški profesionalci.)
Hrbtenico novodotšlecev je pa tvoril močan oddelek v dovolj in ^lo'v'Italiji" se" je Kanadi izvežbanih letakov, prodajal jugoslovanski tobak
Samo enemu se je beg posrečil
Kanadski-častnik i. ki jim je poverjeno nadzOistivo nad koncentracijskimi taborišči in voj-nimi ujetniki izjavljajo, da se je enemu sam.ntu vojnemu u-jetnifeu beg popolnoma posrečil. To je bil nemški letalec baron Fritz von Werra, ki je pobegnil iz taborišča ter dospel na ameriško stran. Ameriške oblasti so pa postavil? pod var-(ščino toda tudi ameriškim oblastim se je izmuznil in pobegnil v Južno Amferiiko.
Tefkom nekega špijonažnega procesa v New Yorku je bilo a oceno, da je iz kanadske^ u-jetništva pobegnil tudi povelj-
nik nekega nemškega sulbmari-na. Posnečilo se mu je dospeti v Z družene države, odkoder se je na nekem parniku vtihotapil v Lizbono na Portugalskem.
Kanadski častniki pravijo, da to ni resnica.
Današnje radirko poročilo fpravi ,da je bil Werra smrtno ranjen v Nemčiji, ne pa bil ranjen na fronti.
Francoskim obsojencem prizaneženo
Nemške okupacijske oblasti *o včeraj odgodile usmrtitev 100 Francozov, ki so bili določeni, da bodo vstreljeni v povračilo za umor dveh nemških častnikov. Vojaške oblas-ti. dalje zasledujejo morilce.
Dve uri pred polnočjo, ko bi imelo umreti 50 Francozov v Nantesu in 50 v Bordeauxu, [je nemška vojaška oblast naz-nanila odgoditev.
Beg Hrvata iz Hrvatske
(Nadaljevanje z 2. str.)
na grame. Tobaka ni bilo cel mesec. Pozneje pa ga je bilo
Mk?d njimi so t/udi Amerikanci poljskega in čehoslovajškepa pokolenja, ki bodo prideljeni
v Angliji čeboslovaškim m ^.evlje z lednimi podplati, po poljskim zrakoplovunn odded- '600—800 dinarjev par, ženski
kom
Ameriške civilne <lelavce je vodil O. B. OhnemuHer iz New Yorka. Skoro vsi so karpen-
in	čati. Snkna ni. Iz TtaJije in
Najbrž jih 'bodo porabili pri 'gradnji novih vojaških banlk.
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albreht) BUsajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.)
Andersooove pripovedke za slovensko mladino
Bde noti mali junak. (Dootojeraklj) Božji mejniki (Ivan Pregelj)
Filozofska zgodba (Alojz Jlraaek) Gospod Fridolin Žolna in njegova
družina (Fr. MIMinski) Kazan, voljtji pes (J. O. Cm-wood) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-lenfao)
Na različnih potih (Frane FrUefa) Peter Pavel Clavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne dufie v vieah (Prosper Mirlme) Zapiski lz mrtveca doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida in BitoIJa (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Beraede) Onstran pragozda (James Oliver Cur wood)
Po strani klobok (Damir Feigel) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Glock) Rdeča Megla (O. R. Frieh)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. Seli ft r) Verldicus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majcrjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
Plngvlnski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kac)
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel KeUer)
Po $1.50 zvezek
Zlo«n in kazen (F. M. Dostojevskij) Tigrov! zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dimae (Jack London) Histerija (Gustave le Rouge)
Po $2 zvezek
Preieren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Vltojeva repatica (VL Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York, N. Y,
in jugoslovanske cigaret-ei, ki jih še danes prodajajo z istimi imeni kot prej. Prodajali so
•celo po 1000 din. (''e preisčete ves Zagncfb ne morete dobiti št. 42 ali 43 ženskih čevljev, pa če jih hočete z zlatom pla-
iz Neničije so m*ožili nekaj bla^a iz tvarme, ki jo na umeten način pridobe iz lesa. Če vas v taiki obkki zaloti dež ali ZPRODAJA^0j° operete, potem ste brez
nje. Prav tako je twdi s platnom za perilo, ki razpusda in pu&ča najrazličnejše bar\x», če ga operete. In vse. to je mogoče kn?piti farno z izkaznico. Izvolili so samo. da se sme en me-
spc v leitu prodajati pro«to n-n>etn» ?vila. ker ne zaradi slabe kakovosti kvari.
Življenje po hotelih.
V	hotelih je življenje bedno in žalostno. V Ljitbljr.ni smo v hotelu srednje vrste plačali po 30 lir na dan — prosim, brez hrane. Ko smo sedli za kosilo, smo dobili fižolovo juho in .kronifpitr plavajoč v neflem, kar naj bi bilo "golaš" a brez mesa — nič. drtrcrc-ga. Prosili smo za kruh. "Žal" ie odgovoril natakar potiho. Vina ne pijeva, ne žena, ne jaz, pa je (bil račun 14 lir. Gospa je posegla v svojo tor^bico in pokazala račun. Napisan je na starem na tisku v slovenskem je •ziku. Zaračunano je zraven 15 odst. za napitnino in 15 odst za ndkaj drngej^a, ne ve se za kaj.
V	Sušaku isto. Cene iste, pomanjkemje hrane, mesto mrtvo. Tako mfrtvo. da človeka zona spreletava, ko hodi po zapuščenih ulicah in sreča nekoga v črni srajci. To so tisti, ki love sumljive osebe. Mesto, v katerem je prej vse vrvelo, ki je bilo tako živo, da ljudje še ponoči niso spali, spi danes v spanju irtrtvega in kaž? pravo sliko žalostnega stanja v vsej Jugoslaviji; Mrtvec ob Jadra-. fm . . Avtamdbilov sploh ni, razen si užbenih. Vse zasebne avtomobile so oblasti vzele za Vojsko. Bencina ni. Avtomobilskih gumijasti hdbro^ev sploh ni. Motornih koles ni videti Celo izvoščikov ni, ker so konje zarnbili Nemci. Povsod se potnije peš, ali pa z volov^ko vprego, kajti nekaj volov in krav so kmetom postili.
Delavci za Nemčijo.
V	Nemičijo je odfš-lo mnogo delavioev, koliko, ne monein reči, a vem da jih je odelo mnogo. In to — po prevari. Razglasili so, da potrebujejo delav-«e za Neanieijo, da bodo dobili dobre plače, hrano itd. Siro-
maki delavci, ki so izgubili vsako upam je, da bi se zaosliti v "neodvisni", ker sploh ni nobenega dela tam. so se prijavili in mjioffi so tudi odšli. Ci-tala seni pismo, ki ga je delavec pisal iz Nemčije, — preiki-ne gospa. Njegovo ženo sem dobro pognala in ona mi ga je pokazala. Poslano je bilo seveda na skrivaj. (Gospa je povedala na kakšen način, česar pa ne smemo priobčiti). V tem. pismu med drugim pravi: "Tu je p ravi pekel. Dan in noč "smo zaprti v utudniku. Hrane ni. Minami so zboleli in umrli. Poišči način da me vrneš domov, rriaigari če greš k "poerla-vniku" in Trtu poveš, da si bolna, da imaš majhne otrolke in da jih br^z mene ne moreš preživljati. Plače nam ne dajejo redno in vsakokrat nam odbijejo zfti "vojni fond." "bolezenski fond', "zimsko pomoč" "pomoč ranjenim" in še druge «tvari. " — O razmerah, v ka-terrh delajo naši delavci v Nem čiji. se je hitro razvedelo in tortalu delavcev prostovoljcev ni bilo več. Zdaj je Pavelič po nikacmi n<*ni3ke£ra poslanika v Zagrebu uknzaL, naj se sunil ji-•ve osebe pošiljajo na d°!o v Nemčio, kar je isto, kot če bi jih poslali v prisilna taborišča ali pa še hujše.
Menjanje denarja.
■Ropa se na vse mogoče na-i čine, "izalkonito" in "proti
Spisi Josip Jurčiča
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini ca deda. — Jurij Eozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar;- '— Domen.
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smuk ova ženitev. — Klošterski žolnir — i*rad Ro-jinje. — Goliaa.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — NemSki valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Togomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd« L"<*d bratoma.
VTEL ZVEZEK: Ivan Erazem Tateobah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	TeJečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — 2enitev iz nevoščljivosti. — tjponrni starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako )e Kotaijev Peter pokoro delal, ko je krompir jjradeL — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov, o o $10
POSAMEZNI ZVEZKI $1.50
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO.
66
99
GLAS NARODA'
21« WEST 18th STREET	NEW YORK, N. T.
zakonito". Med zakonito ropa-| nje spada tudi takole: po radiu in z lepaki razglase, da tisočaki več ne veljajo in da jih je treba v trah dneh zamenjati za sto-take. Prvega dne je bil mi. banke naval, ko se je pa potem zveddo, kako te tisočake zamenjujejo, ljudje več niso prihajali da bi zamenjali svoj denar. Kajti za en tisočak bi izplačali de«et stotakov. Dva aH tri proglase za ponarejene. Za druge dajo pa priznanico. da so jih res sprejeli. Tako da je tisti, ki je prinesel deset tisočakov, dobil nazaj enega in priznanico za vse druge, kar jiih niso razglasili kot ponarejene.
V tem času
Pa so i-znašli še drug način ropanja. Židom je bilo prepovedano hoditi po nekaterih u-licah, na p r. po Hici, po Zrin-jprvcu, okrog glavnega kolodvora in drugod. Vendar so morale trgovine — ki so jih mno-šri pozaprli iz straha, da jih ne bi oropali — biti pod denarno kaznijo odprte. Ker so mnogi
BUY narodne stiske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamp* in bonde.
Židje imeli svoje trgovine na Ilici in po drugih ulicah, kjer niso smeli skozi, so jih najprej na njihovi poti kaznovali s 500 dinarjev globe, in potem ž njimi šli do trgovine in jo odprli. Vsak ti:govec- naj bo ta ali drugi, ki ne bi odprl svoje trgovine, je bil lahko gotov, da je zrel za prisilno taborišče. Kajti to je bila kazen za zločin, čle niste odprli trgovino.
Koliiko so jih lastniki zvečer še zaprli, polne blajja, zjutraj jih pa našli prazne . . .
fNadaljevanje prihodnjič.)
Poučni spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SenavU dr. t. J. Kern. Vcub<-	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj narot* kajille« — "How .to beeom a »lilum «f to« United
v t»1 knjigi ao pojasnila In Mkrv
nl za naseljence	Cena 35 centov
DOMAČI ŽIVTNOZDRAVNTK, opUal Franjo Dolar. 278 otranL Cena trda rea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga ta mkera Uvlnorejca; opla rasnlb bolezni m sdrarljenje; alike.
GOVEDOREJA. Spisal B. i4frart. 148 stranL . 8 •Ukan''
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani

Cena 50a
MLRRARSTVO. Spisal Anton Pove. 8 slikami 188 stranL
Knjiga aa mlekarje ta ljubitelj« mlekarstva sploh.
Ccm .50c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjiga Je namenjena t prrl vrati ca stafbno, umetno ln strojno kljneaTnliarttTn »ur iele-aollvarstro.
Ooa $1.—
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJ AH. Tri Jo
deli: 162, 141. 133 stranL Cena mehko tu Poljuden ln natančen opis odkrltta novega sveta. Spis se Clta kakor sanlmlva povest tor Je sestsvljen po najboU«t> virih.
Gena 50c
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank L^kmayer. 103 strani.
$1.-
ZDRAVILNA ŽKLldCA. «2 strani.
25c
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18tl> Street	New York, N. Y.