SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 6 DNI DO I ZAKLJUČKA ABONMAJSKE KAMPANJE POHITITE, PRIČAKUJEMO VAS!!! Predsednik SSO Drago Štoka o odnosih s SKGZ, Slovensko skupnostjo, Slovenijo in Italijo /3 Jí'íi* SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Miro Gavran Primorski V smeri globalne finančne oblasti Martin Brecelj Evropski voditelji so v noči na četrtek v Bruslju dosegli pomemben dogovor za celovito reševanje krize v območju evra. Dogovor se ne omejuje na sanacijo grških javnih financ z delnim odpisom grškega zunanjega dolga in na dokapitalizacijo izpostavljenih evropskih bank. Obsega tudi nekatere sistemske premike, ki naj bi omogočali učinkovitejše reševanje morebitnih bodočih podobnih kriz oziroma njihovo preprečevanje. Voditelji EU in območja evra so tako sklenili, da bodo okrepili sklad za zaščito evra, povečali pa so tudi pristojnosti Evropske komisije pri nadzoru nad proračuni držav članic. Dolžniška kriza v območju evra je na tak način vsaj do neke postala priložnost za krepitev evropskih institucij z namenom, da bi učinkoviteje urejale gospodarsko in finančno življenje, ki vse bolj uhaja izpod nadzora posameznih držav. Ob tem pa ne gre spregledati, da je sedanja kriza v območju evra le del širše mednarodne krize. Kot znano, je ta izbruhnila pred tremi leti v ZDA in je v Evropo pljuskni-la z onkraj Atlantika, sicer pa se je razširila tudi na druge celine, kot so opozorili nedavni protesti proti nebrzdanemu finančnemu kapitalizmu. Prav zato so evropski voditelji že v nedeljo, v prvem delu vrha, sprejeli usklajeno stališče za skorajšnje srečanje skupine G20 v Cannesu, v katerem se zavzemajo za reformo mednarodnega denarnega sistema in za večjo regulacijo finančnih trgov, pozivajo pa tudi k premisleku o uvedbi globalnega davka na finančne transakcije. Evropsko reševanje finančne in gospodarske krize bi torej morali nadgrajevati na širši mednarodni oz. svetovni ravni. Zanimiv idejni prispevek je v tem smislu pred nekaj dnevi dal Papeški svet za pravičnost in mir z objavo dokumenta »O reformi mednarodnega finančnega in denarnega sistema v perspektivi javne oblasti z univerzalno pristojnostjo«. Vatikan meni, da so sedanje bretton-wo-odske organizacije, začenši z Mednarodnim denarnim skladom, nezadostne in da je potrebno ustanoviti nekakšno svetovno centralno banko z univerzalno jurisdikci-jo. Rešitev krize ne bi smeli torej iskati v nadaljnji liberalizaciji finančnih in drugih trgov, pa tudi ne v njihovem krnjenju ali celo ukinjanju, ampak v njihovem učinkovitejšem upravljanju, za kar naj bi bila potrebna globalna demokratična oblast super partes. S takšnim uveljavljanjem primata etike in politike nad ekonomijo naj bi lažje zagotavljali spoštovanje človekovega dostojanstva. dnevnik ŠOFERJI ZA vse čase ^ptm 4. novembra premiera nove predstave BORISA KOBALA! SOBOTA, 29. OKTOBRA 2011 št. 256 (20.271) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Premier napadel skupno evropsko valuto nekaj dni po vrhu za njeno rešitev Berlusconi: Evro ne prepriča nikogar Kritike v opozicijskih vrstah, negativni odzivi v evropskih prestolnicah ŠK KRAS - Slovesnost ob 50-letnici društva Zgodba o uspehu ZGONIK - Športni krožek Kras, ki letos praznuje 50. obletnico ustanovitve, je tako na deželni kot tudi na državni ravni sinonim za namizni tenis. Zgoniško društvo ni samo namizni tenis, ampak je še marsikaj druge- ga. V petih desetletjih so se v zgoniški telovadnici zvrstili tudi športniki drugih panog. Na sinočnji slovesnosti v Športno-kulturnem centru v Zgoniku je glavno besedo imela osrednja govornica, senatorka Tamara Blažina, ki je bila pred nekaj leti predsednica zgo-niškega društva. V polni dvorani so slovesnost obogatili nastopi športnikov in kulturnikov. Člani zgoniškega društva so ob tej priložnosti izdali publikacijo Pol stoletja Krasa: zgodba o uspehu. RIM - »Evro je tarča napadov na finančnih trgih, ker kot valuta ne prepriča nikogar, saj za seboj nima enotne vlade, kakor tudi ne referenčne banke in jamstev«. Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je včeraj nastopil na zasedanju »glavnih stanov« zunanje trgovine v palači Eur v Rimu. Berlusconi si je ta napad na skupno evropsko valuto privoščil nekaj dni po pomembnem evropskem vrhu za rešitev krize v območju evra, in to povrh v trenutku, ki je za Italijo posebno občutljiv. Njegove besede so takoj naletele na kritike v opozicijskih vrstah, negativno pa so odjeknile tudi v evropskih prestolnicah. Na 5. strani Projekt Eduka za vzgajanje k različnosti Na 2. strani Čezmejni projekt o ribištvu in ribičih Na 2. strani Okusi Krasa včeraj v tržaškem »salonu« Na 4. strani Pokrajinska komisija s slovensko predsednico Na 6. strani Na Opčinah predstavili nova učbenika Na 11. strani Nevrološki oddelek v Gorici ne tvega zaprtja Na 14. strani Goriški kulturni utrip s skupno promocijo Na 15. strani GOZDNE STRAŽE Arpa ne bo vodila centra v Bazovici BAZOVICA - Pri deželni agenciji za zaščito okolja Arpa ne vedo nič o »prevzemu« didaktično-naravoslovenga centra v Bazovici. Tako je včeraj potrdil tehnično-znanstveni direktor agencije Giorgio Matassi. Pomeni, da Arpa ali njena hčerinska ustanova laboratorij za okoljsko vzgojo Larea ne bosta s 1. novembrom postali novi upravitelji centra. Jutri bo medtem v centru celodnevna prireditev s srečanji in vodenimi obiski ter predstavitvijo zadnje zgibanke, delo osebja centra. Na 7. strani TRST - Posvet SKGZ Premisliti prostor Prizadevanja za usklajeno nastopanje in načrtovanje V času, ko tržaški občinski odbor na osnovi predstavljenih smernic pripravlja nov prostorski načrt, so se slovenske organizacije aktivirale in posredovale županu Robertu Cosoli-niju skupen dokument s predlogi za upravljanje ozemlja, usklajeno delo pa hočejo nadaljevati in nadgraditi. V ta okvir sodi posvet Premisliti prostor, ki ga je v veliki dvorani Narodnega doma priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Na javnem srečanju je prišlo do pobude, da se ustanovi tehnična skupina, ki bi se redno ukvarjala z urbanističnimi vprašanji. Na 6. strani 2 Četrtek, 27. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / TRST - Projekt iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 Eduka za vzgajanje k različnosti in promocijo medkulturnih vrednot Vodilni partner projekta je SLORI - Včeraj prvo javno srečanje TRST - Promocija medkulturnih vrednot kot temeljev oblikovanja in razvijanja odnosov v večetnični in večjezikovni družbi je rdeča nit projekta Eduka - Vzgajati k različnosti, ki so ga vodilni in sodelujoči partnerji predstavili včeraj popoldne v deželni dvorani Tessitori. Mreža skoraj desetih partnerjev s skupnim interesom v čez-mejnem iskanju rešitev, ki so namenjene izboljšanju medkulturne vzgoje, je projekt začela izvajati 1. oktobra letos, zaključiti pa ga nameravajo 30. septembra 2014. Vsebino obsežnega projekta sta včeraj predstavili njegovi idejni snovateljici Zaira Vi-dali in Norina Bogatec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), ki je vodilni partner projekta. Slišali smo, da je bil projekt sofinanciran iz javnega razpisa za predložitev standardnih projektov št. 02/2009 v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, med cilje projekta pa med drugim sodi tudi prizadevanje za izboljšanje sistemov komuniciranja ter socialnega in kulturnega sodelovanja med različnimi etničnimi skupinami. Sodelujoči želijo spodbujati tudi medkulturno vzgojo v šolskih okoljih, širiti poznavanje zgodovinskih manjšin in novih migrantskih skupin v Evropi ter na obmejnem območju. Izvedeli smo tudi, da se izbira tako naslova kot vsebin navezuje na nedavne raziskave o večetničnih družbah, ki izpostavljajo pomembnost uvajanja koncepta »upravljanja različnosti« na različnih ravneh državne, regionalne in lokalne politike. Gre za uvajanje politike priznavanja različnih etničnih skupnosti, ki so prisotne v družbi, ter njihovih interesov in pravic, tako na ravni posameznika kot na ravni skupine, sta včeraj povedali Norina Bogatec in Zaira Vidali. Govornici sta tudi poudarili, da čezmejno sodelovanje ne bo omejeno le na slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini in na italijansko narodnostno skupnost v slovenski Istri, pri izvajanju projekta bodo namreč njegovi izvajalci upoštevali tudi furlanski jezik ter jezike in kulture, ki v tem prostoru v zadnjem času bliskovito naraščajo. Vodilni partner projekta, katerega vrednost se vrti okrog 1.335.000 evrov, je -kot rečeno - SLORI, ki bo sodeloval z različnimi univerzitetnimi in raziskovalnimi ustanovami, z javno upravo in organizacijami znotraj tradicionalnih manjšin na območju, ki se razteza od Ljubljane do Ra-venne. Partnerji bodo v sodelovanju s sodelujočimi šolami izvajali izobraževalne, informativne, promocijske in raziskovalne aktivnosti: čezmejne izobraževalne in raziskovalne delavnice, informativna predavanja na šolah in univerzah, pripravo učnih enot, priročnikov, iger in dvd-jev ter organizacijo posvetov. Posebna pozornost bo namenjena uveljavljanju medkulturne vzgoje upoštevajoč tako tradicionalne manjšine kot tudi nove manjšine oz. skupine mi-grantov. Predvidene dejavnosti se bodo odvijale v pokrajinah Trst, Gorica Videm, Benetke in Ravenna ter v obalno-kraški, osrednjeslovenski in goriški regiji. Vodja projekta Zaira Vidali o projektu meni: »Zelo smo veseli, da obravnavamo temo, ki nam je zelo blizu in ki smo jo v preteklosti že obravnavali. Predhodnik projekta Eduka je projekt MI.MA - Večine spoznavajo manjšine, ki je bil zelo uspešen. Projekt Eduka je veliko bolj obsežen, v njegovem sklopu pa bomo promovirali vrednote sožitja, medsebojnega poznavanja, integracije in miru med večinskimi in manjšinskimi narodnostnimi skupnostmi ter mi-grantskimi skupinami.« Na vprašanje, kako in kdaj bodo sodelovanje formalizirali in konkretizirali, je naša sogovornica odgovorila, da je današnje (beri včerajšnje) srečanje prvo javno srečanje, katerim bodo sledili še mnogi drugi dogodki. Projekt Eduka je pohvalila tudi senatorka Tamara Blažina, ki je izpostavila dve misli. Poudarila je, da je v teh kriznih časih še kako dobrodošlo črpanje iz evropskih sredstev, ob tem pa je še dodala, da se na ta način lahko utrjujejo in načrtujejo inovati-vni pristopi. Svoj poseg je zaključila z ugotovitvijo, da govoriti o večjezični družbi pomeni govoriti o prihodnosti. (sč) Včerajšnje srečanje v Trstu je bilo prvo javno srečanje v okviru projekta Eduka, katerim bodo sledili še mnogi drugi dogodki kroma KRIŽ - Predstavitev evropskega projekta Čezmejno sodelovanje ribiških muzejev in lokalnih društev KRIŽ - Evropski projekt "Terra d'amar 2', ki so ga predstavili včeraj v Sirkovem domu, ima tri temeljne cilje: pospešitev gradnje Ribiškega muzeja v Križu, obogatitev piranskega muzeja Mašera z novimi eksponati (predvsem pokojnega modelarja Marcela Blažine iz Vižovelj) ter ureditev obalnih pešpoti pod Križem. Zamisel za to pobudo je nastala v sklopu Združenja za Križ in nastajajočega Ribiškega muzeja, poleg piranske pomorske ustanove pa so k pobudi pristopili še SKD Vesna, Fakulteta za turistične študije iz Portoroža in piransko društvo Korenina. Vodja projekta, za katerega bodo pobudniki prosili za financiranje pristojne oblasti, je Ugo Poli, nekdanji deželni svetnik, ki se po odhodu iz aktivne politike poklicno ukvarja z evropskimi in čezmejnim sodelovanjem. Na predstavitvi, ki jo je uvedel predsednik kriškega muzeja Franko Cossutta, je Poli načrt v sklopu sodelovanja med Italijo in Slovenijo ocenil kot zelo konkreten delovni projekt. Njegova vrednost znaša 837 tisoč evrov, predvidenih stvarnih investicij pa je za 264 tisoč evrov. Z načrtom za oživitev ribiške in pomorske kulture je tesno vezan tudi vsesplošni načrt "razpršenega hotela" v Križu, ki ga izvaja Združenje za Križ skupaj z Zadružno kraško banko in nekaterimi zasebnimi poslovnimi partnerji. Včeraj predstavljeni načrt predstavlja vsebinsko dopolnitev načrta "Terra d'amar 1", pri katerem je sodelovala tudi italijanska manjšina v Sloveniji. V Križu, Piranu in Portorožu seveda računajo, da ta čezmejni načrt odobren in da bo deležen ustreznih financiranj. To bi med drugim pospešilo preostala gradbena dela za kriški Ribiški muzej, okrog katerega naj bi se »vrtela« vsa načrtovana dejav- Govorniki na včerajšnji predstavitvi čezmejnega projekta v Domu Alberta Sirka v Križu kroma nost. Na predstavitev so poleg številnih vaščanov bili tudi senatorka Tamara Blažina, deželnih poslanec Igor Kocijančič in devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Tudi Popovič s svojo stranko na državnozborske volitve KOPER - Koprski župan Boris Popovič je potrdil, da vstopa v predvolilni boj, in to z novo stranko Avion. Popovič je sicer že pred tedni predstavil program, a je takrat zavrnil možnost, da se bo sam potegoval za glasove volivcev. Premislil si je, ker kljub številnim napovedim ne vidi novih obrazov, zato je čutil dolžnost, da sam prispeva k volilni ponudbi. Po SLO TV RAI nocoj o glasbeni prireditvi Se wučimo zwunet v Reziji TRST - V čudovitem okolju doline Rezije se je v nedeljo, 16.oktobra odvijalo prijetno glasbeno popoldne. Glasbeni dogodek z naslovom Se wu-čimo zwunet so oblikovali gojenci Glasbene matice iz Špetra v sodelovanju s kulturnim društvom Roza-janski Dum. Utrinek z bogatega glasbenega programa, ki ga je za slovenski program RAI spremljala urednica Marija Brecelj, bo na sporedu nocoj ob 20.25 v sklopu TV KOCKE na Slovenski televiziji Rai. V Štanjelu danes odprtje stalne razstave o življenju in delu Maksa Fabianija ŠTANJEL - V novih prostorih pri Gradu Štanjel bodo danes ob 17. uri odprli nov sedež turistično-infor-macijskega centra v Štanjelu. S selitvijo v osrčje gradu, bodo tako informacije bliže dostopne obiskovalcem in popotnikom, ki si želijo spoznati ta arhitekturni biser ter se za tem odpraviti na raziskovanje celotnega Krasa. Ob tej priložnosti bodo tudi odprli stalno razstavo o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fabia-nija. Z razstavo želijo podati vpogled v Fabianijev širok ustvarjalni opus, ki ga umešča med najpomembnejše arhitekte Srednje Evrope na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V nesreči pri Ankaranu umrl 70-letnik iz Cereja ANKARAN - V prometni nesreči, ki se je včeraj zgodila pri Ankaranu, je umrl 70-letni voznik iz Cereja. Do nesreče je prišlo, ko je 70-letnik na cesti od Lazareta proti Ankaranu iz neznanega vzroka zapeljal desno z vozišča in čelno trčil v drevo. Umrl je na kraju nesreče, so sporočili s koprske policijske uprave. Zaradi nesreče je bila nekaj časa popolnoma zaprta cesta med Ankaranom in Lazaretom, promet pa so sprostili ob 13.30 uri. LJUBLJANA - Ljubljančana sta kip razrezala in kovino prodala Policija prijela tatova kipa umirajočega talca iz Gramozne jame LJUBLJANA - Policisti Policijske uprave (PU) Ljubljana so prijeli tatova, ki sta konec septembra letos iz Gramozne jame poleg pokopališča Žale ukradla bronasti kip umirajočega talca (na posnetku). Razrezane dele kipa, ki sta jih tatova prodala podjetjem za odkup kovin, so policisti našli in jih tudi zasegli, so sporočili s PU Ljubljana. Gre za Ljubljančana, stara 29 in 20 let. Kip umirajočega talca, ki je delo akademskega kiparja Borisa Kalina iz leta 1967, je vpisan v register dediščine na ministrstvu za kulturo. Kot so že po kraji pojasnjevali na Mestni občini Ljubljana, gre za umetnino neprecenljive vrednosti, saj ni znano, ali obstajajo kalupi za odlivanje nadomestnega kipa in če, v kakšnem stanju so. Včeraj pa so napovedali, da bo kip vsekakor rekonstruiran in nato shranjen v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, medtem ko bo v Gramozno jamo postavljena kopija. To naj bi postavili prihodnje leto, takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Ljubljančana sta kip odpeljala v noči z 22. na 23. september. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 29. oktobra 2011 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Drago Štoka gost Primorskega dnevnika Sodelovanje v različnosti ostaja glavni cilj politike Sveta slovenskih organizacij Kritično o odnosu politikov iz Slovenije do naše skupnosti - Občni zbor SSO 25. novembra TRST - Sodelovanje v različnosti, a brez nizkih udarcev, ter več pluralizma v slovenski manjšini. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je med včerajšnjim obiskom na Primorskem dnevniku v pogovoru z novinarji obravnaval pereča vprašanja naše manjšine, odnose med SSO in SKGZ ter med SSO in Slovensko skupnostjo ter kako dogajanja v Sloveniji in Italiji pogojujejo našo skupnost. Pozitivno o sestanku z Danilom Türkom Štoka je pozitivno ocenil nedavni sestanek s slovenskim predsednikom Danilom Türkom, ki je od njega in Rudija Pavšiča želel izvedeti, kakšno je trenutno stanje v manjšini. Zaradi razmer na italijanski politični sceni se bo sklic vladnega omizja z manjšino žal menda zavlekel v naslednje leto. Pri tej zadevi igra zelo pomembno vlogo tržaški pre-fekt Alessandro Giacchetti, ki je tudi vladni komisar za našo deželo. Zamude seveda niso spodbudne, je ocenil Štoka, ki sicer računa na rešitev odprtih finančnih problemov manjšine, začenši z zamudnim prispevkom 2,5 milijona evrov, ki še ni prispel k nam. V Rimu je znotraj Ber-lusconijeve vlade prišlo do nekaterih zapletov o tem, kdo naj pravzaprav skliče in vodi to omizje: podtajnik na predsedstvu vlade Gianni Letta ali podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica. Združitev s SKGZ bi bila povsem nerealna Türk je krovnima organizacijama priznal gonilno vlogo, medtem ko so politične stranke bolj vezane na politični vsakdan, volitve in kandidate. Združevanje krovnih zvez ni bilo po Štokovem mnenju nikoli realno, pač pa si je treba prizadevati za večje sodelovanje v različnosti. Predsednik SSO je zato ostal grenko presenečen nad novico, »da SKGZ prekinja električni tok s SSO«, presenetila so ga tudi ostra stališča, ki jih je o tem vprašanju pred TV kamerami izrazila zastopnica SKGZ Darja Betocchi. Štoka pričakuje, da ga bo SKGZ čim prej pismeno obvestila o svojih namenih v odnosu do SSO. Predsednik si ne zna na noben način razlagati »zakaj bi se to sodelovanje razdrlo, posebno glede na težke čase, ki jih vsi doživljamo.« Štoko boli kritika, ki jo je slišal pred kratkim, da se manjšinski politiki borijo le za denar iz Rima in Ljubljane. »Denar res ni vse, je pa življenjskega pomena za obstoj naših ustanov,« je poudaril naš sogovornik. Proračunski rez iz Slovenije me je prizadel SSO je zelo prizadel sklep Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je krčil letni prispevek obema krovnima organizacijama. Štoka tega sklepa ne odobrava in ga tudi ne razume; prepričan je tudi, da so v Ljubljani slabo informirani o realnem stanju v manjšini in specifično o delu skupine SSO-SKGZ, ki se ukvarja z manjšinsko organiziranostjo. Ta skupina po njegovem dobro dela, čeprav je predsednik SSO priznal, da še ni izdelala prioritetne lestvice, kot je bila svoj čas skupna in uspešna rešitev finančnih težav Slovenskega stalnega gledališča. Štoka je nekajkrat pohvalil Turka in omenil, da se premier Borut Pahor ni nikoli tako uradno sestal s predstavniki manjšine. Med politiki v Sloveniji ni velike občutljivosti za manjšino, pri čemer je Štoka, ob Turku, kot pozitivne izjeme poimensko citiral Lojzeta Peterleta, Janeza Janšo, Milana Kučana, Mira Petka in Jelka Kacina. Nekateri v Sloveniji še vedno premalo upoštevajo pluralizem v naši manjšini, »ker so morda prepričani, da smo v letu 1945, časi od takrat pa so se globoko spremenili.« Reforme morajo priti z baze in ne z vrha Ko govorimo o programski konferenci, moramo izhajati, da se je ta zgodila pred osmimi leti, ter da se nekateri njeni sklepi kljub vsemu že izvajajo. Zataknilo se je pri odpravljanju dvojnikov. Ta obveza iz konference je bila po Što-kovem mnenju morda prenagljena, če že ne napačna. Največja reforma, ki čaka Slovence, je pluralistična reforma. Tako imenovanih reform v manjšini se na da izvesti z vrha, pač pa morajo priti s strani posameznih ustanov in organizacij. To niso kratkotrajni postopki, ampak poglobljeni procesi, ki zahtevajo čas, strpnost in potrpljenje. Štoka je prepričan, da je na teh osnovah možno in nujno dogovarjanje z drugo krovno organizacijo, zato res ne razume zadnjih ostrih stališč SKGZ. Krovni organizaciji sta ve- Uredništvo Primorskega dnevnika je včeraj obiskal predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka kroma zani na trajno sodelovanje tudi spričo sklepa deželne uprave, ki ju je priznala kot edini referenčni organizaciji Slovencev v Italiji. SSO se ni poročil s Slovensko skupnostjo Svet slovenskih organizacij ni poročen s stranko Slovenske skupnosti, s katero nima nobenih podpisanih ali drugačnih dogovorov. »Mi podpiramo SSk v točkah njenega programa, s katerimi soglašamo,« je povedal Štoka. Res pa je, da je SSk edina slovenska stranka, zato SSO ne more imeti enakega odnosa z drugimi političnimi silami, čeprav spoštuje njihove člane in njihove programe. Štoki je zelo blizu južnotirolski model združevanja nemške skupnosti. S tem v zvezi gost v uredništvu ni želel komentirati npr. zadnjih polemik o šolstvu rekoč, da SSO ni nikoli napadel senatorke Tamare Blažina. Novinarji PD dobro opravljajo svoje delo SSO izhaja iz načela, da je Primorski dnevnik odraz vse slovenske manjšine, ki je po Štokovem mnenju med najbolj delavnimi manjšinami v Evropi. Vsi novinarji po njegovem dobro opravljajo svoj poklic, pri svojem delu pa naj vedno imajo pred sabo raznolikost in pluralizem manjšinske skupnosti. Štoka ni želel komentirati poletnega stališča SSO o Primorskem dnevniku, ki je izzvalo toliko »nepotrebnih polemik«, dejansko pa se je ogradil od spornega stavka o t.i. osminkah v uredniškem kolektivu. Gostu v redakciji se ni zdelo korektno, da bi kot predsednik SSO ocenil pisanje Novega glasa, kot tudi ne poročanje Radia Trst A in slovenske televizije RAI. Občni zbor SSO in novi ali stari predsednik Svet slovenskih organizacij bo na občnem zboru 25. novembra obeležil 35-letnico delovanja, geslo skupščine pa bo Iz zdravih korenin v nove čase. Štoka se še ni odločil o morebitni ponovni predsedniški kandidaturi, ki se mu sicer ne zdi bistvena, saj je SSO razvejana organizacija, predsedniška funkcija pa je točno določena s statutom. Na vodilnih mestih organizacije je več mladih in mladi bodo imeli vse večjo težo tudi po novembrskem občnem zboru. Štoka je ob koncu pogovora znova poudaril, da mu ne gre za polemike in kreganje s SKGZ, zato ne razume »trdih stališč«, ki so prišla do izraza na ponedeljkovem zasedanju deželnega sveta SKGZ v Nabrežini. S.T. RADIO TRST A Intervju v spomin na Toneta Pavčka Tone Pavček arhiv HRVAŠKA - Naslednja obravnava bo 3. novembra Zaradi zdravstvenih težav preložili začetek sojenja nekdanjemu premierju Ivu Sanaderju ZAGREB - Za včeraj predviden začetek sojenja nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju je sodnik zaradi s srcem povezanih zdravstvenih težav obtoženca preložil na 3. november. Sanader je hodil s pomočjo bergle. Na vprašanje sodnika Ivana Turudica o počutju je odgovoril, da trpi za bolečinami v prsih in visokim krvnim pritiskom. Bivši premier je med drugim pojasnil, da je pričakoval, da ga bodo izpustili na prostost proti plačilu varščine in da bo nato na prostosti opravil potrebne zdravniške preiskave. Turudic je nato povabil medicinskega sodnega izvedenca Vladi-mirja Gašparovica, ki je potrdil, da se Sa-nader že več tednov pritožuje zaradi težav s srcem. "Zdravniki so Sanaderju v začetku septembra predlagali koronarografijo, a do danes posega niso opravili. Minulo nedeljo je Sanader vnovič zahteval zdravniško pomoč, preiskave pa je opravil v četrtek popoldan, ko so vnovič svetovali ko-ronarografijo," je povedal Gašparovic. Kot je dodal, je Sanader tudi včeraj zjutraj zdravniku potožil zaradi občasnega ne- Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je na sodišče prišel s pomočjo bergle ansa pravilnega ritma srca in pritiska v prsih. Na vprašanje sodnika, ali je Sanader sposoben spremljati obravnave, je zdravnik dejal, da bi to predstavljalo določeno tveganje zaradi stresnih razmer, kakršne predstavlja sojenje. Nato je sodnik obravnavo preložil na prihodnji četrtek, 3. novembra, ko je bil že sicer predviden naslednji narok v primeru sojenja Sanaderju. Obtožnica ga bremeni domnevnega prejetja pol milijona evrov nezakonite provizije od Hypo Alpe Adria Banke sredi 90. let prejšnjega stoletja pri pogodbi o posojilu 20 milijonov evrov za potrebe hrvaške diplomacije. V včerajšnji sklepni besedi je bil Tu- rudic kritičen do tega, da Sanader ni opravil pregleda pred začetkom obravnave, saj je prve težave začutil že v začetku septembra. "Zaenkrat ne bomo ocenili, da je šlo za namerno prelaganje postopka, glede na to, da ste imeli dva meseca in pol, da bi uredili svoje zdravstveno stanje," je povedal Turudic. Sanaderjeva odvetnica Jadranka Slo-kovic je po obravnavi povedala, da se zdravstvene težave njihovega klienta stopnjujejo v zadnjem času zaradi pritiska sojenj, na katera se mora Sanader pripraviti. Dodala je, da so bili pripravljeni na današnjo obravnavo. Gre za prvo sojenje proti Sanader-ju, poleg prejetja nezakonite provizije pa je obtožen tudi vojnega dobičkarstva, ker je bila Hrvaška v času omenjenega kaznivega dejanja v vojni. Grozi mu kazen do deset let zapora. Sanader je obtožen in osumljen še v petih primerih korupcije. Sanaderja so takoj po včerajšnji obravnavi pregledali v bolnišnici, kjer so mu opravili koronarografijo. V bolnišnici bo ostal do danes. (STA) TSRT - V spomin na nedavno preminulega pesnika, prevajalca in urednika Toneta Pavčka bo Radio Trst A jutri in v ponedeljek 31. oktobra predvajal pogovor, ki je bil posnet ob Pavčkovem 81. rojstnem dnevu. Prvi del pogovora bo na sporedu jutri ob 12.00, v njem pa pesnik obuja spomine na otroštvo, ki ga je preživel na Dolenjskem, na vojna leta, ki so ga močno zaznamovala, in na začetke svoje umetniške poti. V ponedeljek ob 14.10 pa bodo poslušalci lahko prisluhnili drugemu delu, v katerem bo govor predvsem o Pavčkovem bogatem pesniškem opusu, o njegovem obsežnem prevajalskem delu in o pesnikovi družbeno - politični angažiranosti, še posebej v času osamosvajanja Slovenije. Tone Pavček je bil zelo dejaven človek. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Bil je ambasador Unicefa in velik ljubitelj otrok. Za svojo otroško literaturo je prejel več nagrad in priznanj. Zelo rad se je udeleževal raznih srečanj s svojimi mladimi bralci, kot gost Bralne značke pa je nastopal tudi po številnih naših šolah in na te obiske je ohranil najlepše spomine, kar je potrdil tudi v radijskem intervjuju. Leta 1953 je izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem. Prav na slednjega ga je vezalo dolgoletno prijateljstvo in ironija usode je hotela, da je Tone Pavček umrl 21. oktobra , ravno na dan, ko je njegov pesniški sopotnik Kajetan Kovič praznoval 80 let. Radijski oddaji, posvečeni Tonetu Pavčku, je pripravila urednica Ines Škabar. 4 Četrtek, 27. oktobra 2011 GOSPODARSTVO OKUSI KRASA - V četrtek so bili Okusi prvič v restavraciji Diana na Opčinah Na Borznem trgu oblegane stojnice, pri Sardoču kraški večer Pri stojnicah tudi predsednik Trgovinske zbornice - Drevi večer v društevni gostilni na Kontovelu TRST - Domačno in spontano razpoloženje je zaznamovalo četrtkov kraški večer, ki ga je tokrat prvič gostila openska restavracija Diana. Gospod Claudio, žena Rosanna in hčerki Roberta in Alessia so sprejeli izziv in ponudili svoje značilne jedi s ščepcem Krasa. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je pozdravil tako italijansko govoreče udeležence, kot tudi lepo skupino slovenskih gostov. Glavno besedo je imel slikar Fulvio Cazzador, ki ustvarja že 30 let in ima atelje prav na Opčinah, v središčni Narodni ulici. Predstavnik Okusov Krasa Davorin Devetak je navedel misli kritičar-ke Jasne Merku o tem razmeroma mladem samohodcu, ki je ustvaril že več kot 800 slik, in to izključno v tradicionalni tehniki. Na ogled so velika mehka pa-stelasta platna ter delikatno izrisane in akvarelirane miniature. Njegove imaginarne kraške vizije se navezujejo na človekove sledi in kraško pokrajino, na katero je posebno navezan. S krompirjem nadevane testenine sta obogatila kraški pršut in drobnjak, zarebrnice domačega prašiča pa polivka vitovske. Za spremljavo je bilo domače vino, Škerljeva vitovska, Kovačev teran, Fabjana. Okusni jedilnik, ki ga je pripravil kuhar Paolo, je obogatilo sveže olje Fior Rosso na začetnih brusketah. Te so tudi marsikoga izzvale, da se je seznanil s kakovostno belico Gioacchina Fior Rosso in žene Adriane Zerjul z Dolge krone. Večer je obogatila moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža, skupinsko sliko pa je posnela fotografinja Nataša Peric, ki zvesto spremlja Okuse Krasa in druge dogodke iz javnega življenja in narave; nekaj jih je izobešenih v gostilni Guštin v Zgoniku. Včeraj sta bila na vrsti kar dva pomembna dogodka. Popoldne so se Okusi Krasa predstavili v »mestnem salonu«, na Borznem trgu pred Portizzo in stavbo Trgovinske zbornice. Pred stojnicami se je trlo radovednežev in degusta-torjev, animatorje Okusov Krasa pa je prišel pozdravit tudi predsednik zbornice Antonio Paoletti. Predsednik trgovinske sekcije SDGZ Ervin Mezgec, predsednica gostinske sekcije Paola Zivic in tajnica Katja Fabrizi so uprizorili nekakšno vodeno degustacijo, pri kateri so sodelovali še kolegi Bak iz Bazovice, El Fornel, Bar X in Portizza ter pek Leo Zetko. Vinarji Igor Grgič s Padrič, Braneta Gaspari-nija in Petra Boršiča iz kleti Vinakras Sežana, ki so drug ob drugem točili refošk, Z leve Fulvio Cazzador, Gioacchino Fior Rosso, Marko Milkovic, Davorin Devetak in gostitelj v restavraciji Diana; spodaj gneča pred stojnicami Okusov Krasa na tržaškem Borznem trgu n.peric&kroma izbrani kraški teran, malvazijo, vitovsko oz. vitovsko garganjo in kraško penino. Čebelar Marco Settimi je ponujal med akacije, lipe in rešelike, oljkarski par Fior Rosso in Boris Pangerc pa belico in Da-glo, medtem ko je David Danieli od Bob Bon & Chocolate postregel s krasnimi konfeti s sicilskimi mandlji. Zvečer je štafetno palico Okusov Krasa prevzela družina Sardoč v Preč-niku in svojim gostom in prijateljem ponudila v pokušnjo letošnji meni. Satko je povabil vinarje z obeh strani Krasa: soseda Benjamina Zidaricha in Rada Mi-liča, Iva Kobala iz Štanjela in Širco-Ko-driča iz Dutovelj, s katerima se je seznanil na skupnem kraškem večeru na Koroškem. Navzoč je bil tudi Miljčan Bruno Lenardon, ki ima trte in oljke čisto ob meji in v slovenski Istri. Umetnik Luciano Donega pa je odprl razstavo svojih »ur in okvirov«. Razpoloženje je bilo enkratno. Nocoj se bodo Okusi Krasa nadaljevali v Društveni gostilni na Kontove-lu, kjer imajo novega mladega upravitelja Daria Rakica, ki navadno streže ribje jedi, kot je v tradiciji kontovelske gostilne. Za Okuse Krasa pa je pripravil povsem »prašičji« meni. Pri njem že razstavlja mlada slikarka Milena Kafola, dre-vi pa se bosta predstavila še dva člana krožka Fotovideo Trst 80, Marina Stur-man s svojimi posnetki morja in Gino Dal Col, ki prvič razstavlja svoje cvetje. PRISTANIŠČA Trst navezuje stike z južnokorejskim pristaniščem Busan TRST - Kot so včeraj sporočili s tržaške Pristaniške oblasti, je tržaška delegacija, v kateri sta poleg Pristaniške oblasti zastopana tudi Trgovinska zbornica in terminalist na sedmem pomolu TMT, med obiskom v južnoko-rejskem pristanišču Busan podpisala pismo o nameri za okrepitev komercialnega sodelovanja med pristaniščema in za vzpostavitev novih neposrednih pomorskih povezav. Busan je največje juž-nokorejsko pristanišče in peto največje na svetu, saj letno pretovori okrog 14 milijonov kontejnerskih enot (TEU). Za primerjavo lahko navedemo, da jih na sedmem pomolu v Trstu pretovorijo približno 400 tisoč. Na sestanku s predstavniki tamkajšnjega pristanišča so člani tržaške delegacije gostiteljem orisali posebnosti in zmogljivosti našega pristanišča. Podpis pisma o nameri predstavlja konkretno sredstvo za načrtovanje in razvoj sinergičnih dejavnosti med pristaniščema, so še zapisali v tiskovnem sporočilu Pristaniške oblasti. FJK - Odbornica za finance Dežela bo podaljšala koncesije za uporabo javnih območij ob morju TRST - Deželna odbornica za finance FJK Sandra Savino je napovedala, da bo deželnemu odboru predlagala novo podaljšanje roka veljavnosti koncesij za uporabo obmorskega javnega dobra v turistično-rekreativne namene, in sicer do leta 2015. Namen te odločitve, ki v največji meri zadeva kopališča, navtične pristane in športne naprave, je poenotenje veljavnosti koncesij v Fur-laniji-Julijski krajini s tistimi, ki veljajo po vsej državi, in to do 31. decembra 2015. V preteklih letih je bil rok izteka koncesij podaljšan že dvakrat; prvič z deželnim zakonom št. 17 iz leta 2001, drugič pa lansko leto z zakonom št. 22/2010. S slednjim bi morale koncesije zapasti 31. decembra 2013, medtem ko je država na osnovi evropske zakonodaje rok prestavila na 31. decembra 2015. Zdaj se temu datumu namerava prilagoditi tudi naša dežela. Kot je povedala odbornica Savinova, to podaljšanje »poleg enotnega obravnavanja enakih situacij v državi tudi odgovarja na pričakovanja koncesionarjev in njihovih strank«. Podaljšanje roka bo namreč koncesio-narjem omogočila dokončanje predvidenih del in izboljšav, ne da bi medtem izgubili koncesijo. Odločba o podaljšanju koncesij bo zelo verjetno vključena v deželni finančni zakon za prihodnje leto, ki bo prišel v obravnavo deželnega sveta sredi decembra. LESTVICE - Adria top 100 Največji Agrokor, Ina, Petrol in Mercator Največjo rast dohodkov je lani dosegel Petrol LJUBLJANA - Na vrhu seznama 100 največjih podjetij v regiji Adria oziroma območju nekdanje Jugoslavije je hrvaška skupina Agrokor, sledijo ji hrvaška skupina Ina ter slovenski skupini Petrol in Mercator, je razvidno iz Deloit-tove lestvice, ki jo je kot medijski partner prvi objavil časnik Delo. Prvih sto največjih podjetij je lani skupaj ustvarilo 57 milijard evrov prihodkov od prodaje: skupina Agro-kor 3,64 milijarde (+1%), skupina Ina 3,55 milijarde (+17%), skupina Petrol 2,80 milijarde (+20%) in skupina Mercator 2,78 milijarde evrov prihodka (+5%). Do desetega mesta sledijo skupina HEP (Hrvaška), Delta Holding (Srbija), NIS (Srbija), JP EPS (Srbija), skupina Gorenje (Slovenija) in EFT Investments (Srbija). Prva deseterica je ustvarila 22 milijard evrov prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot predlani. Med največjimi sto podjetji v regiji je sicer 36 slovenskih poslovnih skupin, med prvimi 30 podjetji po prodajnih prihodkih leta 2010 pa 13 slovenskih. Hrvaških podjetij je 31, Srbskih 19, osem iz BiH, štiri iz Makedonije in dve iz Črne gore. Med slovenskimi sta najvišje uvrščeni skupini Petrol in Mercator, sledijo pa Gorenje, Revoz in Krka. Prvih sto podjetij je skupaj ustvarilo 1,4 milijarde evrov čistega dobička, največ hrvaška telekomunikacijska skupina T-HT (251 milijonov), v prvi peterici so ji sledile slovenski HEP (197 milijonov), slovenska Krka (172 milijonov), Telekom Srbija (165 milijonov) in srbski Nis (162 milijonov). EVRO 1.4160 $ +0,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 28.10. 27.10. ameriški dolar 1,4160 1,4038 japonski jen 107,29 106,39 kitajski juan 9,0058 8,9284 ruski rubel 42,2850 42,3128 indijska rupija 69,0530 69,5020 danska krona 7,4427 7,4441 britanski funt 0,87935 0,87630 švedska krona 9,0182 9,0280 norveška krona 7,6725 7,6560 češka krona 24,700 24,833 švicarski frank 1,2211 1,2213 madžarski forint 300,35 302,20 poljski zlot 4,3250 4,3420 kanadski dolar 1,4072 1,3964 avstralski dolar 1,3270 1,3188 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3115 4,3323 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7040 0,7043 braziljski real 2,4082 2,4341 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4716 2,4798 hrvaška kuna 7,4955 7,4900 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24583 0,42472 0,61556 0,02333 0,04333 0,08750 1,364 1,588 1,785 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.594,71 € -63,61 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. oktobra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,750 IMTTTDCI IDADA 1 13Q +1,79 +9 10 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,80 +0,56 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,60 174,90 163 00 +5,49 -0,06 -1 21 TELEKOM SLOVENIJE 64,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 14,99 AERODROM LJUBLJANA 12,00 DELO PRODAJA 21,00 rrm cc in +1,69 +0 18 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,31 ") en +2,00 -741 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 4,063 h/ll IMnTCCT 3 in -2,33 KOMPAS MTS NIKA 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 13,50 5,69 10,24 +6,75 +1 50 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATFŽ 270,00 22,70 179 00 +0,89 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 79,50 12,15 -1,78 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. oktobra 2011 -1,69 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,9975 82,70 1165 -1,63 -2,42 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,128 -3,24 -6,16 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,3606 1,465 -4,78 -9,57 EDISON ENEL ENI 0,839 3,488 1638 -3,56 -2,13 FIAT FINMECCANICA 4,848 5 21 -1,74 -4,94 FINMECCANICA GENERALI IFIL 13,52 -2,25 +6,04 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,39 13 65 -1,21 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,78 2 812 -1,16 +0,18 -1 40 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,04 1 595 -1,06 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,70 1160 -0,44 -1,03 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 33,80 -2,85 -0,44 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,544 5,14 -1,61 -1,81 -1 95 TENARIS TERNA 0,928 12,21 +2,69 -2 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,808 0,0512 -2,29 UNICREDIT 2,898 0,901 -3,08 -4,15 SOD NAFTE (159 litrov) 93,36 $ +0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 643,09 -0,16 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.852,27 +0,20 +1 73 FIRS, Banjaluka 942,93 1.946,35 +1,81 lisica i j, uojyiou I U(JU SRX, Beograd - - Bicv c^^i^wz-v 1 -»/icqí; un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica - MBI 10, Skopje 2.164,11 +0,13 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.205,37 -0,03 Nasdaq 100 2.392,36 -0,31 S&P 500, New York 1.281,84 -0,21 MSCI World, New York 1.250,82 +4,20 DAX 30, Frankfurt 6.343,94 +0,10 FTSE 100, London 5.693,66 -0,35 CAC 40, Pariz 3.348,63 -0,59 ATX, Dunaj 2.055,80 -1,73 PX, Praga 967,60 - EUROSTOXX 50 2.461,88 -0,61 Nikkei, Tokio 9.050,47 +1,39 STI, Singapur 2.905,72 +2,04 Hang Seng, Hongkong 20.019,24 +1,68 Composite, Šanghaj 2.473,41 +1,55 Sensex, Mubaj 17.804,80 +2,98 / ITALIJA Sobota, 29. oktobra 2011 5 POLITIKA - Premier napovedal uresničevanje obvez, sprejetih na evropskem vrhu v Bruslju Berlusconi odločen, da še naprej vodi vlado Po njegovem je problem sam evro - Opozicija kritična do vladnega dokumenta, sindikati na bojni nogi RIM - »Zelo rad bi se umaknil, ampak če pomislim, da bi bili moji kolegi, prijatelji in otroci ter podjetja v rokah tako razdeljene levice, potem čutim dolžnost, da ostanem in vodim naprej to vlado.« Tako je povedal premier Silvio Berlusconi, ko je včeraj nastopil na zasedanju »glavnih stanov« zunanje trgovine v palači Eur v Rimu. Berlusconi je naznanil, da bo vlada začela uresničevati obveze, ki jih je sprejela na nedavnem evropskem vrhu za rešitev krize evra v Bruslju. Prihodnji teden naj bi predstavila prve ukrepe v parlamentu. Sicer pa je premier izrazil prepričanje, da je evro tarča napadov na finančnih trgih, ker »kot valuta ne prepriča nikogar, saj za seboj nima enotne vlade, kakor tudi ne referenčne banke in jamstev«. Te Berlusconijeve besede so takoj naletele na kritike v opozicijskih krogih, češ da je neodgovorno na tak način rušiti enega najpomembnejših dosežkov evropskih integracijskih procesov. Ni si težko predstavljati, da je ta izjava razburila tudi evropske partnerje, še zlasti Francijo in Nemčijo, s katerimi ima italijanska vlada že tako skrhane odnose. Francija med drugim pričakuje, da bo Berlusconi držal obljubo in dosegel odstop Lorenza Binija Smagija iz izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB), tako da bi Pariz lahko na njegovo imenoval svojega predstavnika (po skorajšnjem odhodu dosedanjega predsednika Jeana-Claudea Tricheta v vodstvu ECB ne bo nobenega Francoza, medtem ko bo Italija s prihodom Maria Draghija na Trichetovo mesto v njem imela dva zastopnika). Berlusconi je Binija Smagija včeraj ponovno javno pozval, naj odstopi, in tokrat se je njegovemu pozivu izjemoma pridružil vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. Sicer pa se je za rešitev zadeve zavzel tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je Binija Smagija sinoči sprejel na Kviri-nalu. Zdi se, da je rešitev blizu. Kot kaže, tudi nemška vlada vse bolj računa na Napolitana. Njen tiskovni predstavnik Steffen Silbert je včeraj izrazil upanje, da bo italijanska vlada sledila Napoli- tanovemu pozivu, naj takoj udejanji obveze, ki jih je sprejela na evropskem vrhu. V Berlinu, Parizu in drugih evropskih prestolnicah očitno vse manj zaupajo Berlus-coniju in se boje zaostritve italijanske finančne in gospodarske krize, saj bi lahko bila usodna za evro in sploh za evropsko zgradbo. Italijanska opozicija medtem vztraja, da je programski dokument, s katerim se je Berlusconi predstavil na evropskem vrhu, slab. Breme krize naj bi skušal preložiti v glavnem na pleča delavcev, javnih uslužbencev in upokojencev, medtem ko naj bi obvaroval velika premoženja in nič ne ukrenil na področju boja proti davčnim utajam. Zaradi tega so na bojni nogi tudi sindikati, in tokrat vsi. Za predstavnike delavcev je še zlasti nesprejemljiva načrtovana reforma trga dela v smeri njegove večje prožnosti in lažjega odpuščanja iz ekonomskih razlogov. »Če je treba koga odpustiti, je to italijanska vlada,« je včeraj dejala sekretarka Cgil Susanna Camusso. Tudi pri ostalih sindikatih se vse bolj pojavlja zahteva po protestni splošni stavki. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj govoril na zasedanju »glavnih stanov« zunanje trgovine v Rimu ansa LIGURIJA IN TOSKANA - Po vremenski ujmi v noči na sredo Vlada razglasila izredne razmere na poplavljenih območjih RIM - Vlada je včeraj razglasila izredne razmere za območja v Liguriji in Toskani, ki so jih v noči s torka na sredo prizadeli hudi nalivi. Poplave in plazovi, ki so jih povzročila neurja, so medtem po sinočnjih podatkih oblasti zahtevali sedem smrtnih žrtev, prav tako sedem oseb pa še pogrešajo. Med smrtnimi žrtvami je tudi romunski državljan, ki je bil med poplavami na obisku pri prijatelju v kraju Borgetto Vara. Minister Altero Matteoli za in- frastrukturo je medtem dejal, da bo vlada takoj sprostila 65 milijonov evrov za pomoč pri odstranjevanju posledic na območjih, ki so jih poplave najhuje prizadele. Ponekod so prebivalci namreč še vedno brez elektrike, vode, gretja in komunikacijskih sredstev. Prebivalci prizadetih območij so po poročilih lokalnih medijev primorani spati bodisi v hišah brez ogrevanja bodisi v hotelih, hostlih ali verskih centrih, nekateri pa se ponoči zatečejo kar v avtomobile. Od preostalega sveta sta še ved- no odrezani slikoviti turistični vasi Monterosso in Varenazza na območju Cinque Terre, njuni prebivalci pa trpijo zaradi pomanjkanja hrane in vode. Poleg tega so oblasti v Mulazzu na severu Toskane v strahu pred novim zemeljskim plazom iz zgodovinskega središča mesta preventivno evakuirale 250 oseb. Po drugi strani so včeraj ponovno odprli cesto med Genovo in Li-vornom, ki so jo morali začasno zapreti, potem ko je plaz zaprl enega od predorov. Italija z obveznicami do 7,9 milijarde evrov MILAN - Italija je včeraj z izdajo obveznic na finančnih trgih zbrala 7,9 milijarde evrov, a je morala kljub dogovoru evropskih voditeljev, ki naj bi preprečil širjenje dolžniške krize v območju z evrom, pristati na višje obrestne mere. Vlagatelji so ponudili 11,35 milijarde evrov. Obrestna mera na obveznice, ki bodo zapadle leta 2022, se je zvišala na 6,06 odstotka s 5,86 odstotka, kot je bila obrestna mera v zadnji podobni izdaji 29. septembra. Obrestna mera na obveznice z rokom zapadlosti v letu 2014 pa se je zvišala s 4,68 na 4,93 odstotka. Italijanska zakladnica, ki je izdala tudi obveznice z rokom zapadlosti v letih 2017 in 2019, sicer ni dosegla maksimalnega cilja. Upala je namreč na izdajo obveznic v vrednosti med 2,25 in 8,5 milijarde evrov. Vlada zagotavlja: Mesinski most bo zgrajen RIM - Most nad Mesinsko ožino bo zgrajen: tako je včeraj zagotovila italijanska vlada, potem ko je v četrtek v poslanski zbornici bila sprejeta resolucija Italije vrednot z zahtevo po umiku vsote 1,7 milijarde evrov za gradnjo objekta. Po mnenju vlade s sprejetjem omenjene resolucije ni bila odpravljena načrtovana gradnja mostu, ki naj bi jo država financirala le delno, saj je predvidena tudi soudeležba zasebnega kapitala, uporaba evropskih strukturnih skladov in drugih virov. Začetek zborovanja »prenoviteljev« znotraj DS FIRENCE - V Firencah se je začelo tridnevno zborovanje t.i. »prenoviteljev« (»rottamatori«) znotraj Demokratske stranke, katerih najpomembnejši predstavnik je prav župan Firenc Matteo Renzi, ki je napovedal, da bodo v nedeljo ob zaključku srečanja predstavili sto točk oz. konkretnih predlogov za vladanje. Po Renzijevih besedah »prenovitelji« ne želijo deliti, ampak prispevati ideje, saj se morajo v DS in levi sredini dogovoriti o tem, kaj gre storiti in kako, ker si ni mogoče privoščiti ponovitev zadnje vladavine leve sredine, ki se je takoj začela kregati. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Za območje evra je Berlusconi tempirana bomba Evropa bi ga morala prisiliti k takojšnjemu odstopu Sergij Premru_ Zadnji Berlusconijev nastop v Bruslju je odmeval po vseh medijih, in to ne posebej naklonjeno, pa ne le zaradi številnih karikatur, v katerih je prikazan pred varčevalno skrinjico v obliki plavolase prašičke ali s kovčkom, iz katerega padajo zavojčki viagre, da omenim samo dva primera. Še posebej so se mediji razpisali o tem, kako je buljil zadnjico nove - in resnično lepe - danske premierke Thorning-Schmidtove. Poročali so tudi o tem, da mu na bruseljskem vrhu francoski predsednik Sarkozy ni stisnil roke, demantirali pa so novico iz Berlusconijevih krogov, da bi se mu nemška kanclerka Merklova opravičila za posmehovanje, ki sta ga s francoskim kolegom privoščila na račun italijanskega premiera na nedavni skupni tiskovni konferenci. »Čas je, da odideš« piše vplivni Financial Times, saj s tesno večino, ki jo še premore v parlamentu, onemogoča strukturne reforme, ki so potrebne tako za urav-novešenje italijanske bilance kot za samo preživetje evro območja. Gre za farso in je že skrajni čas, da se spustiti zastor na po-litika-plutokrata, ki je razočaral celo lastne volivce, piše londonski časopis. 75-letni premier sicer zagotavlja, da samo on lahko zagotovi politično stabilnost in da bo izvedel potrebne politične reforme, kar pa se doslej ni zgodilo. Ni znal predramiti italijanske ekonomije, ki zastaja, kot zastaja delovanje vlade, v kateri se prepletajo oseb- ni in javni interesi. Samo nova desnosre-dinska vlada z novim premierom bi lahko izpeljala potrebne reforme, kar pa se verjetno ne bo zgodilo, ker so mu večinski poslanci v glavnem zvesti. Še najmanj slabe bi bile predčasne volitve v najkrajšem roku, do katerih naj bi Italijo pripeljala prehodna vlada, ki bi odobrila ukrepe za večjo davčno strogost in nov volilni zakon, po katerem bi volivci lahko resnično izbrali svoje predstavnike. Vsekakor mora Italija rešiti samo sebe, da se lahko reši Evropa, je zaključek finančnega dnevnika. Prav tako oster je londonski Times, ki na svoji prvi strani poziva, naj premier takoj odstopi; komentar je opremljen z zgovornim naslovom »Padec Italije« in s karikaturo Berlusconija, ki ščipa zadnjico kanclerke Merkel. Ne gre samo za njegove neokusno spolno izživljanje, piše Times, za korupcijo in za prostaške šale, pač pa za popoln polom po osmih letih na oblasti, ne da bi mu uspelo izvesti ene same prave reforme, ki bi predramila okorelo Italijo, kot je svoj čas obljubljal, danes pa celo ogroža ostale partnerje evro območja. Evropi resnično preseda ta »buffoonish premier«, kar bi lahko dobrohotno prevedli kot neresni premier, »čigar brez-skrbnost, neodgovornost in politična stra-hopetnost je še poslabšala sedanje krizo«. In zaključek uglednega britanskega časopisa je, če je to sploh mogoče, še ostrejši: »Pred dvema mesecema smo opozorili, da se nesposobnost Mr. Berlusconija lahko sprevrže iz lokalnega problema (Italije namreč) v pravo katastrofo ... ki je sedaj zajela Italijo in njene sosede. Njegova največja usluga lastni državi bi bila, da bi brez nadaljnjega odstopil.« Tudi Der Standard ugotavlja, da Berlusconi ni samo katastrofa za Italijo, pač pa resno ogroža evro, zato bi ga Nemčija in Francija morali prisiliti k takojšnjemu odstopu. Dunajski dnevnik omenja vrsto premierovih hib, od zakonov za zaščito lastnih interesov in razvpitih spolnih škandalov do imobilnosti, ki je privedla do zastoja Italije in njenega gospodarstva, do vse večjega razkoraka med severom in jugom, do množične mladinske brezposelnosti, do zakoreninjenosti mafije, do višanja davčnega pritiska. Z Berlusconijem je Italija izgubila zadnjih 15 let, sedaj pa je zabredla v krizo, tako da bo brez nove, učinkovite vlade Rim kmalu v težavah kot Atene. Merklova in Sarkozy bi ga morala primorati k odstopu in ga nadomestiti z osebnostjo, kot je Mario Draghi, saj sam ne bo nikoli sestopil z oblasti. Evropski li-derji lahko zahtevajo njegov odstop z grožnjo, da sicer ne bodo več financirali nakupa italijanskih obveznic. Gre sicer za vmešavanje v notranje zadeve, ki pa ga opravičuje ne samo interes Italije, pač pa celotnega evro območja. Doslej je predstavljal sramoto za italijanske volivce, če pa Evropa ne bo ukrepala, bo postal problem za vse ostale države, saj je Berlusconi tempirana bomba, ki bi lahko izničila evro in bi bila usodna celo za nemško ekonomijo. Pa obrnimo stran. Španski El Pais posveča reportažo naslednikoma odv. Agnellija, Johnu in Lapu Elkanu, ki ju v naslovu poimenuje »Mr. Perfecto y el principe calavera«, to se pravi »popolni gospod in razuzdani princ«. Lapo je imel opravka z mamili in je, kljub rehabilitaciji, še vedno v ospredju kronike zaradi občasnih izpadov. John Elkan pa zgledno sedi na samem vrhu Fiatovega vodstva, medtem ko se starejši brat raje ukvarja z modo. Oba nosita v sebi dediščino odvetnika, kot v Italiji še vedno poimenujejo mitičnega Gian-nija Agnellija, ki pravzaprav ni bi odvetnik, pač pa samo diplomiran pravnik. Mlajši brat je skrajno delaven, starejši pa bizaren in po svoje eleganten. Kakšna pa bo prihodnost Fiata, zaenkrat še ni znano in, tudi če bi se proizvodnja turinske-ga podjetja spet uveljavila, nihče ne bo mogel nadomestiti mitičnega Giannija Agnel-lija. Madridski dnevnik poroča tudi o na-sledstveni bojni, ki so jo izbojevali za od-vetnikovo dediščino zaradi »nenasitnosti« Margherite Agnelli, hčere, ki se je spravila v spopad z Agnellijevo vdovo Marello in s samima sinovoma, kar je okrnilo ugled »prve italijanske družine«. Malezijski Sinchew piše, kako italijanski parmezan pravzaprav rešujejo - Sik- hi. Gre za priseljence iz Indije, pripadnike hindujske verske manjšine, ki so se množično priselili v Emilijo, kjer se skoraj edini ukvarjajo z molznimi kravami in s proizvodnjo parmezana. V Italiji je okrog 32,000 Sikhov, v glavnem na severu in predvsem na območju proizvajalcev parmezana in tudi parmezanske šunke. Gre za delo, ki se mu domačini ne posvečajo več in brez priseljencev bi proizvodnja zabredla v hudo krizo zaradi pomanjkanja delovne sile. Priseljevanje se je začelo že na koncu 80ih let prejšnjega stoletja in so priseljenci s turbanom in brado postali že prava značilnost območje, kjer proizvajajo parmezan in so v zadnjih časih preizkusili celo parmezan z značilnim indijskim priokusom po curryju. Specializirani delavci so za svoje delo plačani povprečno dva tisoč evrov mesečno, poroča časopis iz Malezije. Na koncu pa še novička mednarodne tiskovne agencije AFP o globi zaradi prometnega prekrška. Zgodilo se je na Siciliji, kjer so voznici dostavili priporočeno pismo z globo zaradi nedovoljenega parkiranja pred tremi leti, in sicer v znesku 32,000 evrov. Ženska je omedlela in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Izkazalo se je, da je redar, ki je naprtil globo, zapisal zgrešeno letnico, in sicer 208. Služba za izterjanje je opravila svoje - pri čemer so očitno odklopili možgane - in zaračunala dva tisoč let zamudnih obresti. 6 Sobota, 29. oktobra 2011 TRST / JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu NARODNI DOM - Posvet Premisliti prostor na pobudo SKGZ Aktivno sodelovati v spremembah, ključnega pomena pa je imeti vizijo Predavali so arh. Danilo Antoni, inž. Peter Sterni, predsednik KZ Franc Fabec in direktor SDGZ Andrej Šik Skrb za prostor je ključnega pomena, če hočemo načrtovati prihodnost. Pri tem pa mora biti jasno, kakšno prihodnost imamo v mislih. V času, ko tržaški občinski odbor na osnovi predstavljenih smernic pripravlja nov prostorski načrt, so se slovenske organizacije aktivirale in posredovale županu Robertu Cosoliniju skupen dokument (sestavili so ga SKGZ, SSO, SDGZ, Kmečka zveza in banka ZKB v sklopu Gospodarskega foruma), usklajeno delo pa hočejo nadaljevati in nadgraditi. V ta okvir sodi včerajšnji posvet Premisliti prostor, ki ga je v veliki dvorani Narodnega doma priredila Slovenska kultur-no-gospodarska zveza. Javno srečanje je povezoval Alan Oberdan, ki je na koncu prebral krajše besedilo s predlogom, da se ustanovi tehnična skupina, ki bi se redno ukvarjala s to temo. Ob predstavnikih institucij, organizacij in raznih političnih strank na srečanju o skupnem obravnavanju prostora ni bilo opaziti predstavnikov Sveta slovenskih organizacij in Stranke slovenske skupnosti. Med razpravo pa je Danilo Slokar (Severna liga) opozoril na odsotnost tržaških občinskih svetnikov in odbornikov (z izjemo predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča), ki bi jih moral prostorski načrt zanimati. Res je, da je bilo včeraj popoldne kar nekaj sočasnih dogodkov, na posvetu se je zbralo okrog 40 ljudi. Občina bo upoštevala Pokrajinski tajnik SKGZ Ace Mer-molja je obžaloval, da so na ozemlje tržaške pokrajine »nametali« plinovod, avtocestne predore, industrijske, znanstvene in druge objekte. Prevladal je gospodarski interes, prostorski načrti in gradnje pa niso vedno spoštovali kraške estetike. »Ostaja nam še marsikaj lepega in dobrega. Tam začnimo delati,« je dejal. Navzoče so pozdravili predstavniki institucij. Tržaški župan Roberto Cosoli-ni je potrdil, da je dokument Gospodarskega foruma o prostorskem načrtu koristen, nekatere točke so že v samih smernicah, druge bodo vzeli v pretres. Občina bo pri snovanju prostorskega načrta upoštevala posebnost, ki jo predstavljajo slovenska skupnost in gospodarske dejavnosti, v katerih je le-ta močno prisotna. Z leve proti desni Franc Fabec, Danilo Antoni, Alan Oberdan, Peter Sterni, Andrej Šik in Ace Mermolja kroma Po mnenju državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Je-siha je dobro, da se Slovenci angažirajo, saj se spremembe pogosto dogajajo mimo nas, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc pa je izrazil upanje, da se bodo zaključki posveta spremenili v konkretna dejanja. Deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič je opozoril, da moramo skupaj premisliti prostor brez fige v žepu, posvet pa je lahko izhodišče. Kakšen je naš prostor? Arhitekt Danilo Antoni opaža neko splošno zadrego, povezano s potrebo po novi strategiji. Iztočnica za vsakršno planiranje morajo biti morfološke značilnosti tržaške pokrajine, ki povezuje morje, obalo, planoto in gričevje. Arhitekt je poudaril, da bi morali spodbujati ozaveščeno skrb za naš prostor ter skupaj najti sive cone, ki jih lahko ovrednotimo. Med temi je recimo opuščena vojašnica pri Banih, za katero bi lahko izdelali najrazličnejše načrte, ko bi vsaj vedeli, kako se bodo v prihodnosti razvijale naše dejavnosti - od gospodarstva do šolstva. Če tega ne vemo, bo težko, saj je urbanistično načrtovanje odraz naših potreb. Gotovo bi bila koristna tehnična skupina, ki bi obravnavala urbanistična vprašanja in ponujala hitre odgovore. Inženir Peter Sterni je opisal urbanistično ureditev, ki vpliva na tukajšnje dejavnosti in jih omejuje. Trst je močno podvržen zaščitnim predpisom in služnostim, ki predvsem na Krasu onemogočajo razvoj. Ob štirih naravnih rezervatih je tu zelo gosta prisotnost zaščitenih območij iz programa Natura 2000, hidrogeološka zaščita (12 tisoč hektarjev) pa je na večjem delu Krasa neupravičena. Krajinski zaščitni indeks kaže, da je največ omejitev v de-vinsko-nabrežinski, repentabrski in zgo-niški občini (kjer je zaščitenih 70% ozemlja), najmanj v Miljah. Primerne razvojne strategije in medobčinskega načrtovanja ni, Občina Trst vinkulira ogromno površin, Gospodarski forum pa predlaga smernice za primerno ravnanje z ozemljem. Gospodarske dejavnosti Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je spomnil, da je bilo kmetijstvo za Trst vselej rezervno območje, ki se je ob potrebi podredilo infrastrukturam in gospodarskim načrtom. Propadanje kmetijstva gre po njegovem prišteti tako splošni sektorski krizi kot raznaro-dovalni politiki, Občina Trst pa je razkosala kmetijstvo in mu odvzela 3500 hektarjev brez primernih družbenih protivrednosti. Nadaljnje oviranje je ne- sprejemljivo, spraševal pa se je, v kolikšni meri se je manjšina borila in ali bo izkoristila nove priložnosti, kot je npr. zadeva o zaščiteni znamki Prosecco. O katerem prostoru dejansko govorimo, pa se je vprašal direktor SDGZ Andrej Šik. Eni ga pojmujejo kot prostor, v katerem večinoma domuje slovenska manjšina, drugi upoštevajo celo tržaško pokrajino. Med slednjimi je SDGZ, saj zagovarjanje enklav ne vodi daleč. »Pogosto se naši pogledi razlikujejo od stališč Kmečke zveze in drugih dejavnikov, Gospodarski forum pa je nastal, da bi to usklajeval in da bi lahko manjšina nastopala kot celota,« je pojasnil. Slovenci ne moremo mimo tega, da smo odvisni od celotnega krajevnega gospodarstva. Ne smemo misliti, da se nas kriza industrije ne tiče, saj so Slovenci tudi delavci in podjetniki, povezani z industrijskimi dejavnostmi. Zaradi demografskega trenda je za Slovence edina strategija združevanje moči in prostorska problematika je ena od zadev, pri kateri bi morali skupaj pokazati, kaj zmoremo. Po razpravi je predsednik SKGZ Rudi Pavšič razložil, da krovna organizacija želi omogočiti poglobljeno obravnavo življenjsko pomembnih vprašanj, ker smo Slovenci sestavni del ozemlja. Na njem se ne smemo braniti, marveč moramo odigrati vlogo protagonista. (af) POKRAJINA • • • Komisija ima slovensko predsednico Mirta Čok kroma Zgodovinarka Mirta Čok, predstavnica združenja Udi il caffe delle donne, je nova predsednica Pokrajinske komisije za enake možnosti med moškimi in ženskami. Na to mesto so jo med včerajšnjim zasedanjem v palači Pokrajine Trst izvolile članice komisije, v kateri sedijo tako predstavnice vseh občin v pokrajini kot raznih žensk združenj; slednje so izbrali na podlagi razpisa, na katerega se je prijavilo okrog šestdeset žensk. Med članicami komisije je letos kar šest Slovenk, ob Mirti Čok še Daniela Birsa, Elisabetta Grilanc, Tanja Škabar, Tjaša Sva-ra in Tatjana Turco. Ostale članice pa so Eliana Frontali, Letonde Hermine Gbedo, Carla Melli, Annalisa Montini Zimolo, Alessandra Pecman Bertok, Chiara Puntar in Paola Serra. Med včerajšnjim zasedanjem, ki so se ga udeležile tudi predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat in nekatere pokrajinske svetnice (te so redno vabljene na seje, a nimajo pravice do glasovanja), so članice izvolile tudi dve podpredsednici. Ti sta Letonde Hermine Gbedo (Mednarodni dom žensk) in Chiara Puntar (združenje AJSER 2000). Komisija za enake možnosti se bo ponovno sestala 11. novembra, da bi začrtala dejavnosti v letu 2012. Na koledarju bo najprej mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami, ki ga obeležujemo 25. novembra. TRŽAŠKA POKRAJINA - Odobritev načrta za gradnjo strukture na cesti Nabrežina-Šempolaj Dokončni načrt za železniški nadvoz Nadvoz bo stal 4,9 milijona evrov - V prvi polovici prihodnjega leta oddaja del v zakup, v drugi polovici začetek gradnje - Delo bo trajalo 12 mesecev Železniški prehod pri Nabrežini- Postaja kroma Lepa novica za devinsko-nabrežinsko občino, za Nabrežince in za Šempolajce še posebej. Pokrajinska uprava je včeraj odobrila dokončni načrt nadvoza nad železniško progo pri Šempolaju. To je nadaljnji korak na poti ukinitve sedanjega nevarnega prehoda čez železniško progo med Nabrežino-Po-stajo in Šempolajem, ki že desetletja povzroča preglavice domačemu prebivalstvu, obenem pa upo-časnjuje tudi čezmejno prometno povezavo preko nekdanjega mejnega prehoda pri Gorjanskem. Pokrajinski odbornik za promet Vittorio Zollia je izrazil zadovoljstvo nad odobritvijo dokončnega načrta. Poudaril je, da je sedanji prehod čez železniško progo nenadzorovan, promet urejajo le zapornice. Omenil je tudi dolg in zapleten birokratski postopek, ki je za več let upočasnil pripravo vseh potrebnih aktov in načrtov za gradnji prepotrebne strukture. Ta postopek se je sedaj zaključil, tako se bo lahko končno začel operativni del. Pokrajinska uprava je na servisni konferenci že pridobila vsa potrebna pooblastila in je začela postopek objav aktov, kot to predvidevajo norme za sprejem pripomb lastnikov zemljišč, ki bodo podvržena razlastitvi. Le-te bodo omejene na minimalno število in na minimalno možno območje, kot je že pred meseci napovedal devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Odbornik Zollia je nadalje omenil, da bodo v prvi polovici prihodnjega leta poskrbeli za oddajo del v zakup, v drugi polovici 2012 pa naj bi se dela začela. Po predvidevanjih naj bi trajala leto dni. Dokončni načrt predvideva investicijo v višini 4 milijonov 900 tisoč evrov. 2 milijona 400 tisoč evrov je nakazala Pokrajina Trst, 2 milijona Dežela Furlanija-Julijska krajina, preostalih 500 tisoč pa italijanske železnice. Prav denarna plat je bila dalj časa tista, ki je upočasnila postopek za gradnjo železniškega nadvoza. Aprila 2009 je deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi opozoril župana Reta, da za toliko pričakovani železniški nadvoz ni denarja. Odbornik je sicer takrat priznal pomen gradnje nadvoza za lokalno in širšo skupnost. Dežela je leto prej (takrat je bila na oblasti Illyjeva koalicija) sicer res uvrstila nadvoz med načrtovana javna dela vsedeželnega pomena, finančne obveze pa so bile časovno precej nedorečene in meglene. Dežela dalj časa ni dobila od Pokrajine, načrtovalca projekta, uradnih dokumentov o nadvozu, zaradi tega je bila denarna plat zanemarjena. Po dobrih dveh letih se je zadeva razpletla, po birokratskih zadevah bodo tako kmalu končno na vrsti operativni ukrepi. M.K. / TRST Sobota, 29. oktobra 2011 7 ZAHODNI KRAS - Kdo bo od 1. novembra dalje upravljal center? Pri agenciji Arpa ne vedo nič o »prevzemu« centra v Bazovici Arpa in laboratorij Larea ne nameravata upravljati didaktično-naravoslovnega centra Pri deželnem laboratoriju za okoljsko vzgojo Larea v Palmanovi ne vedo ničesar o morebitnem prevzemu upravljanja didaktično-naravoslovne-ga centra v Bazovici. Direktor je bil že na dopustu, vrnil se bo po novembrskih praznikih, to je potem, ko bi morala institucija - po napovedih deželnega odbornika za kmetijstvo in gozdarstvo Claudia Violina - prevzeti center v Bazovici. Osebje ni seznanjeno z zadevo in svetuje, da »bi bilo najbolje, ko bi se obrnili neposredno na deželno agencijo za zaščito okolja Arpa,« v okviru katere deluje tudi laboratorij Larea. Direktor agencije Arpa Lionello Barbina je bil dopoldne zaseden na pomembnem sestanku. Je pa skušal teh-nično-znanstveni direktor Giorgio Matassi pojasniti zadevo. »»Da bi osebje laboratorija Larea prevzelo upravljanje, to ni mogoče! V tej zvezi nismo izdali nobenega uradnega akta. Odbornik za gozdarstvo Violino nam je le posredoval sporočilo, v katerem nas je prosil, naj "poglobimo zadevo". Uradno pa ni bilo nobenega akta, v katerem naj bi pisalo, da naj bi laboratorij Larea prevzel upravljanje didaktično-naravoslovne-ga centra v Bazovici.« Jutri v centru predstavitev nove zgibanke Didaktično-naravoslovni center v Bazovici bo jutri odprt od 9. do 17. ure. Ob 10. uri bo predstavitev nove zgibanke (Ponovni) Cilj: Goli vrh - Med bivšimi raziskovalci rastlin in načrtovalci bodočnosti. To je predstavitev v prenovljeni podobi ene izmed prvih izletniških tras, ki jo dobimo v leta 1913 izdanem vodiču Itinerario di escursione e salite ne' din-torni di Trieste. Tale ekskurzija je potekala tudi pri drevesnici pogoz-dovalne komisije v Bazovici, ki je bila realizirana leta 1930, sedaj pa postala sedež centra. Prof. Livio Poldi-ni bo orisal vegetacijsko sliko tega ozemlja in kritičnosti. Zgibanko bodo brezplačno razdeljevali po predstavitvi. Ob tem bodo potekale tudi dejavnosti za otroke in didaktične delavnice. Vstop prost. Matassi je iznesel velikanske pomisleke o izvedbi Violinovega predloga. »Najprej bi bilo potrebno opraviti tako tehnično kot ekonomsko oceno morebitnega prevzema centra v Bazovici. Naše osebje je preobremenjeno z delom, drugega osebja pa nimamo na razpolago. Podobno velja za laboratorij Larea. Ta spada pod centralno direkcijo Agencije Arpa. Med njene dejavnosti spadata tudi didaktika in naravoslovno raziskovanje. Vendar didaktika v smislu prirejanja konferenc in izdajanja publikacij, ne pa vodenja obiskov šol in drugih obiskovalcev. Med zadolžitve prav tako ne sodi upravljanje centrov, kot je tisti v Bazovici.« Po oceni tehnično-znanstvenega direktorja Matassija torej Arpa in z njo laboratorij Larea nimata pristojnosti za vodenje centra v Bazovici. »To bi se lahko zgodilo, ko bi spremenili sedanji režim in pristojnosti obeh ustanov, četudi bi se to zgodilo, bi pa morali predhodno oceniti, ali obstajajo organizacijski pogoji za opravljanje take zadolžitve,« je menil Matassi. Zadeva je torej - tri dni pred 1. novembrom - sledeča: 1. novembra bodo gozdne straže, zaposlene v centru v Bazovici, delovno premeščene v postaji gozdnih straž na Opčine in Devin. V centru pa jih ne bo nihče nadomestil. Taka je pozornost, ki jo odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Violino izkazuje Krasu in njegovemu visokoka-kovostnemu, modernemu didaktično-naravoslovnemu centru. Njegov omalovaževalni odnos je izzval cel val solidarnostnih izjav in tudi pobud v bran centra. Tako so naravoslovci, raziskovalci, biologi, vzgojitelji in operaterji laboratorija znanstvenega imaginarija ter osebje mestnih znanstvenih muzejev, Briške jame in miramarskega morskega parka napovedali, da bodo jutri (od 11. do 17. ure) priredili v centru v Bazovici celo vrsto laboratorijskih dejavnosti, izletov, konferenc in vodenih obiskov, vse pod skupnim naslovom »Živel didaktični center!« Obenem so pozvali družine, naj z otroki obiščejo strukturo in s tem podprejo prizadevanja za njeno ohranitev. Zaskrbljenost za bodočnost centra v Bazovici je izrazilo tudi zeleno omizje, zbrano na tržaški pokrajini pod vodstvom podpredsednika pokrajine in odbornika za kmetijstvo Igorja Dolenca. M.K. POGOVOR - Anastazija Purič »Obiskovalci kar obstanejo ...« Na osnovi odločitve deželnega odborništva za kmetijstvo in gozdarstvo bo s 1. novembrom naravoslo-vno-didaktični center v Bazovici prenehal svoje dosedanje delovanje. Sktruktura bo še naprej obstajala, a z drugačnimi nameni in brez gozdnih čuvajev, ki jih bodo premestili v lokalne postaje gozdne straže. Gozdni čuvaji nočejo dajati izjav o tej nerazumljivi zgodbi, ki zadeva tudi pet gozdnih postaj in sekcijo OAVA. Z Anastazijo Purič pa smo se pogovorili o delovanju centra. Sodelovala si pri ustanovitvi naravoslovno-didaktičnega centra v Bazovici. Drži. To je bila ožja skupina gozdnih straž in drugih izvedencev na področju narave in informacijskih tem. Delali smo skupaj tudi pri sami uresničitvi projekta: od opisa notranjosti centra do zadnjih podrobnosti pred gradnjo. Preden bi ustanovili tale center s pomočjo evropskih sredstev, je obstajal majhen muzej-ček, ki smo ga naredili čuvaji. Bil je bolj staromoden, današnji center pa je moderen informacijski center. V Italiji lahko podobne centre dobimo zgolj v Tridentinskem Gornjem Po-adižju. Drugače se interaktivne centre dobi v severni Evropi. Katera je tvoja vloga v centru? Jaz sem namestnik koordinatorja in se v centru poleg z normalnimi funkcijami gozdne uprave proti požarom ukvarjamo še z didaktiko. Katere dejavnosti nudi? Center je na ogled vsak dan od ponedeljka do petka v dopoldanskih urah in prvo nedeljo v mesecu. Potem mi delamo tudi s pravimi pedagoškimi načrti, ki so posvečeni šolam vseh stopenj, vrtcem in univezi. Ko nismo še imeli centra, smo našo dejavnost predstavljali po šolah, sedaj pa gremo z učenci in dijaki direktno v gozd ali v center, ko je vreme neprimerno. Izpeljujemo dejavnosti gozdne pedagogike, raziskovalne dejavnosti ali kar se domenimo s posameznimi učitelji in profesorji. Dejavnosti pa opravljamo navadno direktno na odprtem, kjer poteka prava šola v naravi. Ali je bil center dobro obiskan v svojih treh letih obratovanja? Da, center je bil dobro obiskan. Recimo, da nas je obiskalo približno 14 tisoč ljudi letno. Imeli smo tako šole kot posamezne obiskovalce. Lahko rečemo, da je bila polovica enih in polovica drugih. Za šole običajno priredimo širši pedagoški projekt, ki zajema ogled centra, a tudi spoznavanje določenih problematik, ki ogrožajo naravo ter prevencijo raznih prekrškov. Obisk centra je mogoč tudi na sektorje, npr. ekologija ali trajnostni razvoj. Kakšni so tvoji občutki glede centra v katerem si zaposlena? Moji občutki so izredno dobri. Vsak obiskovalec, naj bo to šola ali zgolj radovednež, ostane vedno z odprtimi usti in pravi, da ni pričakoval, da bo dobil nekaj takega na Krasu. Mislim, da je izredno važno, da se povezuje čezmejnost, saj veliko sodelujemo, ne samo s kolegi onstran meje, ampak tudi s šolami in društvi, ki radi prihajajo na ogled. Andreja Farneti NABREŽINA - V Kamnarski hiši na ogled fotografije s fotonatečaja Duša našega okolja v objektivu Priznanja za najboljše med 130 izdelki, ki so jih prispevali gostje iz dnevnih centrov in posamezniki V Kamnarski hiši je v sredo zavel praznični veter. Na stenah so visele zelo številne fotografije, pro-tagonistke fotografskega natečaja, ki ga že sedmo leto zapored prireja občinsko vzgojno zaposlitveno središče CEO-VZS, ki ga upravlja socialna zadruga La Quercia. Številni so se odzvali povabilu in v svoj objektiv ujeli »dušo našega okolja«. Organizatorji so prejeli naposled 130 fotografij - posredovali so jih gostje osmih dnevnih centrov za osebe s posebnimi potrebami iz tržaške pokrajine (med njimi Sklad Mitja Čuk) in nekaj centrov zunaj nje, dijaki srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine in pa Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina ter številni posamezniki. Zmagovalce so razglasili v sredo dopoldne v prepolni Kamnarski hiši v Nabrežini. Posebna žirija, ki so jo sestavljali pevovodja zbora Rilke Barbara Corbatto, predstavnik pomorskega društva Laguna ter dva predstavnika Fundacije Casali Annamaria Sadar in Rossana Vidali, je od vseh prejetih fotografij naposled izbrala 3. Najbolj navdihnjena je bila tista, ki jo je posredoval center Campp Le pri-mizie iz kraja Cervignano del Friuli, najbolj radovedna tista, ki jo je posnela dijakinja prvega razreda srednje šole Igo Gruden Sofija Krevatin, medtem ko je bila najgloblja tista, ki jo je posredovala dija- Odprtju razstave in nagrajevanju je sledila množica ljudi kinja Jadranskega zavoda združenega sveta Nare Fi-lypojam iz Armenije. Po oceni obiskovalcev pa je bila najlepša fotografija gospoda Alessia Fiorentina. Udeležence je v Nabrežini pozdravila odbor-nica Daniela Pallotta, ki je poudarila, da namerava kroma devinsko-nabrežinska občina morebiti uporabiti kako izmed fotografij za priložnostne brošure. Taka in podobna srečanja pa želijo podpirati integracijo gojencev s teritorijem, medsebojno spoznavanje in jih skozi fotografije predstaviti ljudem. (sas) Vokalna skupina Anakrousis na 10-letnici skupine Lipa Novonastala mladinska vokalna skupina Anakrousis, ki jo sestavljajo nekdanji dijaki nižje srednje šole Cirila in Metoda, se bo danes prvič predstavila domači publiki. Skupina bo nastopila v go-steh bazovske moške vokalne skupine Lipa, ki bo nocoj ob 20.30 praznovala deseto obletnico delovanja v Športnem centru Zarja, pri Bazovici. Vokalna skupina Anakrousis je sad sodelovanja bivših dijakov in njihovega mentorja Mau-rizia Marchesicha in ponuja repertoar najrazličnejših glasbenih zvrsti od go-spela, do chansonov, evergreenov in lahke glasbe, prirejenih na kvaliteten in inovativen način. Skupina deluje pod okriljem gropajskega kulturnega društva Skala, vsi člani in odborniki pa toplo vabijo vse glasbene navdušence, da se današnje koncerta množično udeležijo, saj jim ne bo žal. Skupina The Muff danes v Križu: »Alo nutr!« Danes bo v Biti-Ljudskemu domu fe-šta Alo nutr, nekakšno tradicionalno srečanje ob obletnici poslovilnega Oxisovega žura Alo uen. Letos bodo žurko izoblikovali priljubljena goriška skupina The Maff in d.j Janka Vallo. Začetek je predviden ob 21. uri, glasba v živo bo na sporedu do polnoči. Vstop v dvorano je seveda prost. Sejem starin Triesteantiqua V nekdanji ribarnici so sinoči svečano odprli prodajno-razstavni sejem starin Triesteantiqua, ki bo za obiskovalce odprt od danes do 6. novembra. Pobudnika sta konzorcij Promotrieste in deželno Združenje starinarjev. Razstavljavcev je več kot 50, tudi iz Slovenije, Belgije, Avstrije in Nemčije in ponujajo celosten pregled najbolj iskanih in cenjenih starinskih predmetov od umetnin iz avstro-ogrskega obdobja, liberty dragocenosti iz začetkov 20. stoletja in raznorazno pohištvo, slike in fotografije, ikone, preproge, vaze, srebrni predmeti, ure, dragulji, porcelan, lito-grafije, kipi in še marsikaj. Zdravniki-klovni na tržnici Na pobudo občinskega odborništva za trgovino bodo danes med 10. in 13. uro nastopili zdravniki-klovni skupine Arpa a 10 corde. Z njimi bo tudi tržaški pevec Antonello Ghe-pardi. Namen pobude je popestriti nakupovalne sobote Tržačanov. Odprtje trgovine Banana Aram in Dejan Vodopivec vabita danes ob 14.30 na jesensko družabnost ob odprtju nove trgovine Banana pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. San Cilino 36. Doma gojil marijuano Agenti mobilnega oddelka tržaške kve-sture so aretirali 46-letnega F.P., na čigar domu so odkrili več sadik marijuane. Moškega, ki je drugače policiji znan, so agenti ustavili na Lonjerski cesti, saj je njegov nahrbtnik močno dišal po ma-rijuani. Potem ko je priznal, da rastlino, iz katere pridelujejo znano drogo, goji za osebno rabo, so agenti odšli še v njegovo stanovanje, kjer so odkrili devet sadik marijuane, visokih od 50 do 120 cm, ki jih je F.P. gojil za razpečevanje droge, poleg tega so naleteli tudi na manjšo količino mamil, v stanovanju pa se je nahajal tudi 40-letni italijanski državljan, ki je trdil, da je že petnajst dni gost F.P.-ja in da je že večkrat zaužil marijuano. Zdaj je razpečevalec v koronejskem zaporu. Odsedeti bo moral kazen Policisti miljskega komisariata so včeraj blizu bivšega mejnega prehoda pri Škofijah ustavili avtomobil, ki je bil namenjen v Slovenijo in v katerem je bila skupina romunskih državljanov. Pri preverjanju podatkov so agenti ugotovili, da eden od njih, 27-letni T.C.G., mora prestati zaporno kazen zaradi kraje, na katero ga je obsodilo sodišče v Firencah. Mladeniča so prepeljali v koronejski zapor, pri njegovih rojakih pa preverjajo njihovo morebitno vpletenost pri kaznivih dejanjih, ki so se lani zgodila v tržaški pokrajini. 8 Sobota, 29. oktobra 2011 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 29. oktobra 2011 IDA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 17.57 - Dolžina dneva 10.17 - Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 19.54. Jutri, NEDELJA, 30. oktobra 2011 MARCEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje C, zračni tlak 1025,7 mb raste, vlaga 81-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 17,1 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 29. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 397967), Ul. Mas- cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ni Osmice www.primorski.eu] Čestitke VBarkovlje prišla novica je vesela, da se bosta danes KLARA in SERGIO vzela. Za voščilo naš zbor prepeva, na »Mnogaja ljeta« že odmeva! Danes stopata na skupno življenjsko pot naša pevka KLARA BE-VILACQUA in njen izvoljenec SERGIO. Veliko sreče jima želi Rojanski cerkveni pevski zbor. Danes se bosta vzela SERGIO in KLARA. MePZ Lipa iz Bazovice jima čestita in želi veliko zadovoljstva v skupnem življenju. Centrala je ponosna na svojo FILIALO in ji čestita ob prvem rojstnem dnevu. TK. Na šoli v Zgoniku se veselimo rojstva malega MANUELA in čestitamo mladi družini, predvsem pa no-ni Sonji. Dragi naš inženir mehanike DANIEL MILANO, iskrene čestitke za tvoj življenjski uspeh. Iz srca Dario, Dunja in Ninočka ter Karin in Vihra z družinama. V našem odboru imamo novega DUHTRJA! Daniel Milano je dokončal študij mehanskega inženirstva na tržaški univerzi. Še veliko uspehov! Odborniki SKD Vesna Na tržaški univerzi je v torek, 25. oktobra 2011 Lara Simoneta z odliko zaključila triletni študij ekonomije. Iskreno čestitamo vsi domači. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. SiVince Tutto28 oktobra 2011 Super Enalotto št. 6 49 57 66 68 74 86 Nagradni sklad 5.410.260,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 4 dobitniki s 5 točkami 459.872,10 € 163 dobitnikov s 4 točkami 3.345,73 € 6.091 dobitnikov s 3 točkami 496,70 € prej do novice ^J Mali oglasi 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. AVTO FIAT 500 prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št: 338-1581230. GOSPA IŠČE katerokoli zaposlitev. Poklicati tel. št.: 320-6303821. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat na teden. Poklicati na tel. št. 327-9969360, v večernih urah. IZGUBLJENA OČALA: v nedeljo, 16. oktobra, je nekdo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu izgubil očala (plastičen rožnato-prozoren okvir, znamka Ray Ban). Lastnik naj pokliče na tel. št. 339-5901531. LANCIA Y 1996, zelene barve, edini lastnik, v dobrem stanju, prodam za 1.000 evrov. Tel. št.: 347-2108227. NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063 PODARIM skoraj novo peč znamke de longhi, na metan oz. plin. Tel. 040212355. POMAGAM pri učenju in pisanju nalog učencem in dijakom vseh stopenj. Tel. št.: 340-4099209. PRODAM žago cirkularko model be-lia v odličnem stanju. Tel. št.: 040226225 ali 335-816889 (ob uri obedov). PRODAM kraško skrinjo vso pobarvano v vzorci rož, 160x55x52, les oreh. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM rabljeno Be-Es-As diatoni-čno harmoniko tyrolean, primerna tudi za začetnike. Tel. 00386-5-7668245 ali 00386-40-644121. PRODAM stroj za obiranje oljk coima po polovični ceni. Tel. št.: 3337264018. V DOLINSKI OBČINI na razgledni sončni legi, dajem v najem samostojno opremljeno hišo (3 sobe, dnevna, kuhinja, kopalnica, shramba) s kletjo, vrtom in dvoriščem za parking. Cena po dogovoru. Tel. 366-4753750. S Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ danes, 29.10., ALO NUTR - The maff v živo + DJ Janka Vallo CONTACT CENTER TRIESTE IŠČE za takojšnjo vključitev operaterje z izrazito komunikativnostjo, ciljno usmerjenostjo, poznavanjem PC-ja. Prijave: 040.0648.649 od ponedeljka do sobote 8.00-21.00 IX w v TRŽAŠKA KNJIGARNA BI Prireditve KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: v nedeljo, 30. oktobra ter 6. novembra od 10. do 12. ure; danes, 29. oktobra ter 4. in 5. novembra od 17. do 19. ure. MVS LIPA BAZOVICA vabi na koncert ob 10. obletnici delovanja vokalne skupine, ki bo danes, 29. oktobra, v športnem centru Zarja. Nastopili bodo še tamburaši »F. Prešeren« iz Bo-ljunca in mladi skupine »AnaKrousis« iz Gropade. Sledila bo družabnost. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo spet danes, 29. oktobra, ob 15.30. Pripoveduje Maja Razbor-šek. Sledi delavnica. RAZSTAVA - IGNACIJ OTA: NJEGOVA ZGODBA v SKD Valentin Vodnik v Dolini. Urnik: danes, 29. oktobra, od 15. do 18. ure; v nedeljo, 30. oktobra, od 12. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V tednu za šole, info: 335-8020814. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC v sodelovanju z SSG-jem, vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rust-ja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja, danes, 29. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih Občinskega Gledališča v Boljuncu. SDD JAKA ŠTOKA, ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL IN SSG vabijo na predstavo »Ma me prou provociraste...« (režija A. Rust-ja, igrata M. Kjuder in A. Rustja) in na predstavitev letošnje gledališke sezone, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. V PONEDELJEK, 31. OKTOBRA, se bo Občina Zgonik ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlim v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: ob 12.00 pro-seško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18.00 Zgonik, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19.00 Samatorca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Vabljeni vsi občani ter društva in organizacije. KULTURNI DRUŠTVI SLOVAN IN SKALA TER VZPI s Padrič in iz Gro-pade obveščajo vaščane obeh vasi, da se bomo skupaj spomnili na padle v NOB pred vaškima spomenikoma v torek, 1. novembra, ob 9.30 v Gropa-di in ob 9.45 na Padričah. Nastopil bo mešani pevski zbor Skala-Slovan. KULTURNI KROŽEK SLAVKO ŠKAM-PERLE in Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju Sv. Ivan - Ko-lonja obveščata, da bo v torek, 1. novembra, potekala komemoracija v Z vami na Opčinah že 1 leto! Praznujmo skupaj DANES - sobota, 29. oktobra szso vabi vse sedanje in bivše skavte v nedeljo, 30. oktobra k sv. maši in na praznovanje 60-letnice Zbiranje ob 10.00 v domu J. Ukmarja v Skednju spomin padlih v osvobodilnem boju. Ob 11. uri bomo na Vrdelski ulici št. 25 položili vence na spominsko ploščo ob Narodnem domu - Casa della Cultura. Sledila bodo pričevanja s posegom Tomaža Kalca, v imenu pokrajinskega ANPI-ja. Komemoracija bo tudi v primeru slabega vremena. Vabimo občane, da se dogodka udeležijo ter skupno položijo cvet v spomin padlih v osvobodilnem boju. V sredo, 2. novembra, bomo polagali cvetje tudi na Kolonji, na spominsko ploščo bivšega kulturnega ljudskega krožka Zefferino Pisoni, Ul. Orseni-go 7. SEKCIJA VZPI IN FANTOVSKA IZ BO-LJUNCA vabita vaščane, ki so jim pri srcu vrednote NOB, da se udeležijo svečanosti s polaganjem venca, ki bo v torek, 1. novembra. Sodeloval bo MePZ Tončka Čok. Zbirališče na Gorici v Boljuncu ob 16. uri. SEKCIJA VZPI- STOJAN ANTONČIČ EVALD - Križ vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v torek, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam anti-fašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja bo MoPZ Vesna zapel pred spomeniki padlim. Odhod po-vorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. VZPI-ANPI OPČINE-BANI- FERLUGI-PIŠČANCI vabi na počastitev padlih v NOB v torek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Dunajski cesti, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcev, Pinka Tomažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan - Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v novem parku ob Kraški ulici. Sodeluje Costanza Mikulus, pojeta MoPZ Tabor in MoPZ Sveti Jernej. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih, v torek 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik: Iztok Furlanič, Predsednik Občinskega sveta. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski. Svečanost je organizirana s finančno podporo Tržaške Pokrajine. AŠZ SLOGA vabi na slovesnost ob 40-letnici društva v petek, 4. novembra, v Prosvetni dom na Opčinah ob 20. uri. Nastopali bodo: Moška vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin, Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, Uo-penska mularija in Open Hackers. Slavnostni govornik bo prof. Franko Drasič. KULTURNO DRUŠTVO KATIZ-BOR/CATTICORO prireja v petek, 4. novembra, ob 18, uri v cerkvi Sv. Andreja apostola v Trebčah koncert mladinskega dekliškega pevskega zbora Krasje in orgelski koncert s spremljavo flavte. Prireditev podpira Tržaška pokrajina. Toplo Vabljeni. SKD TABOR ZA OTROKE - v mali dvorani Prosvetnega doma na Op-činah v petek, 4. novembra, ob 16. uri Ura pravljic: »V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« za predšolske otroke in 1. razred osnovne šole. Pripoveduje Jasmina Smotlak; v soboto, 5. novembra, ob 10. uri Ustvarjalno-likovna delavnica s Ta-dejo, Nado in Tanjo. SPDT obvešča, da bo razstava »Življenje pod Triglavom«, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in s sofinanciranjem Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, odprta v prostorih Konferenčne- otvoritveni pohod PEŠPOTI SLIVN0 jutri, 30. oktobra 2011, ob 10.00 v Sllvnem na križišču ob cerkvi Program: vodeni ogled pešpoti, nato ogled razstave vaških rodovnikov pri Trobčevih razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul Filzi št. 14, do sobote 5. novembra, s sledečim urnikom: ob torkih , četrtkih in sobotah dopoldan od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldan od 16.do 18. ure. DEVINSKI GRAD bo do 6. novembra na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00, vključno v torek, 1. novembra. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH v nedeljo, 6. novembra, ob 18. uri Svet-lana Makarovič Saga o Hallgerd. Nastopata Svetlana Makarovič (besedilo) in Milko Lazar (glasba); v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v mali dvorani potopisno predavanje Štiri nepozabna potovanja po Indiji. Predstavitev Marko Milkovič in Almira Sitar; 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja -madžarski trobilni kvintet In media brass quintet. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah je do 13. novembra na ogled likovna razstava Anice Pahor Sledi življenja. Urnik: ponedeljek - petek: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 30% popusta na vse knjige! / TRST Sobota, 29. oktobra 2011 9 ZABAVNOV NO V() SEZONO nr\ XT A CTTT ¥\¥> T TCl TI 7TTT DANES - sobota, 29. oktobra ob 20.30 na sedežu SKD F. Prešeren v Boljuncu sodeluje: SKD France Prešeren Vstop je brezplačen Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev IÜK Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Johnny English la rinascita«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Me-lancholia«. CINECITY - 15.15, 20.00 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 17.40, 22.15 »Le avventure di Tin Tin -Il segreto dell'unicorno 2D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Matrimonio a Pa-rigi«; 17.30, 19.45, 22.00 »I tre mosc-hettieri«; 20.00, 22.15 »Amici di letto«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »This must be the place«; 15.20 »I Puffi«; 15.25, 17.45, 20.00, 22.10 »Un amore all'improvviso - Larry Crowne«; 15.25, 17.30, 20.00, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«. FELLINI - 19.00, 22.20 »Carnage«; 15.20 »I Puffi«; 17.00, 20.20 »Una separazio-ne«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05 20.10, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.25, 19.00, 20.40, 22.20 »La peggior settimana della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 »Quando la notte«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Huda učiteljica«; 17.40, 20.10, 22.40 »Jeklena moč«; 17.00 »Johnny English 2«; 20.50, 23.00 »Kateri je pravi?«; 16.10 »Medvedek Pu«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.30 »Smrkci 3D«; 14.10, 16.30 »Kateri je pravi?«; 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »Winx club 3D (sinhro.); 13.40, 19.00, 20.00, 22.30 »Trije mušketirji 3D«; 12.40, 14.40, 16.40 »Winx club (sinhro.); 19.25, 21.25, 23.25 »Paranormalno 3«; 21.30, 23.50 »Kužna nevarnost«; 13.05, 15.35, 18.05, 20.35, 23.05 »Footlose«; 12.20, 15.40, 18.20, 21.00, 23.40 »Jeklena moč«; 11.40, 18.50, 21.20, 23.55 »Morilska elita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 18.50, 20.30, 22.15 »L'amore all'improvviso«; 15.40, 19.00, 22.20 »Matrimonio a Pa-rigi«; Dvorana 2: 15.30, 19.00 »Le av-venture di Tin Tin - Il segreto dell'uni-corno 3D«; 17.15, 20.45 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno«; 15.30 »Maga Martina 2: Viaggio in India«; Dvorana 3: 17.15, 20.30 »Amici di letto«; Dvorana 4: 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Bar Sport«; 17.10, 22.30 »Insi-dious«. Moška vokalna skupina LIPA vabi na io-ietnico ustanouitue DANES, 29. oktobra 2011 ob 20.30 v športnem centru Zarja Sodelujejo še: - člani tamburaške skupine F. Prešeren - Boljunec - mladinska vokalna skupina Anakrousis - Gropada Toplo vabljeni! SUPER - 15.30 »Kung fu Panda«; 17.00, 20.10 »I tre moschettieri«; 18.45, 22.00 »Paranormal Activity 3«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »La peggior settimana della mia vita«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Johnny English«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »Insidious«; 17.40 »Bar sport«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »This must be the place«; 17.30 »Matrimonio a Parigi«. H Šolske vesti DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v ponedeljek, 31. oktobra in v sredo, 2. novembra. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v ponedeljek, 31. oktobra, in v sredo, 2. novembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bodo volitve v zborne organe in srečanje s starši v petek, 4. novembra, s pričetkom ob 18. uri. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja pol-noštevilno udeležijo. M Izleti DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA sporoča, da bo v nedeljo, 30. oktobra, avtobus za izlet na Koroško odpeljal ob 7.00 izpred avtobusne postaje v Miljah, ob 7.15 bo pri Korošcih, ob 7.30 v industrijski coni (ex Fiat Grandi), ob 7.50 pa na Fernetičih (na meji). Bodite točni. SKD IGO GRUDEN IN JUS SLIVNO vabita na otvoritveni pohod »Pešpoti Sli-vno«, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri. Zbirališče: križišče ob cerkvi v Sliv-nem. Program pohoda: otvoritev, vodeni ogled pešpoti in ob zaključku ogled razstave vaških rodovnikov na Trobče-vi domačiji. Za info 328-6238108 (Zu-lejka). SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). KRUT - vabi 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. □ Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opči-ne) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040-418605 (tajništvo). SKAVTI V BREGU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volkuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Škednju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo ta- ko volčiči in volkuljice (od 7. do 10. leta) kot izvidniki in vodnice (11-15 let) vsako soboto med 14.30 in 16.00. Za informacije: szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka). PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej vadba ob petkih potekala od 19.15 do 21.15. SPDT prireja danes, 29. oktobra, spominski pohod v dolino Glinščice s polaganjem venca pred obeležje padlih planincev. Pred pohodom bomo obiskali domače pokopališče in se poklonili spominu dolgoletne članice in do-brotnice Vekoslave Slavec. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 14. uri. 60-LETNICA SZSO - praznovanje bo v nedeljo, 30. oktobra, v Škednju. Zbiranje ob 10. uri pred Domom Jakoba Uk-marja, sledi sprevod do cerkve. Po maši polaganje rož na grobove ustanoviteljev. Vabljeni vsi sedanji in bivši skavti v kroju! JUS SLIVNO vabi v nedeljo, 30. oktobra, na odprtje prenovljenih vaških kalov in pešpoti Slivno. Zbirališče bo ob 10. uri na križišču ob cerkvi. SKD PRIMORSKO IN SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČKOLJE- PREBENEG bosta v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri položila venec k spomeniku padlim v Mačkoljah in nato v Zazidu. Pridružite se nam! SLOVENSKA SV. MAŠA ZA POKOJNE bo na tržaškem pokopališču v nedeljo, 30. oktobra, ob 14.30. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v nedeljo, 30. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo DAze-glio z zaključkom polaganja venca v Ri-žarni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Borutom Rutarjem, avtorjem knjige »Krik mačehe«, ki pripoveduje o načrtovanem atentatu na Mussolinija v Kobaridu leta 1938. Začetek ob 20.30. KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje »Kakšno kmetijstvo za kraška zavarovana območja Natura 2000 po letu 2013«, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 14.30 v dvorani ZKB na Opčinah. Govorili bodo Franc Fabec - KZ, prof. Gianluigi Gallenti - Tržaška univerza, Vojko Kocijančič - sodelavec in Branko Radikon - KGZ Nova Gorica. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - Skd F. Prešeren obvešča, da bo vadba začela v ponedeljek, 31. oktobra, ob 18.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo v ponedeljek, 31. oktobra, zaprta. NOČ ČAROVNIC, ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v ponedeljek, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Vstopnina, ki znaša 5,00 evrov, vključuje košček pizze ali pijače. ODBORNIŠTVO ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. oktobra, od 18.00 do 19.30 v občinski knjižnici v Bo-ljuncu na razpolago informacije v zvezi s predvidenimi tečaji angleškega in slovenskega jezika ter informatike. Za dodatne informacije bo na razpolago osebje Ustanove AUSER v sredo, 2. novembra, od 10. do 12. ure na tel. št. 0403478 208. UČENCI OŠ FRAN MILČINSKI IN DIJAKI NSŠ SVETI CIRIL IN METOD S KA-TINARE se bodo poklonili padlim pred spomenikom v Lonjerju v ponedeljek, 31. oktobra, ob 11. uri. Vabljeni. SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabita v ponedeljek, 31. oktobra, na »Ba-klado«. Zbirališče ob 18. uri v Šempolaju (pred Štalco) v družbi Godbenega društva Nabrežina. Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnov-ci z nastopom OPS, Plesne in glasbene skupine Vigred, okteta Rožmarin ter nagrajevanjem likovnega natečaja »Moje sanje«. Izkupiček pobude bo namenjen organizaciji »Via di Natale«. MZ LONJER-KATINARA vabi vaščane in tovariše na proslavo pri spomeniku padlim na katinarskem pokopališču, ki bo v torek, 1. novembra. Zbirališče ob vhodu na pokopališče ob 15.15. TAI CHI CHUAN pri Skladu Mitja Čuk: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Re-pentabrska 66. VZPI-ANPI SEKCIJA DOMJO IN KD FRAN VENTURINI vabita na tradicionalno svečanost ob vaškem spomeniku v torek, 1. novembra, ob 14. uri. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Zelezni-čarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v sredo, 2. novembra ob 20.30 seja odbora. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča člane in stranke, da bo urad zaprt v sredo, 2. novembra. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori 3. in 4. novembra zaprti. MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v Ri-cmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Za informacije in prijave pokličite na 3203729925. Rok za prijavo zapade 3. novembra. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer z vini iz dežele Abruz-zo. Srečanje bo v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 3474434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri. TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Prosek-Kontovel - v KD na Proseku ob sobotah 14.00-15.00, Križ - v KD na Prose-ku ob sobotah 14.00-15.00; Salež - v društvu Rdeča zvezda za MČ vsako drugo soboto 10.00-11.00, za GG vsako drugo sredo 18.30-19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabjan ob sobotah 15.00-16.00, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah 17.30-18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah 16.00-17.00. Informacije na info@tabornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). BALET - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v novembru pričel baletni tečaj pod vodstvom baletne plesalke in učiteljice baleta Marjetke Kosovac. Namenjen je deklicam v starosti od 4. do 7. leta. Potekal bo ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini. Prva vaja bo 7. novembra ob 17.15. Za pojasnila in vpis: od 12.00 do 16.00 tel.: 3496483822 (Mileva), od 17.00 do 19.00 tel.: 349-3114354 (Liana). Vabljene vse deklice, ki jih veseli balet. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga prireja tudi letos tečaje slovenskega jezika za začetnike in nadaljevalce. Vpisovanje do ponedeljka, 7. novembra. Informacije na tel. št. 040274995 in 347-5853166 (Ivica). KRUT obvešča, da v ponedeljek, 7. novembra, pričenja tečaj psihomotorike. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 3396980193. KRUT vabi v torek, 8. novembra, ob 18 .uri na predavanje s dr. med. spec. fi-ziatrinjo Nadijo Benčič Delfin z naslovom »Kaj lahko storim, da ne padem?« Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. AŠD MLADI NA organizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Na-brežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praz- nično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na ogled posnetkov izletov »Treb-če v svet«, ki so jih odborniki priredili v lanski sezoni in predstavitev novih izletov v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 3475292058, www.skbrdina.org. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040-225956. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi občane, da se udeležijo polaganja vencev v torek, 11. novembra, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Medjevasi, ob 9.00 v Štivanu, ob 9.15 v Devinu, ob 9.35 v Vižovljah, ob 9.40 v Cerovljah, ob 9.45 v Mavhinjah, ob 9.50 v Prečniku, ob 10.00 v Trnovci, ob 10.10 v Praprotu, ob 10.15 v Šempolaju in ob 10.45 v Na-brežini. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem an-tikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 3479851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (pone-deljek-petek, 9.00-17.00, tel. 040635629, bibslo@spin.it). MLADIKA - ZTT - Tržaška knjigarna vabijo na »kavo s knjigo... na knjižnem sejmu« v Ljubljani v sredo, 23. novembra, ob 11. uri. Prijave za organizirani obisk sprejema Tržaška knjigarna v Ulici sv. Frančiška 20. Prispevki Ob obletnici smrti dragega Doriana Reg-genteja daruje žena Eva 100,00 evrov za ZePZ Krasje.V isti namen darujeta družini Kralj in Počkaj 60,00 evrov za ZePZ Krasje. V spomin na vse drage pokojne darujeta Damiana in Roby z družino 25,00 evrov za bivše deportirance ANED. Kriška sekcija VZPI-ANPI Evald Anton-čič - Stojan je ob 1. novembru darovala osnovni šoli Alberta Sirka 50,00 evrov za Superčasopis. V spomin na vse pokojne darujeta Majda in Livio Eva 30,00 evrov za MePZ Tončke Čok. Ob sv. krstu Hasana daruje mama Zulejka 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Ob obletnici smrti našega dragega Bogdana darujejo Magda, Daša in Domen 25,00 evrov za Glasbeno kambrco ter 25,00 evrov za TPK Sirena. Ob 2. obletnici smrti drage mame Vide Bevk darujeta Giorgio in Tatjana z družinama 70,00 za cerkev sv. Urha v Dolini. 29.10.2007 29.10.2011 Elza Slavec Vedno se te z ljubeznijo spominjamo. Sin Flavio (Robert) in sestra Nives z družino Dolina, 29. oktobra 2011 10 Sobota, 29. oktobra 2011 TRST / slovenski klub - V sodelovanju z Glasbeno matico in Zvezo slovenskih kulturnih društev Prijetno popotovanje po »zamejski« književnosti Ljubljanski študentje prepričali s svojim recitalom V Trstu prodajajo kavbojke Kavbojke, ki so v četrtek zvečer visele na steni Gregorčičeve dvorane, so bile neobičajna kulisa, a povsem v skladu z naslovom literarnega večera V Trstu prodajajo kavbojke. Naslov so si prireditelji sposodili pri istoimenski pesmi Marija Čuka; na sporedu je bil namreč recital »zamejskih« avtorjev, ki so ga pripravili absolventi slovenistike ljubljanske Filozofske fakultete. Kot je uvodoma pojasnila njihova mentorica Irena Novak Popov, so študentje med njenimi lanskimi predavanji prebrali res bogat seznam pesniških zbirk in proznih del, ki so jih napisali slovenski avtorji iz Italije. Nato so sami izbrali preko dvajsetih proznih odlomkov in pesmi: izbor je morda drugačen, kot bi ga opravili študentje iz zamejstva, je opozorila profesorica in res smo lahko prisluhnili tudi manj poznanim verzom in odlomkom. Tudi takim, v katerih je bilo bolj malo prostora za »zamejsko žalost« ... V skoraj enournem sporedu, ki so ga študentje pripravili s pomočjo režiserke Magde Lojk, so na zelo prepričljiv način predstavili številne avtorje. Njihov skorajda profesionalen nastop je dopolnjevalo tudi premikanje po prostoru in manjše, a posrečene režijske domislice: od prižiganja svečk do ponavljanja besede morje, ki je v dvorani ustvarilo pravo morsko valovanje ... Živa Čebulj, Klemen Godec, Tadeja Japelj, Janoš Ježovnik, Robert Ku-ret, Tanja Radovič in Martin Vrtačnik so občinstvo popeljali med besede, reke, hiše, gozdove, morje, metafore in izjave Jurija Paljka, Miroslava Košute, Alenke Re-bula-Tuta, Ljubke Šorli, Marija Čuka, Borisa Pangerca, Aceta Mermolje, Irene Žerjal in Marka Kravosa; v skoraj brezhibnem rezijanskem narečju (in slovenskem prevodu) so zaživeli Tyrg Silvane Paletti in Baside Renata Quaglie. A tudi v romane Alojza Rebule (Kačja roža), Marka Sosiča (Balerina, balerina), Borisa Pahorja (Nekropola in Parnik trobi nji), Dušana Jelinčiča (Ljubezen v času samote in Zvezdnate noči) ter Marija Čuka (Pena majskega vala). Prijetno popotovanje po tržaški, goriški in rezijanski literaturi so zaokrožili elegantni zvoki harfe, na katero je prepričljivo zaigrala enajstletna go-jenka Glasbene matice Paola Gregoric (iz razreda prof. Tatiane Donis). Škoda, da ni njej in ljubljanskim študentom prisluhnilo več ljudi, saj kaže, da recitala V Trstu prodajajo kavbojke ne bodo ponovili. (pd) Izvrstno izvajanje sedmih absolventov in njihove mentorice je obogatil nastop 11-letne harfistke Paole Gregoric kroma KMEČKA ZVEZA Delavnica o območjih Natura 2000 Kmečka zveza prireja v ponedeljek, 31. oktobra, ob 14.30 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah srečanje na temo Kakšno kmetijstvo za kraška zavarovana območja Natura 2000 po letu 2013. V prihodnjih dneh bo predstavljen razvojni načrt za kmetijstvo na Tržaškem Masterplan, ki predstavlja pomemben dokument za nadaljnji razvoj našega kmetijstva. Obenem se na Deželi pripravlja upravljalni načrt za območje Natura 2000, ki bo neposredno pogojeval ohranitev in razvoj primarne dejavnosti na Krasu. Vsled tega prireja Kmečka zveza delavnico, ki bo potekala v okviru razširjene seje glavnega sveta Kmečke zveze, na kateri bodo na omenjeno temo spregovorili predsednik KZ Franc Fabec, profesor tržaške univerze Gian-luigi Gallenti, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branislav Radikon in sodelavec KZ Vojko Kocijančič. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA - Ob svetovnem dnevu varčevanja Nagradili učence in dijake Nagrade prejelo 47 v študiju uspešnih učencev in dijakov s slovenskih in italijanskih šol z Opčin, iz Trsta, Doline in Milj Zadružna kraška banka posveča posebno pozornost mladim in šolam z raznimi pobudami. Pomembna je tudi vzgojna akcija banke za uvajanje mladine v svet varčevanja, tako da v mladih vzbuja pravilen odnos in premišljeno ravnanje z denarjem. V tem duhu je banka ob svetovnem dnevu varčevanja nagradila najuspešnejše učence in dijake slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol z Opčin, Trsta, Doline in Milj. Na tradicionalni slovesnosti v četrtek, 27. oktobra, v razstavni dvorani ZKB je bilo nagrajenih kar 47 učencev in dijakov, ki so se izkazali v šolskem letu 2010/2011. Prisotne je uvodoma nagovoril predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke Sergij Stancich, ki je v podal svoj pogled na vrednost denarja in na pomen idealov solidarnosti in zadružništva, ki so značilni za delovanje Zadružne kraške banke. Te vrednote bodo pomagale otrokom v kasnejših letih, ko bodo morali odločati o svojem življenju. Nagrade je učencem in dijakom podelil predsednik Zadružne kraške banke Sergij Stancich ob prisotnosti direktorja Aleksandra Podobnika in predstavnic urada za člane in teritorij Sabine Citter in Sabine Cuk. Velik uspeh med prisotnimi pa je na slovesnem večeru požela vokalna skupina »Anakrousis«, ki je navdušila številno publiko s svojim glasbenim repertoarjem, ki obsega zvrsti kot so gospel, chanson, pop, tango in evergreen. Skupina je začela svoje delovanje v sklopu popoldanskih delavnic na nižji srednji šoli Nagrajeni učenci in dijaki s predsednikom ZKB Sergijem Stancichem kroma z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda v Trstu in prejela že številne nagrade in priznanja. Pevce že od vsega začetka vodi profesor Maurizio Marchesich, na klaviaturah pa jih spremlja profesor Aljoša Starc. Poleg te prireditve v korist mladih naj tu omenimo še natečaj za podelitev štipendij, na katerem lahko sodelujejo člani in sinovi ter hčerke članov banke, ki so uspešno dokončali študij na višjih srednjih šolah oz. univerzah. Rok za predstavitev prošenj za- pade 15. novembra letos. S podelitvijo štipendij želi banka nagraditi mlade perspektivne kadre naše skupnosti za vloženi trud in jih istočasno spodbuditi k še nadaljnjemu iskanju kakovosti in znanja, kar je predpogoj za bodočo poklicno kariero. Velja tudi omeniti, da Zadružna kraška banka že vrsto let sodeluje pri pobudi ZSŠDI-ja Šport in šola, ki nagrajuje mlade študente, ki so se izkazali pri študiju in pri športnem udejstvovanju. ŠOLSTVO - Nadaljuje se protest tržaških višješolcev Dopoldne in popoldne manifestaciji Danes zaključek dijaške samouprave Tudi včeraj se je nadaljeval protest tržaških višješolcev proti vladnemu krčenju sredstev na področju šolstva in kot opozorilo na slabo stanje številnih šolskih poslopij v Trstu. Tako je že dopoldne kakih sto dijakov prišlo na Trg Vittorio Veneto in demonstriralo pred sedežem Pokrajine Trst (le-ta je pristojna za stavbe višjih srednjih šol), popoldne pa je več sto dijakov uprizorilo povorko po Ul. Carducci, Oberdankovem trgu, ulicah Ghega in Roma ter Borznem trgu, ki se je zaključila na Velikem trgu, kjer so nekateri protestniki tudi postavili šotore (na sliki KROMA). Na marsikateri šoli se je včeraj tudi nadaljevala dijaška samouprava, kar velja tudi za šole s slovenskim učnim jezikom, kjer naj bi se samouprava zaključila danes. Tako so npr. na Liceju Franceta Prešerna včeraj gostili deželna svetnika Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča ter pokrajinskega predsednika SSO Igorja Šva-ba, medtem ko jih je že v petek obiskal zastopnik SKGZ Marino Marsič, danes pa se bosta na šoli mudila Mitja Štefančič in Livio Semolič, deželni tajnik SKGZ. Samouprava je potekala tudi na drugih šolah, npr. na Humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer je bila za včeraj napovedana vrsta srečanj s predstavniki sindikata CGIL, civilne zaščite, organizacije Intercultura in deželnim svetnikom Ga-brovcem, ali pa na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana s srečanjem z Darkom Bradassijem in portalom Slomedia. Zaradi že načrtovanih dejavnosti v okviru samouprave pa se dijaki slovenskih šol najbrž ne bodo udeležili morebitne današnje dijaške manifestacije. DVORANA MIELA Podelitev nagrade S. Allende V gledališču Miela se bo nocoj zaključil letošnji 26. festival la-tinskoameriškega filma. Drevi bodo razglasili in nagradili zmagovalce letošnje izvedbe filmskega festivala, ki ga prireja združenje za promocijo latinsko-ameriške kulture v Italiji APCLAI. Še pred tem bo ob 20.30 v isti dvorani svečana podelitev letošnje nagrade Salvador Allende. Nagrada poimenovana po predsedniku Čila, ki je žrtvoval življenje med krvoločnim Pinochetovim državnim udarom leta 1973, gre vsako leto zaslužnim za demokracijo in svobodo južnoameriških ljudstev. Letošnja dobitnika sta Pietro de Masi in Roberto Toscano, ambasadorja Italije, ki sta med državnim udarom Pinocheta pogumno delovala za pomoč demokratom in varovanje človekovih pravic oziroma za nudenje azila vsem, ki so jih preganjali čilski fašisti. / TRST Sobota, 29. oktobra 2011 1 1 PROSEK - Srečanje župana Roberta Cosolinija z občani Zahodni Kras: zahtev je veliko, denarja pa malo Krajani iznesli celo vrsto potreb, občinska uprava bo udejanila prioritetne Na četrtkovem srečanju z občani Zahodnega Krasa v dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel tržaški župan Roberto Cosolini ni obljubil nemogočega. Številne udeležence (več kot 70 prisotnih) je opozoril, da je denarja v občinski blagajni vedno manj, zato bodo morali biti vsi posegi dobro premišljeni, predvsem pa nujno potrebni. Odbornica za javna dela Elena Marchigiani je napovedala, katera javna dela, ki zanimajo vasi Zahodnega Krasa, so bila vključena v predlog proračuna. Načrt za parkirišča bo gotovo zaobjel tudi potrebe zahodnokraških vasi po parkirnih prostorih. Podobno bo s sanacijo potokov. Kontovelsko Mlako naj bi sanirali (tudi s prispevkom Pokrajine Trst). Od-bornica je nadalje omenila razširitev proseškega pokopališča, za kar pa naj bi bila potreba varianta k Illyjevemu prostorskemu načrtu. V proračun naj bi vključili težko pričakovano popravilo strehe cerkvice sv. Roka v Križu, za sredstva (predvidenih 470 tisoč evrov) pa naj bi zaprosili Deželo. Konkretno: če bo Dežela posredovala ta sredstva, bo streha popravljena, sicer pa ... Udeleženci četrtkovega srečanja v Kulturnem domu Prosek-Kontovel kroma V predlogu proračuna sta nadalje predvidena vzdrževanje razglednega stolpa na Vejni in ureditev parkirišča v naselju S. Nazario. Marchigianijeva si je z odbornico za socialne zadeve Lauro Famulari ogledala opuščeno poslopje nekdanjega doma za ostarele Don Marzari v naselju S. Nazario. Nahaja se v zelo slabem stanju. Obnova naj bi stala kakih 4,5 milijona evrov. Občina nima denarja za popravilo, zato sta možni dve rešitvi, je naštela Marchigianijeva: poslopje bi lahko prevzel konzorcij socialnih zadrug, a strošek naj bi bil zanje previsok. Ali pa naj bi ga predali zasebnikom, vprašljivo pa je, ali bi ti lahko investirali v tako strukturo. V bistvu: ne ve se še, kakšna usoda čaka dotrajano poslopje. Prisotni so opozorili na prometni kaos na Proseku, na pomanjkanje parkirnih prostorov, na zaprtje zgodovinskega središča Proseka prometu (z izjemo stanovalcev). Poudarjena je bila potreba po strukturi, ki bi služila pošolskim dejavnostim. Omenjen je bil nekdanji sedež rajonskega sveta, a bi ga morali popraviti, kar tudi ne bi stalo malo. Cosolini je tudi slišal za zahtevo po slovenskih jaslih, pa tudi o prizadevanjih za obnovo paštnov v kontovelsko-proseškem bregu, za kar se tudi zanima konzorcij vinogradnikov iz Veneta, proizvajalcev prosecca. Mnogo kritik je bilo izrečenih na račun podjetja AcegasAps, ki mu je vse preveč pri srcu poslovni dobiček, vedno manj pa njegovi klienti, to je občani. Cosolini, ki mu je rajonski svet posredoval poziv za ureditev prometa v za-hodnokraških vaseh, je zagotovil, da bo uprava iznesene predloge pregledala in nato, na novem srečanju, pojasnila, katere bo izpeljala. M.K. OPČINE - V dvorani ZKB predstavitev novih osnovnošolskih učbenikov Prispevek h kakovosti pouka Gre za učbenika za zgodovino in zemljepis za 1. in 2. razred osnovne šole, ki ju je izdal Deželni šolski urad za FJK oz. Urad za slovenske šole Lep dan za slovensko šolo. Tako je v.d. vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Tomaž Simčič označil izid dveh novih učbenikov za zgodovino in zemljepis za 1. in 2. razred osnovne šole Zzz.zgo.zem.Lr. in Zzz.zgo.zem.2.r. ter priročnikov za učitelje Www.zgo.zem.1.r. in Www.zgo.zem.2.r.. Dejavnost Deželnega šolskega urada oz. Urada za slovenske šole se namreč ne omejuje le na administrativni del, saj urad tudi izdaja učbenike za slovenske šole v Italiji, kjer so ti potrebni. Omenjena učbenika so le prva iz serije, ki bi zaobjela celo osnovnošolsko petletje in morda tudi triletje nižje srednje šole, je dejal Simčič na predstavitvi, ki je potekala včeraj popoldne v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Učbenika sta sad dela Brune Visintin, Nadje Barazutti, Barbare Boneta, Primoža Stranija in koordinatorke Lučke Križman-čič, uvodno besedo pa je prispevala Stanka Sosič Čuk. Avtorji so pri pripravi knjig bili pozorni zlasti do medpredmetnega povezovanja: spričo visokega odstotka učencev iz italijanskih družin oz. družin, kjer prevladuje italijanski jezik, se slovenski jezik mora gojiti pri vseh predmetih, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi. Učbenika bogatijo ilustracije, fotografije, razpredelnice, umetnostna besedila in lutke, medtem ko se v priročnikih nahajajo napotki, ideje in nivojsko zasnovane vaje, ki jih najdemo tudi na zgoščenkah, s pomočjo katerih si otroci lahko poslušajo pesmi, zgodbe in pravljice. Avtorice so pri tem tudi prikazale učni enoti, pri katerih se učenci prvega razreda preko spoznavanja dneva in noči navadijo pojmovati čas, učenci drugega razreda pa spoznavajo uro. Učbenika sta dragocena pripomočka in predstavljata pomemben prispevek h kakovosti pouka, kateremu bodo z njuno pomočjo tudi starši laže sledili, je dejala Maja Umek z Univerze v Ljubljani, medtem ko je deželna šolska ravnateljica Daniela Beltra-me poudarila predvsem, kako knjigi prispevata k ustvarjalnosti otrok. Predstavitve se je udeležil tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih (poleg njega so bile še generalna konzulka Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan, senatorka Tamara Blažina, deželni svetnik Igor Kocijančič in tržaška pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino), ki je poudaril pomen izida učbenikov v času, ko po vsem svetu narašča zanimanje za učenje slovenščine, metode in pripomočki pa za tem zaostajajo. Srečanje je popestril nastop mladih glasbenic Lare in Žive Furlan ter Jane Jerič. (iž) Pri Uradu za slovenske šole načrtujejo učbenike za vseh pet let osnovne šole, morda pa tudi za triletje nižje srednje šole kroma izpostava Cosolini, tako pa ne bo šlo! Desnosredinska občinska uprava župana Roberta Dipiazze je tudi preteklo poletje odredila skoraj popolno zaprtje občinske izpostave na Proseku. Odprta je bila le ob sredah. Levosredinski občinski odbor župana Roberta Cosolinija je na pragu jeseni podaljšal ta poletni režim vse do konca novembra. Poletno zaprtje izpostave je že v preteklih letih povzročilo velike težave prebivalcem Zahodnega Krasa. Kdorje potreboval občinski dokument ali potrdilo, je moral na Opčine ali pa v mesto. Avtobusne povezave z Opči-nami pa so redke, vožnja v mesto predstavlja zamudo časa in denarja. Nič čudnega, da krajani zahtevajo ponovno redno delovanje urada. Občinska uprava se je izgovarjala, da je bilo zaprtje potrebno zaradi pomanjkanja osebja za kar naj bi bila kriva prejšnja Dipiazzova uprava, ker naj bi »okrnila« osebje, namenjeno izpostavam. Vprašanje odprtja izpostave na Proseku je odjeknilo na četrtkovem srečanju prebivalcev z Zahodnega Krasa z županom Cosolinijem in njegovimi odborniki. Župan je dal razumeti, da s ponovnim rednim delovanjem ne bo nič. Na mizo je postavil tehten računsko-ekonomski element: na Proseku so izdali le 1,9 odstotka vseh dokumentov, izdanih v izpostavah. Ob tako skromni številki naj bi bilo težko pričakovati, da bo izpostava spet redno zaživela. Ampak: mi nismo le številke, smo ljudje, je zapel že Kajuh. Ob gospodarski računici obstaja tudi socialna, tista, ki meri kakovost življenja. Z zaprtjem (popolnim ali tudi delnim) izpostave, bi se ta kakovost znižala. Opozoriti pa je treba še na drug pomemben element. V izpostavi na Proseku lahko Slovenci zaprosijo za dokumente v materinem jeziku, česar v mestu ne morejo. Pro-sek sodi v zaščiteno območje. Zaprtje (tudi delno) izpostave bi pomenilo znižanje ravni zaščite slovenske manjšine na tem koncu Krasa. V Co-solinijevem volilnem programu pa ni govora o kakem znižanju ravni zaščite. Kajti, ko bi kaj takega vključil v program, njegova koalicija na majskih volitvah gotovo ne bi na Zahodnem Krasu prejela 73% glasov. Marjan Kemperle DAN MRTVIH - Številne spominske svečanosti v mestu in okoliških vaseh Skupen spomin na mrtve Župani vseh občin se bodo poklonili žrtvam nacizma, fašizma in komunizma - SSO bo obiskala vse tri pokrajine Skupna delegacija javnih uprav, v kateri bodo Maria Teresa Bassa Poropat, Roberto Cosolini in župani vseh občin tržaške pokrajine. bo padle in pokojne počastila v ponedeljek, 31. oktobra. Zbrali se bodo ob 9. uri pri spomeniku padlim na trgu v Nabrežini Kamnolomi, nato bodo postali pred spomenikom sredi vaškega trga in se podali v Zgonik k spomeniku pred županstvom. Poklonili se bodo fojbi 149 ali Bršljanovci, padlim na open-skem strelišču, 71 talcem in openskim padlim, nato žrtvam bazovskega šohta, bazoviškim junakom, Rižar-ni. V Dolini se bodo poklonili padlim v parku spomina, svoj krog pa zaključili pred županstvom v Miljah. Padlim za svobodo in nekdanjim tržaškim županom se bosta poklonila tudi podžupanja Fabiana Martini in pokrajinski podpredsednik Igor Dolenc, ki bosta obiskala številna mestna obeležja. Tržaška pokrajinska združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIApa bodo že jutri polagala vence ob tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo D'Azeglio, zaključek v Rižarni. Svet slovenskih organizacij se bo poklonil spominu mož, ki so vsestransko zaslužni za naš obstoj, v ponedeljek, 31. oktobra,: ob 9.30 se bodo člani izvršnega odbora zbrali na pokopališču na Opčinah, da počastijo spomin prof. Jožeta Peterlina ob stoti obletnici rojstva; ob 10.30 se bodo na goriškem pokopališču spomnili svetle žrtve prof. Lojzeta Bratuža; ob 12.30 se bodo poklonili spo- minu in delu prof. Ivana Trinka na grobu v Tarčmunu; ob 16. uri pa bodo na pokopališču v Ovčji vasi položili venec na grob Jurija Prešerna, brata našega Poeta, ki je v Ovčji vasi bil župnik celih 30 let. V ponedeljek, 31. oktobra, se bo Občina Zgonik poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev k spomenikom in grobovom - ob 12. uri proseško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja; ob 18. uri zbirališče v Zgoniku, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Bri-ščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19. uri Samatorca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. V počastitev dneva mrtvih bo uprava Občine Re-pentabor polagala vence k spomenikom padlih dne 1. novembra po sledečem razporedu: ob 14.30 - spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 - spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 14.50 - grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Sekcija VZPI-ANPI Stojan Antonič Evald iz Križa vabi v torek, 1. novembra, vaščane, kulturne, športne, politične in socialne organizacije na poklon žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev k vaškim obeležjem bo zapel MoPZ Vesna. Sprevod bo krenil ob 11. uri izpred kriškega Ljudskega doma. V torek, 1. novembra, bo uprava Občine Devin-Nabrežina položila vence k spomenikom padlim s sle- dečim urnikom: ob 8.30 pred županstvom, ob 8.40 v Sliv-nem, ob 8.50 v Medji vasi, ob 9. uri v Štivanu, ob 9.15 v Devinu, ob 9.30 v Sesljanu, ob 9.35 v Vižovljah, ob 9.40 v Cerovljah, ob 9.45 v Mavhinjah, ob 9.50 v Prečniku, ob 10. uri v Trnovci, ob 10.10 v Praprotu, ob 10.15 v Šempola-ju, ob 10.35 v Križu in ob 10.45 v Nabrežini. Občina Milje bo v torek, 1. novembra, počastila svoje padle, in sicer ob 8.15 na Marconijevem trgu, od koder bo delegacija krenila proti spomenikom in spominskim obeležjem Alme Vivoda v Trstu. M. Di Domenica, E. Marianija in O. Buttoraza, padlim pri Korošcih, Libera Maura in padlim pri Čamporah. Ob 11.15 se bodo spet zbrali na Marconijevem trgu in se poklonili padlim v vojni in Luigiju Frausinu pri občinski palači, pri cerkvi sv. Ivana pri obeležju padlim za domovino, v vojni in pri delu ter pri spomeniku padlim v osvobodilni vojni, kjer bodo položili venec in bo nekaj priložnostnih pesmi zapel zbor Jadran. Sprevod bo nato krenil na pokopališče, kjer bodo predvidoma ob 11.45 položili cvetje na grob Eddija Wal-terja Cosine in na grob Giuseppeja Leonardellija. Pomaknili se bodo nato še na pokopališče, kjer bo zapel nekaj pesmi zbor Jadran. Ob 12. uri bo v pokopališki kapelici sv. maša v spomin na vse padle. V torek se bodo padlim poklonile tudi vaške organizacije iz Gropade in s Padrič. Zbirališče ob 9.30 na trgu v Gropadi in ob 9.45 pred padriško cerkvico. Zapel bo MPZ Skala-Slovan. 12 Sobota, 29. oktobra 2011 KULTURA / GLASBA - V opernem gledališču Verdi Vzkliki občinstva in topotanje orkestra za mojstrskega dirigenta Navdušenje, ki ga že dolgo nismo beležili na koncertih v opernem gledališču Verdi, dolgi aplavzi in vzkliki, topotanje orkestra, ki je v Waynu Marshallu našel mojstra, ki je znal svoj poustvarjalni naboj izredno prepričljivo posredovati prav vsem, tudi tistim, ki svoje delo običajno opravljajo rutinsko in neprizadeto. Praznično tolažilen večer, ki je nekoliko zabrisal globoko zaskrbljenost in osmislil delo vseh, ki ljubijo glasbo in žal najdejo redke priložnosti, da muzicirajo na najvišjem nivoju. Temnopolti pianist in dirigent angleškega porekla (na sliki Parenzan) je pripravil program, ki je bil monografsko posvečen Georgeju Gershwinu: res je, da mojster posveča večino svojega dela ameriškemu repertoarju 20. stoletja in je torej pokazal svoje najboljše sposobnosti, toda ne glede na žanr je Marshall dokazal izredno muzikalnost, suvereno obvladanje najmanjših podrobnosti z gibi, ki so iz orkestra izvabili pol-nokrvno in res navdušujoče muziciranje. Barvita glasba, ritmično vseskozi pestra, melodično zapeljiva, je zaživela z razkošnim zvokom, prevetrila dvorano z življenjskim nabojem, ki se je zaiskril od samega začetka: Uvertura iz glasbene komedije Girl Crazy, ki vsebuje celo vrsto popularnih songov, je napovedala prijetno doživetje, ki se je med koncertom le stopnjevalo. Marshall je cel program dirigiral na pamet brez najmanjšega dvoma ali oklevanja, imenitno se je izkazal kot solist v Gershwinovem Koncertu v F, kjer je dialog med klavirjem in orkestrom poln vsakovrstnih pasti. Okusna predstavitev teme, nato rahločutne medigre in virtuozno izpeljane pasaže, istočasno pa popoln pregled nad instrumentalnimi sekcijami, ki so mojstru odgovarjale z redko slišano skladnostjo, tako intonančno kot interpretacijsko. Izvedba je požela navdušene aplavze ter kot dodatek iztržila Gershwinov song v romantično obarvani interpretaciji angleškega umetnika. Uvertura Of Thee I Sing je odprla drugi del z bogastvom, ki ga je partituri dodal Gershwinov zvesti sodelavec Robert Russell Bennett, v polnem sijaju pa je zadonela Sim- fonična slika-A Symphonic Picture iz opere Porgy and Bess. Prva ameriška opera, ki je znala spojiti vse značilnosti nove celine, od ljudske , črnske in jazz glasbe do novih harmonij, ki so se porajale v tako zvani resni glasbi. Marshall je pripravil orkester na muziciranje, ki je zelo lepo odgovarjalo pestrosti partiture, tako z agogično svobodo kot s swingom, ki so ga orkestraši vnesli v svojo izvedbo. Še posebno je izstopal solo trobentač Marco Bellini, žlahtne vezenine pa so prispevali tudi ostali trobilci, pihalci, godalci in tolkalci. Do kraja nasičeno zvočno razkošje je sprožilo val navdušenja, ki se je polegel po dolgem, vztrajnem ploskanju s posebnimi pohvalami izvrstnim solistom in vrhunskemu dirigentu. Katja Kralj GLEDALIŠČE LA CONTRADA Inovativen repertoar v abonmajski ponudbi Program prihodnje gledališke sezone je predstavilo tudi kulturno združenje Amici della Contrada (Prijatelji Contrade), ki že 15 let svojo zvesto publiko razveseljuje z inovativnim repertoarjem. Na novinarski konferenci so predsednica kulturnega združenja Maria Grazia Plos, njegova podpredsednica Ariella Reggio in organizacijski direktor Paolo Quazzolo napovedali sedem predstav, eno več kot ponavadi, kar je, kot je dejal Quazzolo, izjemen dosežek v teh kriznih časih. Organizacijski direktor se je zahvalil osrednjima pokroviteljema njihovega združenja, to sta Fundacija CRTrieste in Stalno gledališče La Contrada, spomnil pa je tudi, da sta pri realizaciji repertoarja letos gmotno sodelovali tudi tržaška Pokrajina in Občina. Več o letošnjem repertoarju gledališkega abonmaja Teatro a Leggio je povedala Maria Grazia Plos, ki je dejala, da je program rezultat številnih sestankov, na katerih so usklajevali različne želje, naposled pa so v ponudbo vključili tako klasične kot moderne tekste. Sezono je v gledališču Orazio Bobbio začela dramska igra Pogled z mostu velikega severnoameriškega dramatika Arthurja Millerja. Dramo je priredila Marisandra Calacione, na odru pa je nastopila številna igralska zasedba: Maurizio Zacchigna, Elke Burul, Enza De Rose, Francesco Gusmitta, Manuel Fanni Canelles, Lorenzo Zuffi in Andre Tich. Ta igra je že bila na sporedu minuli ponedeljek. Druga predstava se bo zgodila 14. novembra, ko si bo občinstvo lahko ogledalo še eno klasično predstavo Gospodična Julija Augusta Strindberga. Eden od vrhuncev sezone bo komedija, povzeta po manj znanem besedilu Itala Sveve z naslovom Le teorie del conte Alberto. Ta predstava bo na sporedu 4. decembra. Abonma se bo v novem letu nadaljeval 9. januarja, ko bo Maria Grazia Plos zaigrala monolog Carla Tolazzija Resurequie. Francosko dramsko delo I parenti terribili francoskega pesnika, pisatelja in dramatika Jeana Coc-teauja bo na sporedu 6. februarja, marca si bo občinstvo lahko ogledalo pre-miero Ex Alda Nicolaja, letošnji abonma pa se bo sklenil 23. aprila, ko bo na odru v narečju nastopila Ariella Reggio. Michele Ainzara je za to igralko pripravil in po njeni meri napisal monolog Comodamente dalla poltrona di casa vostra, v katerem se bo igralka dotaknila teme, ki ima tudi socialno noto. Letošnji abonmajski spored je pohvalila tudi predsednica Stalnega gledališča La Contrada Livia Amabilino, ki je izpostavila, da je tokrat program, kljub dejstvu, da se je pripravil z bistveno manj sredstvi kot pretekla leta, zelo dober in raznolik, saj se med drugim nanaša na svet, v katerem živimo, in na medsebojne odnose. Vpis v abonma Teatro a Leggio se je že začel, članarino za kulturno združenje Amici della Contrada pa je moč poravnati v gledališču Ora-zio Bobbio ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah pa med 16. in 18. uro. (sč) BORIS PAHOR - Predstavili italijanski prevod »Roman V labirintu je stoodstotno tržaški« Avtor med četrtkovo predstavitvijo v Tržaški knjigarni kroma »Marsikateri slovenski bralec ni slišal za roman V labirintu in ga bo sedaj spoznal po zaslugi italijanskega prevoda. Tako je bilo tudi z Nekropo-lo, ki so jo v slovenskem jeziku ponatisnili šele po uspehu italijanskega prevoda, ki je sledil mojem nastopu na italijanski televiziji. Ne samo, nekateri slovenski bralci bodo šele s pomočjo številnih opomb, ki jih je pripravila izvrstna prevajalka Martina Clerici, spoznali, katere zgodovinske osebnosti se skrivajo za mojimi literarnimi junaki.« Nekako tako je tržaški pisatelj Boris Pahor med drugim dejal na četrtkovi predstavitvi romana Dentro il labirin-to v Tržaški knjigarni. Prevod je izšel pri založbi Fazi, slovenski izvirnik pa že leta 1984 pri ljubljanski Slovenski matici. Gre za stoodstotno tržaški roman, je poudaril avtor, nasloviti pa bi ga moral Kaos, saj sem v njem opisal nelah-ki položaj, ki je v Trstu vladal med letoma 1945 in 1948. Usoda mesta je bila takrat neznana, Trst je ostajal ob Berlinu poglavitni problem zahodnih zaveznikov. »Povojne mesece sem preživel v francoskem sanatoriju, povratek v tržaški kaos me ni mikal. V mestu je, kljub zavezniški upravi, vladal nov iredentizem, komunisti so nasprotovali slovenskim šolam, ker so zavezniki v njih zaposlili tudi ko-laboracioniste. Ko sem leta 1947 diplomiral, pa me v šoli niso hoteli zaposliti, za zaveznike sem bil komunist ... « Pahor seveda ni bil komunist, ampak »tako takrat kot danes velik zagovornik osvobodilnega boja,« kar pride jasno do izraza tudi V labirintu. Še bolj jasno pa Pahorjevo prepričanje, da manjšinskih vprašanj ni mogoče reševati v ideološkem ključu: za reševanje skupnosti je potrebna enotnost. To je povedal tudi slovenskemu policijskemu agentu, ki ga je »zaslišal« ob izidu knjige. Bralci bodo v romanu prepoznali pisatelja Vladimirja Bartola, zgodovinarja Cusina, novinarja Cergolyja in še marsikoga. A tudi spoznali še en del Pahorjevega življenja: smrt sedemindvajsetletne sestre, ljubezen na daljavo s francosko bolničarko, ljubezen do morja, ustvarjalno okolje Galerije Scorpione, kamor so zahajali tudi Spacal, Černigoj, Mušič. Še en poklon Trstu in razburkanemu izseku njegove zgodovine. (pd) TOMIZZEV DUH V živo: Zlata gazela 2011 je podjetje KLS Ljubno •Zaporniki v Združenih državah tihotapijo ogromne mobilnike kar v zadnjicah •Številni oboževalci se še zadnjič poslavljajo od Simoncellija I tako i dalje tranzitira tranzicija »istočno od zapada«. A 4. decembra u dvije susjedne zemlje su parlamentarni izbori. Kako i kamo »tranzitiraju« Hrvatska i Slovenija? Mi reče razumnik mlajše generacije, naj vedno enostavnim besedam povem bralcu vse; ma alora de-vo tradur 'sto titolo? - sic transit transi-tio slavorum - tako prelazi prelaz sla-venski. Doslovno, s latinskoga, u kojem ova fraza ne znači - ništa! Do pada Zida, transire-preci, imalo je samo prometno značenje. A nakon toga »tranzi-cija« je opceznani i politički korektni po-jam za uništenje cijele stoljetne kulture istočne i srednje i balkanske Europe. I: Nastanak »demokracije«. OK, naj bo - demokracije. Tzo je sve tran-zitiralo paralelno kroz rat i krv na Balkanu, u Sloveniji i Hrvatskoj, inclusive, a poslije dvadeset godina, opet nam se (sada nenamjerno) poklapaju termini, kao 1991. Što se dogada? Koga cemo birati? Što ce biti s našim starim narodima i mladim državama? Pišu slovenski mediji: »Mediana je razkrivala, da naj bi bila trenutna zmagovalka volitev stranka Gregorja Viranta s 17,2 odstotki, druga bi bila SDS s 16,5 odstotki, tretja pa stranka Zorana Jankovica z 12,5 odstotki. Vstop v parlament naj bi uspel še SD in SLS, medtem ko bi bil DeSUS na robu... Telefonsko anketo so izvedli pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici: naj bi premočno zmagala SDS. Avtorji raziskave so namreč izračunali, da bi zmagala SDS s 37-odstotno podporo, sledila bi stranka Zorana Jankovica s 15 odstotki, stranka Gregorja Viranta z 12 odstotki... Mladinina anketa pa je razkrila, da je za ljudstvo najbolj primeren mandatar Gregor Virant, saj si ga kot takšnega želi 26 odstotkov vprašanih, sledita pa mu Zoran Jankovic z 21,8 odstotki in Janez Janša z 21,3 odstotki... Episcen-ter je izvedel oktobrsko anketo Financ: SDS 21 odstotkov, sledili sta stranki Gregorja Viranta (18 odstotkov) in Zorana Jankovica (16 odstotkov)... Po Delovi redni mesečni anketi, objavljeni sredi oktobra, pa bi največ glasov dobila stranka Zorana Jankoviča, to je 19,4 odstotkov, SDS bi dobila 19,3 odstotkov, stranka Gregorja Viranta pa le 6 odstotkov...« Vpišite svojo naročniško številko, ki jo najdete na položnici, s katero plačujete naročnino na časopis Dnevnik. S tem se vam DoubleRecall ne bo več prikazoval. Odpravi DoubleRecall Za ogled članka prepišite rumeno obarvane besede. Več... Prepišite obarvane besede za 24 urni dostop, ki vam ga podarja Dnevnik. powered by Kaj je DoubleRecall? Zao Alora, če me vprašate, če ne, enako lahko rečem - najboljše za Slovence bi bilo da »nove sile« koalirajo -Jankovic-Virant, denimo. To bi bila resna novost! Tko in tko tle gre za inter-libe-ralno konkurenco, in nič več! U Hrvatskoj, na Facebooku »še-raju« (tako se kaže, valjda to znači - da dijele) preradene jumbo-plakate HDZ-a: Na jednome piše "Gospodarstvo je propalo, ljudi nemaju posla i gladuju, ali mi smo oslobodili Hrvatsku", a na dru-gom "Ovaj plakat smo platili iz proračuna vašim novcem. Ali mi smo oslo-bodili Hrvatsku", na trecem "Uspješni smo u borbi protiv korupcije. Čuvajmo Hrvatsku! Od HDZ-a«. Plakati su bili lucidni; jer u prošli četvrtak premijer-ka Kosor priznaje da je državni tužitelj pokrenuo istragu »protiv HDZ-a kao pravne osobe«!Kada bi izbori bili ovog tjedna, Kukuriku koalicija (socijalde-mokrati, narodnjaci, ideesovci i pen-zioneri) osvojila bi čak 37,2 posto bi- rača, HDZ 20,1 posto. Rezultat je to istraživanja IPSOS PULSA; potpuna dominacija »lijevog« bloka. Ipak, kada je HDZ u pitanju, te-ško da je sve izgubljeno. Sjetiti se treba prošlih izbora kada je HDZ u za-vršnici kampanje sa 26 posto potpore birača došao na 34 posto - i dobio vlast - ali DORH i Uskok (antikorupcijska policija) su zapečatili izbore. Nikakav inženjering ne pomaže HDZ-u.... Ono što je, medutim, prilično jasno po anketama, jako malo je neod-lučnih: u Sloveniju i Hrvatskoj svega oko 10 posto! A to znači da su ankete ovoga puta prilično pouzdane! Isto je utješno da eurofobija nije više akutna u Hrvatskoj, u anketama za EU je čak 58 posto birača, a samo 31 protiv... Ali da se vratim u srce tame tran-zicije; mislim da je na djelu sada možda istinska tranzicija, ideološka, demokratska, sudeci po navedenim istraživanjima javnog mnijenja. Jer u potonje dvije de-cenije i Slovenijom i Hravtskom, bez obzira tko vlada, prevladavao je patriotski stranački duh, kao i kolektivni nacionalni mentaliteti, nerijetko nacionalistični; zatim je taj mentalno-emocionalni am-bijent tranzitirao u nacional-liberali-zam, a ovo što nas sada čeka jest »čisti« liberalizam; ne glede na sredino, desno sredino, desnico, levo sredino in »levico« (ta se je rastalila kako i sladoled u avgustu!). Mislim da ce ta struja dominirati i postaviti novu vlast i u Hrvatskoj i u Sloveniji. Rekao bih, srecom - da se otara-simo nacionalizma. I rekao bih, na žalost - jer Slovenijom ce zacijelo zavladati li-beral-populizam, a Hrvatskom »levo-sredinski« liberalizam. Dokle finjivan uvi zapis, čujen da se je Europa »spasila«; Gregima je oprošteno pola duga, skupni fond je duplo veci. Čete reci, ke lipo, ter tako ce spastiti i nas ako propademo. A ma, a bo... Me par da liberal-kapitali-zam je spasija samega sebe, a ne narode i ljude... Ča da ce i slo-cro liberalisti spa-siti kapital, o magari narod? / SVET Sobota, 29. oktobra 2011 13 BRUSELJ - Potem ko je Varnostni svet ZN v četrtek sprejel resolucijo Poseg Nato v Libiji bo zaključen 31. oktobra Rasmussen: »Nato izpolnil svojo dolžnost varovanja libijskega ljudstva « BRUSELJ - Države članice zveze Nato so včeraj v Bruslju potrdile, da bo operacija Združeni zaščitnik v Libiji končana 31. oktobra. Dotlej bo Nato še naprej spremljal varnostne razmere v Libiji in bo v primeru, da bodo civilisti ogroženi, ponovno posredoval, je zatrdil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmus-sen. Nato je odločitev sprejel, potem ko je Varnostni svet ZN v četrtek sprejel resolucijo, ki določa, da se mandat za mednarodno posredovanje v Libiji zaključi v ponedeljek ob 23:59 po libijskem času. Po prvotnih načrtih bi se morala operacija končati konec septembra, a jo je zavezništvo 21. septembra podaljšalo za dodatnih 90 dni oziroma do konca leta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Nato je v skladu z zgodovinskim mandatom VS ZN izpolnil svojo dolžnost varovanja libijskega ljudstva,« je dejal Rasmussen, ki je operacijo Združeni zaščitnik označil kot eno najuspešnejših v zgodovini zavezništva. Rasmussen je dejal, da je Nato operacijo vodil hitro, učinkovito in natančno. Poudaril je, da je Nato deloval skupaj z libijskem ljudstvom, ki mora sedaj zgraditi novo Libijo, ki bo temeljila na spravi, spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava. Natova operacija se je začela 31. marca, njen namen pa je bilo izvajanje območja prepovedi letenja nad Libijo in zaščita civilistov pred napadi sil libijskega samodržca Moamerja Gadafija. V operaciji je sodelovalo 18 držav zavezništva, zračne napade pa so izvajala letala osmih članic - ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Belgije, Italije, Danske in Norveške. Zavezniška letala so v sedmih mesecih opravila več kot 26.000 poletov in napadla skoraj 6000 ciljev, od katerih je bilo 1600 vojaških objektov, bunkerjev in baz, 1270 skladišč orožja, 690 protiletalskih sistemov, 600 tankov in oklepnikov ter 405 topov in raketometov. Levji delež stroškov za operacijo so prispevale ZDA z 1,1 milijarde dolarjev, Velika Britanija je prispevala okoli 480 milijonov dolarjev, Francija pa okoli 420 milijonov dolarjev. Na pozive libijskih oblasti, da bi zavezništvo še naprej pomagalo libijskemu nacionalnemu prehodnemu svetu pri nadzoru mej in migracij, pa je Rasmus-sen odgovoril, da »je Nato vedno pripravljen pomagati, če je to potrebno in zaželeno«. Nato lahko pomaga pri reformi varnostnih in obrambnih institucij, »ki jih vse demokracije potrebujejo, če želijo ostati svobodne in varne«, je še dejal generalni sekretar Nata. (STA) Na fotografiji zgoraj generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen; desno bombardiranje Tripolisa minulega junija ansa DUBLIN - Po še nedokončnih rezultatih predsedniških volitev Zmaga socialdemokrata Higginsa Neodvisni Gallagher priznal poraz DUBLIN - Neodvisni kandidat za irskega predsednika Sean Gallagher je popoldne priznal poraz in Michaelu D. Higginsu čestital za zmago. Končni izidi četrtkovih volitev sicer še niso znani, po delnih pa je Higgins dobil 47 odstotkov glasov, Gallagher pa 22 odsto-tkov.«Poklical sem Higginsa in mu čestital ter mu zagotovil vso podporo. Obenem sem se mu zahvalil za pozitivno kampanjo,» je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Gallagher. Doslej so na Irskem prešteli glasove iz šestih od 43 volilnih okrožij, tako da bodo končni izidi volitev znani pozno zvečer ali šele v soboto. Na tretje mesto se je uvrstil nekdanji poveljnik Irske republikanske armade (Ira) in drugi mož stranke Sinn Fein Martin McGuin-ness, za katerega je glasovalo deset odstotkov volivcev, medtem ko so preostali štirje kandidati dobili manj Michael D. Higgins ansa kot deset odstotkov glasov. Po podatkih irske volilne komisije je bila udeležba 58-odstotna. Zadnje javnomnenjske raziskave pred volitvami so sicer napovedovale zmago 49-letnega poslovneža Gallagherja, nekdanjega člana glavne opozicijske stranke Fianna Fail, ki se je v predsedniško tekmo podal kot neodvisen kandidat. Očitno pa je izgubil precej podpore zaradi obtožb, ki so se pojavile tik pred volitvami, da je na sumljiv način zbiral denar za stranko Fianna Fail. Nekdanji minister za kulturo in pesnik, 70-letni Michael D. Higgins pa je dolgo časa veljal za prvega favorita, a so raziskave pred volitvami ugotavljale, da mu podpora pada. Novi predsednik bo nasledil Mary McAleese, ki je predsedniški položaj, ki je na Irskem predvsem protokolarne narave, zasedala dva sedemletna mandata. Na Irskem predsednika volijo v skladu s t.i. alternativnim volilnim sistemom, kjer volivci poleg prve izbire tudi ostalim kandidatom podelijo preferenčne glasove. Pri končni odločitvi bi lahko tako pomembno vlogo odigrali drugi in tretji preferenčni glasovi. (STA) Na volitvah v Tuniziji zmaga stranke zmernih islamistov TUNIS - Na prvih svobodnih volitvah v Tuniziji je tudi glede na končne izide zmagala zmerna isla-mistična stranka Ennahda. 41 odstotkov osvojenih glasov ji je v skupščini prineslo 90 sedežev. Po razglasitvi rezultatov v četrtek so v nekaterih tunizijskih mestih izbruhnili nemiri.Na drugo mesto se je glede na začasne končne izide uvrstil levi Kongres za republiko, ki si je s 14 odstotki glasov na nedeljskih volitvah zagotovil 30 sedežev, tretje mesto pa je zasedla socialdemokratska stranka Ettakatol. Deset odstotkov glasov ji je prineslo 21 sedežev. Četrto mesto je zasedla Peticija za pravičnost in razvoj, lista neodvisnega kandidata Hachmija Haamdija, bogatega poslovneža iz Londona, ki naj bi imel tesne vezi s strmoglavljenim predsednikom Zi-nom el Abidinom Ben Alijem. Volilne oblasti so ob objavi rezultatov sporočile tudi, da so razveljavile šest kandidatnih list Peticije za pravičnost in razvoj, med drugim v mestu Sidi Bouzid, domnevno zaradi «finančnih nepravil-nosti». Lista je kljub temu v skupščini osvojila 19 sedežev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev oblasti za razveljavitev kandidatnih list je sprožila proteste v Sidi Bouzidu, kjer naj bi sicer lista priljubljenega poslovneža osvojila več glasov kot Ennahda. Okoli 2000 protestnikov je po navedbah prič in notranjega ministrstva napadlo tamkajšnji urad En-nahde in s kamenjem obmetavalo policiste. Ti so se na napad odzvali s solzivcem. O podobnem protestu poročajo še iz mesta Regueb, medtem ko so razglasitev rezultatov v Tunisu pospremili s hupanjem, ljudje pa so med vožnjo z avtomobili prepevali in mahali z zastavami Tunizije in En-nahde. Ennahda je bila sicer v času Ben Alijevega režima prepovedana in bila kot politična stranka registrirana šele marca. Glede na veliko vodstvo po delnih izidih je stranka že v sredo sporočila, da je začela koalicijska pogajanja in da namerava oblikovati vlado v mesecu dni. Stranka, katere program naj bi bil zmerno islamističen, je za kandidata za premiera imenovala drugega moža stranke Hamadija Jebalija. Novoustanovljena skupščina bo zadolžena za pripravo nove ustave in imenovanje začasne vlade in predsednika do parlamentarnih volitev. Ennahda zagotavlja, da ne namerava vpeljati islamskega prava in je zavezana enakosti spolov, piše nemška tiskovna agencija dpa. (STA) ZAGREB - Predsednik države bo razpisal volitve za 4. december Hrvaški parlament včeraj zaključil štiriletni mandat ZAGREB - Predsednik hrvaškega parlamenta Luka Bebič je včeraj zaključil štiriletni mandat šestega sklica sabora. Med zadnjimi odločitvami so hrvaški poslanci sprejeli začasni proračun za prve tri mesece v letu 2012, saj zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev ne morejo izpeljati postopka o celotnem proračunu za prihodnje leto. Pri odločanju o razpustitvi sabora in o začasnem financiranju države je v razpravi sodelovala tudi levosredinska opozicija, ki je oktobra bojkotirala delo zaradi žaljivih verbalnih napadov vladajoče stranke HDZ na poslance socialdemokratov. Sabor je sprejel, da bodo stroški države med januarjem in marcem prihodnjega leta 27,3 milijarde kun (3,66 milijarde evrov), prihodki pa 25,17 milijarde kun (3,37 milijarde evrov). Opozicija ni sodelovala v glasovanju o drugih za- ^M V Ivo Josipovič ansa konskih predlogih, ki so jih nato sprejeli poslanci vladajoče koalicije, ki so zagotovili sklepčnost s 77 glasovi. Pred včerajšnjo sejo parlamenta je hrvaški predsednik Ivo Jo-sipovic včeraj v Zagrebu napovedal, da bo parlamentarne volitve razpisal »dan ali dva« po razpustitvi par- lamenta. Josipovič je večkrat dejal, da se mu zdi sprejemljiv 4. december, ki ga je kot datum volitev napovedala vladna koalicija. Med dnevom razpisa volitev in volitvami mora miniti najmanj 30 dni. V tem obdobju bo potekala tudi uradna predvolilna kampanja. Raziskave javnega mnenja kažejo veliko prednost levosre-dinski koaliciji (SDP, HNS, IDS, HSU) pred HDZ, ki je zmagala na novembrskih volitvah leta 2007. HDZ je takrat dobila 66 izmed 153 poslancev. Potem ko bo predsednik razpisal volitve, bo začel teči štirinajstdnevni rok za predajo in potrditev seznamov kandidatov državni volilni komisiji. Po razpisu volitev bo na Hrvaškem do potrditve novega vladnega kabineta v novoizvoljenem parlamentu tehnično delo opravljala vlada pre-mierke Jadranke Kosor. (STA) SARAJEVO - Teroristični atentat Streli na ameriško veleposlaništvo SARAJEVO - Včerajšnje streljanje na ameriško veleposlaništvo v Sarajevu je bilo teroristični napad, je dejal član predsedstva BiH Bakir Izetbegovič. Policija pa je potrdila, da so napadalca v policijski akciji prijeli in aretirali, ter s tem zanikala navedbe medijev, da je bil ubit. Po nekaterih navedbah naj bi bilo sicer celo več napadalcev. »Najostreje obsojam teroristični napad na ameriško veleposlaništvo v BiH,« je po poročanju tiskovne agencije federacije BiH Fena dejal Izetbegovič. Vlada Federacije BiH pa je v sporočilu za javnost poudarila, da gre za napad na mir v BiH. Predsednik predsedstva BiH Željko Komšič je menil, da gre tudi za napad na BiH ter na vse njene državljane ter opozoril, da čas napada ni naključje. »To teroristično dejanje se je zgodilo, ko sta v BiH na obisku izraelski in palestinski zunanji minister, verjetno z namenom omajati ugled BiH kot varne države,« je dejal. V napadu je bil po zadnjih podatkih ranjen policist, eden v nogo in drugi v glavo. Očividci trdijo, da je bil napadalec, ki je popoldne z bližnje postaje tramvaja začel streljati na zgradbo veleposlaništva, oborožen z avtomatsko puško. Imel je brado, oblečen je bil kot vahabit, streljal pa je naključno in nepretrgoma več minut. Pri sebi je imel črno torbo, v kateri naj bi bil eksploziv, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Potem ko je izstrelil več deset nabojev, je napadalca ustrelila policija. Kasneje so ga v policijskem spremstvu prepeljali v sarajevski klinični center. Od tam so po poročanju Hi-ne že sporočili, da je bil lažje ranjen v nogo. Srbski notranji minister Ivica Da-čic je po poročanju Tanjuga potrdil, da gre za 23-letnega Mevlida Jašarevica iz Novega Pazarja v Srbiji. Ta naj bi lani živel v kraju Gornja Maoča v osrednji BiH, ki velja za trdnjavo islamskih skrajnežev v BiH. Jašare-viča je lani v Novem Pazarju aretirala srbska policija med obiskom ameriške veleposlanice v Srbiji Mary Warlick. Pri sebi je takrat imel nož. (STA) 1 4 Sobota, 29. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Goriško zdravstveno podjetje ne namerava krčiti storitev nevrološkega oddelka bolnišnice v Gorici. To zagotavlja Gianni Cortiula, direktor goriškega zdravstvenega podjetja, ki se je včeraj odzval na izjave deželnega svetnika SKP-Federacije levice Roberta Antonaza. Slednji je v prejšnjih dneh na deželno vlado naslovil svetniško vprašanje, v katerem je opozarjal, da je goriško zdravstveno podjetje ukinilo dve postelji v nevrološkem oddelku in da namerava enega ali več nevrologov iz bolnišnice preusmeriti v delo na teritoriju. Antonaz je izrazil bojazen, da se s tem postavlja pod vprašaj preživetje nevrološkega oddelka v Gorici; omenil je tudi problem trombolize in morebitni dogovor med goriškim in tržaškim zdravstvenim podjetjem, na podlagi katerega bi bolnike z možgansko kapjo preusmerjali v specializirani oddelek »Stroke Unit« v Trstu. Antonazu je v četrtek odgovoril deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic, ki je v zvezi z možnostjo zdravljenja s trom-bolizo v Gorici le potrdil, da so v okviru deželnega zdravstvenega načrta na nevrološkem področju predvidene sinergije med goriškim in tržaškim zdravstvenim podjetjem ter da je Trst sedež specializiranega oddelka »Stroke Unit« za goriško-tržaško zdravstveno območje (t.i. area vasta). V zvezi z ukinitvijo dveh postelj v oddelku za nevrologi-jo je pojasnil, da je bil ukrep potreben za okrepitev storitev oddelka za medicino, kjer ležišč primanjkuje, o preusmeritvi nevrologov pa je poudaril, da spada le-to v strateške načrte zdravstvenega podjetja, ki namerava potencirati zdravstveno ponudbo na teritoriju. Po Antonazovem mnenju odborni-kove besede le dokazujejo, da se bo goriški oddelek postopno spremenil v navadno ambulanto ter da bodo goriške nevrološke bolnike zdravili v Trstu, »saj tako zahteva logika zdravstvenega območja«. Antonazove trditve pa je včeraj zanikal Cortiula, ki pravi, da se zdravstveno podjetje zavzema za okrepitev in povečanje privlačnosti goriškega nevrološkega oddelka. »Premaknili smo dve postelji z enega oddelka bolnišnice, ki ni bil polno zaseden, v drugi oddelek, ki to krvavo potrebuje. Trditi, da tvega prvi oddelek zaradi tega zaprtje, se mi zdi prava neumnost,« je povedal Cortiula in poudaril, da so v prejšnjih mesecih tudi okrepili organik operativne enote za nevrologijo z enim psihologom, ki pomaga bolnikom z Alzheimer-jevo boleznijo. »Ob tem sestavljajo osebje oddelka še odgovorni za strukturo, šest zdravnikov, trije tehniki ter bolničarji,« so sporočili z goriškega zdravstvenega podjetja, kjer pojasnjujejo, da so z vidika osebja pogoji delovanja goriške nevrološke enote, seveda v razmerju s številom pacientov, med najboljšimi v deželi. Goriško zdravstveno podjetje tudi navaja, da so v prvem polletju letošnjega leta v nevrološkem oddelku zdravili manj bolnikov kot lani, zasedenih pa je bilo največ 15 od 17 postelj. »Do prenosa dveh postelj v oddelek za medicino je torej prišlo izključno zato, ker je bilo to potrebno. Če se mora en oddelek zaradi velikega števila bolnikov stalno posluževati postelj v drugih oddelkih, drugi oddelek pa ima stalno dve prosti postelji, kaj bi moralo narediti zdravstveno podjetje? Ohraniti status quo ali ukrepati?« sprašuje Cortiula, ki pa po drugi strani izpostavlja, da je problem goriškega nevrološkega oddelka »beg« pacientov v druge bolnišnice, predvsem v Palmanovo, čeprav imajo tam enega samega nevrologa. »O tem bomo morali še razpravljati. Po eni strani moramo delati na povečanju privlačnosti in kompeti-tivnosti ponudbe, po drugi pa moramo izboljšati učinkovitost delovanja in organizacijo oddelka z bolj racionalno ureditvijo razpoložljivih resursov. S tega vidika bi lahko na primer podaljšali urnik delovanja ambulant,« je povedal Cortiula, ki poudarja tudi pomen zmanjšanja števila hospitalizacij z izboljšanjem storitev na teritoriju. (Ale) Goriška bolnišnica bumbaca GORICA - Sklep občinskega odbora Denar za zelenice Poseg zadeva ljudski vrt na Korzu Verdi ter zelenice v Svetogorski četrti, pri Sv. Ani in v Ulici v Stražcah Med zadnjim zasedanjem goriškega občinskega odbora so namenili 87.000 evrov za vzdrževanje mestnih zelenic in za posaditev novih dreves. »Nadaljujemo s posegi za ureditev zelenih površin, pri čemer skušamo upoštevati predloge in zahteve občanov in posameznih rajonskih svetov. V nekaterih krajih bomo posadili nova drevesa in grme, drugod bomo namestili tudi nove koše za odpadke, igrala in klopi,« pravi občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi in napoveduje, da bo tokratni lepotilni poseg zadeval ljudski vrt na Korzu Verdi ter zelenice v Ulici Rocca v Svetogorski četrti, v Ulici Furlani pri Sv. Ani in v Ulici Grado v Stražcah. V ljudskem vrtu na Korzu Verdi bodo posejali travo, kjer ne več raste, posadili eno drevo, nadomestili cementne zobnike ob Gyulaievem vodometu in postavili novo igralo za otroke. V Ulici Rocca bodo posadili tri drevesa in nekaj grmov, poleg tega pa bodo namestili tudi nekaj klopi in igral. V Ulici Furlani bodo posadili dve drevesi in postavili nekaj igral. Zelenica v Ulici Grado bo ne nazadnje dobila dve novi drevesi, nove grme, igrala in nekaj klopi. GORICA - Zdravstveno podjetje odgovarja Antonazu Goriški nevrološki oddelek ne tvega zaprtja Dve postelji so ukinili, da bi okrepili oddelek splošne medicine - Zaskrbljeni nad »begom« pacientov Gyulaiev vodomet bumbaca Zaplet s popisnicami rešen Zaplet, do katerega je v Gorici prišlo v sredo v zvezi s slovenskimi popisnicami, je razrešen. Na pristojnem občinskem uradu je omogočeno komurkoli, da dobi popisnico v slovenščini. Zaplet je tehnične narave in je bil vezan na kode, ki so jih iz zavoda ISTAT poslali v Gorico, da bi jih nalepili na slovenske popisne pole. Solidarni s Furlani V zvezi z žaljivkami na račun Furla-nov, ki jih je filmski igralec Paolo Vil-laggio izrekel v svoji knjigi »Mi dichi - Prontuario comico della lingua italiana«, se je oglasil izjavi tudi ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. »Žaljivo in neokusno izražanje na račun furlanskega jezika prekaša vse mere dostojnosti in dostojanstva. Izrečene besede na račun Fur-lanov, poleg vulgarne vsebine, prav gotovo ne odražajo pomembnosti, zgodovine in vloge furlanskega naroda v našem prostoru,« pravi Komel in nadaljuje: »Furlanščina je lep, privlačen jezik, kot so lepi vsi jeziki na zemeljski obli, ki skupno tvorijo neprecenljivo človeško kulturno bogastvo.« Solidarnostno izjavo je Komel poslal tako osrednjim furlanskim medijem kot tudi videmskemu in krminskemu županu, Furlanskemu filološkemu društvu iz Gorice in Vidma ter raznim organizacijam, s katerimi goriški Kulturni dom redno sodeluje. Furlanski kulturni krogi so se na solidarnostno izjavo odzvali nadvse pozitivno. Posebno občutena je bila zahvala skupine furlanskih glasbenikov, ki ugotavljajo, da »tudi med Slovenci v Italiji imamo Furlani veliko prijateljev.« Odprtje kmečke tržnice V Ajdovščini bodo danes ob 10. uri slovesno odprli kmečko tržnico, kjer bodo obiskovalci lahko izbirali med različnimi domačimi pridelki okoliških pridelovalcev: različne vrste sira in skute, suhomesnate izdelke, med in medene izdelke, kaki, žganje,domače kekse in kruh, glinene izdelke, čipke, pisano cvetje, voščilnice in še mnogo drugega. Ob na slavnostnem odprtju Kmečke tržnice na Trgu prve slovenske vlade bodo spregovorili predstavnik Občine Ajdovščina in vodja projekta Janez Furlan, strokovnjak za sadjarstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Ivan Kodrič, vodja Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina Marta Koruza, nastajanje novih produktov v zvezi s promocijo projekta Vipavska sadna cesta pa bosta predstavili oblikovalka Silva Vovk Kete in Sanda Hain. (km) PRIMARNE VOLITVE Bellavite pred Verdijem in v Štandrežu Kandidat Foruma za primarne volitve goriške leve sredine Andrea Bellavite se bo danes med 15.30 in 17.30 srečal z volivci pred gaze-bom, ki ga bodo namestili pred gledališčem Verdi. Ob 18. uri se bo Bellavite srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v gostilni Turri v Štandrežu. Jutri ob 11. uri se bo srečal s predstavniki priseljencev v baru »Al Municipio«, kjer se bo ob 12. uri pogovoril z bokserjem Paolom Vidozom. V četrtek se je Bellavite skupaj z zgodovinarko Anno Di Giannan-tonio srečal s predsednikom mestne sekcije VZPI-ANPI Mirkom Primožičem, ki v Gorici opaža poganjke revizionizma, katerim se je treba upreti s širjenjem demokratičnih in antifašističnih vrednot. Četrtkov dopoldan je Bellavite posvetil pogovoru z Maurom Gualdijem, članom enotnega sindikalnega odbora iz tovarne Car-raro, ki je pojasnil, da se je po dveh letih težav obrat počasi izvlekel iz krize. Včerajšnji shod na Korzu Italia bumbaca Predstavniki DS in SSk podprli Cingolanijevo kandidaturo Kandidaturo Giuseppeja Cingolanija na primarnih volitvah goriške leve sredine so včeraj podprli evropska poslanka Debora Serracchiani, pokrajinska tajnika DS Omar Greco in Slovenske skupnosti Julijan Čavdek, poslanec Alessandro Maran in koordinator slovenske komponente v DS Aleš Waltritsch. Med srečanjem pred volilnim gazebom na Korzu Italia je bilo poudarjeno, da je Gorica potrebna prenove, napredka in odprtosti, vsi po vrsti pa so izrazili prepričanje, da je Cingolani sposoben dati mestu novega zagona. Zaradi tega so udeleženci srečanja pozvali Go-ričane, naj se primarnih volitvah v nedeljo, 6. novembra, oddajo svoj glas Cingolaniju; tega si po njihovih besedah zasluži tudi zaradi prizadevanj, ki jih je v zadnjih mesecih uspešno vložil v poenotenje mestne leve sredine. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. oktobra 2011 15 GORICA - Pobuda Gorizia citta spettacolo - Gorica mesto spektaklov Za skupno promocijo kulturnega utripa mesta V treh teatrih in avditoriju 60 predstav v sedmih mesecih - Ponudbo predstavljajo na skupni zgibanki Do maja prihodnjega leta se bo v treh goriških gledališčih in avditoriju zvrstilo čez 60 gledaliških predstav, koncertov in baletov. Da je kulturna ponudba Gorice za mesto, ki ima okrog 36.000 prebivalcev, izredno pestra in bogata, ni nobena novost, novica pa je v tem, da bodo letos osrednje goriške kulturne ustanove prvič tudi skupno predstavile in promovirale pester izbor dogodkov, ki jih ponujajo goriški publiki. To bodo storile preko pobude »Gorizia citta spettacolo« (Gorica mesto spektaklov), pisanega časopisa-zgibanke, ki je izšel v 10.000 izvodih in bo ljubiteljem gledališča, glasbe in kulture nasploh ponujal vpogled v sezono Verdijevega gledališča, Kulturnega doma, Kulturnega centra Lojze Bratuž in goriškega avditorija. »Gorica bi bilo idealno festivalsko mesto, saj razpolaga s tremi lepimi gledališči in avditorijem, ki ponujajo publiki ogromno predstav. Letos smo sklenili, da ponudbo raznih ustanov združimo in skupaj predstavimo s pobudo "Gorizia citta spettacolo",« je povedal goriški občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, župan Ettore Romoli pa je poudaril, da je goriška gledališka ponudba tako obširna, ker je povpraševanje po kulturi zelo veliko. »Ta pobuda je prvi korak v smeri novega delovanja goriških kulturnih ustanov, ki lahko s koordinacijo in sodelovanjem bolje promovirajo svojo ponudbo na deželni, a tudi čezmejni ravni. Kakovost imamo, znati pa jo moramo promovirati,« je povedal ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je hkrati izpostavil velik doprinos, ki ga kulturni ponudbi Gorice dajejo Kulturni dom, center Bratuž in SSG. Da je skupna predstavitev goriške kulturne ponudbe hvalevredna pobuda, je soglašala Tamara Kosič, ki je pozdravila v imenu predsednice centra Bratuž Franke Žgavec. »V Gorici se na kulturnem področju res veliko dogaja,« je povedala Kosi-čeva, umetniški vodja gledališča CTA Roberto Piaggio pa je še enkrat poudaril, da bi bili Gorica in Nova Gorica s svojo ponudbo dvoran in gledališč odlično prizorišče za prirejanje kulturnih festivalov. K sodelovanju z Novo Gorico je povabil predsednik združenja Lipizer Rodolfo Qualli, pozdravil pa je tudi predstavnik združenja Terzo teatro. (Ale) Včerajšnja predstavitev pobude bumbaca GORICA - Miroslav Košuta v Kulturnem domu Praznovanje začeli z Drevesom življenja Letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta je v sklopu začetka praznovanj 30-letnice goriškega Kulturnega doma v četrtek pod večer predstavil skupaj s prireditelji svojo novo zbirko pesmi z naslovom Drevo življenja. Okrog štirideset poslušalcev, med njimi so bili tudi obiskovalci iz Nove Gorice, je nagovoril v imenu gostiteljev Igor Ko-mel, še pred njim pa je uvedel srečanje recitator Robert Cotič, ki je prebral nekaj stihov iz nove zbirke, s čemer je v nadaljevanju še nekajkrat postregel s prepričljivim podajanjem. Tako Komel kot sam gost večera sta uvodoma posredovala publiki spomin na uspešno sodelovanje med Kulturnim domom in SSG-jem, ko je bil Košuta pred leti že in še ravnatelj ter umetniški vodja. V Košutove življenjske, delovne in ustvarjalne vsebine je prisotne popeljala prof. Nadja Marin-čič z nizanjem podatkov in vtisov, ki so se ji oblikovali med branjem ciklusa devetih sklopov pesmi, vsakega s svojim posebnim naslovom. Pri tem je poslušalce popeljala v nekaj simbolnih povezav med pravim drevesom in naslovom zbirke: v obeh primerih se osnovni motiv ponavlja z variantami v deblu in vejah - razdelkih. Slučajno ali pa načrtno je razdelkov devet, ki je čarobna številka; njena značilnost je med drugim takšna, da je seštevek številk njenih mnogokratnikov vedno enak devet. Poezija aritmetike pač! Za goriško publiko ni bilo odvečno poslušati povzetek kronologije premikanja, študija, zaposlitev, pisanja in objav kriškega najprej fantolina, nato dijaka v Trstu, študenta in radijskega urednika v Ljubljani, gledališčnika v Trstu, Dnevovega urednika, družbenega angažiranca in končno Prešernovega nagrajenca. Kronist se namreč spominja, da sta ga kljub vsemu naštetemu ob nekem gostovanju v Gorici pred okrog petnajstimi leti pričakala na predstavitvi v Kriški ulici reci in piši dva poslušalca... Za vsak razdelek je Marinčičeva povezala naslov z vsebino in svojimi premisleki, povezanimi z vsaj eno pesmijo. Iz njenih izvajanj je lahko pozoren poslušalec sestavil ogrlico besed/slutenj/odten-kov povezanih z morjem, bivanjem, obrobnostjo, Udeleženci predstavitve (zgoraj); Miroslav Košuta (desno) bumbaca otroštvom, odpisanostjo, tržaškostjo, erotiko, dokončno izgubo, sedanjostjo. Seveda bodo ostale vse te besede le delček suhoparnega slovarja, če si ne preberemo predstavljene zbirke. Večer se je nadaljeval v dvogovoru med Ace-tom Mermoljo in avtorjem, pahljača povedanega pa je segala od vojnega in povojnega proletarskega Križa pri Trstu, iz katerega je vzniklo kar nekaj razumnikov, mimo pridobivanja jezikovnega bogastva od none iz Mirna in iz Gregorčičeve Soče, preko srka-nja in usvajanja osebne drže iz pesmi istega pesnika Na bregu, pa ljubljanskih izkušenj in povezav s kasneje odmevnimi ustvarjalci (Pavček, Zlobec, Grafenauer, Kramberger, Ada Škerl, Šalamun...), ko je v sebi še nosil drugačen svet (Pasolini, šoloobvezni avtorji... brez Kosovelovih Integralov), in seveda bitja in žitja v tržaškem gledališkem ansamblu, kamor je vabil Babiča, Jovanoviča, inovativnost, celotnega Cankarja, Petjeja, Kobala, Caharijo... in Rižarno, ki sta jo »sestavila« s Filibertom Benedetičem - vmes pa napor za kulturni zagon v Benečiji. V Košutovem obdobju so bili v Gorici trije abonmaji, zraven dijaške predstave in iz Nove Gorice je prihajal po en avtobus. Najvišje kulturno priznanje je šlo v prave roke. Hiba predstavitve? Seveda. Manjkal je osnovni proizvod: knjige. Aldo Rupel GORICA - Razstava v KC Bratuž Konstrasti Na ogled postavili dela članov društva za umetnost Kons Ivan Že rja I bumbaca Odprtje razstave bumbaca Ustvarjalni kontrasti in strasti, ki spodbujajo člane kulturnega društva za umetnost Kons, so letošnja tema tradicionalne letne skupinske razstave, ki so jo v četrtek praznično odprli v razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici in ji z besedno igro dali pomenljiv naslov Konstra-sti. Kot je uvodoma - po pozdravu navzočim - povedala predsednica Kulturnega centra Franka Žgavec, so na goriški razstavi prisotna dela Janine Cotič, Andreja Furlana, Matjaža Hmeljaka, Paola Hrovatina, Robi-ja Jakomina, Jane Kalc, Zvonimirja Kalca, Vi-lijama Lavrenčiča, Klavdije Marušič, Jasne Merku', Deziderija Švare, Megi Uršič Calzi, Franka Vecchieta, Andree Verdelaga, Štefana Turka in Ivana Žerjala. Razstava je v prvi vrsti namenjena članom društva, ki imajo tako možnost se predstaviti javnosti, je v predstavitvi dogodka povedal predsednik Ivan Žerjal. Od ustanovitve leta 2005 dalje je društvo vsako leto priredilo društveno razstavo. »In vendar ne gre za preprosto skupinsko razstavo, temveč za razstavo, ki želi spodbuditi člane k razmišljanju o izbrani likovni tematiki". Letos so se odločili za kontraste, ki so lahko barvni, kontrasti v različnih tehnikah in meterialih, pa tudi kontrasti med različnimi načini ustvarjanja in delovanja, torej med različnimi umetniki. Razstavljena dela so odraz raznolikih osebnosti, ki sestavljajo društvo ter "ustvarjajo likovno sceno v zamejstvu,« je še povedal Žerjal. »Na tokratni razstavi s svojimi deli niso prisotni vsi člani društva. Upamo pa si trditi, da društvo Kons s svojo dejavnostjo združuje številne predstavnike likovne ustvarjalnosti v zamejstvu;« take, ki se z umetnostjo ukvarjajo skoraj poklicno, pa tudi take, ki se komaj približujejo njenemu svetu oz. jih ta osebno nagovarja. Društvo ima sedež v Trstu, po svoji naravi pa ima deželno razsežnost. Nastalo je z željo, da bi - kot naslednik Društva zamejskih likovnikov - ponovno spodbudilo organizirano dejavnost likovne umetnosti med slovenskimi umetniki v zamejstvu. Doslej je v zadnjih letih priredilo že več odmevnih pobud. »Pri društvu se čuti potrebna po sodelovanju«: najprej v zamejstvu, potem pa tudi širše, z različnimi stvarnostmi na italijanski in slovenski strani. Društvo želi nuditi osnovo za delovanje posameznikov, vsaj minimalno organizacijsko strukturo. »Samo preko spoznavanja prejšnjega in povezovanja je možno v mreži ustvariti nekaj več«. Naš prostor na Goriškem in Tržaškem ima pomembno tradicijo na umetniškem področju, »zato želimo, da bi se ta še nadaljevala, da bomo rasli tudi danes«. Ivan Žerjal se je na koncu zahvalil Kulturnemu centru Lojze Bratuž za sodelovanju in povabil prisotne, naj ob sproščenem ogledu razstave prisluhnejo Andrejki Možini (glas in čelo) in Marku Čepaku (kitara), ki sta ustvarila neobičajno, in vendar zelo prijetno in primerno glasbeno kuliso. 1 6 Sobota, 29. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER - Onkološko ambulanto financira bolnišnica sama V prvih devetih mesecih okrog 400.000 evrov izgube Zaradi tega so v šempetrski bolnišnici pod vprašanjem drugi projekti, zlasti investicijski V šempetrski bolnišnici so letos marca odprli tudi onkološko ambulanto, medtem ko se je zdravljenje določenih vrst raka pri njih začelo že lani. S tem so postali eden in doslej tudi edini delujoči od treh državnih sekundarnih centrov, kjer poteka zdravljenje raka. Tako uresničujejo namero, da bolnikom približujejo zdravljenje čim bližje domu. Do tukaj je vse lepo in prav, a šempetrska bolnišnica ima zaradi tega programa samo v prvih letošnjih devetih mesecih med 300 in 400.000 evri izgube. Program bi namreč morala financirati država oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vendar ga ne. Zato ga financira bolnišnica sama, na ta račun pa se bo morala odreči drugim investicijam. V šempetrski bolnišnici zdravijo vse bolnice, ki so bile tam operirane zaradi raka dojke, bolnice in bolnike, ki so bili operirani zaradi raka širokega črevesa ter večino rakavih bolezni krvotvornih organov, razen akutnih levkemij. Pri njih se zdravijo bolniki iz severnoprimorske regije, Krasa, dela Obale, nekaj bolnikov pa je tudi iz postojnskega in ilirsko-bistriškega predela. »Za bolnike je to veliko olajšanje, ker jim je prihranjena pot v Ljubljano. Predstavljajte si, da večina teh zdravil, ki jih prejmejo, povzročajo slabosti, bruhanje. Dr. Nataša Fikfak (levo); dotrajani montažni paviljoni v Stari Gori (desno) bumbaca Predstavljajte si torej, kako je lahko naporna, denimo, pot iz Brd v Ljubljano in nazaj za nekoga, ki dobi še kemoterapijo. Zdravljenje v strokovnem smislu je popolnoma enako v vseh centrih v Sloveniji, po strokovnih smernicah, ki trenutno veljajo v Evropski uniji, tako da ni nobene razlike, ali se bolnik zdravi tu ali v Ljubljani ali Mariboru ali Londonu ...« pojasnjuje Nataša Fikfak, specialistka interne medicine in hematologije v šempetrski bolnišnici. Pred dvema letoma je država sprejela državni program obvladovanja raka - bistvo tega je, da bi denar za zdravljenje in zdravila sledil bolniku. Kjerkoli bi se torej bolnik zdravil, bi imel zagotovljen finančni del, kar pa se v šempetrskem primeru ni zgodilo. »To mi kot bolnišnica še najbolj čutimo, ker so na račun zdravljenja, ki ni financirano, izgube,« opozarja Fikfakova. Bolnišnica torej ta strošek krije sama. »Tako je,« pritrjuje direktor šempetrske bolnišnice Silvan Saksida. »Sedaj sicer potekajo intenzivni razgovori z ministrstvom in zavarovalnico, da bi te zadeve uredili. Ta dejavnost je v naši bolnišnici podfinancirana - stroški zdravil naraščajo, pacientov je vedno več, strokovno jih je treba oskrbeti . temu sledijo tudi stroški. Zaradi tega imamo v bolnišnici med 300 in 400.000 evrov presežka odhodkov nad dohodki. Celotna izguba po devetih mesecih znaša nekaj nad 400.000 evrov. Se pravi, da bi, če bi uspeli urediti financiranje tega dela, prišli na ničlo. Zato se trudimo z vsemi močmi, da bi našli dogovor in da bi bila ta dejavnost ustrezno ovrednotena: se pravi, denar naj sledi pacientom,« dodaja Saksida, ki še opozarja, da zavarovalnica grozi z dodatnim zmanjševanjem stroškov za bolnišnice, a po drugi strani ne pove, kako opraviti program oziroma storitve, za katerega je bolnišnica z njo podpisala pogodbo. »Nedvomno so na prvem mestu pacienti in te storitve bodo tudi dobili,« pribija direktor in na vprašanje, ali morda grozi zaprtje onkološke ambulante, če zavarovalnica ne bo dala denarja, odgovarja: »To sicer grozi, a takih ukrepov kot direktor in zdravnik ne bi rad sprejel. To sem tudi na ministrstvu povedal kot tudi to, da pričakujem, da se bo zadeva v naslednjem mesecu uredila in bom lahko o tem poročal na naslednji seji sveta zavoda, kjer so ti problemi že bili izpostavljeni in so prihajali celo namigi, da bi morali s to dejavnostjo prenehati. Tako stanje - da mi pokrivamo ta strošek - lahko vzdržujemo tudi v nedogled, s tem da minister sprejme dejstvo, da zaradi tega v tej bolnišnici ne bo pozitivnega poslovanja!« dodaja direktor. Zaradi te izgube pa so pod vprašanjem tudi drugi projekti v šempetrski bolnišnici, zlasti investicijski. Večje investicije bodo vse preložene v naslednja leta. »Gre za energetsko sanacijo bolnišnice, izgradnjo stavbe za transfuziologijo, paviljon P3 v Stari Gori, kjer je investicija tudi zastala. Tam so razmere praktično nemogoče, skorajda nevzdržne. Pa tudi pri ostalih manjših investicijah bo treba delati selekcijo - opravljati bo treba torej le nujna vzdrževalna dela in nabavljati le nujno medicinsko opremo,« pojasnjuje Saksida. Katja Munih Jerončičevo Življenje na kanalskem Kolovratu V kulturni dvorani na Ligu bo jutri ob 15. uri predstavitev knjige Življenje na kanalskem Kolovratu. Po pripovedovanju očeta Franca jo je napisal Zoran Jerončič, priznani odbojkarski trener, ki že dolga leta vodi ekipe goriških slovenskih društev. V knjigi s 304 stranmi in 345 fotografijami je opisal življenje v 73 vaseh (danes jih je ostalo le 26) s kanalskega Kolovrata. Zadnje od šestih poglavij je posvečeno vrhunskim športnikov s Kolovrata, teh je 29. Zapisanih je tudi 65 resnih, žalostnih in smešnih zgodb, ki pričajo o nekdanjem življenje na tem delčku slovenske zemlje. Motor X-Mas pri Rdeči hiši Na ploščadi pri Rdeči hiši v Gorici bo danes in jutri potekala motoristična prireditev Motor X-Mas 2011. Pobudo, ki je prvič potekala lani na parkirišču v Ulici Tuscola-no, prireja društvo ljubiteljev motornih vozil Gamma Motori. Obiskovalci bodo na njej lahko opazovali razne vrste sodobnih in sta-rodobnih dvokolesnikov in štiri-kolesnikov iz Triveneta in Slovenije, predvidene pa so tudi dinamične ekshibicije. Prisotni bodo znani »driftarji« (npr. pilota Ema-nuele Festival in Alberto Cona), vozniki gokarta in piloti supermotard motorjev. Organizatorji so poudarili, da dvodnevna prireditev ni tekmovanje in da bo potekala v spoštovanju varnostnih predpisov. Poskrbljeno bo za glasbo, tako danes kot jutri pa bodo na kraju delovali tudi kioski z jedmi in pijačo. Uradno odprtje bo danes ob 12. uri, ko se bodo z enominutnim molkom spomnili preminulega Marca Simoncellija, nato pa se bo prireditev začela. Vstop je prost. Shod Zelenih v Škocjanu V večnamenski sobi v Ulici Trieste v Škocjanu bo danes ob 15.15 shod Federacije zelenih. Med zasedanjem bodo spregovorili o okoljskih vozlih v goriški pokrajini in o delovanju odborov proti hitri železnici. prej do novice www.primorski.eu1 NOVA GORICA - Nič več v mestnem središču Sejem se je preselil Kramarji bodo - začasno - svoje blago prodajali na parkirišču nasproti Perle Mesečni sejem, ki v Novi Gorici poteka vsak zadnji četrtek in petek v mesecu, se je pred kratkim preselil iz Bevkovega trga na parkirišče ob sodišču oziroma nasproti igral-niško-zabaviščnega centra Perla. Že dolgo so se namreč vrstile pripombe na njegov račun, predvsem glede videza. Ob sejemskih dnevih se je Bevkov trg napolnil s stojnicami in stojali od koder je viselo vse mogoče, od spodnjega perila in nogavic do nagrobnih sveč in razne krame. Ob dežju je vsak kramar svoje blago za silo zaščitil z improvizirano streho iz polivinila. Prečkanje trga je bilo za pešce, zlasti pa kolesarje, invalide in družine z otroškimi vozički ovirano. »Moje že dolgoletno zavzemanje in stališče je, da tak sejem v taki podobi ne sodi v središče mesta,« meni tudi novogoriški župan Matej Arčon. Po drugi strani pa je med Novogoričani sejem očitno dobrodošel, saj je obiskovalcev vedno veliko, v nasprotnem primeru kramarji ne bi vztrajali. Na novi lokaciji je vse skupaj resda umaknjeno iz središča mesta in tako manj »v napoto«, sejem pa se sedaj razteza čez skoraj celo parkirišče, kar tudi sproža negodovanja, saj je parkirnih mest v centru že tako kronično premalo. Župan Matej Arčon k vsemu dodaja še pojasnilo, da je nova lokacija zaenkrat še začasna, če se bo izkazalo, da je primerna, bo tam ostal, sicer bodo iskali novo. (km) GABRJE - Dr. Ivan Cibic Partizanski večer odpade, gabrsko domačijo le prepoznali Pred nekaj tedni se je dr. Cibic mudil v Gabrjah, da bi našel skedenj, v katerem je prespal nekaj noči pred odhodom v partizane foto vip Napovedanega večera, ki bi moral biti na sporedu drevi v Gabrjah, zaradi bolezni žal ne bo. Včeraj je namreč iz Ljubljane prispelo sporočilo, da je nenadoma zbolel dr. Ivan Cibic, osrednji gost gabrske prireditve. Pravzaprav se je na vodstvo društva Skala po telefonu oglasil sam dr. Cibic, ki je izrazil obžalovanje za odpoved, a je obljubil, da bo v Gabrje prišel, čim se mu bo zdravstveno stanje izboljšalo. Kot smo pred nekaj dnevi poročali, je pred kakim tednom dr. Cibic, ki jih šteje že 87, s sinom in ženo pripotoval v Gabrje, da bi videl kulturni dom, kjer naj bi se srečal z domačini, predvsem pa da bi našel hišo in skedenj, v katerem je prespal nekaj noči pred odhodom v partizane. Ker se je v vasi ob Vipavi v zadnjih letih marsikaj spremenilo, mu hiše in skednja ni uspelo najti in prepoznati, tudi s pomočjo nekaterih domačinov ne. Kak dan kasneje pa je iz Ljubljane poslal fotografijo hiše, ki jo je posnel ob svojem prvem obisku v Gabr-jah pred kakimi tridesetimi leti. Pri društvu Skala so na sliki takoj prepoznali gabrsko domačijo, za katero še vedno stoji iskani skedenj. Gre za veliko poslopje nekdanje gostilne pri Tin-kotu, ki pa že dolgo ne opravlja več funkcije nekdaj znanega gostinskega lokala. Kot rečeno bo drevišnji »partizanski večer« z dr. Ivanom Cibicem, soustanoviteljem partizanske bolnice Pavla, odpadel oz. prenesen na kasnejši datum, ki ga bodo prireditelji pravočasno sporočili. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. oktobra 2011 1 l CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. ~M Gledališče ~M Koncerti Na farmacevtski fakulteti tržaške univerze je uspešno diplomirala Marija Ferfolja Čestitamo in ji želimo še veliko uspehov Erika, Martin, Srečka in Boris SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž abonma za gledališko sezono 2011-12. Abonma zajema šest predstav, štiri produkcjie Slovenske stalnega gledališča iz Trsta: Miro Gavran »Šoferji za vse čase« (21. novembra v KC Lojze Bratuž), Molière »Tartuffe«, Dušan Jelinčič »Kobarid '38 - Kronika atentata«, Claudio Magris »Saj razumete« in dve gostovanji: »Necropola« Borisa Pahorja v režiji Borisa Kobala in v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana ter drama Ivana Cankarja »Jakob Ruda« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; predprodaja abonmajev v Kulturnem domu (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 29. oktobra, »Pinocchio di sab-bia«, David Riondino / Giano Produ-zioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.00386-30339004 Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 16.15 - 18.15 »Le avven-ture di Tintin: il segreto dell'unicor-no« (digital 3D); 20.15 - 22.15 »Bar Sport«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 »Johnny English«; 20.15 - 22.15 »A dangerous method«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.30 -22.15 »Johnny English«. Dvorana 3: 16.15 - 18.15 - 20.15 -22.15 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D). Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »Insidious«. Dvorana 5: 17.30 »Matrimonio a Pa-rigi«; 20.00 - 22.10 »This must be the place«. fi Razstave ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classica«: danes, 29. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa pianist Diego Maria Maccagnola; vstop prost. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica »Koncert prijateljskih zborov« v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo MePZ SPD Radiše (Koroška), MPZ Kropa (SLO), MePZ in ŽPZ Koledva iz Krope (SLO). 0 Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, Ul. Formica, 2. nadstropje, 80 kvm, prenovljeno in popolnoma opremljeno; tel. 328-2163958. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 DRUŠTVO ARS vabi v galerijo Ars na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave slik Aleksandra Pece. RAZSTAVA »PRIHODI/ODHODI - Izseljevanje iz goriške pokrajine skozi podobe« je na ogled na železniški postaji v Redipulji; do 13. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra med 10. in 18. uro; vstop prost. M Izleti 7. POHOD »PO BOJIŠČIH SOŠKE FRONTE« bo danes, 29. oktobra, s startom ob 9. uri s Trga Jožeta Srebr-niča v Solkanu. Pot bo udeležence vodila preko Sv. Katarine na Preški vrh nato ob kavernah na Sveto goro in Vodice (predvidoma 3,5 do 4,5 ure), obvezna je primerna obutev in (naglavna) baterijska svetilka. Zaključek pohoda bo pri ošteriji Žogica ob Soči v Solkanu, kjer bo poskrbljeno za malico. V slučaju dežja pohod odpade; informacije in prijave po tel. 0038651-638826 (Marjan Lisjak, in-fo@solkan.net). 14. POHOD PO SLEDEH SOŠKE FRONTE V BRESTOVICI PRI KOMNU bo v nedeljo, 30. oktobra, z odhodom ob 9. uri izpred šole v Bre-stovici; na izbiro 10 ali 15 kilometrska trasa, med pohodom možen ogled Grofove jame, po pohodu ogled slik s soške fronte in razstave fotografij fo-tokluba Ljubljana, družabne igre in glasba za ples, pečen kostanj, mlado vino ter jota s klobasami. 2. POHOD SEDMIH ČUDES v organizaciji KD Danica z Vrha bo v nedeljo, 30. oktobra, z zbirališčem v ŠKC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod-niki si bodo lahko ogledali na progi dolgi 12 km znamenitosti kraške flore in favne, ostanke 1. svetovne vojne, sodobno vinsko klet kmetije Ru-bijski grad (predvideno trajanje pohoda 4 ure); organizatorji bodo poskrbeli za kosilo in čaj, po pohodu bodo na razpolago otrokom in odraslim konji za kratke sprehode v organizaciji »škuadre Uoo« iz Medje vasi. ZDRUŽENJE NATURA & STORIA PATRIA prireja v nedeljo, 30. oktobra, pohod po tržiškem Krasu po poteh utrdb prve svetovne vojne; zbirališče ob 13.30 pri vodnjaku leva Sv. Marka na drevoredu San Marco (na kon- čnem delu drevoreda v smeri Krasa) v Tržiču; pohod je brezplačen in bo potekal ob vsakem vremenu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za martinovanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Pod-gori, Štandrežu in Sovodnjah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za tujino - za Hrvaško. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Šti-vana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ron-kah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 0481-78398). □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 31. oktobra, anagrafski urad zaprt od 14. do 17. ure. OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 1924-1945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 31. oktobra, in četrtek, 3. novembra, goriški urad zaprt. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v So-vodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj, naj za informacije in vpisovanje kličejo na tel. 329-7411459 (Ljubica). 60-LETNICA SZSO - praznovanje bo v nedeljo, 30. oktobra, v Škednju. Zbiranje ob 10. uri pred Domom Jakoba Ukmarja, sledi sprevod do cerkve. Po maši polaganje rož na grobove ustanoviteljev. Vabljeni vsi sedanji in bivši skavti v kroju! SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). DELEGACIJA SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ bo polagala vence v ponedeljek, 31. oktobra, ob 10.30 na mestnem pokopališču v Gorici s po-klonom Lojzetu Bratužu; v torek, 1. novembra, ob 9. uri v Gonarsu v spomin na slovenske internirance in ob 12.15 na goriškem mestnem pokopališču na grob padlih slovenskih partizanov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško se bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 15. uri poklonilo Pavlini Komel ob stoletnici njenega rojstva s položitvijo cvetja na njen grob na goriškem pokopališču. GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI sporoča urnike spominskih svečanosti ob dnevu mrtvih. V ponedeljek, 31. oktobra, bosta generalni konzulat Republike Slovenije in delegacija Zveze Borcev iz Nove Gorice polagale vence na spomenik v Pevmi ob 10. uri, na spomenik v Koprivnem ob 10.15 in na spomenik v Štandrežu ob 10.45. V torek, 1. novembra, bodo delegacije VZPI-ANPI, AVL, ANED, SKGZ in rajonskih svetov za Štandrež, Podgo-ro in Pevmo-Štmaver-Oslavje polagale vence v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici ob 8. uri, na goriškem gradu ob 8.30, na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deportirancem ob 9. uri, na spomenik v Pevmi ob 9.15, na spomenik v Podgori (recita- cije ter nastop pevskega zbora Pod-gora) ob 10. uri, na spomenik v Štandrežu (še prej ob 10.45 v domu Andreja Budala, na programu petje vokalne skupine Sraka in deklamacije mladine društva Oton Zupančič) ob 11. uri, na spomenik na Trnovem ob 11. uri, na pokopališču v Ločniku ob 11.30, na glavnem pokopališču v Gorici ob 12. uri. V sredo, 2. novembra, bo goriška Prefektura polagala vence pred glavnim spomenikom v Spominskem parku ob 10.30. OBČINA TRŽIČ bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 12.30 polagala vence v Ul. Granatieri, ob 13. uri na pokopališču in ob 13.30 pri partizanskem spomeniku pred ladjedelnico. V torek, 1. novembra, organizira ob 16. uri na Trgu Unita slovesnost za žrtve vseh vojn. Nastopala bo godba mesta Tržič, sledilo bo polaganje vencev, komemo-racija pri spomeniku v Ul. Rosselli, prihod alpincev z baklo bratstva in govor županje Silvie Altran. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo v ponedeljek, 31. oktobra, zaprta. Od srede, 2. novembra, bo odprta po običajnem urniku od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GORICA obvešča, da je urad v ponedeljek, 31. oktobra, zaprt. OBČINA SOVODNJE sporoča urnike polaganja vencev 1. novembra: v Ru-pi ob 9.50, na Peči ob 10.10, v Gabr-jah ob 10.25, v Sovodnjah na spomeniku in ob plošči na cerkvi ob 10.40 in na Vrhu s startom izpred centra Danica ob 11.15. V NOVOGORIŠKI MESTNI OBČINI bo osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v torek, 1. novembra, v spominskem parku na Trnovem pri Gorici. Letošnja slavnostna govornica bo Patricija Šu-lin, svetnica novogoriškega mestnega sveta. Pred osrednjo komemorativno slovesnostjo bo delegacija novogori-ške mestne občine ob 9.10 položila venec pri grobišču nad Grgarjem, ob 9.30 pri spomeniku padlim vojakom na Škabrijelu v Ravnici ter ob 10.10. in 10.25 pri dveh grobiščih na Trnovem. Osrednja komemorativna slovesnost v spominskem parku na Trnovem bo ob 11. uri. V OBČINI DOBERDOB bodo 1. novembra polagali vence v Jamljah ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni in ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB; pri Bonetih ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni; pri Vižintinih ob 11.30 pred madžarsko kapelico; na Poljanah ob 11.45 pred spomenikom padlim v NOB; na Palkišču ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Doberdobu ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB. Predstavniki Republike Slovenije, generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba bodo skupno z občinsko upravo polagali vence na spomenika na Palkišču in v Doberdobu. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. DELEGACIJA STRANKE SLOVENSKE SKUPNOSTI bo polagala vence v torek, 1. novembra, skupaj z delegacijo Republike Slovenije ob 9. uri v Go-narsu v spomin na slovenske interni-rance in ob 12.15 na goriškem mestnem pokopališču na grob padlih slovenskih partizanov. SVEČANI DVIG ZASTAVE NA TRAVNIKU v Gorici (ob 9. uri) in maša v cerkvi Sv. Ignacija (ob 9.15) ob 90. obletnici prenosa trupel neznanih vojakov iz Gorice v Oglej bosta potekala v torek, 1. novembra. BREZPLAČNI TEČAJI na temo motenj pri razumevanju in učenju organizirajo na goriški pokrajini za učitelje in profesorje vseh stopenj. Vpisovanje do 2. novembra na naslov elektronske pošte edda.colcergnan@istruzione.it ofrancesco.desiderio.go@istruzione.it. Informacije in program na spletni strani www.provincia.gorizia.it. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo 2. novembra prva lekcija tečaja sprostilne telovadbe; informacije po tel. 0481474191. V KAPELICI PALAČE CORONINI v Gorici bo v sredo, 2. novembra, ob 9. uri maša v spomin na grofa Viljema Co-roninija Cronberga, ki jo bo daroval župnik Placute Vittorio Tonidandel. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na sestanek v petek, 4. novembra, ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu, Ul. Montello 9 (1. nadstropje). MARTINOVANJE v Domu Andreja Budala v Štandrežu v organizciji KD Oton Zupančič bo v nedeljo, 13. novembra, od 12. ure dalje. Zaradi kosila je nujna predhodna prijava; informacije po tel. 347-2420204 (Marta, ob uri kosila ali v večernih urah). GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA je odobrila razpis za dodelitev prispevkov podjetjem, ki zaposlujejo mlade med 18. in 35. letom. Prošnje bodo zbirali od 14. novembra dalje. 0 Prireditve KNJIGA OB 18.03: danes, 29. oktobra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo predstavitev knjige »Via del-la casa comunale numero 1«. Sodeloval bo avtor Stefano Bruccoleri, predstavil ga bo Vincenzo Compagnone. MLADINSKI ODSEK KD DANICA IN ANSAMBEL 3 PRAŠIČKI vabita na tradicionalno praznovanje ob »Hallo-weenu« danes, 29. oktobra, od 21. ure dalje v prostorih SKC Danica na Vrhu. Prisotne bo zabaval Dj Nijo z glasbo 70., 80. in 90. let, od 23. ure dalje bo nastopil ansambel 3 prašički s svojo običajno dobro voljo in veselo glasbo. V NARAVNEM REZERVATU ISOLA DELLA CONA prirejajo v soboto in nedeljo, 29. in 30. oktobra, z zbirališčem ob 14.30 izlet s čolnom in predavanje Nicolette Perco o labodih, ki so prisotni v tem obdobju v rezervatu; informacije in nujna predhodna najava med 9. in 16. uro po tel. 3484462256. DRUŠTVO TRŽIČ prireja v ponedeljek, 31. oktobra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču predstavitev knjige o toponomastiki Maurizia Puntina z naslovom »Dei nomi dei luoghi«. ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCON-FINE prireja v centru Mare pensante v parku Basaglia v Gorici (Ul. Vitto-rio Veneto 174) srečanje z Fabiom Agazzijem z naslovom »In cammi-no... « v ponedeljek, 31. oktobra, med 16.30 in 18. uro. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bodo v nedeljo, 6. novembra, ob 11. uri predstavili knjigo Paola Varriale-ja »Gli assi italiani della grande guer-ra«. Sodelovala bosta Carlo dAgosti-no in Pier Luigi Lodi. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. SLOVIK IN DIJAŠKI DOM GORICA vabita na predavanje filozofa Umberta Galimbertija, avtorja knjige »Grozljivi gost: nihilizem in mladi«. Predavanje z naslovom »Miti našega časa (I miti del nostro tempo)« bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 18.30. Zagotovoljeno bo simultano prevajanje; informacije po tel. 0481-530142, 0481-533495. Pogrebi DANES V MOŠU: 11.00, Maria Teresa Vattolo por. Braida (iz Vidma) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 10.30, Esterina Vecchiet vd. Blason (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.50, Bernarda Kapel por. Cechet iz bolnišnice na pokopališče. Ob smrti drage mame LETIZIE izrekata Walterju in svojcem iskreno sožalje svetniški skupini Skupaj za Sovodnje in Slovenska skupnost 18 Sobota, 29. oktobra 2011 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Ko se politika trudi ugajati Vojko Flegar / Državni svet, zgornji dom slovenskega parlamenta, je posekal samega sebe. V tednu po razpustitvi poslanskega doma so namreč svetniki izglasovali veto na pet zakonov. Skupno so po treh letih predčasno razpuščenemu spodnjemu domu, državnemu zboru, tako v ponovno odločanje vrnili skoraj trideset sprejetih zakonov. A tokrat ni gotovo, da bodo poslanci za ponovno potrditev zakonov, ki so jih enkrat že sprejeli, zbrali dovolj glasov. Potrebna večina za potrditev zakonov, na katere je državni svet vložil veto, je namreč višja od večine, s katero se sprejemajo običajni zakoni. Zavrnitev svetnikov lahko poslanci namreč »povozijo« z absolutno večino, te pa v prvem sprejemanju vsi zakoni niso imeli. Poleg tega pa je mogoče pričakovati, da si bo kar nekaj poslancev na izredni seji sicer že razpuščenega parlamenta premislilo in glasovalo drugače. Ali pa jih preprosto ne bo. »Zaplet« z množičnim vetom je videti kot nekakšno svarilo svetnikov, saj so stranke že sredi predvolilne kampanje in skoraj vse kot eno izmed programskih točk v okviru »racionalizacije državnih izdatkov in aparata« napovedujejo ukinitev - državnega sveta. Glasovi, da Slovenija v bistvu ne potrebuje dvodomnega parlamenta, niso novi, a doslej so o tem razglabljali predvsem ustavni pravniki. Zdaj je to tako rekoč soglasna obljuba strank (podobno kot občutno zmanjšanje števila ministrstev, agencij in uradov). Na drugi strani pa štirje izmed petih ta teden zavrnjenih zakonov spada- jo v tako imenovani sveženj, s katerim je hotela odhajajoča vlada pregon organiziranega in gospodarskega kriminala narediti bolj učinkovit. Ne prvič oziroma ne samo z njimi. Da bi pregon in pravosodje »poučinkovitila«, se vlade različnih barv trudijo že več kot desetletje, edini res vidni dosežek pa je za zdaj le svojevrstna dvorazrednost sistema: poleg posebne tožilske skupine (z letos dodanimi pristojnostmi preoblikovane v specializirano, dvanajsto državno tožilstvo), je Slovenija lani dobila Nacionalni policijski urad (NPU) in letos »posebna« sodišča, vse za »boj proti posebej hudim oblikam« organiziranega kriminala in korupcije. Tokrat gre za spremembe kazenskega zakonika, zakona o kazenskem postopku, zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja in novelo zakona o gospodarskih družbah. Nesoglasja stroke so sprožili vsi, precejšen del javnosti pa je naravnost odklonilno sprejel zadnja dva. Zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja in sprememba zakona o gospodarskih družbah v slovenski pravni red namreč vnašata obrnjeno dokazno breme. Ne država nedovoljeno posest oziroma krivdo, temveč tisti, ki se mu očita, da nečesa ni pridobil legalno oziroma, da je podjetje spravil v stečaj, mora dokazati, da to ni res. Tako novi členi zakona o gospodarskih družbah, recimo, lastnikom, nadzornikom in menedžerjem podjetij, ki so končala v prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, za deset let prepoveduje »delo«, torej ustanovitev ali vodenje novega podjetja z domnevo, da so prejšnje podjetje krivdno »zavozili«. Tudi, če jim ta krivda pravnomočno ni bila dokazana. Kdor se s tem ne bo sprijaznil, bo moral pred sodiščem v posebnem nepravdnem postopku dokazati, da se država moti oziroma, da je, ne najbolj natančno rečeno, nedolžen. Nekaj podobnega bi po zakonu čakalo tiste, ki bi jih bo država osumila (ne pa jim tudi - že - dokazala), da so hišo, jahto ali denar pridobili nezakonito: iz umazanih poslov, z utajo davkov ipd. Kako zelo »na robu« je to, je posredno priznal sam pravosodni minister Aleš Zalar, ko je zakon o odvzemu premoženja najprej umestil med zakone, kakršne imajo tudi druge evropske države, potem pa dodal, da bodo morala biti tožilstva in sodišča pri izvajanju tega zakona »zelo previdna«, da ne bi prihajalo do zlorab in napak ter posledičnih odškodninskih tožb. Resnici na ljubo pa je imela oziroma ima država možnost, da nezakonito pridobljeno premoženje odvzame in »goljufivim« podjetnikom in me-nedžerjem onemogoči posel, že sedaj. A tega v glavnem ni počela. Na vprašanje zakaj, je odgovorov veliko, glavni pa so najbrž trije: nezadostno znanje tožilcev in sodnikov, negotovost organov pregona in sodišč, do kod smejo, da se tej ali oni politiki ne bodo zamerili ter bolj ali manj odkrita korupcija oziroma vpetost dela pravosodja v klientelistična omrežja. To izkoreniniti pa je gotovo težje, kot v zakonu obrniti dokazno breme. Še zlasti pa zahteva več časa, kot imajo potrpežljivosti volivci. ODPRTA TRIBUNA Primarne volitve v Gorici priložnost, ki je ne gre zamuditi Vtis imam, da Goričani dokaj ravnodušno spremljajo priprave na primarne volitve za izbiro kandidata leve sredine, ki se bo na pomlad na občinskih volitvah pomeril s kandidatom desne sredine. Preveliko ravnodušje utegne biti za vse, ki si želijo prevetritve na županstvu, zelo nevarno. Spomnimo se volitev pred petimi leti. Leva sredina je takrat na najslabši možen način sklenila petletno upravno izkušnjo na goriški občini. Obračun župana Brancatija morda ni bil navdušujoč, kar nekaj je bilo napak in neizpolnjenih pričakovanj, kljub vsemu pa je bila tista uprava neprimerljivo boljša od tega, kar nas je čakalo v kasnejših letih. Takrat je večji del zdajšnje Demokratske stranke odslovil Brancatija in brez primarnih volitev vsilil drugega kandidata. Tako izbran kandidat je seveda klavrno pogorel in z njim vsa leva sredina. V tistem porazu pa se je porodil tudi zametek prenove in večji del levosredinskih volivcev je podprl kandidata Andreo Bellaviteja. Podprl ga je zlasti tisti del leve sredine, ki je naveličan elitno zaznamovane strankarske politike in stavi na prenovo, osnovano na participaciji občanov. Zanimivo je, da so vsi štirje kandidati leve sredine, ki danes sodelujejo na primarnih volitvah, bili del tistega zavezništva. Po petih letih lahko torej trdimo, da so v goriški levi sredini prevladale pozitivne silnice in zdrava pamet. Vseh šest strank oz. gibanj se je namreč dogovorilo, da nastopijo skupaj in županskega kandidata izberejo na primarnih volitvah. Izbirali bodo torej volivci in ne kaki zakulisni pogajalci. Ne bo odveč spomniti, da je tak participativni postopek že obrodil izjemni Cosolinijev uspeh v Trstu, pa tudi sam Brancati je pred desetimi leti zmagal prav na valu navdušenja, ki mu ga je dala odskočna deska primarnih volitev. V levi sredini pa stvari niso vselej enostavne. V minulih tednih se je veliko govorilo o možni kandidaturi ravnatelja deželnega sedeža RAI Roberta Collinija, ki pa je nazadnje odločil, da ne bo nastopil na primarnih volitvah. S tem bi moral - ob spoštovanju v koaliciji dogovorjenih pravil - biti izven igre, četudi kdo med njegovimi političnimi botri morda potihem upa na skromno udeležbo na primarnih volitvah, zato da bi spet potegnil iz klobuka kandidaturo - tokrat PROTI kandidatu leve sredine. Igračkanje s takimi špekulacijami pa je lahko pogubno. Vsak poskus, da bi postavljali na glavo izbiro volivcev in vsiljevali drugega kandidata, bi levo sredino spet pahnil v delitve in neizbežno tudi v poraz, natanko kot pred petimi leti. Zavest o tem, bi morala biti razlog več za množično udeležbo na primarnih volitvah, ki so najprozornejša in za kasnejši volilni uspeh tudi najučinkovitejša metoda izbire kandidata. Metoda izbire, torej. Namen primarnih volitev je predvsem ta, da volilna baza izbere kandidata, ki bo naj- bolje povezoval vso koalicijo in imel največje možnosti za uspeh. Zlasti manjše stranke jih včasih izrabljajo še v druge namene, da se pokažejo in preštejejo, morda tudi z namenom ustvarjanja pozicij za bodoče delitve od-borniških mest. Tak se mi zdi tokrat primer dveh strank - SEL in IDV. To je njuna pravica, prav tako pa je pravica volivcev, da tudi to okoliščino upoštevajo pri odločanju. Osebno me je pri tem zelo razočaralo, da je v to smer šla tudi SEL, politična grupacija, ki sicer na državni ravni dela za združevanje svobodomiselne, socialno in ekološko ozaveščene levice. Med dvema kandidatoma, ki se bosta po splošnem prepričanju edina potegovala za investituro, gre moja podpora Andrei Bellaviteju, četudi moram priznati Giuseppeju Cingolaniju veliko delavnost in navdušenje v prizadevanjih za prenovo stranke, ki ji pripada. Oba odlikujejo prozorna etična drža, poštenost in čut za skupno dobro. Oba bi bila dobra župana in njuni politični in programski usmeritvi se po vsej verjetnosti ne bi bistveno razlikovali. Zato bi na tem mestu predlagal, da bi tisti med njima, ki bo 6. novembra zmagal na primarnih volitvah, kot prvo dejanje povabil drugega k sodelovanju v bodoči upravi. Ob tej premisi pa gre moja preferenca Andrei Bella-viteju. Navedel bom nekaj razlogov. Prva je večja kariz-matičnost, za liderja koalicije absolutno potrebna lastnost, ki izhaja iz njegove večje izkušenosti, intelektualne prodornosti in razgledanosti ter poguma v osebnih izbirah, ki jih je opravil. Drugi razlog je v strankarski neodvisnosti, ki pa ne pomeni idejne ali politične neopredeljenosti: to mu daje prednost v pridobivanju podpore danes številnih do strank nezaupljivih vendar temeljite prenove željnih volivcev. Od teh lahko odvisi zmaga ali poraz na pomladanskih volitvah. Pripadnost največji a dokaj prepirljivi stranki leve sredine je za Cingolanija žal zavora, saj je del stranke proti njemu in že napoveduje, da ga na pravih volitvah ne bo podprl. Nazadnje, in z vsemi rezervami, ki jih lahko imamo do anket, ne bi prezrl izsledkov javnomnenjske raziskave, ki jo je prav DS naročila pred kakim mesecem in je Bellaviteju skupaj s Collinijem pripisala največ možnosti, da premaga Romolija. Vsi drugi možni kandidati leve sredine, vključno s Cingolanijem, so krepko zaostajali. Politični veter na državni ravni menda piha v jadra leve sredine, ki se ji tudi v Gorici ponuja enkratna možnost uspeha. Da ujame in polno izkoristi ta veter, pa potrebuje jadrnica najboljšega možnega krmarja, takega, ki bo sposoben preseči delitve in voditi do zmage celotno posadko. Zato upam v množično udeležbo in preudarno izbiro volivcev na primarnih volitvah 6. novembra. Marko Marinčič SKLAD MITJA CUK SVETUJE Pomen sodelovanja V teh dneh je veliko razprav o šoli, saj našo javnost, dijake, politiko in družbo v to silijo novi, še ne do konca izpeti državni varčevalni ukrepi, ki pod imenom racionalizacija in reforme skušajo čim manj finančnih sredstev vlagati v javno šolo. Dijaki višjih šol odgovarjajo z zasedbami in samoupravo šolskih stavb, politiki sporočajo, kaj so že vsega storili in kaj še bodo, za blagor javne šole; naša narodna skupnost se sklicuje na svoj specifični status in na svoje mednarodno uzakonjene pravice, kljub svoji vpetosti v vsedržavni italijanski šolski sistem... Ob tem organizacijskem alarmu in grožnji nove razporedbe zaradi združevanja manjših šol ter bistvenem vprašanju o obstoju slovenskih šol v Italiji spričo teženj k velikim, centraliziranim šolam s številnimi učenci, kjer je v okviru sedaj veljavne zakonodaje vodenje nedvomno lažje in pozitivnejše, za razliko od teritorialne razpršenosti slovenskih šol z maloštevilno učno populacijo, nekatera bistvena šolska vsebinska vprašanja začasno zbledijo. Vendar pa se periodično vrača med pomembnimi vprašanji tisto, ki je zelo aktualno v času posameznikove poklicne preobremenjenosti in stresnega življenja: kako naj se nastavi in razvija vzgojno partnerstvo med šolskim učnim osebjem in starši otrok, ki šolo obiskujejo. Kako naj bi torej lahko učitelji in starši bolje oziroma bolj konstruktivno delali skupaj za isti cilj: za vzajemno odgovornost v smeri najbolj primernega izobrazbenega in vzgojnega rezultata otrok. Nedvomno odkrijemo tudi danes med starši in učitelji (profesorji) dejavne posameznike, ki se neznansko trudijo v omenjenem smislu, vendar bi bili rezultati boljši, obsežnejši in trajnejši, če bi tako delovanje zajelo vse starše na konceptualnejši način. Tudi v drugih državah sta si tako znanost kot na splošno šolska politika edini, da so starši zelo pomemben dejavnik v šolskem procesu. Ta dejavnik je treba vključiti v učni sistem. Še posebej zato, ker ima običajno družina velikanski vpliv na učni razvoj svojega otroka. Izkušnje in raziskave kažejo, da je vpliv družine na otrokovo kompetenco branja, računanja ali pridobivanja znanja naravoslovja še enkrat močnejši od tistega, ki ga imajo sama šola, učno osebje in izobraževalni proces. Vendar pa, kljub temu nedvoumnemu vplivu iz domače hiše, po mnenju nekaterih nurnmberških znanstvenikov še vedno ni jasnega sprejemanja teh dejstev, ni splošnega koncepta in ni nobenega dolgoročno izdelanega načrta, po katerem naj bi se starši ravnali pri svojem sodelovanju s šolo. Tako je starševski stik s šolo le priložnosten in se omejuje na obisk šolskih prireditev ali na vstop ob nastanku konkretnih problemov. Opažajo torej, da ni torej neke stalne kooperacije med učitelji (profesorji) in starši, ki bi imela natančno začrtane smernice in bi na tak način, zaradi načrtovanega skupnega dela bila bolj učinkovita. V ZDA pa je nastalo (lokalno že leta 1897 v Čikagu) neprofitno vsedržavno združenje staršev in učiteljev PTA (Parent Teacher Association), v katerem so združeni starši, učitelji (profesorji) in drugo osebje z namenom, da bi olajšali staršem soudeležbo pri vzgojno-izobraže-valnem procesu v javni in zasebni šoli. Združenje deluje v povezavi z mnogimi drugimi pomembnimi družbenimi dejavniki. Večina javnih in zasebnih šol že ima danes svoj krajevni PTA. Ta organizacija se počasi usmerja tudi v vrtce in višje šole. Združenje opominja državo na njene dolžnosti do otrok in daje staršem in družinam moč, da lahko učinkovito zagovarjajo pravice vsakega otroka s tem, da starše opremijo z najboljšim orodjem, s katerim omogočijo svojim otrokom, da so uspešni učenci (dijaki). Da obstaja pozitivna in prepričljiva vez med starševsko vpletenostjo in učnim uspehom otrok, sta v svoji študiji ugotovili leta 2002 Anne T. Henderson in Karen L. Mapp. Ameriški raziskovalki sta pri tem poudarili vpliv etničnega izvora staršev, družbenega sloja in izobrazbene stopnje staršev. To pa pomeni, da otroci v šoli bolje delajo, ko so njihove družine soudeležene pri njihovem učenju tako v šoli kot doma. Na osnovi teh raziskav sta izvedenki izdelali standardne parametre, po katerih naj bi bili programi za starševsko soudeleže-nost najbolj učinkoviti. Tako sta ugotovili, da se učenčevo navzemanje znanja izboljša, čim bolj so posegi njegove družine in širše skupnosti je usmerjeni v utrjevanje njegovega učenja. Če otroci občutijo, da imajo svojega »učnega« zagovornika, se njihovo dojemanje učne snovi izboljša in je obiskovanje učnega procesa dolgotrajnejše. Vsaka družina lahko na svoj način pomaga pri uspešnosti svojega otroka. Če se tega zave tudi šola, potem je uspešnejše delo zagotovljeno. Zlasti še, če je v tako sodelovanje vpletena tudi širša skupnost. Tudi v nekaterih državah zunaj ZDA usmerjajo izvedenci sodelovanje med starši in učitelji (profesorji) na osnovi mednarodnih izkušenih vzorcev, npr. PTA državnih standardov. Ti standardi slonijo na nekaterih osnovnih točkah. V šoli naj vlada ozračje dobrodo-šlosti. Šola naj bo odprt prostor, ki je dovolj privlačen, ker ga odlikuje sodelovalna, prijateljska in spoštljiva klima. Izmenjava informacij med starši in učnim osebjem mora biti čim bolj intenzivna in raznolika. Obveljati mora čim širše učno in vzgojno sodelovanje; sodelovanje s starši v učnem procesu, spodbujanje domačega učenja in izvajanje treningov za starše. Vsak otrok naj ima svojega zagovornika v starših, ki se informirajo o šolskem sistemu, o izobraževalnih poteh, ki se tudi sami usposabljajo, da bi s svojim otrokom bili kos načrtovanju bodočnosti. Učno osebje naj svojo pravico do odločanja deli s starši, kadar gre za soodločanje pri izbirah, ki se neposredno tikajo družin in otrok. Vse to je seveda brezpredmetno, če ni povezano s skupnostjo in teritorijem, kateremu šola, družine in otroci pripadajo. Tudi s temi pomembnimi dejavniki morajo šola in starši tesno sodelovati. Seveda pomenijo našteti standardi za drugo okolje le orientacijo, kako naj bi potekalo skupno delo med šolo in domom. Ko namreč vse to prenesemo v svoje okolje, je nadvse važno, da smo pozorni na celoten kontekst šole, v katero ta vzorec prenašamo. Ko gre za šole iz družbeno prikrajšanih okolij, bi lahko bila ovira za to, da starši prihajajo v šolo, se udeležujejo pouka ali da celo sodelujejo pri pouku, zelo velika. V takem prikrajšanem okolju so potrebni majhni koraki. V neki majhni nemški šoli v Dortmundu so npr. začeli s kavo za starše in najrazličnejšimi svetovalnimi servisi. Seveda pa v praksi lahko odkrijemo mnoge druge načine sodelovanja. Vsekakor pa se sodelovanje med učnim osebjem in starši ne more razviti, če vanj niso dejavno vpleteni tudi učenci (dijaki) tako, da lahko polno izražajo svoje pravice. (jec) PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo V članku z naslovom »O upravljanju ozemlja mora skupaj odločati vsa manjšina«, ki je bil objavljen v petek, 28. oktobra, se je pojavila netočnost glede skupnega dokumenta o novem prostorskem načrtu Občine Trst, ki ga je manjšina posredovala županu Robertu Cosoliniju. Dokument je v resnici pripravil Gospodarski fo- rum, ki ga za specifike tržaškega ozemlja sestavljajo Kmečka Zveza, Zadružna Kraška Banka, SKGZ in SSO ob koordinaciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Toliko za popolnost informacije bralcem Primorskega dnevnika. Niko Tenze, predsednik SDGZ / RUBRIKE Sobota, 29. oktobra 2011 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o predavanju, ki ga je v društvu Cercle franco-illyrien imel francoski univerzitetni profesor Antoine Charles. »Sicer ni bilo mnogobrojnega občinstva, toda bilo je isto izbrano in navdušeno. Predsednik, gospod dr. Kisovec, je otvo-ril prvi društveni večer s pozdravom na goste in člane, očrtal delo in program krožka ter predstavil gospoda predavatelja. Gospod profesor Charles je nato pripovedoval s pravim temperamentom Francoza svoje dogodljaje po raznih avstrijskih mestih ter očrtal sodbo, kakoršnjo si napravi Francoz potujoč med Slovani, Nemci in Mad-jari. Posebno kar se tiče sprejetja in pa vtisov, katere so napravila nanj mesta Zagreb, Ljubljana in Praga, se je izražal z največjo pohvalo in povdarjal, da pravega prijatelja more najti Francoz le med Slovani. Škoda, da ni temu krasnemu in poučnemu izvajanju prisostvovalo več slovenske inteligence, katera bi bila gotovo kar najbolj zadovoljena s priznanjem gospoda predavatelja. Na koncu je gospod profesor Charles recitiral in deklamoval še nekaj lepih stihov iz francoske literature ter zato žel obilo pohvale in ploskanja. Nato se je predsednik zahvalil občinstvu za pozornost, gospodu predavatelju pa na njegovem vspelem izvajanju ter zaključil shod.« Edinost med drugim poziva svoje bralce, naj se vpišejo na tečaj hrvaškega jezika. »Z veseljem kon-statiramo, da se je v hrvatski tečaj vpisalo precej naše mladine. Le to nam se zdi čudno, da se za ta pre-koristni tečaj več zanimajo gospice, nego naši moški, katerih bi dosedaj moralo biti prijavljenih za tri, ne pa le za en razred. Ta malomarnost je nedopustljiva. Mi si ne moremo raztolmačiti dejstva, da naša požrtvovalna šola za slovanske jezike ne nahaja pri naši mladini več smisla. Bodite praktični, bodite naš up, vi mladi, ki imate v Trstu rešiti tako vzvišeno narodno nalogo! Vpišite se v tečaj hrvatskega jezika.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh se v Vidmu pripravlja mednarodna manifestacija pripadnikov odporniškega gibanja in protifašističnih preganjancev. Prirejata jo organizaciji ANPI in ANPPIA. »Prispelo je že več vidnih predstavnikov vse-državnih odborov partizanov in političnih preganjancev, prišle pa so tudi prve inozemske delegacije, ki hočejo s svojo prisotnostjo poudariti mednarodno solidarnost vsega miroljubnega sveta in opozoriti na militaristično in revanšistično nevarnost, ki jo predstavlja Zahodna Nemčija, katera je doslej povzročila že dve svetovni katastrofi in se sedaj pripravlja na nove avanture, ki bi lahko povzročile uničenje človeštva. Nemška delegacija je sestavljena iz članov zahodnonemške organizacije VVM, v kateri so vključeni protinacisti, ki jih je Hitler interniral v koncentracijska taborišča. Tudi avstrijska delegacija je sestavljena iz političnih preganjancev, včlanjenih v KZV. V francoski delegaciji pa so partizani, člani organizacije ANACR. Vse delegacije so se nastanile v hotelu Cristallo, kjer so imele prvi stik s predstavniki njih sorodnih italijanskih organizacij. Medtem ko vse demokratično in protifašistično prebivalstvo pozdravlja pobudo za organizacijo shoda, je vi-demska Krščanska demokracija skušala zamolčati njegove prave namene. Občinska uprava, ki je v rokah demo-kristjanov, je odpovedala prisotnost svojega prapora in odrekla vsedržavnemu svetu ANPI dvorano »Aiace«. Temu zgledu je hotela slediti tudi organizacija Osoppo, vendar se je večina njenih članov izrekla proti takšnemu raz-bijaškemu stališču in najavila svojo udeležbo. Videmski odbor ANPI je izdal sporočilo, v katerem zavrača stališče videmske Krščanske demokracije ter znova poudarja svoje nasprotovanje nemškemu militarizmu, ki predstavlja žarišče za novo vojno v Evropi. Poleg tega pa obsoja vse atomske poskuse, naj bodo ti na ozemlju Sovjetske zveze, kakor tudi ZDA ali Francije.« FILMI PO TV Sobota, 29. oktobra, Italia 1, ob 21.10 Shrek Režija: Andrew Adamson in Vicky Jenson Igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, John Lithgow Shrek je svojevrstno bitje, ki živi v močvirju in ne mara ljudi. Najraje je sam, vendar je njegove samote konec, ko k njemu vdrejo pravljični liki, ki jih je iz njihovega kraljestva spodil zlobni lord Farquaad. Shrek se odloči, da bo rešil njihov dom in s tem seveda tudi svojega. S Farquaadom skleneta kupčijo. Shrek naj bi tako rešil lepo princeso Fiono iz gradu, ki ga varuje strašni zmaj, Far-quaad pa bo poskrbel za njegove nepovabljene goste. Med nevarno nalogo Shreka spremlja jezični osel, ki noče za nič na svetu izgubiti pravice do kakeršnega koli jezikavega komentiranja. Shrek in Fiona, ki naj bi postala Farquaadova nevesta, se sredi razburljive pustolovščine zaljubita. Grdi protagonist je zaradi novih čustev presenečen in zmeden. Še bolj pa ga prizadene Fio-nina temačna skrivnost. Ponedeljek, 31. oktobra, Rete 4, ob 16.15 Sognando Africa Režija: Hugh Hudson Igrajo: Kim Basinger, Vincent Perez, Liam Ai-ken in Eva Maria Saint Celovečerec, ki ga je avtor posnel po istoimenskem romanu Kuki Gallmann, pripoveduje o življenju prikupne beneške ženske, katere mladost je označevala serija nesreč in ne ravno najbolj naklonjena usoda. Gallamannova se je po hudi avtomobilski nesreči, v kateri je umrl tudi njen fant, odločila, da se izseli v Kenijo, kjer si je z bodočim možem uredila novo življenje. Izbira, do katere je prišlo na začetku 70. let, se je takoj izkazala za nadvse drzno, saj je njihov družinski vsakdan označevala serija nevarnosti. V teku nekaj let je strupena kača pičila avtoričinega sina, moža pa je usmrtila zver. Ponedeljek, 31. oktobra, Rete 4, ob 23.3 Donnie Brasco Režija: Mike Newell Igrajo: Al Pacino, Johnny Depp, MichaelMad-sen, Bruno Kirby, Anne Heche, Robert Miano in Brian Tarantina Po resnični NET -«iftfŽi zgodbi Joeja Pi-stoneja je Mike Newell posnel film, ki pripoveduje o Donnieju Brascu, agentu FBI-ja, ki se je ^//iiUO^ skrivno vtihotapil v mafijsko družino. Mladega nadebudneža ima posebej v čislih starejši mafijec, Lefty, ki se nanj naveže in ga nekako proglasi za svojega absolutnega naslednika. Ameriški agent, ki je v sklopu svoje profesionalne odločitve prisilno zapustil ženo in tri hčerke, pa se na lepem znajde v neljubi situaciji, saj ne ve, če bi si še želel svojega prejšnjega »poštenega« življenja, ali bi se raje spremenil v pravega mafijca. Sreda, 2. novembra, Rai Movie, ob 21. uri Irma la dolce Režija: Billy Wilder Igrata: Shirley MacLaine in Jack Lemmon Sanjska glasbena kulisa Wilderjeve komedije, ki jo je podpisal Andre Previn, si je pred štiridesetimi leti zagotovila oskarja. Sicer pa je tudi pripoved, v celoti postavljena na pariška tla, zelo očarljiva, saj pripoveduje o prostitutki Irmi, v katero se zaljubi mladi policist. Ker mu seveda ni do tega, da bi svojo ljubezen moral deliti tudi z drugimi moškimi, si izmisli številne preobleke, v katerih se podaja na obisk k ljubljenemu dekletu. Petek, 4. novembra, Rai 3, ob 21.05 Casino Royale Režija: Martin Campbell Igrajo: Daniel Craig Eva Green in Giancarlo Giannini Tokratni Bondov zgodovinski antagonist je Le Chiffre (pooseblja ga danski igralec Mads Mik-kelsen), ki se predstavlja v vlogi brezsrčnega in neprizanesljivega menedžerja. Hudo denarno izgubo, ki jo je utrpel ob slabo izpeljanih poslih, si želi pridobiti s priredbo partije pokra, kjer se najnižja stava suče okrog milijona dolarjev in ki jo odigrajo v črnogorski igralnici Casino Royale, po kateri je film dobil tudi ime. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO KLIC, JAVEN POZIV TEŽKE SANJE; V ITALIJI IGRA NA PRSTE SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (IVAN) NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR ZN AM. ZVEZNA DRŽAVA ITAL. IGRALKA ZOPPELLI VELIKA IN UŽITNA MORSKA RIBA AM. IGRALEC BRODY LJUDSTVO V NIGERIJI IGO GRUDEN BRANKO MIKULIČ TELESNE POŠKODBE NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK OTOK V JADRANSKEM MORJU ORGANSKE SPOJINE NEKD. VZH. NEMČIJA OVITEK NAŠA PLESNA SKUPINA, ... LEDI UMRLI TRŽAŠKI NOVINAR GRILZ NICOLAS SARKOZY KEM. ZNAK ZA ERBIJ TETA V MADRIDU ZELO VELIKA KOLIČINA, MNOŽINA INDUSTRIJSKO PREDMESTJE ANTWERPNA GRŠKA Črka DAVEK NA UVOŽENO ALI IZVOŽENO BLAGO NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR ALIBEGOVIČ ITALO SVEVO PAVZA PRED PRIIMKOM PIJAČA ZA APERITIV NAŠ UMRLI PRAVNIK IN POLITIK (JOŽE) HRIBOVJE NA DEKANU V INDIJI OZEK KONEC POLOTOKA PROVINCA V KANADI ZNAMKA NEMŠKEGA AVTA ILKA VAŠTE MESTO V ČRNI GORI TRINID. ATLET BOLDON ZAPUSTITEV POLOŽAJA ARIANNA BOGATEC KRAJ V ANGOLI NEMŠKA LEPOTICA IN IGRALKA KRUGER REKA V JUŽNI AMERIKI REKA V ŠVICI IVAN LENDL EVGEN LOVŠIN DELAVEC PREVODNIKA ... NA STREHI NAŠA VAS "FANTOV GROB" ZVEZNA DRŽAVA V BRAZILIJI, ... PAULO FRANCOSKA DESNIČARSKA ORGANIZACIJA TRŽAŠKI BOKSAR (DUILIO) IVAN RENKO LETOVIŠČE PRI SAVONI V LIGURIJI SLOVARČEK - EKEREN = predmestje Antwerpna • EBO = kraj v Angoli • ERIAN = ameriška pisateljica • IBO = črnsko ljudstvo v Nigeriji, tudi Iboji • ZANUSO = italijanski arhitekt 1 2 3 4 S 6 7 B ■ ■ 9 1G 11 ■ ■ 12 13 14 15 16 17 VODORAVNO: 1. naša gledališka igralka (Lara); 6. reka v Latviji, desni pritok Vente; 7. rojstni kraj italijanskega skladatelja Giuseppeja Tartinija; 8. dolgorepa papiga z močnim kljunom; 9. razjeda na koži ali sluznici; 10. grška boginja nesreče; 12. naša zgodovinarka Ver-ginella; 15. francosko kakovostno vino; 16. v Sloveniji nezadostna šolska ocena; 17. zaostanek v plači I u v trgovini, sporazum o spornem vprašanju. NAVPIČNO: 1. navadno pokrivalo; 2. gora v Karavankah na avstrijskem Koroškem; 3. naša goriška pokrajinska podpredsednica; 4. Obri, Hunom sorodno nomadsko ljudstvo; 5. ranocelnik, padar; 10. enota za merjenje jakosti električnega toka; 11. francoski filozof (Hyppolite); 13. reka v severni Italiji; 14. jemenski politik. (lako) 1 4 Sobota, 29. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Nekdanji trener Massimo Giacomini prvenstva ga ne preseneča »Juve v prednosti pred ostalimi kandidati za končni naslov« - »Slovenski« Udinese-Palermo INTER ZA PREŽIVETJE - Juventus 16 točk, Inter 8. Tako je stanje na lestvici pred današnjim dvobojem na San Siru. Za Inter gre torej za golo preživetje oziroma za ohranitev upanja o osvojitvi naslova italijanskega prvaka. Gotovo ima Inter prednost domačega igrišča, a tekmi se z večjim navdušenjem in optimizmom približujejo v taboru Juventusa. Zmaga proti Fiorentini je vlila poguma Contejevim varovancem, medtem ko je bil Inter v Bergamu na pragu poraza. Da je Juventus papirnati favorit meni Massimo Giacomini, velik poznavalec italijanskega nogometa: »Sploh me ne preseneča slab pričetekprvenstva Interja. Gre za v povprečju dokaj staro ekipo, dotrajano, brez pravih motivacij, saj so že zmagali vse, kar se je zmagati dalo. Precej je poškodovanih in vodstvo kluba ekipe ni pomladilo. Gre za običajno napako v italijanskem nogometu, da se zmagovitih ekip ne spreminja. Barcelona je gladko zmagala prvenstvo, a se je kljub temu okrepila s Sanchezom, to počenja tudi Real Madrid. V Italiji tepre-nove ni in društva igralce zadržujejo preveč časa. Inter drago plačuje pomanjkanje prenove in mislim, da bo imel hude težave skozi celo sezono. Juventus je bolje deloval med kupoprodajno borzo, kupil je tiste igralce, ki jih je potreboval. Gotovo je bolje začel prvenstvo, čeprav se bo moral paziti pred Milanom in Napolijem. Juventus ima drugačen pristop. Takoj se je videlo, da je Conte prenesel na ekipo njegovo požrtvovalnost. Prav zaradi različnih motivacij menim, da Juventus ne bo zapustil San Sira sklonjenih glav. Vsaj točko bo iztržil. Nimam dvomov o tem, ker Inter me sploh ne prepriča. Ritem igre Interja je vedno isti, doslej Milančanom ni nikoli uspelo sredi tekme spremeniti tempo. Juventus ima dva izredna igralca, ki sta Pirlo in Marc-hisio, za katera Inter nima protiorožij. Ob tem ima Juventus tudi kvalitetnejše menjave. Proti Fiorentini so na klopi sedeli Krasič, Del Piero in Quagliarella, kar je dokaz, da so v Turinu naredili zelo kakovostno ekipo.« Giacomini za slabe nastope Inter-ja sploh ne krivi bivšega trenerja Ga-sperinija, oziroma očita mu le nekaj: »Gasperini je naredil hudo napako, da ni povzdignil glasu, da bi mu društvo ugodilo med kupoprodajno borzo. Čeprav je to kar tipično za italijanski nogomet. Če pride tuj trener, mu nekako uspe 'izsiliti' kak nakup. Zadnji italijanski trener, ki mu je uspelo nekaj podobnega, je bil Capello. Vsi ostali trenerji morajo pač trenirati ekipo, ki jo je sestavilo vodstvo kluba. Morda je delna izjema le Conte, ki je imel besedo pri sestavi ekipe. Sploh ni logično, da trenerju daš v roke ekipo, pri kateri sploh ni sodeloval, a to so pač naše navade.« KANDIDATI ZA KONČNO SLAVJE - »Začetekprvenstva je v znamenju izenačenosti. Trenutno ni še ekipe, ki bi izstopala, če pomislimo, da s povprečjem dveh točk na tekmo niti vodilni Juventus ne hiti. Kot sem že rekel, bo s časom prišla na dan kakovost nekaterih ekip. Milan in Napoli se že prebujata, tudi Roma in Inter prvenstva ne bosta končala na položaju, ki ga zdaj zasedata. Pozor tudi na Lazio. Juventus v primerjavi z ostalimi kandidati ima prednost: nenastopanje v evropskih pokalih. Za Romo velja nekaj podobnega, a v Rimu je prihod novega predsednika še sveža zadeva. Odhod družine Sensi ni lahko preboleti. Nova uprava se šelepri- www.primorski.eu 1 Karatejsko razpoloženi Antonio Conte se pripravlja na drevišnji obračun z Interjem na milanskem San Siru. Na sliki zgoraj Massimo Giacomini ansa vaja na situacijo in okolje. Mislim, da Rome ne gre vključiti med kandidate za naslov. Srednja kakovost prvenstva se mi zdi vsekakor nižja kot v prejšnjih letih, je pa gotovo veliko bolj izenačeno. Udi-nese je doslej zelo pozitivno presenetil, a nemogoče je delati primerjave z ostalimi kandidati za naslov.« »SLOVENSKI« UDINESE - PALERMO - Udinese se je s porazom v Neaplju po samih treh dneh moral odpovedati prvemu mestu na lestvici. Za Giacominija je celo boljše tako: »Morda bodo igralci manj obremenjeni. Udi-nese nedvomno zelo pozitivno preseneča, a nima dovolj kakovostnih igralcev, da bi trikrat tedensko igral na visoki ravni. V Neaplju so manjkali Domizzi, Isla in Di Natale: brez treh kakovostnih igralcev Udinese ni konkurenčen, a Guidolin nima alternativ, če želi nadaljevati pot na treh frontah se mora nujno posluževati kroženja igralcev. Strinjam se s Capellom, ko je rekel, da bi se lahko Udinese z Zapato, Sanche-zem, Inlerjem in še eno okrepitvijo lahko boril za naslov. Mislim, da bi Udi-nese lahko dolgoročno občutil posledice preveč pogostega igranja.« Na jutrišnji tekmi bo gotovo na tribunah kar nekaj nogometnih navdušencev iz Slovenije, ki bodo prišli opazovat Handanoviča, Iličica in morda Ba-činovica. Tudi o rasti slovenskega nogometa je Giacomini marsikaj povedal: »Bačinovič je sicer letos nekoliko v težavah. O kakovosti Handanoviča nima niti veliko smisla govoriti, medtem ko je Iličič začel to prvenstvo nekoliko v senci, a se vrača v lansko formo. Očitno so se z novim trenerjem v taboru Palerma stvari nekoliko spremenile. Morda je res, da se zdaj išče tudi v manj znanih prvenstvih, kot je lahko slovensko, ker imajo klubi manj denarja, a navsezadnje so se ti igralci nato tudi uveljavili v Italiji, kar pomeni, da so kakovostni. V Sloveniji se dobro dela na mladinskem področju, saj gre za igralce, ki so nogometno zrasli tam. Kar manjka pa je prenova v reprezentanci. Morali bi biti nekoliko bolj hrabri in se zgledovati po Prandelliju. Nekateri igralci so že na koncu kariere, morda bi morali bolj zaupati raznim Iličičem in Bačinovičem.« DREVI PESTRO TUDI V RIMU -Nasproti si bosta stala še dva kandi- data za naslov. Ob 18. uri bo namreč Roma gostila Milan, ki se je v zadnjih tednih vrnil na lansko raven zlasti v napadu, kjer Allegri vsako tekmo odkriva nove strelce. Domači trener Luis Enrique pa naj bi zaigral s tremi napadalci (Bojan, Borriello in Osvaldo). Za Romo zmaga ne bi bila zgolj prestižnega pomena. Tudi nove tri točke na lestvici bi veliko pomenile. MIHAJLOVIČ NA PREPIHU - V vrtincu polemik se je zaradi slabih rezultatov znašel trener Fiorentine Sini-ša Mihajlovic. Če Toskancem jutri ne bo uspelo premagati Genoe potem bo srbski strateg ostal brez službe. NAŠA NAPOVED 10. KROGA A-LIGE: Drevi (ob 18.00) Roma - Milan 2:2 (35%, 30%, 35%), Catania - Napoli 2:3 (30%, 40%, 30%), (ob 20.45) Inter - Juventus 1:1 (35%, 30%, 35%); v nedeljo (ob 12.30) Siena - Chievo 1:1 (35%, 35%, 30%), (ob 15. uri) Bologna - Atalanta 1:1 (30%, 35%, 35%), Fiorentina - Genoa 1:0 (40%, 35%, 25%), Lecce - Novara 1:2 (35%, 30%, 35%), Parma - Cesena 3:1 (40%, 35%, 25%), Palermo - Udinese 0:1 (30%, 35%, 35%), (ob 20.45) Cagliari -Lazio 1:1 (30%, 35%, 35%). (I.F.) PLAVANJE - Len Trije »azzurri« najboljši v Evropi LUXEMBOURG - Evropska plavalna zveza (Len) je izbrala najboljše evropske športnike in športnice v vodnih športih v letu 2011. Med njimi so kar trije Italijani: evropska plavalka leta je Federica Pellegrini, najboljši vaterpolist stare celine je kapetan Settebella Stefano Tempesti, najboljša skakalka v vodo pa Tania Cagnotto. Pred njimi se je v Italiji med evropsko smetano prebil samo Filippo Magnini leta 2007. Evropski plavalec leta je Norvežan Alexander Dale Oen, Oen je prejel 31,9 odstotka glasov, za njim pa sta se uvrstila Francoza Camille Lacourt (28,9) in Jeremy Stravius (20,3). V ženski konkurenci je Pel-legrinijeva prepričljivo premagala vse tekmice (62,9), druga je Britan-ka Rebecca Adlington (15,7), tretja pa Švedinja Therese Alshammar (14,3). V daljinskem plavanju sta v ženski konkurenci drugo in tretje mesto tudi osvojili Italijanki, Martina Grimladi in Rachele Bruni. Italijanski vaterpolist Tempesti (32,3) - letošnji svetovni prvak - je le za las ugnal svoje tekmece, Srba Filipa Filipovica in soigralca Mau-rizia Feluga, ki sta prejela 29 odstotkov glasov. Najboljša vaterpolistka je Grkinja Alexandra Asimaki. V skokih v vodo sta je največ glasov prejel Nemec, v sinhronem plavanju pa Rusinji Natalija Iščenko in Svet-lana Romašina. NOGOMET - Trener Marcello Lippi, svetovni prvak leta 2006, bo odslej sodeloval pri državni reprezentanci prvenstev 1. in 2. poklicne divizije. EP V KOŠARKI 2013 - Potem ko je včeraj občinski svet v Jesenicah sprejel odlok o financiranju evropskega prvenstva v košarki leta 2013 v Sloveniji, piše MMC Rtv slo, bodo lahko po skoraj pol stoletja temeljito obnovili dvorano Podmežakla. HOKEJ - Hokejisti Tilie Olimpi-je so z golom Igorja Cvetka prišli do nove zmage v Ligi Ebel. V 16. krogu so v Znojmu ugnali Orle z 1:0. Tržaški rokometaši v Brixnu TRST - Tržaški rokometaši bodo danes gostovali v Brixnu, ki tačas vodi in je še brez poraza. Tekma rokometne elitne -lige bo ob 19.00, pred tem pa bosta še dve tekmi obeležili 40-letnico južnotirolskega kluba. KOŠARKA - Državna divizija A AcegasAps lovi točke na Siciliji TRST - Po tesnem porazu na domačem igrišču proti še nepremaganim Neapeljčanom odhaja AcegasAps na težko gostovanje v Capo D'Orlando na Siciliji. S to ekipo so Tržačani igrali že v pripravljalnem obdobju, vendar so bili takrat klimatski pogoji - neznosna vročina - neprimerni za igro. Kakorkoli že, Sicilijanci so težak nasprotnik, še posebej na lastnem igrišču, kjer so premagali Trento, Santarcangelo in Anagni, medtem ko so na tujem zmagali le v Materi. Trenutno imajo v svoji skupini 8 točk, prav toliko kot AcegasAps. Udarna moč ekipe so krilo Benevelli (202 cm, pred dvema letoma v Trstu), ki je tačas četrti strelec lige z več kot sedemnajstimi točkami na tekmo, argentinski par playmakerkev Caula (19 let, 188 cm) in Albertinazzi (178 cm), krili Crow (200 cm) in De Min ( 203 cm) ter bek Zanelli (196 cm). Edina šibka točka ekipe je pod košem, saj edini center Pellegrino (20 let, 210 cm) igra bolj malo, ostalim pa manjka nekaj teže: idealna situacija za krepkejša Gandinija in Ferrara, če jih bodo soigralci znali izkoristiti in ne bodo trmasto metali izza črte za tri točke, kot se je v tem prvenstvu zgodilo že nekajkrat. Marko Oblak ŽENSKA KOŠARKA - Miljski Petrol Lavori bo danes v A2-ligi igral v Bocnu ob 18.30. Varovanke Matije Joga-na bodo skušale vknjižiti prvo zmago na gostovanju, saj so doslej slavile samo na domačih tleh. Bocen je v prvih štirih krogih zbral samo eno zmago in zaseda 12. mesto, Milj-čanke pa so 7. FORMULA ENA Hamilton s pribitkom treh mest NEW DELHI - Britanski dirkač Lewis Hamilton (McLaren) je bil najhitrejši na včerajšnjem prvem prostem treningu pred dirko za VN Indije v New Delhiju (ob 11.00 po Rai 2,), a bo jutrišnjo preizkušnjo v formuli 1 začel s pribitkom treh dodatnih mest, saj je ignoriral rumeno zastavo, ki dirkače opozarja na nevarnost na stezi. Za svetovnega prvaka iz leta 2008 je to že šesta tovrstna kazen v tej sezoni. Danes bo na sporedu tretji prosti trening in kvalifikacije za dirko (ob 10.30 po Rai 2). SLOVENKA V ITALIJO - Slovenska kolesarska državna prvakinja Polona Batagelj bo v prihodnji sezoni vrtela pedala v novi ekipi. Pogodbo je podpisala za italijanski klub Diadora Pasta Zara. Prvi cilj 22-letne Aj-dovke Batageljeva je uvrstitev na poletne olimpijske igre v Londonu, olimpijsko normo sicer že ima v žepu, vendar pa jo od olimpijske kvalifikacije loči še nekaj točk. KOŠARKA - Liga NBA »Lockout«: premik v pogajanjih med lastniki moštev in košarkarji NEW YORK - Pogajanja med lastniki klubov in sindikatom igralcev v severnoameriški košarkarski ligi NBA se počasi premikajo z mrtve točke. Po četrtkovem sedemurnem zasedanju sta se sprti strani že dogovorili za nadaljnje pogovore. »Mislim, da smo blizu dogovora. Zdaj je vprašanje, če si vodstvo lige NBA to želi ali ne,« je dejal izvršni direktor sindikata košarkarjev Billy Hunter. »Za zdaj ni še nobene garancije, da bomo dosegli dogovor, a prepričan sem, da bomo vsi dali vse od sebe, da bi nam to uspelo,« pa je ob tem poudaril komisar lige NBA David Stern. Košarkarji vztrajajo, da na manj kot 52,5 odstotka letnih prihodkov v višini 4,3 milijarde evrov ne bodo pristali. Prav distribucija tega zneska je glavni kamen spotike v pogajanjih med igralci in lastniki klubov. Stern je že odpovedal prvih 100 tekem nove sezone lige NBA med 1. in 14. novembrom. Prekinitev dejavnosti oziroma «lockout» so imeli v NBA nazadnje v sezoni 1998/99; takrat so po dolgih pogajanjih na igrišča stopili šele februarja, košarkarji pa so v rednem delu odigrali le 50 tekem. KOPITAR - Slovenski hokejist Anže Kopitar je prispeval dve asistenci za zmago Los Angelesa v Dallasu s 5:3. Hrušičan je bil podajalec pri prvem in zadnjem golu kraljev, ki so dosegli šesto zmago v severnoameriški ligi NHL. Za kalifornijsko moštvo je dva zadetka dosegel Rus Slava Vojnov, po enega pa Justin Williams, Scott Parse in Dustin Brown. Na dosedanjih devetih tekmah je zbral 13 točk, vodi pa Dallas s 14 točkami. Na lestvici strelcev je Kopitar na šestem mestu, na dosedanjih tekmah pa je zbral 12 točk (štiri gole in osem podaj). V vodstvu je igralec Toronta Phil Kessel s 16 točkami (devet golov in sedem podaj). / ŠPORT Sobota, 29. oktobra 2011 21 NOGOMET - Že danes Vesna v Križu, Primorje na Opčinah, Mladost v Zagraju, od jutri ob 14.30 Kras pri vodilnem Danes in jutri nas čaka zanimiv nogometni konec tedna. Danes bodo ob 15.30 stopili na igrišče nogometaši Vesne, Primorja in Mladosti. Jutri pa vsi ostali, in sicer ob 14.30, saj bodo v noči na nedeljo legalno uro spremenili v sončno. Urine kazalce bomo ob treh ponoči premaknili za uro nazaj. S tem urnikom se bodo amaterske nogometne tekme začenjale do 22. januarja. S 5. februarjem, ko se bodo dnevi začeli daljšati, pa pol ure kasneje. V LIGNANU TEKMA KROGA - V okviru 8. kroga elitne lige bo Kras Repen gostoval v furlanskem letoviščar-skem obmorskem kraju Lignano. Domača ekipa, ki letos še ni izgubila (5 zmag in 2 neodločena izida) vodi s 17 točkami na lestvici. Rdeče-beli imajo štiri točke manj (13) in imajo jutri lepo priložnost, da se približajo Furlanom na samo točko razlike. V primeru Kra-sovega poraza pa bi Lignano imel že sedem točk prednosti. Trener Sergej Alejnikov se zaveda pomembnosti tekme, čeprav pravi, »da smo šele na začetku prvenstva.« Jutri bosta odsotna kaznovana Pizzini in Colavetta. Predsednik Goran Kocman, ki se bo danes vrnil s poslovnega potovanja, je prepričan, da bodo fantje igrali dobro: »Med tednom so se prav gotovo dobro pripravili na dvoboj proti Lignanu. Igramo proti prvemu na lestvici in prepričan sem, da bodo fantje dali vse od sebe«. Sodil bo Miniutti iz Maniaga. V Lignano bo odpotovalo tudi nekaj Kra-sovih navijačev. DANES VESNA, PRIMORJE IN MLADOST - V promocijski ligi bo Vesna danes popoldne gostila ekipo iz Ža-velj (novinec v ligi), ki ima štiri točke na lestvici. Zaule je v gosteh s 4:2 premagal Union in v nedeljo igral neodločeno s Ponziano (1:1). Tehnični vodja Vesne Paolo Soavi upa, da bodo Mas-saievi varovanci osvojili vse tri točke: Domači šport Danes Sobota, 29. oktobra 2011 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - San Daniele, 20.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco -Bor Radenska DEŽELNA D-LIGA - 18.00 v Vilešu: Villesse -Kontovel UNDER 15 DRŽAVNI - 17.00 v Dolini: Breg - Ardita NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Križu: Vesna - Zaule 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 na Opčinah: Roianese - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Zagraju: Mladost -Sagrado DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Tržiču: Fincantieri Monfalcone - Kras Repen ZAČETNIKI - 15.00 v Ogleju: Aquileia - Sovodnje; 16.00 v Standrežu: Juventina - Audax Sanrocchese ODBOJKA MOSKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča ZBDS - Volley club TS; 20.30 v Morteglianu: Basiliano -Olympia ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet C MOSKA D-LIGA - 20.00 v Gorici, Spacapan: Olympia U17 - Il Pozzo ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Buji: Buia - Zalet D Jutri Nedelja, 30. oktobra 2011 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Lignanu: Lignano - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Fagagni: Pro Fagagna - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Azzurra; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Begliano; 14.30 v Dolini: Breg - Villanova NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras Repen -Montebello Don Bosco NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen - Zaule; 10.30 v Standrežu: Juventina - San Vito al Torre; 10.30 v Campolongu al Torre: ISM Gradisca -Sovodnje ODBOJKA MOSKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Itas Castelfranco Veneto UNDER 18 MOSKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor - Vivil UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - Brico center 24-letni Vesnin nogometaš Martin Cheber (levo), doma od Domja, je ta teden diplomiral na tržaški fakulteti političnih ved. Čestitamo! kroma Mir ^ rÉ» . o. - ■. ■ ■ ï I m »Absolutno bomo igrali za zmago. Upam, da bomo prebili led v napa-du.«Pri Vesni bosta odsotna poškodovana Tomizza in Improta. Vratar Edvin Carli pa je bil ves teden v postelji z vročino. V Križu bo sodil Cattani iz Tol-meča (stranska sodnika bosta Tržača-na Gorazd Husu in Ronci). Primorje se bo na Opčinah pomerilo z Roianesejem, ki je z dvema točkama zadnji na lestvici. »Seveda ciljamo na vse tri točke, četudi bomo igrali z zelo okrnjeno postavo,« je dejal predsednik Roberto Zuppin in dodal: »Med tednom smo se sestali in odločili, da bomo do decembra nastopili s to sestavo. Okrepitev ne bomo iskali, čeprav je spisek poškodovanih zelo dolg. Zaupamo trenerju Vituliču, ki je zelo izkušen, in ostalim igralcem.« Pri ekipi proseškega društva bodo odsotni Puzzer, ki so ga v torek operirali (trojni zlom nadlahtnice) in že okreva na svojem domu, Udina, Mihic, S. Cok in Colasuonno. Sodil bo Goričan Del-la Gaspera. Doberdobska Mladost (10 točk) bo v okviru 3. AL skušala znova osvojiti točke v Zagraju, kjer bo igrala »domačo« tekmo proti Sagradu (11 točk). Igrišče v Doberdobu namreč še nekaj časa ne bo nared. JUTRI OSTALI - Pomembna tekma v boju za vrh lestvice promocijske lige čaka tudi Juventino, ki bo gostovala v Fagagni (sodil bo Pordenončan Fabris). Pri ekipi iz Štandreža bodo odsotni Sec-li, Cuzzolin in Airoldi. Saša Gulič je med tednom zbolel, v Juventininem ta- • aH boru pa upajo, da bo jutri vseeno na razpolago. V 1. AL bodo Sovodenjci (14 točk), brez kaznovanega Flocca, branili prvo mesto na domači zelenici, kamor prihaja tržaški Domio (9 točk). Trebenski Primorec (10) pa bo v Trebčah gostil Azzurro, ki je s 4 točkami zadnja na lestvici. V Sovodnjah bo sodil Vi-demčan Del Prato, v Trebčah pa Spada iz Latisane. V 2. AL bo Zarja igrala v Bazovici, Breg pa v Dolini. »Rdeči« (Cister-nino in Goran Križmančič sta bila kaznovana) bodo gostili solidni Begliano (14 točk), brežani (brez Marka Križ-mančiča) pa Villanovo (4 točke). V Dolini bo sodil Tržičan Agustinello. (jng) Danes še, elitna liga: San Daniele - Tolmezzo; promocijska liga: Lu-mignacco - Valnatisone, Union Marti-gnacco - Caporiacco; 2. AL: Centro Se-dia - Piedimonte. 4 kroge proseško Primorje že ni okusilo zmage. Varovanci trenerja Davorja Vituliča so zadnjič zmagali v 3. krogu v gosteh proti Villanovi (0:3). Odtlej so rdeče-rumeni zbrali dva poraza (Begliano in Zarja) ter dva neodločena izida (Mossa in Monte-bello Don Bosco). Na zadnjih štirih tekmah je Primorje obenem doseglo le dva gola. mvmhh _ f Naš nogometaš Martin Cheber je diplomiral na fakulteti političnih ved v Trstu. Čestitamo mu vsi pri V ŠD Vesna ^ "J Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 31. oktobra, in četrtek, 3. novembra, goriški urad zaprt. AŠZ SLOGA vabi na slovesnost ob 40-letnici društva v petek, 4. novembra, v Prosvetni dom na Opčinah ob 20. uri. Nastopali bodo: Moška vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin, Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, Uopenska mularija in Open Hackers. Slavnostni govornik bo prof. Franko Drasič. AŠD MLADINAorganizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 1830. Tel. 347-0473606. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 3475292058, www.skbrdina.org SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13.novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. GORSKO KOLESARSTVO - Lestvice tekmovanja junior cross Med 26 društvi je SK Devin na deželni ravni osvojil 3. mesto V teh dneh so objavili končne lestvice tudi v okviru letošnjih dirk gorskega kolesarstva junior cross, na katerih so v različnih kategorijah sodelovali vsi deželni klubi. Od 30. avgusta do 9.oktobra je potekalo kar sedem preizkušenj, vsak konec tedna, in po vseh opravljenih dirkah je treba zabeležiti velik uspeh kolesarskega odseka SK Devin, saj so na koncu pristali na odličnem 3. mestu med 26 deželnimi klubi, takoj za prvouvrščenim Jam's Bike Team Bu-ja in drugouvrščenim Team Granzon. Trije tekmovalci SK Devin Peter Chenda, Erik Mozan in Danjel Sedmak, ki so se uvrstili na prvo oz.tretje mesto v kategoriji, bodo tudi posamično nagrajeni na sklepnem deželnem nagrajevanju, za katerega datum in kraj nista še določena. Za vse kolesarje SK Devin pa prireja društvo v nedeljo končno nagrajevanje v Agriturizmu Kovač v Doberdobu od 12.30 dalje. Končne lestvice po kategorijah: G1 - 16. Daniel Moimas, 21. Adam Hamoussi; G2 - 6. Luka Sedmak, 12. Mattia Di Biagio; G3 - 3. Pe- ter Chenda, 4. Tristan Taverna, 10. Ta-rek Nelson, 13. Thomas Balzano, 16. Ivan Ferfolja G4 - 10. Jan Godnič, 16. Devan Sedmak, 33.Amina Hamoussi; G5 - 10. Ivan Braico, 17. Max Zannier, 27. Jan Sedmak, 35. Goran Hamous- si; začetniki-naraščajniki - 1. Erik Mo-zan , 5. Gregor Vizintin, 8. Francesco Carletti, 39. Alberto Di Giorgio; nevč-lanjeni G1 - 9. Lian Taverna; G4 - 1. Andrea Balzano; začetniki - naraščaj-niki: 1. Daniel Sedmak. ALEXANDER KANTE Nekdanji nogometaš je zdaj tekač Slovenskim rekreativnim tekačem se je pred poldrugim letom pridružil tudi bivši nogometaš Aleksander Kante. Sede-mindvajsetletnik s Proseka je prejšnjo nedeljo sodeloval tudi na Ljubljanskem polmaratonu. Zakaj si izbral tek? Zaradi težav s kolenom sem opustil igranje nogometa. Ker pa sem bil od vedno vajen, da se ukvarjam s športom, sem se odločil za tak tip rekreacije. S tekom se namreč po delovnem dnevu lepo sprostim. Kolikokrat na teden tečeš? Če se pripravljam na tekmo tečem štirikrat tedensko, sicer pa dvakrat ali trikrat na teden. Pred ljubljanskim polma-ratonom sem tekel štirikrat tedensko: sledil sem tekaškemu programu, ki mi ga je sestavil kolega. Kje pa treniraš? Poleti najraje v Borovcih, v gozdiču med Prosekom in Križem, saj je tam malo tekačev. Pozimi pa v Bazovici pri Sinho-tronu, kjer je razsvetljeno, saj treniram namreč šele po delu, okrog 19. ure. Sicer pa se včasih odpravim tudi v Barkovlje ali po kolesarski progi pri Borštu. Koliko pa pretečeš? Od 12 do 15 kilometrov, tečem pa približno uro ali uro in pol. Kdaj pa si prvič tudi tekmoval? Redno sem začel teči januarja lani, prvič pa sem tekmoval lani maja na Baviseli. Ljubljanski polmaraton je bila moja četrta tekma. Zelo rad se sicer udeležujem tekem, saj je prijetneje teči v družbi kot sam. Obenem pa na tekmah dosegam vedno boljši čas. Ali si doslej pretekel samo polmaratone? Da, zdaj mi ta razdalja ustreza, enkrat pa bom mogoče tudi poskusil preteči maraton. Slediš tudi posebni dieti? Ne ne, samo dan pred tekmovanjem sem bolj pozoren na pijačo. V kolikem času pa prete-češ 21 kilomterov? Najboljši čas sem dosegel ravno na ljubljanskem maratonu, v nedeljo. Razdaljo sem pretekel v 1:33:19. 22 Sobota, 29. oktobra 2011 PRIMORSKA / SEŽANA - V Visokošolskem središču manj študijskih smeri Bo po Turistici Sežano zapustilo še računalništvo? Prihodnost je v ustanovitvi visoke šole za oblikovanje materialov in fotografije SEŽANA - Portoroška Fakulteta za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem ukinja dislociran visokošolski študij Poslovnih sistemov v turizmu v Visokošolskem središču (VS) v Sežani. Za to so se odločili že pred dvema letoma in tako ne lani ne letos niso več razpisali novih študijskih mest. Program se izvaja samo še za 24 študentov tretjega - zaključnega - letnika. »Omenjeni študijski program izvajamo tudi na matični šoli v Portorožu,« je sporočila dekanja Aleksandra Brezovec. »Odločitev za en sedež izvajanja rednega študija je bila utemeljena na kazalcih racionalnosti in kakovosti izvedbe kmalu po tem, ko se je spremenil način financiranja visokega šolstva. S Sežano smo sodelovali dobro in verjamemo, da smo pomembno pomagali pri zagonu kraškega visokošolskega utripa, vsekakor pa je lokacija turistične fakultete v Portorožu tako blizu, da bomo zagotovo še naprej vpisovali študente s tega območja. V Sežani tako prepuščamo prostor novim visokošolskim vsebinam.« V tem študijskem letu je v portoroško fakulteto vpisanih 741 študentov. Ista usoda bi lahko doletela tudi študij računalništva in informatike istoimenske ljubljanske fakultete (FRI), ki je v Sežani od leta 2006. Prvi letnik je fakulteta sicer razpisala - obiskuje ga 40 študentov - vendar pa je v treh letnikih študentov premalo (skupaj 67), da bi bila šola rentabilna, smo izvedeli v Ljubljani. »Zaradi spremembe načina financiranja univerz, ki ni več vezano na število študentov in diplomantov, pač pa na pedagoško, raziskovalno in znanstveno uspešnost ter čedalje nižjega vpisa študentov, vodstvo fakultete išče rešitev, ki bi bila sprejemljiva za študente, fakulteto in občino Sežana,« je na naše vprašanje odgovoril dekan Nikolaj Zimic. Na VS so povedali, da so FRI letos plačali 100.000 evrov za pokrivanje razlike v stroških. »Da študijska programa ne bosta Študij računalništva in informatike istoimenske ljubljanske fakultete (FRI), ki je v Sežani od leta 2006, bi lahko v kratkem doletela enaka usoda, kot je Turistico ostala v Sežani desetletja, je bilo jasno že takoj na začetku. Turistica ugaša že dve leti, s FRI smo se že na začetku pogovarjali o tem, da bi morali v Sežani odpreti laboratorij ali dva, da bi program pognal korenine. Vendar tega v interesu matične fakultete ni bilo,« je povedal direktor VS Danijel Božič. »VS mora razvijati svoje programe. Že nekaj let se borimo, da bi preko mednarodnih razpisov prišli do denarja za Center umetne in domače obrti, kjer bi uredili delavnice, učilnice, razstavno-prodajni prostor in na tem temelju čim prej razvili visoko šolo za oblikovanje materialov in fotografije.« Očitno je obstoj študijskih programov odvisen od občine Sežana. Po informacijah službe za odnose z javnostmi je ta Laboratorij za geomagnetizem in aeronomijo SEŽANA - V okviru Visokošolskega središča deluje tudi Laboratorij za geomagnetizem in aeronomijo. Njegov dolgoročni cilj je povezati astronomijo Sonca z vedami o ionosferi in magnetosferi Zemlje, pa tudi uporabnimi znanji, kot so navigacija, geologija, telekomunikacije, meteorologija, energetika in medicina. »Z Upravo za zaščito in reševanje ter Ministrstvom za okolje in prostor se že dve leti pogovarjamo o tem, da bi pridobili pasovno financiranje v delu, ki bi bil javna služba. Podpora je, kdaj pa bo še denar, je težko napovedati,« je povedal direktor Danijel Božič. Pred časom so na Kovku pod Sinjim vrhom postavili observatorij. Božič je še povedal, da se zanj zanimajo različne raziskovalne ustanove, v postopku pa je tudi prijava na razpis ministrstva za znanost in tehnologijo za nakup dodatne opreme ter prijava dveh raziskovalnih nalog s področja telemedicine in prenosa podatkov. (I.C.) v sedmih letih zanje plačala 2,407 milijona evrov (po podatkih VS 2,210 milijona). »Sprememba načina financiranja univerz povečuje pritisk na občinski proračun. Za ekonomsko pokritje stroškov bi moralo program FRI obiskovati 180 študentov. Nedvomno,« so še sporočili z občine Sežana, »je smiselno še naprej podpirati lastne programe in ohraniti izvajanje višješolskih programov oblikovanja materialov in fotografije ter jih skušati nagraditi z visoko šolo oziroma akademijo. Pri tem bi morala občina zagotoviti zagonska sredstva za prvo leto delovanja, saj podeli država koncesijo šele drugo ali tretje leto.« Pri izvajanju višje strokovne šole je težav namreč manj. Ta deluje v okviru Šolskega centra (ŠC) Srečka Kosovela (srednja šola), financira jo ministrstvo za šolstvo in šport, redno vpisanih študentov je 134. »Razvoj visokošolskega študija zahteva najprej odločitev o tem, ali hočemo imeti študij na višji ali visoki stopnji,« meni ravnatelj ŠC Dušan Štolfa. »Nekdo se bo moral poglobiti v problematiko, prepričati slovensko javnost, da je taka šola potrebna in se spopasti z goro papirjev. Višješolski program se skuša voditi čim bolj strokovno, tako da pomeni pridobitev diplome strokovno referenco. V ta program se namreč ne morejo vpisati "fiktivni" študenti, ampak taki, ki imajo resen namen. Manjše število študentov je sprejemljivo tudi za ministrstvo, ker gre za edino šolo v državi.« Danijel Božič o nadaljnjem razvoju strokovne šole pravi, da bi občina Sežana in gospodarstvo lahko zagotovila denar za prvo leto delovanja šole, »vendar bi morali imeti zagotovilo države, da v kolikor izpolnjujemo vse pogoje, dobimo koncesijo. Tega znaka pa trenutno še ni. Predrzno pa bi bilo odpirati šolo brez denarja, saj taka šola na leto stane od 100 do 120 tisoč evrov. Brez visoke šole bo vpis na višjo v prihodnjih letih padal. Potreben bo tehten premislek, saj pričakujem obdobje, v katerem bodo šole, ki so šle na trg s ciljem, da bi v čim krajšem času zaslužile čim več denarja, usihale oziroma se preusmerjale.« V prihodnjem letu novosti na tem področju torej ne gre pričakovati. Vsaj dokler ne bo jasno, kaj bo s študijem računalništva in informatike. Poleg tega pa se Božič s 1. novembrom poslavlja z direktorskega mesta. Funkcijo vršilca dolžnosti bo po sklepu Sveta VS za leto dni prevzela Tjaša Kranjec, sicer zaposlena kot svetovalka na VS, obenem pa tudi članica Sveta. Na razpis so se sicer prijavili štiri kandidati, ki so po besedah predsednika Sveta Boža Marinca ustrezali zahtevanim pogojem, vendar so se zaradi nejasne usode visokošolskega študija odločili, da imenujejo vršilca dolžnosti. Na naše vprašanje, ali to pomeni morda postopno ukinitev VS, so z občine sporočili, da o tem ne razmišljajo. »Potekajo pa pogovori z vidika racionalizacije njegovega poslovanja. Pred sprejemom kakršnekoli odločitve bo zadevo obravnaval občinski svet.« Irena Cunja V Postojnski jami število obiskovalcev že preseglo celoletno lansko POSTOJNA - Največja slovenska znamenitost Postojnska jama beleži v letošnjem letu zelo dober obisk. Od začetka leta do včeraj jo je obiskalo dobrih 492.000 obiskovalcev, kar pomeni, da smo presegli celoletno število obiskovalcev iz leta 2010. Do konca leta pričakujemo še približno 30.000 gostov, kar pomeni, da bodo doseženi zastavljeni cilji, ki so predvsem plod učinkovitih marketinških aktivnosti. Predjamski grad po številu obiskovalcev ne zaostaja, skupno lanskoletno številko 108.000 bo presegel v naslednjih dneh, medtem ko obisk Proteusove jame - Vivarija že v tem trenutku presega lanskega za približno 15 % oziroma 4000 obiskovalcev. Še vedno naše znamenitosti obiskuje največ gostov iz Italije, Nemčije, Slovenije in Japonske, skupno pa na letnem statističnem izpisu naštejemo preko 160 držav sveta. Kolesarski sprehod med rujem in trtami AVBER - V Avberju so za jutri pripravili jesenski kolesarski izlet, ki bo kolesarje popeljal med jesenskimi kraškimi barvami, ki so se v teh dneh razplamtele na kraških gmajnah in med vinogradi. Pot poteka po kraških kolovozih in gmajnah, komaj kak km pa tudi po asfaltu. Dolžina poti je nekaj čez 30 km, ima pa zelo malo vzponov. Trasa poteka od Avberja mimo Kazelj, po kraški gmajni do Grahovega brda, nato mimo vasi Dane v Šmarje pri Sežani. Od tam se bodo kolesarji povzpeli na pobočje Govca in se nato spustili v Kreplje in mimo vasice Godnje do Dutovelj, do vasice Brje in nato proti izhodišču v Avberju. Izlet je primeren za vse kolesarje, saj si ga lahko vsak po potrebi skrajša po svojih sposobnostih in se po povezovalnih asfaltiranih cestah vrne na izhodišče. Na tak način se lahko izvede tudi krajša varianta za nedeljski družinski izlet z otroki. Start bo jutri ob 10. uri izpred kmečkega turizma Francinovi v Avberju, vodenje in kosilo po kolesarjenju (kmečka pojedina, štruklji in ena pijača) je v predprijavi 10 evrov, lahko pa se prijavite in izberete tudi samo izlet brez kolesarskega "after" na kmečkem turizmu. Zemljevid in ostale podrobnosti si lahko ogledate na: www.bikemap.net/route/1308159 COLJAVA - Na turistični kmetiji Ostrouška Pelicon Kulturna dediščina Krasa V mesecu kraške kuhinje, ki traja do 11. novembra, ponudbo razširili z razstavo sežanskega likovnika Marjana Miklavca - Odprta bo do konca leta COLJAVA - Na turistični kmetiji Ostrouška Pelicon v Coljavi so v okviru letošnjega 6. Meseca kraške kuhinje, ki bo trajal do 11. novembra, odprli likovno razstavo znanega sežanskega slikarja Marjana Miklavca z naslovom Kulturna dediščina Krasa. Miklavca je kot velikega ljubitelja Krasa predstavil Jadran Sterle, domači novinar, režiser in scenograf. Sterle je Miklavca opisal kot borca proti izginotju in globalizaciji, saj na svojih platnih upodablja kraške domačije in gospodarstva v času do 70. let prejšnjega stoletja z vso značilno arhitekturo Krasa, ki bi jo lahko tržili kot blagovno znamko Krasa. »Kras se je v zadnjih 50 letih spremenil. 80 odstotkov predvsem v zunanji podobi oz. arhitekturi. Miklavec je kraške domačije dokumentiral kot družinska podjetja, ob bivalnem prostoru tudi gospodarski del kmetij, kjer je bila nekoč prisotna živina. Danes je le še v nekaterih kraških vaseh. Več krav sem naštel na prometnih znakih kot na kmetijah. Ob tem, da so njegove slike pomemben dokument časa, je vrednost njegovega dela predvsem v tem, da Kras ne deli na slovenski in italijanski, ampak zanj je kraški prostor enoten,« je poudaril Sterle. O ideji, ki se je porodila ob študijskem potovanju leta 2007 v Provanso, ko je odkril monografijo francoskega slikarja o južnem delu Provanse, ki je po geološki sestavi in arhitekturi enaka našemu Krasu, je spregovoril avtor sam. »Tudi na našem Krasu imamo eno pokrajino, eno kulturo in ene Kraševce, čeprav nas je krivično zarezana meja delila mnoga leta. Tudi sam sem se odločil, da po francoskem zgledu naredim monografijo našega Krasa. Tako sem obiskal vseh 174 vasi, izsledil kulturno in naravno dediščino in tako je nastalo v treh letih več kot 280 slik s cerkvami, znamenji, spomeniki iz 1. sv. vojne in NOB, kali, merišči, starimi gradovi ipd. Likovni material je tako pripravljen. Jadran Sterle pa bo pripravil še besedila s pomočjo lokalnih poznavalcev kot so Jasna Peršolja, Vesna Guštin Grilanc, Andrej Jelačin, Ana Godnik in Tanja Godnič idr. Želim, da bi se za tako monografijo, ki jo v Sloveniji še nimamo, našla tudi finančna sredstva za realizacijo tega projekta,« poudarja Miklavec. Na desetih panojih je predstavljenih enajst občin. Poleg občin Miren Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača in Hrpelje Kozina še občine Trst, Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin Nabrežina in Doberdob. Razstava Marjana Miklavca z naslovom Kulturna dediščina Krasa bo na ogled do konca leta. Olga Knez Z leve Jadran Sterle, Tanja Godnič, Marjan Miklavec in Aleksandra Pelicon na odprtju razstave o. k. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. oktobra 2011 23 V" Rai Tre bis slovenski program Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Se wučimo zwunet 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.35 Aktualno: A ruota libera 7.00 Variete: Cartoon Magic, vmes Art Attack 8.55 Nan.: Rebelde Way 9.40 Risanke 9.50 Aktualno: ApriRai 10.00 Šport: Pit Lane 10.30 Avtomobilizem: F1, VN Indije, kvalifikacije 12.00 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Film: Halloween-town - Libri e magia (kom., ZDA, '04, r. M.A.Z. Dippe, i. K.J. Brown, D. Reynolds) 15.30 Film: Ritorno a Halloweentown (kom., ZDA, '06, r. D. Jackson, i. L. Gra-beel, S. Paxton) 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Show: Crazy Parade 18.40 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1120.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike ^ Rai Tre prometne informacije 12.05 Nan.: Magnum P.I. (i. T. Selleck) 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Film: Po-irot - La serie infernale (det., V.B., '89, r. A. Grieve, i. D. Suchet, H. Fraser) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Aktualno: ApriRai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Variete: Dreams Road 201112.00 Aktualno: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.10 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.40 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Cinematografo 1.55 Film: L'ultimo imperatore (Kit./V.B./It., '87, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen) 21.20 Film: Cellular (triler, ZDA, '04, r. D.R. Ellis, i. C. Evans, K. Basinger) 23.20 Film: Walker Texas Ranger - Processo in-fuocato (akc., ZDA, '05, r. A. Norris, i. C. Norris, S.J. Wilson) 1.20 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.35 Film: Sommersby (dram., ZDA, '93, r. J. Amiel, i. J. Foster, R. Gere) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 0.30 Resn. show: Grande Fratello 12 14.10 Variete: Amici 15.30 Aktualno: Ve-rissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Aktualno: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio in E. Iacchetti) 21.10 Variete: C'è posta per te (v. M. De Filippi) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 9.55 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Dragon ball Z (anim., Jap., '95) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Ris.: Simpsono-vi 14.30 Film: Asini (kom., It., '99, r. A. Gri-maldi, i. C. Bisio, G. Mezzogiorno) 16.20 Nan.: Robin Hood 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: La sposa ca-davere (anim., V.B./ZDA, '05, r. T. Burton, i. M. Johnson) 20.50 Kratkometraža: Shrek-kato da morire (r. G. Trousdale) 7.00 Nan.: La grande vallata 7.50 Film: Alvaro piuttosto corsaro (glasb., It., '54, r. C. Mastrocinque, i. R. Rascel, T. De Mola) 9.30 Nan.: Doc Martin 10.15 Glasba: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.40 Dnevnik - L.I.S. 16.45 Nan.: Un caso per due 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto Serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Speciale Superquark 23.25 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.45 Dok.: Amore criminale 0.45 Dnevnik in rubrike u Rete 4 7.20 Nan.: Magnum P.I. 8.25 Aktualno: Vi-vere meglio 9.55 Nan.: R.I.S. 4 - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in 21.10 Shrek (anim., ZDA, '01, r. A. Adamson, V. Jenson) 23.00 Film: Monster House (anim., ZDA, '06, r. G. Kenan) 0.45 Šport: Studio Sport XXL ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: FMI Magazine 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe de La Ver-siliana 11.55 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 12.55 Aktualno: Conosciamo i nostri ospe-dali 13.10 20.05 Aktualno: Good - Salotto Fuoco Lento 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.20 Film: Wolly boys (kom., r. L. Burzynski, i. P. Fonda, K. Carradine) 16.00 Variete: 80 nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Varie- te: Videomotori 19.30 Dnevnik 20.20 Variete: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik in športne vesti 21.00 Aktualno: ...E og-gi, tutti all'opera! 21.05 Lirika: Pagliacci 21.45 Koncert: Voci dal ghetto 23.00 Nočni dnevnik 23.30 Aktualno: Babilonia La l LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Dok.: La7 Doc 11.40 Nan.: Mike Hammer 12.35 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I menu' di Benedetta 15.05 Film: Bingo Bongo (kom., It., 982, r. P. Festa Campanile, i. A. Celentano, C. Bouquet) 17.05 Šport: Sotto canestro 17.40 Košarka: DP, Bennet Cantu' - Scavolini Siviglia Pesaro, prenos 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: Crossing Jordan) Jr Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.15 Lutk. igr. nan.: Bine 7.35 Studio Kriškraš 8.20 Otr. serija: Ribič Pepe 8.40 Iz popotne torbe 9.00 Ris. nan.: Smrkci 9.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.10 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.50 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.20 Film: Nebesa lahko počakajo 16.10 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu -odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip 20.00 Film: Luther 22.00 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 22.30 Poročila, vremenska napoved, športne vesti in Kultura 23.10 Nad.: Sinovi anarhije II 0.00 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 8.40 Skozi čas 8.50 Pogledi Slovenije (pon.) 10.25 Formula 1: VN Indije, kvalifikacije, prenos New Delhija 12.05 Posebna ponudba (pon.) 12.45 Slovenci v Italiji (pon.) 13.20 Minute za... (pon.) 13.50 Circom regional (pon.) 14.20 Knjiga mene briga (pon.) 14.40 Dobrodelni koncert Pustimo jim sanje, posnetek iz Cankarjevega doma (pon.) 16.20 Film: Komisar Laurenti (pon.) 17.50 Magazin v alpskem smučanju 18.15 Nogometni magazin NZS 18.45 Londonski vrtiljak (pon.) 19.25 Rokomet: Liga prvakinj, Viborg - Krim Mercator, prenos iz Vi-borga 21.00 Med valovi (pon.) 21.25 Vi-deozid (pon.) 23.10 Sobotna glasbena noč 23.50 Brane Rončel izza odra (pon.) (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 9.40, 21.30 Žarišče 8.20 Beseda volilcev 10.10 Evropski premislek 12.30 20.00 Satirično oko 13.30 17.30, 18.00 Poročila Tvs114.00 Poslanski premislek 15.40 Tedenski pregled 17.10 Aktualno 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 23.00 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Boben - glasb. odd. 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Ciak Junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.10 23.25 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska odd. 20.00 Tednik 20.30 Radio guitar live festival 22.15 Back stage live 22.35 »Q« - trendovska oddaja pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 7.45 Nal in Lili (sin-hr. ris. serija) 7.05 Tobi in njegov lev (sin-hr. ris. serija) 7.15 7.10 Hobonavti (sinhr. ris. serija) 7.25 Liza in Pavel (sinhr. ris. serija) 7.30 Angelina Balerina (sinhr. ris. serija) 7.50 Martinov svet (sinhr. ris. serija) 8.05 Balonar Oskar (sinhr. ris. serija) 8.20 Dežela konjičkov (sinhr. ris. serija) 8.45 Florjan, gasilski avto (sinh. ris. serija) 8.55 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.05 Beyblade (sinh. ris. serija) 9.25 Bakugan (sinh. ris. serija) 9.50 Tv Čira čara (otr. zabavna odd.) 10.15 Radovedni George (sinh. ris. serija) 10.30 Nan.: Beverly Hills 90210 11.25 Oprah show (pogovorne oddaje) 12.25 Film: Po ženini smrti (ZDA) 14.15 Jamie - obroki v pol ure (kuharska serija) 14.50 Skrivno življenje ameriške gospodinje (resn. serija) 15.50 Nan.: Grda račka 16.45 Film: Sommersby (ZDA) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.20 Film: Brez dvoma (ZDA) 23.20 Film: Boter 3 (ZDA) A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 Nan.: Najstniške zdrahe 9.20 Film: Beg na medvedjo goro 11.00 Shaq, pomeriva se! (resn. serija) 11.50 Družina za umret (hum. nan.) 12.20 Dok. film: Peklenski teden 12.50 Boksarjeva družina (resn. serija) 13.20 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA) 14.15 Nan.: Merlinove pustolovščine 15.10 Film: Pri Addamsovih (ZDA) 17.00 Nan.: Top Gear 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 Dok. serija: Najbolj nori športi 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Gospodar prstanov (ZDA) 23.20 Nan.: Terminator 0.10 Nan.: Butaški moški 0.45 Love Tv 3.45 Nočna pitca RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Istrska srečanja; 11.25 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Franjo Frančič - Potovanje domov; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol z Zdenko Tomulič; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna ka-bala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radijo in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnoba-zar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 29. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Do konca meseca se bo nad našo deželo obdržal anticiklon, ki bo pripomogel k stabilnosti ozračja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 17.57 Dolžina dneva 10.17 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 19.54 A Nad vzhodno in srednjo Evropo ter nad našimi kraji je območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda doteka nad naše kraje v višinah topel zrak, v nižjih plasteh ozračja pa še vedno ostaja nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v krajih z jasnim vremenom ugoden, v krajih z dolgotrajno meglo ali oblačnostjo bodo pri najbolj občutljivih možne manjše težave. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 17,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.47 najnižje -12 cm, ob 11.55 najvišje 44 cm, ob 18.50 najnižje -47 cm, ob 24.31 najvišje 23 cm. Jutri: ob 1.45 najvišje 14 cm, ob 6.28 najnižje 0 cm, ob 12.21 najvišje 31 cm, ob 19.47 najnižje -37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........13 2000 m............6 1000 m ..........13 2500 m............4 1500 m............8 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 6/12 CELOVEC O 2/15 TOLMEČ O 4/17 TRBIŽ O 3/16 O 4/13 KRANJSKA G. o 2/12 S. GRADEC CELJE 5/13 O ,/V VIDEM O i^T 4/20 O PORDENON 5/19 3 o TRŽIČ 6/12 _ - _ - O ČEDAD O KRANJ sm ^ 0 LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 7/13 N. MESTO 7/12 GOR|CA O POSTOJNA O ^ O 3/13 --- KOČEVJE A? TRST O J .. t o MJ'-5, _ - O PORTOROŽ O ---^^f/7 ^ CRNOMELJ 6/18 , ^ ^ ^^ UMAG OPATIJA , REKA 7/18 MARIBOR O 6/13 PTUJ O M. SOBOTA O 7/14 ZAGREB 7/15 O 6/18 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno vreme; ponoči in zjutraj bo v nižinskem pasu in ponekod po kotlinah možna megla. Danes bo povečini jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki bo lahko ponekod ostala tudi večji del dneva. Nizka oblačnost bo segala do nadmorske višine okoli 800 m. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem od 15 do 20 stopinj C. O GRADEC 4/15 TOLMEČ O 5/17 TRBIŽ O 4/16 o 0/14 KRANJSKA G. ČEDAD i VIDEM O 5/19 «¡j* 4/20 O PORDENON 5/19 CELOVEC O 2/16 O TRŽIČ 6/14 o 1/14 S. GRADEC O KRANJ CELJE 4/15 O MARIBOR O 4/15 PTUJ O M. SOBOTA O 5/15 O N. GORICA O LJUBLJANA 7/15 N. MESTO 5/14 ZAGREB 6/15 Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do rahlo oblačno vreme, le zaradi tankih in visokih kopren, zlasti popoldne. V nižinskem pasu se bo ponoči in zjutraj lahko pojavljala kratkotrajna megla. S (napoved za jutrp Jutri bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. RUSIJA - Včeraj je bil gala otvoritveni večer ZDA - Simbol New Yorka Moskovski Bolšoj teater Kip svobode včeraj po šestletni obnovi odprl vrata praznoval 125 let MOSKVA - V moskovskem Bolšoj teatru so po šestletni obsežni prenovi včeraj ponovno dvignili zaveso. Na gala otvoritvenem večeru sta med drugim nastopili primabale-rina Svetlana Zakarova in francoska sopra-nistka Natalie Dessay. Odprtja se se je udeležil tudi ruski predsednik Dmitri Medvedjev. Prireditev, ki je bila namenjena le vabljenim gostom, je imela množica priložnost spremljati tudi na velikem zaslonu pred gledališčem, poleg tega jo je prenašala ruska televizija, prenos pa je potekal tudi v nekaterih kinematografih po svetu, je povedal direktor gledališča Anatolij Iksanov. Med velikimi imeni, ki so nastopila na odprtju, so še operni zvezdi Dmitri Hvorostovski in Angela Gheorghiu, pa tudi mlada plesalca Natalija Osipova in Ivan Vasiljev. Gledališče v središču Moskve je vrata zaradi prenove zaprlo že leta 2005, vendar pa se je prenova, ki je stala več kot 570 milijonov evrov, močno zavlekla. Stavba iz leta 1820 je bila namreč v precej slabšem stanju, kot so pričakovali. "Sedemdeset odstotkov stavbe je bilo v tako slabem stanju, da je grozilo, da se bo preprosto porušila," je dejal Mihail Sido- rov, predstavnik ruskega gradbenega podjetja Summa Capital, ki je prenovo gledališča prevzelo leta 2009. Od pričetka prenove je ansambel Bolšoj teatra nastopal v stavbi, ki stoji nasproti gledališča. Prenova gledališča pa ni le polepšala pročelja in notranjščine, ampak je tudi posodobila prostore v zaodrju. Povečali so tudi orkestrsko jamo. Pravkar zaključena prenova je bila prva obsežnejša po letu 1856, ko je gledališče prizadel požar. Iksa-nov je ponovno odprtje gledališča označil za "nacionalni praznik". V sklopu prenove so s pročelja tudi odstranili sovjetski grb in ga nadomestili z dvo-glavim orlom, državnim simbolom Rusije. Z gledališke zavese sta izginila tudi srp in kladivo. "Danes vstopamo v imperialno gledališče, ne več v gledališče sovjetskega časa," je dejal Sidorov in dodal, da so se, kolikor je bilo le mogoče, vrnili v 19. stoletje. Tako so denimo restavratorji kar tri leta porabili za zamenjavo rdečih svilenih stenskih tapet v imperialnem foyerju, ki so ga uredili v 19. stoletju ob kronanju zadnjega ruskega carja, Nikolaja II. (STA) Vojak častne straže pred Bolšojem ob včerajšnji otvoritveni slovesnosti ansa Zakaj se po dieti ponovno zredimo SYDNEY - Avstralski znanstveniki so odkrili razlog, zaradi katerega so ljudje nagnjeni k naglemu pridobivanju telesne teže po tem, ko jim je uspelo shujšati. Znanstveniki trdijo, da je človeško telo programirano, da odstotek maščobe v telesu vrne na enako stopnjo kot pred dieto. Znanstvenik z univerze v Mel-bournu Joseph Proietto trdi, da kar 90 odstotkov ljudi, ki hujšajo s pomočjo diet, v roku petih let nazaj pridobi izgubljene kilograme. Krivec za to pa so hormoni, ki telesu "govorijo" naj poveča vnos hrane. "Naša raziskava kaže, da je povečanje hormonov, ki spodbujajo lakoto, v telesu prisotno še 12 mesecev po izgubi teže z dieto," je pojasnil Proietto. (STA) NEW YORK - Kip svobode (na sliki, foto ANSA) - simbol New Yorka in priseljevanja v ZDA - je včeraj praznoval 125 let. Spomenik, delo francoskega kiparja Frederica Augusta Bartholdija, je bil darilo Francije v znak prijateljstva z ZDA. Postal je simbol svobode in upanja za milijone priseljencev, med katerimi so mnogi v ZDA vstopili na bližnjem otoku Ellis. Na včerajšnji osrednji slovesnosti ob obletnici odkritja "gospe Svobode" je 125 novodobnih priseljencev iz 40 držav dobilo državljanstvo ZDA. Po ameriški in francoski himni je igralka Sigourney Weaver prebrala pesem "The New Colossus" Emme Lazarus, ki jo je mogoče prebrati na bronasti plošči na vznožju spomenika. Sledila sta pozdrav mimo-plovečih ladij in ognjemet. Po slovesnosti bodo kip zaprli za leto dni zaradi obnovitvenih del. Otok Liberty ob vhodu v newyorški zaliv, na katerem stoji spomenik, bo kljub temu odprt za obiskovalce. Dela, med katerimi bodo obnovili spiralno stopnišče, ki vodijo v krono, in namestili sodobne varnostne naprave, bodo stala 27,25 milijona dolarjev. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 je bil vstop v notranjost spomenika prepovedan, pred dvema letoma pa so ga znova odprli, vendar so močno omejili število obiskovalcev. V času obnove bodo lahko turisti razgled s kipa na otok Liberty in newyorški zaliv občudovali preko petih spletnih kamer, ki jih bodo namestili na baklo. Kip svobode od temeljev skupaj s podnožjem do vrha bakle meri v višino 93 metrov, sam kip je visok 46 metrov, do krone v glavi kipa pa vodi 354 ozkih stopnic. Eno največjih znamenitosti New Yorka vsako leto obišče okoli 3,5 milijona ljudi, zaradi slabe dostopnosti in velike gneče pa se po stopnicah na vrh dnevno povzpne le okrog 240 ljudi. (STA)