0|iLJE, rBTBK, 87. NOVEMBKA lXTO Vn. ~ ST. 47—48 — CENA 15 DIN " Urejin^urcdniik^dbo^^Odgovo^ Tome Maslo — Tisk* Celjska tiskarna UredaiitTO ia uprara: CeHe, TitoT trg 5 Pvitai predal 125 — Telefon: uredništvo »4-23. uprara 25-23 — Tek. rač. 620-505-T-l-2W pri Mestni hranilnici t Celju — Letna aa- Mdaina 500. polletna 250. četrtletna 125 dia — Izhaja Tsak petek — Poštnina plačana T gotoTini — RokopisoT ne Tračamo. 29. NOVEMBER - SIMBOL ENOTNOSTI IN NAPREDKA Tiako leto, ko praznujemo 29. no- vember, obujamo spomine na težko, to- Aa zmagoslavno pot, ki so jo naši na- rodi prehodili mimo raznih težav, pa kljub temu dosegli v sorazmerno krat- kem času ogromne uspehe v dobrobit naših delovnih ljudi in naprednega žloreštva sploh. Ob tej priliki si po- stavljamo tudi vprašanja o naših per- spektivah, o našem nadaljnjem delu in prizadevanju, da bi čimbolj pospešili naš razvoj in se čimbolj približali ci- lju, ki smo si ga zadali že v ognju Ijudtske revolucije. Kako se tudi ne bi ob tej svečani priliki z zadovoljstvom ozrli na plodno preiteklost in z mirnim ter vedrim po- gledom zazrli v obetajočo prihodnost, saj je 29. november eden najpomemb- nejših praznikov, ki jih naša družba praznuje s posebnim spoštovanjem. 29. november predstavlja za nas Jugo- fliovane svobodo, neodvisnost, enotnost, monolitnost, moč, socialistično demo- kracijo ter mimo izgradnjo socializma — vse pa v cilju izboljšanja življeoaj- Aih pogojev naših delovnih ljudi. Z zgodovinskega vidika nas spomi- nja praznovanje 29. novembra na tri važne dogodke, ki so bili vsi v novem- bru ter so zelo tesno povezani z našo socialisitično graditvijo republikanske ■reditve pri nas. To je prvo zasedanje AVNOJ, dne 26, novembra 1942 v Bi- luicu in drugo zasedanje AVNOJ, dne 2f. novembra 1943 v Jajcu. Prav po- membno je bilo zlasti drugo zasedanje, •kjer so predstavniki naših narodov sprejeli sklep o izgradnji Jugoslavije ■A federativnem načelu. Najmočnejša In mogočna manifestacija enotnosti na- ših narodov, borbene odločnositi in pri- pravljenocsti za napore in žrtve pa je prišla do izraza 29, novembra 1945 lefca, ko je Ustavodajna skupščina s posebno deklaracijo ugotovila, da je: »Federa- tivna ljuds-ka republika Jugoslavija zvezna država republiške oblike, skup- nost enakopravnih narodov, ki so svo- bodno izrazili svojo voljo, ostati ze- dinjeni v Jugoslaviji.« Veliko moč, da so naši narodi do- MSffli take uspehe ob premagovanju ve- likih žrtev v vsem tem veličasitvenem obdobjm od začetka oborožene vstaje do današnjih dni, jim je dajala enot- nost ter povezava ljudstva z našim vodstvom s tovarišem Titom na čelu. Enotnos^t ljudstva in tesna povezava z vodstvom, ki je prekaljeno v borbah iz ljudstva izšlo, je omogočiila zma- goslaven konec oborožene borbe, po vojni pa premagovanje težav in dose- ganje velikih uspehov pri obnovi po- rušene domovine in industrijski izgrad- nji prej nerazvite, polkolonialne drža- ve, Ta enotnost je učvrstila in povečala ugled Jugoslavije v svetu, bila je v opomin raznim elementom na Zahodu in Vzhodu, ki so skušali zavirati našo lastno pot v socializem. Enotnost naših narodov je tudi omogočila, da smo izšli kot zmagovalci v borbi proti stalinizmu in birokraciji ter začeli voditi svojo lastno, neodvisno sociaii!3ovprečna po- stavka v prvem polletju v industriji i0,4 dinarjev, v kmetijstvu 42,08 din, gozdarstvu 42,56 din, v gradbeništvu din ter v prometu 43,07 din. V pri- merjavi s preteklim letom so se te po- stavke dvignile in to v industriji za »,49, gradbeništvu 5,71, kmetijstvu 0,61 ter prometu za 1,43 din. Pri tem pa Že treba upoštevati, da je skoraj v vseh panog^ah ostalo število zaposlenih isto. Izjema je le v gradbeništvu, kjer je bilo zaposlenih kakih 800 ljudi manj. Zaradi povišanja urnih postavk bi upravičeno pričakovali tudi povečanje proizvodnosti^ na enega zaposlenega. Vendar pa se to ni zgodilo, saj je plan neizpolnjen. Po mnenju sveta je še vedno preveč delovne sile v industriji in gradbeništvu za kakšnih 10 odstot- kov. Nujno ie seveda zato izdelati analit- sko oceno delovnih mest, v podjetjih in obratih pa ustanoviti posebne ana- litske grupe, ki naj bi obravnavale vse probleme s področja proizvodnosti v podjetju. INŠPEKTORAT DELA Kot organ sveta deluje inšpektorat dela, katerega delovno območje je kar •bširno. V kratkem naj nakažemo le nekaj ugotovitev. Predvsem je še pre- cej nepravilnosti pri urejevanju de- lovnih razmerij, plačevanju nadurnega dela, pri raznih disciplinskih ukrepih in pri odnosu z vajenci. To področje je brez dvoma precej obširno ter zato ni čudno, da pride na tem področju do nepravilnosti. Seveda ponekod hote, ponekod pa tudi nehote, kjer je vzrok neznanje in nepoznava- nje predpisov s področja dela in de- lovnih razmerij. Precej nepravilnosti je opaziti pri raznih disciplinskih postopkih, kjer se mnogokrat skriva tudi mržnja in dru- go, kar ni dopustno. Disciplinska sodi- šča mnogokje niti ne obstajajo. Mnogo- krat se tudi zgodi, da kriteriji pri od- rejanju kazni niso povsem enaki. Vi- šina kazni mora ustrezati sedanjim predpisom. Kar se tiče delovnih knjižic je še vedno nekaj nepravilnosti v sprejema- nju na delo brez njih, kar p'& seveda ni dovoljeno. Za kršilce teh nepravil- nosti bo zato treba uvesti ostrejše sankcije. TEHNIČNA ZASCITA IN POSREDOVANJE DELA Glede tehnične zaščite pri delu in higienskih razmer v podjetjih ugotav- ljamo žalostno dejstvo, da je nesreč pri delu še kar precej. V prvem pol- letju letošnjega leta so zabeležili preko 2700 nezgod pri delu in 927 izven dela, kar je precej. Vzroki so najrazličnejši. Ce bi higiensko tehnične komisije po podjetjih bile bolj delavne (ponekod so le na papirju), smo prepričani, da bi bilo nezgod pri delu manj. Kar zadeva posredovanje naj ome- nimo, da se morajo posredovalnice za delo boriti s precejšnjimi težavami. Namreč, poseben problem se pojavlja v zaposlovanju ženske delovne sile. Ta se pojavlja v zadnjem času v vedno večjem številu, kar ima svoj vzf-ok po ekonomski osamosvojitvi in izboljšanju gmotnega stanja družin. Skupno ie iskalo delo 7040 oseb, 5200 pa se jih je vključilo v delo. Precej- šen problem vključevanja še predstav- ljajo invalidi vseh vrst, katerim bo treba v bodoče posvetiti več pozor- nosti. Precej je bilo v tem pogledu na- pravljenega za mladino, ki se vključuje v poklice. Skupno se je vključilo 759 mladincev in mladink, četudi je bilo kandidatov za učna mesta več kot je bilo na razpolago mest. Poročilo je bilo izredno pestro in obširno ter je bila zato tudi razprava živahna. Člani zbora proizvajalcev so razpravljali o najrazličnejših proble- mih dela in delovnih razmerij ter na praktičnih iprimerih prikazovali sta- nje v podjetjih. Kar največ časa pa so posvetili razpravljanju o delu in pla- čah ter o higiensko tehnični zaščiti za- poslenih. O obeh zadevah so sprejeli vrsto predlogov in priporočil, kar bo v primeru uresničenja res pripomoglo k izboljšanju na tem področju. Tako bo- do izvedli po podjetjih analitično oce- no delovnih mest, aktivizirali higiensko tehnično službo, izboljšali delo posre- dovalnic za delo glede vključevanja in- validov in vajencev ter drugo. Na seji so obravnavali še realizacijo družbenega plana za prvo polletje, o čemer je poročal tov. Vučajnik. Omenimo naj še, da so seji priso- stvovali tudi direktorji in drugi vo- dilni uslužbenci podjetij, ki so se na ta način lahko seznanili predvsem s pro- blemi iz področja dela in delovnih razmerij. Alf fe potrebno spoštovati odločbo sanitarnih organov? Vsem, ki so obiskovali gostinski lo- kal »Restavracijo« ali bivšo gostilno »Henke« v Laškem, je dobro ali vsaj delno znano, da tu nekaj ni bilo v redu. Ni moj namen spuščati se v odkriva- nje gospodarskih prekrškov, ampak bi rad le nekoliko posvetil v zakulisie, ki ni vidno vsakemu državljanu, ki je gost tega podjetja. Gre namreč za sanitarne naprave te- ga lokala. Vsakdo, ki je bil tukaj gost, je bil deležen več ali manj solidne po- strežbe' v gostinski sobi, ki je kolikor toliko v skladu s predpisi, ki zahteva- jo, da se gostje počutijo prijetno in da dob£ vtis snažnosti. Tega vtisa pa gostje sigurno ne bi dobili, če bi vede- li, od kod prihajajo dobrote na mizo. Gre za kuhinjo, točilnico, shramba in druge pritikline, katerih se kuhinja poslužuje, da stranišča niti ne om^ njam. Vsi ti prostori niso bili niti naj- mcni primerni za namen, kateremu se služili. V shrambi za živila je bilo naj- ti stvari, k) bi lahko neposredno ogro- žale zdravje gostov. Precej inšpekci.i je že ugotavljalo razne pomanjkljivosti ter izdajalo od- ločbe za njih odstranitev. Na žalost so se te odločbe uveljavile le trenutno, ko pa je bila kontrola mimo, je šlo vse po starem. Komunalni organi so ob priliki kon- trol imeli polno obljub in načrtov za preureditev t*ega obrata, ki pa so ostali žal le na papiru, vse pač zato, da omo- gočijo neprekinjeno obratovanje pod- jetja — torej »gospodarske koristi za vsako ceno«. Ker ie zdravstvenim organom tako stanje že začelo presedati, se je se- stala komisija, ki je izdala odločbo,^ da se lokal zapre. To svojo odločbo so iz- dali zato, da bi korpunalni organi konč- no bili prisiljeni preurediti lokal in razmere v njem tako, da bi zadostili vsaj osnovnim higienskim pogojem. Toda te cdloSbe, čeprav zakonite, krajevni organi niso spoštovali, dokler ni red napravila okrajna sanitarna in- špekcija. Ta je pregledala prostore, vendar ob »nepravem, nerodnem ča- su«, kajti na svoje veliko presenečenje so ob pregledu netaktno zmotili tol- stega mačka, ki je v shrambi slastn« užival ob velikem loncu starega, za prihodnji dan hranjenega golaža. Takega stanja je sedaj konec in upa- mo, da bo renovirana restavracija vzgled in okras Laškemu kot turistič- nemu kraju. Vendar se ob tem vpra- šamo, kako je bilo mogoče tako vztraj- no zaviranje in takšno ignoriranje vsek odločb? Kako so odgovorni ljudje lahk» opravičili obstoj takšnega gostinskega obrata, ki je poleg vsega še na naj- bolj izpostavljeni točki v mestu La- škem, ki je priznan turistični kraj? Eno so lepe besede, ki govore o skr- bi za ljudsko zdravje, drugo pa so de- janja. Mnenja sem, da je tako negira- nje odločb sanitarnih organov vredno obsodbe. Mislim, da se bb Vsak človek znal odločiti ob izbiri: ali zdravje, ali pa 'brezvestna težnja za pridobitni- štvom, ki bi zaradi začasne prekinitve trpelo. Odločbe zdravstvenih organov izvajajo povsod, zakaj bi jih ravno r Laškem ignorirali in zavlačevali nji- hovo izvajanje dokler se pač da. Brane Stamejčič Pogled na Laško z juga DVA GOVORNIKA dvoje pozličnih stališč... Cisto slučajno je, da navezujem be- ležke ravno na zadnjo sejo obeh zbo- rov. Ti pojavi so redni, zato ni rečeno, da je samo tokrat bilo tako. Kot že v poročilu z zasedanja okraja omenjamo, je bilo poročilo predsednika Sveta za kmetijstvo in kmetijsko za- družništvo, tov. Lubej a, zelo izčrpno in bi na osnovi podatkov, ki jih je nani- zal, ne mogli v razpravi podrobno ob- delati vseh problemov, četudi bi seja trajala dlje kot eno samo dopoldne. Jasno je, da je tako izčrpno poročilo nudilo navzočim odbornikom obilo mož- nosti za razpravo, ki se je potem raz- vila. Ravno o tej razpravi bi bilo vre- dno omeniti nekoliko več. Res je težko, po tkko izčrpnem in analitično dognanem poročilu iznajti še »zelen smodnik«. Toda prerado se do- gaja, da se odbomiki kar »preveč stri- njajo« s poročili na takih sejah. Stri- njajo tako, da ocenijo poročilo za iz- črpno, kateremu ni kaj dodati; referent je svojo nalogo dobro opravil. Toda to ni dovolj. Razprava o poročilih bi mo- rala razgibati ljudi, ki z glasovanjem potem odločajo o nadalnjem razvoju te ali one gospodarske ali družbene de- javnosti; da dajejo koristne predloge, da prenašajo svoje izkušnje na druge, da razpravljajo o tem, kako bi osvo- jene smernice na svojem terenu kar najbolje sprovedli v konkretna dejanja. Tako pa se opazovalec včasih ne more iznebiti vtisa, da mnogi le niso docela zainteresirani in prisotni, pa tudi raz- pravljanja včasih pokažejo, da odbor- niki vselej ne zadenejo bistva stvari, ki jih najvišje predstavniško telo v okraju želi rešiti. Na tem zasedanju, podobno kot pri ostalih, je bila vsebinska udeležba v razpravi zelo različna: Odbornik iz Savinjske doline, ki je smatral, da so kmetijski proizvajalci v Savinjski dolini oškodovani, češ, da so cene hmelju prenizke, prav gotovo ni imel pred očmi celotne okrajne kme- tijske problematike, kajti njegov oko- liš je v primeri z ostalimi kraji mnogo na boljšem. Razumljivo je, da njegov odnos do predloga nekega drugega od- bornika, češ, da bi gospodarsko moč- nejša področja podprla razvoj kmetij- ske proizvodnje v zaostalih krajih ne more biti pozitiven. Vrsta koristnih predlogov, ki jih je ta odbornik v na- daljevanju nanizal pa le kaže, da je gospodarsko razgledan. V nasprotju je nek drug odbornik pokazal mnogo širše razumevanje za probleme, ki jih vsakodnevno srečuje- mo. Kot kmet se je zanimal, zakaj so cene mesu tako visoke in zakaj je med odkupno in prodajno ceno tolika raz- lika? On se ni zavzemal za višjo od- kupno ceno. Dejal je, da želi kot kme- čki proizvajalec le to, da bi delavci in uslužbenci dobili kmečke proizvode čim ceneje. V Celju bodo izdelovole čipke pionirke Kdo ne pozna priznanih istrskih čipk — in katera gospodinja si jih ne želi imeti! Toda težko si jih je bilo pri- voščiti, ker so bile cene za naše raz- mere kar previsoke. Ko že nekaj let po naših šolah uva- jamo pouk ročnih del, so na I. osnov- ni šoli prišli na misel, da bi male pio- nirke" pod strokovnim vodstvom kar lahko izdelovale lepe istrske čipke. Ta- ko so letos na tej šoli poleg 14 drugih krožkov organizirali tudi kleklarski krožek. Stopili so v stik s pionirsko or- ganizacijo v Istri in tam dobili že prvo orodje-klekle in" tudi nekaj vzorcev. Mlade pionirke bo poučevala v kle- klanju tov. inž. Stegenškova, ki je vešča tega ročnega dela. Pionirji v Idriji so se zavezali, da bo vsak od njih prinesel v šolo po eno kleklo za naše pionirje. Da bi se pa naši pionirji od- dolžili prijaznim istrskim pionirjem, bodo tudi oni pripravili zanje prijetno presenečenje. Vodja krožkov, tovarišica Stucinova se bo povezala s Tovarno emajlirane posode, ki ima patronat nad pionirskim odredom I. osn. šole, da bo- do darovali nekaj pisanih reklamnih lončkov za istrske pionirje. Za istrske tovariše pa bodo celjski pionirji zbirali tudi razne slike, rudo in drugo. Mlade kleklarice bodo v svojem krož- ku izdelovale sprva ažur in bolj eno- stavne čipke, pozneje pa tudi najraz- ličnejše vložke in prtičke. 25. maja, ko bo zaprisega cicibanov, bodo ta ročna dela tudi razstavile. Vse krožke na I. osn. šoli v Celju (razen kleklarskega) vodijo požtrvoval- ni celjski učiteljiščniki, ki hodijo zelo redno in točno k pouku in vzorno opravljajo svojo nalogo. Nekomu se hiša nad glavo podira, a drugi si stanovanje izbira... To slučajno rimo v naslovu je po- vzročil dogodek, ki pa ni slučajen. Je problem, ki se vedno znova pojavlja spričo pereče stanovanjske krize, ki, kot zaskrbljeni opažamo, še ne bo kma- lu vzela slovo v Celju. Zdaj naravnost k problemu: Delavec pri »Kristali j i« tov. Ku2mnan stanuje v hiši v Zgornji Hudjnji št. 71. Stavba stoji na zemljišču, ki ga celj- ska opekama izkorišča kot odkop po- trebnih surovin. Hiša je last opekarne. 2e lani se je odkop toliko približal stavbi, da je bilo eno izmed obeh sta- novanj toliko poškodovano, da se je družina morala izseliti. V drugi polo- vici hiše pa je še ostal Kuzman s svojo štiričlansko družino. Toda tudi njego- vo stanovanje je v zgodnji pomladi letos dobilo nevarne razpoke. Kuzman je to prijavil stanovanjskemu uradu, kjer pa je dobil odgovor, da mu mora novo stanovanje preskrbeti opekarna. V opekami so mu dejali, da tega ne morejo, češ, naj mu ga preskrbi ob- čina. Gradbena inšpekcija je zadevo preverila in dala odločbo za izselitev. Da, odločba je bila tu, toda kam? Tega ni vedel povedati nihče; ne stanovanj- ski urad, ne gradbena inšpekcija, ne opekarna, ne občinski ljudski odbor. Kuzman z ženo in dvema otrokoma so neprestano v strahu živeli pod nego- tovo streho, ki se je lahko vsak čas ■rušiJa na njihove glave. Opekama je sicer dobila prepoved nadaljnjega ko- panja v smeri stavbe, vse dokler se stranka ne izseli. Toda prepoved je ostala na papirju. V noči 15. novembra je ponovno po- čilo z vso silo. Kuzmanovi so v hipu odreveneli, potem pa je žena naglo za- pustila z otroki hišo in odšla k sose- dom. Kuzman pa je drevenel na mrazu izven hiše, ali pa v strahu hodil vanjo ter čakal kai ibo ... Družina noče več pod to streho. Prav ima. Tu so v nevarnosti življenja. Kaj nant je več vredno, življenja ljudi ali hekaj stotov opek? Ce pa so že tiste opeke tako važne, potem je treba ven- dar najprej nekaj ukreniti z ljudmi. Družina Kuzman še vedno nima sta- novanja ... Dobro, stanovanjska kriza, stoteri stanovalci po kleteh, premnogi brez stanovanj, ni denarja za pospešeno graditev stanovanj, vse to se bi dalo razumeti, če bi bili povprečno vsi v enaki stiski. Toda poglejmo nekoliko okoli sebe. So v Celju ljudje, ki imajo dobra, lepa in odgovarjajoča stanovanja in ki skup- nosti ne dajejo nič več ali pa ne dosti več kot delavec Kuzman. Ti ljudje si lahko privoščijo izbiranje še boljših, še luksuznejših stanovanj. Skoraj vsaka nova modema stanovanjska hiša f>o- vzroča selitve iz dobrih v še boljša stanovanja. Zadnje čase je spet veliko Razi>okana stena hiše, v kateri stanuje družina Kuzman govoric o stanovanjskih »rošadah« čim bliže je dokončna izgradnja »trgovske- ga« ibloka. Enake stvari se dogajajo tu- di ob dograditvah drugih stanovanjskih blokov. Se dogajajo in so se. Bodimo prepričani, da delavci z raz- meroma nizkimi plačami ne bodo silili v draga stanovanja. Dokler država re- gresira stanovanjsko pristojbino, imajo do teh olajšav pravico vsi. Ce pa bo- do enkrat postavljene ekonomske cene za stanovanja, bo verjetno tudi neka- terim sedanjim »izbrancem« zaprlo sa- po. Morda bi bilo prav, če bi na mo- dema, če že ne razkošna stanovanja pripeli nekaj odstotkov več v olajšanje nezdravih, nesodobnih in zdravju škod- ljivih stanovanj? Sicer pa, dokler bo v Celju tako sta- nje, da ljudje še stanujejo v kleteh, hkrati pa vendar ne moremo zidati provizorijev, marveč sodobna stanova- nja, bo take razlike težko izravnati, bo težko ustreči vsakemu, kot bi radi in kot bi vsi delovni ljudje zaslužili. Manj pa je mogoče razumeti, da je taka od- poved pomoči mogoča v takih prime- rih, kjer je neposredna nevamost za stanovalce. Ne vemo, kdo bi bil dolžan, po vsem tem prerivanju okoli navedenega pri- mera, da to stvar končno reši, toda tisti, ki je, bi moral nekatere odstavke zadnjega govora predsednika Tita v Pulju nekajkrat glasno prebrati. Ne- koliko prirejeno bi se njegove besede glasile takole: Mi ne gradimo socializma zaradi to- varn in strojev (tudi ne zaradi nekaj stotov opek), ampak zaradi človeka. Svetel praznik Narodnega gledališča na Reki Letos obhaja reško gledališče svetel jubilej — svojo desetletnico delovanja v hrvaškem jeziku. Dasiravno je bilo gledališče ustanovljeno že leta 1885 in ves čas neprekinjeno delovalo, se je prvič slišala v avditoriju hrvaška be- seda šele po osvoboditvi leta 1945. Uspehi umetniškega poslanstva gle- dališkega kolektiva na Reki so ogrom- ni. Od leta 1955 sd na tem odru dali 324 premier. Predstav je bilo v tem ča- su 2470 s povprečno udeležbo 604 obi- sl^valcev, kar skupaj znaša blizu mi- lijon in pol ljudi. Desetletnico hrvaškega narodnega gledališča na Reki proslavlja kolektiv z Gunduličevo »Dubravko«. Svečana predstava bo 28. novembra. Slovesnost bo trajala do 9. decembra, vmes pa bo- sta dve gostovanji zagrebškega gleda- lišča. RAZPIS za tečaj politične šole pri CK ZKS Petmesečni tečaj Politične šole (od 6. februarja do 20. junija 1957) pri CK ZKS daje osnovno eko- nomsko-politično izobrazbo pred- vsem delavcem in delavkam, ki se že udejstvujejo v delavskem upravljanju in dmžbenih orga- nizacijah. Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CKZKS, Ljubljana, Parmova 37-11. trakt, do 31.12.1956., hkrati pa tudi na svoj občinski komite. V prijavah navedite osebne po- datke o dokončanih šolah in te- čajih, o stažu in funkcijah v po- litičnih organizacijah, o osnov- nem poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov. Sola ima internat, ki je na- menjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Po- drobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občin- skem in okrajnem komiteju ZKS svojega področja. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pis- meno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. STRAN O 27. NOVEMBRA — STEV. 47--« Gozdarske poslovne zveze bodo odigrale važno vlogo pri pospeševanju gozdne proizvodnje v €elju so ustanovili poslovno zvezo za gozdno in les- no gospodarstvo, ki bo zajemala celoten teritorij olo celje. razen obcine mozirje. na tem področju je 65.388 ha gozdov. — glavni cilj gozdarske poslovne zveze bo pospeševanje gozdarstva — obnova, nega, melioracije gozdov. vzdrževanje gozdnih komunikacij itd. s pove- čano gostoto cestnega omrežja bodo ustvarjeni pogoji za intenzivno gospodarjenje tudi v zasebnih gozdovih. Na ustanovnem občnem zboru Po- slovne zveze za gozdno in lesno gospo- darstvo Celje je poročal o pripravah za ustanovitev, o dejavnosti in vlogi goz- darske poslovne zveze predsednik ini- ciativnega odbora tov. Emest Zvar, Predsednik OZZ, Franc Lubej pa je dop>olnil referat in razpravo z važnimi načeli proizvajalnih nalog v gozdarstvu, katere bo morala upoštevati novousta- novljena poslovna zveza, kmetijske za- druge in zasebni gozdni lastniki. Glede na dejstvo, da je gozd narod- no gospodarska vrednota in da je gozd- na proizvodnja dolgotrajna, je treba brez ozira na lastništvo voditi do vseh gozdov — državnih, zadružnih in pri- vatnih — enako politiko gospodarjenja, to je pospeševanje gozdarstva, gozdno tehničnih del in izkoriščanje. Za pravilno gospodarjenje z gozdovi je zainteresi- rana celotna naša družba. Zato pa je pravilno, da v skladu s i>otrebami v enakem sorazmerju kot v državnih in zadružnih gozdovih vlagamo tudi v za- sebne gozdove družbena sredstva. S for- miranjem gozdarskih poslovnih zvez bomo na ta način v celoti pritegnili tu- di zasebnega lastnika. Do danes, ko je upravljanje zasebnih gozdov bilo v pri- stojnosti državnih organov, smo lahko ugotavljali, da se je zasebni kmet bo- ril pretežno le za čim večji sečni plan in za čim večjo ceno, premalo pa je skrbel za gozdno gojitvena, varstvena in urejevalna dela. Nova poslovna gozdarska zveza bo torej pogodbeno prevzela od okrajne Uprave za gozdarstvo izvajanje vseh gozdno gospodarskih del v gozdovih ne- državnega sektorja. Nekatere naloge, kot obnovo, varstvo in nego gozdov, vzdrževanje in gradnjo gozdnih komu- nikacij, drevesničarsko službo itd. pa bo izvajala sporazumno s kmetijskimi zadrugami. V tej dejavnosti bo poslov- na zveza nudila zadrugam gozdarsko strokovno pomoč, le-te pa bodo odku- povale les za zvezo ter izvrševale ob- račune gozdne takse. Poslovna zveza bo kot gospodarska organizacija poslovala z zadrugami na odprt račun, to je, da bo dobiček razdeljevala zadrugam v so- razmerju na promet. Izdajanje sečnih dovoljenj, odkazo- vanje lesa na panju, prevzemanje lesa, kakor tudi gozdno ureditvena dela, pa poslovna zveza v začetku še ne bo pre- vzela nase. Zato so na ustanovnem občnem zboioi sklenili, da bi te naloge do učvrstitve poslovne zveze upravljala še okrajna uprava za gozdarstvo. V razpravi je bilo precej nepravil- nosti iznešenih na rovaš logarske služ- be (nepravilno ocenjevanje gozdnih sor- timentov, nepravilne, dostikrat tudi nepoštene izmere lesa in drugo). Res je, da pri nas danes še nimamo šolanih logarjev in upravljajo to službo na po- deželju v glavnem kmečki sinovi brez potrebnih kvalifikacij. Vendar pa pri takih nepravilnostih ne gre vso krivdo metati na logarje. Brez dvoma je dosti krivde tudi na zadrugah samih, ki za- poslujejo nesposobne lesne manipulan- te. Zato bo gozdarska poslovna zveza temu vprašanju morala posvetiti večjo pozornost. Vse zadruge bodo morale imeti tudi močne odbore za gozdarstvo, ki bodo skupno z gozdarsko zvezo re- ševali lesno, odnosno gozdno problema- tiko. Ugotovljeno je, da so zadružne orga- nizacije v glavnem delale le na pro- metu z lesom in pri tem pri istih pogo- jih dosegle kaj različne finančne uspe- he. Ponekod so skrbno gospodarili, po- nekod pa preplačevali les in je bila tako zadruga dostikrat najugodnejše torišče raznih kaznivih dejanj. S pravilnim usmerjanjem dela poslovne gozdarske zveze se taki primeri ne bodo več po- navljali. Na ustanovnem občnem zboru so de- legati sprejeli tudi pravila poslovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo ter delovni program za leto 1957, ki za- vzema važna in dokaj obširna gozdno gojitvena dela v skupni vrednosti pre- ko 17 milijonov dinarjev. Zveza pa bo izvrševala tudi potrebne ukrepe za varstvo in zaščito gozdov pred škod- ljivci, za kar je predvidenih 426.000 di- narjev. Zaradi izvajanja gozdno-gojit- venih del bo obratovalo v okviru zveze v našem okraju 5 drevesnic, in to v Zrečah, Ločici, Liscah, Svetini in Preš- niku. Skupna površina teh drevesnic bo znašala približno 3,2 ha novi prostori kz slov. konjice Kmetijska zadruga v Slov. Konjicah ima neprimerne poslovne prostore. Da bi izboljšali stanje so pričeli z adapti- ranjem starega hleva. Tu bodo v pri- tličju uredili skladišča za odkupni od- sek, v prvem nadstropju pa bodo upravni prostori. Ce bo na razpolago dovolj sredstev, bodo na podstrešju uredili tudi nekaj stanovanj. Največ sredstev za to adaptacijo so prispevali sami, za manjši znesek pa bodo najeli kredit pri zadružni hranilnici in po- sojilnici v Celju. dober odkup Navzlic precej slabi sadni letini je na splošno letošnje delo odkupnega od- seka zadovoljivo. Kmetijskih pridelkov in sadja je Krneti j ska zadruga v Slov. Konjicah do meseca novembra odku- pila za okrog 9 milijonov din, živine pa za okrog 15 milijonov dinarjev. Posebno veliko so letos odkupili gozdnih sade- žev in kostanja, ker je bilo sadja manj. Lepo uspeva tudi zadružna vinska klet, ki deluje na zadružni podlagi. Od proizvajalcev vina — članov zadruge od- kupuje vinski mošt, ga v svoji kleti neguje in nato prodaja. Povprečna od- kupna cena je bila 4 do 5 dinarjev za alkoholno stopnjo, ki je znašala po- vprečno 16 stopenj. Na ta način so od- kupili 7,5 vagonov vina, kar je več kot lani. PRESKEBITE SI PRAVOČASNO VOZOVNICE Cenjene stranke Ijudno prosimo, da si za državni praznik, 29. november, kupijo vozovnice ▼ predprodaji od ponedeljka dalje, da se izognejo gneči zadnjega dne. Udeležite se prijetnega silvestrovanja na Komni, Golici in v Portoroža. Pro- grami T poslovalnici. ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE! Putnik-Slovenija, Celje v spitaucu ze letos luc V Spitaliču se že dalj časa trudijo, da bi tudi v njihovem kraju zasvetila električna luč, ki je sedaj še nimajo, V zadnjem času so dela toliko napre- dovala, da računajo, da bo za konec leta vse pripravljenno ter bo luč le zagorela. Pri delih pomagajo domači- nom tudi občina, kmetijska zadruga in pa okrajna zadružna zveza, precej dela pa so vložili prebivalci sami. Požrtvo- valni elektrifikacijski odbor je že po- stavil transformator, sedaj pa napelju- jejo omrežje. Hefevalificipan gostinski kader sc šola... V gostinstvu je precej uslužbencev, ki nimajo odgovarjajočih kvalifikacij. Deloma je to posledica premajhne skrbi za strokovno sposobnost gostinskih de- lavcev v preteklosti, precej nekvalifi- ciranih ljudi pa odpade na gostinska podjetja izven večjih središč, kjer še vedno mislijo, da natakaricam ni treba kaj prida znati. Kot vse ostale panoge v gospodarstvu tako je zadnja leta tudi v gostinstvu nastopil precejšen preobrat v tej smeri. Gostinska zbornica je določila čas, ko na raznih ix>ložajih v gostinstvu ne bodo mogli več delati vislužbenci, ki za taka mesta nimajo odgovarjajočih Icfialljl. kacij. Da pa bi pomagali mnogim nekrali^ ficiranim močem, ki že leta delajo » gostinstvu, da pridejo do potrebne iz- obrazbe in kvalifikacije, gostinske zbor- nice po okrajih, seveda tudi v celjskeim, prirejajo od časa do časa tečaje, na ka- terih udeleženci pridobijo potrebno znanje, z opravljenim izpitom pa tudi kvalifikacije in polkvalifikacije. Pred dnevi je v Celju bil zaključi takega tečaja, ki so ga obiskovali pol- kvalificirani in nekvalificirani gostinski delavci. Tečajnikov je bilo 31. Tečaj se je vršil v hotelu »Savinja«, kjer so tečajniki pridobili praktično in teoret- sko znanje. Ena grupa je predelovala snov za polkvalificirane, druga pa za kvalificirane moči v gostinstvu. Večina tečajnikov, ki je bila izven Celja, je v »Savinji« tudi stanovala. Tečaj je trajal tri tedne, po zaključ- ku pa so bili izpiti, katerim so priso- stvovali tudi člani republiške, poleg okrajne gostinske zbornice. Kriterij iz- pitnih komisij je bil precej oster, p« mnenju republiških predstavnikov go- stinske zbornice, celo nad republiškim povprečnim kriterijem. Toda to je prar. Kvalifikacija v vsaki stroki zahteva čim več znanja, zato tudi gostinstvo ne more biti izjema. Predvidoma bo to zimo še en tečaj, na katerem bodo imeli možnost prido- biti kvalifikacije tisti gostinski delavci, ki se doslej še niso odločili za pola- ganje izpitov za kvalificirane in pol- kvalificirane gostinske uslužbence. Tečajniiki in predaivaielji ob svesčanem zaključku tečaja Končno bo Celje dobilo novo trgovsko vajensko šolo Pred približno petimi leti se je prvič tudi v javnosti začela uveljavljati zah- teva po lastnih prostorih šole za trgov- ske učence v Celju. Sola je namreč de- lovala v -skoraj nemogočih pogojih. Za- radi nezadostnih prostorov šola nam- reč gostuje v prostorih Ekonomske srednje šole v Celju; trgovska vajen- ska šola ni mogla sprejemati vseh učencev s področja celjskega okraja. Zato jih je morala začasno pošiljati v sorodni šoli v Maribor in v Novo mesto. Pouk na celjski šoli pa se je vršil v štirih oddelkih v popoldanskem in ve- černem času, kar je zlasti neugodno vplivalo na učence iz oddaljenih krajev. V zadnjih letih se je razvila precej živahna razprava o tem, s kakšnimi sredstvi in kje naj bi zgradili novo poslopje celjske trgovske vajenske šole. Nekateri predlogi so se nanašali na adaptacijo železodvora skupaj z vajen- sko šolo raznih strok, nadalje na skup- no adaptacijo z isto šolo v poslopju na Ljubljanski cesti, na adaptacijo pritlič- nih prostorov v Betonovem stanovanj- skem bloku v Kocbekovi ulici itd. itd. Končno je bil sprejet načrt o novo- gradnji šolskega poslopja ob Ulici 29. novembra, na prostoru, ki je tudi za v bodoče rezerviran za podobne gradnje. Nova trgovska vajenska šola v Celju bo imela 5 učilnic, nadalje blagoznan- stveno predavalnico in aranžersko de- lavnico. V načrtu pa je tudi mlečna kuhinja in mladinska soba.. Zaenkrat še ni sredstev za gradnjo šolskega in- ternata. Vendar pa s tem ni rečeno, da gradnja internata ni aktualna. V prihodnje bo treba misliti tudi na to gradnjo, to tembolj, če se bodo celjski trgovski vajenski šoli priključili tudi trgovski učenci iz trboveljskega okraja. Bilo je skoraj naključje, da sta se letos gradnja nove trgovske vajenske šole in zapozneli začetek rednega šolskega po- ulca, začeli na isti dan, to je 12. no- vembra. Zato je šolsko vodstvo opu- stilo običajno šolsko proslavo ob otvo- ritvi šolskega leta, ki se je zakasnila zaradi adaptacije Ekonomske srednje šole, in pripravilo skupen ogled grad- bišča, na katerem so se ravno tisti dan začela prva zemeljska dela. Po načrtih in po pogodbi, gradbena dela izvaja podjetje Beton, bo morala biti nova stavba dograjena do začetka prihodnjega šolskega leta. Ravnatelj celjske trgovske vajenske šole prof. Ludvik Rebeušek je vsako- dnevni gost na gradbišču novega šol- skega poslopja. Pri enem od takih obi- skov ga je »našeU tudi na5 fotoreporter. Bilo je to ob začetku gradnje. UPRAVNI ODBOR »KNJIGOVODSKEGA BIROJA«, MOZIRJE RAZPISUJE a) več službenih mest knjigovodij b) več službenih mest pomožnih uslužbencev. Pog-oji za mesta pod a): usposobljen knjigovodja • prakso, lahko pa tudi začetnik • primerno strokovno izobrazbo; b): ustrezne sposobnosti. Plača in nagrada po določilih poslovnika zavoda. Nastop službe: p>o dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili usposobljenosti v originalih ali poverjenimi prepisi je poslati na šefa »Knjigovodskega biroja« Mo- zirje. [Prijetne urice v novi bluzi Zima je prišla, z njo zabave in praz- niki. Marsikatera stoji pred omaro in vzdihuje: kaj obleči. Najraje bi ostala doma. Ker pa se vsi radi zabavamo in ker pri ženskah ne gre to brez to- alete, si bomo morale nabaviti pri- pravno garderobo. Za takšne svečane prilike bo zelo odgovarjala lepa bluza in pripravno krilo. Ker pa so brokati in z zlatimi nitmi pretkana blaga tako draga, lahko brez skrbi kupimo svilo, rips, organdi ali žamet, ki z nabranimi rokavi, dekolteji dajo mladosten in ele- ganten videz. Kot prva na sliki je bluza iz kompaktnejše svile ali ripsa, ki s svojim stoječim lepo izvezenim iz- rezom učinkuje posebno in elegantno. Najlepša pa je sigurno žametna bluza s čipkastim vstavkom, ki bo pristojala močnejšim osebam. Tretja bluzica je iz enobarvne svile ali tafta v poljubni barvi, krasi jo velik izrez, okrašen s čipkami. Tudi bluza z bogato nabrani- mi rokavi, posebno lepa bo, če jo boste naredile iz organdija. K lepi bluzi pa spada tudi krilo, naj- primernejše je črno ali druge temne barve. Ozko krilo z zvončasto krojenim volanom. Posebno in za vsako priliko odgovarjajoče pa je široko zvončasto krilo s pMsiranim vstavkom. Ozko kri- lo z nagubanim pasom, ki podaljšano pada skozi ozek pasek, lahko nosite tudi popoldne ali za urad. Ce pa je narejeno iz bogatega materiala (taft, rips) pa bo primerno tudi za zvečer. Na koncu pasa lahko našijete svetlikajoč okrasek. Po- sebno elegantno pa je ozko krilo, ki se na eni strani razširi v nekakšen šlep. 27. NOVEliBRA 195g — Stev. 4?—4g ^^^ STRAH Scapinove zvijače Gostovanje Zagrebškega dramskega gledaliSča v Celju Igralski zbor Zagrebškega dramske- ga gledališča (»Zagrebačko dramsko kazalište« aJi kratko »ZDK«) je ostal celjskemu gledališču kar za trajno v opominu po nenavadno uspelem in na- ■ vdušeno pozdravljenem gostovanju ma- ja meseca 1955. »Na koncu poti« Ma- rijana Matkoviča v režiji Branka Ga^ velle in »Lov na čarovnice« Arthurja Millerja v režiji Dina Radojeviča sta bila po zagotovilu mnogih naših zve- istih gledaliških obiskovalcev najmoč- nejši odrski doživetji za mnogo let nazaj. To tudi ni presenetljivo — saj velja Z^DK po vsej državi za enega najboljših, zlasti pa za enega najbolj ubranih igralskih zborov. Ze nekaj let se v Zagrebu vzdržuje presenetlji- va in skoraj paradoksna situacija, da je po umetniških vrednotah scenskega izraza prvo gledališče hrvaškega naro- da — ne staro in ugledno »Hrvatsko narodno kazalište«, temveč ta nova in mlada institucija pod agilnim upravnim vodstvom Pere Budaka in častitljivim umetniškim vodstvom največjega jugo- slovanskega režiserja Gavelle. CG in ZDK že izza omenjenega go- stovanja vežejo tesni prijateljski stiki. Saj spajajo obe ustanovi poleg oseb- nega prijateljstva cele vrste članov obeh hiš tudi skupni pogledi na umet- iTost, i)odobna repertoarna siAfer in so- rodno slogovno hotenje. Nič ni čud- nega, če nekateri jugoslovanski gleda- liški publicisti, kadar govore o napred- nih in modemih, programsko zavestnih ljudskih gledališčih v naši deželi, kot najznačilnejše in sorodne ustanove imenujejo v eni sapi te tri: Beograd- iko dramsko (ne Narodno!) pozorište, Zagrebačko dramsko kazalište in Celj- sko gledališče. Po nedavnem gostova- nju celjskih igralcev v Zagrebu nam bodo zdaj zagrebški prijatelji zopet vr- nili obisk. V soboto, 1. decembra, popoldne in zvečer, bodo uprizorili na deskah Celj- skega gledališča Molierovo sončno ob- morsko burko, o Scapinovih zvijačah v prevodu in režiji Mladena Ski- 1 j a n a. Naslovno vlogo bo igral eden najrahločutnejših umetnijcov jugoslo- vanske scene, mladi, a že priznani Pe- ro Kvrgič, lanski nagrajenec no- vosadskih vsezveznih iger (»Sterijino pozorje«) za vlogo Kir Janje, inteli- genten in občutljiv karakterni komik in traged najlepše zvrsti intimne, psi- hološko rafinirane komorne igre. Do- slej so bile nekatere njegovih najvid- nejših vlog še: Sganarelle (Moližre, Don Juan), Pomet (Držič, Dundo Ma- roje), polkovnik Breitenspiegel (Usti- nov, Ljubezen štirih polkovnikov) in druge. Nekateri ga poznajo najbrž tudi iz filma (Obleganje, partizan Perica). O samih Scapinovih zvijačah pač ni treba praviti novih besed. Saj so se že davno tudi pri nas uveljavile kot zgleden primer žlahtne in priljubljene svetovne klasike prave in dragocene, ne poulične ljudske igre. Sončni smeh norčave burke in klasična jasnina du- hovite, večno nove komedijske intrige jim zagotavljata nesmrtnost. To nesmrtnost dokazuje — s svoj- stvenim. oprijemom — tudi Skiljanova uprizoritev. Režiser si je namreč do- volil — ne nov, a vsakič spet vznemir- ljiv poskus: spremenil je kostum. Na- mesto ustaljenega, tradicionalnega ba- ročnega kostuma Molierove dobe je na- taknil svojim razigranim glumačem skoraj moderne obleke. In če so sprva nekateri dvomljivci še zmajevali z gla- vo, češ: zopet nov in nepotreben po- skus — so morali po premieri (to zveni v en glas iz vseh kritik) priznati: s spremembo kostuma Skiljan Moližru ne le ni škodil, temveč mu je celo še pomagal, da je komedijski učinek znat- no zrasel. Tako širokega smeha in ne- ugnane, a vseeno žlahtne zabave Za- greb v gledaliških dvoranah že ni bil doživel vse od »Ljubezni štirih polkov- nikov« in »Sedmih let skomin« (dveh največjih komedijskih uspehov v Za- grebu) do zdaj. Besedniki celjskega gledališkega ob- činstva so že večkrat izrazili željo, da bi spet hoteli videti kakega Moliera. Celjsko gledališče si prizadeva, da bi to željo občinstva kmalu tudi sšmo uresničilo — a ta hip naj tudi gosto- vanje zagrebških prijateljev prinese na celjske deske vsaj košček zlate ra- dosti tega prvaka svetovne komedio- grafije. H. Griin Veličasten sprejem koroških pevcev v Šoštanju in Celju Preteklo soboto in nedeljo so Ravne, Šoštanj in Celje obiskali člani zdru- ženega pevskega zbora Slovenskih Ko- rošcev iz Avstrije. Za gostovanje tega 60-članskega pevskega zbora je vlada- lo v vseh teh krajih izredno zanimanje, ki ga je v prvi vrsti treba pripisati bratskim čustvom Slovencev v osvo- bojeni domovini do rojakov onstran Karavank. Po gostovanju v Ravnah so koroški pevci dospeli v nedeljo zjutraj v Šo- štanj. Se preden so se gostje na uspe- lem koncertu predstavili Soštanjčanom, so položili lep venec k spominski plo- šči partizanskega pesnika Karla De- stovnika-Kajuha. Isti dan okoli 18. ure pa so slovenski pevci iz Koroške prispeli v Celje. Pr««l Narodnim domom jih je čakala velik« množica Celjannov, med njimi pa ra- zen predstavnikov oblasti in političnik organizacij zlasti še člani delavskega prosvetnega društva Svobode. Tu je bil tudi predsednik občinskega ljudskega odbora in predsednik celjske Svobode Andrej Svetek. Ko so dragi gostje iz- stopili iz avtobusov, so jih najprej po- zdravile celjske mladinke, ki so jim na prsi pripele šopke rdečih nageljnoT; pozdravila pa jih je tudi godba na pi- hala Svobode pod taktirko Rafka Kosa. Zatem je člane združenega pevskega zbora pozdravil v imenu celjske Svo^ bode prof. Anton Aškerc. Za ljubezniv in topel sprejem pa se je nato zahvalil predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu dr. Fran Zwitter, ki je med drugim dejal: Prihajamo iz Koroške s pesmijo, ki je tako naša, kot Vaša. Pri- hajamo, kot sinovi istega ljudstva, ki pa smo ločeni od matične domovine le po mejnikih. Prihajamo predvsem zato, da bi odstranili vse tiste ovire, ki one- mogočajo bratsko sodelovanje med na- rodi. Prihajamo kot znanilci novega časa, prihajamo v službi miru!« Zvečer ob 20. uri so slovenski pevarja Cirila Cesarja KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST V ŠENTJURSKI OBČINI V šentjurski občini je 9 prosvetnih društev. Delo le-teh se odvija v posa- meznih sekcijah. Dramatske sekcije olDstajajo p>ovsod, tamburaški zbor pa je samo v Šentjurju. Pevske zbore ima- jo samo Šentjur, Dobrina in Ponikva. Na Ponikvi je začel delovati tudi jazz orkester. Čeprav si v Slivnici vsa leta po vojni želijo pevskega zbora, se jim želja še do danes ni uresničila.. Pevci so, ne morejo pa dobiti pevovodje. Finančna sredstva ovirajo, da bi se knjižnice v šentjurski občini obogatile z novim knjigami, katerih si ljudstvo tako želi. Ponekod so knjižnice pro- svetnega društva združene z ljudski- mi. Med vsemi knjižnicami je najbolj urejena in najbogatejša šentjurska knjižnica. Razen Šentjurja, ki ima lepo pro- svetno dvorano, Ponikve, Dobrine in Dramelj, ni v drugih krajih primernih prostorov, kjer bi uprizarjali kulturne prireditve. Taki kraji so Prevorje, Ka- lobje. Blagovna, Loka pri Zusmu in Slivnica. Tu uprizarjajo igre v šolskih učilnicah na zasilnih odrih, Slivnica bo gradila nov prosvetni dom, za katere- ga gradnjo so precej prispevali tam- kajšnji kmetje z denarjem in lesom. Ljudje bodo pomagali tudi s prostovolj- nim delom. Tečaji RK za žensko vaško mladmo so se po vseh šolah šentjurske občine pričeli 15. novembra. Kjer obstajajo kmetijsko nadaljevalne šole. bodo ti tečaji z njimi združeni. Za udeleženke tega tečaja bo v zimskih počitnicah tu- di gospodinjski tečaj. Seminar za vzgojno psihoBoška vprašanja Okrajna obrtna zbornica Celje bo or- ganizirala predavanja iz vzgojno-psi- holoških vprašanj. Tak seminar, prvi te Trste, bo pričel 4. decembra t. 1. Pre- davanja bodo tedensko enkrat, program pa je razdeljen na 8 najaktualnejših vprašanj z vzgojnega področja. Predavanja so namenjena za učne mojstre — poslovodje. Za prvi seminar go vabljeni zastopniki socialističnih obrtnih obratov, t. j. osebe, ki odgo- varjajo v delavnicah za vzgojo in učni program vajencev. Tudi pri tečajih za kandidate — moj- stre —, katere prireja zbornica za moj- strske izpite, je bil poskusno uveden tudi nredmet iz vzgoje in psihologije. Rezultati, ki so jih pokazali kandidati pri izpitih, kažejo ne le na nepričako- vano dober uspeh, pač pa tudi na velik interes za spoznavanje teh vprašanj. Hvale vredna je tudi ugotovitev, da je Kovinsko podjetje Celje v ciklusu pre- davanj, ki jih je organiziralo za svoj kolektiv, vneslo v program tudi pre- davanja o delovnih odnosih ter pojmih psihologije, kakor tudi važnost spozna- vanja človeka in njegovega značaja. Predavanja bo vodil vodja poklicne svetovalnice tov. prof. Albin Podjavor- šek. Organizator seminarja vabi vse prizadete, da se zanimajo za tako zelo poučna predavanja. 7. sfev^ilka časopisa ,,Delo in varnost''' Strokovni časopis »Delo in varnost« je do danes prvi in edini list v drža- vi, ki se bavi, z vprašanji zvišanja pro- duktivnosti in smotrnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, s problemi pravilne, znanstveno utemeljene orga- nizacije dela, z vzgojnimi problemi ka- drov v gospodarstvu in s problemi zdravstveno-tehnične zaščite pri delu. Vsebina 7. številke, ki je pravkar, iz- šla: »Za dvig produktivnosti v naših gosEKKiarskih organizacijah«. Mitja Ka- mušič: »Grafična obdelava dinamike premijskega sistema«. Radovan An- drejčič: »Kontrola kvalitete s statistič- nimi metodami«. Dr. Mirko Pibrovec: »Vpliv psihološko zdravstvenih činite- Ijev na proizvodnost industrijskega de- lavca«. Dr. Saša Cvahte: »Racionaliza- cija dela in medicina«. Boris Florjan- čič: »Kaj naj ukrenemo, da bi omejili smrtne in ostale nezgode v rudarstvu (metalurgiji)«. Inž. Boris Gostiša: »Pri- rodni brusi in umetni brusilni koluti.« ^ako moramo čebelariti? Izšla ie knjiga »Sodobno čebelarstvo* Vse po vojni so naši čebelarji pogre- šali primerno knjigo, ki bi jim bila pri njihovem delu v čebelnjaku svetovalec in vodnik. Prav posebno pa je taka knjiga potrebna čebelarjem začetnikom. Iz nje naj bi zajemali splošno znanje, kako umno čebelariti. Vsem tem potrebam hoče odpomoči Zveza čebelarskih društev za Slovenijo z izdajo takega prepotrebnega priroč- nika. Pred kratkim je zagledal beli dan L del Sodobnega čebelarjenja pod na- slovom »Sodobno čebelarstvo« I. del (teoretičen). Temu bo pa sledil drugo leto II. del pod istim naslovom, ki bo pa obravnaval praktična opravila pri čebelah. Noben sodoben čebelar, ki hoče res napredovati pri svojih čebelah, ne bo mogel pogrešati te knjige. O vrednosti in vsebini tega dela se lahko vsakdo sam prep-iča. Naroči naj jo pri Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo. Ve- zana stane 1.350, broširana pa 1.150 din. Čebelarji, pohitite z naročilom, da ne bi ostali brez tako koristne in prepo- trebne knjige. Člani Zveze jo lahko naroSe tudi pri svojih društvih na obročno odplačevanje. C. K. skrb za izobraŽevanje v mozirski obcini Prosvetna društva na področju mo- zirske občine so pričela s široko akcijo za splošno izobraževanje množic. Sko- raj povsod so že sestavljali načrte pre- davanj, ponekod pa so s predavanji že začeli. Organizacijo predavanj je prevzela Ljudska univerza. Razen tega organizira prosvetno društvo v Mo- zirju še pravopisni tečaj. R. Z. Hospitaeijski razred v Šentjurju Po zamisli Pedagoškega centra v Ljubljani so predlanskim začeli usta- navljati po vsej Sloveniji hospitacijske šole z namenom, da bi na njih nazorno prikazali ustvarjalen ter sodoben pe- dagoški pouk, kjer najboljši učitelji posredujejo svoje znanje in izkušnje. Tako je bil tudi na šentjurski osnovni šoli lani ustanovljen hospitaeijski raz- red pod skrbnim predagoškim vodstvom elementarke tovarišice Angele Rečnik. Le-ta je imela že sedem učnih nasto- pov v prvem razredu osnovne šole. K hospitacijam prihajajo elementarke iz vseh šol šentjurske občine. Metode dela so se po teh nastopih v vseh šolah zelo izboljšale. Značilna je izjava starejše učiteljice, ki je dejala: »Precej let že učim, pa sem šele sedaj videla stvari, na katere prej nisem mislila a jih sedaj s pridom upoštevam. več strokovnega znanja TRGOVSKIM uslužbencem Večkrat slišimo upravičeno kritiko na račun trgovskih uslužbencev, češ, da jim primanjkuje teoretskega znanja. Pri nas je precej uslužbencev v trgo- vini, ki so se praktično izučili med ali takoj po vojni, ko še ni bilo take mož- nosti popolne usposobljenosti kot sedaj. Zato bi bilo koristno, če bi Trgovin- ska zbornica spet organizirala tečaje za trgovski kader. Nadalje bi bilo do- bro, če bi organizirali šole odnosno te- čaje za visokokvalificirani kader, kar bi bilo za uspešno vodenje trgovskih podjetij zelo potrebno. Ne bi tudi bilo napak, če bi Trgovin- ska zbornica v sporazumu s šolami in Poklicno svetovalnico reševala tudi vprašanje sprejema večjega števila moških vajencev v trgovsko stroko. vec skrbi vzgojno izobraževalnemu delu V Nazarju je bil pred kratkim občni zbor prosvetnega društva. To društvo je po številu dokaj močno, saj vklju- čuje 92 članov, ki so v glavnem delavci. Zelo razveseljivo je tudi, da se je mla- dina začela bolj zanimati za prosvetno delo. Delo društva je bilo dobro, le vzgojno izobraževalnemu delu so po- klanjali premalo pozornosti, kar bodo morali letos vsekakor izboljšati. celjski tednik T VSAKO HiSOl Doslej — več kot 8000 prostovoljnih ar za gradnjo plavalnega bazena v Celja Te dni so v polnem teku občni zbori sindikalnih podružnic, na katerih med drugim sprejemajo tudi odločitve o prostovoljnem sodelovanju pri gradnji plavalnega bazena v Celju. Doslej so se člani nekaterih delovnih kolektivov, kot Graditelja, Stavbennika, Savinj- grada. Betona, Aera, Radio-Centra, Stanovanjske uprave in podobno od- ločili Že za nekaj več kot 8000 prosto- voljnih delovnih ur. Prav gotovo pa se bo število prostovoljcev ob koncu red- nih letnih občnih zborov še podvojilo. MLADINA II. GIMNAZIJE T CELJU JE ZBOROVALA Pretekli teden se je v Narodnem do- mu v Celju zbrala mladina II. gimna- zije, da bi dala obračun dela za pre- teklo šolsko leto. Poleg zbranih mla- dincev so se konference udeležili tudi predstavniki oblasti, med njimi sekre- tar Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič, predsednik Sveta za prosveto in kulturo tovariš Anton Aškerc, pred- sednik Okrajnega komiteja LMS tova- riš Andrej Drole ter tovariš Edo Gas- pari kot predsednik šolskega sveta na II. gimnaziji. Za razliko od prejšnjih konferenc, je bila letošnja mladinska konferenca ze- lo samokritična. Predsednica tov. Vesna Godler je v svojem dobro pripravlje- nem referatu opisala delo in pomanj- kljivosti mladinske organizacije na II. gimnaziji. Uspešnejše delo te organi- zacije hromita predvsem dva problema: neprimerni prostori za sestanke mla- dinske organizacije ter veliko število dijakov-vozačev. Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da je bila ta mladina v preteklem šolskem letu dovolj aktivna. V imenu vseh političnih organizacij v Celju je zborujočo mladino II. gim- nazije pozdravil tudi sekretar Okrajne- ga komiteja ZKS tov. Franc Simonič in jim spregovoril o najaktualnejših po- litičnih dogodkih v svetu. slaba razsvetljava v polulah in košnici V Polulah, Kbšnici in Tremarju je precej delavcev, ki so zaposleni v celj- skih tovarnah. Mnogi med njimi hodijo ali se vračajo z dela ponoči. Zato pro- sijo merocjajne, da bi že na obstoječo napeljavo ob cesti od kamnoloma v Polulah do Košnice obesili vsaj neko- liko svetilk na drogove, da bi jim ne bilo treba več hoditi po temi. Prizadeti pismo zdravstveno-higienski inšpekciji Kljub večkratnim prošnjam, da se tako stanje uredi, so prebivalci Sp. Po- lul še vedno primorani zajemati vodo v mlaki izpod razsulega studenca, kjer tudi vozniki napajajo svojo živino. Ker je to zelo nehigiensko, bi bilo prav, da bi se za ta primer pozanimala tudi zdravstveno-higienska inšpekcij a. Prebivalci Polul prometne nesreče so se vedno pogoste vozniki konjskih vpreg nevarno ogrožajo promet , Dne 21. in 22. novembra smo bili priča, kako vozniki konjskih vpreg ne- varno ogrožajo promet, ko vozijo po- noči brez luči. V teh dveh dneh so se zaradi tega pripetile kar tri prometne nesreče, pri katerih je bilo 7 oseb težje poškodovanih, škoda pa je zna- šala okoli 200.000 din. Na cesti Celje—^Ljubljana se je za- letel motorist Franc Prosenc iz Trbo- velj v konjsko vprego, ki jo je uprav- ljal Leopold Grabner iz Črnega vrha pri Taboru. Do nesreče je prišlo, ker je motorist, ki je vozil dokaj hitro, pre- pozno zapazil voz, ki ni imel luči. Ma- terialna škoda sicer ni velika, motorist pa si je zlomil ključnico, njegova so- vozača pa sta dobila težke poškodbe po glavi in nogah. Istega dne se je v Drešinji vasi pri Levcu pripetila slična nesreča. Moto- rist Vili Ulčnik iz Tržiča pri Kranju se je pri srečavanju avtomobila zaletel v zadnji del konjske vprege, ki jo je upravljal Franc Zupane iz Levca. Vpre- ga je bila brez luči. Do nesreče je pri- šlo zaradi tega, ker je motorist pri sre- čanju zasenčil luči, pri tem pa je izgubil pregled pred seboj, zlasti še ker vprega ni imela luči. Skoda na motorju je pre- cejšnja, motorist pa je k sreči dobil le la^je poškodbe. Naslednjega dne pa se je v vasi Vrbno pri Šentjurju zaletel motorist Blaž Pavlič v konjsko vprego. Kako je do nesreče prišlo še ugotavljajo. Mo- torist in sovozača sta dobila težje po- škodbe. Vse te nesreče so v glavnem zakrivili vozniki vprežnih vozil, ki ne upoštevajo prometnih predpisov in še redno vozijo ponoči brez luči. Y od le. do 17. 11. 1996 je bilo rojenih X 4eklic in 89 dečkoT. Poročili 80 se: Aloj« Hribemik, trg. skladiščnik in Gabrije- la Knez, Irg. pomočnica, oba iz Celja; Franc Dečko, čevljarski pomočnik in Milena Bobnič, delavka, oba iz Celja; Mirko Kolnik, študent iz Maribora in Milena Lešek, učiteljica iz Ce- Ijftj Božidar Ramšak; ključavničar iz pon- Itraca in Višič Antonija, učiteljica iz Lenarta pri Gornjem gradu; Ferdinand Lorbek, frizer- ski mojster in Ljudmila Ozebek, frizerski moj- ster, oba iz Celja; Miran Franjo Macarol, na- meščenec in Marija Otorepec, knjigovodkinja, oba iz Celja; Alojz Zapušek, čebelar iz Loko- vice in Marija GluSič, šiviljska pomočnica iz Celja. Umrli »o: Elizabeta Turnšek roj. Macah, upokojenka is Celja, stara 74 let; Franc 2abota, upokoje- ■ ec iz Celja, star 70 let; Marija Kristanič, roj, Goropevšek, gospd. pomočnica iz Celja, stara 7® let; Bojan Jakop, novorojenček iz Zalca; Jaaez Oset, delavec iz Crnolice, star 65 let; Frančiška Kocmur, upokojenka iz Celja, stara 55 let; Rozalija Nareks, roj. Cebular, gospo- dinja iz Celja stara 74 let; Ivan Roje, upoko- jenec iz Celja, star 69 let; Franc Pleničar, upokojenec iz Celja, star 62 let; Antonija Kaaflič, gostilničarka iz Dolge gore, stara 54 let; Antonija Poznič, poljedelka iz Letaša, sta- ra M let. I DR. IVO UMNIK I V soboto, 17. t. m. zvečer je v svojem stanovanju v Celju umrl višji pravni referent OLO Celje dr. Ivo Umnik. Po- kojni je bil,rojen v Ljubljani leta 1905. V 25 letih svojega službovanja je de- loval kot sodni pripravnik v Ljubljani, kot sodnik v Dolnji Lendavi in Litiji, kot tajnik okrožnega sodišča v Breži- cah, nato spet kot sodnik v Trbovljah in v Postojni. Leta 1948 je začel oprav- ljati službo kot pravni referent pri mi- nistrstvu za gradnje v Ljubljani. Ta služba ga je leta 1950 pripeljala v sa- vinjsko deželo, ko je postal pravni re- ferent pri »Betonu«, hkrati pa je oprav- ljal isti referat tudi pri Celjskih ope- karnah in Granitni industriji v Oplot- nici. Zadnja leta pa je služboval v upravni, službi in zavzemal med celj- skimi pravniki vidno mesto. Pokojni dr. Umnik nam bo ostal v spominu kot dober, požrtvovalen tova- riš, kot plemenit, veder in iskren člo- vek in kot razgledan strokovnjak hitre presoje in naglih odločitev. Moško je prenašal svoje osebne težave. Štiri leta ga je trla težka srčna bolezen, ki se ji je upiral s svojim optimizmom in jo odrival s humorjem, čeprav je mnogo trpel. Do zadnjih dni pred tragičnim koncem je skrbel za svoj referat, s ka- terim je vneto, prizadevno in z uspe- hom pomagal utrjevati pravno in uprav- no ogrodje štirinajstih občin našega okraja. Pogrešali bomo njegovo lju- beznivost, s katero je znal biti rado- daren kakor malokdo, njegovo ekspe- ditivnost, s katero je reševal zadeve, njegovo širokogrudnost in široko na- obrazbo, ki se je v svetlobi njegove narave kazala v vsem njegovem delo- vanju. Žalujočim naše iskreno sožalje! cene na trgu v tem tednu Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor Krompir 16 (16—17); čebula 90—150 (100—120); česen 190 (200); fižol 50—80 (50—75); solata 10-^0 (50—70); cvetača 90 (120); zelje, gl. 22—26 (25—30); zelje, kislo 40 (50); špinača 60 (—); repa, sv. —(15); repa, rib. — (30); redkev 20 (30—35); por 40 (50); hren 60 (100 do 120); peteršilj 60 (50—60); zelena 50 (40 do 60); koren j ček 40 (20—60); pesa 25 do 28 (30); paradižnik, kons. 200 (—); ohrovt 25-^0 (330-^0); gobe, sv. — (60); gobe, suhe — (1000); koleraba — (20—30); mleko — (32); smetana — (200); skuta — (120); maslo — (500); pšenica — (50); koruza — (45—50); oves _ (40—45); kokoši — (350—420); pi- ščanci — (2^0—300); kostanj 34 (40—50); jajca 23 (23—25); orehi, jedrca 850 (700, do 800); orehi, luš. 240 (200—230); ja- bolka 46 (30—50); hruške 46 (35—50); kaki 60 (—); fige, suhe 180—300 (—); rozine 400 (—); sadje, suho 150 (70 do 80); limone 340 (—); vino — (130); pro- so — (80); ješprenj — (90). Drugo Lorgerjevc pismo iz Avstralije Melboume, 18. XI. 1956. Citalcem Celjskega tednika! Ze precej dni smo tu na jugu Av- stralije, a vendar še vedno premalo časa, da bi se privadili novim razme- ram. Drugačna klima, tuji ljudje, druga ozvezdja nad nami — vse to nam dela videz nekaj tujega, čemur se ne mo- remo privaditi. Malo časa smo tu, a klic po domovini je vedno močnejši. Vsi si želimo čimprej domov, med naše drage, v našo Slovenijo. Težko smo se privadili spremembi časa — na dan in noč! Ko je pri naš doma noč, je tu dan in obratno. To nam je delalo v začetku velike težave pri spanju. Marsikdo ni spal večer za ve- čerom, dokler se slednjič le nismo vsaj nekoliko privadili na to veliko spre- membo. Tudi sam sem imel velike te- žave pri urejanju spanja, čeprav je znano, da izredno rad mnogo počivam. Treniramo večinoma normalno, kar velja za vso jugoslovansko ekipo. Le Mugoša in Mihalič sta bila nekaj dni odsotna pri vadbi zaradi lažjega obo- lenja. Vsi se počutimo dobro in se s treningi marljivo pripravljamo na ve- lika tekmovanja. Naši waterpolisti so izredno marljivi. Najprej so tožili, da so v krizi po na- pornem tekmovanju. Po odigranju treh trening tekem z Avstralijo, Romunijo in Italijo,^ ki so vse odločili v svojo korist, se 'počutijo mnogo bolje. Zmaga nad Italijo je bila minimalna — 3:2, proti Romunom 6:4 in Avstraliji 9:1. Morda bodo le izpolnili upanja vseh jugoslovanskih športnih ljubiteljev in prinesli domov kakšno kolajno! Danes so prispeli še zadnji Madžari, razen Iharoša, ki je poškodovan. V glavnem so zbrani na petem kontinentu vsi športniki našega planeta, da mani- festirajo prijateljstvo med narodi, mir med ljudmi — vprašanje je le, v ko- liko bo nam športnikom to uspelo za- radi obračunavanj v Egiptu in ne- mirov v Madžarski. Svet čaka pred iz- biro — nova vojna katastrofa ali mir. Mi športniki smo pri tem kljub svetli olimpijski ideji tako nemočni in le ča- kamo olim'pijskih borb, kjer bomo v plemenitih športnih borbah dokazali vsemu svetu, da je vendarle mogoče živeti na svetu v miru in prijateljstvu z vsemi narodi. Naj bi plemenita in hu- mana olimpijska ideja vodila pri delu tudi vse tiste politike, ki so povzročili v zadnjih dneh tako razburkano sve- tovno ozračje. se pet prometnih nesreč Na cesti Poljčane—Loče se je 15. no- vembra zaletel traktorist Ivan Smid v avtomobil Ivana Marguča, ki je par- kiral ponoči brez prižganih luči. Žrtev ni bilo, škoda pa je ocenjena na 65.000 din. Istega dne se je na isti cesti pripe- tila težja prometna nesreča. Kolesar Štefan Bogatin je zavil z desne proti levi, ne da bi dal znak in tako prišel pod avtomobil. Nesrečo je zakrivil ko- lesar. Dobil je težke poškodbe, ma- terialna škoda pa je precejšnja. V vasi Tepanje pri Slov. Konjicah je zakrivil lažjo prometno nesrečo voznik poltovornega avtomobila Veljko Nikolič, ki je med vožnjo ponoči zadremal ter se z vozilom zaletel v telefonski drog. Pred bencinsko črpalko na Slandro- vem trgu v Celju se je 16. novembra vžgal rešilni avtomobil celjske reševal- ne postaje. Nenadoma se je na pred- njem delu avtomobila pojavil ogenj, ki so ga prisotni k sreči kmalu poga- sili. Vrok požara še ni pojasnjen. V Loki pri Frankolovem je vinjeni kolesar Ivan Korošec prečkal cesto na levo. Pri tem je prišlo do trčenja z avtomobilom rešilne postaje v Slov. Konjicah. Večjih posledic k sreči ni bilo, kolesar pa se bo zagovarjal za- radi vinjenosti, ki je povzročila ne- srečo. KARL PEER elektroinstalater, Celje ' Miklavški hrib žt. 6 delavnica, Zidanškova S2 izvršuje vsa v stroko sipadajoča dela. Svojim cenjenim strankam in delovnemu ljudstvu čestita k Dnevu republike zadruga v solcavi gradi zadružni dom Kmetijska zadruga v Solčavi gradi nov zadružni dom, ki bo eden najlep- ših v mozirski občini. V domu bodo vzorno urejeni trgovski lokali, skladi- šča in upravni prostori. Pozabili tudi niso na dvoranoj ki bo služila kultur- noprosvetnemu izživljanju. Tatovi železa v Železarni Štore pred sodiščem v petek se je pričela pred petčlan- skim senatom celjskega okrožnega so- dišča obravnava proti skupini, ki si je na nezakonit način prilaščala železo, last Železarne Store. Na zatožni klopi so se znašli nameščenec Železarne Store Maks Drobnak, doma iz Ponikve, nadpremikač v železarni Friderik Raj- niš, doma iz Za vodne pri Celju, Eme- rik Stropnik, fakturist železarne iz Creta pri Celju, trgovski pomočnik trgovskega podjetja Kozje v' Pilštanju Branko Regvat, trgovski pomočnik KZ Ponikva Stanko Marovt in trgovski po- močnik Savinjskega magazina v Žalcu Jože Sumer. Obtožnica dolži Drobnaka in Raj niša, da sta si v času od meseca junija 1953 do januarja 1956 protipravno prilastila premoženjsko korist, ko sta jemala iz zalog Železarne Store železo. To sta delala na ta način, da sta naročala de- lavcem, da naložijo na vagone več že- leza, kot je odrejal prodajni oddelek. Drobnak je bil namreč v železarni fak- turist, Rajniš pa tehtničar ter jima je bilo takšno delo omogočeno. Na ta na- čin sta naložila 65.930 kg železa v vred- nosti 5,843.084 dinarjev. Drobnjak pa si je sam dal naložiti še 1655 kg žejleza v vrednosti 124.090 din. Pošiljke so fakturirali soobtoženi Ma- rovt in Regvat ter že obsojeni Sinko- vič, po nagovarjanju Regvata pa še Su- mer. Tako pridobljeni denar višini 4,657.080 din pa so si vsi obtoženi de- lili. Železo v skupni vrednosti 843.004 din je železarna naknadno fakturirala, ker so kupci sami zahtevali fakture. Ostanek železa za 447.090 din pa je Drobnak sam prodal v svojo korist, za del tega zneska pa je tudi poravnal svoj dolg pri kmetijski zadrugi Po- nikva. Stropnikova krivda je predvsem v tem, da je Drobnaka naklepoma na- peljal na kaznivo dejanje, ki ga ob- tožnica kvalificira kot grabež. Denar, pridobljen na takšen nezakonit način pa so si obtoženci delili. Regvat in Ma- , rovt sta pri tem poslu pomagala Drob- naku z lažnimi fakturami, ki sta jih izdajala v imenu trgovskih podjetij, kjer sta bila zaposlena. Regvat je na- klepoma napeljal Sumra, da je ta po- narejal uradne listine ter v račune vpi- soval lažne podatke. Na podlagi zbranih dokazov, priznanj in dokaznega gradiva je okrožni javni tožilec obtožil Drobnaka, Rajniša, Reg- vata, Stropnika in Marovta storitve kaznivega dejanja grabeža. Drobnaka pa še goljufije. Regvat in Sumer pa sta obtožena še ponarejanja uradnih listin ter podkupovanja. O sodbi, ki jo bo izreklo sodišče, bo- mo poročali v naslednji številki. pismo uredništvu zaušnice — namesto placila dolga V Kmetijski zadrugi Ljubečna je bil pred leti zaposlen kot manipulant Ignac Lampret. Ko je odšel iz zadruge^ je zadrugi zapustil dolg ojcoli 19.000 din na račun kupljenega potrošnega blaga. Ko je uslužbenec zadruge po nalogu uprave terjal zastarele dolgove, je k njemu pridrvela pred dnevi Lampre- tova žena Ana, češ da kmetijski zadrugi ničesar ne dolguje. Ob tej priliki je za uslugo dveh let kreditiranja usluž- benca žalila z grdimi izrazi in ga celo udarila. Kljub temu, da je bil drugi dan dolg poravnan, se bo morala vro- čekrvnica zagovarjati pred sodiščem. Ta žalosten primer naj bo za vzgled uslužbencem kmetijskih zadrug, da bo- do bolj presojali, komu lahko daj^ blago na kredit. priprave za proslavo dneva republike v mozirski občini Organizacije SZDL se skupno z osta- limi množičnimi organizacijami in dru- štvi pripravljajo na praznovanje Dneva republike. Skoraj ne bo kraja, kjer ne bi bilo proslave. V vseh večjih krajih bodo slavnostne akademije. na dan republike bo na prevorju zasvetila električna luc V četrtek, 29. novembra, bo na Pre- vorju zagorela električna luč. To bo za ta zaostali kraj velik dogodek, saj so se ti ljudje pet let trudili, da bi dobili elektriko. Za sedaj bodo elektrificirali samo nekatere vasi, pozneje pa bo luč zasvetila tudi v drugih naseljih. 29. novembra bodo dobili v Prevorju tudi telefon, ki ga bodo montirali v zgradbi krajevnega urada, kamor bodo preselili tudi poštni urad. \ L. M. slovo od zaslužnega šolnika V nedeljo, 4. novembra so na Vran- skem pokopali upokojenega ravnatelja nižje gimnazije Julija Sevnika, ki je umrl v 70. letu starosti. Pokojnik se je rodil na Vranskem, kjer je tudi služboval od 1922. leta dalje. Ze takoj po prihodu okupatorja je bil z družino izgnan v Srbijo. Ko se je po osvobo- ditvi vrnil, se je, čeravno že v letih, z vsemi silami lotil posla pri obnovi porušene domovine. Delal je z veseljem povsod v raznih društvih in organiza- cijah dokler ga ni bolezen prikovala na posteljo. Pokojni učitelj Julij Sevnik je bil zares zaslužen šolnik, saj je opravil 47 let učiteljske službe, razen tega pa smo ga videli povsod, kjerkoli je bila njegova pomoč potrebna. Za njegovo neumorno in požrtvovalno delo ga je ljudska oblast tudi odlikovala. Vsi, ki smo ga poznali, zlasti pa njegovi učenci smo ga zelo cenili, saj je bil vzor po- štenosti in pravičnosti. R. I. knjigovodski biro v mozirju Občinski ljudski odbor v Mozirju je sklenil ustanoviti knjigovodski biro, ki bo opravljal knjigovodske posle za manjša komunalna in obrtna podjetja. Biro bo začel poslovati z novim letom. R. Z. Kolektiv opekarne Ljubečna-Bukovžlak / čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 29. november! * priporočamo svoje visokokvaljterare opečne izdelkb vseh vrst! 27. novimbra — stit, 47—18 ^^^ stra« HITLER-PRIVATNO Hitlerjev osebni služabnik Heinz Lin- ge je bil navzoč pri vseh, pa tudi zelo intimnih in privatnih dogodkih svoje- ga gospodarja. Spal je vedno v njegovi bližini in ga spremljal povsod, kamor koli je šel. zadnje Čase je hitler jemal pomirjevalna sredstva ... Ko se je vojna sreča obrnila proti Hitlerju, se je njegova živčnost naglo večala. Začel je redno jemati Bella- donno, prvovrstno pomirjevalno sred- stvo. Toda kljub temu se je njegova leva roka začela neprestano tresti. Po- leg tega je Hitler vedno bolj tožil nad glavobolom. Zdravnik je ugotovil, da ima previsok krvni pritisk, zato mu je predpisal nastavljanje pijavk. Po vsa- kem zdravljenju s pijavkami se je ta največji krvoses zgodovine počutil ved- no olajšanega in dejal, da se dobro počuti, da je njegova glava olajšana. Hitlerjevemu zdravju je močno ško- dovalo tudi to, da je zadnje čase živel večinoma v podzemeljskih zakloniščih, bodisi na dvorišču »Reichskanzlei« ali pa na frontah. kako je hitler spoznal evo braun ... Eva Braun je bila hči nekega mo- nakovskega učitelja. Ko je bila devet- najst let stara, je prišla v službo za tajnico k znanemu fotografu Hoffma- nu, ki je že vedno pripadal k Hitler- jevi najbližji okolici. Bila je lepa, vit- ka, toda nič manj fanatična nacistka. Ze leta 1935 je prišla v Hitlerjev oseb- ni štab. Hitlerju je bila kot izrazit nem- ški tip izredno všeč, zato jo je vedrto imenoval »otrok naroda«. Ljubezenske odnose je z Evo Braun gotovo že imel v prvem letu njene službe v »državni pisarni«. Ko je leta 1936 Hitler izdelal idejni osnutek svoje rezidence v Breg- hofu pri Berchtesgadnu, je zase in za Evo predvidel stanovanje s štirimi so- bami, ki so bile popolnoma ločene od ostalih prostorov. Linge pravi, da Eva ni bila prva žena v Hitlerjevem življenju, toda vanjo se je zelo močno zaljubil in ji od tistega časa posvečal vsako svobodno uro. Linge je imel svojo sobo v bližini Hitlerjevega kabineta, kjer ga je Eva Braun zelo pogosto obiskovala. Zani- mivo je, da je imel Hitler popolnoma malomeščansko navado in da je vselej, kadar je prišla, zaklepal vrata od znotraj. Cim je bila pri njemu, ni imel nihče vstopa. Ko pa je enkrat le pozabil zakleniti, Linge je to slišal in vstopil, ju je zalo- til v položaju, ki ga vidimo lahko na standardnih francoskih ljubezenskih razglednicah. Sedela mu je v naročju. Hitler se je močno razjezil, le Evinemu posredovanju in zagovarjanju se ima Linge zahvaliti, da bi razjarjeni dikta- tor ne stresel svoje jeze s posledicami na svojega zvestega služabnika. evina izpoved na kratko- trajnem sprehodu... Hitler je bil za zdravje svoje pri- ležnice zelo zaskrbljen, zlasti še, ker je živela z njim pod zemljo v bunkerju. Zato je Lingeju zapovedal, da jo vsak dan popelje na zrak med ruševine Ber- lina. To je bila nehvaležna odgovornost spričo nenehnih bombardiranj in kano- nad. Enkrat mu je ob takem sprehodu de- jala: — Ce nas ne bo rešil čudež v teh težkih časih, potem je moja edina želja s Hitlerjem umreti kot njegova zako- nita žena. —■ Ta njena želja se je .izpolnila 29. aprila 1945, ko je Hitler nepričakovano zapovedal Lingeju: — Pripravite igralnico za poročno svečanost. Dal sem poklicati Wagnerjte, ki je poročil mojega prijatelja Goebbel- sa. — To je dejal odsekano in kot da je v zadregi, planil skozi vrata iž pisarne. (Konec prihodnjič) za smeh in dobro voljo TANKOČUTEN MOZ — Veš, draga prijateljica, moj drugi mož je zelo rahločuten in poln pietete. Večkrat ves potrt pravi: Draga Ama- lija, kakšna nesreča, da je tvoj prvi mož moral tako kmalu umreti. — PRI SLOVNIČNI URI Učiteljica: — Ce rečem, jaz sem lepa, kakšen čas je to? Učenec: — Pretekli, gospodična. — PISATELJ — Kaj pišeš? — — Pravljico! — — Res. Kakšno pa? — — Mojemu krojaču pišem, da bom dobil veliko denarja in mu plačal ra- čun za obleko. — SLABA TOLAŽBA — Poglej, možiček, kako stara izgle- dam v tem klobuku... — — Zal, ženica. Toda klobuk res ni nič kriv. — JOE LUIS IN GANGSTERJI Nekega dne je vdrl gangster v stano- vanje zdravnika dr. Allena Francela. Nanj je naperil pištolo ter jel brskati po stanovanju, da bi staknil kako dra- gocenost. Tako je prišel tudi do pisal- ne mize, na kateri je ležala fotografija slavnega boksarja Joe Luisa. Gangster jo pogleda in se potlej z vprašujočim pogledom napoti do preplašenega zdravnika. »Je to Joe Luis?« vpraša zdravnika. Le-ta mu pritrdi in pove, da je Joe njegov znanec in da zato ni zaman posvetilo na sliki. Gangsterja je to tako presenetilo,' da je povedal za kaj gre. Bil je namreč navdušen ljubitelj slavnega boksarjrf in povedal zdravniku, da njegovim prijateljem ni- koli ne želi storiti nič hudega. Nato je izpraznil žepe in izginil neznano kam. V VOJSKI SI JE PRIHRANIL PRAV- CATO PREMOŽENJE Ameriška armada je po 14. letih službovanja odpustila nekega oficirja Gunella. Zanj je bilo značilno to, da je bil zelo štedljiv. Vsak mesec -je dal na stran 200 dolarjev in z leti se je na- brala čedna vsotica, pravcato premo- ženje tudi za ameriške razjmere — 40.000 dolarjev, 12 milijonov dinarjev. Ko je slekel vojaško suknjo, je odšel k vojaškemu blagajniku. Le-ta mu je naštel v čelado številne »jurčke«. Partizanske anekdote Ko je bilo končano drugo zasedanje AVNOJ, so posamenzni člani predsed- stva in nacionalnega komiteja, med nji- mi tudi tov. Moša Pij ade, odšli v Slo- venijo, kjer so v Rogu pripravljali predpise na podlagi sklepov, ki so bili sprejeti v Jajcu. Istočasno je bila šesta sovražnikova ofenziva. Ko so bili načrti končani, so jih po- slali v Vrhovni štab tovarišu Titu v pregled. Najprej je prispel en del in kmalu zatem tudi drugi del predlaga- nih predpisov. Ko jih je sprejel tov. Tito, je rekel: »Sporočite zakonodavalcem, da jih prosim, naj odložijo svojo močno ofen- zivo, dokler ne bom končal s sovraž- nikom, sicer bom propadel.« Ce *je Človek znan Kolona odposlancev AVNOJ, v kateri so bili tudi Edvard Kardelj, Moša Pi- jade, dr. Ribar, Josip Rus, je potovala v največji tajnosti na zasedanje v Jaj- ce. Ko je neki kmet zapazil partizane, je nenadoma dejal: »Zdravo doktor! Se še spominjaš, ko sem ti čuval volilno skrinjico!« Vsi so se spogledali; zavladalo je ne- razpoloženje v vsej koloni, saj bi to odkritje globoke ilegalnosti lahko imelo zelo neprijetne posledice. Nato je dejal Marko Vujačič: »Stara Ribarjeva slava nam pa res ne da miru«! junaška smrt Partizan MiČa se je bolj odlikoval z dobro igro na raznih mitingih, kot pa s hrabrostjo v borbi. Na neki prire- ditvi je igral vlogo mladega partizana, katerega so italijanski fašisti vodili na streljanje. Ko so »Italijani« potegnili za petelina na puškah, puške niso počile, ker so za kulisami zamudili s streli skozi okno, da bi pričarali streljanje. Na račun odrske tehnike in Mičine »smrti« je stari komandir Boško iz pu- blike zavpil: »Ali je junaško padel Mičo, naj mu bo slava!« BREZ BESED Prizor iz minulih nemirov v Franciji Da bi prikrili lastne grehe v Alžiru in z napadom na Egipt so francoski re- akcionarni krogi, zlasti skrajni desničarji izkorisitUi dogodke na Madžarskem za organiziran napad na francosike komimiste in napredne sile. V sodelova- nju s člani vlade so priredili velike demonstracije v Parizu, ki so se sprevrgrlc v razbijanje in požiganje sedeža Centralnega komiteja komunistične partij« Fr^cije in prostore tiskarne ter redakcije njenega oirgana. — Na sliki: Vnei požigalec se je sam nenadoma znašel v plajnenn lasitne obleke. To je pireoeo simbolično tudi ea francotako politiko. ordinacijske ure za privatnike v zdravstvenih zavodih OBCINE žalec Od 15. oktobra 1956 dalje so v vseh zdravstvenih zavodih občine Žalec ordinacijske ure za privatnike (nezavarovance), in sicer dnevno kot sledi: Zdravstveni dom Žalec: dnevno (razen sobote) od 16. do 17. ure. Zdravstvena postaja Prebold: dnevno od 10. do 11. ure. Zdravstvena postaja Polzela: dnevno od 11. do 12. ure. Zdravstvena postaja Zabukovca: dnevno od 10,30 do 11,30 ur«. Cena pregledu je ista kot zavarovanca, in sicer: v Zdravstvenem domu v Žalcu 110 din, v Zdravstveni postaji v Preboldu 116 din,. v Zdravstveni postaji v Zabukovci 100 din, v Zdravstveni postaji na Polzeli 90 din. K tem cenam bodo zdravstveni zavodi priračunali še dejsuiske materialne stroške (n. pr. injekcije, obveze itd.) V kolikor bi se navedene cene zvišale ali znižale za zavarovane«, bo to veljalo tudi za preglede privatnikov. obC. ljudski odbor Žalec J * Oddelek za zdravstvo Janeta je začela pripovedovati ma- teri svojo zgodbo. Včasih ji je šlo kar na jok, a mati se je ravnodušno smeh- ljala njeni izpovedi. Na koncu je Ja- neta dejala: »Elijo sem povabila, naj pride za nekaj dni v Californijo.« »Kaj? V Californijo?« se je začudila Janetina mati. »Da, mama. Danes je prišel in ob pe- tih sem mu dejala, naj me počaka v hotelu ,Colorado'.« »Ej, Janet, tega bi brez nioje vedno- sti ne bila smela storiti. No, naj bo, toda očetu tega ne smeva povedati. Dobro, da je sedaj v New Orleansu; če pa bi slučajno prišel domov, mu bcm dejala, da je sin od moje sestrične Jo- sy, ki živi v Mexico Cityju. Da' ne bo preveč potrošil, in če si ga že povabila, potem se spodobi, da sta- nuje pri nas. Emy mu bo pripravila sobo. No, saj pravim^ ti Janeta napra- viš vedno l^akšno neumnost.« Janeta je bila vsa srečna, ko je tako lahko opravila z materjo. Toda zdaj je imela že vse večje načrte. Ob tričetrt na pet se je Janet z ele- gantnim Cadillacom odpeljala k ho- telu Colorado. Ko je vstopila v hotel, je takoj zagledala Elijo, kako živahno se pogovarja z nekimi mladimi Ameri- kanci. »Halo, Elija, ali greva?« mu je deja- la Janet, ko je pristopila k njegovi mi- zi in gostje, ki so jo poznali, so jo vljudno pozdravili. »Kam si namenjena?« jo je vprašal Elija. »Kam? Vzemi prtljago in jo prinesi v avto. Tudi odjaviti se moraš v ho- telu. Sobo smo ti že pripravili«, je rek- la Janet, nakar je odšla ven k svoji limuzini in ga čakala. Elija je kmalu vse uredil v hotelu in ko je zagledal zunaj pred hotelom elegantno Janetino limuzino, mu je bi- lo pri srcu pač tako, kakor vsakemu revežu, ki zagleda nekaj lepega: da bi tudi on imel enkrat takšen avto. Pogumno je stopil proti Janeti, po- ložil svoj kovčeg na zadnji sedež v li- muzini in že sta z Janeto po lepi be- tonski cesti drvela ven iz mesta. »Kam me pa pelješ?« je z majhnim nasmeškom Elija vprašal Janeto. Janeta se ni obrnila k Eliji. Negibno je sedela za volanom in govorila: »Ali se še spominjaš mojega prvega pisma? Pisala sem ga v šoli med po- ukom, ko smo imeli risanje. Veš, ni- ;--oli si nisem predstavljala, da mi bo odgovoril nekdo tebi podoben. Si že po- zabil. kaj vse sva si pisala? Dobro se spominjam, da si mi v nekem pismu pisal: .Ko pridem v Californijo, te bom najprej poljubil!' Zdaj se je Janet nasmehnila, Eliji pa je postalo malo nerodno. Nervozno se je začel premikati na sedežu poleg Ja- nete, .a rekel ni ničesar. »In zdaj, ko si prišel v Californijo«, je nadaljevala Janet, »se nisva ne objela, ne poljubi- la.« »Veš, Janet ■ • »Vem, kaj hočeš reči. Vsak čas bova prispela do Bristol Parka in tu se bo- va ustavila. Ali se strinjaš?« »Seveda se, Janet«, je nekam za- mišljeno dejal Elija. Tik ob cesti, pod palmami Bristol Parka, se je ustavil elegantni Cadillac. Sonce je bilo še precej visoko in izza majhnih, rdečkastih oblakov, ki so vi- seli nad brezkrajnim^ kakor steklo gladkim oceanom, je kukalo kakor majhna glava porednega otroka, ki ga zanima prav tisto, kar bi bilo bolje, da bi mu ostalo še tuje. Janeta je vkliučila radijski aparat, se stisnila bliže h Eliji in začela: »Ali si me imel v resnici rad, ko si mi pisal ona pisma?«" »Da, Janet, morda sem te imel, toda toliko ne, kakor danes.« Janet in Elija sta se objela in vroče poljubila. Zdaj je bil odstranjen jez med njuno sramežljivostjo. Njuno iz- povedovanje je i>ostajalo vse bolj iskreno in zdelo se jima je, da ju celo glasba moti. Elija je iziključil radijski sprejemnik in se še tesnej-e privil k Janeti, nato pa začel: »Janeta, ali se ti ne zdi, da je vse tc brez smisla? Cez nekaj dni pojdem nazaj v Mehiko in spet bo med nama tista neodstranljiva zapreka, kot je bi- 1 do danes. Drugo pa je, da jaz nisem bogve kako imenitnih staršev. Moj oče je samo ribič, vi pa imate- ogromno premoženje. Tvoji starši bi se nikakor ne hoteli odločiti zame, čeprav se mid- va ljubiva?« »Starši? se je začudila Janeta. »Da, starši«, je dejal Elija. »Celo pri nas, kjer gre v glavnem samo za re- veže, ni tako lahko. Z nama pa je stvar popolnoma drugačna. Tvoj oče je mi- lijonar, moj ipa ima samo skromno barko in doma je še cel kup otrok, sa kartere je treba skrbeti. Mati mi je že zdavnaj umrla. Janet, ali ne bi bilo 'bolje, da greva narazen, da jaz jutri .odpotujem nazaj v Guadalajaro? Kasneje nama bo mor- da teže.« Janeta ga je zdaj še tesneje objela in znova strastno poljubila, nato pa je dejala: »Elija, če misliš, da me ljubiš, potem mi raje ne govori takšnih stvari. Vse bo dobro, ko bom vse razložila materi, in tudi z očetom se bo lahko pogovo- riti.« »Misliš? Jaz imam zelo malo upanja«, je zaskrbljeno rekel Elija. Sonce je polagoma utonilo v morju. Zdelo se je, ko da je pri zatonu okra- silo obzorje z oranžnozlatim okvirjem, ki pa se je počasi zgubil v sivem mraku. Janet in Elija sta se dolgo v noč po- govarjala v avtu, se objemala in po- ljubljala ter vroče zatrjevala drug drugemi^ da se ne bosta nikoli več lo- čila. Bilo je že pozno, ko sta se Janet in Elija pripeljala domov, toda Janetina mati ju ie še vedno čakala v salonu. Ko je Janeta materi predstavila svo^ jega prijatelja, jo je objela in ji dejala: »Mama, ali boš huda, ko sva se z Elijo tako dolgo zamudila?« »Cemu neki. Ce si svojega kolega povabila iz Mehike, se spodobi, da mu pokažeš najboli zanimive stvari v na- šem mestu. Kje pa sta bila vse doslej?« »V Bristol Parku«. »V Bristol Parku? se je začudila ma- ti. »Tam pač ni nič zanimivega«. (Nadaljevanje prihodnjlS) STRAN ^^^ 27. NOVEMBRA — Stev. 47-^ XVI. OLIMPIJSKE IGRE Lorgerjevo pismo iz Avstralije T četrlek 22. t. m. je bila otvoritev XVI. mo- deraih olimpijskih iger v Melbourne v Avstra- ■ji. Okrog 5.000 športnikov iz vsega sveta, ■ajboljši in izbrani cvet iz številnili držav Tsek kontinentov, se bo do 8. decembra t. 1. h*ril za olimpijske kolajne. Le malo bo sreč- ■ežev, katerih imena bodo vpisana med olim- pijske zmagovalce. Zato pomeni že udeležba ▼sakega športnika na olimpijskih igrah naj- ▼išje priznanje in čast, ki ga lahko doleti v i^rtnem življenju. Kaj bi še razglabljali o rsMenu in veličini olimpijskih iger, o njihovi ■manitarni ideji! Prisluhnimo raje našemu •žjemu rojaku Stanku Lorgerju, ki zastopa harre Jugoslavije na teh igrah. Pripisati mo- NHO, da je Stanko Lorger že drugič na olim- pijskih igrah in da nas je častno zastopal že fred 4 leti v Helsinkih. Pred njim smo imeli že več olimpijskih tekmovalcev iz našega me- sta, ki so nastopali na tej edinstveni športni manifestaciji že predvojna leta. Ta ugotovitev je ore/, dvoma pomemlina za naše mesto, saj ■an pove, da je šport bil vselej na visoki kvalitetni stopnji v Celju in do to tradicijo še danes nadaljujejo zlasti atleti Kladivarja. Ma olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu je bila Teharčanka Alma Butia, leta 1952 v Hel- sinkih in sedaj v Melbournu pa Stanko Lor- ge£ iz Buč. smo obljubili čitateljem bomo objavljali •riginalna poročila, ki nam jih bo pošiljal Stanko Lorg6r Avstralije^ Prvo pismo smo že prejeli pred dnevi, ki je prišlo iz daljne dežele v 9-tih dneh. TaKo le nam celjski atlet •pisuje svoje popotne vtise: »Avstralija! Utrujeni in izmučeni po 56 urni ▼ožnji smo se od srca nasmehnili. Torej smo le T Avstraliji, katera nam je bila za ves čas vožnje tako odmaknjena, tako neskončno da- leč. Pod nami so bežali kontinenti, države, morja in oceani. Med nebom in zemljo smo leteli polnih 40 ur. Sedaj nam blodijo misli ■azaj. Kot v sanjah se spominjam začetka na- šega potovanja. Danaj! Tu smo se pridružili skupini if Nemcev in skozi vse potovanje smo z njimi delili vse nevarnosti, ki jih takšna pot prinaša. Priznati moram, da so bili zelo razpoloženi in ■o nas vso pot zabavali. Tu sem tudi prvič ▼idel mojega tekmeca na visokih ovirah — evropskega rekorderja Lauerja. Kar všeč mi je ta fant. S seboj na pot je ponesel kitaro im je potnike brez presledkov vso pot zabaval 8 petjem in igranjem. Štiri ure letenja in že smo pristali v Istambiilu. Tu smo že občutili bližino nemirov na Bližnjem vzhodu. Polnih 9 ur smo morali čakati, da smo slednjič lahko •dleteli. Predvidena prvotna pot pa je bila spremenjena. Namesto proti Beirutu smo le- leli na Teheran. V Teheranu smo še bolj čutili »vojno pripravljenost«. Kar na letališču so nas ■službenci opozorili, naj se ne oddaljujemo •d letališča. V bližini je bila kasarna in tam iz varnostnih razlogov streljajo na vsakogar brez opozorila. »Sovjetska meja je oddaljena l?t km — zato morate razumeti naše ukrepe« ■am je s pomenljivim nasmehom dejal nek ■siužbenec. Nehote človeka spreletijo čudne misli. Ali res ne bo šlo tudi v tem delu sveta brez novega obračuna? Še ni dovolj žrtev in krvi? Odgovora na ta vprašanja nismo dobi- li .. . Odleteli smo naprej proti Karočiju. Kra- tek počitek in ogled mesta. Našim očem se je •dprla strašanska beda! Stotine in stotine ljudi prosjači po mestu. Njihovo bivališče je cesta, »jih postelja pa cestni tlak. Mnogo sem že potoval, takšne bede in revščine pa nisem srečal še nikjer na svetu. Posledica te bede so tndi stalne epidemije, predvsem kolera in ru- mena mrzlica. Od groze in straha nas je pre- leteval srh, ko smo gledali to žalostno podobo človeškega življenja. Nehote se človek vpra- šaje, če je kaj takega sploh mogoče v XX. stoletju? Prav t Karočiju smo čutili, da niso bile zaman vaccinacije proti koleri, tifusu, rumeni mrzlici in kaj vem proti katerim bo- leznim. Nadaljevali smo pot in po 9 urnem letenju pristali v Bangkoku. Preleteli smo vso čudežno deželo Indijo, ki se je razgrinjala pod nami v vsej svoji naravni lepoti. V Bangkoku nas je sprejela strašna vročina — okrog 40 C. Kot bi trenil smo bili vsi prepoteni in pre- močeni od znoja. Vsa sreča, da smo počivali v tem mestu le uro. Leteli smo naprej proti Singapuru. Bili smo v bližini ekvadorja. Pre- leteli smo ga v ponočnih urah in pri tem nismo čutili tiste neznosne vročine, ki jo tako težko prenašam. In že naslednja postaja je bil Darvin — avstralsko kopno. Zopet le kratek odmor in let naprej proti jugu, preko srca Avstralije do Melbonrna. Pet ur smo se vozili nad brezmejno puščavo. Šele ko smo prispeli v Victorijo, je bilo kraj peščenega morja. Avstralske oblasti so nas sprejele na letališču zelo vljudno in prijazno. Samo ca- rinske formalnosti in že so nas odpeljali proti olimpijski vasi. Čudovita ureditev te vasi nas je prevzela. Male weekend hišice nam nudijo dovolj udobja. Ničesar nam ne manjka. Le do- movina je tako daleč od nas. Čeprav sem šele prispel v to novo deželo, kjer me obdaja polno zanimivosti, si vendarle tako želim priti nazaj domov, domov v našo domovino. Drugič več! — Pozdravljam vse čitatelje Celjskega tednika.« Tako je zaključil svoje prvo pismo Lorger Stanko. Drugič nam bo napisal zanimivosti iz življenja v olimpijski vasi in treningih ▼ družbi z izbranimi atleti sveta, v zadnjem tretjem pismu pa nam bo opisal doživetja iz samih olimpijskih tekmovanj. Rokomet CELJE NA 2. MESTU v nedeljo bi celjski rokometaši morali na- . stopiti v Ravnah proti Fužinarju. Od tam pa »o dobili sporočilo, da jim prepuščajo tekmo brez borbe — torej 5:0. S to zmago so mladi rokometaši ZSD Celja zaključili jesenski del prvenstva na 2. mestn v tabeli vzhodne slo- venske lige. OD NOVIH KADROV JE ODVISNA KVALITE- TA IN ŠIRINA PRI DELU V TELESNO- VZGOJNIH IN ŠPORTNIH ORGANIZACIJAH V CELJSKEM OKRAJU Vedno jadikujemo, da naša društva nimajo sposobnih vaditeljev, inštruktorjev in trener- jev. Ti ljudje so brez dvoma pogoj za načrtno in sistematično delo v vseh osnovnih organiza- cijah, za večje in kvalitetnejše storitve telo- vadcev in športnikov na prireditvah in tekmo- vanjih. Kako stojimo s kadri po društvih r našem okraju in kako skrbimo za to važno vprašanje? Pred dnevi smo čitali v dnevnem tisku, da je Svet za telesno vzgojo v Mariboru podelil preko 900.000 dinarjev za vzgojo strokovnih kadrov, ker se pač zavedajo, da bodo izbolj- šali delo v vseh organizacijah le z nspešno re- šitvijo tega perečega problema. Kako pa je v Celju in celjskem okraju? Mirno lahko trdimo, da vse organizacije, zlasti okrajna zveza Partizan in strokovne športne podzveze poskušajo z vsemi svojimi močmi deloma rešiti ta problem, seveda le z mini- malnimi sredstvi, ki so jih imele na razpolago. Tako je okrajna zveza Partizan v letošnjem letn izvedla nsnešna vaditeljska tečaja v Pre- boldu. ki jih je obiskovalo preko 40 tečajni- kov. Večje število kandidatov se je v poletnih mesecih udeležilo tudi vaditeljskih tečajev v republiški gozdni šoli v Lokah pri Mozirju. V zimskem času je bil izveden tudi tečaj z« vaditelje v partizanskih društvih v smučanju. Za izobrazbo inštruktorjev v športnih organi- zacijah skrbi Športna zveza Slovenije z Visoko šolo za telesno vzgojo v Ljubljani. V poletnih mesecih je bilo več takih seminarjev v Ro- ▼inju, ki so se ga udeležili nogometaši, sab- ljači, kegljači, rokometaši in podobno. Ta na- čin pridoiiivanja novih strokovnjakov pa je sila počasen in ne more zadovoljiti trenutnih potreb. Treba bo misliti na organizacijo širo- ke mreže instruktorskih tečajev v okrajnem merilu. Kegljaška podzveza v Celju je pred dnevi že organizirala takšen tečaj za vzgojo vaditeljev kegljanja, ki ga je obiskovalo pre- ko 20 tečajnikov. Tudi Štajerska smučarska podzveza je vsa zadnja leta prirejala tečaje za vaditelje smučanja. Kje pa smo ostali v ostalih športnih igrah, ki jih močno gojijo tudi v partizanskih društvih — odbojka, ko- šarka, rokomet, nogomet? Našim ljudem, ki delajo po društvih, manjka osnovnega znanja v teh igrah. Tudi v atletiki nismo na boljšem. Ce pomislimo, da se atletika vedno bolj širi na podeželje, bi tudi v tej panogi rabili stro- kovnjake vsaj z minimalnim znanjem! Isto velja tudi za plavanje. Začetek pri vzgoji novih kadrov je tul Treba pa bo odločneje postaviti ta problem pred naše osnovne organizacije, pa tudi pred svete za telesno vzgojo, da bi z odgovarjajočimi dota- cijami omogočila izvedbo teh tečajev. Kadri rešujejo vse! To velja tndi za telesno vzgojo in šport. Cim bolj bo vadba zanimiva, pestra, strokovno na višini — tem raje bo mladina obiskovala vadbene ure pri Partizanu in šport- nih društvih! Danes pač mindi ljudje želijo tudi športne izobrazbe, raznih znanj in na- vad. ki cn pole(5 ozko športnega pomena tudi velika pridobitev za praktično življenje. Da dnnes ne gre delo v osnovnih organizacijah tako kot ga želimo, je predvsem krivda na pomanjkanju strokovnjakov. Od sposobnih ka- drov je odvisen splošen napredek v naši te- lesni vzgoji in športu, zato je vredno, da se drnštva spoprimejo s (em problemom z isto vnemo kot njihovi pripndniki — športniki in tekmovalci pri tekmovanjih in nastopih. Vzpo- redno z vziTfio novih strokovnih Vndrov bo raslo in se i/boljšalo tndi vzgojno delo v pro- cecn same mdbe v osnovnih organizacijah, kajti dohri vnditelii in trenerji rjornio biti obenem tndi dobr! podneoei in vzgojitelii. Ko apeliramo na drn?fvn, da bi v večji meri skrbela za dvie novih kadrov, moranio ob«>n<»m ono7/>rifi na deisfvo. da i«* treba biti izredno pr»»vidpn pri Izbiri kandidatov za ta poklic. Pol^e strokovne žilic« rnor« vsak vnditeli in in«(riiktor imeti veselie do tera dela in mnogo pedagoškoffa čuta. Velita družbena sredstva so l>i|a vložena v republiške vaditeliske tečaje, kamor pa so drnštva pošiljala svoje člane več ali manj ra »i/lot«. »'aihno ie šf<>viIo tiskih, ki so o«*xli zvesti svojemu df^lti in ki prenaša- jo pridohlieno znanje na mladino. — V letu I?*!? bi naj odfovorni činitelii' pristopili k or- ganizaciji 'vad'tolf<:kih seminarjev. Z nspešno rešitvijo teea "rohlcma bomo z l»'ti lahko ugotavljali velik napredek v vseh naših osnovnih organizacijah za telesno vzgojo in šport, predvsem pa bomo lahko napisali, da smo dejansko pričeli izpolnjevati osnovni nače- li socialistične telesne vzgoje — množičnost in vsestranost. Š A II Dne 22. t, m. j« bil zaključen polfinalni turnir za prvenstvo celjskega šahovskega klu- ba. Turnirja se je udel»«žilo 13 igralcev. Konč- ni vrstni red je naslednji: 1. Primožič 9 točk. 2.-5, Mimik in Pi- šorn 8.5, 4, inž. Nečemer 8, 5.—fc. Dvoršak Lojzka in Viičkovič fc.5. 7.-8. Pajman in Va- sič 6, 9. Dečko 5, tO.—12. Eisenbaher, Reme- zenko in Trojak 4, ll. Mraz 2 točki. Prvi trije s tega turnirja so si priborili dm- ge kategorijo ia vctop v finalni turnir. Nogomet ZASTOR JE PADEL . , , Jesenski del nogometnega tekmovanja v obeh kvalitetnejših ligah v vzhodni Sloveniji je bil T nedeljo zaključen. Kot smo predvideli v zad- ■ji številki — tako so nam potrdili dogodki sami na igriščih, Kladivar je šel |)o kostanj v Krapino, kjer se je srečal z zadnjim v lestvici VMC lige. Tudi od takšnega moštva kot je Zagorac so se Celjani vrnili praznih rok, Ze v 3, minuti so domačini dosegli gol in pri tem rezultatu je tudi ostalo vse do zaključnega sodnikovega piska, Celjani sicer pravijo, da sodnikova piščaljka ni bila objektivna. Igralci Kladivarja so namreč trikrat poslali žogo med prečke, sodnik pa ni hotel zapiskati golov , . . Zaradi tega je vodstvo Kladivarja vložilo pro- test in kaj bodo odločili za zeleno mizo še ne moremo predviditi! — Ce vzamemo v poštev poraz, potem lahko ugotovimo, da je Kladivar •stal na 5. mestu v tabeli do spomladi in kar ■pati ne moremo, da bo zlezel po drugem deln prvenstva še kam višje. Dejstva govore, da je Kladivar od tekem na tujih igriščih prinesel domov le eno zmago, na domačih tleh pa je doživel tudi dve »grenki« nedelji . . . S|)omladi čakajo igralce Kladivarja težki nastopi izven Celja, Kar 7 tekem bo treba igrati na tujih tleh! Do tedaj ima Kladivar v zaključni bilan- ci 6 zmag in 5 porazov z dobrim količnikom 3t:18, pa vendarle samo 12 točk! Prav dober finiš so pokazala moštva iz na- šega okraja v MC ligi razen Kovinarja iz ttor, za katerega velja prav obratna ugotovi- tev. Najbolj so nas razveselili nogometaši ZNK Celje, ki so na domačih tleh v lepi partiji od- pravili Bratstvo iz Hrastnika s 5:0 (1:0), Uspešni strelci so bili: Jošt 3, Kopitar in Puncer. Znia- gm je bila več kot zaslužena, igra enostavna, borbena in učinkovita. Navsezadnje le odloča- jo goli , , . Velenjski rudar je doma odpravil z visokim rezultatom 6:1 (2:1) Fužinarja iz Raven. Uspešni strelci so bili: lludarin 4 in Zagorc 2. Po poročilih sodeč kljub visoki zrna- ti Velenjčani niso bili zadovoljni z igro. Štor- jani so v Mariboru doživeli krepek poraz z 0:4. Baje razen borbenosti niso pokazali drugega znanja. — šoštanjski Usnjar je dobil tekmo v Brežicah brez borbe s 3:0, ker nogometaši iz Brežic nimajo zaradi kazni pravice nastopa. — Tako se je jesenski del prvenstva v MC ligi končal z uspešnejšo razvrstitvijo naših ožjih adeležencev kot smo ugotavljali v prejšnjih kolih. Velik, skok naprej so napravili Velenj- čani, ki so v zadnjih petih kolih pobrali 5 le- pih zmag z 11 točkami, pa še vedno z negativno razliko v golih počivajo na 6. mestu. Takoj za ■ jimi je z istim številom točk Kovinar iz .Stor, ki je bil dolgo 'časa na 2, oziroma 3. mestu, potem pa je v zadnjih kolih zgubljal točke. Tudi ZNK Celje, ki je bilo pri repu tabele Tse do zadnjih kol. si je močno opomoglo. Ob- stali so na 8. mestu, vsega le 2 točki za Slor- joni in z aktivno razliko v goliJi — 25:22! No- gometaši Usnjarja so na predzadnjem mestu s 7, točkami in negativno razliko v golih lft:27. Tolaži jih lahko le dejstvo, da so prvič v grupi močnejših društev in da so na repu tabele kar 3 ekipe z istim številom točk! — Morda bo spomladi kaj več kruha za vsa naša moštva, saj si vsi želimo, da bi se vsaj nekatera od ■jih uvrstila v gornjo hišo. Sedaj bodo v dveh tekmah irrali za točke le le mladinci, V nedeljo so na Skalni kleti mla- dinci Kladivarja visoko premagali ZNK Celje s 7:1 (6:0), Krivdo za visok poraz nosi neza- ■ esliiv vratar Celja. Na sporedu so sedaj še borbe med mladino Kladivarja in Kovinariem ▼ Štorah. v Celjn pa 29. aovembra med Olim- pom in Kladivarjem, Tudi železničarji gradijo y Razlagrovi ulici raste nova stanovanj ska hiša, ki jo za potrebe DireKfcije železnic gradi železničarsko gradbeno podjetje. Gradnja napreduje sicer po- časi, toda vztrajno in bo bržčas pod streho preden zapade prvi sneg. »ŽELEZNINAR "tr^er posledic neurejenega knjigovodstva Proces proti celjskemu »Zelezninar- ju«, ki je trajal štiri dni in je bil v sredo zvečer zaključen z obsodbo ob- tožencev, je vzbudil pri celjskem pre- bivalstvu izredno zanimanje. Ljudje kar ne morejo razumeti, kako je moglo priti do tako težkih kaznivih dejanj in da so poneverbe, tatvine in goljufije ostale v podjetju toliko časa skrite. Vzroke za tako stanje v podjetju »Zelezninar« je treba iskati predvsem v dejstvu, da so bile v tem podjetju dane vse možnosti, da so vodilni usluž- benci lahko izrabljali svoj položaj. Pod- jetje je bilo tipičen primer anarhične evidence. Materialnega knjigovodstva sploh niso imeli, tako da ni nobena revizija mogla ugotoviti dejanskega stanja v podjetju. Ze v zadnji številki našega lista smo omenili, da so se poneverbe v »Zelez- ninarju« začele že leta 1953 in se na- daljevale vse do konec leta 19.55. V podjetju je bilo od 20 do 26 milijonov neevidentiranih viškov, za katere sta vedela samo Kropič in Sinkovič. Pre- sežki so bili ustvarjeni na ta način, da je podjetje potrošnikom draže proda- jalo blago, še preden je bila postavlje- na cena. Razumljivo je, da so lahko na račun teh viškov nepošteni uslužbenci, predvsem pa vodilno osebje, zabredli v tako težka kazniva dejanja. Prav verjetno bi se obtoženci okoristili z vsemi 26 milijoni, če jim budnost or- ganov notranje uprave tega ne bi pra- vočasno preprečila. Dokaz za to je dej- stvo, da so si vodilni možje tega »do- nosnega« podjetja poskrili blaga za približno 7 milijonov dinarjev. Blago bi pozneje brez dvoma vnovčili v last- no korist, če bi imeli ?as za to. Pri nas se že dalj časa poiavlja kot zelo pereč problem vprašanje, kako ure- diti evidenco v trgovskih podietjih, da se primeri »Zelezninar j a« ne bi več po- novili. Ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da se taki primeri danes ali jutri lahko pojavijo tudi v drugih pod- jetjih, saj skoro nikjer nimaio dobro urejenega materialnega knjigovodstva. Delavski sveti po podjetjih bi temu vprašanju morali posvetiti največjo skrb in pozornost. Prav tako pa bi bilo priporočljivo in nujno, da bi tudi Tr- govinska zbornica tem vprašanjem po- svetila več pozornosti. Naoak bi bilo, da bi kakorkoli obto- ževali našo revizijsko službo, ki se tudi spričo tako pomanjkliivega strokovne- ga kadra dovolj trudi pri izvrševanju svojih nalog. In čeprav je bila tudi v tem Dodietiu večkrat revizija, vendar je bilo Dri takem stanju težko kai ugo- toviti. Značilno je, da se je v priliki kazenske obravnave obramba zelo sklicevala na pomanjkljivo revizijsko službo in hotela v glavnem valiti kriv- do na kontrolne organe, ki bi tako stanje morali onaziti in pravočasno preprečiti, da podjetje ne bi zašlo tako daleč. Toda pri tem je treba upoštevati, da ni bistvo poštenega in pravičneera vodenja trgovskega in drugih podjetij kontrola in revizija, temveč poštenost vodilnega kadra ter budnost in tesno sodelovanje članov delavskeca sveta. Deiptvo pa je. da je v našem okraju premalo revizijskih organov in da ne- katera, predvsem večja podjetia že po več let niso bila temeljito pregledana, pri nekaterih pa ves čas po osvoboditvi še ni bilo kontrole. To dejstvo pa po- stavlja nujno zahtevo, da v Celju čim prej pristopimo k ustanovitvi revizij- skega centra. Med razpravo so obtoženci sicer sku- šali taiiti in zavračati nei^at.ere obtož- be, vendar so po iznovedbah prič, po medseboinem soočenju in pod težo ne- izpodbitnih dokazov priznaM v bistvu vsa kazniva deianja. ki jim jih očita obtožnica. Sodišče pri odmeri kazni ni moglo najti nobenega opravičila za nji- hova težka kazniva delani a, zlasti še, ker so vsi obtoženci živeli v prilično dobrih socialnih razmerah. Obsojeni so bili Viktor Sinkovič na 10 let strogega zapora, Ivan Kropič na 9 let strogega zapora, Otmar Cvikl na 2 in pol leti strogega zapora. Vlado Pavšar na 10 mesecev zapora, Ivan Do- linšek pa na 1 leto in 6 mesecev zapora. Pogojno kazen za dobo 2 let so dobili: Vinko Zuraj (4 mesece zapora) ter Ma- tilda Feldin in Milan Gregom (vsak na 3 mesece zapora). Obsojencem se všteje v kazen tudi prestani pripor. Poleg te- ga bodo vsi obsojenci morali plačati tudi stroške sodnega postopka, obsojeni Kropič, Sinkovič, Cvikl, Pavšar in Do- linšek pa še del materialne škode, ki so jo povzročili podjetju. Dobre in slabe noiice iz Vinske gore Med Velenjem in Dobrno so prec€y raztresene vasi. Ta razdrobljenost Je tudi v veliki meri vzrok, da ni v kraju zaželenega napredka, saj se vsaka vas bori le zase in pozablja na skupne probleme. Vendar pa se ljudje posa- meznih vasi kar zanimajo predvsem za komunalna vprašanja. Tako so na primer v vasi Crnova gradili vodovod in v ta namen zbrali med ljudmi 85,000 din, V vasi Prelska pa bi ljudje tudi radi prišli do zdrave pitne vode in so tudi sami pripravljeni delati in prispe- vati za vodovod, vendar pa vseh stro- škov ne zmorejo sami. Pereče vprašanje so tudi skrajno ne- urejene ceste v tej okolici — za ob- novo le-teh se je v veliki meri zavzela SZDL in je upati, da se bo stanje le izboljšalo, S pomočjo občine Žalec pa smo zelo lepo greuredili šolo, ki je danes v ponos kraju. Prebivalstvo teh malih vasic je zelo hvaležno občini, da kaže tako ra- zumevanje tudi za te oddaljene kraje. Zelo se prebivalstvo naše vasi trudi za dograditev zadružnega doma, saj je skrajni čas, da se tudi pri nas raz- giblje kulturno prosvetno delovanje, ki v takih prilikah do sedaj ni moglo uspevati. Kmetje so začeli razmišljati o višji donosnosti kultur. Napredni kmet Ko- šak je že uvidel to nujnost in začel s plantažnimi nasadi kultur, ki so danes najbolj donosne. Prav bi bilo, da bi svoje izkušnje posredoval tudi drugim kmetom. Slabo pri nas pa je predvsem to, da ljudje tako neradi prihajajo na razne sestanke in predavanja. L, M. preko 300 prijav zoper prekrške Sodnik za prekrške v mozirski ob- čini je v tem letu obravnaval preko 300 prijav zoper prekrške. Največ pre- krškov je bilo storjenih iz področja javnega reda in miru, cestno-prometnih predpisov, nedovoljenih gradenj, šu- šmarstva in staršev, ki ne pošiljajo otrok v šolo. Izrečene kazni znašajb preko 300,000 dinarjev. OPOZORILO Opozarjamo vse hišne svete, lastnike hiš, lokalom ir. zenlljišf na področju mestne ob- čine Celje, da očistijo pločnike ob svojih hi- šah, lokalih ali zemljiščih po vsej dolžini ka- kor tudi žleb ob pločniku za odtok vode, čim bo zapadel sneg, V primeru poledice morajo posipati pločnike z žagovino, pepelom ali peskom, pa če je po- treba tudi po večkrat dnevno. Kršilce bo po pooblastilu občinskega ljud- skega odbora mestne občine Celje kaznoval konltrolni organ na licu mesta z 100 din globe ali pa bodo prijavljeni sodniku za prekrške. Javne naprave OBJAVA Obveščamo prebivalstvo mesta Celja, da bo v_ času od 21. novembra do t. decembra t. L javna deratizacija na celem področju me- sta, Priporočamo lastnikom domačih živali ka-, kor psov, mačk itd., da jih v tera času drže zaprte, ali pod nnd/crom, dn ne bi v kanalih, dvoriščnih kanalih itd. prišli do strupenih >ab. Javne naprave OBJAVA, Zasebnim gradbenim interesentom sporočamo, da bomo odslej sprejemali v revizijo samo gradbene načrte, ki so jih izdelali pooblaščeni projektanti. Komisija za revizijo glavnih projektov pri OLO Celje IZVEZBANO STENODAKTILOCRAFINJO sprej- me Inštitut za hmelinrstvo v Žalcu. Plača po dopovoru. Nastop službe takoj! PRODAM stavbno parcelo 10 arov v trgu Ža- lec. Gostilna Viranf Žalec. PRODAM ugodno takoj vseljivo hišo O sobe, kuhinja, shramba z vsemi pritiklinami in večjim vrtom) v trgu Studence prj Poljča- nah štev. 36. PRODAM žensko športno kolo italijanske znamke novo in moško rabljeno kolo. Na- slov v upravi lista. PRODAM ugodno manjši lokal primeren r-a pisarno ali za manjšega obrtnika. Naslov v upravi .lista. PRODAM ugodno parcelo 600 m^, 5 minut i« mesta. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM kozolec (6 x 12 m), Nova- čan Franc, Celje, Sp. Trnovlje 10 (v Catrovi hiši.. PRODAM kopalno peč. Zupane Jože, Teharje št. 44. PRODAM tri šupe za seno v dobrem stanjtv. krite z opeko (dve šupi 12 x 8 m, ena 4x8 mj. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo z vrtom v Petrovčah štev. 25, minut od kolodvora. Godicl Rudolf, Rogaška Slatina. KUPIM rabljeno žensko kolo. Naslov v uprari lista. SPREJMEM starejšo žensko za čuvanje do- jenčka. Naslov v upravi lista. VETERINARSKI zavod v Celju odkupuje pa dnevnih cenah slamo. Ponudbe: nabavnema referentu zavoda. PROSIM najditelja moške zapestnc ure, da jo vrne proti nagradi na naslov: Karaii, Celje, Muzejski trg 4. ZAHVALJUJEM se dr. Flajsu in dr. Rojniku ter vsemu strežnemu osebju internega od- delka Celjske bolnišnice za zdravljenje mo- jega moža Franca Pleničarja. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala godbi »France Prešerenc ter vsem njegovim sta- novskim tovarišem. Zena Angela Pleničar ter družiai Zinič in Lajler ZAHVALA Za uspešno zdravljenje moje hčerkice Janje Tanjšek, se zahvaljujemo dr, Lesničarjn ia dr, Gajškovi, osebju infekcijskega oddelka pa za vso skrb in pozornost. Tanjšek Vinko in Marija Nedelja, 25. novembra 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,3t Zabavne melodije igra orkester Percy Faith 11,45 Plesna glasba, vmes objave ia reklame Ponedeljek, 26, novembra 17.10 Domače novice, objave in reklamo 17,15 Partizanske pesmi in koračnice 17,30 Športni komentar 17,55 V plesnem ritmu 17,45 Polke in valčke igra Celjski in- stumentalni kvintet Torek, 27. novembra 17,M Domače novice, kmetijski proble- mi. objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,3» Stane Terčak: Iz naše krvi je roža svobode pognala Sreda. 28. novembra 17.M Domače novice, objave in reklame 17.15 Delovni kolektivi čestitajo 17,40 Matej Bor: Sonetni venec — literarna oddaja Četrtek, 29. novembra 4,0»—23,00 Prenos sporeda RL Petek, 38, novembra 23,00 Prenos sporeda RL Sobota, 1, decembra 17.N Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhaitel 17,3« Za vsakogar nekaj CELJSKO GLEDALIŠČ« Četrtek, 29. nov. 1956 ob 15,30 — Richard Nosk: VREMENAR - Izven Sobota, 1. det. 1936 ob 15,30 in 20 — Moličre« SCAPINOVE ZVIJAČE - Gostovanje Zogreb- škega dramskega gledališča Ponedeljek, 3. dec. 1956 ob 15 — Pavel Golias UBOGA ANČKA - Premiera - zaključena predstava za II, osnovno šolo Torek, 4 dec, 1956 ob 15,30 — Pavel Goliat UBOGA ANČKA — HI, srednješolski abonma Sreda, 5, dec. 1956 ob 16 — Pavel Golia: UBOGA ANČKA — 11, srednješolski abonma Četrtek, 6, dec, 1956 ob 15 — Pavel Goliat LBOGA ANČKA — Zaključena predstava za H, osnovno šolo Petek, 7, dec, 1956 ob 20 — Jerzi Lutowskh DEŽURNA SLU2BA - Gostovanje v Radečai KINO UNION, CELJE Od 25, do 29. 11. 1936: »ZDAJ SMO PA TAMf, avstrijski barvni film Od 30. 11, do 3, 12, 1956: »ZVESTA SENCA«, italijanski film KINO METROPOL, CELJE Od 26. do 30. 11. »STEKLENA PAJCEVINA«, ameriški film Od 1. do 5. 12. »VAS ZVESTI BLACK«, francoski film 29. XI. 1913 ROJSTNI DAN FLRJ Jajce — kraj kjer je bilo z^odooinsko 11. zasedanje AVNOJ Na zapadu so priznavali pobeglo vla- do, na vzhodu svarili in predlagali kompromis. Toda narodi Jugoslavije so se že odločili. Boj za nacionalno osvoboditev je dobil takoj v začetku tudi svojo politično vsebino. Bil je združen z bojem zopet star obstoječi družbeni red, boj za novo, pravičnej- šo državo. Vstaja je dobila tudi revolu- cionarno vsebino. Razvoj osvobodilnega boja ni raste! povsod enako. V enotno borbo ga je po- vezoval Vrhovni štab s tov. Titom na čelu. Ta štab pa ni bil samo vojaško, temveč tudi politično središče osvobo- dilnega gibanja. Povsod, kjer so partizanske enote in odredi bili boj, osvobajali cela ozem- lja, je vzporedno rasla tudi nova ljud- ska oblast. Na osvobojenih ozemljih so nastajali Narodno osvobodilni od- bori, ki niso bili samo politični organ za pomoč partizanskim enotam, tem- več resnični organi nove ljudske ob- lasti. vih borcev za svobodo je sprejelo v roke orožje. Hitlerjevske sile so mo- rale držati v Jugoslaviji vedno več svo- jih divizij. Vloga osvobodilnega boja v Jugoslaviji je našla odmev po vsem svetu. Zaščitniki begunske vlade in Draže Mihajloviča so morali odreči od- krito pomoč svojim varovancem. Za- vezniki 80 začeli pošiljati svoje opazo- valce k partizanom, navezali so stike z Vrhovnim štabom NOV in POJ, sle- dila pa je tudi pomoč v orožju in dru- gem materialu. Tako so nastali pogoji za odločnejše korake za izgradnjo nove jugoslovanske države. ZGODOVINSKO ZASEDANJE ANTIFASISTICNEGA SVETA NARODNE OSVOBODITVE JU- GOSLAVIJE V poznih jesenskih dneh leta 1943 so iz vseh krajev boreče se Jugoslavije krenile na dolgo pot kolone ljudskih odposlancev. Njihov cilj je bilo malo slapu v nižine, so v noči 29. novembra potekali odločilni trenutki. AVNOJ POSTANE VRHOVNO ZA- KONODAJNO IN IZVRŠNO TELO Val navdušenja je zadonel v dvorani med poslanci, prodrl iz dvorane med ljudi in s kurirji je po vsej Jugoslaviji odšla vest, da je AVNOJ postal zako- nodajno in izvršno telo nove jugoslo- vanske skupnosti narodov. Za izvrše- vanje izvršnih funkcij je bil ustanov- ljen Nacionalni komite osvoboditve Ju- goslavije. Dosežena je bila velika po- litična zmaga. Ljudstvo, ki se je samo borilo, si bo v bodoče tudi samo vla- dalo ... NACIONALNA ENAKOPRAVNOST, SKOVANA V BOJU — UZAKONJENA _ Odposlanci vseh narodov, ki živijo v mejah Jugoslavije, so z velikim na- vdušenjem sprejeli tudi sklep, ki je enkrat za vselej odstranil vsako sled nacionalne neenakopravnosti. Ljudje, ki so se ne glede na narodnost in vero borili za svobodo in boljšo bodočnost, so se odločili za federativni odnos med narodi Jugoslavije iz šestih enakoprav- nih federalnih ennot: Srbije, Hrvaške, Slovenije, Črne gore, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. ŽALOSTNE DEPEŠE POTUJEJO V LONDON IN DRUGAM... Na tem zgodovinskem zasedanju so bili navzoči tudi opazovalci tujih držav. Ko je množica odposlancev sprejemala tretjo točko, so opazovalci sestavljali depeše, ki naj sporoče begunski vladi in vsemu svetu, da je stari Jugoslaviji enkrat za vselej odklenkalo, da begun- ska vlada nima pravico nastopati več kot zakonita vlada, da se ustavijo vsi njeni dogovori, ki jih bo prevarila no- va vlada in da kralj ter monarhija ni- mata kaj več iskati v domovini, ko sta jo izdala. KO JE TITO POSTAL MARSAL SE JE DVORANA LOMILA OD NAVDUŠENJA Ko je predsedstvo AVNOJ dalo v razpravo predlog slovenskega delegata Josipa Vidmarja, da se komandantu NOV in POJ tov. Titu podeli naslov Maršala Jugoslavije, se je dvorana sko- rajda prelomila od navdušenja. Tov. Tita so obkrožili njegovi najbližji to- variši in mu čestitali. Maršalovo lice je sijalo od sreče in ponosa. Ko se je po- ljubljal s svojimi sodelavci je izraz njegovega lica govoril: — Tovariši, do- polnili smo važen del svoje naloge. Ve- lik in težak kos našega dela je oprav- ljen. — Novica se je naglo Sirila. Ljudje so bili srečni in zadovoljni. Vodstvo jugo- slovanske zgodovinske stvari je bilo v pravih rokah, v rokah človeka, ki je vse življenje delal za blagor in boljšo bodočnost naroda, iz katerega je izšel. IN ZADNJI SKLEP: PRIKLJUČITEV ISTRE IN SLOVENSKEGA PRI- MORJA K MATIČNI DRŽAVI Kot zadnji najvažnejši sklep zase- danja je bila odločitev, da se potrdi odlok Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju o priključitvi Slo- venskega Primorja svobodni Sloveniji, s čimer postane Slovensko Primorje skrb vseh narodov Jugoslavije. NOVA JUGOSLAVIJA, KI SE JE PORAJALA V PRVIH DNEH ODPO- RA, SE JE JASNO ZASVETILA PRED VSO SVETOVNO JAVNOSTJO! Po vsej Jugoslaviji so se dvignili borci za svobodo... 29. november 1943 je bil in ostane v zgodovini južnih Slova- nov datum posebnega pomena, označuje veliko zgodovinsko pre- lomnico. Zasedanje v Jajcu je drzno in odločno zdrobilo okove preteklo- sti. Zavrglo je končno stari no- tranji red in postavilo novega na temeljih demokratičnih pridobi- tev osvobodilne borbe. To je ve- liko delo narodnih sil, ki so se osvobodile okovov. Moša Pij ade v objem in zaščito krvavemu Hitlerju in Mussoliniju. Izdajalci naroda so bili pripravljeni postreči svojim okrutnim gospodarjem z notranjo vojno, da bi razorožili ljud- stvo njihovega sovraštva do fašizma. Pavelič je začel klati JSrbe, Srbi so imeli sovražnike z vseh strani, Sloven- ce so razkosali, Makedonce prodali Bol- garom. Ves svet je takrat mislil, da je jugoslovansko ljudstvo obglavljeno, brez vodstva obsojeno v suženjstvo. Toda ušteli so se. Sovražnikom ljud- stva, podrepnikom fašizma je zastal d ah, svobodoljubnemu svetu pa se je porodilo upanje. Jugoslovansko ljud- stvo se je uprlo. Slo je v boj pod vod- stvom prekaljenih komunistov, golo- roko, pripravljeno na brezkompromisen boj zoper vrsto zunanjih in notranjih sovražnikov. V teh kratkih stavkih je zapopadena vsa veličina dogodka, ki je 29. no- vembra, sredi besnečih bojev v letu 1943, dal vedeti vsemu svetu: — Ju- goslovanski narodi, ki so se sami spu- stili v neenak boj za svojo osvoboditev, si hočejo v bodoče tudi sami vladati! — Ob 13. obletnici zasedanja AVNOJ T Jajcu želimo našim bralcem osvežiti spomin na težke čase, ko se je s pla- menom upora začela razvijati tudi no- ra oblast — oblast delovnega in bor- benega ljudstva: IZDANO LJUDSTVO NI OSTALO SAMO... Na osnovi splošnega ljudskega upora je vse protifašistično, pe- tokolonaško, kapitulantsko, vse, kar je bilo v nasprotju s svojim lastnim narodom, postalo odkrito protinarodno, je odkrito stopilo v službo okupatorja... Edvard Kardelj Ta upor je pokazal kako malo je ime- la bivša vlada stika z voljo ljudstva. Oni, ki so sedeli v Londonu in v izo- bilju čakali, kdaj jih bo zavezniško orožje pripeljalo nazaj na oblast iz- danemu narodu, so že čutili, da ne bo tako lahko. Na vso silo so se oklenili in podprli Draža Mihajloviča, ki naj bi Komunistična partija Jugosla- vije je bila edina splošno jugoslo- vanska stranka, ki se je že od začetka odločno borila proti fa- šistični nevarnosti... Zato je po aprilskem zlomu samo ona mogla postati tista sila, ki je zedinila osvobodilna gibanja v skupno reko... Edvard Kardelj PRVO ZASEDANJE AVNOJ V BIHACU Narodno osvobodilni odbori so se naglo razvijali v Srbiji in Cmi gori že v letu 1941, v Sloveniji pa s toliko večjo silo v letu 1942. Tudi v drugih republikah, Makedoniji, Hrvatski, Bos- ni in Hercegovini so borbeni ljudje je- mali v roke oblast neglede na to, če so bili dotični kraji osvobojeni. Na osvo- bojenih ozemljih so bile javne volitve, odbori so delovali javno, medtem ko so na ozemljih pod sovražnikovo kon- trolo delovali tajno, pa zato nič manj uspešno. Da bi to naglo rastočo politično delo in razvoj nove oblasti združili in raz- bremenili vojaški Vrhovni štab, so se 26. novembra leta 1942 zbrali odposlan- ci vseh narodov v Bihaču na prvem zasedanju AVNOJ. Bili so takrat na- vzoči zastopniki vseh jugoslovanskih narodov, razen slovenskih, ki se zaradi ofenzive niso mogli udeležiti tega za- sedanja. Na prvem zasedanju AVNOJ so skle- nili mobilizirati vse sile za pomoč Na- rodnoosvobodilnemu gibanju ne le na osvobojenem, temveč tudi na neosvo- boienem ozemlju. Takrat še ni nastonil čas, da bi AVNOJ prevzel naivišie zakonodajno telo. Osvobodilno gibanje takrat še ni na notranjih frontah, kot v mednarod- nem političnem pogledu doseglo tolik- šnih uspehov, ki bi zagotovili izvršitev sklepov, katere bi sprejelo najvišje predstavništvo. Vlada stare Jugoslavije je sklenila s Hitlerjem pakt, ljudstvo pa ga je odbilo. V Beogradu so množice revoltirano zahtevale uničenje sramotnega pakta > vzkliki: »Bolje rat — nego pakt!« Leto 1941... Fašizem je zasužnjil Tečji del Evrope. Nevarnost je grozila tudi Jugoslaviji, katere notranje poli- tično življenje je bilo razkosano, na- cionalna neenakopravnost kričeča, v vrstah vlade pa so bili izdajalci. Kra- ljevi namestnik Pavle gre v Berlin in sklene sramoten pakt. V Jugoslaviji se ljudstvo pod vodstvom prepovedane Komunistične partije upre in zahteva boj proti fašizmu. Toda izdaja je bila pripravljena. Fašisti so bili prepričani, da bo Jugoslavija kaj lahek zalogaj njihovemu vojnemu zmaju. Ko so prve bombe padle na Beograd in prve so- vražne čete prestopile meje, se je mo- narhična diktatura zrušila, kot hišica iz kart. Del vlade je s kraljevsko hišo vred zbežal na varno, del pa se je vrgel vrnil izgubljeno zaupanje ljudstva, po- stal kraljev namestnik v krvaveči do- movini. Ko pa so videli, da je partizan- sko gibanje zajelo vso Jugoslavijo, da se pod peterokrako zvezdo borijo vsi narodi Jugoslavije, da v teh vrstah na- staja' pravo in iskreno bratstvo ter množično politično gibanje, so tudi Mi- hajloviča poslali v boj proti lastnemu ljudstvu. Na Zelen gori je tudi ta po- kazal svojo pravo barvo. NOO — ZAMETKI NOVE LJUDSKE OBLASTI... Toda val osvobodilnega gibanja, ki se je razplamtel v srdite bitke, ni bil več zaustavi j i v. Popolnoma samostojno, brez zunanje pomoči so jugoslovanski narodi vodili boj za svojo osvoboditev. PLAMEN UPORA SE JE RAZRASEL V SPLOŠEN POŽAR... Poleg želje, da bi se osvobodili krva- vega fašizma, so jugoslovanski narodi imeli potem še večji razlog za junaško borbo. Začeli so biti boj za ljudsko dr- žavo, za pravico, za socialistično ob- last. Partizanski odredi in enote osvo- bodilne vojske so se hitro širile. Zdaj že ni bilo več pokrajine v Jugoslaviji, kjer bi rodoljubi ne bili boja. Osnovane so bile nove divizije in korpus Narod- noosvobodilne vojske. Peta neprijatelj- ska ofenziva je propadla in NOV je izšla iz tega boja močnejša. Rdeča ar- mada je v tem času podila Nemce od Stalingrada proti zapadu. Rommel je v Afriki podlegel silam protihitlerjev- ske koalicije, Italija pa je kapitulirala. Domači izdajalci, četniki, ustaši, Nedi- čevci, belogardisti in drugi so bili v razsulu. Narodnoosvobodilna vojska je zaplenila veliko orožja. Nad 70.000 no- — Zgodornnski pomen prvega zasedanji AVNOJ je potemtakem v tem, da je vzpostavilo skupno predstavniško politično središče za vse svobodoljubne in patrio- tične sile naših narodov. — Edvard Kardelj — Ti odbori so po svojem ka- rakterju predstavljali oblast no- vih lastnosti. Da smo s tem za- deli želje ljudstva, se je videlo po tem, da so jih ljudje ustanav- ljali tudi po neosvobojenih kra- jih... Tito mesto v bosanskih hribil^ — Jajce. To mestece, ki je pred stoletji bilo pre- stolnica bosanskih vladarjev, pozneje pa dolgo pod turškim in avstrijskim suženjstvom, je bilo vedno uporniško gnezdo, je sprejelo nase še eno, ver- jetno v vsej svoji zgodovini najvažnej- šo vlogo. Delegati so se prebijali skozi sovražnikove obroče, skozi ofenzive, zasede, se borili s težavami naporne po- ti. Prihajali so iz še vedno tople južne Makedonije, od ravnin Slavonije, Ba- nata, od obal Jadranskega morja, iz Srbije, Hrvaške, Slovenije, Primorja, skratka od povsod. Slovensko skupino odposlancev je vodil generalmajor Jaka Avšič. Jajce se je v teh dneh spremenilo v srce borbene Jugoslavije. Tu se je zbral cvet nove Jugoslavije. 142 odposlancev iz vseh krajev je pričakovalo odločilno zasedanje. Po mestu so bili oddelki za- ščite, ljudje so prihajali v Jajce, da bi bili kar najbliže vestem, ki bodo pri- hajale z zasedanja. Med njimi je bil komandant NOV in POJ, sekretar Ko- munistične partije tov. Tito s svojimi najbližjimi sodelavci. Delegati najraz- ličnejših poklicev, od delavca in kmeta, preko vojaka in komandanta, tja do univerzitetnih profesorjev, so bili v resnici le eno; novi v boju prekaljeni ljudje — ustvaritelji nove svobodne so- cialistične države. V novozgrajenem kulturnem domu poleg hladne Pive, združene z Vrbasom, ki se malo niže vali v veličastnem Prizor % zasedanja AVNOJ. V prvi vrsti med delegati tov. Josip Broz-Tito STRAN ^^^ 27. NOVEMBRA — STEV. 47—48 Kaho bo izgledalo Celje v bližnji in daljni bodočnosti Predložen je osnutek generalnega urbanističnega načrta mesta Celja, ki ga je izdelal inž. arh. V. Stermecki iz Ljubljane. Osnutek je javnosti na vpogled pri Ljudskem odborumestne občine. Prav bi bilo, da bi s svojimi pripombami in predlogi sodelovali vsi delovni kolektivi, vsi za- vodi in ustanove, društva in organizacije ter vsi posamezniki, ki jim je pri srcu, da bi se naše mesto kar najlepše, najpravilneje in najsmotrnejše razvijalo. Osnutek generalnega urbanističnega načrta mesta Celja, ki ga je projek- tant nedavno predložil Celjanom v ob- ravnavo, deli razvoj mesta Celja na dvoje obdobij. Prvo obdobje do leta 1985, ter drugo, perspektivno obdobje do leta 2050. Računa se, da bo število prebivalstva v prvem obdobju naraslo od današnjih 27.600 prebivalcev na 53.000, v drugem obdobju do leta 2050 pa na 100.000 prebivalcev. Glede zazi- dalnih površin je projektant mnenja, da bo pri povprečni gostoti 150 prebi- valcev na 1 ha potrebnih do leta 1985 353 ha, do leta 2050 pa 666 ha mestnih zazidalnih površin. RAZVOJ MESTA IN MEJE ZAZIDALNIH OKOLIŠEV Celje se bo tudi v bodoče v glavnem širilo le proti zapadu, severu in vzhodu. Za stanovanjsko izgradnjo in javne ©bjekte (razen gospodarskih) je pred- videna lokacija izključno v smeri za- pad-sever, za industrijo pa vzhodni predel mesta. Naloga urbanističnega načrta in bodoče gradbene politike bo, da poskrbi za čim bolj organsko in strnjeno rast naselij iz današnjega me- stnega jedra. Po predlogu projektanta bi meja mestnega zazidalnega načrta potekala takole: za zapadu zajema na desnem bregu Savinje Ložnico in Ljub- ljansko cesto. Proti severu poteka meja sredi med naseljem Lavo in Ložnico do rišine naselja Ložnica, od tu pa proti vzhodu do ceste na Ostrožno, na severu te pa se obrne in poteka v smeri bol- niškega pokopališča do Golovca. Ob robu Golovca poteka meja do nasprotne strani gričevja in se usmeri pravokotno na Mariborsko cesto tako, da zajame naselje Sp. Hudinjo. Vzhodno od Mari- borske ceste zajame ves industrijski predel med Mariborsko cesto in reko Hudinjo in dobro polovico zemljišča med železnico in današnjim ovinkom Voglajne ih Creta. Južno in vzhodno ©d železnice zajame naselje Zavodno, novo trafo postajo južno od pokopališča in naselja Jožefov hrib ter poteka nato ob regulirani Voglajni do izliva v Sa- vinjo. Ob desnem bregu Savinje zajame še naselje Breg in mestni park. POTPFRNO BO PEGTITJRATI SAVINJO TN VSR NJENE PRITOKE Savinja je deloma že regulirana, osta- li del pa je vnesen v načrt po spreje- tem projektu. Pri regulaciji Voglajne bo trasa preložena tako, da iz smeri Teharje ne bo prečkala železničke pro- ge, temveč bi potekala južno od nje, do ustja Hudinje, nato nekaj sto metrov po stari strugi, od tam do izliva v Sa- vinjo pa po trasi, ki je od sedanje potisnjena proti vzhodu. Regulacija Ložnice je v spodnjem to- ku že izvedena, potrebna pa bo tudi regulacija struge nad tem delom. Regu- lacija Sušnice in Kopravnice je zami- šljena tako, da bi se obe rečici združili v skupni strugi in odtekali v Savinjo. Regulacija travniškega potoka od na- selja Sp. Hudinja naravnost v Hudinjo, z izlivom nekje južno od današnjega sotočja Hudinje in Voglajne. Vzhocjna Ložnica se bo po strugi Voglajne izte- kala naravnost v Hudinjo. TFSTE IN POTI _ KOČLJIV IN TEŽAVEN PROBLEM Celje predstavlja zamotan vozel važ- nih cestnih in železniških poti ter vo- dotokov. Osnutek prikazuje traso želez- nice Maribor-Ljubljana v sedanjem sta- nju, prav tako pa tudi postajo, s po- trebnimi razširitvami. Savinjska želez- nica bi nekaj časa ostala še tam kjer je perspektivno pa bi jo preložili pod Miklavški hrib. Tranzitne ceste bodo obkrožile mesto na periferiji in služile prometu, ki se ne ustavlja v mestu. Osnutek to pred- videva, prav tako pa pravilno upošteva prepotrebne mestne vpadnice ali ma- gistrale. Magistrala sever-jug bi potekala v smeri soteske Savinje-Mariborska cesta in bi prihajajoč z juga prekoračila Sa- vinjo pri novem mostu, od tu pa pote- kala dalje po ulici XIV. divizije mimo kolodvora, pri križišču v Cankarjevo ulico bi se v rahlem ovinku odklonila na desno in v nadvozu prekoračila Te- harsko cesto. Ob železniški progi bi potekala do priključka na Mariborsko cesto pod njenim prehodom čez Savinj- sko progo in d,al je po rekonstruirani trasi Mariborske ceste. Prehod čez sa- vinjsko progo bi se izvedel v nadvozu ali podvozu tako, da bi se savinjska železnnica tem mestu nekoliko dvig- nila. Magistrala zahod-vzhod bi potekala kot podaljšek Ljubljanske ceste v Lev- cu, vzporedno s savinjsko železnico. Vzhodno od naselja Lave bi potekala proti severu po trasi sedanje Dečkove ceste od Nove vasi, nato pa po novi trasi južno od Golovca do Mariborske ceste, ki jo seka v višini sedanje Beži- grajske ceste. Po rekonstruirani trasi te ceste bi potekala preko novega mo- stu čez regulirano Ložnico in dalje po desni obali današnje Voglajne v smeri proti Teharju. Poglavje o prometu zaključuje pro- jektant z letališčem, ki ga pusti na se- danjem mestu v Levcu. CENTER MESTA BI SE RAZVIJAL OKOLI SEDANJEGA JEDRA ME- STA in bi zavzemal 60 ha zemljišča, kar bi zadostovalo za maksimalni perspek- tivni razvoj. Do leta 1985 bodo vklju- čena v stanovanjski zazidalni predel naselja: Lisce, Lava, Nova vas, Spodnja Hudinja in Polule, v naslednji etapi pa še Sp. Medlog, Ložnica, Babno, Sp. Do- brova in Zg. Hudinja. Stanovanjske po- vršine bi bile grupirane po principu stanovanjskih enot, imenovanih sosesk, od katerih vsaka bi vključevala osnov- no šolo, vrtec, otroško igrišče, lokalni družbeni center in nakupovalno sredi- šče. Soteske bi štele od 5000 do 9000 prebivalcev. Mesto samo, odnosno nje- gov stanovanjski predel pa bi bilo raz- deljeno v 4 mestne četrti. Športni stadioni so v načrtu predvi- deni na petih krajih. Na sedanjem me- stu bi ostala Olimpov inVatleski stadion, ostali pa bi bili — eden na Ljubljanski cesti (nekako v bližini bivše Stigerjeve vile), drugi severno od Lave, tretji pa v Spodnji Dobravi. V etapi od leta 1985 naprej pa bo treba misliti tudi na gradnjo centralnih športnih naprav na Ostrožnem. (morda na prostoru, kjer smo pred leti proslavljali »10. obletnico Štajerske v borbi«). Športna kopališča bodo na prostoru med Ljubljansko cesto, Ložnico in Sa- vinjo, kjer je lokacija že odobrena in so že tudi izdelani načrti. Drugo šport- no kopališče bi v naslednjih 20 letih zgradili pod Golovcem, tretje kopališče (mišljena je lokacija severno od Lož- nice) pa bi prišlo v poštev šele takrat, ko bi doseglo Celje 100.000 prebivacev. Pokopališče predvideva projektant na gozdnatem terenu, severno od Sp. Do- brave, centralne čistilne naprave pa na zemljišču v kolenu med regulirano Savinjo in Voglajno. IZNESITE SiVOJE PRIPOMBE K predloženemu načrtu, ki ga je v načelu smatrati za dobrega in sprejem- ljivega, so izrazili že nekaj pripomb Svet za gradnje in komunalne zadeve, posamezni strokovnjaki ter Društvo in- ženirjev in tehnikov. Pri prvi javni razpravi osnutka generalnega urbani- stičnega načrta je bila pri celjski ob- čini imenovana tudi posebna komisija, ki bo zbrala in proučevala vse preloge in mnenja. Želeti je, da bi pri tej izredno važni problematiki sodelovali vsi Celjani in pristojnim sporočili svoje pripombe in predloge. Celjski šoierji na obiska v Mercedesoctk tovarnah Strokovno usposabljanje in nenehna izobrazba je neobhodno potrebna sle- hernemu poklicnemu šoferju in avto- mehainiku, zato si naše Združenje šo- ferjev in avtomehanikov v Celju na vse načine prizadeva, v:tgojitii svoje člane na tako višino, da bi postal naš cestni promet čimbolj ekonomičen in varen ter tehnično napreden. Zato pa naše društvo vedno pogosteje organi- zira poleg rednih tečajev, predavanj in praktičnega šolanja tudi poučne eks- kurzije doma in v inozemstvu. Letos je ceJjsike šoferje povabila to- varna »Mercedes« v Zahodni Nemčiji na ogled svojih tovarn, kjer izdelujejo svetovno znane avtomobile vseh vrst, ki zavzemajo tudi pni nas prvo mesto med vsemi uvoženimi avtomobili. Po dolgih pripravah smo končno v začetku letošnjega sept€m'bra krenili na pot. Pri prehodih ij^eko mej nismo imeli nobenih nevšečnosti, kot jih mno- gi poitopisci omenjajo in kritizirajo. Vožnja je bila zelo zanimiva, posebno še pod Visokimi Turami. Od Miinche- na dalje se razprostira značilna ravni- ca — in taka enoličnost pc(krajine kar zdolgočasi potnilka. Vjsa ta ipolja so skrbno obdelana do zadnjega koščka zemlje, vse poljsko delo je mehanizi- rano, tako, da živihake vprege na po- ljih skoiro ni več videti. OpazUi smo celo, kako se je kmet pripeljal na nji- vo 6 »Volikswagnom«, da je nakižtt krompir. Po 15 umi nepretrgani vožnji smo se ustavili v Stuttgartu. Ko smo se dobr« okrepčali, sipočili in naspali, smo se naslednji dan s cestno železnico od- peljali v tovarno Mercedes v Unter- tiirokheim. Predstavniki tovarne so na« prijazno sprejeli in povedli skozi vs« oddelke te velike tovarne. Omeniti hočem nekaj tehničnih po- datkov iz te tovarne, kjer je obenem tudi generalna direkcija tega velikega avtomobilskega koncema. Mercedes-Daimler-Benz AG v Stutt- gartu ima razen v Unteirtiirckheim« (kjer je največja tovarna motorjev za osebne avtomobile in zaposluje 13.50f ljudi) še tovarne v Sindelfingenu, Mannheimu, Gagenau ter v Berlinu- Marienfelde. V vseh petih tovarnah za- posluje skupno 45.000 delavcev, kateri proizvajajo mesečno 90C0 Mercedesovik vozil vseh vrst — to je vsakih 6 mi- nut eno vozilo. Od teh 900 vozil gre 42% za izvoz v 126 držav na svetu, kjer ima ta tovarna svoja zasitoipeitva in servisno montažne delavnice, v ka- terih zaposluje 120CO ljudi. Skupno za- parluje torej okrog 57.000 delavcev im uslužbencev. Od vseh t^rcduktivnih de^ lavcev ima tovarna 24% ljudi, ki m zaposleni samo pri kontroli in preiz- kušanju Evojihi i!zide]jkov.^ Vsak naj- manjši, pa tudi največji del sitroja gre skozi 5 do 10 razni hkontrol s preciami- mi inštrumenti — in šele potem, če vse te preizkušnje doibro prestane, gre lah- ko v montažni oddelek. Naš spremljevalec je bdi zelo zgoivo- (ren in nam je pojasnjeval vse, kai smo hoteli vedeti, le žal, da si nism* mogli vsega podrobno ogledati, ker bi za to rabili najmanj 4 dni. Oglftdali smo si še tovarniški muEej, ki slovi po vsem svetu kot najbolj iz- popnjlnjen in najstarejši. Tu smo videli rojstvo našega avtomobilizma, saj s* razstavljeni prvi izdelki očetov naše motorizacije — od Daimlerja in Benza, preko brzotekačev, kočij, tramvajev i« osebnih avtomcibilov, pa vse do ladij- ^ih in avionskih strojev ter modemik limuzin in dirkalnih avtomobilov. Vse to je lepo razporejeno in nazorno pri- kaziuje razvoj in napredek te do sedaj največje avtomobilske tovarne v Ev- ropi, ki je nastala iz male delavnice leta 1883. Tretji dan smo se ustavili v Manhei- mu, kjer nas je že na postaji p-ničakeJL predstavnik tovarne in nas z udobnim avtobusom poipeljai skozi mesto t okolico, kjer se nahaja tretji največji obrat tovarne Mercedes. Tu izdeluje j« lahke in srednje tovorne avtomobile do 5 ton nosilnosti ter vse vrste od li do 60 sedežnih avtobusov modeme ia- vedbe in liiksoizne opreme. Mesečini proizvodnja znaša približno 3500 to- vornih vozil in avtobusov. Ponašajo se tudi z novo livarno, ki s svojo letn» zmogljivostjo 12.0CO ton ter najmoder- nejšo opremo zavzema prvo mesto t Evropi. Trenutno je tu zaposlenih 900t ljudi, v kratkem pa bodo dogradili še velik objekt nasproti te tovarne, ki b« imel podzemeljsko povezavo z ostalimi oddelki — in tu bodo namestili še ka- kih 2000 ljudi. Zadnji dan smo sd ogledali Š6 tovar- no v Gegenau. Kapaciteta te tovarne, ki zaposluje 6000 delavcev, je približno mesečno 2000 težkih tovornjakov 6 in 8 ton nosilnosti ter Unimogov. Poleg tega vršijo tu še generalna popravila vseh vozil — tudi starega tdipa — Id so bili izdelani v tej tovamid. Ob za- ključku ogleda so nam voditelji v od- lično opremljeni učilnici organizirali predavanja o vseh novostih izdelkov tega obrata. Preden smo vstopili v avtobus, iki nas ie že čakal pred obednico, sm» fpredstavnikom tovarne izročili v spo- min lepo sliko našega mesta ob Savi- nji. Nad skromnim darilom so bili piri- jetno iznenadeni in izjavili, da sm» edini od dosedanjih obiskovalcev (sa- mo letos je te tovarne obiskalo že oko- li lOO.OOO obiskovalcev iz vsega sveta), ki smo jim pustili tako lep sponiio. Spraševali so nas o naših turističnih krajih in si zelo žele priti k nam na dopust. Obljubili so, da bodo prihod- njo ee£ono obiskali naš lepi Jadraa. (Dalj« prihodnjič) KOLEKTIV PRODAJALNE OBUTVE PROI^ETER Celje, Stanetova ulica 6 (nasproti restavracije »Beli vol«) ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Priporočamo se za obilen obisk in ugoden nakup naših kvalitetnih izdelkov Načrt mesta Celja (povzet iz Biltena ObLO) 27. NOVEMBRA — STEV. 47—48 ^^^ STRAN Postal bom izobražen Bila je že trda tema, hladna in v kost segajoča megla se je oklepala za- mrzle žarnice. Prvi snopi hišnih luči so zaspano mežikali v nastajajoče jutro. Podbevškov Tine je rudar. Budilka pravkar zdrdra tretjo. Samo enkrat si krepko pomane oči; sladko — opojna gorkota ga zamamlja le nekaj trenut- kov. Toda ve, ob petih mora biti v lamparni. Ob šestih se začenja njegovo delo. Samo čisto rahlo se na vzhodu dra- mi obzorje in oči ga željno božajo kot iiJado srce zvezdo, ki se še ni utrnila, da bi bila izpolnjena velika želja... Koraki šumijo v mehkem listju. Dve- urna pot je dolga. Novo Velenje se že dviga v beli megli. Samo še nekaj mi- nut in Tine bo v lamparni. Takale dolga pot — kot nalašč čas za razmišljanje. Človek se najraje spo- minja otroških let. Misel nanje je ved- no čista in lepa. Tine se je rodil ta- krat, ko so bombniki s kljukastim kri- žem grozil, svetu. Štiri leta je bil star, ko se je trnje prvikrat zapičilo v njegovo mladost. Bil je vroč junijski dan. Ozelenela kmečka zemlja je zadihala v tisočih prozornih in vijugastih črtah, ki so nemirno trepetale v vročem soju sonca. Na zeleno bilje so se prilepili beli, snežnobeli Ijstiči, ki jih je raztrosil nagajivi majski vetrič. Po ozki, s špa- lirnim grmovjem obdani stezi je pri- hajala črta svetlih vojakov. Njih pušike jie grozeče svetlikajo v soncu. »Pod- bevšek, los, los«! Te besede los, los, se ie danes tako živo spominja. Njegovo majhno srce še takrat ni dojelo, kaj se je dogajalo. Ne le, da se joka ma- ma, očetu zavezujejo oči in ker se joka mama, joka tudi on. Nenadoma prese- kan in oglušujoč strel. Mati se zgrudi na zemljo. Oče leži z razparano srajco na zeleni trati. Iz leve prsnice še ved- no brizga kri. Globoko hrope. Tinček ga čuka za brke, boža po potnih licih da i v delavskem svetu. Dvom je raz- igra val njegovo notranjost! Toda ali ne bi želel -postati inženir? Da! ZMel! In tudi to mesto mu je stopnica za na- predovanje. Tine se vpiše v šolo za delavce. Hlastno prebira časopise in prebira članek o delavskih univerzah. Kaka sreča! Njegov cilj se že lesti. Končal bo triletno šolo za delavce. Študiral bo dalje — pot je odprta. Se devetdeset delavcev se je pridru- žilo Tinetu. Bilo je slavnostno popol- dne. Groba tišina ob govom pedago- škega vcdje. To ni več tisti napihnjeni Hitlerjev pomagač. Besede so prijazne in prepričljive: »Zelja po znanju, višja kvalifika- cija!« Prav vse tako, kot si želi Tine. ma, mol cilj je jasen in siguren!« Do- bre materine oči so se najprej široko razprle, nato pa raztegnile v yesel na- smeh. »Prav imaš, sinko! Le uči se! Kolikokrat sem si isto želela tudi jaz, toda za nas kmečke bajtarje, so bile šole pregosposke!« Ob teh besedah se ji je še bolj zarezala trpka brazda v beli obraz. Tine jo je, pogledal in zasmilila se mu je tako majhna in sključena... Tako misli Tine in Tineti, Sola za delavce. Zgubljena .preteklost je za njimi. Toda cilj je še vedno svetel, svetel kot zvezda na ažurnem nebu, ki ne ugasne tavajočemu potniku ... V. Smajs Vidva sinova sta bila moja učitelja... Bilo je nekaj dni pred zgodo- vinskim zasedanjem AVNOJ v Jajcu. Bosanska Krajina je bila v svečanem borbenem vzdušju. V Jajcu so se zbirali predstavniki jugoslovanskih narodov. Ne sa- •mo v osvobodilnem boju trpeči jugoslovanski narodi, ves svobo- den svet je takrat prisluhnil, kaj poreko Jugoslovani. To svečano vzdušje, to nestrpno pričakovanje velikih dogodkov pa je nenadoma pretresla žalost- na vest, da je bil na partizan- skem letališču ubit sekretar Cen- tralnega komiteja SKOJ Ivo Ri-r bar-Lola. Njegove posmrtne ostanke so prinesli v Jajce, kjer se je po- greba ob večernem mraku udele- žilo na stotine delegatov in do- mačinov, med njimi tudi tov. Tito in njegovi najbližji sodelavci. Pozna jes^n je omrtvičila pri- rodo. Ljudje so bili globoko pre- stmjeni. V teh urah je pojenjalo vrvenje bližajočega se zasedanja AVNOJ. Ob odprtem grobu so se vrstili govorniki... Nenadoma se iz gruče odtrga sključena postava sivolasega bor- ca in se ustavi pred odprtim gro- bom. To je bil dr. Ivan Ribar, oče dveh padlih komunistov. Nad grobom je zadonel njegov odlo- čen, toda v bolesti stisnjen glas. Poslavljal se je od svojih sinov, od mlajšega Lole in od starejšega sina, ki je padel v ofenzivi še poprej. Besede so bile naslovlje- ne na oba: — Vidva, je dejal, sta bila mo- ja učitelja. Vama se moram za- hvaliti, da sem šel po tej poti... Zaklinjam se Vama, da bom do konca vztrajal v osvobodilni bor- bi ter ne bom štedil svojih moči in svojega življenja v korist na- rodne osvoboditve. — Nemo in pretreseno so zrle vse oči v moža, ki je stal vzravnan nad krsto svojega zadnjega sina. In res, dr. Ivan Ribar se je z vsemi močmi oprijel dela za do- končno zmago osvobodilnega gi- banja in za postavitev nove soci- alistične države. Ljudstvo mu je zaupalo dolžnost predsednika naj- višjega predstavniškega in zako- nodajnega telesa, ki so ga usta- novili na drugem zasedanju AVNOJ. Ko sem spoznala Tončko Matkovo, je bila že vdova. O svoji mladosti mi je takole povedala: »Saj veste kako je na kmetih, velik grunt in veliko otrok: starši pa gleda- jo, da jih dobro oženijo. In tako ie bi- lo tudi z menoj.« V njenem glasu je bilo malo posmeha. »Mladost je vese- la, a moja mladost ni bila čisto brez grenkobe. Razumela sem se z nekim fantom manjšega kmeta. To si morate misliti, da mojim staršem ni bilo všeč. Jaz in on se spočetka nisva veliko za to zmenila. Kovala sva načrte; koliko bo on prislužil in kako se bova vzela. Prišlo pa je drugače.« In grenko se je nasmehnila. »Veste, življenje je kakor voda; teče, v rokah pa ti nič ne ostane. Da, to sem pozneje, po mnogih letih spoznala. Ta- krat, ko je pričel hoditi Matkov k nam domov, še nisem vedela, da se bom zanj odločila. Upirala sem se spočetka, a starši so dejali: »Vzela ga boš in ko- nec!« Ko sem se sklicevala na ljube- zen, so spet dejali: »Ljubezen pride, v zakonu je potrpežljivost glavno.« In kar so rekli starši je držalo, kot pri- bito. Se tisto jesen, ko je v Savinjski do- lini dozorel, hmelj, sva se vzela. Mat- kov je bil tiste čase lep fant, razu- men, da ne rečem inteligenten, ljudje so ga močno spoštovali. Tudi jaz sem ga spoštovala, a ljubiti ga nisem mog- la, t^o kot prejšnjega, ki se je potem tudi oženil in srečno živel. Po petnajstih letih najinega zakona je izbruhnila vojna. Ze konec enainšti- ridesetega leta je postal Matkov akti- vist. Tega še takrat nisem vedela. Zdel se mi je zamišljen bolj kot kdajkoli. Ob večerih je kar nekam izginil in vrnil se je ponoči ali celo proti jutru. V meni se je godilo ta čas nekaj čud- nega. Po tolikih letih sem se zavedla, da ga imam močno rada. Morda, če bi imela otroke, bi se bilo to v meni že prej vzbudilo. Prišlo pa je vse tako v nepravem času. Se preden sem utegnila izvedeti za njegove nočne poti, so pričeli prihajati k nam neki tuji ljudje. Bilo je tudi če- dalje več sumljivih papirjev; zavojev z letaki in zdravili. Matkov zdaj ni več molčal, povedal mi je vse. Odobra- vala sem ta njegov korak, da je postal ilegalec. In tako je prišlo tisto strašn* leto 1943. . Neke zimske noči tega leta so prišli ponj in ga odgnali v celjski »Pisker«. Približno mesec dni so ga mučili v »Pi- skru« potem pa so ga spravili v bol- nišnico, da bi se pozdravil za nadalj- nje mučenje. Iz bolnišnice so ga spet spravili nazaj v celjske zapore, kjer je dočakal tisto noč, ko so celjski aktivisti odprli »Pisker« in osvobodili jetnike. Proti jutru je tudi Matkov prišel do- mov. Toda to ni bil več tisJi, nasme- jani in obenem resni Matkov, bil je zbit starec, starec brez volje do živ- ljenja. Ob tem spominu so Tončki Matkori stopile solze v oči. Vidite, kaj ^o Nemci napravili i* nas. Ukradli so nam življenje! Matkov je bil bolan; njegovo telo je bilo pre- tepeno. Videla sem, da je z njim pri kraju. Vseeno mu je bilo, kaj se bo zgodilo. Prosila sem ga, naj se skrije Pa ni hotel. V hosto pa ga nisem mogla pognati, ker so ravno tedaj Nem- ci pričeli s hajko. Bilo je nekega zimskega dopoldne. In zgodilo se je tisto, česar sem se naj- bolj bala, zunaj pa je ležal debel sneg. Prišli §o in ga odgnali s tople peči. Grenko se je smehljal, ko je stppil k in kliče, kliče. Raskava roka rahlo po- boža njegovo glavico. Toda naenkrat postane težka in pritisne Tončkov obraz k zeleni travi. Luči lamparne neprijetno mežikajo. Spominjajo na tisti osameli večer, ko nemški žarometi vso dolgo noč osvet- ljujejo Podbevškovo domačijo. Potem pusti dnevi. Tinček pomaga mami. Kmalu mora v šolo, v nemško šolo. Tuji ljudje — tuj jezik. Zasovraži vi- '■•oko obokano sobo, sovraži učitelja, ki palico vbija učencem besede: »Adolf Hitler ist unser Fiihrer!« Pripoveduje mami, kako tuje in mračno mu je v učilnici. Mama skloni glavo in onemi. Nemška šola mi ni dala nič. Nato svoboda! Tine želj postati in- ženir. Toda domačija je revna in ko- maj preživlja dva člana. Šestnajstleten fant jo mahne v rudnik. Tam je za- služek ... __ Pri delu je priden. Prvi dan je ne- koliko težko, ko ga dvigalo spusU tri ito metrov pod zemljo. In rov! Pod- porniki se P^ silno težo črnega zlata cepijo v dolge treske. Zdaj tu, zdaj atrah pred plini in vselej prežečo ne- varnostjo je po nekaj tednih odveč. Rudarji so zborovali, V delavski svet «0 si izbrali tudi Tineta, pridnega in požrtvovalnega rudarja. Toda on ®e brani, brani! Kako ne! Saj ve, da član delavskega sveta soodloča o vseh na- logah, obveznostih in dolžnostih pod- jetja. V tistem trenutku se zarezi van] spa- čen obraz učitelja: »Unser Fuhrer...« Od takrat dalje ni bil v šoli... In se- V F>ozen večer mežikajo neonske lu- či. Tinetov korak je lahen in prožen. Glava je vroča in polna pravkar spre- jetih misli. »Postal bom inženir, da! In moja knjiga!« Dve uri sta minili kot opoj prve ljubezni. Tine je doma in še list- je ne šušti pod njegovimi koraki. »Ma- studijska knjižnica je odprta za bralce vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 18. ure, vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 13. ure Vsako jutro je mož odhajal po cesti proti mestu, sredi popoldneva se je vračal. Vedno je pozabil zapreti vrtna vrata, kar mu lastniki kokoši v hiši niso mogli odpustiti. Omenjal mu pa tega ni .nihče, zaradi tega, ker... no, enostavno niso z njim govorili, čeprav so včasih poskusili. Služkinja iz prvega nadstropja si ie enkrat dovolila (dekle je bilo kar privlačno) na pol za šalo, na pol zares, omeniti njegov vedno neobrit obraz, pa jo je samo ošvrknil z mrzlim, besnim pogledom (kakor kro- kodil, jo je prešinilo), da jo je minilo veselje in je izgubila vse upanje, da bi jo morda jKivabil v kino. ali pa kam drugam. To je bU pa tudi edini po- skus zbližan j a. Hiša je bila velika, belo popleskana, s položno rdečo streho. Južna stena je bila obrasla z bohotnimi bršljanovimi poganjki, ki so se vzpenjali vse do okna podstrešne sobice in ga še sko- raj vsega prekrili. Zato je bilo v so- bici temačno in nekam skrivnostno. Že- lezna postelja, omara z odprtim kovč- kom na vrhu, na steni velika slika neke tuje pokrajine, ki morda sploh ni obstajala... Vse je razodevalo pri- krito revščino in hladen cinizem (ci- nikov danes v glavnem ni več, ljudje se raje ukvarjajo z obloženimi kruhki. Tudi jaz rad jem obložene kruhke). Peči soba ni premogla, pa je tudi nI bilo treba. V kotu ob postelji je bil speljan dimnik, ki je skrbel za to- ploto v hladnih mesecih. Mož je ležal v postelji. Pogled mu je krožil po stenah, da bi našel nekaj, kjer bi se lahko spočil. »Saj mi je zdravnik dejal, da potre- bujem čim več miru«, je mrmral, ka- kor bi molil. »Uredite si življenje, mladi mož, in... in malo več volje vam ne bo škodovalo.« Zaprl je oči, da bi se zazibal v po- zabo. »Mladi mož. Haha?« Bolesten, smehljaj mu je spreletel lice. »Biti mlad! Kaj nisem bil tudi jaz nekoč mlad, preden... Ne, ne. »Več miru, je dejal doktor. Več miru.« Na dvorišču je nekdo »pjašil tropo pegatk. Vreščeči glasovi so se zadirali v meso in segali do kosti. »Več volje do življenja morate ime- ti, mladi mož«, je govoril zdravnikov glas. »Volje do življenja? Sem morda kje pozabil, izgubil?« Stena barake v Dachhauu bi vedela kaj o tem, če čas še ni izbrisal sle- dov krvavečih rok, ki so hotele trgati »Jooooj!« V sobi je postalo Še bolj temačno Skozi rože med bršljanovimi poganjki so prodirali le pramen? svetlobe. Buljil je v črne in bele lise v oken- ski odprtini. Dachau! Stokanje mimogredočih okostnjakov, reflektorji, smrad iz kre- matorija, strojnični rafali v gluho noč... »Ne...« je odjeknilo od sten sobice. Planil je z izibuljenimi očmi k oknu in z bolestno ihto trgal in cefral brš- Ijanova stebla in jih metal na vse stra- ni. Ni se zmenil za kri, ki mu je lila iz razmesarjene kože. »Več volje do življenja, mladi mož...« je davil s sopihajočim glasom. Na dvorišču so vreščale pegatke, ka- kor mrtve duše, ki iščejo utehe. meni in pred hišo, vedel je, da zanj ni milosti. Spet so ga zaprli v »Pisker«. Potem nisem nič več vedela o njem. Upala sem, da bo dočakal dneve svo- bode. A lih ni dočakal. Z ostalimi šti- ridesetimi žrtvami je bil obešen na Frankolovem.« Tončka Matikova še živi na lepi sonč- ni kmetiji. To je resnična zgodba o velikem, tihem trpljenju Tončke Mat- kove, kratka zgodba o trpljenju naših mater in žena. Eda Arlič-Podpečan REVIZIJA GLAVNE ZADRU2NE ZVEZE LBS V CELJU SPREJME revizorje Po|;oji: Ekonomska fakulteta in dv« leti prakse v finančni stroki ali popoln« srednja šola in 6 let prakse v finančni stroki ali nepopolna srednja šola ter 8 let prakse v finančni stroki. Plačilni pogoji: Osnovna plača po od- ločbi uslužbencev zadružnih zvez (enak« kot za državne uslužbence), dopolnilu« plača in revizorski dodatek do 4.090 din, plačilo nadur in dnevnice po Uredbi. Pismene ponudbe z življenjepisom sprejema Glavna zadružna zveza LRS, Revizija v Celj«, Caskarjev« t/IL ITRAN ^^ »7 »OVBltBRA — fiTBV. 47-^ uofasi janez ^^^ _ Po Švedski in Danski Y Ludviki sem srečal Danca, ki me jc navdušil za podvig, katerega po kwtni iniciativi verjetno ne bi pod- TEel. Odločil sem se, da prepotujem Švedsko, Dansko in Nemčijo z avto- »topom. Pot je res dolga, a zame to ni bilo nič novega. Z največjo željo po aovih doživetij sem se odločil. Pri- prave niso bile dolgotrajne. Preskrbel sem si točne cestne zemljevide in ogle- dal pot; bila je res precej dolga, toda Vkljub temu ne pretežka. Okoli 2000 km sem naštel po kartah. Morda je bilo več, morda manj, vleklo pa se je ]^cej. Prenočevanje ni bilo velik pro- blem. »Vandrarhem«, »Jugendherber- te« in slična prenočišča, namenjena študentom, najdeš povsod, morda ne dobesedno, vendar sigurno v vsakem večjem mestu. Nočnine v teh domovih niso predrage, seveda je temu od- govarjajoče tudi udobje. Kje vse sem »pal, kako...? Povsod sem srečal ne- kaj novega, zame nejasnega, lahko bi reke^ tujega. Ljudje, ki se srečajo v teh prenočiščih, se natepejo z vseh ve- trov. Oskrbniki so prijazni, seveda z Izjemo redkih v Nemčiji. Sicer pa je Nemčija kar se tiče gostoljubnosti po- glavje zase! Svarili so me, naj ne odpotujem v soboto popoldne. Kljub vnetemu prigo- varjanju pa sem odrinil. Ludvika, na svidenje! Naprtil sem vrečo in odko- rakal v smeri proti Orebrojii. Deževalo je! Naj grem naprej? Da, ne smem obupati že v začetku. Tako sem se to- lažil. In šlo je. Večkrat sem menjal prevozna sredstva, seveda je bil tudi komfort zelo pester. Ce sem dobil Vol- vo, je bilo zelo prijetno, zaboj tovor- njaka pa je nudil snov za anekdote. Naprej, naprej! Orebro! Mesto odgovarja po veliko- sti našemu Celju, po okolici pa mu ni primerjave. Leži ob jezeru Hjalmaren, sredi velike površine gozdov. Gospodar- ska dejavnost se popolnoma sklada z okolico. Tu se vrste celulozne tovarne, obrati za pridobivanje plastičnih mas, nekaj tekstilne industrije in malo pri- stanišče, ki povezuje mesto z Eskil- stuno in dalje s Stockholmom. Lahko bi rekel, da je bilo mesto s svojo ar- hitektonsko strukturo bolj privlačno kot pa goli tovarniški dimniki. V sredi mesta je jezerce z malim otokom, na katerem stoji gradič — sedaj preure- jen v mestno hišo in muzej. Grad je star preko 800 let in je na Švedskem prava arheološka posebnost, polna ostankov pestre preteklosti in spomi- nov na davne dni, ko je rumeni križ na modrem polju pomenil strah in sva- rilo vsem podjarmljencem in sovraž- nikom švedske zemlje. Stoletja stari to- povi mole svoja žrela na vse štiri ve- sem naštel sigurno deset narodnosti. Študentje vsega sveta so bili tu. Od Ceylona pa do Islanda — sami popot- niki z mopedi, kolesi, Amerikanci se- veda z avtom, največ pa jih je po- tovalo na avto-stop, ali kot pravijo »lift«. Prav naglo smo izmenjali nekaj besed in že smo bili najboljši prijatelji. Skoda je le, da smo se drugo jutro razšli. Ostali so le spomini in misli na one, ki so potovali v tuje kraje, ki jih sam še nisem videl. Kam danes? V katero smer naj jo uberem? Najboljša pot proti Gotebor- gu; videl bi rad Vanersko jezero — kaj jezero — lahko bi mu rekli morje, tako prostrano je. Mariestad! Spet nekaj posebnega! Prekrasna lega ob jezeru Vanern in le- pa okolica poskrbita, da te mesto takoj osvoji in si ga moraš ogledati bliže. V pristanišču vidiš vse vrste ladij in čolnov, ki služijo ribičem in tovornemu prevozu. Les in ponovno les! Na želez- nicah, jezerih ali na morju, vse je na- tovorjeno s tem bogastvom, ki ga de- žela razvaža in prodaja po vsem sve- tu. V pristanišču sem ujel nekega tr- govskega potnika, ki se je pravkar od- pravljal proti Goteborgu. Vzel me je 3 sabo. Spraševal sem ga o marsičem in tako zvedel dosti novega. »Kako je s plačami v vaši industriji?« »Prvo, kar je najbolj zanimivo, je kriza zaradi pomanjkanja delovne sile v tekstilni industriji. Plače so tu slab- še in vse odhaja v metalurgijo in goz- dove, kjer so zaslužki neprimerno višji.« »Tega ne razumem!« »Stvar je popolnoma jasna. Morda metalurgija ne toliko kot les, vendar vseeno, precej vleče delavce. Prednjači seveda lesna industrija in sečnja. Ce- na lesu je kljub visokim plačam še vedno tako nizka, da je možnost za izkoriščanje neomejena. Naročil je nič koliko!« »Mar ne bo pretirano izkoriščanje osiromašilo velikih gozdnih površin?« »To ni mogoče. Naravni prirastek je kljub veliki eksploataciji še vedno več- ji. Pogozdovanje je najvažnejše. To je opažati v gozdovih samih, ti so pomla- jeni z izbranimi sortami in kvaliteta s tem raste.« »Kako to, da so plače v metalurgiji slabše od onih v lesni industriji in gozdu?« »Morda sta vzrok in krivda tega rav- no v nizkih dohodkih, ki so jih imeli pred nedavnim gozdni delavci. Čutilo se je veliko pomanjkanje po delovni sili, ki so ga hoteli odpraviti z zvi^- šanjem plač. Naključje pa je hotelo, da je v tem času cena lesa v inozemstvu talurgijo; ta pa je za finske razmere zelo dobro plačana.« »Kako pa je z davki na dohodek?« »To je precej različno. Prvo in kar pade vsakomur v oči, so davki, ki se progresivno večajo z zaslužkom in po- menijo nekake dinamične motnje. Dav- ki so zelo visoki. Znašajo 20 do 30%. Posledica tega je izmikanje vsakega nadurnega dela. Z davki ima država zelo velike dohodke.« »Kam pa gre ves denar, ki se nabira vse leto?« »Ne vem. Prav prejšnje leto se j^ za- čelo gibanje za pojasnjevanje državnih izdatkov.« »Imate kaj uspeha?« »Za enkrat le delno. Mislim pa, da bodo letošnje volitve v septembru pri- nesle končno odločitev.« »Izgleda, da imate tudi pri vas te- žave.« »Kot kaže, nas večje še čakajo! Ni še rešeno vprašanje odstotka, ki se bo vložil v obrambo. Naglo se oborožuje- mo. Švedska je spala sto let; nimamo oficirskega kadra. Se marsikaj nam manjka. Vendar je treba. Skandinavijo je strah!« Cas je naglo pretekel in že sva bila v Goteborgu. »Na svidenje! Morda se vidimo drugo leto na Jadranu. Ce bom imel čas, sigurno pridem. Malo dolga pot je to! Sliši se, da imate slabe ceste, pa vseeno.« (Dalje prihodnjič) Značilna švedska pokrajina VODA JE LJUDEM POKORNA... V najlepših predelih našega okraja, pod vznožjem Savinjskih Alp, se ljubi- telji narave ne čudijo samo nad sliko- vitostjo naravnih lepot. Zanimivo je pogledati tudi to, kako so si tamošnji ljudje olajšali delo s tem, da so prisilili vodo, da dela zanje. Mnogi kmetje so ob bistrih potokih postavili vrsto vod- nih koles, ki ne poganjajo samo mlin- skih kamnov, temveč tudi dinamo za električno luč, nadalje s pomočjo vodne sile žagajo drva, jih sekajo itd. — Na sliki vidimo mikaven pej^až iz Roba^- novega kota. Lepote naše domomne Prva Okrajna konferenca društev orijateljev prirode V nedeljo dopoldne so se pri Petričku v Celju sestali zastopniki pripravljal- nih odborov društev prijateljev prirode celjskega okraja. Prvi okrajni konfe- renci pa je prisostvoval tudi predsed- nik republiškega iniciativnega odbora Zveze prijateljev prirode tovariš Jože Jurač. Okrajni pripravljalni odbor društev prijateljev prirode 'je to konferenco pripravil predvsem zaradi tega, da skupaj z zastopniki društev prouči ne- katera vsebinska, pa tudi organizacij- ska vprašanja. Zato je v uvodnem re- feratu dr. Ivan Podpečan nanizal ne- katere zdravstvene poglede na oddih delovnega človeka, v nadaljevanju pa je tov. Ivan Cokan govoril o pomenu in vlogi društev prijateljev prirode. Pri ustanavljanju društev prijateljev prirode, za kar je dal pobudo tretji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, gre v prvi vrsti za novo smer širokega udejstvovanja na področju domačega turizma. Gre za organizirano skrb za oddih delovnega človeka ne samo v času rednega letnega dopusta, temveč zlasti še za organizacijo izletov v pri- rodo ob nedeljah in prostih dnevih z edinim namenom, da si delavec na takšnih izletih utrjuje zdravje, da kre- pi tovarištvo, da pride na takih izletih do razvedrila in končno, da tu spozna svojo domovino, kulturne in zgodovin- ske znamenitosti krajev, navade in obi- čaje ljudi itd. Pri uresničevanju tega programa, ki pa ga mora izpopolnje- vati še težnja po športnem ude j stvo va- nju članov društev prijateljev prirode, je treba doseči, da bo aktivni domači turizem postal družbena potreba naših ljudi, zlasti pa delavcev. V delovni program društev prijateljev prirode, ki se po sklepu prve okrajne konference naj bi v prvi vrsti usta- navljala v okviru sindikalnih organi- zacij podjetij in ustanov in naj bi zato ta društva postala del dejavnosti sin- dikatov, spada tudi skrb za organiza- cijo turistične štednje in prav tako za uveljavljanje planiranih dopustov. Pri tem pa bodo morala društva prijateljev prirode stremeti, da se dopusti v bodo- če ne bodo več delili na pet in še več delov (v tovarni emajlirane posode de- lijo dopust celo na 10-kratno izkorišča- nje), saj tako razdrobljeni dnevi red- nega letnega odmora ne morejo ugodno vplivati na regeneracijo človekovega organizma. Zraven tega pa bodo mo- rala društva prijateljev prirode več storiti tudi za organiziran oddih va- jencev. V celjskem okraju je zaenkrat usta- novljenih 13 pripravljalnih odborov društev prijateljev prirode. Od teh sta dva — Kovinotehna in celjska pošta — že izvedla ustanovna občna zbora. Vsi V zadnjih letih je nastalo v Velenju kar precejšnje novo rudarsko naselje — Novo Velenje. Tu prebivajo rudar- ji, katerih je vedno več. saj potrošnja premoga narašča iz dneva v dan. Vzpo- redno pa je seveda s tem treba skrbe- pripravljalni odbori zajemajo trenutn« okoli 1.500 članov. Po organizacijskem poročilu, ki ga imel tov. Rudi Peperko,' so udeležend konference sprejeli sklep, da naj ini- ciativni odbori izvedejo redne ustanov" ne občne zbore do konca tekočega m^ seca; sprejeli pa so tudi predlog o imenovanju 25. maja — rojstnega dne- va maršala Tita — za praznik člano-? društev prijateljev prirode. S prvti okrajne konference pa so poslali š« poziv ostalim sindikalnim organizaci- jam, da naj v najkrajšem času formi- rajo pripravljalne odbore društev pri- jateljev prirode. ti za stanovanja, kar pa ni tako maj- hen problem, ker sredstev ni toliko na razpolago. Čeprav je že pozni jesenski čas, teč» gradnja stanovanj na področju Nove- ga Velenja naprej. Tako sedaj grad- beno podjetje Gradisa iz Šoštanja gra- di tri stanovanjske bloke s skupno 142 stanovanji. Gradbena dela dveh blo- kov so že gotova ter se bo nekaj ru- darjev že verjetno v letošnjem letu vselilo. Tretji blok pa bo dograjen v prihodnjem letu. V njem bodo poleg stanovanj tudi razni poslovni prostori trgovin, ki so v tem delu Velenja nuj- no potrebne. Soštanjski Gradiš pripravlja tudi gradnjo za nadaljnje tri bloke, kjer bo skupno 72 stanovanj. Nekaj stano- vanj gradi tudi celjsko gradbeno pod- jetje Beton. Na ta način rešujejo v Velenju sta- novanjsko vprašanje. Vse kaže da ni več daleč dan, ko se bodo vsi rudarjij ki sedaj še prebivajo v barakah ali pa pri kmetih, lahko preselili v lepa mo- derna stanovanja. IVova stanovanja za v^elenjske rudarje Ribič in njegov čoln na obali enega izmed jezer trove, kot bi hoteli poudariti, da Šved- ska nekdaj ni živela v takem zatišju kot zadnjih sto let. Nasprotje temu zgodovinskemu ostanku so reakcijska letala, ki ti povedo, da tudi Skandina- vija ne spi, temveč se mrzlično obo- rožuje in hoče ohraniti tradicijo jekle- ne moči na sevem. Precej časa je trajalo, dokler sem našel prenočišče. »Vandrarhem«! Tu zelo porasla, povpraševanje se je po- večalo in zaslužki so ostali zato isti.« »Se sedaj morda čuti pomanjkanje v metalurgiji?« »To je posebna vrsta latentnega po- manjkanja, ki se direktno ne čuti, lah- ko pa ima velike posledice v prihod- nosti. Problem tega je dotok finske de- lovne sile, ki ne dobi zaposlitve v goz- du in je prisiljena, da se obrne v me- Gasilska društva v šenifurski občini so delavna in disciplinirana Na območju šentjurske občine je oko- li 300 gasilcev, ki so včlanjeni v 7 pro- stovoljnih gasilskih društev. Le-ta pa so včlanjena v Občinsko gasilsko zvezo. Najštevilnejše društvo je v Šentjurju, ki je poleg gasilskega društva Lokarje tudi najboljše opremljeno. Vendar pa imata tudi ti društvi težave, saj jima primanjkuje cevi, paradnih oblek ter prevoznih sredstev. Zasilno sposobna avtomobila sta le v Šentjurju in v Lokarju, v ostalih društvih pa si po- magajo z gasilskimi vozovi. Le gasilci v Loki pri Zusmu nimajo nobenega prevoznega sredstva. Vsa društva imajo motorne brizgalnice, gasilci v Šentjurju imajo celo dve, ki sta pa pokvarjeni. Vsa društva delajo zadovoljivo, le v Zusmu delo šepa, ker je precej od- daljen od središča. Tudi disciplina v društvih je dobra, seveda z izjemo društva v Ponikvi, kjer je disciplina najslabša. Poleg moških so v društva včlanjene tudi ženske in pionirji. Tako ima Gasilsko društvo v Šentjurju poleg treh moških še žensko in pionirsko de- setino.