POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Izhaja ob četrtkih
Uredništvo in upr. v Ljubljani, Dunajska c. 29/1. Pošt. predal 345 Rač. pošt. hran. v Ljubljani 15.393.
Posamezna Stev. 2 Din
Naročnina 1 leto 80, ‘/j leta 40, »/« leta 20 Din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 60 Fr., v Ameriki 2 $.
V L|ubi)am, dne 20. oktobra 1032
Chequerski samotar
V delovni sobi predsednika angleške vlade Ramsaya Maodomalda v Londonu visi majhna slika, portret lorda Thomsona, edinega prijatelja, ki ga je Maodonald po lastni izjavi kdaj imel — tistega nesrečnega Thomsona, ki se je pred nekaj leti ponesrečil pri katastrofi an-®8®*® gleškega zrakoplova »K 101«.
Kadar se Maodonald (izg. mekdo-nald) umakne iz velemestnega vrve-
Hoover kot zasebnik? Kot človek, ki je zmerom dosti zaslužil, stanuje v razkošno opremljeni hiši, čeprav je osebno skromen. Njegovi edini dve slabosti sta neprestano kajenje in strah pred javnimi nastopi. Zakaj Hoover ne zna govoriti; če katerikrat iz uradnih razlogov svojih govorov in nagovorov ne sme brati, je ves nesrečen in bi najrajši prelomil tradicijo ter svojo izjavo čim hitreje prečita!.
Njegovo pravo zasebno življenje se razkrije prav za prav samo o počitnicah: takrat gre Hoover na svoje malo posestvo v gorah in — kakor zatrjuje njegova žena — štiri in dvajset ur na dan ribe lovi.
Njegova največja strast je organiziranje. Letošnje poletje so opazili na njegovi pisalni mizi baterijo — 48 steklenic za mleko vseh mogočih velikosti, cn sam pa je vneto računal, kako bi se dale vse te velikosti spraviti samo na osem različnih oblik...
'Judi tole spada prav za prav k njegovemu zasebnemu življenju: vselej kadar mora iti na sejo ali konferenco, vselej kadar posluša pred-
Predsednik, ki ne zna na pamet govoriti
Začnimo kar pri Hoovru, predsedniku ameriških Združenih držav. Zakaj v novembru imajo v Uniji predsedniške volitve in lahko se zgodi, še prav verjetno je, da čez nekaj tednov Hoover ne bo več predsednik druge največje republike sveta. Takrat bi torej ne kazalo več pisati o njem...
Vsakdo, kdor je kdaj govoril s Uoovrcm, je že po prvih besedah nekaj opazil: da Hoover (izg. huvr) človeka ne fascinira in ne osvoji. Zmerom je sivo oblečen, njegov glas je monoton in tudi sicer ni na njem ničesar, kar 'bi bilo za Američane »interesantno«: ne zanima se za šport, nima afer z ženskami, ne mara ljudi. Zato pa ima neko drugo lepo lastnost, ki morda vse druge odtehta: neumorno delavnost.
Mož, ki se je že s 13 leti postavil na lastne noge in se s 17 leti sam študiral, je bil kot petindvajsetletnik sef velikega industrijskega podjetja, s 27 leti se je kot bogataš vrnil s Kitajskega in ko mu je bilo 30 let, je bil že trgovinski minister. Selfina-deman velikega formata.
Tako dela predsednik Hoovei slikarije na njegovem pivnik (na levi), in tako sc razvedruj
(zgoraj)
nja v tišino na svoj grad Chequers (izg. cekers), ni skoraj nikoli sam. Skoraj zmerom pridejo na obisk k velikemu državniku znameniti gostje, pesniki in drugi umetniki. Pa vendar je Macdonald osamljen in sam: zakaj skoraj ves svoj prosti čas .prebije v svoji knjižnici, ki šteje na tisoče in tisoče knjig.
Macdonaldu ni do hrupne družbo ne do šumnih veselic. Zelo rad hodi na iz.prehode, najrajši peš. Dostikrat spremlja očeta njegova najstarejša hči, enkrat na leto pa potuje z njo v svojo ožjo domovino, gori na Škotsko. Tam si je Maodonald, ko je bil se siromašen otrok, služil vsakdanji kruh kot poljski delavec, dokler se ni zanj zavzel vaški učitelj, ki je hitro videl, kakšne zmožnosti tiče v bistrem fantu, in mu pomagal, da je prišel v mestne šele.
Pa tudi v Londonu Macdonald rad hodi peš, posebno dosti ga srečavajo v predmestjih, kjer ustavlja preproste delavce in jih izprašuje, kako žive itd. Priljubljen je pri vseh, zakaj za vsakogar najde pravo besedo.
Vkljub vsemu pa je Macdonald samotar. Njegovi sovražniki trde, da je
Macdonald se na lokomotivi vozi s svojo hčerko na počitnice (na desni). — Predsednik angleške vlade pri delu (spodaj).
Edouard Herriot — uradno
llerrict privatno
po izprehodu z Macdonaldom na vrtu grada Che-quers, kamor hodi predsednik angleške vlade na ]>očitnice.
loge in poročila ministrov in referentov — vselej riše na pivnik ali pa na bel papir geometrične risbe in figure ...
Prvi so	Iskidan po	sveiic
plah in da izgubi nastop pred vsakim akademsko izobraženim človekom. Teda Macdcnald sam drugače razlaga svojo rezerviranost in ljubezen do samote: »Če mora človek zmerom koga imeti zraven sebe, je znamenje, da še ni dosegel popolne oblasti nad samim seboj.«
Zastopnik srednjega stanu
Pričujoča epizodica se je dogodila, ko je bi.l Herriot ravno teden dni ministrski predsednik in je šel k Mac-donaldu v Chequers, da se z njim razgovori o važnih mednarodnih problemih.
Ob osmiih zvečer je prišel, ob devetih je sedel z Maodenaldom pri večerji, o pel desetih sta državnika šla v Maedonaldovo delovno sobo in ostala tam do 1. ure zjutraj v živahnem razgovoru. Truden od .potovanja in dolgega kenferiranja se je Herriot že hotel posloviti, ko je vstopil lakej in ju prosil na okrepčilo v sosednjo sobo.
>Izključeno!« je vzkliknil Herriot.
Macdonald pa se je sklonil k njemu in mu polglasno dejal: »Pivo!«
Vedeti morate, da je angleško pivo poleg bavarskega in češkega najboljše na svetu in da francosko daleč zaostaja za njim.
Herriot ni nič več silil domov. Tisto noč so se razgovori med obema državnikoma raztegnili do četrte ure zjutraj...
Herriot (izg. erjo) je sui oficirja iz Šampanje, profesor in dolgoletni ly-rsiski župan (Lyon je drugo največje mesto v Franciji) ter pravo nasprotje elegantnega vitkega Francoza, kakor si jih drugače take radi predstavljamo. Predsednik francoske vlade je tip francoskega meščana, zastopnika siednjega stanu, okrogel, prej majhen ko visok, malce sentimentalen in skoraj filistrski. Kot predsednik vlade in župan je seveda obremenjen z delom; kadar pa le malo utegne, se umakne v svojo knjižnico in čila zgodovino ali pa študira velike skladatelje; o Beethovnu je napisal knjigo, ki jo celo Nemci radi bero.
Pogreti sedež
Ta smešna zgodba se je pripetila pred kratkim v Bukarešti. Mlad mož je šel v gledališče in si kupil vstopnico tik pred predstavo. Ker je hotel pokaditi še cigareto, je ostal pred vrati. Tedaj pa je zagledal, kako je sedel nekdo na njegov prostor in se odstranil šele tedaj, ko ga je biljeter opozoril, naj sede drugam.
Mladi mož pa ni hotel vzeti sedeža, češ da iz bigi jenskih vzrokov ne more sesti na stol, ki ga je nekdo drugi pogrel. Zahteval je drugi stol. Biljeter tega seveda ni pustil in tako sta se začela prepirati. Tudi občinstvo je to opazilo. Poklicali so nadzornika, ki ga pa nikjer ni bilo. Naposled je prišel sam ravnatelj gledališča in prosil mladega moža, naj ne dela sitnosti. Ta pa je vztrajal pri tem, da je kupil nerabljen sedež'. Vzlic prigovarjanju je šel ne da bi si bil igro ogledal.
Čez nekaj dni je dobil ravnatelj obvestilo, da ga sitni neznanec loži za povračilo zneska, ki ga je bil izdal za vstopnico.
Za meščane je ta dogodek prava senzacija. Zanima jih, kako bo sodišče odločilo. Če bo mladi mož zmagal, se utegne zgoditi, da bodo morali nekega dne opremiti v gledališčih stole s posebnimi hladilniki.
»Človekov začetek je le začetek konca,« trdi neka mandžurska knjiga, ki se iz nje uče ljudje brati, kadar pridejo — skoraj bi se bil zarekel in dejal — leta, ko se začne šolska obveznost. Mandžurci, katerih jezik je razširjen po vsej Mongoliji in globoko v puščavi Gobi, ne poznajo šolske obveznosti in njihovi otroci se nauče le tedaj pisanja, če jih dobi slučajno v roke menih, ki jih vzgoji. In tudi če se tako zgodi, ni tako enostavno, kajti klinček in tablica sta jim neznana, prav take kakor črnilo in pero. Vsaj še pred nekaj leti je bilo tako. Takrat so morali dečki, ki so se hoteli naučiti branja in pisanja, slikati s čopičem iz konjske žime nerodne znake, ki je iz njih sestavljena pisava mandžurskih konje-rejcev in pastirjev. Da ne moremo uiti misliti na reden pouk pri narodu, ki se še potika od pašnika do pašnika, bo menda vsakdo razumel.
Pouk na potovanju
Kako težko je pobijati analfabetizem, so najbolj izkusili Rusi, ko so po revoluciji skušali zatreti praznoverje in nevednost svojih preprostih narodov. Mandžurci imajo vsaj svojo pisavo, toda cela vrsta ruskih narodov nima niti abecede. Za 36 narodov na severu in jugu Rusije so morali šele ustvariti novo, latinsko abecedo. S tem pa še davno ni bilo vse opravljeno, kajti učitelji, ki so učili n. pr. oirotske pastirje v Altajskem pogorju branja in pisanja, so morali vršiti svoj poklic na potovanju. Likvidatorji, tako namreč imenujejo tam učitelje, ker morajo likvidirati analfabetizem, so bili potovalni učitelji, ki so potovali iz vasi do vasi, da so učili otroke v oglatih, iz kolov in brezovega lubja izdelanih hišah, ki so jih pastirji sproti postavljali in podirali. Zdaj, petnajst let po revoluciji, so Oiroti že tako daleč, da so se začeli pečati s poljedelstvom, živinorejo, in da postavljajo v aulih — tako imenujejo svoje vasi — posebne čitalnice. Zanimivo je namreč, da skoraj ni človeka, ki bi bil v taki meri branja željan, kakor ti nomadi, ki žive take daleč od sveta, da jim je tri mesece stara vest iz časopisa še prave. razodetje. Šele zdaj, ko so se naučili branja in pisanja, zvedo, kako poteka življenje v omikanih deželah. Prav tako kakor Oiroti, ki smo jih vzeli za primer z juga Rusije, je tudi z ribiči in lovci na visokem ruskem severu.
Najtežja pisava na svetu
Mladi Kitajček, ki mera že s petimi leti v šolo, pride s kopico svojih tovarišev k učitelju. Otroci čepe na tleh. Učitelj vzame v roko knjigo, ki se imenuje san-tsi-king in je nekaj takega kakor naš abecednik. Vendar je čisto drugačen. Začenja se s stavkom: »Ob ustvarjenju je bil človek po naravi dober. Učitelj ta stavek prebere in otroci ga morajo za njim ponoviti. To ponavljanje pa je tako glasno, da ne more v (količi kitajske šole nihče stanovati in pouk se začenja že el) šestih zjutraj. Zaradi otroškega kričanja ne morejo ljudje spati.
Kdor pa misli, da se otroci že zdaj uče branja in pisanja, se moti. Kitajski abecednik je samo učna knjiga o načinu življenja, ki pouči otroke o
spoštovanju, ki ga je treba izkazovati starim ljudem, o vljudnosti v vsakem položaju, o čistosti in preprostosti. Dvomili bi, da otroci, ki kriče te izreke za učiteljem, tudi kaj razumejo. Toda počasi se jim odpre, sicer bi si komaj lahko razlagali, zakaj so Kitajci najvljudnejši narod na svetu. Šele ko deček zna vse le izreke, se začne učiti branja in pisanja, ki je izredno težko. Kitajski jezik namreč ne pozna abecede. Za vsak zlog imajo Kitajci enega ali več posebnih znakov, ki jih s čopičem in tušem narišejo na rižev papir. Ker pišejo na kolenih in preblizu gledajo, so skoraj vsi izobraženi Kitajci kratkovidni.
Sploh je učenje pri Azijcih zelo težavno. Javanci, ki vladajo s svojo pisavo in jezikom nad vsem Južnim morjem, imajo štiri pisave. Ene izmed njih, duhovniške pisave, ne uporabljajo več. Potem je pisava, ki jo uporabljajo visoki uradniki, kadar pišejo drug drugemu, posebna pisava za preprosto ljudstvo in še ena za ljudstvo, kadar piše višjim stanovom.
Ženska izobrazba
Afriški narodi, pa naj Ibodo že Ber-berci, Arabci ali črnci, pišejo arabsko. Samo kralj Vejcev ob gornjem Kongu je ustvaril posebno pisavo za svojih nekaj tisoč podložnikov, toda ne zna je nihče razen njega in nje-
Preteklo zimo je izbruhnil velik požar v cirkusu Sarrasani, ki je tedaj gostoval v Amsterdamu. V ognju je poginilo tudi osem slonov, ki so bili vredni več kakor 3 milijone dinarjev. Bili so sami izbrani ljubljenci ravnatelja Sarrasanija, ki jih je vzgojil in z njimi vsak večer nastopal. Rozi, največji samici, ki je tehtala 5000 kil in je bila 3-20 metra visoka, se je edini posrečilo, da je s svojo orjaško močjo raztrgala težke železne verige in se rešila. Toda strašna nesreča je morala žival globoko pretresti. Ko se je cirkus pred kratkim preselil v Nemčijo, so morali Rozp, ki je ubogala samo gospodarja, prepeljati v posebnem vagonu. Ogromna žival pa je začela med vožnjo besneti, tako da je bil vagon v nevarnosti, da ne skoči s tira. Zato je šel ravnatelj Sarrasani v njen vagon, da bi potoval skupaj z njo in jo med potjo pomiril. To se mu je tudi posrečilo in vsi so že mislili, da se bo vse srečno izteklo.
Roza se utrga
Na neki majhni ])oslaji pa šo vagone premikali in Roza je videla skozi vrata* vagona gorečo plamenico, ki jo je nosil železničar. To jo je spomnilo požara. S strašnim sunkom je pretrgala za laket debele verige. Tedaj pa se je začel tudi vlak premikati in ravnatelj Sarrasani je bil tako sam s pobesnelo živaljo v vagonu, ki je bil od zunaj zaprt. Slonovka je jela besno opletati z rilcem okoli sebe in ravnatelj se je moral skriti v kot, da mu žival ni razbila glave. Potem je
govih ministrov. Drugi pišejo še zmerom arabsko. Vendar pa sta se v Afriki ohranili še dve pisavi. Prva je pisava Tuaregov, berberskega plemena, ki vlada nad srednjo Saharo. To pisavo, ki so jo pisali že stari Numi-dijci, ki so se bojevali z Rimljani, pa poznajo samo ženske. Možje, ki nosijo tam pajčolane, se te težke pisave, ki samoglasnikov sploh ne pezna, ne morejo priučiti. Druga stara afriška pisava je nubijska, ki je nastala v •sedmem stoletju. Od daleč je podobna grški. Še danes jo pišejo krščanski Kopti v Egiptu. Do leta 1882. jo bilo prepovedano tiskati lcoptov-ske knjige.
Indijanci se že dolga leta uče latinice, svojo staro pisavo s slikami pa uporabljajo za okraske pri tkanju preprog. Brati jo znajo le njihovi vrači in nekatere ženske.
V Indiji in na Ceylonu poznajo pisavo, ki je podobna staremu sanskrtu. Tako pišejo tudi Bengalci. Mohamedanski Indijci pišejo arabsko. Šolske obveznosti v Indiji ni, le bared-ski knez daje vzgajati otroke na svoje stroške.
Tako preprosto kakor pri nas, je učenje branja in pisanja le še v severni Ameriki. Škoda je le, da svojim obokom, ki se težko uče, lie moremo povedati, kakšne težavie imajo otroci šele drugje.
zaklical orjaku: »Roza, bodi pridna, saj se ne bo nič zgodilo!« Toda dobre Ibesede niso nič zalegle. Roza je jela besneti še bolj.
Boj na življenje in smrt
Strašen udarec z rilcem je vrgel Sarrasanija na tla. Ze je dvignila Roza nogo, da bi ga poteptala, toda zapovedoval ni glas gospodarja jo je prestrašil. Sarrasani je brž planil po-koncu in v drvečem vlaku se je vnel boj na življenje in smrt, boj med človekom in pobesnelo živaljo. Roza je otepala z rilcem, toda ravnatelj se ji je spretno umikal in neprestano klical: »Go back, Rosa!« (»Umakni se, Roza!«) Naposled ji* Roza odnehala, Sarrasani pa je stopil tik k njej in začel tulečo in tresočo se žival božati. Paziti pa je moral neprestano, da ga ni pohodila. Opazil pa je, da jo žival čedalje bolj nemirna.
Koza razbije vagon
Nenadoma pa je Roza izpremenila svojo taktiko. Zaletela se je z glavo v steno vagona in butala z njo tako dolgo, da se je debela stena razletela in so dolgi žeblji popustili kakor šivanke. Šele ko je razbila tretjino stene, se je žival pomirila. Le z močjo svojega glasu je mogel Sarrasani odvrniti Rozo od razbitih vrat, da ni skočila z drvečega vlaka, kar bi bila njena smrt. Dve uri se je moral Sarrasani voziti v vagonu z živaljo, ki je neprestano stopicala iz
Se nadaljuje na H. strani.
Strašen boj s slonom
v drvečem vlaku
Tretji veliki nagradni
natečaj »Družinskega Tednika Romana«, čakajo Vas prekrasna darila. Sezite po njih — pogoji so lahki
Prišla je doba dolgih jesenskih in zimskih večerov, ko vsakdo rad seže po opravljenem dnevnem delu po lepem in zanimivem branju. »Družinski Tednik Roman« se že četrto leto trudi, da postreže svojim zvestim naročnicam in naročnikom z izbranim gradivom, polnim zabave in pouka. V listu samem, ki se je od leta do leta lepše razvijal in si tako pridobil vse več in več prijateljev in naročnikov, smo prinesli mnogo zanimivih in koristnih stvari. Toda pripravili smo Vam še več veselih presenečenj, da se boste še z večjo ljubeznijo oklenili »Družinskega Tednika Romana« in ga še nestrpneje pričakovali kot svojega dobrega prijatelja od tedna do tedna.
Čeprav so gospodarske in denarne razmere v današnji dobi silno težke, stopa »Družinski Tednik Roman« danes pred svoje čitatelje z novim nagradnim natečajem, ki je še mnogo večji in lepši in je od nas zahteval še dosti večjih denarnih žrtev, kakor oba dosedanja. Nagrade, ki smo jih sklenili razdeliti med naše naročnike — popisane so spodaj —
so tako dragocene, da Vas morajo razveseliti, tako po svoji trajni vrednosti kakor tudi zaradi uporabnosti.
Dosedanja izkustva pri žrebanju za naše nagTade so nam pokazala, da se je mnogim naročnikom zamerilo, ker niso bili izžrebani za nagrade, čeprav so izpolnili vse pogoje. Dragi naročniki! Prav dobro razumemo, da si vsi brez izjeme želite nagrade, pa ne zadnje, nego prve. 'J'oda saj ste razumni in morate vedeti, da ne moremo razpisati toliko nagrad, da bi jih dobil prav vsak naročnik, zakaj popolnoma izključeno je, da bi dali vsem tisočem naših cenj. naročnikov šivalne stroje, kolesa, ali drage gramofone — ker potem danes »Družinskega Tednika« že zdavnaj ne bi bilo več: upropastile bi ga nagrade!
Kaj je prav za prav namen našega nagradnega natečaja? »Družinski Tednik« hoče z njim dati priliko svojim cenj. naročnikom, da dobe razen vsakotedenskega zanimivega branja še lepo priložnost, da pridejo brez vsakih troškov do lepe in koristne nagrade. Obenem pa upamo
Nagrade
velikega nagradnega natečaja »Družinskega Tednika Romana«
1.	nagrada
je zbudila Vašo pozornost na jesenskem ljubljanskem velesejmu. V oddelku za pohištvo, kjer se je ustavljalo največ obiskovalcev, smo videli prekrasno spalnico iz kavkaškega oreha, ki jo je razstavila znana domača mizarska tvrdka I). Lancoš iz Wolfove ulice v Ljubljani. Ta spalnica je zbudila ne samo pri nas nego tudi pri ostalih gledalcih splošno priznanje, tako zaradi nenavadno okusne in dragocene izdelave, kakor tudi zaradi prvovrstne kakovosti inaterijala, ki mu je priznan arhitekt dal vse lepote forme. In ker smo tudi pri tej priliki mislili na naše naročnike, smo sklenili, da mora ta odlični izdelek delavnih domačih rok dobiti eden ali ena izmed Vas!
Zamislite se v to idealno spalnico: pred Vašimi jočmi se razprostira udobna in prekrasna postelja 140 cm široka in ‘200 cm dolga, izdelana iz žlahtnega kavkaškega oreha in sijoča v blesku poli-ture. Potem se Vam oči ustavijo na tridelni omari, prostorni in praktični, pa hkrati okusni in solidni. Potem uzrete 2 nočni omarici, psiho z zrcalom, mizico, 2 naslanjača in 1 stolček. Z uživanjem smo gledali to lepoto , na velesejmu in zato si lahko mislimo, koliko veselja in radosti bo imel tisti, cigar lasi bo.
Spalnica predstavlja dovršeno eleganco, višek udobstva in modernega okusa; saj pa tudi stane
18.500 Din!
Ta spalnica kot naša prva nagrada je naš ponos.
2.	nagrada
je to pot Singerjev šivalni stroj (iti K 4. Tak stroj smo pri našem prvem nagradnem natečaju razpisali kot prvo nagrado, in smo ga hoteli tudi zdaj uvrstiti med dragocena darila. Zakaj Singer (iti K 4 je eden izmed najmodernejših in najpopol-nejših šivalnih strojev, kar si jih more zaželeti vestna in skrbna gospodinja. Z njim lahko šivate, vezete, krpate in prikrojujete. 1’ogrezljiv je, ima 3 predale in znano Singerjevo električno svetiljko. Izdelan je iz finega lesa in bo služil v
okras tudi najelegantnejšemu stanovanju. Vreden je
5.800 Din
in je v dobrem gospodinjstvu nenadomestljiv.
3.	nagrada
je prvovrstno moško ali žensko kolo. Tudi to pot nismo hoteli prezreti prilike, da podelimo kot eno izmed večjih nagrad kolo. Število kolesarjev v Sloveniji od leta do leta rase in njegova praktična porabnost nas je pripravila do tega, da smo ga uvrstili med naše nagrade. Želimo ga takemu naročniku ali naročnici, ki ji bo krajšalo dolgo pot v službo in domov.
Vrednost tega prvovrstnega, trpežnega kolesa je	^
4.	nagrada
naj Vam prinese v hišo godbo in pesmi: zanjo smo izbrali eleganten gramofon v obliki kovčega. lina zelo prijeten zvok in Vam bo v veselje in prijetno zabavo.
Vreden je 150Q Djn<
5.	nagrada
s tem doseči hitrejše in rednejše plačevanje naročnine, kar je za razvoj in napredek vsakega lista potrebno — še mnogo bolj za nas kakor za druge liste, ker se že od vsega začetka ne moremo in ne maramo na nikogar naslanjati in smo zato odvisni samo od naročnikov. A če si nam Ti, draga naročnica in dragi naročnik, pri prvih dveh natečajih pomagal, da smo, mogli nekomu, ki nam je prav tako dr?g kakor Ti, pokloniti izžrebano nagrado kakor n. pr. Singerjev šivalni stroj, dragocen radijski aparat, lep gramofon ali praktično kolo — ali mar misliš, da ne bi mogel biti pri našem novem nagradnem natečaju ravno Ti tisti, ki Ti bo srečna usoda naklonila dragoceno spalnico, kakršnih je le malo v Sloveniji?
Pri prejšnjem nagradnem natečaju je ostalo precej nagrad nerazdeljenih. Iz-
žrebancem je bila sicer sreča naklonjena, pa so jo zapravili, ker niso poravnali naročnine. Vse te nagrade smo prenesli v sedanji nagradni natečaj, kakor smo obljubili. Že kupljene nagrade smo ne-izpremenjene dodali, gotovino pa smo rezervirali za nabavo naših novih, velikih in dragih nagrad, da moremo dati čim več lepega svojim cenj. naročnikom.
Prosimo Vas, da preberete razpis nagrad našega tretjega velikega nagradnega^ natečaja. Videli boste, kako lepo priložnost Vam dajemo popolnoma zastonj; treba je le, da izpolnite dva malenkostna pogoja. Če to storite. Vas bomo vsak teden na novo razveseljevali z zanimivim, poučnim in napetim branjem, povrh pa utegnete dobiti še lepo nagrado v obliki dragocene spalnice, vredne malone 20.000 Din, o kakršni ste se do zdaj še sanjati komaj upali.
Nagrade bodo vse razdeljene! žrebanje bo javno!
7.	nagrada
je kompletna garnitura kuhinjske posode, dobro emajlirana in kras vsake kuhinje. Katera gospodinja si je ne bi želela? Mlada, ki bi se drugače morda morala odločiti za cenejšo — starejša pa za izpopolnitev stare, že izrabljene posode.
Vrednost te posode je 800 Din.
6.	nagrada
je kompletna porcelanska jedilna garnitura za 0 oseb. Ima 20 delov: skledo za juho, 0 globokih, 6 plitvih in G desertnih krožnikov, 1 velik okrogel krožnik za prikuho, 1 štirioglatega za solato in 1 podolgovatega za pečenko, potem 1 velik krožnik za pecivo, posodo za omako in solnjak. Garnitura je iz prvovrstnega belega porcelana z zlatim robom in jo je veselje pogledati.
Vrednost (»00 Din.
V želji, da postrežemo naročnikom našega lista s praktičnimi stvarmi, smo sklenili podariti še 1 kompleten jedilni servis za 6 oseb. Tudi ta ima 26 delov kakor prejšnji. Izdelan je iz finega porcelana z vijoličastim okrasjem.
Vrednost 550 Din.
8.	nagrada
je kompletna 29 delna garnitura za pijače iz prvovrstnega brušenega stekla in vsebuje po G čaš za vodo, kozarcev za pivo, kelihov za vino, kozarčkov za liker, H steklenice in 2 vrča. Tudi ta nagrada bo v okras in korist vsakemu gospodinjstvu.
Vrednost 500 Din.
Za 9. nagrado podarimo lepo porcelansko garnituro za umivanje. Vredna je 450 Din.
10. nagrada je kompletna porcelanska garnitura iz 16 delov za dišave, vsakdanja potrebščina v gospodinjstvu. Vredna je 350 Din.
11. nagrada. Prav tako kakor za servise smo se odločili tudi še za kompletno garnituro za pijače iz 29 delov, iz dobrega stekla z lepimi vzorci. Vrednost 350 Din.
Nadaljnjih 5 nagrad so kompletne serije vezanih letnikov »Družinskega Tednika Romana« 1. 1929, 1930 in 1931. Vrednost vsake serije 215 Din, skupna vrednost 1075 Din.
Nadaljnji nagradi sta 2 garnituri 9 delnih čajnih servisov v lični izdelavi. Vsak je vreden 200 Din, skupna vrednost 400 Din.
Potem je 15 nagrad v blagu za damske obleke. Vsaka nagrada je 5 metrov umetne svile, vrednih 150 Din, skupna vrednost 2250 Din.
Da bodo naše nagrade v servisih kompletne, podarimo še 1 osemdelno garnituro za črno kavo, vredno 150 Din.
Nadalje podarimo naročnikom 10 vezanih letnikov »Družinskega Tednika Romana« letnik 1930. Skupna vrednost 900 dinarjev.
10 naših naročnikov bo 1 leto brezplačno dobivalo naš list. S tem podarimo 10 lepili daril v skupni vrednosti 800 dinarjev.
Nadaljnjih 100 nagrad so po 1 originalna fotografija najve&jih filmskih umetnikov na »Hochglanz«-papirju v velikosti 21X 26 cm, kakršne se v trgovinah ne dobe. Vrednost posamezne slike 40 Din, skupaj 4000 Din.
HO nagrad po 10 umetniških razglednic, priljubljenih tilmskih igralcev po 15 Din, skupna vrednost 1200 Din.
In naposled 700 zanimivih leposlovnih knjig po 12 Din, skupna vrednost 8.400 dinarjev.
Pcgoji,
pod katerimi lahko tekmujete za nagrade
Da si pridobite pravico do tekmovanja za naše nagrade, morate izpolniti samo dva lahka pogoja:
1. poravnati čim prej 40 Din za polletno naročnino vnaprej na »Družinski Tednik Roman«. Kdor je z naročnino v zaostanku, mora seveda poravnati tudi ta zaostanek.
2. poslati čini prej pravilno rešitev na prihodnji strani natisnjene skrivalnice.
Najskrajnejši Vok za skrivalnico je 1. december t. 1., za poravnanje naročnine pa 8. december t. I. V Vašem interesu pa Vam svetujemo, da ne odlašate do zadnjega, ker potem ne utegnete več reklamirati. — Če nimate položnice, pišite ponjo!
Če izpolnite navedena pogoja, Vas naša uprava takoj vpiše v seznam tekmovalcev za nagrade in dobite tekočo številko, ki pride na dan žrebanja v žaro.
Vsak naš naročnik, ki gori navedena 2 pogoja izpolni, pa si lahko zveča verjetnost, da dobi 1. nagrado, s tem da dobi več številk, ki bodo tekmovale za nagrade. V ta namen mu je treba samo pridobiti 1 ali več novih naročnikov, ki morajo poravnati polletno naročnino (40 dinarjev) in poslati rešeno skrivalnico. Za vsakega takega novega naročnika dobi stari naročnik novo številko; s tem si podvoji, potroji ali celo počvetori verjetnost, da mu bo žreb prisodil prvo nagrado. Razume se, da ima tudi novi naročnik pravico do tekmovanja, če izpolni oba pogoja. Priporočamo Vam tedaj, da se poslužite na 4. strani spodaj natisnjenega kupona: izrezite ga, izpolnite in pošljite na našo upravo!
Pripominjamo, da je pri prejšnjem nagradnem natečaju več naših starih naročnikov prišlo do lepili nagrad ravno zato, ker so tekmovali z več številkami — to pa zato, ker so pridobili več novih naročnikov.
Naročniki, ki bodo tekmovali za naše nagrade, bodo morda hoteli vedeti, katero številko imajo. Naša uprava jih bo rade volje obvestila, toda samo pod pogojem, da prilože 3 Din v znamkah za poštnino in manipulacijske troške. To je
povsem razumljivo, zakaj pri tako velikih in bogatih nagradah moramo še posebno paziti, da ne obremenimo že tako dovolj zaposlene uprave še z novim neplodnim delom in prevelikimi stroški.
Da cenj. naročnike za božic čim bolj razveselimo, smo sklenili določiti kot dan žrebanja 18. december t. I. Žrebanje se bo vršilo javno in bodo to pot razdeljene vse nagrade brez izjeme, a seveda samo med tiste izžrebane naročnike, ki bodo polletno naročnino v redu poravnali in plačali tudi morebitni zaostanek. — Podrobnosti glede kraja žrebanja i. dr. objavimo o pravem času.
Še enkrat Vas opozarjamo, da je v Vašem lastnem interesu, da čim prej pošljete rešeno skrivalnico in nakažete naročnino.
Zdaj pa vestno in natanko preberite naslednje vrstice dn se spravite na reševanje skrivalnice. Videli boste, da je naloga zelo zanimiva in rešljiva za vsakogar, ki ima količkaj dobre volje — in kar je glavno, zanjo ni treba imeti nikakih posebnih šol...
Skrivalnica
V spodnji sliki je skrit slon, ki ga morate poiskati. Ko ga odkrijete, prevlecite s svinčnikom ali pa s črnilom njegove obrise, napišite pod sliko jasno in razločno svoje ime in naslov in pošljite vse skupaj v odprti kuverti, frankirani z znamko za 25 par, na upravo družinskega Tednika Romana«, Ljubljana, Dunajska c. 29/1, poštni predal št. 345.
Nefrankirane ali premalo franldrane pošiljke bo uprava zavrnila.
Tu odstrizite!
Pošiljam Vam rešitev skrivalnice, objavljene v Vašem velikem nagradnem natečaju. Obenem nakazujem 'A letno naročnino ter Vas prosim, da me vpišete v seznani tekmovalcev za nagrade ter mi kot naročniku pošiljate Vaš list.
Senzacija
Po resničnem dogodku
Ime
Kraj
Opomba. Dokler naročnik ne poravna naročnine, ne bo vpisan v nagradni seznam.
pošta	klonil	se je pred občinstvom, godba
je spet prenehala in v smrtni tišini jo splezal po spleteni lestvi kvišku in naposled obstal na ploščadi. Iztegnil je roke, kakor hi se pripravljal na skok, in ves cirkus se je mahoma zazdel kakor en sam trpinčen dih. Tedaj je presekal tišino predirljiv krik iz Deadovih ust, in trenutek nato je nekaj belega zletelo s ploščadi.
Mlada žena zraven Margite se je onesvestila in omahnila naprej.
Tu odstrizite!
Spodaj Vam prinašamo kupon za pridobivanje novih naročnikov. Poslužite se ga in pišite, da Vam jih pošljemo še več. Kolikor kuponov, toliko številk, tolikokrat večja verjetnost, da dobite prvo nagrado!
Tu odstrizite!
Kupon
Sporočam Vam naslov novega naročnika. Obenem Vam je zanj nakazana polletna naročnina 40 Din po poštni položnici na Vaš čekovni račun St. 15.39;). Prosim Vas, (la mu začnete list takoj pošiljati. Obenem Vas prosim, da mu takoj, ko prejmete nakazano naročnino, priznate njegovo skrivalnico, meni pa Ja razen že poslane priznate še eno številko, kakor ste to obljubili.
Moj naslov
Ime .....................................
Poklic....................................
Kraj .....................................
Pošta ...................................
Pošljite la kupon v odprti kuverti na našo upravo v Ljubljano, Dunajska cesta 2911., poštni predal 345, in prilepite na kuverto znamko za 25 par ter napišite ^Tiskovina». To velja samo tedaj, če nič drugega ne ruipišete kakor oba naslova, drugače je treba kot pismo frankirati z 1-50 Din.
Margit je krčevito zasadila svoje vlažne prste v baitistov robec. Tedaj pa je že švignil steber vode iz čebra, trdo, pljuskajoče.
Z vseh strani so se zgrnili ljudje v lilastih oblekah se sklonili čez rob čebra, hlastali po nečem, in potem se je nekaj mokrega, curljajočega vzpelo iz vode. In se s prisiljenim smehom priklonilo.
Oglušujoč plosk je zagrmel in napolnil inanežo.
Dead se je moral najmanj desetkrat prikloniti v zahvalo. Naposled je šel in konjar je oznanil, da si naslednjih deset minut lahko vsak obiskovalec ogleda konje.
Albing ni vedel, ali je obločnica pod kupolo kriva, ali pa je Margit res bledeijša kakor je bila prej.
»To diši po senzaciji,« je šepnila. »Saj tudi je,« se je nasmehnil Albing. »Če bi priletel le nekaj cent' metrov preveč ali premalo, bi si na tleh ali pa ob železnem obodu čebra razbil lobanjo.«
V Margitinih očeh se je zabliskalo poželenje.
»Rada bi poznala tega mistra Deada. Saj ste prej rekli...«
Albing je prikimal: »Zakaj nek *
Po predstavi sta šla v garderobo.
V civilu spominja Dead .na meščanskega uradnika. Njegove oči so okrogle in brez gube, čelo mu ni previsoko, višnjevkastc-čmi 'lasje razdeljeni na prečo in s pomado počesani v čop. Zdi se miren in prav nič nervozen. Vina ne mara, zato pa tem rajši seže po cigareti, ko mu jo doktor Albing ponudi v cirkuški restavraciji.
Dead ni slep, da ne bi opazil Margit me vitke lepote.
»Nu, junak dneva,« se nasmehne doktor, »naša Margit bi rada pobliže spoznala zaničevalca smrti.«
Dead se za trenutek zagleda v opal-nu sinjino Margitinih oči, ki se ne brez poželenja upirajo vanj. Toda takoj jih spet umakne in nekam hladno meni: »Za tako zaničevanje smrti je potreben le miren odskok. Potem mora iti v redu, saj je čeber dovolj globok in tudi širok.«
»Kako ste prav za prav prišli na tako misel?« vpraša Margit.
Dead jo čudno pogleda. Kdo nauči človeka neumnosti? Zenska.«
»Ženska vas je tega naučila?« se začudi Margit.
»Ne, ni me naučila,« odvrne Dead. »Učitelj jo bil neki zmešan človek, nekak matematik; pokazal mi jo stvar z lutko, ki je padla natanko navpično. Tako je izračunal, kako globok in širok mora biti čeber. Takrat mi je dal idejo, seveda je tudi sani hotel zraven zaslužiti, in naš ravna telj se je silno navdušil. Tiste čase mi ni dobro šlo, toda tvegati bi moral svoje kosti. Dolgo sam se obotavljal, pa tudi moja žena mi je prigo-
lme ..................................... varjala. Bila je plesalka pri nas, pa
sva se vzela. A vendar se nisem mo
Na Margitinih vlažnih ustnicah je še zmerom drgetal porog.
»Doktor Albing, z navadnimi cirkuškimi istorijami me ne boste izpre-obinili, tem ljudem je senzacija življenjski element.«
ile mogoče,« je počasi odgovoril Aibing in si kakor iz navade segel v lase.
»Ali pa,« se je nasmehnila Margit, »ali pa če hočeva filozofirati...« Njen pogled je zletel po nabito polnem cirkusu. »Saj vidite, koliko je ljudi. Senzacije mikajo ...«
»Da. Ljudem imponira, ko vidijo, da drugi prezirajo strah in nagon po ohranitvi samega sebe. Oni hočejo gledati stvari, ki bi se morale končati s smrtjo, pa se najlbrž ne bodo z njo končale.«
Margit je dvignila svojo mično ostriženo glavo proti kupoli cirkusa.
»In kaj bo napravil mister Dead?«
Albing je pokazal na ploščad pod cirkuško kupolo. »Od ondod bo skočil iz višine dvajsetih metrov v Čeber paln vode; po mojem ta čeber ne more biti več ko štiri metre globok in kvečjemu tri metre širok.«
Margit se je nekam čudno nasmehnila, da so se pokazali njeni zdravi zobje, spominjajoči na mačko (doktor si je pri tem mislil, kakšne zveri so ženske!). »Aha,« je rekel zelo počasi, »potem bi bili tisti trije metri nadaljevanje življenja za gospoda Deada?«
»Seveda.«
»Kako dolgo že neki počenja te vratolomnosti?«
»Slučajno mi je Deadovo življenje zadnjega pol leta znano.«
Cirkuška godba je prestala s koračnico. Fanfare so zadonele, klovni in bedasti Avgusti so se postavili kraj vhoda in v inanežo je prikorakal mister Dead. Oblečen je bil v bel svilnat kepalni triko in s prsi se mu je režala črna mrtvaška lobanja Pri-
Novi naročnik:
CIKORI1A
Poklic	»	(	,
gel odločiti. Naposled mi je pobegni-
Kraj ..................................... la. Tedaj sem sprejel matematikov
Pošta	predlog, napol z namenom, da si ta-
ko napravim konec. To je bilo pred kakim tri četrt leta, in zdaj si s Lo točko služim lepe denarje. Pa kaj mi pomaga,« je dodal Dead in vrgel ogo-
Rlas pravi domači izdelek
rek na tla, »kaj mi bo danes denar! Zdaj bi si Lia lahko vse privoščila, pa je ni.«
Govoril je z mirnim in docela ne-razburjenini glasom. Tako nekako, kakor bi bral iz lista.
»Pravcat roman,« je menila Margit, ko jo je Albing spremljal domov.
,S tragičnim koncem,« je s posebnim poudarkom rekel doktor.
»Zakaj?« je vprašala Margit.
Tragični konec pride tisti trenutek, ko bi se ženi, zam amil jeni od slave svojega moža, zahotelo, da se vrne k njemu.«
Margit je položila roko na ramo doktorja Albinga. »Doktor, žene, ki zberejo poguma za beg, se tako naglo ne vrnejo.«
»Kakor vzamete, gospodična. Tudi trgovec se spet loti svoje prejšnje stroke, ki jo je moral pred leti opusi iti, ker mu ni nesla.«
*
Nekaj dni nato je bil cirkus spet poln kakor po navadi, in tedaj se je zgodilo: Ko je Dead hotel stopiti v manežo, mu je nenadoma zastala no ga. Neka žena je stala pri vhodu in nemo gledala moža v belem trikoju. Možu je zastal korak in njegov glas je bil za spoznanje drugačen kakor po navadi.
»Kaj bi rada tu, Lia?«
V obeh njenih rokah je bila prošnja. Toda že se je oglasil režiser. »Pozneje, Dead, pozneje, zdaj ni čas za zasebne razgovore.«
Pozneje,« je ponovil Dead in šel.
Spet tista zlovešča tišina, spet Usti presekani krik — belo in pošastno je v jarki luči žarometov zletelo te'o iz višine — in potem nenadno en sam klik iz tisoče v grl, lirik groze 'n blaznosti. Ženske so zavreščale, moški so planili kvišku. Vse je hitelo s sedežev.
Tam na čebru pa je visela čez rob raztrgana cunja bele svile, vsa rdeča od krvi, in roka, stisnjena v pest, je molela kvišku, kakor bi hotela, prekleti tisoče, ki si kupujejo za denar igro na življenje in smrt. Ljudje v frakih in lilastih hlačah so se zgrnili z vseh strani in dva sta prinesla nosilnico. In potlej je počasi stopila v manežo neka žena, kakor bi hodila v snu, z vijočimi rokami in krčevito iztegnjenimi prsti. Gledala je in gledala in ni mogla razumeti. Zdajci pa
Se nadaljuje na 8. strani.
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MICH EL ZČVACČ
46. nadaljevanje
Novi naročniki dobe na željo brezplačno ponatis prvih 18 nadaljevanj. Nadaljnjih 26 nadaljevanj, priobčenih v št. 12. do 42. »Druž. Tednika«, nismo ponatisnili in se dobe le v omenjenih številkah, ki jih pošljemo novim naročnikom za izjemno ceno 25 Din. Denar je treba poslati vnaprej._______
»Pretepel bi jih z bičem, nesramnice!«
»Predstavi si, da bi ti ženska, ki si jo med vsemi najbolj ljubil v življenju, rekla, da bi rajši videla krastačo kakor pa tebe...«
»Naprtil bi ji sto krastač v vreči na hrbet in jo pognal.«
»Vidiš, da nikoli nisi ljubil! J a z bi bil srečen, če bi mi pljunila v obraz! Meni niti ni rekla, da se ji zdim grši od krastače. Ni groza tisto, kar jo prevzame, če me zagleda. Tudi ne prezir. Še nižje, še žalostnejše je... Gnus!«
»Smrt božja, če je tako, pa si jo s silo vzemi! Zagotovim ti, da bi se ji potem, če bi ji dokazal svojo moč, zdel vreden ljubezni.«
»Tudi to sem poskusil...«
»In?«
»Pa sem izgubil.«
»Diavolo, nerodna reč.«
»A to še ni vse, Pietro. Tekmeca imam.«
»Srečnejšega?...«
»Ne vem, ne verjamem... ne... ne -morem verjeti, da bi Bianca ljubila Sandriga.«
»Bianca, si rekel?«
»Tako ji je ime.«
»Imperijina hči?«
»Da, ona! Ali jo mar poznaš?«
»Ne; vem samo to, da ima Imperija hčer in da je tej hčeri ime Bianca. Toda ali nisi pravkar rekel, da imaš tekmeca?«
»Da, tekmeca, ki se ga ta trenutek ne morem iznebiti, tekmeca, ki ga potrebujem... Razumeš? In da bo mera polna, bom moral sam blagosloviti njun zakon!...«
»Zakaj tega tekmeca potrebuješ?«
»Ker mi bo pomagal prijeti Candiana, če se ne vrne več k tebi.«
»Tako mi hudičevih rogov — če je stvar taka, pa se odloči samo za eno, za ljubezen ali pa za sovraštvo...«
»Ne morem izbirati. Hočem, da bo enako zadoščeno mojemu sovraštvu in ljubezni, hočem, da Candiano pogine in da bo Bianca moja. Oboje hočem. Vse moje življenje visi na tem, da dosežem oba smotra... Zastran Candiana računam na Sandriga...«
»Svojega tekmeca?«
»Da. In zastran Biance računam nate.«
»Da sem ti vdan, veš.«
»Vem, dragi moj Pietro. In zdaj ti hočem povedati, česa pričakujem od tebe... Bianca in Sandrigo se morata poročiti. Morata se...«
»Kdaj?«
»Tega še ne vem. Odvisno je od Sandriga. Toda takoj po blagoslovitvi zakona bo Bianca izginila.«
»Kako?«
»To je moja stvar. Tako bo zadeva s San-drigom urejena v moje zadovoljstvo, od poroke z Bianco pa mu ne bo drugega ostalo kakor samo cerkvena svečanost.«
»In kaj bo z Bianco?«
»Dobila bo pri tebi zavetišče.«
»Ah! Ah!«
»Tak začenjaš razumevati?«
»Občudujem te, Bembo. Zmerom sem si dejal: če bi te bila usoda položila v zibelko kraj prestola, bi si znal tudi cesarski prestol prisle-pariti.«
»Ali mi boš pomagal?«
»V tej stvari zmerom.«
Bembo je vztrepetal. Blisk nezaupanja se je užgal v njegovih sivih očeh.
»Zakaj praviš ,v tej stvari'? Kaj so mar tudi take stvari, kjer mi ne bi hotel pomagati? Govori!«
»Človek božji!« je vzkliknil Aretino, ves v
strahu zaradi neprevidnosti, ki jo je bil napravil. »Preveč si pameten, da bi se dal begati od praznih besed.«
Bembo si je potegnil z roko po čelu.
»Imaš prav,« je zajecljal.
»Sicer pa, če mi ne zaupaš, zbogom!«
Aretino je vstal, napravil dva, tri dolge korake in udaril s pestjo po mizi.
»Hvala lepa za nezaupanje,« je zarenčal. »Enega edinega prijatelja ima na svetu in lepega dne pride in še tega opsuje.«
»Daj no, pomiri se!«
»Veš, Bembo, to je bilo grdo, zelo grdot...«
»Sedi in ne govoriva več o tem.«
»Dejal si torej,« je povzel Aretino in spet prisedel k Bembu, »da dobim ostalih pet tisoč srebrnikov tisti dan, ko bo Bianca pri meni?«
Zdaj je bila na Bembu vrsta, da je svojega sobesednika pogledal z neprikritim občudovanjem.
»Naj bo!« je dejal, »toda tvoje prijateljstvo mi v tej zadevi pride nemalo drago.«
»Kaj boš tožil! Saj bo plačala republikanska blagajna! Dajva, pogovoriva se v miru, kakor si pravkar dejal. In obrazloži mi do konca svoj načrt!«
»Dal boš torej Bianci zavetišče. Svojim Aretinkajn pa jo boš predstavil kot novo tovarišico.«
»To bo jokanja in nevoščljivega obiranja! ;
»Saj si mojster v otiranju solz in zavezovanju ženskih jezikov! Ali mi jamčiš, da ne bo, ko pride Bianca k tebi, nihče imel dostopa do nje kakor samo Aretinke?«
»Jamčim.«
»Prav. To bi bilo torej v redu. Zdaj pa pride druga stvar na vrsto, in ta je dosti kočljivejša...«
»Izražaj se jasneje, in kar se kočljivosti tiče, naj te ne bo strah!«
»Stvar je tale: ali imaš med svojimi Aretin-kami eno ali dve pametni in vdani ti dekleti, ki sta odprte glave in se ničesar ne ustrašita, če gre za to, da tebi ustrežeta?«
»Take so vse!« je vzkliknil Aretino z naivnim ponosom.
»Ali so takšne, da hi se upale ugonobiti čednost, ki ji dotlej nobena stvar na svetu ni mogla do živega?«
. Zanesi se, da so.«
»Tak misliš, da bi čez mesec dni..,«
»V štirinajstih dneh bo tvoja nedostopna Bianca taka, da je živ krst ne bi več spoznal.-.
»Tak misliš, da bi štirinajst dni bivanja med tvojimi Aretinkami...«
»Mislim, da je čednost prazna beseda in volja žensk pero, ki se vrti po vetru. Glavno je, da piha veter od prave strani. Mislim, da vidi mlado dekle, ki kipi od vneme, katere se niti sama ne zaveda, v tej nezavednosti trdnost in nepristopnost. Še tebe je to zamotilo. Kaj je Bianca? Otrok ljubezni. Verjemi mi, da tli pod njeno sneženo brezmadežnostjo ogenj, ki ga je podedovala od matere. Treba je samo led stopiti, in to opravijo moje male Aretinke, ki so ne samo izkušena in modra dekleta, nego znajo svoje modrosti tudi druge naučiti. Pripelji mi svojo učenko: učiteljice ljubezni jo čakajo.«
»A to še ni vse,« je rekel Bembo po kratkem premisleku.
»Hudiča! Tvoje prijateljstvo je tiranstvo!
»Ne boj se, obračunala bova tvoje prijateljstvo in moje tiranstvo, in če bi tehtnica na eni strani preveč potegnila, bom ravnotežje obnovil z zlatom.«
»Imenitno,« je vzkliknil Aretino. »Tako pesniške, tako čudovite primere še nisem čul. Ne Ariost, ne Tasso, kaj pravim, še sam nisem...«
Bembo jo nestrpno odmahnil z roko in presekal izliv Aretinovega navdušenja.
Poslušaj, prijatelj, ali se ne dolgočasiš v Benetkah?«
»Jaz da bi se dolgočasil v tem mestu smeha, ljubezni in umetnosti?«
»Vidiš, prijatelj, jaz pa se dolgočasim.«
»Zakaj ne potuješ?«
»Saj ravno na to mislim. Samo da bi mi bilo, če bi sam potoval, še bolj dolgčas.«
»Ah! Torej bi rad, da bi šel jaz s teboj?«
»Ugenil si.«
»To se lahko zgodi. Saj veš, da bi zate vse storil.«
»Vem. Samo zdi se mi, da ne bi hotel pustiti svojih Aretink samih...«
»Zakaj ne! Saj so tudi zdaj ostale same, ko sem potoval k Velikemu vragu.«
»Že mogoče; toda to pot bo najbolje, da vzameš Aretinke s seboj.«
»Prav; že razumem. Tvoja želja je, da odpeljem Bianco iz Benetk, in da ne bi nihče ničesar mogel zaslutiti, naj jo vzamem s seboj kot svojo uslužbenko.«
»Natanko tako.«
»In kam naj jo odpeljem?«
»To ti še o pravem času sporočim. Naj ponovim: dobil si tisoč srebrnikov in malo prej sem ti dal nakazilo za nadaljnjih štiri tisoč. To da skupaj pet.«
»Sijajen računar si!«
»Za teh pet tisoč boš deset dni skrbel za Bianco, to se pravi, dobil boš po pet sto srebrnikov za hrano, ki jo ta otrok poje na dan.«
»Pa pouk?!«
»Zanj dobiš še pet tisoč. Nakazilo ti napišem zunaj Benetk.«
»Prav. Pogodba mi je všeč.«
»Torej sprejmeš vse moje predloge?«
»Vse. Mar ti nisem dober prijatelj?«
Poštenjaka sta si stisnila roko. Potem se je Bembo poslovil in Aretino ga je med globokim priklanjanjem spremil mimo lakejev do vrat.
Bembo se je zadovoljen vrnil domov.
Tam ga je že čakal Sandrigo.
Kardinal si je nadel svoj najvedrejši obraz, potegnil razbojnika v svoj kabinet in ga vprašal:
»Nu, gospod poročnik, kdaj bo poroka?«
Sandrigo je pogledal kardinalu trdno v oči in odgovoril:
»To je od vas Gdvisno, Visokost.«
Besedo ,Visokost' je Sandrigo izgovoril z enako ironijo kakor kardinal besedo ,poročnik'.
»Zakaj od mene?« je vzkliknil Bembo in prebledel. Ali mar lopov kaj sluti?« se je vprašal sam pri sebi.
»Evo, zakaj, Visokost. Pravkar sem prišel od Imperije. In ko sem silil vanjo, naj mi pove, kdaj napoči dan moje največje sreče, mi je naposled doslovno takole odgovorila: ,Preden kaj ukreneva, stopite h kardinalu in ga vprašajte za svet'. Zato sem prišel, zato sem vas čakal, in ne da bi vas hotel opozarjati na najin dogovor...«
»Ki ga nisem pozabil, lahko se zanesete, dragi moj zaveznik!':
»0 tem sem trdno prepričan«, je odvrnil Sandrigo s porogljivim usmevom. »Ne da bi vas hotel opozarjati, kaj ste mi obljubili in da mi dolgujete nič manj ko življenje...«
»Pravite, da me nočete na to opozarjati«, ga je v drugič presekal Bembo s prisiljenim nasmeškom, »pa mi vendar že ves čas govorite samo o tem, koliko sem vam dolžan...«
»Kaj hočete, Visokost! V hvaležnost ne verujem, zato mislim, da mora tisti, ki je komu napravil uslugo, voditi račune o tem, kaj mu drugi dolgujejo. Hotel sem vas torej prositi, da določite dan cerkvenih slovesnosti.«
»Prav,« je odgovoril Bembo brez obotavljanja, »ta dan mora biti čim prej!«
Sandrigu se je zjasnil obraz.
»Trd nasprotnik,« si je rekel v mislih kardinal,- »dosti trši od vrlega Aretina...«
Naj je bil Bembo še tako dober poznavalec ljudi, to pot se je ukanil.
Sandrigo je govoril naravnost, z brutalno odkritostjo to, kar je mislil.
Aretino pa se je zvil kakor trs in se spet zravnal, ko je minil vihar.
»Čim prej!« je zavpil bivši razbojnik. »Ah! Vendar že pametna beseda. Toda kdaj naj prav za prav to bo, cim prej-,?«
»Zdaj je na meni vrsta, dragi prijatelj, da vas opozorim na najin dogovor.«
»Izvolite.«
»Prisegli ste, da spravite Rolanda Candiana živega ali mrtvega v moje roke.«
»Prisego bom tudi izpolnil. Toda jaz delam po načelu: iz roke v roko. Dajte mi Bianco, pa dobite Candiana. Štirinajst dni po cerkveni poroki bo Roland tu, zvezan na rokah in nogah — razen če ga ne bom prisiljen ubiti; v tem primeru pa vam prinesem njegovo glavo.«
Te strašne besede je razbojnik izgovoril s tako hladnokrvnostjo, da bi vsakogar morala groza istresti. Toda Bembo je ostal negiben. Tigra sta rjovela vsak na svoj način in oba sta mislila, da morata drug drugega prerjoveti.
»Štirinajst dni po poroki mi prinesete Candianovo glavo?« je počasi povzel kardinal.
»Tako sem rekel; in kar rečem, to zmerom storim.«
»In nobena zapreka vas ne bo ustavila?«
Sandrigo se je prezirljivo nasmehnil.
»Noben dogodek vam ne bo branil, da ne bi izpolnili besede?«
" Takega dogodka ni na svetu.«
»Treba je na vse misliti, poročnik.«
Mislil sem na vse, Visokost.«
»Tudi na... treba je na vse misliti, vam pravim, tudi na smrt vaše zaročenke!«
»Tudi Biancina smrt me ne bo mogla ustaviti, je mirno odgovoril Sandrigo, a drgeta vendarle ni mogel premagati.
»Vidim, da ste res za vse odločeni. Primem vas torej za besedo. Štirinajst dni potem, ko bpste poročeni, bo Candiano v naših rokah. Če je tako, je samo v našo korist, da vašo poroko pospešimo. Določiva dan, če vam je prav. Danes imamo torek. Ali vam sobota ustreza?«
Sobota mi je pogodu... Zanašam se torej na vas, da pregovorite še Imperijo.«
»To je moja stvar, naj vas ne skrbi.«
«Pa tudi Bianco...«
»Diavolo, saj je niti ne poznam...«
»Res?« je vzkliknil Sandrigo in presunljivo pogledal kardinala.
»Te obveze ne morem prevzeti«, je s poudarkom izjavil Bembo.
»Tudi prav«, je menil Sandrigo s takim glasom, kakor bi se mu bil Bog zna kolikšen kamen črnih slutenj zvalil s srca. »Uredite torej samo zastran matere. In ne pozabite: v soboto!«
»V soboto, srečni zmagovalec!«
Sandrigo se je nasmehnil, stisnil roko, ki mu jo je pomolil kardinal, in pomirjen odšel.
Ko so utihnili njegovi koraki, se je Bembu spačil obraz.
»V teh nekaj minutah«, je zarenčal, »sem več pretrpel ikakor vse tiste strašne dni in noči, ko sem v Črni jami čakal, kdaj pride smrt. Le prinesi mi Rolanda Candiana, lopov zavrženi! Potem pa prideš sam na vrsto!... Čvrste verige ti pripravim na dnu beneških ječ... ne, ne, rajši kameniti sedež na Mostu vzdihov!... Ti, Biancin mož!...«
Bemba je popadel strahoten smeh in telo mu je stresel krčevit drget.
Toda počasi sb je vendarle pomiril.
Šel je k Imperiji.
In njegove prve besede so bile:
»V soboto poročimo našega prijatelja San-driga in vašo drago Bianco.«
»V soboto!« je pridušeno kliknila kurti-zana in prebledela.
»Naša naloga mora zdaj biti, da vašo hčer pregovorimo k tej poroki.«
»To v i rečete?« je zajecljala Imperija.
Bembo se je sklonil k njej.
LJUBLJANA CELJE MARIBOR Gledališka 4 Aškerčeva 3 Slovanska 18
»Bianca je moja,« je zamrmral, »Sandrigo pa vaš. Saj sva se tako dogovorila, ne?« Onemoglo je prikimala.
»Ničesar se vam tedaj ni treba bati«, je povzel Bembo. »Cerkvena slovesnost se bo
I
Pod trgom Sv. Marka
V tistih časih je bil šef beneške policije neki Gennaro — Guido mu je bilo krstno ime — mož kakih štiridesetih let, kostanjevih las, energičen in kakor vsi uradniki takratne republike, ki se je zvijala v krčih revolucij in bojev za oblast, obdarovan s silnim tekom po časti in oblasti.
Guido Gennaro je hlepel po Dandolovem mestu, kakor je Altieri hlepel po Foscarijevem, kakor je Foscaro hlepel po tem, da pretvori doževsko krono v kraljevsko.
Bil je, da bomo kratki, šef vidne in skrite beneške policije in ni imel nad seboj drugega direktnega gospodarja kakor velikega inkvizitorja.
Če smo to povedali, bodo bralci vedeli, da je bil strašna osebnost.
V ostalem je opravljal svojo službo malone vestno in ni poznal druge strasti kakor to, kako bi izvohljal primerno zarotico; če je n* bilo, si jo je znal tudi sam izmisliti od začetka do konca, da je potem užival, ko jo je mogel razplesti in razkriti. Kvartal ni kakor toliko drugih visokih gospodov, ki jih je igra upropastila. Tudi popival ni. Nihče ni vedel, ali je oženjen ali ne, in nihče ga vobče ni videl z ženskami. Njegovo največje veselje je bilo, da je hodil zvečer sam po Benetkah, zdaj preoblečen v navadnega meščana, drugič spet v gondoljerja ali mornarja; opazoval je in proučeval ljudi, ki so hodili mimo njega, potem pa je šel v katero krčmo ali nočno zabavišče. Vsi beneški krčmarji so ga poznali; mojster Bartolo, ,Enooki', krčmar pri ,Zlatem sidru1, je bil celo med njegovimi prijatelji. Konec teh nočnih izprehodov je bil navadno ta, da so biriči potegnili s postelj dva ali tri siromačke, ko so se najmanj nadejali; dobili so ta dve leti svinčenih ječ, oni tri leta galej, tretji spet pet ali šest let podzemeljskih temnic; zastran izbere kazni beneški sodniki niso bili v zadregi. In tedaj si je Guido Gennaro mel roke. Imel je navado reči, da je v dobro upravljanem mestu najglavnejše poslopje temnica. Najrajši je sanjal o orjaški ječi, kamor bi zaprl vse mesto, in o socijalni ureditvi človeške^družbe, ki bi poznala samo dve vrsti državljanov: jetnike in ječarje.
Drugi večer po tistem dnevu, ko smo videli Bemba z Aretinom in Sandrigom in Sandriga z Imperijo, se je šef beneške policije Guido Geh-naro šminkal pred velikim zrcalom.
Ko si je uredil obraz, je stopil v kabinet, kjer je viselo nešteto kostumov, snel po kratkem izbiranju gondoljersko obleko in se jel oblačiti.
»Hm!« je godrnjal med tem delom, »zdaj je priložnost ali pa nikoli! Dandolo je toliko za velikega inkvizitorja kakor sem jaz za španskega kralja. Še manj!... Kaj’ naj to bo: izroči mi policijsko oblast, mojih poročil pa še poslušati noče! A ne samo to! Lepega dne ti meni nič tebi nič izgine, češ da mora streči svoji ranjeni hčeri. Ranjeni? Kdo jo je ranil? Kako? Zakaj?...
V 24 URAH
barva, pllslra In kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi In svetlollka srajce, ovratnike, zapestnice i.t. d. Pere, suši, mongu in lika domače perilo
tovarna IOS. REICH
LJUBLJANA
vršila v soboto, če dotlej pripravite svojo hčer... in treba je, da jo pripravite. Samo da pojde po poroki Bianca na eno stran, Sandrigo pa na drugo. Kam pojde Bianca? To je moja stvar. Kam pojde Sandrigo? To je vaša stvar!...
Nema od osuplosti, vsa drgečoč od neznanske groze, ki jo je z njo vselej navdala Bembova navzočnost, je Imperija imela komaj toliko moči, da je slabotno prikimala v znak pristanka.
Ko je dvignila glavo, Bemba ni bilo nikjer več...
Bogme, svojo mesečno plačo bi dal, če bi mogel zvedeti. Toda Altierijeva palača je postala pravcat grob: nihče ne more vanjo... Še hudič tam ne bi ničesar izvohljal... Drži le to, da je Dandolo veliki inkvizitor samo po imenu... in če je količkaj resnice na tem, kar so mi pripovedovali, ne bo dolgo, ko se bo sploh odrekel tej časti. Kdo bo potem veliki inkvizitor?... Da, Gennaro, kdo dobi potem to strašno oblast v svoje roke?...«
Tako se uprašujoč se je gledal v zrcalu in si popravljal mornarsko čepico na glavi.
»Zakaj ne bi bil to jaz?« je. nenadoma vzkliknil. »Ker nisem patricijskega rodu? Prava reč! Kakor ne bi imel vplivnih sorodnikov! Kaj mar nisem spodobne postave? Sicer pa, ali so bili mar vsi inkvizitorji patriciji do stržena? In doži? In škofje? Bembo je šele pravi plebejec!... Da, da, Gennaro, zdaj je prilika ali pa nikoli!«
Spustil se je na velik naslanjač, si nalil kozarec španskega vina in pomočil vanj prepečenec.
Izpil je kozarec in pospravil prepečenec, nato pa je vstal in se spet postavil pred ogledalo.
»Da je mož, ki ga vidim v tem ogledalu, dož, bi mu tole rekel: Vaša Visokost, v žalostnem položaju ste, in državi grozi velika nevarnost. Kaj sem jaz? Nič drugega kakor prvi birič v republiki. Nekaj je to že, ne rečem, da ne. Birič, Visokost, je odprto uho v tišini, odprto oko v noči, roka, ki otipava praznino, senca, ki se plazi v temi. Tišina, noč, praznina in tema mu odkrivajo svoje skrivnosti. Zame ni skrivnosti, Visokost. Izvolite me poslušati. Strmoglavili ste rodbino Candianov.*Starega doža ste oslepili; prav. Hudič ve, kaj se je z-njim zgodilo. Toda v vašo in države nesrečo je stari volk zapustil volčiča, ki je med tem dorasel. Pazite na volčiča, Visokost! Dobil je zobe, silno ostre zobe. Veste, kaj je največja napaka, ki ste jo napravili? Odkril vam jo bom: pustiti bi morali starega Candiana in oslepiti Rolanda. Stari bi umrl od bolesti, mladi pa nič ne bi mogel. Toda človek ne more vsega vedeti. Vedeti bi bilo treba, da utegne Roland prevrtati deset čevljev debele zidove in da bo Most vzdihov zanj samo navaden izpre-hod, kakor je Rialto izprehod za mladega gizdalina, ki se lioče postaviti pred svojo gospodično. Pa pustimo to. Idite z menoj, Visokost. Poglejva malo v nočna zabavišča: povsod boste čuli samo hvalo Candianu. ldiva v pristanišče, na Lido, na nabrežja: povsod iste legende o sili, pogumu in neustrašnosti. Visokost, če hočete izbrisati legendo o Rolandu Močnem, morate spraviti vse beneško ljudstvo v luknjo. To ne gre, pravite? Nu, potem pa glejte, da dobite Rolanda v pest!... Ah! Ah! Vidite, tu sem sem vas hotel dobiti!... Smrt božja! Rolanda dobiti v pest? Hudiča! Da, to bi bila mojstrovina! Roland je v Benetkah. Sam je v Benetkah. Kljubuje strelcem in biričem. Tam je, kjer hoče biti. Zdajle ga imate v rokah. Ni ga več! Obkolite Olivolski otok? Izginil je! Naskočite hišo v pristanišču? Izpremeni se v dim! To ni človek, peklenšček je...
Vidite, Visokost: ta strašni Roland, ki se je sam postavil za kralja gora in za vojvodo nižav, ki ima za seboj dva tisoč fanatičnih privržencev, ta Roland, ki ga gondoljerji na tihem opevajo in ženske o njem sanjajo in možje vanj upajo, ta Roland, ki vas bo zdrobil — evo ga, v moji oblasti je, prinesem vam ga, vzemite ga!... Visokost, za tako uslugo me povišajte v velikega inkvizitorja!«
Drugi del
“Filmske zvezde v zlatih
kletkah
Izza hollywoodskih kulis...
Hollywood — sen slednjega filmskega igralca, ki se mu odpira bodočnost, slednjega filmskega statista, slednjega nadarjenega začetnika! Nevoščljivo gledajo tovariši in tovarišice kratke, a pomembne vesti v časnikih, ki povedo, da se je spet nekomu nasmehnila sreča in ga poklicala v Hollywood. In oni, ki ga je doletela ta sreča, kar ne more strpeti do dne, ko ga odpelje ladja v Ameriko in s prvim vlakom odhiti v kraj, ka-
mor ga kliče delo. Toda kakor vsi ideali in vse lepe sanje, se razprši«* tudi iluzije, ki si jih je novi srečnež ustvaril o raju — Hollywoodu.
Filmsko mesto ni samo na zunaj dolgočasno. Na znotraj — in to je najhuje — je leglo klepetavosti in obrekovanja. Priljubljenost ima tudi svoje senčne strani in kdor hoče biti sredi javne pozornosti, mora računati s tem, da bodo ljudje tudi njegovo zasebno življenje gledali z drobnogledom. Zato morajo celo ravnatelji filmskih družb, ki plačujejo ljubljencem občinstva ogromne plače, skrbeti, da žive igralci kakor se spodobi, sicer bi bilo njihove slave in priljubljenosti kaj hitro konec.
Dolgočasiti se morajo...
Tako so se filmski odličniki morali odtegniti javnosti. Zvečer sede sami v svojih razkošnih palačah in se
Marinin Dietrieh
gova podjetna ženica po ogromnem padcu vrednostnih papirjev tudi ne bo imela z njimi več prevelikega veselja.
Časih se vrše v velikem holl)jiwood-skem stadionu koncerti, ki se jili udeleže vsi hollywoodski odličniki. Toda to je le sikromna izprememba. Zato ni čudno, da so se igralke, kakor je bila Greta Garbo, popolnoma umaknile javnosti in žive same zase. Tudi premijere filmov niso za ljubljence občinstva nikakšno razvedrilo. Saj vedo že naprej, kako jih bodo sprejeli, odvedli v lože in obsevali z žarometi. Tudi ploskanje občinstva ni zanje nič novega ...
Chaplin
Večina filmskih zvezdnikov se je vdala v usodo. Vsi skušajo prihraniti čim več denarja, da bi se lahko po končani karijeri umaknili v miren kotiček. Samo posebneži, ki jih to ozračje ni moglo zastrupiti, kakor je na primer Chaplin, trpe v tej okolici. Po škandalu, ki je nastal ob njegovi ločitvi, se je pa tudi Chaplin začel bati množice. Le redkokdaj se še pokaže. Komaj da pride še kdaj v hotel, ki ga vodi eden izmed njegovih redkih prijateljev. Obiskovalce iz Evrope, ki so prišli s prav posebnimi priporočili, sprejema Chaplin v ateljeju. Že davno Ibi bil iz Hollywooda pobegnil, če ga ne bi vezalo na ta kraj umetniško delo. Zato odide le vsako tretje ali četrto leto iz zlate kletke. Lani je potoval po Evropi in mirno živel nekaj mesecev na francoski obali.
strašno dolgočasijo. Časih se obiskujejo, toda če vidijo ljudje kak par prevečkrat skupaj, nastanejo takoj govorice. Tudi Douglas Fairbanks ne more večno pokati z bičem in nje-
CLArt« B OW Moč ženskih organizacij
Neizmerno moč imajo ameriške ženske organizacije. Nenapisan zakon predpisuje, da morajo ameriški filmski igralci čednostno živeti. Zakaj — bo ostalo nam, ki tamkajšnjih razmer ne poznamo, večna uganka. Američani pač ne znajo ločiti zasebnega in umetniškega življenja. V Ameriki poskrbe ženske organizacije, da »nemoralni« umetniki ne pridejo več na oder in da izginejo s platna, ki pomeni svet.
Te organizacije so uničile že celo vrsto najboljših igralcev. Ni še dolgo, kar je morala občutiti njihovo moč dražestna Clara Bow. Tudi Marlena Dietricliova in njen režiser Josef v. Sternberg bi se bila pred kratkim skoraj sprla z ameriško »čednostjo,'. Vendar sta se še rešila in še naprej služita zlato — v zlati kletki.
Glorio Swanson so rubili
Stara resnica je že, da videz vara. Tudi igralci, ki žive .razkošno in ki mislijo ljudje o njih, da imajo vsega dovolj, niso zmeraj bogati. Dokler so v modi in dobivajo visoke plače, z razkošjem še nekako gre. Če pa ise bliža karijera h koncu in se začno plače manjšati, se morajo ali sami omejiti v izdatkih, ali pa se jim pripeti kaj takega, kar se je nedavno zgodilo Gloriji Swanson.
Slavna filmska umetnica je imela dolga leta v Holly\voodu krasno vilo in razen tega še razkošno stanovanje v Losangelesu. Zdaj pa pišejo, da so trgovci, ki so ji. predali krasno pohištvo, vložili proti njej tožbo, ker ni plačala zapadlih obrokov. Ko niso dobili denarja, so ji pohištvo zarubili.
Adolphe Menjou ni zadovoljen
Znani ameriški filmski zvezdnik se je nedavno mudil na Dunaju. Novinarjem, ki so ga vprašali, kako je s filmskimi razmerami v Evropi zadovoljen, je povedal tole:
»Ko sem prebiral dunajske filmske programe, sem opazil, da igrajo vsi dunajski kini skupaj samo tri ameriške filme. Ali ni to žalostno? Nekoč je bilo drugače. Takrat je ime-
la ameriška filmska produkcija skoraj monopol nad vsem svetom.
Vsako iznajdbe, vsak napredek je treba plačati z žrtvami. Toda izgube mednarodnosti filma je še posebno škoda. Govoreči film jo je pokopal. Ne govorim samo s stališča filmskega proizvajalca. Nemi in vendar povsod razumljivi film je bil kulturni faktor, ki je vezal svet. Ko je še vladal, niso znali ceniti njegove vrednosti.«
Adolphe Menjou, ki govori gladko pet jezikov, bi lahko igral tudi v raznih verzijah govorečih filmov, toda Hollywood tega zaradi velikih stroškov ne mara in filme samo naknadno sinhronizira.
Kam pišem svojemu filmskemu idealu?
Nekaj naslovov:
Hermann T hinni g, Berlin-Halleu-see, NestorstraCe 45;
Marta E gg e r t, Berlin-Hallensee, Kurfiirstendamm 108;
Gitta A l pa r, Berlin-Zeblendorf-West, Zietenstrafie 3;
Magda S c h n e d d e r, Berlin-Char-lottenburg, Kaiserdamm 87;
Karl Ludwig D i e-h 1, BerlLn-Char-lottenburg, Preufienallee 38;
Ery B o s, Berlin-Friedenau, Riides-heimerplatz 10.
HUMOR
Ko začne otrok govoriti
Triletna Mira svojemu očetu na te leionu:
»Zakaj imaš, papa, tako rjav glas?«
*
»Živel je nekoč pastir. Ime mu je bilo Makar. In imel je hčer. Ime ji je bilo Makarona.«
*
Triletna Olga reče plešastemu stricu:
»Stric, ti nimaš več las! Zakaj ti je potem glava potrebna?«
*
Jurček se je igral na vrtu in je z lopato presekal črva na dvoje.
. Zakaj si to storil?«
»Ker mu je moralo biti samemu dolgčas. Zdaj sta dva. Zdaj se bosta lahko igrala.«
*
Babica je zapodila Olgo od šivalnega stroja. Olga je šla v kott 'in se kujala, čez nekaj časa pa je vprašala:
»Babica, aLi boš umrla?«
»Bom.«
»Ali te bodo položili v jamo?«
»Da.«
»In te bedo globoko zakopali?« l)a.<
»Potem se bom pa lahko igrala s šivalnim strojem.«
*
Dveletna Ljubica zbudi ponoči svojo mamico:
»Mama, pri' Ljubici je v postelji deževalo!«
*
Triletna Nadja še ne more izgovoriti »r«, pa jo je zelo sram in trdovratno skriva svojo napako. Zadnjič ji je nekdo nepričakovano dejal:
»Nadjenka, reci no ,kruh‘!«
»Zemlja!« odgovori brez pomišlja-rja otrok.
*
»Papa, če bo drugo leto vojna, ali te bodo ustrelili?«
»Mogoče.«
»In ne bo nič od tebe ostalo?«
»Nič.«
»Tudi pika ne?«
»Tudi pika ne. Ali se ti bom kaj smilil?«
»Zakaj bi se mi smilil, če te ne bo nič ostalo?!«
Predstava na eesti
Na cesti se prepirata dva zakonca. Mahoma je okoli njiju velik krog radovednežev, ki čedalje bolj narašča. , Zdajci pa nekdo zavpije:
»Prosim, zmerjajta se glasneje --tu vaju nič ne slišimo!«
Konec ljubezni
»... Nič se ti ni treba truditi, da bi še kdaj govoril z menoj?" zakaj med nama je vse kcniftinc! Moja vrata so zate za zmerom zaprta. Če bi hotel vedeti, zakaj, ti povem, da ti tega ne morem zapisati. Povem ti, ko se prihodnjič sestaneva. Tvoja zvesta Erna.«
Ni mu zaupala
»Ali pa je ogrlica, ki ti jo je ženin podaril, tudi pristna?«
»Oprosti, to je pa že preveč! Zakaj ne bi bila pristna?«
»Ne trdim, da ni. Toda na tvojem mestu bi vseeno stopila k zlatarju in ga povprašala.«
»Saj sem bila pri njenik
g ob
Piše Nuša
Preplavljeni smo z gobami. Na trgu nam jih ponujajo že izpod 4 Din za kilogram, mlekarice nam jih nosijo že na vse zgodaj še ceneje, imamo jih že toliko, da ne vemo, kam ž njimi. — Sušite jih, gospe, shranite jih za zimo ‘kot delikateso, s katero si mnogo izboljšate okus omak, juh in raznih jedi. Evo vam nekoliko dobrih, preizkušenih navodil.
Rižota z gobami
Pol kile telečjega ali prašičjega mesa zrežemo na kosce, ter ga dušimo na masti in na drobno sesekljani čebuli, pridamo še nekoliko majarona, soli, popra, pol žličke paradižnikove mezge, ter pol kile svežih zrezanih, dobro opranih jurčkov. (Po zimi vložimo k mesu namestu svežih gob dve peščici suhih jurčkov.) Kadar je meso na pol mehko, damo k temu še 'A kile riža, zalijemo vse z nekoliko vode, in pustimo počasi vreti še kakih 20 minut. Servira se gorko s praženim krompirjem in solato.
Za 4 osebestane 15 Din.
Testenine z gobami
Pol kile telečjega ali tudi govejega mesa (5 Din) zrežemo na kosce, ter ga dušimo na masti in sesekljani čebuli, pridamo še majaron, sol, poper, paradižnikove mezge in vloži-. mo k temu 'A kile svežih zrezanih jurčkov (2 Din). Ko je meso že sko-
raj mehko, napravimo iz ene žlice masti in* ene žlice moke svetlo prežganje, prilijemo vode toliko, da bi omaka bila rajši gosta ko redka, in pustimo še kake četrt ure počasi vreti. Serviramo gorko in obložimo skledo lepo z dobrimi skuhanimi testeninami »Pekatete«.
Za 4 osebe stane 15 Din.
Gobe z jajci
1 kilo lepih jurčkov (4 Din) zrežemo na kosce, operemo, vodo iztisnemo, osolimo ter damo na ponev eno žlico masti, sesekljane čebule, in pustimo kakih 10 do 12 minut gobe dušiti. Ko se gobe že nekoliko osušijo, priderti tri jajca, rahlo zamešaj, malo opopraj, in nesi še gorko na mizo. K temu serviramo skledo praženega krompirja in skledo solate.
Za 4 osebe stane 15 Din.
Gobe vkuhane v kisu
2 kili svežih, zdravih, trdih jurčkov dobro očisti, operi in deni na sito, da voda odkapa iz njih. Jurčki morajo biti trdi in zelo majhni, ako je kateri večji, toda trd in zdrav, se tudi lahko uporabi; mora se prerezati na polovico, male jurčke pa pustimo cele. — Skuhamo v čistem loncu (lonec mora biti brez opraskanega emajla, ker bi drugače kis dobil okus po železu) v 1 litru belega 'kisa za vlaganje, ki mu prilijemo še 'A litra vode, dodamo 2 žlici soli in
peščico celega popra. Kadar kis zavre, vložimo v lonec te sveže gdbe in pustimo, da se približno 8 minut kuhajo, nato gobe odstavimo z ognja, pustimo, da se popolnoma ohlade in pohlajene potem vložimo v široko steklenico, zalijemo s tem ohlajenim kisom, steklenico dobro povežemo s pergamentom in jo spravimo v temen, .zrapen prostor.
Tako vkuhane gobe se vzdržijo vso zimo, z njimi garniramo goveje meso, pečenke, pečene ribe, faširano meso in mnoge omake.
Srašen boj s slonom
Nadaljevanje z 2. strani
kota v kot, dokler ni naposled vlak v jutranjem mraku obstal na neki postaji. Železničarji so takoj opazili, kaj se je zgodilo in prihiteli k vagonu, prepričani, da dolbe Sarrasanija mrtvega.
Toda Sarrasani je ostal živ...
Med tem ko je Roza besno mahala za vsakim človekom, ki se je hotel približati, so železničarji nenadoma začuli Sarrasanijev mirni glas: »Mirno in brez ropota! Prinesite banan in kruha, potem vode. Rozo bom nakrmil in jo potem preložil v drug vagon! Vsi drugi ljudje stran!«
In res! Tako velika je bila moč njegove besede, pa tudi zvestoba preplašene živali, da jo je lahko brez vilic in biča spravil iz razbitega vagona in naložil na drugega, kjer je ostal z živaljo, dokler se niso pripeljali v mesto, kamor so bili namenjeni.
Sarrasani je svojemu krotilcu rekel tole:
»Žival ni kriva. Videla je, kako je osem tovarišev zgorelo in sama se je v poslednjem trenutku le s težavo rešila iz plamenov. Kaj takega je tudi za slonovske možgane preveč!«
Da nihče drugi razen njega ne bi bil prišel iz vagona, kjer je bil zaprt, še omenil ni. Zdaj vodi vselej sam žival na postaje in ostaja pri njej vsak dan več ur, da bi jo pomiril.
Senzacija
Nadaljevanje s i. strani je zakričala, zakrilila z rokami in se zgrudila na tla.
Drvenje in vrvenje po stopnicah. Črne kače so se vile iz lož in pred cirkusom se je nabirala črna gmota ljudi, vpijočih in razburjeno kričečih vse vprek.
*
V listih je bilo med dnevnimi vestmi.
Dead se je smrtno ‘ponesrečil, in b tunini meščani so drug drugemu zatrjevali, da, je taka pač usoda vseh ciganskih poklicev.
Albing se je s plavolaso Margito srečal šele na maškaradi, kjer so plesalci razkazovali v dobrodelne namene razkošne kostume. Dolgo je molčala, potem pa je počasi izprego-verila:
»Torej vendar s tragičnim koncem ...«
»Dead je mrtev,« je prikimal Albing.
»In žena?«
»V norišnici.«
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA
KAVA
-vodniko
Oa ne pozabim!
Še danes mor.mi goslati naročnino za ., ružinski Tednik Roman"
KUlARNAfT-DEU
Znižali smo ce e
vsem čovljem domačega in tujega izvora za gospode in dame. Oglejte si naše blago in izbiro, prodno kaj kupite.
A. ŽIBGRT
trgovina s Čevlji LJUBLJANA
Prešernova ulica
Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo najbolje in v največji izbiri pri
»Jagosperi
Ljubljana
Miklošičeva c. ši. 39
Mesto na kolesih
Mednarodni velecirkus
Gleich daje svoje predstave v Ljubljani na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju.
Gleich ostane v Ljubljani samo kratek čas.
Počenši od 18. oktobra sta vsak dan dve predstavi,
popoldne ob 3. in zvečer ob 8. uri. — Na popoldanski predstavi se daje popoln večerni spored. Nezaposleni, invalidi, upokojenci in otroci plačajo pri popoldanskih predstavah polovične cene. Brezplačni koncerti pred cirkusom od 11. do 12. ure, v nedeljo od 10. do 12., od 2. do 3. in zvečer od 7. do 8. ure. — živali si lahko ogledate vsak dan od 9. do 18. ure. — Počenši od ponedeljka 17. oktobra so blagajne cirkusa stalno odprte od 9. do 18. ure. — Predprodajo vstopnic je prevzela Zvezna knjigarna, d. z o. z. v Ljubljani, šelenburgova ulica 7.
RUFF
ČOKOLADA BONBONI
• Veselje vsake druzirte 1 •
Kupujte domače izdelke
Dr. A. OeJkeria
s
v knfri
Ootkeir*
tnal k*
Šarfelj!
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumen jaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjevo zmesi za šartelj. ’/< litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini.
Dr. Oefkerjeve
špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. Oe4ker, Maribor
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika Romana« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; ‘	za tiskarno odgovarja O. Mihdlek, vsi v Ljubljani,