634.0.902 
VOJVODOV GOZD NA ~GORENJSKEM 
Jng. Franjo Ju r har (Ljubljana) 
Vojvodov gozd, bolj znan pod domači1n imenom Undenboršt, obsega ole. 
1300 ha strnjenega gozda, ki se razteza po ravninskem svetu med vasmi 
Kokrica. Tenetiše, letence, Goriče, Križe, Duple, Strahinj in Naklo. Njegovo 
zgodovino najdemo že v zelo starih \'irih, npr. Kas pr et, A.: Die landesfiirst-
1ichen Forstc und Jagclgebiete in Krain, Laibacher Zeitung. 1900; Miillner, A.: 
Das Waldwesen in Krain, Argo VIII, 1902; žontar, 1.: Zgodovina mesta Kranja, 
1939; Arhivarije v Državnem arhivu v Ljubljani (dominikalni akti za Gorenj-
sko, snop 459). 
V zgodnjem srednjem veku je vse ozemlje severno od Kranja pa do 
Radovljice in gorskih grebenov (Zaplate, Storžiča in Kukovnice) pokrival 
gozd. Besedni koreni krajevnih in ledinskih imen povedo, da je tam pre\'la-
doval hrastov in brezov gozd (Brezje, Podbrezje, Hrastje, Dobrava, Duplje: 
dob ali dub je star izraz za hrast). 
Zgodo-vinski viri pravijo, da ob nastajanju fevdalnih gospostev obravna-
vani gozdni kompleks ni bil dodeljen fevdalcem, temveč si ga je pridržal vla-
dar kot kronsko zemljo. Krčenje gozda za nov obdelovalni svet se je zajeclalo 
v to gozdno gmoto , jo manjšalo ier delilo na več ločenih delov. Krčenje je 
potekalo v smeri od Tržiške Bistrice proti vzhodu k vasi Naklo, od Kranja 
proti severu in od potoka Bele nacl vzhod in zahod proti Tenetišam jn Gori-
cam. Tako se je jzoblikoval sedanji Vojvodov gozd ali Udenboršt. 
Leta 1396 je dal Vojvoda Viljem gozd v upravo mestu Kranju, pridržal 
pa si je lovsko pravico, ki pa je ni imel le v tem gozdu, marveč na veliko 
širšem ozemlju. Meja njegovega lovišča je potekala po Tržaški Bistrici do 
Tržiča, nato preko Kriške gore, Kukovice, Tolstega vrha in Storžiča do 
KRANJ 
182 
Udenboršt z bližn io in 
daljnjo okolico. J\iierilo 
1 : 200.000 
Kokre, po tej reki navzdol do izliva v Savo in po Savi navzgor do Tržiš ke Bi-
strice. Meščani Kranja so smeli v Udenborštu sekati le poškodov_ana drevesa, 
ki jih je podrl veter ali sneg. Leta 1521 je Karel V. odvzel gozd mestu in s tem 
so n1eščani izgubili tudi vse pravice drvarjenja. 
Nadvojvoda Karel (1564-1590), po katerem je obravnavani gozd dobil 
svoje ime Vojvodov gozd (Herzogsforst), je želel izboljšati gospodarstvo z 
gozdom in je postavil posebnega višjega gozdarja s sedežem najprej v Radov~ 
ljici, nato pa v Ljubljani. Njemu so bili podrejeni gozdni čuvaji v Vojvodovem 
gozdu. Za preživljanje so jim bile dodeljene tako imenovane »lovske kmetije«, 
ki so bile proste dajatev. Razen tega pa so čuvaji dobivali še letno plačo 4 
goldinarjev, par čevljev in zelen klobuk. Varovati in gojiti so morali divjad 
in zatirati zveri, zlasti volkove in rise. Nadzorovali so, da so drvarili le tisti, 
ki so imeli za to pravico od deželnega kneza. Med uživalci drvarjenja so bili 
samostan Velesovo, kranjski grad Kieselstein, kranjski župni vikarji, državni 
zakladničarji in višji rudarski sodniki, nadalje 59 kmetij, in sicer 11 iz vasi 
Rupa, 22 iz Primsko\'ega, 7 iz Gorenj, 16 iz Britofa in 3 iz Orehovelj. ki so 
vse spadale pod državni kameralni zemljiškogosposki urad. Vasi Naklo in 
Primskovo sta imeli pravico pospravljati polomljeno drevje in klestiti 'i.'ejnike 
za živinsko krn1o. Za odškodnino so dajali deželne1nu knezu odvetščino, dolo-
čeno število piščancev in jajc na leto. 
Drevje pa niso sekali le kmetje, ki so imeli to pravico, temveč tudi ne-
upravičeni, ki jih je bilo vedno več . Nič niso zalegle prepovedi in hude kazni. 
Sn::di 17. stoletja je deželni knez pripoznal omejeno izkoriščanje gozda podlož-
nikom iz 19 \:asi: Rupa, Primskovo, Gorenje, Britof, Orehovje, Malo in Veliko 
Naklo, Pivka, Zgornje in Spodnje Duplje, Struže'i.10, Zadraga, žiganja vas, Le-
tence, Tenetiše, Sebenje, Srakovje, Breg in šenčur. Ti podložniki so smeli 
pobirati dračje, pridobivati steljo od podrtih iglavcev, kositi nastil in resje ter 
nabirati gozdne sadeže. Vse to je povzročalo vedno hujše pustošenje gozda ter 
tudi propadanje divjadi. Slednjemu so pripomogli številni divji lovci, ki so 
bili tudi iz plemiških vrst. Stanja niso izboljšale niti hude kazni. Kmetu, ki so 
ga zasačili drugič pri divjem lovu, so iztakniti oči. Neko poročilo iz leta 1666 
pravi, da tedaj ni bilo videti skorZ~j nobene visoke divjadi več. 
Naslednje leto 1667 je Leopold I. prodal Vojvodov gozd z vsemi pravicZ~mi 
takratnemu deželnemu glm,arju grofu Turjaškemu, Volku Engelbertu. Ta je 
dovolil sekZ~ti drva, grabiti steljo in dr. samo tistim, ki so mogli dokazati, dZ~ 
jmajo to pravico že od prej; to so bili nekateri podložniki nekdanjih clržmrnih 
zemljiškogosposk1h urZ~dov, Naklo in Prin1skovo. župnišče v Naklem ter 57 
podložnikov iz vasi šenčur. Slednji so dajali za odškodnino po gruntu 2 mer-
nika ovsa. PZ~sti prašiče je smelo le še 27 kmetov iz raznih vasi ob robu gozda 
in so morali za to dajati 1 gnjal ;)_}i namesto nje plačevati ustrezen znesek. 
Vojvodov gozd z21 Turjaške knc7:t.: ni bil donosen, zato so v 2. polovici 
18. stoletja začeli misliti na n_iegovo razdelitev v parcele, ki bi jih dali krnetonl. 
v zakup. Okoli leta 1780 je bil izdelan načrt, da se Udenboršt razkosa med 
400 udeležencev, ki bi plačn'Zlh Turjaškim knezom zakupnino. Zaradi spora, 
kdo je upravičen dobiti delež, se je ta zamisel uresničila šele leta 1804., ko so 
gozd razdelili in dali v zakup kmetom. V prvi polovici 19. stoletja je bilo v 
gozdu 1441 deležev. Imeli so jih kmetje iz 32 vasi ter krZ~njski grad Kiesel-
~tein, hiša baronov Egkhkov (sedaj Brdo) in Jurij Engelman . Te vasi so bilc: 
Sebenje, žiganja vas, Breg, Zadraga, Zgornje in Spodnje Duplje, Strahinj, 
Veliko in Malo Naklo, Pivka, Struževo, Bitnje, Rupa, K01·ica, Bobovk, Ilovka, 
Predoslje, Primskovo, Gorenje, Britof, šenčur, Srakovlje, Orehovlje, Mlaka, 
183 
Zgornje in Spodnje Tenetiše, Retnje, Novaki, Zavode, Letence, Kamnjek in 
Golnik. Z zemljiško odvezo po letu 1848 pa so postali kmetje pravi lastniki 
gozda. 
Zgodovjnski viri nam torej povedo, da je Udenboršt s časom zelo spre-
minjal svojo podobo. V davnini je gozd pokrival veliko večji prostor kot sedaj 
in se je skozi dolga obdobja spreminjal zaradi delovanja človeka in podnebnih 
činiteljev. Kot je bilo že omenjeno, sta v davnini gradila gozd pretežno hrast 
in breza, sedaj pa je poglavitna drevesna vrsta rdeči bor, na katerega odpada 
60% drevja, smreke in jelke je 30%, listavcev pa komaj 10%. Med listavci so 
zastopane naslednje domače drevesne vrste: hrast, bukva, gaber, kostanj, 
breza, lipa, jesen, jelša in brest. Najznačilnejše drevo v sedanjem Udenborštu 
je torej rdeči bor. Podoben razvoj gozdnih združb in sekularnih prcmen dre-
vesnih vrst kot v Udenborštu je bil ugotovljen tudi v mnogih drugih gozdnih 
predelih. Na spodnjem Koroškem leži npr. velik gozdni kompleks Dobrava, 
poraščen sedaj pretežno z rdečim borom. Po raziskovanjih fitocenologa Aichin· 
gerja je v rimljanski dobi tam rasel dobov gozd tudi še pozneje, v času 
naselitve Slovencev, ki so dali kraju sedanje ime. Tudi v gozdovih na Sorškem 
polju pogosto srečujemo krajevna imena, kot so: Hrastiči, Dobrave, Brezje. 
Dandanes pa nekdanji hrastov, gabrov ali brezov gozd tam spodrivata bor pa 
tudi smreka, ki se prirodno zelo šh·ita med hrastovjem. 
DER HERZOGSFORST 
(Z us am menfassung) 
Mit Anlehnung an verschiedenc Qucllen schildert der Autor die geschichtliche 
Entwicklung des dcnk\vi.irdigen Waldes umveit der Stadt Kranj. Es handelt sich 
um einen et\\'a 1300 Ha grossen geschlossenen Wald, der jetzt i.iberwiegcnd mit 
gemcincr Fohrc bcstanden ist. Die Angaben betreffen den Bcsitzstand mit Anfang 
des J8hres 1396 und begleiten die Entwicklung des behanclelten Waldbesitzes bis 
zum heutigen Tage. Der Wald hat mit der Zeit sein Bild und seine 1rukLur sehr 
verandert In Abhingigkeit von elen geschichtlichen, sozialpolitischen tm \virtschaft-
lichen Umstanden, \velche von den Geschehnissen im weitercn und engeren Gebietc 
bedingt worden sind. Nur ein Tei! des einst grosseren Waldbesitzes hat durch Jahr-
hunderte bis heute allen Gefahren und Pri.'lfungen getrotzt. 
DRUšTVENE VESTI 
XII. REPUBLišKO TEKMOVANJE V SMUčANJU 
Dvanajsto republiško tekmovan.ie v smučanju gozdarjev, lesarjev in lovcev je 
bilo letos 5. in 6. mcll·ca prvič na Golteh, v našem novem zimsko-športnem središču 
v Zgornji Savinjski dolini. Prireditelji tekmovanja, gozd8rji in 1esarji iz Savinjske 
doline, niso jmeli lahkega dela. Ohraniti je bilo dobro mnenje o nasploh odlični 
organizaciji dosedanjih smučarskih tekmovanj, na svojih smučiščih so organizirali 
takšno tekmovanje tokrat prvič, prijave tekmovalcev pa so po s·voji številnosti pre-
segle vsa pričakovanja. Spet se je pokazalo, da zanimanje za smučarslci šport iz 
leta v ]eto zelo narašča. Organizacijski odbor, ki ga je vodil inž. Branko Korber, in 
tekmovalni odbor pod vodstvom A. Jezernika sta svoje elelo dobro opravila. 
184