Égi^ l^f Gorenjski časnik od leta 1947 IfyU Prvi puedhodnik tcpnìk Gorentec im ]000 TOREK, 6. FEBRUARIA 2007 Leto LX, šr. 11, cena 1,21 EUR, 290 SIT, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volćjak Časopis izhata ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov Wtt^ H t M s k j C. la s.s i Pod lomilo Sneg je samo na blejskem gozdnogospodarskem območju poškodoval 48 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega največ na Pokljuki in Jelovici. Cveto Zaplotnik ocenah "leži" na tìeh tri tisoč kubič- povzročij še veter, ki je lomil nih metrov drevja, Na Pok- vrhove, obtežene z zaleđene-ljuki je poškodoval 20 tisoč lim snegom. darjev iz blejske območne "kubikov" lesa, nekoliko bo- Na kranjskem gozdnc^o- enote Zavoda za gozdove Ije so jo odnesli gozdovi na spodarskem območju je naj-Slovenije je januarja zapadli pobočju Karavank ter na več škode v krajevni enoti sneg na njihovem območju obrobju Pokljuke, Mežakle Železniki. Kot je povedal prizadel več kot deset hektarjev gospodarskih in )elovice. Padla drevesa so "zalomila" cesto na Koren- vodja enote Boštjan Škrlep, "kubikov" ne bo veliko, ven- dov in poškodoval 48 tisoč sko sedlo, ceste Mrzli Stu- dar pa bo veliko dela, saj je kubičnih metrov lesa, kar denec-Koprivnik, Nemški škoda po celotnem območju predstavlja 1400 kamionov Rovt-Soriška planina in Bi- in bo treba pregledati vse s prikolico, polnih hlodov. V Bohinju je v osrednjem delu [elovice (na Rovtarici in na Martinčku) polomil okrog 16 tisoč "kubikov" pretežno odraslih iglavcev, močnejše tenska plan ina-Rovtarica ter gozdove. Veliko je polomije-gozdne ceste na prizadetem nih vrhov dreves, poškodova- območju, pretrgala pa so tudi vse električne vode čez ne so bolj drobne smreke. Vse drevje se tudi še ni Jelovico in Pokljuko. Največ "otreslo" snega, zato je poškodb je v Bohinju, kjer je nevarno, da bi novo sneženje poškodbe so tudi v okolici bila obloga z ž)edom najde- povzročilo dodatno Škodo. Gor)uš in Koprivnika, kjer belejša, dodatno Škodo je h 20. Sitran Čeprav je zapadlo malo snega, je splet vremenskih okoliščin povzročil razdejanje v gozdovih. Zupani spomin na Prešerna V Prešernovi hiši v Vrbi je na ogled razstava grafik Mihe Maleša, Župani so recitirali Prešernove pesmi. Ana Hartman v Vencu tolikokrat vrača, razstave, muzejska svetoval- mijo ZapuŠena je začela ob- MaleS ie ustvaril enakovred- ka Beba fenčič. činska svetnica v Bohinju Vrba • Ob kulturnem praz- no likovno govorico, ki se je Pred Prešernovo hišo pa je MatUda Arh, župan Borovni- niku je Gorenjski muzej v združila s pesnikovo v ubra- potekal recital Prešernovih ce Andrej Ocepek je recitiral Prešernovi rojstni hiši v no celoto," je v nedeljo na pesmi v izvedbi županov in Vrbi pripravil razstavo gra- odprtju poudarila avtorica predstavnikov občin. S pes-fik Sonetnega venca, ki jih je leta 1937 ustvaril Miha MaJeŠ. Akademski slikar in grafik, čigar 2 o «letnice smrti se spominjamo letos, je pred 70 leti izdal Prešernov in svoj Sonetni venec v 180 numeriranih izvodih, Vsak Prešernov sonet ie dopolnil z dvema ilustracijama v čmo-beli tehniki linoreza, le Magistrale ima eno samo. ^ "Začenja s podobo Julije v bidermajerski noši ter kon- => Čuje z linijo nosu in poudarjenimi Julijinimi očmi, h katerim se pesnikova misel ŽirovniškI župan Leopold Pogačar je recitiral Vrbo Zdravljico, predstavnica kamniške občine Marina Mošnik Neiztrohnjeno srce, županja Šmarjeških toplic Bemardka Kmc pa nekaj kitic pesmi V spomin Andreja Smoleta. Tone Peršak, župan Trzina, ki je tudi pisatelj in dramatik, si je izbral redkeje brano pesem Učenec, tr- žiŠki župan Borut Sajovic je recitiral OrglarČka, Lojze Po-sedel, župan občine Žalec, šesti sonet iz Sonetov nesreče, ŽirovniSki župan Leopold Pogačar znamenito pesem Vrba, s SoldaŠko pa je recitai zaključil predsednik državnega sveta Janez Sušnik. POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA ELEKl RONSKA BANKAlSLInk 3713/A7 4.79a- Udarna cena Kotni brusilnik 230 mm 2100 W, sprensflIjM vrtilni moment z srstirno iacoro. itart: 7660S90 poMiitta vtfti 6.2. • u. 2. amor c/5 i AKTUALNO Jezero skrito za c^rajo in investitor Vile Rog na B1e> dü proti vsem predpisom postavil visoko ograjo in mrežo, s čimer je sprehajalcem onemogočil dostop do vode in celo pogled na jezero. Investitor b' lahko po gradbenem dovoljenju obnovil te živo mejo. Primer že inipekcije. i UPOKOJENCI j Komur je dolgčas doma. naj pride v druitvo upokojencev, kjer bo lahke počel marsikaj koristne-pravi predsednik krtnjskega društva Franci šmajd O kranjskem druStvu in ie marsiiem zanirruvem ir življenja upokojencev piUmo na $tra* za upokojeACC. ^ KRONIKA Osumljeni bombaš v priporu v petek je pred stanovanjsko niso v Zgornjih Sitnjah eksplodirala roCna bomba in pol kodova ia dva avtomobila. Bombo naj bi zaradi maščevanja nekdanji partnerici odvrgel stari zna* nec ga medtem že priprü. EKONOMIJA Šešir kupili notranji lastniki Po petih letih kupovanja delnic na s^ vem trgu je skupina 28 notranjih lastnikov sklenifa zmanjšati kapital družbe za več kot polovico in pridobit r većino delnic. O tem smo se pc^ govariall z dolgoletnim direktorjem družbe Mirom Pinleričem» 17 VREME Danes ho oblačno, popoldne in zvtČer bo začelo dezsvati, nad okdi 800 mpa snežiti. V sredo in ^trtek ho oblačno Masnimi padavinami. 1/2X Jutri' oblačno s padamiami \D l/t Pl o t 2 POLITIK dan ica.zaurl @g-gìas. si GORENJSKI GLAS torek, 6. februarja 2007 KRATKE NOVICE Ljubljana Koalicija razpravljala o pokrajinah Koalicijske stranke so minuli teden razpravljale o pokrajinski zakonodaji, ki je pripravljena, da gre v vladni in potem v parlamentarni postopek. Te dni bo minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan 2agar zakone, ki opredeljujejo prihodnje pokrajine, predstavil tudi opozicijskim strankam. Pri zakonodaji, ki naj bi bila sprejeta Že v prvi polovici tega leta, namreč potrebujejo kar največje soglasje. Doslej je bila večina naklonjena projektu decentralizacije države, o čemer govori že dvotretjinska večina pri lanski spremembi ustave, ki omogoča regionalizacijo Slovenije. D. 2. Ljubljana Izredna seja o oklepnikih Devetintrideset poslancev LDS, SD in SNS je zahtevalo izredno sejo državnega zbora o nakupu oklepnikov, ki jih država kupuje od finske Patrie. Nakup 135 oklepnikov naj bi stal 63 milijard tolarjev» v opozicijskih strankah pa menijo, da je minister Erjavec s temi podatki zavajal javnost, saj je 25 vozil 5e neopremljenih In bo strošek veliko večji, Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Anton Anderlič očita, da v zvezi s "poslom stoletja" niso dobili vseh odgovorov in da je nakup oklepnikov netransparenten. Minister Karel Erjavec odgovarja, da je posel zakonit, da je dal že odgovore na vsa vpraianja v zvezi z nakupom oklepnikov, poslanci pa so imeli tudi možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo. Izredna seja se mu zdi priložnost, ko bo znova imel možnost pojasniti nejasnosti. Sicer pa naj bi spornih vozil z zgolj osnovno opremo pomenilo, da je to povezano s cilji, ki so bili v okviru zveze NATO spremenjeni, v zvezi s tem pa se spreminjajo tudi posamezne konfiguracije. Nadgradnja vozil mora vsebovati najnovejšo opremo, zato ni smiselno, da bi jo že sedaj opredeljevali v pogodbi, dobava pa bo šele leta 2013. Izredna seja mora biti v k dneh od vložitve. D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas f Knjiao prejme PETER BALANTIČ iz Preddvora VSAK PRVI TOREK V MESECU ---------------------- Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugodnost velja samo naročnikom časopisa Gorenjski glas. Veljavni so kuponi s številko tekočega meseca v tekočem letu (ta mesec 02/07) imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod Šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Zoisova i, 4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47 neprekinjeno 24 ur dnevno; za torkovo Številko Gorenjskega glasa do petka do 14. ure in za petkovo Številko do srede do 13.30. V malo-oglasnem oddelku na Zoisovi } v Kranju pa smo vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do >5. ure. MALI OGLAS februar/07 iročam objavo m^ega ogla&a z naslednjim besedilom prodam J kupim D oddam podarim J iSdem G nudim ^zamenjan* Ü najamem Neäüjtvih kuponov ne objavljamo Grad / ne z vročo sejo je v petek državni zbor zaključil januarsko zasedanje. Poslanci so za novega ustavnega sodnika izvolili Franca Grada, premalo glasov pa je dobil Mitja Gaspari in tako ni bil znova izbran za guvernerja Banke Slovenije. Danica Zavul Žiebir Ljubljana, - Franc Grad, redni profesor za ustavno pravo na i j ubi janski pravni fakulteti, je z 71 glasovi za in 8 proti izvoljen za novega ustavnega sodnika. Nadomestil bo ustavno sodnico Dragico Wedam Lukič, ki ji bo konec meseca poteke! mandat. Ko so poslanci pojasnjevali stališča poslanskih skupin do kandidata, ki ga je za funkcijo ustavnega sodnika predlagal predsednik dižave Janez Drnovšek, je Anton Kokalj iz stranke NSi izrazil pomislek in presenečenje nad tem, da je predsednik dižave predlagal kandidata, ki se sploh ni javil na njegov poziv. V stranki so pogrešali tudi razloge, zakaj predsed- Novi ustavni sodnik Franc Grad je že prisegel pred državnim nik ni izbrai katerega od zborom. Na sliki: Franc Grad sprejema Čestitke predsednika treh prijavljenih kandidatov, državnega zbora Franceta Cukjatlja. / Predsednikovo ravnanj e so v denarnimi tokovi v tujini» preden so se lastninila slovenska družbena podjetja, neuresničene namene pri privatizaciji bank, premalo odločen nastop pri preoblikovanju hranilno kreditnih služb, zamudo pri pripravi lastninjenja zavarovalnic in podobno. Opozicijska SNS je v času njegove kandidature prišla v javnost s pismom, v katerem mu očita, da je Evropski centralni banki posredoval tajne dokumente z negativnimi ocenami o slovenskem gospodarstvu. Poleg tega mu je očitala tudi prodajo Nove ljubljanske banke be] gi j ski KBC v Času, ko je bil finančni minister. Gaspari ni bil izbran za guvernerja, predsednik dižave mora sedaj predlagati novega kandidata. Foto: tini Znova podpora stranki ocenili kot spremi- stanku nove slovenske usta- nji guverner Mitja Gaspari, verskemu zakonu njanje smiselne uporabe ve, torej prednost stroki pred ki se mu mandat izteče 31. ustave in zakonov, zaradi če- politiko. To je po Grimso- marca, za izvolitev dobil tri sar kandidatu niso mogli za- vem mnenju velik korak na glasove premalo. Izraze pod« Šel zakon o verski svobodi. V parlament pa j e spet pri- gotoviti enotne podpore. področju slovenske politične pore so mu izrekali v opozi- Državni svet je zanj izglaso-kuiture. Ob tem je okrcal djskih strankah LDS in SD val veto, ob dosedanjih gla- Cradu podpora z leve in desne prakso preteklega desetletja, ko je "vlada pod vodstvom ter v koalicijskem DeSUS-u, medtem ko so mu vladni sovanjih je bil vsakokrat deležen tudi obstrukciie opozi- LDS spoiitizirala vsako insti- SDS in NSi ter opozicijska cijskih strank in vladnega Sicer pa je dobil Franc tucijo, tudi ustavno sodiSČe, SNS nasprotovale, SLS pa se DeSUSa. Tudi tokrat ni bilo Grad podporo z leve in des- ko je ustavni sodnik postal ni javno opredelila. Podpo- nič drugače, zakon pa je vse- ne. Branko Grims iz SDS je nekdanji predsednik politič- miki mu pripisujejo zasluge eno dobil 47 poslanskih gla- dejal, da so se» ne glede na ne stranke, za nameček celo pri gospodarskem razvoju in sov. V opoziciji se do konca predsednikovo ravnanje, od- predsednik nekdanje zveze uvedbi evra. Slednje mu pri« tedna še niso odloČili, kaj ločili kandidata podpreti, s komunistov". Čimer so dali prednost stro- Manj enotni pa so si bili zna va j o tudi nasprotniki, vendar pa pri njih očitno od- bodo storili sedaj. Na voljo imajo ustavno presojo, refe- kovnosti, izkušnjam, živ- poslanci pri imenovanju gu- tehtajo drugi argumenti- Na- rendum ali pa običajni po- Ijenjskemu delu in kandida- vemerja Banke Slovenije. Na nizali so jih kar precej, tako stopek spreminjanja in do-tovemu sodelovanju pri na- tajnem glasovanju je doseda- pomanjkanje nadzora nad poln je van ja zakona. Cesta Britof-Hotemaže do leta 2010? Matevž Pintas krajanov Visokega. Le tretji- krat vsem, s katerimi smo se 00) in se Jia Časopis naročite ....................................... na verjame obljubam, da bo dogovorili za ponoven klic, v ali si pri nas naročite zastonj Visoko - V tokratni raziskavi cesta Britof-Hotemaže zgra- Klicnem centru slepih hva- štiri številke Časopisa. javnega mnenja nas je zam- jena do leta 2010, slabi dve ležni, če nam boste takrat od- Radi bi se tudi opravičili malo, ali verjamete oblju- tretjini anketiranih pa tega govorili še na nekaj kratkih skoraj 400 anketiranim v bam, da bo cesta Britof- ne verjameta. Na vprašanje Hotemaže zgrajena do leta ali bi imeli knjižnico v svo 2010, zanimalo pa nas je jem kraju, sta dobri dve tret tudi, ali bi imeli knjižnico svoj em kraj u. j ini sodelujočih odgovorili da bi imeli knjižnico, četrti V anketi je od skupno 166 na pa je ne bi imela. vprašanj, kako lahko izbolj» Kranju in Visokem, ki zaradi šamo Časopis. Hkrati ponu- naše napake prejšnji teden jamo možnost tudi drugim niste prejeli časopisa. Name-bralcem te mbrike, ki Še ni- sto manjkajoče prejšnje Steste naročniki Časopisa, da vilke boste tako prejeli še pri-nas pokličete na telefon v hodnjo številko (skupaj, kot poklicanih sodelovalo 115 Kot vedno bomo tudi to- Klicni center slepih (517-00- smo obljubili, Štiri številke). Verjamete obljubam, di bo <«$u arrtof»Hotemaže zgralens do eta 3010? ne v£m s.2% da y V i GORENJSKI GLAS torek, 6. februarja 2007 M KTUi LNO s i 3 ograjo Lastnik in investitor Vile Rog na Bledu je proti vsem predpisom postavil visoko ograjo in mrežo, s čimer je sprehajalcem onemogočil celo pogled na jezero. VltMA STAKOVNIK Bled • Čeprav so zadnje dni potekali predvsem burni pogovori o tem, kdo si lahko prisvoji naravni biser in pobira vstopnino na blejski otok (po novem so objekti na otoku - od včeraj do konca meseca - zaradi obnove zaprli)» pa so tako domačini kot obiskovala v zadnjih tednih slabe volje Še zaradi nekaj drugih blejskih sramot. Najbolj jih razburja visoka ograja ob Vili Rog, saj je ob prejšnji nizki leseni ograji namreč novi lastnik Vile Rog (gre za ljubljanskega podjetnika Igorja L^a) ob rekonstrukciji (gradbeno dovoljenje je bilo izdano aprila lani na U£ Radovljica) postavil Na Črno postavljena ograja ob Vili Rog jexi sprehajalce in zastira pogled na jezero. visoko ograjo, ki je speljana vse do iezera- Ker je zamre- meie priobalnega zemljišča občini z investitorjem niso žena in na precejšnjem delu prekrita 2 dodatno folijo, ob njej pa je zasajen še bršljan, Repetova je dodala, da Blejskega jezera, s katero ie bili uspešni, smo dali prijave bodo • Čeprav nimajo pristoj-jasno določila priobalna na ustrezne inšpekcijske nosti ukrepanja • narediJi zemljišča, ki morajo v skladu zastira ali celo onemogoča j zakonom omogočati prost pogled na jezero, prav tako pa je na tem območju nemo- dostop do vode kot javnega dobra. Tudi občinski Odlok o goče priti do vode. s čimer pa prostorskih ureditvenih po- službe," je zaplet z ograjo po- vse, da boc^raja Čim prej od- iasnila Sa.^ Repe z oddelka stranjena. Povedala pa je za prostor na blejski občini tudi, da jih je v zadnjih dneh in dodala, da je gradbeni in- na občini vendarle razveseli-špektor že izrekel ukrep in /C kršen tudj zakon. in lo dejstvo» da se končno obe- gojih za plansko celoto Bled določil vzpostavitev prejšnje- ta začetek prenove Riklijeve "Območje Vile Rog je va- izrecno prepoveduje ograje- ga stanja do konca marca, vile (investitor pridobiva rovano po Zakonu o varstvu vanje na teh zemljiščih. Zato Prav tako je postopek o pre- kultume dediščine, zakonu smo se pri UE Radovljica po- kršku začel Inšpektorat RS o ohranjanju narave in Zakonu o vodah. Na osnovi slednjega je vlada sprejela tudi zanimali, kakšno je gradbeno dovoljenje, in izvedeli, da investitor lahko obnovi le Will tli rn o občini Čakajo odgovor Inšpektorata Uredbo o določitvi zunanje üvo mejo. Ker pogovori na Ije in prostor. gradbeno dovoljenje), pa tudi Vili Prešeren, katere lastnik je Ministrstvo za obrambo in je zaprta že od novembra, se obnova obeta v kratkem. hotel v Vodstvo hotela je začudeno, ker jim občina ne dovoli zgraditi začasnega uvoza na gradbišče. Suzana P. Kovačič dan bi dostopalo na gradbiš- njem hotelskem parkirišču kar prepreòti zaradi gradnje. ...................................... Če in v tem Času bi izvajalec ni mogoč za tovorna vozila, Če bodo na ob^ni vztrajali Kranj • V hotelu Creina v del zagotovil nadzor varnosti ker je parkirišče podkleteno pri svoji odločitvi, nimamo Kranju so že investirali v pre- v prometu." in ne prenese težjih obreme- druge rešitve, kot da hotel za novo Štirih nadstropij, letos Marko Hočevar, vodja Od- nitev. Obstoječi uvoz uporab- ta čas zapremo, ali pa se do- sta na vrst) prenova pritličja delka za gospodarske javne Ijajo za dostop tudi okoliški, končne prenove sploh ne Ioti-(aperitiv ba r, resta vrači j a, ku- službe na občini, je pojasnil lastniki in uporabniki parki- mo. Enkrat izgublieni gost pa hinja, recepcija in sanitarije) in gradnja poslovnega prizid- razloge za zavrnitev prošnjet "Pločnik na Korošld cesti ni rišča, kot so Gimnazija se veČ ne vme." Grzetič je še Kranj, SKB banka, gostje ho- povedal, da ie povprečna za- ka. "V času prenove pritlič- bil zgrajen za prenašanje tež- tela in tega jim ne moremo sedenost hotela 55-odstotna. nega dela potrebujemo grad- jih obremenitev. Ogrožena beni dovoz, ki bo v minimal- bi bila prometna varnost, saj ni meri motil hotelske goste bi bil gradbiSČn» priključek in tranzime uporabnike ho- speljan v križišče Koroške in telskega parkirišča. Zalo Gregorčičeve ulice neposred-smo oktobra lani prosili obči- no na vrhu Jelenovega Manno, naj nam odobri izgrad- ca, tik za ovinkom, kjer je njo začasnega uvoza na grad- preglednost že sedaj slabša, bišče s Koroške ceste (na- Ocenjujemo, da investitor sproti nekdanjega hotela Je- lahko organizira gradbiščno len). 11. januarja letos smo pot preko svojega obstoječega vhoda in hotelskega parkirišča. Predstavnikom hotela dobili negativen odgovor," je povedal Andrej GrzetiČ, direktor hotela Creina, in do- smo povedali, da jim obäna dal: "Za izgradnjo uvoza bi za čas gradnje lahko ponudi razkopali približno pet me- nekaj parkirnih mest." Vodstvo hotela se je na odločitev občine pritožilo. Grze-dč je navedel: "Uvoz in do- trov pločnika in poškodovali nekaj granitnih kock, a bi to po zaključku del sanirali. Pri-bližno pet tovornjakov na stop na gradbišče po seda Rak vselej m več smrtna bolezen Danica Zavrl Žlebir ke. Za rakom obolelih je da- ..............................................................................nes kar 24 milijonov Zemlja- Kranj - Namen svetovne nov. Po podatkih Zavoda za kampanj e ob svetovnem dne- zdravstveno varstvo Kranj je vu raka je posredovati sporo- rak na Gorenjskem enako čilo o načinu preprečevanja kot v Sloveniji za boleznimi posamezruh vrst raka. Po- obtočil drugi vodilni vzrok membno je vedeti, kaj lahko smrti. Leta 2004 je bil vzrok sami storimo, da preprečimo skoraj 32 odstotkov vseh bolezen. Kar tretjino rakov je smrti. V devetdesetih letih je mogoče preprečiti, spremembe življenjskega sloga lahko občutno zmanjšajo tve- od leta 2000 naprej pa se je ganje za razvoj bolezni. Nekaj enje, zdrava prehrana, redna telesna vadba in iz na Gorenjskem zaradi raka letno umrlo okoli 440 ljudi, število smrti gibalo med 430 in 510. Pregled umrljivosti med prebivalci Gorenjske za banje pretiranemu sončenju leto 2004 kaže, da je bil rak najpogostejši vzrok smrti pri moških. Kot vzrok smrti se so poglavitni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Nekate- rih vrst raka (na jetrih ali ma- rak pojavlja že v mlajših sta-temičnem vratu) pa se lahko rostnih skupinah (od 20 do ubranimo tudi s cepljenjem. 44 let) in je za poškodbami Rak je skupno ime za oko- 180 različnih bolezni. Po podatkih svetovne zveze proti raku za rakom vsako leto najpogostejši vzrok smrti, kot vodilni vzrok smrti pa se začne pojavljati po 45. letu starosti in ostane do 65. leta, \unre sedem milijonov ljudi, ko njegovo mesto prevzame-največ smrti povzročajo jo bolezni obtočil. Rak je kriv pljučni rak, rak želodca, je- 37 odstotkov vseh prezgod- ter, debelega črevesa in doj- njih smrti. Bled Blejski otok zaprt za obiskovalce Potem ko so minuli teden na pritisk javnosti ustavili pobf-ranje vstopnine na Blejskem otoku, ki so jo pri Družbi sv. Martina (ta v imenu Župnije Bled skrbi za upravljanje Blejskega otoka) uvedii 23. januarja, so od včeraj naprej objekti na otoku zaprti za obiskovalce. To sporočilo so objavili na svoji spletni strani ob njem pa zapisali, da je zaprto zaradi obnovitvenih del. Od t. marca naprej naj bi bili cerkev, dnevni bar z gostinskim vrtom In prodajalna spominkov spet odprti od to. do' 16, ure. V. S. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak NAMESTNIKAOCX:OVORNE UREDNICE Jože Košnjck, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: BoStjan Bogataj, ^enka Brun, Igor Kavć^č, |ože Košnjek, Uria Petemei. Stojan Saje, Vrima Stanovnik Zaplotnik, DaniQ ZavH Žlebir^ Suzana P. Kovačič, Štefan Žarg^, Mate^ Rant stalni sodeJavd; jasna Paladin, Marjeta Smolarkari Matjaž Grcgonč^ Naglič, Milena MildavđĆ, Sirrin ŠubiCr Maja Bertoncdj, Igor^er^v OBU KOVNA ZASNOVA i Stritar TiHNIČNI UREDNIK Crega Flajnik FOTOCRAFIjA na DoM, Corazd Kavčič, Corazd Šinik L£ BORICA Marjeta Veelič VODJA OCIASNECA TRŽENjA Mattia Žviža j GORENJSKI GLAS j« regUtrtran« bljgovna in ^iontv^na znarrika ppd it, 977^961 pn Urjdu RS za intelektualno asiiiino. U&tdMvildp in fzdsjdWil: Gorenjski g o« Krani Uìs Qv: zpisova h àooq Te 42 oc, w: 04/201 Direktorica: Manya 42 ^rnai t info^g ma og »i\ in o$mrtnic9, tel.: O4/2OI 42 47 (sprejem oa dvtomdiskem 24 ur dnevno); uradne us^: v&ak ilna^ tH.: 04/201 4^ 41 / Cen» ijvoda^ 1.91 i 290 letna naročnina: U7,os EUR t 3044$,as 5IT; Cene v sit 90 PTcr«(undne po (e^aju ^amervj^ve 1 tUK|e 259, 940 SiT. Aedni plačniki irtiafo 20 % popisu« po\tlnt popusta, letni 25 % popu&ta; v cene |e vraCunan DC^V p^ itopnyi naročnina it upoitevd od tckoie Itev^lke (isopisa do pisnega poklica, ki vel^a od zaftikè naslednjega obdo^a / Oglas r^e itotitvo: po cenikur ogiasnolrienje: ^d.: 04/ dOi 42 4^. 4 GORENJSKA - GORENJSKI GLAS torek, 6. febmarja 2007 KRAÌXE NOVICE Žirovnica Potrdili osnutek proračuna Žjfovnlški občinski svet je sprejel osnutek proračuna za leto 2007, ki je najvišji v zgodovini obČme. Predvideli so dobre tri milijone evrov prihodkov, medtem ko odhodkov bilo 3,95 milijona evrov. Primanjkljaj bodo krili iz presežka sredstev iz preteklih let, predvideli pa so tudi zadolževanje, a le do višine $9 277 evrov, kar naj bi porabili za investicije v občinske ceste, Za investicije v občinske ceste sicer osnutek proračuna zagotavlja 315 tisoč evrov, za pločnik in avtobusna postajališča ob regionalni cesti naj bi namenili dobrih 410 tisoč evrov. Za investicije v kanalizacijo so predvideli okoli 750 tisoč evrov, v vodovod pa naj bi investirali 334 tisoč evrov. V osnutku proračuna so že predvideli sredstva za izdelavo dokumentacije za večnamensko dvorano, in sicer 104 tisoč evrov. O osnutku proračuna so svetniki razpravljali eno uro; Franc Pfajfar (SLS) je med drugim predlagal, da proračun in načrt razvojnega programa uvrstijo tudi od-cup objekta Smokuč 38, v katerem bi lahko uredili muzejski del. Anton Koselj (SD) je predlagal, da bi postavko za športno vzgojo otrok in mladine ojačali vsaj za deset odstotkov, slišati je bilo tudi predlog, da bi 12 tisoč evrov dodali za meteorno kanalizacijo. A. H. Radov g ica Imenovali nadzorni odbor Radovjilki občinski svet je na seji prejšnji teden imenoval nadzorni odbor občine, komisijo za mladinsko dejavnost, komisijo za Celostni razvoj podeželja in obnovo vasi (Cr-pov) in časopisni svet Deželnih novic. V nadzornem odboru bodo v tem mandatu Leopoidma Planinec iz Lesc, Stane Mufej iz Radovljice. Andrej Žlberna iz Češnjice, Tedo Ojeka-novič iz Lesc, Maja Arh iz Lesc, Andrej Maver iz Nove vasi fn Rok CkoboČnik iz Lesc, člani pa bodo sami izvolili predsednika, Komisijo za mladinsko dejavnost bo vodila študentka Petra Dobar iz Vrbenj, predsednika komisije Crpov in časopisnega sveta pa bodo še imenovali, V razpravi je svetnik janež Urbane (e-Kolo) s številkami dokazoval, da so mesta v odborih nepravično razdeljena in da ne odražajo volilnega rezultata, C. Z. Tržič Tržičan naj ostane Na januarski izredni seji je tržlški občinski svet potrdil tudi poročilo o delu in poslovanju občinskega glasila Tržičan. Razvojno pot od prve Številke leta 1997 je svetnikom pred- stavil urednik Lado SreČnik. Obvestil jih je, da je bilo samo lani v desetih številkah na 600 straneh prek 1200 fotografij in 720 člankov, ki jih je prispevalo veČ kot 500 avtorjev. Za oblikovanje vsebine skrbi ob njem pomočnica urednika Blanka Grašič in šest Članov, Zaradi odhoda v pokoj in zdravstvenih razlogov bo delo urednika prepustil drugim, občinska komisija za volitve in imenovanja pa bo morala predlagati tudi dopolnitev odbora zaradi odhoda pomočnice In ene Članice na porodniški dopust. Sam predlaga, Tržičan ostane samostojno glasilo tudi v prihodnje. Po raz- pravi, med katero je bilo slišati ob pohvalah tudi kritike na račun pristranskih odločitev o objavah posameznih prispevkov, je svoje mnenje dodal župan Borut Sajovic, Zagotovi je, da se nova občinska uprava ne bo mešala v urejanje Tr-žičana, ki bo redno izhajal Še naprej. Vseeno se bodo morali dogovoriti Še o drugih možnostih obveščanja prebivalcev, so se že izkazale za sprejemljive. S. S. Mojstrana Šestdeset let mojstranskih reševalcev Člani Postaje GRS Mojstrana so vedno pripravljeni, da se odzovejo klicu na pomoč na planinskih poteh in v najtežjih stenah v triglavskem pogorju. Spomine na številna plemenita dejanja so obudili v petek, 26. januarja, ko so s prireditvijo v Kulturnem domu na Dovjem zaokrožili 6o-letnico delovanja, Načelnik postaje Dušan Polajnar je omenil domaČe predhodnike, ki so že pred več kot sto leti pomagali ponesrečenim planincem, ter se spomnil vseh generacij pogumnih mojstranskih reševalcev. Zbrani Člani postaje In Številni gostje so si ogledali film janeža Brojana o helikopterskem reševanju, v besedi in sliki pa so zatem na prireditvi predstavili dejavnost postaje v 60 letih. Ob tej priložnosti so vsem Članom postaje podelili priznanja za humana dejanja. Posebej so se 5 priznanji zahvalili za sodelovanje in pomoč Letalski policijski enoti in 15. helikopterski brigadi Slovenske vojske pri helikopterskem reševanju, obČint Kranjska Gora, sosednjim postajam GRS, regijskemu centru za obveščanje in Gorski reševalni zvezi Slovenije, j. R. organizirane kulture V veži Občine Nakio so odprli razstavo o razvoju kulturnih dejavnosti od leta 1906. Jutri še akademija ob stoletnici. Stotak Saie Naklo - Kulturno umetniško društvo Dobrava, ki deluje Naklem pod tem imenom od leta 1949, je naslednik Katoliškega prosvetnega društva. Slednje se je razvilo iz Bralnega društva, ki ga maja 1906 ustanovil kaplan Franc Pavšič, Sprva so skrbeli za vodenje dejavnosti duhovniki in učitelji, pozneje pa so prevzeli njihovo vlogo drugi krajani, je ugotovil predsednik društva Marjan Babič med odprtjem razstave Kulturna stoletnica v Naklem. Kot je dejal, se je v stoletju res marsikaj spremenilo, a naši ljudje so si vedno prizadevali spodbujati zavest slovenstva. Najbolj Obiskovalce je popeljal po razstavi Damijan janežič, kronist dogajanj v kraju. vztrajnim se imamo zahvaliti, da se je slovenska kultura nežič. Popeljal jih je od za- petje; od cerkvenega zbora, so tudi avtorji lirike in pro-ohranila pa da smo napo- Četko v, ko so gledališke igre ki ga je vodil organist Vik- ze. Odprtje razstave je sled dočakali prvo svojo dr- pripravljali poleg Bralnega tor Novinšek pred prvo sve- popestril z branjem Prešer- žavo. Dober obisk razstave je društva tudi gasilci in telovadci Orla. Dramska sekci- potrdil, da sedanji rodovi ja KUD Dobrava je začela moval organist, skladatelj cenijo delo prednikov. Gra- spet delovati leta 1972, leta in pevec Tine Zelnik. Da- tovno vojno, do obdobja po novih poezij igralec Milan drugi vojni, ki ga je zazna- Štefe, ki je pomagal pri pripravi gradiva, Nastopil je tudi kvintet Vedrina iz Stra- divo na panojih v veži Obči- 1984 so ustanovili v OŠ nes imajo več zborov, hinja. jutri ob 19. uri bo ne Naklo, ki je na ogled od Naklo gledališko skupino vokalnih, instrumentalnih v domu Janeza Fillpiča 2. do 9. februarja 2007, Živčki, od lani pa deluje in plesnih skupin, aktivni Naklem še slavnostna aka-je obiskovalcem predstavil dramska sekcija Eve Kuhar, so likovni umetniki, med deraija ob stolemici orgaiii-avtor razstave Damijan Ja- Bogato tradicijo ima tudi ljubiteljskimi ustvarjalci pa zirane kidture. Najboljši gasilci I V« • obcini Društvo v Bistrici pri Tržiču je pohvalil tudi Matjaž Potočnik iz Gasilske zveze Tržič. Podeiil je priznanja za zvestobo. udeležile orientacijskega tekmovanja, tri pa gasilskega kviza v Tržiču. Mladinci so bili osmi na gorenjskem kvizu. Delo najboljšega društva je pohvalil Matjaž Potočnik iz Gasilske zveze Tržič. Po- pravljenost za prostovoljno pojasnil poveljnik Jani delil je priznanja za dolgo- ....................................... delo potrjuje 631 ur pn iz- Žlindra, sta bila največja letno službovanje; za 30 let Bistrica pri Tržiču - Lani je v delavi nadstrešnice za le- požara v Kovorju in Tržiču- dela sta ga dobila jelko vrste Prostovoljnega gasil- stev, beljenju prostorov, Pri slednjem sta se izkazala Gros in Janez Gubič, za ao skega društva Bistrica pri urejanju notranjosti doma MihaTerplan in Peter Kav» let pa Sebastijan Ive. Pri- Tržiču vstopilo osem mia- in okolice ter pripravah na ČiČ, ki sta rešila lastnico iz znanja za pomoč pri nabavi . Tako so ob koncu lela prevzem novega vozila. Vo- gorečega stanovanja. Gasil- vozila so si zaslužili Jani imeli 79 Članov, med njimi z ilo so slovesno predali na- d so skrbeli tudi za pre ven- Žlindra, Aleš in Janez Me- 28 operativnih gasilcev. Na sobotnem občnem zboru ie menu septembra 2006. So- tivo; otrokom so pokazali delovali so tudi pri raznih gasilski dom in opremo. gllč ter Sebastijan Ive. Nova predsednica KS Bistrica predsednik Bolan BaJantič dejavnostih v kraju in se Predsednik Društva mia- Vida Raztresen je izrazila pohvalil visoko usposobi j udeleževah prireditev dru- di gasilec MIha Terplan je zadovoljstvo, da ima druš- nost članstva, saj imajo ob god. Ob številnih vajah so povedal, da v njem delu- tvo vrsto dejavnosti. Zanje 53 specialnostih kar devet imeli 23 intervencij, od tega voznikov kategorije C. Pri- 14 zaradi požarov. Kot je je 23 učencev iz bistriške šole. Štiri ekipe so se se je gasilcem zahvalila v imenu vseh krajanov. Radovljica Tone Pfajfar zamenjal Jaka Demšarja Radovljiški občinski svet se je na seji v sredo seznanil z odstopom jaka Demšarja z mesta predsednika statutarno pravne komisije, za novega predsednika komisije pa je imenoval Toneta Pfajfarja Iz Lesc. ki ga je za to predlagal občinski odbor DeSUS-a. Demšar je pojasnil, da je izstopil iz svetniške skupine Socialnih demokratov in da tudi ne podpira več koalicijske pogodbe. Ker je postal neodvisni opozicijski svetnik, je odstopil tudi s funkcije predsednika statutarno pravne komisije. "Ostajam Član stranke. Še vedno bom na sejah občinskega sveta sedel na levi strani dvorane, saj sem po prepričanju levičar," je dejal Demšar in poudaril, da je odstopil zaradi kršenja temeljnih demokratičnih pravil v Stranki, še zlasti zaradi različnih pogledov glede načelnosti, pokončnosti in prihodnost stranke v občini. C. 2. RADOVgtCA V občini zbirajo pripombe na prostorski načrt radovljiški občini pripravljajo strategijo prostorskega razvoja občine z urbanistično zasnovo območja Radovljice in Lesc. Načrt je bil javno razgrnjen od sredine decembra do sredine januarja, vendar so razgrnitev zaradi pomembnosti dokumenta in neugodnega Časa podaljšali za en mesec, do 16. februarja. Osnutek strategije je na seji prejlnji teden sprejel že tudi občinski svet, v prihodnjih dneh pa bodo predstavitve §e po krajevnih skupnostih, Za KS Begunje, Brezje, Otok in Mošnje bo predstavitev jutri, v sredo, ob 16. uri v veliki sejni dvorani občine, za KS Lesce v torek, 13. februarja, ob 17.30 v dvorani KS, za KS Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Podnart in Srednja Dobrava v sredo, 14. februarja, ob 16. uri v veliki sejni dvorani občine, za KS Radovljica pa v isti dvorani v Četrtek, 15. februarja, ob i8. uri. C. Z. r l GORENJSKI GLAS torek» 6. februarja 2007 GORENJSKA 5 Pravica staršev do izbire šole V šolskem letu 2007/08 bo v kranjski občini manj prvošolcev kot letos. Suzana P. Kovačič nim prebivališčem na tem ....................................... območju omogočajo vpis Kranj • Z Nado B<^atdj Ki- na katerokoli šolo v skup- iaii. vodjo Oddelka za druž- tiem okolišu. Če ima izbra- bene javne sliižbe na kranj- na šola znotraj skupnega ski občini, smo se pogovarja- okoliša že zasedene zmogli o doka j svežem občinskem Ijivosti, otroka usmerimo odJoku, ki opredeljuje skupne šolske okoliše, o vpisih prvošolcev in pravicah star-§ev do izbire Šole. na drugo šolo v skupnem okolišu." Koliko prvošolcev pričaku* jete v novem šolskem letu l^ni je mestni svet potrdil in na katere šole je največji Odlok o ustanovitvi javnih pritisk? vzgojno izobraževalnih za* vodov v občini. Kaj bistve-n^a prinašal Nada Bogataj Kržan / Fotor-n^« dom 'Trenutni podatki kažejo, da bomo v šolskem letu 2007/2008 vpisali 461 otrok v novem šolskem letu, ven- ''Zakonodaja določa, da "Spremembe so nareko- ali 42 otrok manj kot v šol- dar moramo v skladu 2 opre- morajo otroka starši vpisati vala predvsem demografska nihanja, zaradi katerih skem letu 2006/07. Praviloma bodo na vseh matičnih delitvami gledati na Planino Šolo svojega okoliša, kar kot celoto, kjer vse tri šole izhaja iz stalnega bivališča. določeni šoJski okoliši niso šolah lahko vpisali po dva od- (poleg Žagarjeve še OS Mati- Hkrati pa ob vpisu izrazijo več omogočali enakomerne obremenitve vseh osnovnih de-lka prvega razreda ob ja Čopa in OŠ Jakoba Aljaža) željo, na katero šolo bi radi skupnem številu učencev ne- vpisujejo skupaj 126 otrok, vpisali otroka. Če zaradi šol. To se je na eni strani kaj nad 30, le tri šole imajo Le tako lahko dosežemo na takšne želje ne pride do odražalo v potrebi po pove- nad 40 pivošolcev, kar po- tem območju enakomerno nevarnosti, da ne bi mogli čevanju nekaterih Sol, na meni nekoliko večje prve raz- zasedenost šolskega prostora oblikovati oddelka na šoli drugi strani pa v upadu vpi- rede; toso OŠ Simona Jenka, in njegovo racionalno izko- lastnega okoliša, se pravilo- 53 na šolah, ki imajo še do- Orehek in OŠ Stražišče. Ob- riščenost in omogočimo ol> ma želja staršev upošteva. Vsi ti individualni dogovori izhajajo iz neposrednih volj prostih kapacitet. Zara- likovanje oddelkov na podru- stoj vsem trem šolam." di opisanih razmer smo v žnicah pa je specifično. Ta skladu z uredbo vlade obli- trenutek je edino na OŠ Sta- Koliko imajo starši še vpU« okoliščin in ustanovitelj kovali skupne šolske okoli- neta Žagarja 58 učencev, kar va na izbiro šole, ki naj bi jo vanje ni neposredno vklju- še, ki staršem otrok s stal- l Simon Šubic dejal svetniku NSi Janezu čurski dom starostnikov je kern primeru bo moral ob-....................................... OvijaČu. ko je ta prigovarjal, sicer na prednostni lestvici činski svet najprej odloČiti, Šenčur • Čeprav je dom sta- da je za dom starostnikov v ministrstva za delo, družino ali je dom starostnikov v rostnikov uvrščen v štirilet- letošnjem proračunu pred- in socialne zadeve na deve- Šenčurju nujnost ali je do- tem do desetem mestu, je voli že, da stoji v eni od so- ni načrt razvojnih progra- viden zgolj drobiž. mov občine Šenčur, saj v "Lani smo obänski svetni- dodal župan. proračunu za leto 2008 ki soglasno sklenili, da se le- Ena od možnih rešitev je sednjih občin. V Šenčurju sicer letos na- zanj načrtujejo skoraj 1,5 tos za dom starostnikov na- tudi, da v okviru javno-za- Črtujejo 6,8 milijona evrov milijona evrov, pa še ni go- meni 28 milijonov tolarjev sebnega partnerstva občina odhodkov, te pa bodo pokrili tovo, da ga bodo sploh kdaj oziroma 116.841 evrov, priskrbi zemljišče, za pre- s 6,7 milijona evrov prihod- zgradili. Vsaj tako bi se dalo osnutku proračuna pa je ostalo pa poskrbi zasebni kov in s prenosom dobrih sklepati iz besed župana predvidenih samo 41.72g ev* investitor. A v tem primeru sto tisoč evrov, ki jih lani Mira Koželja na prvi obra- rov," je protestiral Ovijač. bo dom starostnikov obse- niso porabili. Janez Sušnik vnavi letošnjega proračuna. Župan Koželj mu je najprej gal najmanj 150 postelj in (SLS) je ob tem opozoril, da "Morda ni ravno najbolj go- pojasnil, da občina ne pre- ne okoli 50, kolikor načrtu- nameravajo kar zi odstotkov spodarno, da želimo imeti more toliko denarja, da bi jejo. V tem primeru bo ob- prihodkov pridobiti s proda- svoj dom, Če se v soseščini dom sama zgradila, medtem že gradi dom s 150 postelja- ko po njegovih podatkih v lemi, malo dlje pa dom s 50 tošnjem državnem proraču- čina morala poiskati novo jo zemljišč. "Kako bomo v bo sedaj prihodnjih letih, ko bo zemljišče, saj pr ed vi d e no ze ml j iš če ob zmanjkalo občinskih zem- posteljami," je namreč .šen- nu za ta namen sploh ni vrtcu za tako velik projekt ljišć, nadomestili ta sred čurski župan med drugim predvidenih sredstev. Šen- najbrž premajhno. V vsia- stva? " se je spraševal. Kamnik Otroški parlament na temo devetietke v sejni sobi Občine Kamnik so se minuli teden na tradicionalnem zasedanju občinskega otroškega parlamenta zbralt mladi kamniški osnovnošolci. Na seji je sodelovalo blizu petdeset mladih iz osmih kamniških in ene komendske osnovne šole. "Otroški parlamenti potekajo na razrednih, šolskih, občinskih in nacionalni ravni v obliki pogovorov in razprav o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo otroke in mladostnike. Letošnja tema je devetletka, našo občino pa bo na zasedartju državnega otroškega parlamenta zastopala OŠ frana Albrehta," je povedala pobudnica in organizatorka Helena Sterle. Mlade poslance je pozdravil tudi kamniški podžupan Brane Colubovič. J. P. KRATKE NOVICE škofja L0j • V Bajiki Koper že vr- Zorman simbolni Ček vvred- sto let namenjajo denar, nosti 2-080 evrov (petsto ti- predviden za novoletno obda- soČ tolarjev) izročil predsed- ritev poslovnih partnerjev, niku društva Franciju Šmaj- organizacijam, ki se ukvarjajo du. "Na starejše občane pre- s humanitarno ali drugo pogosto pozabljamo. Čeprav družbeno koristno dejavnost- so skozi desetletja svojega • muzejem, galerijam, deb veliko prispevali za našo knjižnicam, organizacijam, skupno dobrobit. PravvdruŠ- ki skrbijo za otroke in mladi« tvih upokojencev, kjer deluje no v stiski... Letos so se odJo- vrsta sekcij in krožkov, lahko Čili, da v krajih, Iqer imajo po- uresničujejo želje in interese, slovne enote, namenijo denar za katere morda prej ni bilo društvom upokojencev, V Časa. Prav je, da društva pri Kranju so donadjo namenili njihovem delu podpremo in Dmštvu upokojencev Kranj, jim vsaj delno finančno po- slovesnost ob tem je bila v magamo. " je dejal David Zor- petek v d^^i5tvenih prostorih, man. Na slovesnosti ob tzfočitvi čeka: Franci Šmajd >(levo] In David Zorman Zdravstvena storitev ne sme biti tržno blago cvtto Zaplotnik stvenega varstva. Predlagane ............................................................................rešitve ne upoštevajo veljavne Ljubljana • Zveza društev ureditve, po kateri so za pri- upokojencev Sloveruje podpi- mamo zdravstveno varstvo ra prizadevanja, da se proble- prebivalstva odgovorne obči- matika koncesij oz. opravlja- ne. Zakon bi moral jasno od- nja zasebnega dela v javni govoriti na vpraianje, kdaj je zdravstveni službi pravno ce- izkazan javni interes za pode- uredi z zakonom, ven- litev koncesije, ter določiti dar meni, da predlagani kon- merila za podeJjevanje koncept zakona ne rešuje bistve- cesij, v nobenem primeru pa nih vprašanj, ki so pomemb- tega ne bi smeli prepustiti na za nadaljnji razvoj javne prosti odločitvi ministrstva za zdravstvene službe v Sloveni- zdravje. Po mnenju zveze ji. Država bi po mnenju upo- upokojencev bi bil javni inte-kojencev morala najprej spre- res izkazan, ko bi s podelitvijo koncesije izboijšali dostopnost do zdravstvenih storitev ločiti mrežo javne zdravstve- oz. skrajšali čakalne dobe in ne službe, šele potem pa hkrati izboljšali izkoristek sprejeti zakona o zdravstvu javnih sredstev. Upokojenci in o koncesijah. V zvezi na« protestirajo proti lismeritvi, sprotujejo predlaganemu za- da bi zdravstvena storitev po- konu o koncesijah, saj spod- stala tržno blago. Zahtevajo buja ukinitev javnih zdrav- tudi, da je treba javno razpra- stvenih zavodov, §e zlasti na vo o zakonu podaljšali naj- področju osnovnega zdrav- manj za tri mesece. jeti dolgoročni načrt razvoja zdravstvenega varstva in do- Kran) Upokojenci letos v Maribor in Komendo Tradicija upokojenskih srečanj se bo nadaljevala tudi letos. Upokojenci tz vse Slovenije se bodo 2S. junija zbrali na sreča-nju pri hotelu Arena na mariborskem Pohorju, gorenjsko srečanje upokojencev pa bo tako kot doslej pn/i četrtek v septem« bru. Pripravilo ga bo Društvo upokojencev Komenda. C. 2. Zdravil ne pozna Blaž Kos, po domače Maticev Blaž iz Cabrka, je prejšnji ponedeljek praznoval stoti rojstni dan. BoStian Bogata r Cabrk - "Nis'm mislu d' bom tolk' doživu," pravi Blaž Kos. ki še danes sam živi z ženo Ivano, vendar potrebujeta popolno oskrbo sina Poldeta z družino. Prvo praznovanje visokega osebnega jubileja Matìcevega Blaža so mu bližnji pripravili prejšnji vikend, za šiiže sorodstvo in sosede pa Še pretekli konec tedna. Čeprav je stoietnik zdrav, večino časa zaradi krhkih nog preleži ob ženi, ki je obležala že pred Štirimi leti, njemu pa so moči zaradi dvojnega zloma roke pošle kasneje. Zdravil ne pozna, mučijo pa ga starostne bolezni, kot je pešanje vida in sluha. Cez nekaj mesecev bosta zakonca praznovala bisemo Stoletniku Maticovemu Blažu je čestital tudi župan Igor Draksler. poroko. Blaž bi sicer Še rad šel okoli hi5e, a kot sam pra- male vasi Brinje. Ze v rani zakonu so se jima rodili trije vi, imajo domaČi že tako mladosti mu je umrl oče in otroki, ki sosemu ob jubile- vseh naj da ti Bog!" Kako pa sam gleda na visok jubilej? "tol'k' sitnost' z menoj". materi zapustil deset otrok, ju zahvalili s stoletno uro s "Nabral sem si let kot berač Na vprašanje, kaj je treba zato je moral hitro od doma. podobo čevljarja in sejalca, mraza," je bil jedmat jesti in piti, da doživiš takovi- Kot Čevljar je hodil po vaseh na kateri tudi piSe: "Kmetija nec. Ob visokem jubileju so sok jubilej, odgovori: na Škofieloškem in, kot sam v rodu gre naprej. Slovenstva Maticevega Blaža obiskali "Skromno smo jedli, vse prizna, iskal tudi ženo. tvojih močnih vej, pravnu- tudi župan Igor Draksler in skupaj ni bilo kaj prida," pra- Po vojni jo je spoznal v Ga- kov, vnukov, tvoja kri. Mati- predsednik sveta KS Log vi jubilant in našteje žgance, brku. Po treh mesecih sta se cev Blaž vsa hvaia ti, na žulje Alojz Bogataj, vse najboljše zelje, popil je veliko soka ... z Ivano ujela in poročila, vse, kar dal nam si, ob tebi pa mu vošči tudi Gorenjski Blaž izhaja izpod Blegoša, iz Blaž pa je začel kmetovati. V glej prijateljev krog, lepot še glas. Komur je dolgčas doma "... naj pride v društvo upokojencev, kjer bo lahko počel marsikaj koristnega," pravi predsednik kranjskega društva Franci Šmajd in poudarja, da si v društvu želijo pridobiti še nove člane. CVTTO Za^LOTN i k bo na treningih, tekmo va-....................................... njih in pohodih zbirajo točke Kranj - letos je članarina v akciji Upokojenec - šport- osem evrov (1.917 tolarjev), a se ta strošek ob Številnih nik leta. "Živahna je tudi kulturna dejavnost," pravi dr. ugodnostih hitro povme. Zdravko Kaltnekar in našte- Člani imajo 30-odstotni po- je, kaj vse se dogaja v dru- pust pri društvenih izletih in štvu. V okviru društva deluje-pri vožnji z vlakom, brez- ta dva pevska zbora, Ženski piačno pravno pomoč, neka- zbor Lipa in moški zbor Petere komercialne popuste, ter Lipar, oba bi potrebovala med drugim tudi cenejše ku- sveže "glasove", še zlasti žen- rilno olje. In kar je najpomembnejše: lahko se vkijučl-jo v pestro društveno dejav- ske. Vsako leto pripravijo proslave ob različnih praznikih in tudi od štiri do šest nost in v različne akdje. V srečanj s priznanimi hJtur- nimi ustvarjalci, januarja so, Član lahko plača tudi pri na primer, gostili akademsko slikarko, karikaturistko Dr. Zdravko Kaltnekar je v društvu odgovoren za kulturno spevek za samopomoč v in ilustratorko Melito Vovk dejavnost. višini 4,5 evia, na podlagi Stih. V Univem za tretje živ- katereea svoici pridobilo ^i^^isko obdobje je vsako leto tudi ples, Članice sekcije za neško Slovenijo in v italijan- več slušateljev, letos jih je v ročna dela pletejo, kvačkajo ske Dolomite), 14 kopalnih Šestnajstih skupinah skupno in vezejo, letos bodo organi- izletov, Štiri večdnevna leto- 21$, največ zanimanja je za zirale tudi modno revijo vanjavJzoliin rw Malem Lošinju, 27 samostojnih planinskih izletov in še sedem ob njegovi smrti pomoč v znesku 117 evrov. tečaje jezikov, še zlasti an- Lepo oblečene v zrelih letih. gleŠČine. Za zabavno dejav- V društvu je dobro poskrblje- dn^Štvu deluje deset Športno- nost v društvu skrbi posebni no tudi za vse, ki radi hodijo skupaj z drugimi oiganizad- rekreativnih sekcij - planin- odbor, ki vsako leto pripravi naokrog. Na teh poteh spo- jami, 30 pohodov po Sloveni- ska, pohodniška, kolesarska, maškarado, ples s srčki na znavajo kraje in zanimivosti, ji in zamejstvu, 17 kolesar- balinarska, kegljaška, teni- valentinovo. Pokaži, kaj ki jih sicer sami verjetno ne skih izletov, na katerih bodo ška, šahovska, namiznoteni« znaš, in še več drugih prire- bi obiskali, Letošnja ponud- skupno prevozili 800 kilo- ška, plavalna in za zimske ditev, vsako nedeljo popol- ba je res obsežna: 11 turistič- metrov in se med drugim športe. Upokojenci z udelež- dne je v društvenih prostorih nih izletov (tudi v Trst, v Be- povzpeli tudi na Jezersko... GORENISKl GLAS torek, 6. febniana 2007 UPOKOJENCI 7 Prekmurec dobil službo zeno Janez Žižek se je ob koncu minulega leta upokojil. i6. marca bo minilo natanko 35 let, odkar je iz Prekmurja prišel v Cerklje, kjer je bil vseskozi kmetijski pospeševalec oz. svetovalec. Cveto Zaplotnik zadrugi je bil vse do ..............................................................................leta» tedaj je kmetiiska sve- Cerklje • Njegova življenjska tovalna služba preSla pod zgodba je zanimiva. Po rodu okrilje ljubljanskega zavoda, je iz Prekmurja, iz Dokležov- po ustanovitvi kmetijsko ja, kot najstarejši od osmih gozdarske zbornice pa v otrok. Ko je bil star dvanajst Kmetijsko gozdarski zavod lei, mu je umrl oČe. "Takrat Kianj, socialne pomoči kljub socia- lističnim floskulam ni bUo, y| „ posojilo: nekaj I smo se z malo Pr kmetijo, kot smo vedeli in znali," se otroških let spominja janež, ki je po šolanju v li Prekmurca? "Najtežje je stavkov in predračun In kako so Gorenjci spreje- janež Žižek Murski Soboti leto dni delaj bilo na začetku, ko nisem po- v tamkajšnji tiskarni in se znal ne vasi in ne ljudi, po- nato odloČil za študij na višji tem je bilo iz leta v leto bolje, agronomski Šoli v Mariboru- Velika večina kmetov, še zla- Po odsluženju vojaškega sti v hribovskih vaseh, me je roka ga je pot prvič zanesla lepo sprejela. Vesel sem bil, na Gorenjsko, kjer se je za- če sem jim lahko pomagal," poslil kot delovodja na pose- pravi |anez, ki se Še dobro Do posojila je bilo tedaj tudi tudi ženo in si ustvaril društvu v Stiahinju. Dolgo ni spominja kmetov "kangličar- lahko priti, dovolj je bilo, da žino, a vedno se rad vrača v zdržal, po enem letu se \t vr- jev", kako so nosili v zbiralni- je na papir napisal nekaj Prekmurje. "Tam imam še nil v Prekmurje in postal ce tudi samo po en, dva, tri li- stavkov in priložil predračun, mamo, lani decembra je upravnik enote na posestvu tre mleka na dan, medtem Danes zahtevajo banke za praznovala 85. rojstni dan, RakiČan. Ker so bili na pose- ko je danes malo takih z odobritev posojila poslovni in tudi z domaČimi se dobro stvu bolj zaželeni delavci, ki dnevno količino manj kot načrt in Še celo "goro" dru- razumem," pravi in dodaja, so končali kmetijsko šolo v petdeset litrov. Kmetijstvo je gih papirjev," pravi janež in da gre tudi na dopust najra« RakiČanu, se je po dveh letih v petintridesetih letih, koli- dodaja: "Najbolj so napredo- je v Prekmurje. In kaj bo po-spet "ozrl" na Gorenjsko, kor Časa je bil pospeševalec, vali tisti, ki so se znali pravi čel zdaj, ko je upokojen.^ Kot Prijavil se je na razpis za res veliko napredovalo. "Za čas prilagoditi tržnim razme- pravi, mu ne bo dolgčas. De-kmetijskega pospeševalca in kmete je bilo najbolje v 5e- ram in niso Čakali na pomoč lal bo na vrtu, hodil v hribe, se 16. marca J972 zaposlil v demdesetih letih, Kdor je bil države." večkrat bo lahko šel v Pre- tedanji kmetijski zadrugi takrat korajžen in je najel po- Janez se je dobro vživel v kmurje, še vedno bo sprem- Cerklje kot pospeševalec. V sojilo, je lahko veliko naredil. Cerkljah, kjer je spoznal Ijal dogajanje v kmetijstvu... Najraje pomaga starejšim Marjana Berlec v Druitvu upokojencev Kamnik že dvanajst let vodi sekcijo za socialne in zdravstvene zadeve. iasna paiadin Kamnik - Kamniški upokojenci, člani tamkajšnjega društva in vsi drugi imajo zad- zelo izpolnjuje," pravi Marjana, ki je pobudnica Številnih akcij v društvu. V društvenih prostorih tako organizirajo mesečne meritve sladkorja, nja leta v občini možnosti tlaka, holesterola in trigliceri- najrazličnejših socialnih in dov, z brezplačnimi nasveti zdravstvenih pomoči. Zelo jim pomagata pravnik in veliko jih v okviru različnih zdravnik, imajo posebno te- sekcij organizirajo v prosto- lefonsko Številko za pomoč rih društva upokojencev, naj. starejšim, pripravljajo tudi večjo zaslugo za kakovostno pomoč pa ima Marjana Ber- vaje s fizioterapevtko za pljučne bolnike, številne de- lec. ki jo dobro poznajo vsi ti- lavnice in akcije, predvsem sb, ki si želijo pogovor, nasvet, pomoč ali le družbo. "Vsa dolga leta sem delala v pa veliko energije in časa namenijo obiskovanju svojih članov. "Kar 120 naših čla- Marjana Berlec vso svojo energijo posveča starejšim« ki potrebujejo pomoč. administraciji. Da imam tak nov je v domovih za upoko- Čut za ljudi in veselje za po- jence, okrog tristo je bolnih lahko. Sočutja ni dobro kaza- zelo skromnimi pokojnina-moČ. sem spoznala šele, ko in nepokretnih, okrog 140 pa ti preveč, zato jim s pogovo- mi, veliko je tudi nasilja po sem se pridružila društvu je vsako leto jubilantov, sta- rom skušamo preusmeriti družinah in osamljenosti. A upokojencev. Spoznala sem, rih osemdeset, devetdeset ali misli na kaj lepega," pravi in z ljudmi, kot je Marjana Berlec, je starejšim gotovo lažje: "Res sem vesela, da lahko koliko starim ljudem pome- več let- Na vse le ljudi se lah- doda, da jo starejši lahko kani, Če jih obiščeš in nameniš ko zelo navežeŠ, predvsem darkoli pokličejo na mobitel. nekaj časa. Druženje z njimi pri hudo bolnih me vedno a se kljub temu zelo veliko- pomagam starejšim. Še nein pomoč, ki jim jo lahko stiska pri srcu in vsem se ne krat počuti nemočno. Vse kaj časa si ne želim delati dam, zadnja leta tudi mene da pomagati. Marsikomu pa preveč je namreč starih z prav nič drugega!" Na pohodih in izletih Cvrro Zaplotnik skega jezera, elektrarne Savi- ....................................... ca in slapa Savica, soteske Kr»nj - Novoustanovljeno Vintgar in slapa Šum. Društvo upokojencev Elektro Udeležili so se srečanja Gorenjska je lani, v prvem gorenjskih upokojencev na letu delovanja, v celoti izpol- Rudnem polju na Pokljuki, nilo na občnem zboru spre- obiskali Terme Banovd in so jeti program dela in dodatno ogledali znamenitosti na organiziralo še ogled dis- Muri. Za zaključek so pečerskega centra vodenja v pripravili izlet v neznano, na Kranju in elektrarne Savica v katerem so občudovali zna-Bohinju. Kot navaja predsed- meniCosti Bele krajine, mar-nik društva Matija Kenda, so tinovali na turističm kmetiji, pripravili več pohodov in av- poskusili priznana belokranj-tobusnih izletov. 2e na prvih ska vina in se zavrteli ob pohodih na Šmarjetno in na zvokih domače glasbe. Pred- Križno goro ter Po poti pri- stavniki društva so ob koncu jateljstva Kokrica 2006 je leta obiskali in obdarili tri bila dobra udeležba, nadalje- člane, ki so dopolnili osem- vali pa so z ogledom Logar- deset let. Vsi so bili prijetno ske doline in slapa Rinka, presenečeni in so se zahvalili Martuljških slapov, Bohinj- za pozornost. Člani Društva upokojencev Elektro Gorenjska v dolini Martuljških slapov / Maujj v^n^i Kranj Pohodi, izleti, koncert in pustovanje Društvo upokojencev Kranj bo jutri, 7. februarja, pripravilo kopalni Izlet v Terme Ollmla, 8, februarja pohodnIŠki izlet po poteh Cankarjeve matere, 15. februarja planinski izlet po [arkih in kavernah In 22. februarja pohodniški izlet po Pliskovškl krožni poti. Od 13. do 18. februarja vabijo ria pustovanje v hotel Delfin v Izoli. Moški pevski zbor Peter LIpar bo 8. februarja ob 17. url pripravil v društvenih prostorih v Kranju koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika. C. Z. LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLER APOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA ROSIAN Borovlje - Feriach, Hauptplatz 16 Tel. 0043/4227/2225 Fax 0043/4227/2572 email: adler@apothekeferlach,at www. apothekeferlach.at NaroČila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! ^mA pokličite nas, GOVORIMO SLOVENSKO! 8 O ik 5Ì mon .su hic^g-gìasM GORENJSKI GlAS torek, 6. februarja 2007 Teolog obtožen goljufij Obtoženi Silvo Likar, absolvent teologije, je obdolžen goljufije v vrednosti dobrih 40 tisoč evrov. Simon Subic torih nekdanje vojašnice v ....................................... Škofji Loki. Likar je tudi ob- Kranj • Na okrožnem sodiš- tožen, da dvema študento- ču v Kranju so minuli petek ma, ki sta prejela napotnic vendarle začeli soditi 37-let- za študentsko delo v njego- nemu Lo^anu Silvu Likarju, vem podjetju mladinskem ki je obtožen, da je v obdobju servisu Arkadia, ni nakazal od maja 1999 do januarja vsega plačila, zato jima dol- 2000 storil goljufijo v nada- guje 1.460 evrov, Ijevanju in poslovni goljufiji. Likar se brani z molkom. Za obdolženim, ki ga na so- je pa po prebrani obtožnici jenje vozijo iz pripora na sodnici Katarini Turk Lukan Povšetovi, sta bili v preteklo- dejaJ, da se ne čuti krivega, stì razpisani že dve tiralici, saj je decembra 1999 klub našli pa so ga pred dobrim prevzel prokurist. ki se je te- mesecem v Ljubljani. Tam se je namreč pridno izobraževal, saj je po naših podatkih absolvent na teološki fakulteti. Okrožna državna tožilka daj tudi zavezal, da bo poplačal vse nastale račune. Že v preiskavi pa je navajal, da sta bila za denarne težave Mlade iniciative Mlin kriva republiški Urad za mladino in Obči- Marija Marinka Jeraj je po- na škofja Loka, saj so od nji-trebovala skoraj uro, da je ju zaman pričakovali denar-prebrala vso obtožnico. Li- ni podpori. kari a tako obtožujejo, da je Preiskavo zoper Likarja so kot predsednik društva Mia- zaključili že v letu 2001, venda iniciativa Mlin, Klub mia- dar pa je kmalu zatem izgi-dih Skofia Loka in kot samo- nil, zato so za njim razpisali stojni podjetnik naročal raz- prvo dralico, ki so jo prekli* lično blago in obrtniške sto- cali maja 2005, ko se je zno-ritve, čeprav se je zavedal, da va prikazal v Sloveniji. Vmes nima sredstev za poravnavo se je mendA skrival v nekem dolgov. S prepričljivimi na- semeniSču v Nemčiji. Dru- siopi je med majem 1999 in gič so tiralico razpisali avgu- januarjem 2000 preslepil sta 2005, ko je bil na kranj- kar precej obrtnikov, trgov- skem sodišču znova razpi- cev, podjetij in celo obäno san začetek sojenja, a mu va- Škof)a Loka ter jih tako ogo- bila niso mogli izročiti, ker ljufal za skupno 9,7 milijona sodišče sploh ni vedelo, kje tolaijev oziroma 40.520 ev- biva. Hišni pripor v župniš- rov. VeČino blaga in storitev ču v Veliki Polani je namreč je naročal za Chopin Pub že predhodno zapustil. Našli Dance Club, ki so ga konec so ga sredi januarja letos, in oktobra 1999 odprli v pros- sicer sredi Ljubljane. NESREČE Tržič Zbiti pešec umrl v reševalnem vozilu v soboto popoldne je na regionalni cestì med Križami In Se-nlčnlm življenje izgubil 58-letni domačin. Policija poroča, da je 63-letni voznik osebnega avtomobila Iz okolice Tritča peljal od naselja Cozd proti Seničnemu. Naenkrat je na svojem voznem pasu opazn 58-letnega pešca, doma z oko ice Tržiča, ki je hodil v smeri Križev, Čeprav je voznik takoj začel zavijati levo in zavirati, je s prednjim delom avtomobila zadel pešca In ga podrl. 58-letnI pelec, za katerega so domačini pojasnili, da je v vinjenem stanju pogosto hodil sredi ceste, je po trčenju s hudimi poškodbami glave obležal ob desnem robu vozliča. Kasneje, med prevozom z reševalnim vozilom v Klinični center Ljubljana je umrl, Letos je na območju cijske uprave Kranj v prometnih nesrečah umrlo že pet oseb. Zoper voznika bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma povzročitve prometne nesreče I2 malomarnosti. S. S. % k bencinski servis Neznani oboroženi moški je v soboto zvečer oropal bencinski servis na Koroški Beli. Odnesel naj b približno tri tisoč evrov. Roparje v bencinski servis na Koroški Beli vstopil po 20. url, Pn iskanju sledi v okolici oropanega bencinskega servisa le ko le uslužbenka že zaključila delo. 1 c^kì policistom pomagal tudi službeni pes. / f»m o^mi K^^ie Simon Šubic * 4 ft i 4 ft 4 * é 4 14•* 4 ob 20.Ì2 uri je bii OKC ob- odšel s kraja, Zoper nezna-veščen, da je neznani stori- nega storilca bo podano Po- Ali je bil ropai zamaskiran ne, nam na Policijski Koroška Bela • V soboto ne- lec storil rop na bencin- roČilo v dopolnitev kazen- upravi Kranj niso odgovorili- kaj po 20. uri je manjši ben dnski servis na Koroški Beli v roki imel pištolo. Na kra- žavno tožilstvo v Kranju." skem servisu, pri tem pa je ske ovadbe na Okrožno dr- II I hzi Še poteka preiska- va kaznivega dejanja, zato ju je bilo ugotovljeno, da je Po vsej verjetnosti je ropar vam dodatnih informacij ne postal tarča neznanega 10 parja. 33-letno uslužbenko ki je ravno zaključevala delo je s pištolo v roki prisilil, da ključDa poslovanje. Z grož- begnil peš. zato je policistom Kranj. Prav zato tudi nismo mu je izročila šop bankov- njo z uporabo orožja, kate- sledi za izginulim nepridi- dobili odgovora na vpraša-cev. Po neuradnih podatkih rega je storilec držal v roki, pravom pomagal iskati tudi nje, ali si bo morda policija v uslužbenka bencinskega z bencinskega servisa ob moremo posredovati," je od-servisa v tem času že za- vhodu v jeseniški Acroni po- govoril Huse Bakrač iz PU jo je v neznano ucvr! s pri bližno tri tisoč evri. je najprej z besedami za- službeni pes. V okoiid ben- kriminalistični preiskavi lah- hteval denar, nato pa usluž- cinskega servisa, ki ga ima Uradne informacije Poli- benki vzel šop bankovcev. že deset let v najemu Igor cijske uprave Kranj so iz- Po storjenem dejanju je Žener, so menda policisti redno skope: "3. februarja storilec prostor zapustil in postavili tudi zasede. ko pomagala tudi s posnetki vi de on adzo ra, s katerim so navadno opremljeni vsi ein ski servisi. Osumljeni bombaš v priporu V petek zjutraj je pred stanovanjsko hišo v Zgornjih Bitnjah eksplodirala ročna bomba in poškodovala dva avtomobila. Bombo naj bi iz maščevanja nekdanji partnerici odvrgel Sebastijan jagodic, ki so ga medtem že priprli. Simon Ši/sic Domnevni bombaž Sebastjan Jagodic je v priporu. Zgornje Bitnje - Dežurna preiskovalna sodnica Katarina Turk Lukan je v soboto zvečer odredila pripor za 32-letnega Sebastiana JagO' dica, ki je ovaden, da je v petek zgodaj zjutraj pred stanovanjsko hišo v Zgornjih Bitnjah odvi^ei ročno bombo in tako poškodoval dva avtomobila. Bomba je eksplodirala na dvorišču I ago diče ve nekdanje 33-letne partnerice Vesne Demšar, S katero ima tudi triletnega sina. Policija je v kratkem obvestilu zapisala, da je bil operativno komunikacijski center v Kranju v petek ob 5,55 obveščen, da je neznani storilec razbil stekJa na osebnem avtomobilu, ki je oceni znaša štiri risoČ ev-bil parkiran na dvorišču rov," so zapisali policisti. Sebastjan Jagodic je stari stanovanjske hiše v Zgor- Kot smo izvedeli, je sto- znanec policije, med dru-njih Bitnjah. Policist krimi- rilca bombnega napada gim pa je biJ tudi med obto-nalist je poleg poškodova- opazil sosed, ki je policiji ženi mi streljanja pred avto-nega vozila našel del eks- podal tudi podroben opis. busno postajo v Kranju av-plozivnega sredstva • ročne Ko je za opis slišala tudi gusta 1999, vendar pa je bombe, zato so kraj zavaro- oškodovanka, je v njem ta- proti koncu sojenja okrožni vali in poklicali bombnega koj prepoznala svojega ne- državni tožilec umaknil ob-tehnika. "Z ogledom je bilo kdanjega partnerja, s kate- tožnico zoper njega. ugotovljeno, da je storilec rim se je razšla, ko so odvrgel ročno bombo, s katero i e poškodoval dva osebna avtomobila. Na vo- Nemčiji zaprli zaradi trgovanja z drogo. Po neuradnih podatkih so v bližini zilih je nastala materialna kraja eksplozije policisti na- škoda. ki po nestrokovni šli tudi maskirno kapo, ki je najbrž odvrgel storilec. KRiniNAL Kranj Ukradel deset žag Neznani stortlec ie v noči na petek vlomil v trgovino s kmetijskimi artikli v in si prilastil deset motornih žag znamke Husqvarna. Gmotna škoda zna^a 4.500 evrov. K ran j Lastnik ostal tudi brez dokumentov v petek je nekdo vlomil stanovanjsko hišo na Toma-žičevi ulici v Kranju, Po pregledu vseh prostorov se je odločil, da s seboj vzame dva prenosna računalnika, nekaj zlatnine, gotovino In tudi osebne dokumente lastnika. Slednjega je nepovabljeni gost oškodoval za okoli 5.500 evrov. Domžale Vlomili v kiosk v noči na petek je nekdo v kiosk na Ljubljanski cesti v Domžalah. Neznani vlomilec si je prilastil cigarete in mobi kartice ter tako lastniku povzročil za približno tri tisoč evrov gmotne škode. •••• GORENjSKI GLAS torek, 6. februana 2007 V li ma.sUin ovnik s i 9 Kekovo taktirko NaSa nogometna reprezentanca bo jutri v Domžalah odigrala prijateljsko tekmo z Estonijo, tako novi trener Matjaž Kek kot fantje še upajo na EURO 2008. Vilma STANOVvrK Brdo pri Kranju • Od minuJe nedelje zvečer je Brdo spet zatočišče naSe nogometne reprezentance, ki je v zadnjem času doživela kar nekaj sprememb. NajpomembnejŠa je seveda na mestu selektorja, saj bo slovensko izbrano vrsto tokrat prvič vodiJ Matjaž Kek. Kljub temu da jc mesto selektorja prevzel v precej kritičnem časa ko je Sbvenija zapravila že precej možnosti za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2008, saj je kar s 3:0 izgubila z Bolgarijo» s 4:2 je bila slabSa od Belorusov in !e Udcemburg premagala z 2:0 (trenutno smo peti v skupini G za Nizozemd, Bolgari, Romuni in Beloriisi), pa je 45-letiii mariborski nogometni strokovnjak priSel na Gorenjsko dobre volje. "Mislim, da je pre- Naša nogometna reprezentanca je včeraj trenirala na igrišču v Kranju. / ^oi« iprék uspe- Edo Ttr^v. z različnimi izgo- hov ^rfnikov na najvećih tek- vori so se igranju v reprezentan- movanjik lahko i^o tudi spon- ä v zadnjih letih večkrat izogi- zotje. Žal pa. vsaj pri nas, mno- bali tudi drugi igrala, zlasti ti- gokrat ni iako. Država rada "po- ki si služijo kruh v tujini. Pa zabija " r\a uspešne ekipe in posa- ne le v hokeju. Tudi v košarki, meznike, panožne zveze svoje rokotnđu in Še kje, kjer so oceni- obveznosti do Športnikov skušajo li. da jim nastop v reprezentan- prevaliti na (zveäne obubožane J ci lahko prinese veČ Škode kot klube ali celo Športnike same, koristi. Tudi Športniki pač živi- športniki pa vse pogxtge ugatav- jo od svojih plač in če jim dr±a- Ijajo^ da jih Športni (in politični) va oziroma panotna zi^eza ne ßtnkcionajji potrvbu/go le takrat, moreta zagotoviti, da z vesäjem ko se postavljeno z njihovimi re- oblečejo dres z državnim gr- zidtati, ko pa poškodovani ali ob bom. jih za to pač nihče ne koncu kariere ostanejo hrezpokU- more obsojati. BIATLON anterselva Odlični nastopi slovenskih biatlonk Prve preizkušnje na svetovnem prvenstvu v biatlonu so se večinoma izšle po pričakovanjih naše reprezentance. Predvsem to a za ženski def, saj so na sobotnem sprintu kar tri prišle med najboljših 30 (Tad^a Brankovič je bila 8.» Teja Cregorin it. in Andreja Mali, ki se jI očitno vrača tudi tekaška forma, 24.), na nedeljski zasledovalni preizkušnji pa je bila BrankoviČeva celo S., Cregorinova po smoli, ko je ena izmed konkurentk streljala v njeno tarčo, 7., Malijeva pa 16. Med moškimi je v sprintu s 25. mestom do novih toČk prišel Janez Manč, ki pa bi bil lahko z boljšim streljanjem precej višje. Obeta se nam torej zanimivo nadaljevanje. Danes bo v Anterselvi individualna preizkušnja za moSke, jutri za dekleta, v četrtek pa tekma mešanih Štafet. Junaka pn/enstva z dvema zlatima medaljama sta zaenkrat po pričakovanjih Norvežan Ole Einar Bjoemdalen in nekoliko presenetljivo mlada, iQ-letna Nemka Magdalena Neuner. M. B. SMUČARSKI TEKI Rudno poge Prvaka Brodar in jezerškova v soboto so se za naslove državnih pn/akov merili najboljši slovenski smučarski tekači. Med Tanti je na 15 kilometrov slavil A reprezentant Neic Brodar (Tekač Šk. Loka) pred Blažem )e-lencem in blatloncem Klemnom Lausegerjem (oba TSK Merkur Kranj). Med dekleti je bila najhitrejša Barbara jezeršek pred Vesno Fabjan (obe Merkur), tretja pa je bila Mìqam Sok-lič (TSK Bled). Med mladinci sta prvaka postala Boštjan Klaviar (TSK Valkarton Logatec) in Anja Erien (TSK Bled). Smučarski tekači so s preizkušnjami za državno pn/enstvo nadaljevali včeraj, ko je bila v večernem terminu Sprinterska tekma v Kranjski Gori. M. B. Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Erlebnistherme Warmbad« Beljak. www.3laendereck.at kare« s i pa ss tft av^t- £ rtmalJ CvT>L it. (n-SSl in y «vieCiSU pr«d ftom prit r%nJfkaQ,or« «s JKIPASS S^SrftAVÉlIk 10 vil ma. slanovn it @g'gi os. si GORENJSKI GLAS torek, 6. februarja 2007 CORENISKI SEMAFOR ODBOJKA Srednjeevropska ljfa> 17. krog: OK Varaždin • OK Autocommerce 0:3 (-18, '22, -21). Rezultati gorenjskih ligiŠev • 1. DOL za mošk^: Salonit Anhovo : Astec Triglav 3:1 (17, '20,18,22)eGalex-Mlr:Calcit Kamnik 1:3 {20. -20, -19}- Vodi Salonit Anhovo (44), Calcit Kamnik se je rešil skrbi z obstankom in je na 5. mestu {25), šesti Astec Triglav (19) ima po 17. krogu le še 3 točke naskoka pred Logatcem. 1. DOL 2a ženske: Jesenice Bied : Brollne Kamnik 2:3 (23, •17, 09,19, -lo). Vodstvo je prevzel Sloving Vital (44), Broline Kamnik (12) je na 7. mestu in je po izgubljeni točki na Jesenicah Še v težjem položaju v boju za obstanek. Jesenice Bled (6) ostaja na 8. mestu. 2. DOL, možkf: Te-lemach Žirovnica : Partizan Fram 3:0 (20, 22, 2i), Termo Lubnik ; Svit 3:0 (i8,19, 2i). V vodstvu je Olimpija (29), v borbi za četverico^ ki se bo na koncu potegovala za napredo-vanje v 1. DOU pa Še vedno ostajata četrtouvrščeni Termo Lubnik (23) in šesti Telemach Žirovnica (20). 2. DOL, ženske: ŽOK Partizan Šk. Loka : MTO ŽOK 0:3 {-15, -18, -17). V vodstvu je MTD ŽOK (39) s Ptuja, Škofleločanke so s 24 točkami na 6. mestu- 3. DOL» moški: UKO Kropa : LOK Črnuče 3:0, Kamnik II : Krka 113:1. Kamnik II (28], ki je drugi, zaostaja za vodilnim VC Portorožem že za 8 točk. UKO Kropa (26) ie na 3. mestu, Astec Triglav it (19) pa na 6. mestu. 3. DOU ženske: Pizzerìa Morena : Triglav Kranj 3:1, Bled : Bohinj 3:2. Še vedno ostaja v vodstvu Sloving Vital li (34), sedmi je Triglav Kranj (20), Pizzeria Morena (t8) je na 8. mestu, n. Bled m in 12. Bohinj {1}. B. M. ROKOMET i. liga - ženske: Mercator Tenzor Ptuj : Škof;a Loka KSI 31 : 20 (14 :10): 2. liga - moški: Radovljica : Cerklje 26 : 40; Krarij : Duplje 30: 23; Alples : Mokerc Ig 28 : 21; Mitol Sežana : Ajdovščina 27 : 24. M. D. KOŠARKA Uga NLB, iS. kok>i Helios - Široki Brijeg 81:71. Na lestvici vodi ekipa Cibne s 36 točkami, Helios na 8. mestu ima 30 točk. Liga UPC Tefemach, 16. kolo: Triglav - Misel Postojnska jama 83:69, Loka kava TCG - Ceoplin Slovan 67:86, Helios -Koper 302:73, na letvici vbodi Helios z 31 točkami. Loka kava tCG na petem mestu ima 25 točk, Triglav na \2. mestu pa 17 točk. i. SKlzaženske,75. kok>: Odeja-Domžale 58:67, Neso Ihke • Hit Kranjska Gora 38:91. Na lestvici vodi ekipa Hit Kranjske Gore. Domžale so Četrte, Odeja pa sedma. V. S. HOKEJ EKL,i4. krog: HK MK Bied : EC SV Spittal 14:0 (5:0,4:2,1:0), 15. krog, EHC Althofen : HK MK Bled 2:6 {0:3,1:2,1:1). T. T. KEGLJANJE 12. krog v slovenskih ligah: 1. A • ženske: Triglav : Li. Slovan 7:1 (3123:2978). Vodi Miroteks, 24 točk, 4. Triglav 12 točk, i. B • ženske: Rudar : Ljubelj 2:6 (3103:3137). Prvi Mlroteks-2, 18 točk, 6. Ljubelj točk. 2. liga-ženske: Medvode : Novo mesto 2:6 (2946:2976). 1. Novo mesto, Medvode sedme, 4 točke. 1. A • moški: Triglav : Lj. Slovan 6:2 {35^0*33^^)' okno : Siliko 8:0 {3677:3428). Vodi Konstruktor, 24 točk, 2. Triglav, 16, S' Siliko 12 točk. 1. B -moški: Korotan : Ljubelj 6:2 (3380:3289). Brest: Calcft 6:2 (3567:3380), Hidro : Radenska 5:3 (3382:3318). Vodi Korotan, 21 točk, 5. Hidro 13, 7. Calcit, 8, Ljubelj, oba 9 točk. 2. liga - moški: Termo Polet Slavija Štojs 5,5:2,5 (3301:3281), Jesenice : Simon )enko 3:5 (3386:3387). 1, Termo Polet, 20,3. Jesenice 16,8. Simon Jenko 9 točk. 3. liga - moški: jesenice-2 ; Ljubelj-2 3:5 (3314:3315), Triglav-2 : Lj. Slovan-2 6:2 (3294:3139). Coma : Železniki 7:1 (3370:3298),Calcit-2: Proteus-2 3:5 (3295:3321). Bela krajina ìnTrigjav-2,19,4- Coma, 5. Ljubelj-2, oba po 13, 7. Železniki, 10, 9. Calcit-2, 7. )o. Jesenice-2, 5 točk. M. F. Kranj Gorenjski ekipi s polovičnim uspehom v prvem krogu Super lige Schwarzmann so vse domače ekipe prepričljivo zmagale. Kranjska Planina je tako na ''domaČem" igrišču na Trati brez večjih naprezanj premagala novinca lige Jadran )zolo (16:6), drugi gorenjski klub Lokateks Trata pa je v novo sezono vstopil z visokim porazom na gostovanju pri Luki Koper (15:7). Zarja Balinček je premagala Hrast Kobjeglavo s 15:7, aktualni pod p rva k 2a bi Če pa Krim Pekarno Vrhnika (H-^)« V drugem krogu (10. februarja ob 15. uri) bo vtraiki balinarski dvorani derb/ med Planino in Zarjo Balinčkom, Lokateks Trata pa bo gostovala pri Jadranu v Izoli. Ostala para sta Krim Pekarna Vrhnika : Luka Koper in Hrast : Zabiče. S. S. "V zadnjem času imamo kar precej težav s poškodbami in če vsi igralci ne bodo zdravi, ne bomo rinili z glavo skozi zid. Naš prvi cilj sezone je še vedno državno prvenstvo in trenutno smo zelo blizu uvrstitve v boj za prvaka/' pred finalom pokala Spar pravi trener košarkarjev Loka kave TCG Gašper Potočnik. Vilma Stanovnik movanju. To pa ne pomeni, da bomo lahko nasprotniki, škof}a Loka - Od Četrtka do saj se bomo te dni skušali nedelje bo dvorana Kodelje- kai najbolje pripraviti na tek-vo gostila zaključni turnir movanje. Na tekmi s sicer pokala Spar, v konkurenci odlično ekipo novomeške osmih najboljših slovenskih Krke bomo zagotovo dali vse košarkarskih ekip. ki so si od sebe in skušali odigrati po priborile uvrstitev na tekmo- najboljših močeh ter seveda vanje, pa so Alpos Šentjur, zmagati," pravi suateg Škofje- Elektra Esotech, Nova Gori- iočanov Gašper Potočnik, ki ca, Union Olimpija» Helios, pa vendarle realno ocenjuje Geopiin Slovan, Krka in možnosti ekipe Loka kave Loka kava TCG. Turnir v TCG, ki sicer v tej sezoniigra ljubljanski dvorani Kodeljevo odlično in je trenutno peta na se bo začel ta četrtek, ko se lestvici lige UPC Telemach, bosta ob iS. uri najprej po- "Trenutno me najbolj skrbijo merili ekipi Alpos Šentjurja poškodbe nekaterih igralcev, in Elektre Esotech, ob 20.30 zlasti Zvonimirja Kovačeviča pa Nova Gorica in Union in Jureta Eržena, ki Olimpija. Prvi veliki derbi bo zadnjem času nista igrala. Če na sporedu v petek ob 17.30, bomo nastopili v popolni po- ko bosta na parket stopili eki- stavi, potem smo zagotovo Nastop poškodovanega ) u reta Eržena [na sliki v rumenem pi Heliosa in Geoplina Slova- lahko nevarni. Dejstvo pa je, dresu Loka kave TCG) na finalu pokala Spar je še vprašljiv na (tekmo bo prenašala tudi da Če vsi igraJd ne bodo zdra- ' TV Slovenija), ekipa Loka kave TCG pa se bo v večerni tekmi ob zo, uri pomerila z moštvom Krke. vi, potem ne bomo rinili z glavo skozi zid. Smo zelo blizu morebitnimi dodatnimi po- sta v soboto ob 16. oziroma velikega uspeha, uvrstitvi v škodbami," je pred zaČeUeto mesto, v seštevku svetovnega tudi selektorju Tomu Čes- Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar je za pokala pa je bil šestnajsti, nu. ki se je prav tako pošlo- uspehe v minulem letu Čestital najboljši slovenski športni Na prireditvi so nagrade za vil od funkcije. plezalki Maji Vidmar. /Fai« cvjzd k^vč v drugi del Kokra in Maribor Qi sod- loŽE Maeinček nikov in Vaterpolske zveze Slovenije. Člansko pokalno tekmovanje se bo začelo po nega prvenstva uvrstila kranj- Adria, so se tam sestali tudi odigranem državnem prven-ska Kokra, ki je na šestih tek- člani predsedstva Vaterpolske stvu, ki se bo začelo 5. aprila, Kranj • Minulo sredo so va- mah zabeležila šest zmag, in zveze e ter na svoji vendar v letošnji sezoni ne bo terpolisti v državnem član- Maribor, ki je zbral dve zma- prvi letošnji seji sprejeli nekaj play offa. Če pa klubi ne bodo skem prvenstvu prvega dela, gi manj. Poleg teh dveh ekip pomembnih sklepov. Tako spoštovali sklepa, ki govori o v katerem so nastopali le štir- bodo v nadaljevanju prven- bodo vsa tekmovanja poteka- finančnem poslovanju. je klubi (Kokra, Maribor, Po- stva nastopala prva tri moštva sejdon in Žustema), odigrali lige Alpe Adria in aktualni pr- zadnjo tekmo 6. kroga. S pr- vaki. kranjski Triglav, vima dvema mestoma na les- ta po koledarju do 4. marca naprej. Klubi so dolžni do moral strokovni svet pnpravi-ti nov koledar tekmovanj in konca tega meseca poravnati se ta odigrala v vseh starosl-Minuii petek, ko je bil v vse obveznosti iz pretekle in nih kategorijah od 1. do 30. tvid sta se v drugj del držav- Mariboru finalni del lige Alpe letošnje sezone do Društva junija GORENJSKI GLAS torek» 6. februaria 2007 •fl v Uma. stan ounik si 11 é« badmintonistov V Medvodah je bilo 50. državno prvenstvo v badmintonu. Prvaka med posamezniki Petrič in Tvrdyjeva. mau birtonceu Medvode • Pol stoletja državnih prvenstev v badmin» tonu so konec tedna proslavili v novi medvoSki Športni dvorani, Da je bilo prvenstvo ravno v Medvodah, ni naključje, sdj je tamkajšnji badminton klub 2 203 aktivnimi člani največji v Sloveniji. V lanski sezoni so osvojili medalje na državnih prvenstvih vseh mladinskih kategorijah od u do 19 let in imajo izjemno obetaven rod mladih tekmovalcev, ki pa na tokratnem članskem prvenstvu Se mso posegli v ospredje, V finalnih obračunih so se predstavili trenumo naj- V finalu ženskih dvojic sta bili Maja Pohar In Maja Kersnik boljši od Maje Tvrdy In Spele boljši slovenski badmintoni' Silvester. / i^o^ conzd Kavči« sti. Med ženskami je naslov državne prvakinje osvojila ca m i morala priznati pre- cah, in seštevek naslovov dr- in Andrej Pohar. Na jubilej- Maja Tvrdy, ki je igrala z zvi- moč prav Kersnikovi in Maji žavnih prvakov le bolj pre- nem, 50. državnem prven- tim gležnjem. Bila je boljša Pohar. Slednja se je že pred maknila prek številke 30. stvu, je Badmintonska zveza od trenutno največje konku- časom poslovila z medna- Med moškimi je v fìnalu Slovenije podelila tudi zlate rentke Maje Kersnik. )e pa rodnih tekmovanj, tako kot Luka Petrič ugnai Miho Šep- plakete desetim najzasluž- naša najboljša igralka v paru njen brat Andrej, s katerim ca ml., med moškimi dvoji- nejšim za razvoj badminto- s Špelo Silvester med dvoji- sta slavila v mešanih dvoji- carni pa sta slavila Šepec ml. na v Sloveniji. ODBOJKA radov lj ica Tekma sezone jutri v Radovljici Prvo tekmo v Romuniji v Četrtini pokala Top Teams so blejski odbojkarji izgubili $ tesnim izidom 3:2. Vrsta Au-tocommercea je s Constante doživela prvi letošnji poraz v sezoni, kljub temu pa je romunsko mesto ob Črnem morju prejšnji teden zapustila dvignjenih glav. "Cilj na povratni tekmi v domači dvorani je jasen fn sicer najprej zabeležiti zmago, nato pa osvojiti Še dodaten niz. Računamo na svoje najmočnejše orožje, servis, s katerim $0 nali igralct letos nadigrali že kar nekaj ekip," pred jutrišnjo tekmo, ki se bo ob 19. uri začela v dvorani SCŠ v Radovljici pravi direktor kluba Gregor Humer-ca in dodaja, da se zagotovo obeta tekma leta, zato bo to- crat dvorana zagotovo premajhna za vse ljubitelje tega športa In navijače OK Autocommerce. "Vse gledalce naprošamo, da si zagotovijo ivoje mesto v dvorani pravočasno. Začetek srečanja ob 19. ur), dvorana pa bo od* prta ob >3. uri. Kot je že navada, bodo gledalci deležni pestrega spremljevalnega programa." V. S. Lokostrelcl so tekmovali na Podnu Prejšnjo soboto so v Škof)! Loki pripravili tui regijsko tekmovanje osnovnih in srednjih šo V l lma stanovn i k Škofja Loka • Obe zadnji soboti so športno dvorano na Podnu zasedli lokostreld. Kar 118 iz 24 slovenskih klubov jih je najprej tekmovalo na turnirju FITA, kjer je med člani v dolgem loku slavil Ivan Štafunko (Dravograd), med članicami pa Vanda Natlačen (MINS Postojna), V golem loku je med člani zmagal Dragotin Novak (Feniks Kranj), med članicami pa Andreja l^oršek (Žalec). V ukrivljenem loku je bil med člani najboljši Ivan Muznik (Most med Članicami na Soči), pa Vanja Na tekmovanju so veliko znanja pokazali tudi najmlajši loko^relci. Lukšič (Dolenjske Toplice). V sestavljenem loku je konkurente ugnai feinej Slak (Dolenjske Toplice), edina članica pa je bila Barbara šold, ki so se pomerili na re- lami ekipno zmagala OŠ Križe (Varning Novo me- gi j skem tekmo van ju goren j • Ivana Cankarja z Vrhnike sto). Dvorano na Podnu so mi- skih in ljubljanskih osnov- pred ekipo OŠ Simona jen-nih in srednjih šol. Prišlo je ka iz Kranja, med srednje- nulo soboto še enkrat napol- kar 145 lokostrelcev, na kon- šolci pa so bili najboljši nili osnovnošold in srednje- cu pa je med osnovnimi šo- kostreld Gimnazije Kranj. Vzroki za izgubljeno formo Športne dosežke vsakdo skoraj poslabkijo rezultate, zato je npr. podzavestno ždi izboljševati, kar v prirTuru virusnega obolenja je povsem razumlfivo in skìadno vadbo najbo^c opustiti ali pa jo z logiko in razumom, kajti stag- prilagoditi. Deiovne obremenitve nirati veijetno ne ždi nihče. Če v tudi lahko zrušijo nivo pripravije- neko delo vložU dovolj truda, nosti, saj dolg, neprekinjen ali upravičeno tudi želiš požeti dobre in plemenite sadcfve in prav stresni deiovnik zmanjšuje sposobnost učinkovite vadbe. Kateri te- tako je pri športu, ^er ob dobro kač bo denimo po dolgotrajnem zasnoMtiem in načrtovanem dehvniku sposoben opraviti za-treningu ponavadi sledijo pravi htevno serijo ponavljahuh tekov, rezultati. Ponekod paß potrebno ^erbo trp2Ìng dolg lahko tudi veČ imeti še kanček srtče, kot denimo kot dve uri. Ce že bo pa poču^e a^gotow rye bo pravo. Rešitev Je, da zahtevnim delovnim dnem skakalec z vzgonskim vetrom ali smučark tekač z izbiro pravih smuä. Atlet, t^cač na dcHg^ pro- dodamo lažje in sproščujoče Mige, lahko vrhunski cdi rehtativi\i ke vadbe, Iger je intenzivnost niž-pa je ponavacü odvisen le od sa- ja. Ponavadi športruki. Id imajo m^gti sebe in brez dodatnih teh- redno zaposlitev v veliki meri iz- ničnih pomagal, p<3goje imtyo vsi kori^jo proste vikende za bolj enake. Zmagi ponava^ tìsti, ki obsežen trening, ker imajo več je najbolje trenirai in si je zmage prostega Časa in se lahko dobro ruybdj želel. Pa Še v pravi firmi mora biti v določenem trenutku odpoàjyo in se posvetijo še drugim zadevam, ki zadevajo šport-in na pravem kraju. tekmovaliŠ- no udejstvcmnje. Vsako deia\mo ču. Formo iz^i vsak, k^^ti ne- mesto pač zahteva popolno priso-mogpče je biti dan za dnem. me- tnost in zavzetost za opra\^anje sece in mesece v vrhunski ali vsaj del in takrat ni časa za šport, vsaj soliiki formi in to je povsem ra- veČina dthd<^'akev tako od ddo-zumljivo, saj je vsakdo od nas iwgo kdektiva pričakuje, kar je omgen tako kot vsoA; zakon na- razumlnvo. rcrve. Sp(^tovati mgo, črto, do koder lahko gremo. Obremenitve iz okolja tudi kvarno vdivajo na priprav^enost Ko izgubimo pravi nivo pri- in najpomemhn^Še se naruišajo pravljenosti, se posledično po- na neprimerno okoljeza trenira- slabšajo rezultati. Vzrokov za nje (mestno okolje) in razmere izgubljeno formo pa tie more- zaradi onesnaženosti okolja, mo vedno iskati le v (prejslabo planiranih treninph. Mnogi Sklep naštevajo Še številne druge Skrojite trening tako, da bo vzroke, fei lahko pomenijo po- ustrezal voiim potr^m in d- slabšanje rezultatov. Napaka je, ko ob sjdbth rezultatih in Ijcm, izberite pravo okdje in družbo, v kateri boste vadili. In splošni nepripravljenosti kar zapomnite si, da več ne pomeni nenadoma povečamo obseg in tudibo^e, bo^ pomeni bo^ kako- intenzivnost treninga misleč, vostno. da nas bo pa močan trening okrepil z dodatno mo^o. Bolj Glasovi tekači v novi zimski primemo bi bilo v takih prime- koiekciß rih začrtati novo pot, obdano z Zima za Glasove tekače ne drugačnimi metodami in sred- pomeni nobene ovire, saj prid- stvi treninga, pri čemer pa igra no tren iramo, tekmovalno pa počitek pomembno. Če ne te homo sezono verjetno začeli na kar ključno vlogo. Primorskem in kmalu nadalje- Čemu še bhko pripišemo pa- vali na Gorenjskem. Gorenjsk i dec forme, če ocenimo, da smo gios in podjele Lohnko i}\ženi- trenirali pravilno in v noS ring iz Ljubljane, ki zastopa boljši meri in občutku. Na prvo blagovno znamko Le Coq mesto lahko postavimo zdrav- Sporti/pa sta nas oblekla, da stvene obremenitve, kjer že manjše težave lahko v prec^Šnji meri bo zimski trening bolj "topei". Skupaj v nove zmage! \ J 12 GORENISKI CIAS torek, 6. februarja 2007 MOJ POGLED Damiana Šmid 4 • ft« Pretvorjajmo se, da smo ljudje ... (2) Sedim v avtu na parkirišču ga diu. Nekaj metrov stran je poleg glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Čakam hčerko, policijska postaja. Ampak saj mi nihče nič noče. Vseeno Čuki s€ pripelje z avtobusom. tim strah in ndagodje. In se- Imam zadosti časa, da bi pre- ueda v naslednjem hipu se že brala revijo, vendar moj mir nemirno prestopa ob avtu in zmoti mlad fant. ki bega po trka na moje okno. Odprem parkirišču. Videti je, da neko- ga m vpraia me za drobiž, ga ali nekaj išče in Šele po Sežem v denarnico in mu ga kratkem opazovanju ugoto- dam. Celo nasmehnem se vim, da mimoidoče prosi za mw. Saj ne vem, ali naj se mi denar. Da bi čim prej nabral smili on ali naj se smilim o vsoto denarja, je precej sama sebi, ker to počnem. Iz hiter in tako nikogar ne spusti nelagodja in strahu, ne iz mimOi ne da bi ga ustavil, kakšne posebne dobrote. Ne Nekateri ga vljudno odslovijo, maram misli, da me nekega drugi mu dajo denar. V avtu dne počaka za vogalom in se počutim varno in mislim mahne po glavi. Pa me lahko si, da bo mene zgrešil. Pa se kljub temu, kajne. Za nekaj motim. Medtem ko se pre- drobiža najbrž Še nisem nje- tvarjam, da bertm revijo, gova prijateljica. Še ves dan me preganja njegova nape' tost, njegov mrzel pogled, ko opazim, da gre vsaj petkrat mtmo avta. čen,jaz pa tudi. Razmišljam, prosi za drobiž. Samo vpra- kaj naj storim. Naj zapeljem Šanje Časa je, kdaj bo eks- avlo bolj proti izhodu? Naj se plodi ral. Mogoče bom njegova zaklenem v avlo in ga ignori- žrtev, mogoče ne. Konec je ram, tudi Če bo potrkal na varnega sveta. To dokazuje okno. Vmes ujamem njegov tudi grd napad na mojo prija- lico iz otroštva, sredi parki- pogled, ko ga gospa ob sosednjem avtu zavrne. Je kot po- rišča v ŠkoBi Loki. Priznam. gled izgubljene živali zen in pripravljen , nervo- udariti. da meje strah. Strah pred ljudmi, ki postajajo zveri. Ker Zdi se mi strahopetno, da bi zanje ne obstajajo človeške se zaklepala v avto sredi bele- meje. Prisluhnite nam - polepšali vam bomo dan. 91,0 MHz uiuiui.potepuh.com ĆILOST NARAVE Naravna pomagala za obolela dihala Obolenja pljuč in dihalnih poti so v tem obdobju vse pogostejša, zato ni slabo, če poznamo zdravilne rastline, ki blažijo tovrstne nadloge. Če nas mučijo bronhitis, kašelj, boleče in vneto žrelo ali vnetje pijuč, je dobro vedeti... Pavia Kun ih rite z litrom vrele vode, po nočnem kašlju. Iz prve roke Proti pljučnici pijmo desetih minutah precedite pa vam zaupam, da zoper ka* lučnik In pljučntk Dušica za vnete bronhije in pijete do štinkrat dnevno, šelj zelo zaleže poparek iz LaKko pa žlico lučnika popa- mešanice 20 gramov črne Pri vnetju pljuč oz. pljučni- Bronhitis je vnetje sapnic rite s četrt litra mleka, odsta- mete (Marrubium vulgare). oz. bronhijev, ki povzroča te- vite za deset minut, precedi- ki jo lahko nadomestimo s a^^evno poparek iz velecvet- žave pri dihanju in boleäne te in pijete večkrat dnevno poprovo meto (Mentha pipe- v prsih. Najpogosteje se po- po požirkih. javlja prav pozimi. Pogosto ga spremljata §e vročina in kašelj, ki je najprej suh, nato pa vlažen. pomoč pri zdravljenju nam bo namok oz, macerat iz materine dušice (TTtymw serpylum). Po-trebujemo 20 gramov posušene materine dušice in liter suhega belega vina. Materino dušico damo v stekleno posodo, nanjo nalijemo vino in vse skupaj nepredušno 2 lučnikom nad bronhitis zapremo. Pustimo stati en rita), in 20 gramov sivke (Lavandula angustifoUa). Posušena zelišča stresemo v liter nega lučnika. Simon Ašič pa predlaga prevretek iz te rožice: v litru vode kuhamo pet minut štiri žlice cvetov lučni- vrele vode, pokrijemo in čez Pnemo do pet minut precedimo. Pije- 5tìri skodelice dnevno pred mo tri skodelice dnevno. Od- ^^^ P^P^^^ ^ lično se obnese zlasti pri kr- ^^ (P^mpiwe/ia anisum). jetič- Čevitem kašlju. Z žajbljem aii ajbišem nad vneto žrelo Zoper laringitis 02. vnetje grla, ki lahko prizadene tudi glasilke in povzroči hripa- nika {Veronica officinalis), poprove mete, trpotca in timijana bo zalegel, sploh če bomo prsi mazali še z mandljevim oljem. Pljuča bomo okrepili teden, nato precedimo i^n ■ vost, si pripravimo tekočino za grgranje iz listov trpotca, Tako v tradicionalni kot v cvetov ajbiša oz. sleza in bri-pomaga pri bronhitisu, godil racionalni, to je farmacevt- novih jagod {Juniperus com- shrannno v steklenico. Ta napitek naj bi poleg tega, da celotnemu organizmu. Če , fitoterapiji za izkašljeva- munis). Dve žlički mešanice ga popijemo kozarček na nje goste sluzi priporočajo si- kuhajmo deset minut v pol dan, naj bi preganjal tudi ka- rup iz zdravilnega jegliča litra vode, precedimo in prid-šelj. Simon Alič pa pri bron- (Primula vens). pri suhem in no grgramo. Zoper boleče Pfjučnik za pljuča hitisu priporoča denimo po- dražečem kašlju pa sirup iz Žrelo pa grgrajmo tudi žaj- parek iz islandskega lišaja trpotca. Simon Ašič je za bljev prevretek. 2C gramov s poparkom iz črnega bezga, {Cetraria islandica), lučnika lažje izkašljevanje svetoval žajbijevih listov prelijemo s lapuha {Tussilago faifara) in rmana {Achilea millefolium). Štiri žlice mešanice teh zeli {Verbascum densißorum), poparek iz ajbiša oz. sleza pol litra vode. zavremo in ku-pljučnika {Pulmonaria offici- (Althaea officinalis), cvetov hämo dve do pet minut. Ko nalis) in trpotca {Plantago črnega bezga (Sambucus risti pa tudi poparek iz sleza. poparimo z litrom vrele lanceolata). Z litrom vrele nigra), koprive, timijana in vode poparimo štiri žlice mešanice teh zelišč. Za de- trpotca. Z litrom vrele vode poparimo Šest žlic mešanice sel minut odstavimo, prece- teh zelišč. Pijemo večkrat na dimo in pijemo do trikrat na dan. Pri suhem kašlju naj bi dan. Ali pa poparek iz kopri- koristi] poparek iz lipovega ve {Urtica dioica), timijana cvetja fTilia platyphyÜos eu- {Thymus vulgaris) in žajblja ropaea). Z litrom vrele vode (Saivio officinalis). Če pa poparimo tri žlice posušene- imate v domači lekarni m- ga cvetja. Pijemo do štiri sko- mene lučnikove cvetove, jih delice na dan, zadnjo pred Siez za izkašljevanje in vzemite tri žlice in jih popa- spanjem. Pomaga zlasti pri vneto grlo vode, pijemo večkrat na dan teden do dva. Lahko pa si pripravimo mešanico iz lapuha, pljučnika in rožmarina marinus offiänalis). Poparek pijemo večkrat dnevno, dodamo mu žličko medu. Obnesejo se tudi samostojni po-parki iz pljučnika, materine dušice ali trpotca. Prihodnjič pa o zeliščih zoper prehlad in gripo. Tam 7 kjer sonce vzhaja Edvard Svettk TAM, KJER SONCE VZHA)A Op ise k rajev na vaja mo tako. kot se vrste iz mesta v smeri proti vzhodu. S tem hočem bralca peljati skozi Vod m at, Selo, Moste, Zelena jama, Kodeljevo znana gftstiina Pri sedmici (po- pravzaprav Moste in Ige Seio. 14. stoletìa, dosti kasnàe od neka- dria ob gradnji fitžinsk^ nase- resnid so vsa ta ruxs^a stara, s terih drugih okoliših krajev. Ija). dams pa v njeni bližin i gp- staro geografiko oznako, le Zek' Uistn iJfvo nad tukajšnjimi zon- naselij, ki po svoji stilna Anžič, to je nekako niAÌ na jama m K£)ddjevo sta navtj^. //'iiiS je v času deželnih glavaijev kraje od obrobja Ljubljane do gpogr(^ legi in številnih drugih Kajiihovo in Gašperšičevo cesto Toje nastalo na podiagi CodelU- Spanheimov (12. stol.) v^vnm najoddaljenejše vasi vzhodno kazakih. npr. uihanizaciji nase- m med ljuhljanico ter LOdiško jevih graiänskih razprodaj po pripadalo šentpetrski župniji. od Ljubljane, ki še spada v gostoti prebivalstva mestno občino Ljubljana. Pri kočijah in drugam vsekakor sodi cesto. Tojeprtdd, kijev^odet^ slci^ kartah mesta nosil, in še da- prvi svetovni vojni. Tako Vod- ustohov^eniUta ii6},kamrjev mat kot Mostf, Selo, Zelena cerkvenem pojedu spadala veči- naštevanju in opisu krajev mesto, je še po dru& svetovni nes nosi ime Moste. Selo je vpeto jama in Kodeijevo so biii kle leta na okohŠkih wcisi - le sos&skc fara mije bila na eni strani za vojni, kljub nekaterim tovar- med Kajuhovo in Pokopališko 1935 vključeni v mestno obäno, s petimi vasmi ne. Takoj po usta- orientacijo Litijska cesta, na drugi strani pa Zaloška in naselja oh njiju. Svoj opis ima tudi Ljubljansko PosaV' kazalo va^ videz. Še po- cesto ta med Ljubljanico in že- torej prik^učeni fe tako imenava- novitvi ljubljanske ikofije leta Danes leznico Ljuhljana-Zalog. Kode- ni Veliki Ljuhijani 1462 je tudi ta tu dobila svoje po- mirimo, da so Moste tam. l^erje Ijevo obsedi desni breg Ljubljani- Moste, pa tudi Stic, se v starik söti in jtfi ohranüa vse do zemlji-imela na Proletarskl cesti i svoj ce vse od dolenjske železnice do zapiskih omenjata šde v začetku Sce oà\jezs leta je. Oh takem opisu se bo hra- sedež nekdanj lec m popotnik v teh krajih najlažje orientiral. Želim mu prijetno popotovanje in obilo resnici je zadovoljstva ob spoznavanju obàrisko poshpk v Mostah teh malo znanih, a lepih in vabljivih krajev vzhodno Ljubljane. popolnoma zmedk wm/ì občina Ljuhlja- Crubeijeve^ prekopa in Štepa- Scio tatn. iger je nje vosi. Pojmi so se kaj lahko po- Kodeljevo vemo, mdali, saj so pcM^ne generaäje \iisä, da je bilo te kraje popolnoma spremenile, tvis tako da tudi starim naseljencem ) da ni večjasno, kje je včasih i?iio oste pravza- m kam je spadalo. Povojni nase- nekdaj stala Ijenci pa sploh već ne vedo, Ige so C«na knjige Tam, so^Cf vzhaja z 20% popustom je 13*35 (3.200 STT). Prodaja na Gorenjskem glasu, Zoisova 1, Kranj, pO telefonu 04/201 42 41 od 7. do 15. ure ali po e-pošti; narocn i ne^ e-gl as.si. Coreniski Glas GORENJSKI GLAS torek, 6. februarja 2007 RADOSTI ŽIVLJENJA m/o@g-gJfls, SI 13 Kalčki Boris Bergant Kalčki so zelenjava, ki raste v vseh podnebjih in v vseh letnih časih, dozori v nekaj dneh, ima tolikšno prehrambno vrednost kot meso in vsaj toliko vitamina C kot paradižnik, ter jo lahko pripravimo v zelo kratkem Času. Užitni so kalčki večine vrtnin, ki jih prodajajo pri nas. potrebno pa se je izogibati nekaterih razhudnikov, npr. krompirja (nevarni so poganjki krompirjevih gomoljev). Največkrat kalimo zamrznjeni kalčki, ki pa odlijemo, jih oplaknemo s so luske, l^hko jih brez Ško- stročnice: zeleno sojo oz. fi- imajo precej manjšo hranil- svežo vodo in jo prav tako de pojemo, vendar so manj žol mungo» rdečo sojo ali fi- no vrednost- Kupljeni kalčki odlijemo. Od tu naprej se- okusne. Posebno luske žol azuki, lečo, čičeriko in nam pridejo prav, kadar ni- mena kalimo v posebnih po- stročnic so trde in grenke- navadno vrtno sojo. Med mamo povsem svežih iz do- sodah z odcejalnim pokro- Zato jih je bolje vsaj deloma manjša semena, iz katerih mače pridelave, vendar so vom, na pladnju ali v kozar- odstraniti. Kalčke vsujemo v se razvijejo nežnejši kalčki slabše kakovosti, pogosto cu za vlaganje, temnem in večjo posodo z vodo in jih oz. poganjki, pa sodijo lucer- uveii, na koreninah pa se dona (alfa-alfa), vse vrste ka- stikrat nabere temna obloga. ne pretoplem prostoru. Kaleče seme enkrat do dvakrat premešamo. Luske splavajo na gladino, kjer jih pobere- pusnic (brokolj. cvetača, ze- Kalčld so zelo hitro pokvari j i- na dan splaknemo s svežo mo. Nekaj pa se jih zagozdi Ije, ohiovt...), gorčica, kreša, va hrana, zato je najbolje, če vodo, ki jo odlijemo. Zrnje med korenine, od koder jih redkev, repa, sončnice, buč- si jih lahko vzgojimo sami. stročnic pa je potrebno spia- odstranimo s prsti, lahko jih no seme. Primerne so tudi Kaljenje traja od tri do pet kovati tri do Stirikral dnevno, odplaknemo s curkom iz pipe. Najbolj okusni so povsem sveži kalčki, zato skrbimo. različne vrste žitaric, še po- dni, kar je odvisno od tempe- da se v njem ne zaredi pre-sebej pšenica, ječmen in ri. rature okolja ter vrste seme- več bakterij. Debelejše kal-Zelo dobre kalčke pa dobi- na.Tista,kikalijovečkotpet čke (npr. munga) vzamemo mo 12 semen ajde, triplata in dni (npr. peteršilj in kuma- iz posode, ko so visoki kake da jih imamo v posodah, kare), so manj primerna za ka- tti ali štiri centimetre, kalčke darkoli si jih želimo, lahko sezama. Kalčki imajo različne oku- ljenje. Najhitreje klije kreša, drobnih zm (npr. kreše), ko pa jih za nekaj dni shranimo se. Kalčki nekaterih zeljaric, nato mungova zrna, sledijo imajo dva ali tri. Nekateri v hladilruku v plastični vrečki ali v posodi. Kalčke lahko tudi zamrznemo. V zamrzo- gorčice, kreše in cedkev rah- zeljance m pšenica, rumena "vrtnarji" priporočajo, da jili lo pečejo, kalčki lucerne in soja pa je počasnejša. Ne prej okusimo in vzamemo detelje pa skoraj nimajo oku* uporabljamo semen za se- ven tedaj, ko so najbolj okus- valniku se ohranijo razmero- sa. Večina kalčkov je krhkih tev, ki jih prodajajo v seme- ni. Pšenični kalčki, Id jih na- ma sveži in sočni več mese- (sojini kar pokajo pod prsti), namah, če so potresena s ke- meravamo vmesiti v testo, cev» čeprav niso enaki sve- vendar postanejo v trgovini mikalijami. Semena dobimo pa morajo biti majhni in jih žim (kar pa velja za vso zele- ali shrambi kmalu mehki in v trgovinah z zdravo hrano, vzamemo iz posode kmalu njavo). uveli. Se nedavno kaJČkov ni bilo mogoče kupiti, danes p)a jih prodajajo v vseh trgovinah zdrave hrane ter marsikate- mnoga (npr. razne vrste soje) tudi v večjih marketih. Za kaljenje uporabljamo cela semena, saj razcepljena ne bodo kalila. Vsa semena po kaljenju. Uporabljamo jih presne Ko vzamemo kalčke Iz po- ali kxüiane v jedeh. S kuha- sode, odstranimo poganjke, njem se sicer skrčijo in izgu- ki so gnili ali plesnivi, in se- bijo sočni videz, razen sojini mena, ki niso vzklila. Kore- kalčki obdržijo obliko, če jih rih živilskih trgovinah.. Ob- za osem ur ali čez noč namo- nine so užitne, a odstranimo poparimo ali za hip zavre-stajajo tudi konzervirani in čimo v vodi, potem pa vodo počrnele. Poseben problem mo. ZELENO CVETOČE (GOR PAVLIČ Vijolice di trajnic, najlepše uspevajo na sončnih mestih. V kombinaciji z mačehami in drugimi s pomladanskimi cvetlicami lahko ustvarimo Čudo- zalivamo, da se bo hitro uko- na mizah in za okrasitev no- reninila. tranjih prostorov, ki jih aran- Dišečo sorto vijolic gojijo žirajo za posebne slovesno- za šopke kot rezano cvetje in sti. Seveda vijolico gojijo tudi jih prodajajo v cvetličarnah, za kozmetično industrijo. Uporabljajo jih za poročne kjer pridobivajo parflune in in druge Šopke ob slovesno- eterična olja, saj vsi pozna- stih, predvsem kadar želijo mo božanski vonj diSečih vi- doseä posebne dekoracije jolic. Sonce je vse toplejše in na prisojnih legah bo v nasled- vite barvne preproge. Vrt- njih tednih vse polno spo- narji so vzgojili tudi bolj ekso- mladanskih cvetov. Seveda tične sorte z večjimi cvetovi, tudi na vrtovih. Če ste le po- Zacvetijo februarja a!i mar- sadili spomladanske rasili- C2, ponavadi, ko skopni sneg ne, Ena izmed zelo trpežnih in nezahtevnih cvetk na vrtu in sonce ogreje naravo. Zelo lepo barvno preprogo ustva- je vijolica. Kar veliko sort rimo z zasaditvami vijolic uspeva v zmernih predelih, med travo pod grmičevja, saj k nam so jo prinesli iz sredo- zacvetijo, še preden grmi zemskih dežel. Pri nas uspe- ozelenijo. Sadike posadimo va okoli 20 sort, so trajnice, ob koncu poletja, da se do je- dvoletnice in tudi mali gr- seni primemo ukoreninijo. rmčki. Usti so srčasti, cveto- Posadimo jih v šopke, tako vi pa posamični in dišeči, da staro rastlino razdelimo obarvani v belih in vijoličnih na več manjših. Zemlja je 2 odtenkih. Vijolice so pre- lahko zelo skromna, tudi v ? zimno trdne sorte in jih skainjak-u vam bo lepo uspe- à jimo na gredicah med nasa- vala, Prve mesece jo le dobro KUHARSKI RECEPTI Za vas izeiRA Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: cvetačna juha, puranji zrezki v smetanovi omaki, dušen riž, mešana solata^ vanilijev puding z jagodi-čevjem; Večerja: topli kruhki, zelena solata s koruzo, jajci In tunino. Ponedeljek • Kosilo: sarmice, pire krompir, rdeče grenivke; Večerja: hrenovke na žaru, zeljna solata s krompirjem In majonezo, kruh. Torek • Kosilo: zeljnata enolončnica s svinjino, široki rezanci z orehi, kompot; VeČerla: ajdovi žganci z ocvirki, mleko. Sreda - Kosilo: enolončnica z vampi in krompirjem, koruzni žganci, solata iz kislega zelja; Večerja: rižota z morskimi sadeži, rdeča pesa v solati. Četrtek • Kosilo: kašnata repa s krvavicami, kmečki kruh; Večerja: sojini polpeti, radič s krompirjem in jajcem. Petek • Kosilo: ftžolova juha, ocvrti kalamari s tatarsko oma-ko, ocvrt krompirček, motovileč v solati; Večerja: skutni žliČ-nlkf z maslenimi drobtinicami, kompot. Sobota - Kosilo: zelenjavna juha, pečena svinjska rebra, pra-žen krompir, radič s fižolom, zmedeni fiancati; Večerja: francoski krompir, brstrčni ohrovt v solati, Brstični ohrovt v solat! Glavice brstičnega ohrovta lepo očistimo, operemo in do mehkega skuhamo v slanem kropu. Odcejene še tople pre-iiemo s solatno omako. Solatna omaka: kis, gorčica, sesek- ljano trdo kuhano jajce, sesekljan Česen (aJi čebula, kar imate raje), (bučno) olje. Zmedeni fiancati Potrebujemo: dobrega pol litra bele moke, 1 kozarček sMke smetane, 3 rumenjake, ičepec soli, Ščepec sladkorja, 0,3 del sadnega žganja. z vseh navedenih sestavin ugnetemo krhko testo, ga razdelimo na tri hlebčke in pustimo pokrite počivati vsaj pol ure. Nato testo zelo tanko razvaljamo in z nazobčanim kolescem narežemo na pravokotnike. V vsakega naredimo po dve zarezi, trakove med seboj popletemo, da jih zmedemo, in na hitro ocvremo v (zelo) vročem olju. Pobiramo jih s penovko, odlagamo na papirnate brisače, da se odcedi maščoba, nato pa jih potresemo s sladkorjem v prahu. Francoski krompir Krompir olupimo, operemo, narežemo na ploščice in skuhamo v slani vodi. Nizko tončeno aH drugo nepregorno posodo namastimo, jo obložimo s polovico kuhanega krompirja, potresemo s koščki trdo kuhanega jajca in približno 10 do 15 dag na kolesca narezane klobase, Šunke, salame ali prekaje-nega mesa (kar vam pač ostaja v hladilniku). Pokrijemo z drugo polovico krompirja, prelijemo s stepenim jajcem in smetano, ter na hitro zapečemo v pečici. CjO i naročnine I 42 41, «•po$ta:narocniM#g-gla$.si,www.9oren)slii9las.si V krstVem pričakujemo 3000 n<»«ga puročniks ns Gorenjski gbs, ki ga ćab bogata nagrada: dahinf bon pn tunstì6ii agedi naerado. Corenjski Qas Z0. CSRKU6 OCLAVf C SftEZ POKLIC* ■Ado DOO.PaSTANtSKAS, 6Q00KCC«A fcKfto »02 07 CM)EX KRŠKI. O O O. U. 1 AV-dJSIAfi KMNJ rt* 0Ù 090? C)7, MEKffTA, DOO., tOhWtCvO 1, uuauwM ■»do i90f0y HQMteUSK.DOO.S«/^ rekđo MOaCiT, OGRE*. DOO P0DR6CA 5 m/OCi KkOC 16 02 07, TERGER J02EF S P, KCMBŠKE- oa oovqmi. l££ce Itk 09 oe O? or PCGaCAA UOUA S KSVKiSKA «.RACCMJC* nSMOtM OSLAVCC t«« 3t 0?.07, SA, 0 00, SAVSKA tC, KPMU t» 9» 13 O? 07, NEAC« OST^RC S P. GfMĆE 16, ZC (XJfiJE OSNOVNOšOUU zcefi, tok do- 06 02 07 ELW, O 00. 1. BECU^iJC iW Ce03.07.CA£»€K. 000 &KVSKAICM 72. fWi} n. I^VNJ SUSCićA/l K*tt> 090?07,MffìCArOA.OO,Kn fOk« 100207: r^TA&AHA^NERSP, dRrtOF x» đQ U O? 07, OSP& O O O. & MIZAR iDk OCT 24 02.0r, DSSION OAMJAN, O O a. BL DC«R«Aei OL 1002 07 DOMOffigMA.DOO,.NAPUVf &t 7t, Zt\£2m.\ f» . II02 07, JERtĆ T0MA2. ^Amft GORA t«<3c 14,0207, JSlXS(đ'4,OOO.KnN(CA 73 A ZG QCRJE Ide (3D. 06 02 J37 06.000 ST/At^C KiJÌlÒAVHi6kR xk do 16 02 07; MArUA$P 2ABNCA WW 1&I»07. HENNDCH 000 POONART 24 02 07, TRtCS, O O O, k^AKAA JPA99.SCNĆUR OeUKOVAL£C KOVn 06 02 07, «M$ • njOKT. o o o, KGUKJE I BEGü^iE nMQCrOè 02.07. tOJOMPtrn. OO , r^OUSTRL» STTUXlAft tckd» t0,02 07, BVG, O O O, SA^^ 16. KRAfil ickdO-O»02,07;NŽ RAX0VCC.DOO.SP CUP> UC 2S,DUPUe STFOJU UEHANKicfc« 06,0207. AOROhC-O O , HR^f 52A, KAA^iI pitehanjk ino. strojev in mapaav; i» do 0eO207, OO.SJPi.IHZiC J» dO, 06 0 2 07; EUN UAANS, 0 0,0. EEOunig 1,eEGUME K» dO 24.02,07, MAA^&^aNA S?, 8REZJE 76 BREUe Kfc«. 17 0207, CXJCK MŽMONa O O O. F%0-MOST 22. PCCM« NADSK. LOKO KTMlIKn»«» 16 02 07, JE2m SCA es, IQWU TAP^Kii»« 09 02 07: HEKKT^ D 00 .T^ PMUČ&C 1, UIUSUtViA FRCZER; do: 07,02 07* R0& KLANFAR $ R. TJRJiàKO 22. >333 KOĆCSUE CRAOeEMK 2T0207; KPSATA 000 GORENJSKA «C* « «,02,07. KREATA, 0 0 0, GORENJ 39,/mo TtSAR; n* «3, 07,02 07. CMO KRANJ. 00,0, UL 1 A^CLSTA 9, KAMJ Z30Afl JCfc dO. 090207. ASKAZ 000 ,20 OC€RWA$, KWWGORtCA rok do 0702 07'OADEX KAVU. D O O UL GUSTA 9, KRAHj do, 03 03,07; SU^ICMC MUHAMED S P. POT io,ttt2ic SmOJNIK GRAOeENE MEH; W « 06 03,07, CSSTNO POOJFUE, 0 0. vQB^ 20. KA«KJ VOSffi 24 02 07: OOOEBC.O 00 X0MUSKA43. Sk loka fDkflo U02Q7. SOOWOff 4(0 SP. mEČm 2a.kra;ìi lOk «o, 13 02 07, VRBA, D 0,0. STRUZ?« 4. KPMiS SKUOkiĆNIK: IQ* dO 06,02 07. O», 0.0 0,. STAAAC. PAOOiUALEO ni;oo 1302 07, fmayftcsr, o O O. smarttf stoko 102, ljubuhka r*do0e02,07,0ei D o o,. S1AAA a 2$, KRiVU cWcto' l002,07.SLCMENSKAKrUtfiA DOO,, stlgne i. LfJ6Llff*A iWct> i:«Q2.07: V*AA;G.0 00, IQWU5KA 1, HUKU) t«* (kl 13 02.07. LS S, 00 0 KOAO^dX KRAW («dO 09,02,07,9DOOW. DO.O 16. üueuwA rch dO 09 02 07, WMAA 9 ^, BEOLBUSiCA «LESCE NATAKAR nk dO 09 02 G7r V10WA S P. BESUK5SKA 6. LESCE SflSOWJA POtg, BOaftAZBA N» do 09 02 07. AL^rroua o D, KmćevA sklom Idi« 06 0207.PUM1A 000.B MDRIĆA41, JESEMCe fW do 06 03 07, Z^SK, 0,0 o, nGüMW m0jstfw4a 06 02 07,2CflNK MIH^ S P. POT NA Ü- SlC£ir.eL£D LfSAPSKI t^; rok 00 14,02 07. OfiSlON 0,0 O. KRMCA 73 A, 2Q GORJE strojni tchwk n» 06' 06 02 07. AMS • Fl^, 0 00, SGUUE «.SEOHIE (Ck «> 0e02 07: KlAOVAR 2lRi. O D. MOJSTFO- «Wtt 240207,LOOI^TRB£C OOO.MUVVfk JEVA 99. SSNCua iC«L do 07 02 07, UGUßSi fìWK SP. C NA lOKDSI.TRaC rcK dO* G« 02 07; COmnx D O O. POŽENiK 10 CSfVUS ELEKTROT^HJ rok 00 06 02 07. GVO. 0 0 0, CtSH£K>JA Ifi. UUBUAKA ELiKTTKiTER EiacmOMK ftkX 09 C2 07, Ga£RA LmX O O O, TR2ASKA l32,UUeUANA rok do OS0207, PERKO TCKTNlCC. 000. ZAbOQ2.GCe« ELmROTCK RAČUNALNIKA, RAOUHALMÌIO TEK.' n* do 03,03 07; KAVtiC Ul4A£W S P., GReGOflOĆEVA 27. an FARMACEVTSKI T^ WdO 2802,07. KtADNIK, 00,0,^MAC 17.9; L£«A GRADBENI DCLOVOOiA: «3 16 02 07;3GP TE>HK .00, ?URAC, 2. S<. lOKA TR60V3K5KI POSLrrc* 40 06 02.07, KOM^ RATEĆE. 0 0,0. FWECE 97 A, RATBS njMSTIĆHI TCK; dK 17 02 07, HaiA. D 0 0. TFS^ 132. LUSUANA EKONOMSXr TEH ; nk da 10 02 07, AOnAT^ ajOi^KCA. 0,0. KJORlCCVA 2, KRAM exON. Tta. 2A RAÖUNOVOO?rvO; rok 00 03 03 07, M\<3C MIHIELASP., GREQCA^XlC« 27,2n ZDRAVSTVENI TSH,; mk do 0602.07, 020 KRANJ. ZD TR2)0 Bl£JSKA tO, TR2)0 (N1 STROJNIŠTVA; rcA^ do 09 02 07. KUHAA UBAJANSP SI«RA LOKA34. ^ lOKA ejiOHoyast it* de, 09 02 o?. zauarovaüca TRIGLiW KRANJ. BLEIWSSC^A 20, KFVMJ PRAVNIK: I» os 21.02 07; KRSATA 00.0. GORSiJSKA ». NAKLO UNIV. DIPL MŽ. STROJNliTVAi rak « 06 02 07, JE«WN. O O O. TITO« 51, jeSENtCC 0^ )Nl RAOuNALNIÌTVA: rok (to: 24 02 07 GRrtJaffT. DO O. SttfitìÉ 19, TRÖC UNfV. WPL INI TEKSnjIE TEHNOU rXOD 09 02 07, T&STim«Tl0vJflNA2VB&A PRfWAMK. IC* 09,02 07; TEKSTÌLNA TO^ NA T'EZEK &IVSKA 46, KRAHi UNIV. 01PL iHt GRADGENllTVA: t» do 16 02.07. SGP TEHMK. 0 02, Sk. LOA U W, DIPL EKONOMIST iWcb 09,02 07, L£ TEWUKA, 0 00, älC£^K27, do-130207.1£TEhMKA 0 00 KIWÜ kMOO 16 02 07, SGPT^WK OD..STARAC 2, ^ lOKA UNIV. OPL P1UVNIK: lek dO' 09 02 07; RS OKR S0C4&tE V KRANJU, OXAUNO SOO«^ RACOiUCA. GORENJSKA O IS, WWAJCA PROF. RA2;t, I^KA: « da 06 02 07;OSBSTR)> 0^TR2IC, aEGuritsa0>NSKAl,e(£0 0#L nZKPTERA^EVT; fl» d» C0.03 07; dXNlSMO GOLMK. «JMCN eco ZA eOLET« IN Aifaouo. OOIMK 36, GOUflK icKcb 08.02 07. CUCV l>f*9üSA. o roA JE3RCA 17, WCOVLKA DA. MSOiCINE SPEC. SPL WEDK:ÌNE t«« 2eo207:0?i5)OWU,2>äenehno mte in se razvija. )e potreba po novt^ sodetaveih vedno već^. Esćamo r^ajDo^Jša. Tete. ki so icesTMii, pnl^ godi^r ajTib«ciùZfìi> ee ZMdaio avo|h sanj in SMoje oaebne crije lahko po/K^ t C(tji (n ralo PRONETA Fronet, Kranj. Ó. o. o*, Cesia talcev 4000 Kncj, zbiramo do 18. 2.2007 Tehnik za programsko opremo m/i(Frie*aoh pri Grazu) Ponulamo vam razrioliko deb in osebnosin! ra^j v cHjno uamenenem ol pnlav«2^rBmoOo 1* 3. 2007* Vod|a (savska pfoizvedn^ h operatiM nv^ Pričakujemo: VI. ah VTI* st^jo Botvazbe lesarskfr ali ^rad* bef« smen* 5 lei delovnih izkušenj, zrtanje angleškega in nemikoga laska* vozniki izpit B-kal. De(o bo zajemalo vodenje in nadzor proizvodnje, vodenje projeMov... Oek>* vno razmeoe Domo skfenili za dotočen čas • \ Mo z mož* ruK^io podal^iar^ za nedoločen eas Nudimo: poletno d^ lovno okolje, sUmi^atMio plačilo ... L «QOies. d. d., Kidrv i«s«5d.4220SkofeLoka.Dnaveä)irafnodo1S.S 2007. Sodelavec za podporo IP omrežnih skupin m/ž (Ki^nj) Pnoalojiemo: komunikaa>skd sposobnosti. ^osobrKMt z»' zneran^ zelja kLpc9/. izdelovanje t^n^črah reätev^ sposobnost vodenja predäavitv/, T^arje in izkušnje s področja: IP routing, Elhemet switching LAN. IP/MPLS, IPS solutions (RacNuB, «-mail, Web). Securty. QoS. MJttcasi, C:WDM. Od vseh kar>dklaìav pricajujemo dirìamicnosli samoiniciatK^ r>ost, sposinosi thmskega deta. Iski^L d. o. o^ Ljubl^ ska c««ta 24a* 4000 Kranj, zbiramo do 16.2.2007 Razvojni Irüenir za razvoj IFTV middleware m/z (Kranj) Pričakujemo: zrtanje obiektnega programiranj, poznava^ riß *NET Framewori^i ASPlNCT, JavaScript^ Mjcfosott lis. Microsoft SQL^ Crystal Reports Java lerXUL.**l8l7a-tel, d. o. o.. Ljubljanska cesta 4000 Kranj, pnjave zbiramodo 16^2 2007. Izvedbeni oblikovalec m/ž (Senčui) Nujni pogOM za pridobitev delovnega mesta so znanie angleškega jezika: računalnik usposotDifenost in voznih iZ(A kategorije B. Vaše odgovomosU bodo ruslednje izvedbeno grafično oblikovanje {od zasnove do končne priprave za hsk), sodelovan/e pri ustvarjanju kre&tKmih res^, komunikacija z naročnikom, komun3fazZ>o {fV. a\\ V. stoo^jo izobrazbe strojne smeri), 2 leli delovnih izkuieni, oenourio poznavanje Ai/to-CAD ali drugega podobnega ra* čur^iskega programa ter aMrvno znanje slovenskega j»* zika. Kar>didal bo odgovoren ludi za vodenje izmene in organsacrio deia. Delo porajamo za nedoločen čas (polni delovni čas v dveti izmenah), s S-mesečnim poskusnrm delom* MG Metal, d* o* o*, Grahovèe 11, 4290 Tfiič. pnjave zbirvno do \Q. 2. 2007« Rozkaloc 2 o snovni m snanjom ttlosiönega resKan|a m/ž {Tržič) Od kanđdatov pričakujemo uslrezno zoDrazbo (fV* aH V. stopnjo izobrazbe strojne smen), 2 leti Oelovnih izkusonj ter aktivno znanje slovenskega jezika. Delo ponujamo za nedoločen čas {polni delovni čas v dveh izmenah), s meeečnfn poskifinim delom. Nudimo zaposltfevvurvjen^i delovnih raznwah. strmuM^en In reden osebni dohodek ter možnosti dodatnega izobraževanja in M3 Metal. d. o. 0., Qrahovàe 11* 4290 Tržič, prijave zbiramodo 16. 2. 2007* SUskalec odkovkov m/ž (Kropa) Pochette Novi P^men, d. o. o<, potrebuje sodelavce v pro* Evodnji kovinskih etomentov s hladnim preoblikovanjem. Delovno mesto je v proizvodnji sestavnih elamantov za avlo, elektro in pohisfr/eno industrijo in zajonu nastavljanje n nadzor drojev med delovanjem za hladno pceoblikov» nje. Od kandidatov pričakujemo vestnost In nucfimo pa stimulativno plačik) gtede ria pnkazane rezufta-te* Now Plamen, d. o. o, Kropa la, 4246 Kn?pa. prijav zbiramo do Iß. 2. 2007. GORENJSKI GLAS torek, 6. febniana 2007 NA KOROŠKO info@g-^a$.si 15 Počitniška regija Wolfsberg w olfsberg je mesto z 2elo bogato zgodovino In ve* im številom znamenitosti. Lefi neposredno ob alpsk strminah gorovij Golice alpe) in Svinje planine (Saual- pe), kar seveda zagotavlja visoko kakovost dopusta in sprostitve. Celotna počitniška regija Labotska dolina • Wolfs* berg/Lavanttal, je zrfana tudi po zelo prijaznem podnebju s prijetnimi temperaturami, kar je predvsem za sadje idealno. Tudi zato se le te regije prijel opis "KoroSki raj". Skoraj nikjer drugje nI toliko sončnih ni kot tukaj. Zelo lepa narava, živahno mestno življenje s Številnimi nakupovalnimi možnostmi, pestra ponudba na področju športa in rekreacije navduSu-jejo obiskovalce. Številne kuU turne prireditve in znamenitosti naredijo iz Wolfsberga ne^ pozabno mesto. Gostje so zelo navdušeni tudi nad vzdušjem v t. i. starih kočah - gostilnah, kot v davni preteklosti, kjer so na voljo tipične dobrote Labot- ske doline (Lavanttal). Wolfsberg nudi domala vse, kar po* trebuiete za m dopust, jer se boste Idealno odpočili. Daleč proč od stresa in hitenja zagotavlja počitniška regija Labotska dolina (Wolfs-berg/Lavanttal) resničen mir in sprostitev. je na voljo 150 km označenih prog za kolesarjenje, eno najlepših avstrijs odprtih kopališč, šporlni center, golf, jahanje, letenje z motornimi in jadralnimi leta- li, tenis, squash, pokrita dvo* rana za drsanje na ledu in prireditve, moderne trgovine in gostilne s tipičnimi kulinaričnimi speciafitetami. Visoko udobje zagotavljajo gostom tudi vrhunski hoteli z oazami za sprostitev, gostilne, apartmaji^ gorske počitniške vasice in prastare koče. Nad mednarodno injO in specialitetam iz regije so gostje zelo navdušeni. Dobrodošli v počitniški regi* Ina! * « I Celovški sejem Graditelj Glavna tema sejma, trajal od 9. do 11. februarja, bosta gradnja in renoviranje objektov s poudarkom na energijskem prihranku. Na tem področju se tokrat pred» ja kar štiristo specializira* rih podjetij. Tudi področja v zvezi z gradnjo in obnavljanjem se stalno širijo. Tako za-iema tematika tokrat tudi ure-okolice bivališča, pripomočke za smiselno gradnjo, možne izvedbe streh, izolacij* ske novosti, okna, vrata, ekonomično kurjavo, energijsko esene konstrukcije, notranjo zgradnjo in . materiale za surovo gradnjo, sanitarno opremo, bazene Itn. SPLOŠNE INFORMACijE: Možnost parkiranja je na ite* vilnih parkiriščih v neposredni bližini Celovškega sejma. Cene vstopnic; Dnevna vstopnica za odrasle stane 7.- evrov, za mladino do 15. leta 2,* evra, od ì6. do i8. leta 5,- evre. Zni* žane vstopnice so na voljo Študentom, vojakom in Invalidom. Odprto: Od do 11. februarja 2007, dnevno od 9. do 18. ure. Mercedes! iz Stuttgarta v Celovec Podružnica nemškega podjetja Jahreswagen Stuttgart je na celovškem letališču uvedla nov način prodaje Mercedes-Ben-zovih rabljenih avtomobilov, za katere obljubljajo ugodne cene, saj ni stroškov vmesnega skladiščenja. Kupci lahko dobijo dostop do seznama celotne zaloge v nemški centrali in tako lahko Izbirajo med 5.000 vozili, Gre za službena vozila v lasti Mercedes-Benza, vozili pa so jih Izključno vodstveni sodelavci. Zanimivo je, da Mercedesovl sodelavci ob vračilu vozila nosijo sami vse stroške za morebitna, Še tako majhna popravila. Nobeno od ponujenih vozil ni bilo poškodovano v prometni nesreči, poleg tega pa imajo vsa vozila garancijo, velja po vse) Evropi. Vsa vozila iz centrale v Stuttgartu dostavijo v avstrijsko podružnico najkasneje v desetih dneh. Mednarodne storitve pri podjetju Jahreswagen Stuttgart specializirani smo ra prodajo in dostavo vozil avtomobil* skim trgovcem v Avstriji in tudi v drugih drlavah. Treriut- nö dobavljamo vozila kar v 22 držav, kot npr. v Kitajsko, Rusijo, Združene Arabske Emirate in Ameriko, ■Cfosistična trgovina vozil Nakup vozil nudimo po neposredni poti brez posrednikov in preprodajalcev. Dostavimo vam zagotovljeno samo nikoli poškodovana vozila in seveda s pravilnim Številom kilometrov. Neto cene Našim strankam, trgovcem avtornobilov v tujini omogočimo nakup vozil brez davka. V primerjavi 2 domaČim» kupci imajo poslovni kupci iz tujine prednost, da jim davka ni potrebno plačati. )ahreswagen Stuttgart Au tomo bi Ive rtn et) s OmbH & CoKC Letališče Celovec Jahreswagen Stuiigan Flughafenstrasse 64. A*9020 Celovec • Klaaenfurt tel. 0043/465/440 490 0, faks 0043/463/440 490*40 ^Masen C" m It Neverjetno najboljših cen! Celotna dnevna soba! Sestavni deli: Omara, Stranski elementi v barvi čokolade. '' Spredaj svetleča bež barve. Š. 294,2, v. 165. g. 59,1 cm. Sedeiit« garnitura it umeinega usnja, Trosed 174 cm, dvosed 144 cm. 3«defna misa. V videzu temno rjave ^eajn^iJie^Ploskev 97 X 40 cm, vièina 35 cm. Cena kBpAnA^MfRM (omara + sedežnd4jdrnitura ^ miz« namesto pri nakupu posameznih detov 1.246,90 € (299.287 SIT) v garnilori 999,- € (339.401 SIT) Stol in omara (levo zgoraj) sta na votjo z doplačilom. \ \ O omarp Ji v» • > ^ SJ siroìodoftì 4-delnd dnevna soba! namesto 1.248,^€(299 28? sih 4\ ft3- Ponudbe do odpfodaje zatog. Tiskovne napaJce niso . vse cane veljajo brez dekorscijsklh dodatkov. Cene veljajo od 2S1. Oo >7.2.2007 Namesto 50 nsU doslej veljavne 'prodalne cene ali "kalaloSke cen& flobaviteljev. kiko lOogenfwrt. Cefovec, Velkermarkter Straft« 1B5. tel. mVi^Vim. Odprto: pon. .pet 9.00 • 18.00, sob. 9.00.17.00. Mka ViUoch . Be/fofc Kämtf^ar Straße 7. tel. 0043/4242/32111. Odprto.- pon.. pet. 9.00 • 18.00, sob. 9,00 -17.00. i6 ZANIMIVOSTI GOREN[SKI GUS torek, 6. februarja 2007 GG IZLETI S prenovljenim TV oknom je prostor v časopisu Corenjikr glas pridobila tudi turistična stran, ki bo zagotovo naletela na dober odziv, saj Slovenci r^di potujemo. S prebiranjem reportaž iz neznanih krajev in s potepanjem izven n^a našega vsakdanjega žMjenja si namreč Širimo obzorje. Na novi turistični strani bo več prostora tudi za Glasove izlete, ki jih bomo letos za* stavili Še bolj pestro. Za uvod navajamo neka) iztočnic - večinoma bodo Še vedno enodnevni, namenjeni bodo ku^i in prijetnemu druženju; • povezali se bomo s prenovljenim Zavodom za turizem v Kranju in skupaj ponudili izlete s strokovno vodenim ogledom Kranja in okolice; • na družinske iziete se bomo zaradi udobja odpravrli tudi z vlakom; • pripravili bomo daljše nagradno potovanje, s katerim bomo presenetili enega od udeležencev nagradne Igre • objavili jo bomo v torek, 13. februarj • izleti bodo tudi nagrade za nove r^aročnike Gorenjskega ^asa; • 6o>ietnlo Gorenjskega glasa t>omo v jeseni posvetili jubilejni izlet; • poseben sklop izletov pa bo ustanovitev kluba ljubiteljev kuHure, 5 katerim bomo enkrat ah večkrat na mesec organizirali prevoz na izbran kuHumi dogodek v Ljubljani. Manboru, Veroni, Dunaju... Dobrodošli so tudi vsi vaii predlogi, vtisi in komentarja, ki jih lahko pošljete na naslov Gorenjski glas, Zoisova v 4000 Krsn} s pripisom '*GG izleti" ali na e-naslov; petra($puhart,com. P risrčno vabljeni. Petra Kejior ktdlura: ZAGREB IN DA VINCI Kdaj: četrtek, februarja. Odhod zagotovljen. Odhodi: jesen ice ob 5.30, Radovljica ob 6.00, Kranj ob 6.30» Ljubljana ob 7.00. Program: Izjemna razstava del Leonarda da Vincija in ogled zgodovinskega jeidra Zagreba. Cena: 23.00 EUR (5.512 SiT) efnoiogija: ŠKOROMAH aU KARNEVAL Kdaj: sobota, 17. februarja Kje: Primorska ali Benetke cidhodf: Jesenice ob 6. uri. Radovljica ob 6.30, Kranj ob 7. uri. Program: I. Ilirska Bistrica • vas Vrbica: družina štemberger ogted kmetije z degustacijo kozjega sira, mleka, skute, namazov in peciva • ogled Ilirske Bistrice • Hrušicar srečanje s "škoromati" • Prem: cerkev sv. Helene s poslikavami slikarja Toneta Kralja, sred* rijeveški grad Prem in Kettejeva spominska soba - pokuŠina suhega in svežega sadja, medice in žganja ter nakup jabolčnega in balzamičnega kisa na kmetiji Sanabor * domača večerja v pri* morskem gostišču. Cena: 53.50 EUR (S.028 SIT) / darilo: pustni krof / nagrade za maskirane potnike II. Ogled najbolj slavnega pustnega karnevala v Benetkah. ft« » » 4 « « I « « « * »«i« hi I h*»«* Prijave: Gorenjski glas: tel.: 04/201 42 41. Informacije, prijave in vplačila: Agencija Linda; tek.: 04/235 84 20 ali info(g>lmda.si. Sedež si zagotovite s predplačilom. Riziko odpovedi: 4% in DDV. Odhodi z jesemc. Radovljice in iz Kranja. Prijazno vabljeni. Naročniki Gorenjskega etasa imajo >0% popusta. Gorenjski Glas motorji snežnem metežu Nemška motoristična zveza BVDM je pripravila že 51. zimsko srečanje motoristov, od 26. do 28. januarja smo se ga udeležili tudi člani Moto kluba Raubritter iz Besnice. Robert Knific Ijene ceste. Pred odhodom ko. hrano, dovolj prostora je pijačo, največkrat žganje. nam jo je zagodlo vreme, saj bilo tudi za drva in slamo. Noč je bila mrzla, spali smo v Nemška motoristična zveza ie snežilo. Kljiò temu smo se Na letošnjem srečaju se je dvojnih spalnih vrečah, s ka- BVDM zimsko srečanje mo- podali na pot, čez karavanški zbralo približno 3.500 moto- pami na glavah. Motoije je toristov vsako leto pripravi za- predor, po turski avtocesti do ristov iz vse Evrope. Največ je zametel sneg in kar precej te- dnji konec tedna v januarju. Salzburga in naprej do bavar- bilo seveda Nemcev, sledili so žav smo imeli, da smo jih Prvo leto se je zbralo dvajset skega Thurmansbanga. Po Italijani in Avstrijci. Najdalj- zjutraj spravili v pogon. Do- motoristov, lani se jih je na 470 kilometrih vožnje smo v šo pot je prevozil motorist iz mov smo se odpravili v nede- jubilejnem, petdesetem sre- petek zvečer prispeli do kam- Rusije, kar 4.560 kilometrov. Ijo zjutraj, ko ni več tako čanju zbralo kar pet tisoč. Že pa, kjer je bilo motoristično Slovencev nas je bilo 22, pet močno snežilo, kasneje je devetnajst let srečanje poteka srečanje. Vstopnina je znaša- nas je prillo z motorji. Poleg prenehajo snežiti- Za vožnjo v nemškem kraju Thurmans- la 18 evrov, prireditelji so z bang-Sooia, ki se nahaja v bližini mesta Passau. Motoristi nemško natančnostjo poskr- našega kluba so bili tam Še Člani MK Sairah iz Žirov. Kla- beii za vse. Tudi za toplo vodo pa 7 iz Gorenje vasi, MK Kev do doma sva z bratom potrebovala kar osem ur in pol, saj sva lahko vozila le 80 kilome- iz Besnice, dani Moto kluba v sanitarnih prostorih in za der iz Cerkelj in MK Kurent s trov na uro. Srečno sva pri- Raubritter, smo bili lani tam zdravniško službo. Prepove- Ptuja. Vreme se je res poigra- spela v Besnico, kjer so naju v prvič, vendar brez motoqev. dano je bilo sekan je divv bliž- lo z nami, saj je v petek zve- vaški gostilni pričakaJi drugi Letos smo se tja odpravili z njem gozdu, lahko smo jih čer začelo močno snežiti, pi- člani našega kluba in že smo motori i. Naše priprave so se začele kupili, po tri evre za pet palet ali balo slame. Ker smo Go hal je zelo močan veter. Gre- kovali načrte za obisk 52. zim-i smo se ob ognju, kuhali skega srečanja evropskih mo- že sredi decembra-Za vožnjo renjci, smo slamo pripeljali pasulj in vino. Pogled na toristov. Še več posnetkov z le- V zimskih razmerah smo pri- kar od doma. saj nas je na poti kamp je bil zanimiv, povsod tošnjega srečanja si lahko pravili starejše motorje, saj se spremljal tovorni kombi z so kurili, kuhali, pekli, ka- ogledale na spletni strani nam zdi novih škoda za poso- opremo za kampiranje, oble- mor si prišel, so ti ponudili www.mk-raubritter.com. Tako je fotograf Rožle Bregar ujel v objektiv Glasove tekače v novih vetrovkah Gorenjskega glasa na običajnem skupinskem treningu v športnem centru Rapa na Visokem. Najprej ogrevalni kilometri ob Kokri^ nakar sledijo ponavadi trase okoli jezera Črnava v Preddvoru, ki se podaljšajo proti Olševku, Lužam in nazaj proti bazi. Ko se zima "skida'\ pa začnemo s priljubljeno traso nad Potočami» pa klancem na Možjanco In gremo kmalu na prva tekmovanja. GORENJSKI GLAS torek, 6. februarja 2007 EKONOMIJA stefan.zargi^ gglas.si 17 lastniki Po petih letih kupovanja delnic na sivem trgu je skupina 28 notranjih lastnikov sklenila zmanjšati kapital družbe vei kot polovico in pridobiti večino delnic. Stefan Žargi dobimo veČino. Skupina se nih razlogov v tem Času delniške knjige. Trditve o ..............................................................................tudi obvezuje, da bo odkupi- zmanjšala na 28 in res odku- menedžerskem odkupu Skofja Loka • O tem, kako se la vsako ponujeno delnico, pujemo vse razpoložljive del- niso utemeljene, pač pa bi bo lastninila tovarna kJobu- od kogarkoli. Vsaj kar se nice. V primeru odkupa od lahko govorili o notranjem kov Šešir, jebilovškofiik>ki menetiče, se zavedam, dazi- GBD sem se sam pogajal o odkupu, pri čemer je nor- veliko ugibanj pa tudi razliČ- vim tukaj, in želim si, da bi ceni, nato pa smo vse Člane maino, da imam kot direk-nih ) . Ker so, kot kaže, lahko vedno komurkoli po- povabili k nakupu. Tudi v tor največji delež. Sicer pa konec januarja na skupščini gledal v oči. Naša ßrma je tem primeru se je zgodilo, če računam, da naj bi bili po- družbe napravili odločilni bila pri zadnji cenitvi ocenje- smo hoteli odkupiti sveženj, stopki tega odkupa zaključe- korak, smo k pogovoru pova- na na 410 milijonov tolarjev da sem jih moral prav sam ni do konca letošnjega leta." bili dolgoletnega direktorja te družbe Mira PinteriČa. in samo podatek, da je bila tolikšna tudi vrednost znat- M ti -.'K največ kupiti in se tudi najbolj zadolžiti. Koliko natančno imam delnic, resnično ne vem, saj se delež neprestano Kaj je 2 vašim obratom na Spodnjem trgu? "Prav letos naj bi še zadnji Miro Pinterič spreminja, ocenjujem pa, da majhen del proizvodnje pre- Lmam sam blizu 14 odstot- selili na Trato. Prav ločeno kov, naša družina (v Šešir je poslovanje, ki nas stane oko- vlagalo še pet družinskih da- )i 30 milijonov tolarjev, je nov) pa okoli 18 odstotkov/' vplivalo, da smo imeli lani slabe poslovne rezultate. Si-KakSen bo nadaljnji posto* cer pa upam. da bomo imeli pek, kaj na vse to pravijo prà po šestmesečnem premoru NFD? zaradi volitev in povolilnih "Sklepi skupščine še niso dogodkov na strani občine pravnomočni, saj se morajo zopet sogovornika. Objekti 2 umikom delnic strinjati na Spodnjem trgu so spo-tudi upniki. Šešir ima le meniško zaščiteni, zato je enega velikega dobavitelje in nujno, da se njihova nadalj-s tem tudi upnika - prej nja uporabo določi sporazu-omenjeno belgijsko podjet- mno. Čeprav gre za klasičen je, ki dobavlja kože, s kate- industrijski objekt, so ideje rim pa imamo odnose uieje- tudi o tem, da bi bQa tam stane in soglasje ne bo nikakr- novanja ali celo hotel visoke kategorije. ' ' 30. januarja je bila skupŠČi-n a dein iča rje v Š eš 1 r j a. Kakšni so bili sklepi? no večje Alpine, kaže. da smo bili močno precenjeni." "Naj naprej povem, da nas Koliko imale zaposlenih? Šen problem. Kar pa zadeva NFD Holding, jih moram pohvaliti kot zelo korektne večinske lastnike: o vsem, kar se dc^a- nikakor nisem zadovoljen, Kako ste poslovali lani? "S poslovnimi rezultati je v Šeširju skupaj 143 delni- "Pri nas je 80 zaposlenih, ja, se stalno pogovarjamo in saj se nam zmanjšuje obseg čarjev, pri Čemer ima NFD pri čemer bi rad poudaril, da pričakujem, da se bomo tudi proizvodnje pa tudi pri kva-Holding 56,24-odstotni last- v Seširju, tudi ob izgubi celo- o zaključku teh postopkov liteti je bilo nekaj posamičnih spodrsljajev, Mi se moramo urediti, kadrovsko niški delež, GBD ima s 140 tnega jugoslovanskega trga, sporazumeli. Znano je. da je delnicami 0,07 odstotka, preostalih 14] fizičnih oseb • i^ubi iranskega in ruskega SeŠir v preteklih letih poslo-trga nismo nikoli nikogar od- okrepiti, pri čemer je moja val z izgubo, ziradi česar bi to smo sedaj in nekdaj zapo- pustili in prav tako nikoli dr- nas lahko mimo zaprli, prva naloga, da najdem svo- sleni in naši upokojenci, ki žave prosOi za pomoč. Celo Upam, da nam sedaj tega ne so v veČini delnice pridobili s ko smo zaradi nerazumljivih bodo posebej zaračunali." jega naslednika. Problem je tudi naš obrat v Stari vasi na cetifikati, pa 43,69 odstotka. Na tokratni skupščini, na kateri je prisotnost glede na kapital dosegla 94,8 odstotka, smo urejevali dve stvari. Spremeniti smo namreč morali nominacijo naših delnic iz tolarjev v evre, pri Čemer je naša delnica nominalno vredna namesto dva tisoč tolarjev 8,35 evra, naŠ kapital pa skupaj 1,712.418 evrov. Drugi, Še pomembnejši sklep pa je bil o nakupu in umiku lastnih delnic, pri Čemer smo sklenili, da kupimo 115.338 lasmih delnic in te delnice bi nato umaknili: Po nominalni vrednosti delnice gre torej za zmanjšanje kapi- predpisov ukinili obrat za V nekaterih medijih vam Kozjanskem, saj so konfck- tala v višini 963.072 evra." Katere delnice in kdo jih namerava odkupovati? proizvodnjo dlake (obrat sedaj nemoteno dela v Belgiji z našo tehnologijo, našimi stroji, tudi za nas) in je bilo očitajo, da delniško knjigo vodile sami. Kako to? ci j o pri pokri valih povsem prevzeli Kitajci. Nismo iz- "Resnično delniško knji- gubili kupcev, pač pa se go, ki jo vodi naša računo- nam zmanjšuje obseg, saj '"Delnice lahko kupi ali odveč 30 ljudi, nam je le vodkinja, hranimo v podjet- ni več konfekcijskih pokri- proda vsak od omenjenih 143 uspelo prerazporediti, delničarjev, pri čemer naj ju. Izključen razlog je pri- val, cenene klobuke pa dela- hranek, saj smo menili, da jo v Vzhodni Evropi. Uspo- omenim skupino nas 30 • od Pravile, da skupina odkupu- prenos na Klirinško depotno sobiti se moramo, da bomo snažilke do mene, ki se je ob- je delnice že pet let. Verjet- družno ni potreben. Posebej znali izdelati vrhunsko kva- vezala, da ne bo nič prodala, no vsak po svojih zmožno- pa bi rad poudaril, da so vsi llteto, seveda za primerno To delamo že pet let. Cilj se- stih. Koliko delnic Imate vi? postopki, ki jih vodimo, pov^ ceno. S poslovanjem torej veda je, da delmce čim cene- "Naj najprej rečem, da se sem zakoniti in transparent- nisem zadovoljen. Bomo pa je odkupimo od NFD in pri- je skupina iz povsem oseb- ni, kar velja tudi za vodenje preživeli." VSkimarju načrtujejo razvoj vseh programov Kljub bremenom preteklosti in dodatnim rezervacijam bo pol milijona evrov čistega dobička. štpjan Zabgi Begunje - Pretekli teden se je tuje prihodke na ravni leta 2006. Podobno smele načrte na redni 15. seji sestal nad- imajo tudi v pomorski dejav- zorni svet Skimarja, krovne nosti, kjer poslovni načrt družbe Elana. Ocenil je, da navtične dejavnosti za 2007 so rezultati poslovanja vseh predvideva konsolidirano družb v skupini Skimar v prodajo v višini 51 milijonov skladu z napovedmi. Prihod- evrov, kar predstavlja 22- ki so se glede na leto 2005 odstotno povečanje glede na povečali za desetino, na ii(S leto 2006. Na programu pro-milijonov evrov. Kljub bre- izvodnje in prodaje jadrnic menom hipotek iz preteklo- Elan je predvidena rast prosti in oblikovanju dodatnih daje v višini 21 odstotkov, na rezervacij v višini 1,5 milijo- 57,6 milijona evrov, pred-na evrov za Skupino Skimar vsem zaradi lispešne prodaje predvidevajo 0,5 milijona ev- jadrnice Elan ^40, ki je januarja 2007 na sejmu v Dü-Sicer pa je nadzorni svet sseldorfu dobila nagrado za potrdil poslovni načrt za leto jadrnico leta do dolžine 10 rov ästega dobička. 2007, ki predvideva K- metrov, in začetka proizvod- odstotno rast prihodkov, na nje največje Elanove barke 139 milijonov evrov, in dobi- Impression 514 in nove Elan-Ček iz poslovanja v višini 5,6 ke 410, ki je bila predstavljena v januarju na sejmu v Dlisseldorfu in bila deležna milijona evrov, Čisti dobiček pa v višini 4,8 milijona evrov. V zimskem programu je pod velike pozornosti. Z uvedbo Elanovo blagovno znamko druge izmene in izgradnjo načrtovana rast prihodkov v drugega kanala v proizvodnji višini II odstotkov, na 45 mi- motornih čolnov v Obrovcu lijonov evrov, kar je posledica na Hrvaškem je predvidena uspešne prodaje smuči Speed- rast prodaje za 15 odstoücov, wave kljub dosedanji zeleni na 11 milijonov evrov. zimi. NaiveČja rast prihod- Nadzomi svet se je sezna- kov je predvidena na progra- nil z gradivom za skupščino, mu proizvodnje smuÜ pod katere sklic je predviden v tujo blagovno znamko, in si- drugi polovici februarja in bo cer glede na leto 2006 za 30 odločala o do kapitalizacij i odstotkov, na 18 milijonov podjetja Skimar, d. o. o. Do-evrov, rast prihodkov bo kapitalizacija je predvidena v omogočena z investicijo v višini 10,2 milijona evrov in povečane proizvodne zmog- bo načeloma zagotovljena v Ijivosti na lokaciji v Begu- denarju, sorazmerno glede njah in pridobitvi novih dol- na višino poslovnega deleža goročnih partnerjev. Na pro- v osnovnem kapitalu družbe gramu snežnih desk pa načr- Skimar, d. o. o. Občina Škofla Loka (n Območno združenje borcev in udefež«nc«v N06 Škofla Loka vabita na slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem. Slovesnost bo pri spomin ska m obalažju za KamnHnikom v petek, 9. februarja 2007, ot> 16. urf. • Kulturni program spominske slovesnosti oblikujejo: - Mestni pihalni orkester Škofja Loka, dingent Roman Grabner - Trio kvartet; Tine Čannan, Andrej Fojkar, Andrai Gartner Lenart Rupar - Solopevka: Jelka Hafner • Recrtatorji; Marko Čnaiič, Nadja Strajnar Zadnfk, Jurij Svoiji^ • Pozdravni govor: iuoan Občine Žkofja Loka Igor Draksler - Spominski nagovor v imenu Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka: Udija Gol jat - Besedno bogoslužje: monsinjor dr. Alojz Snoj, župnik Župnije sv. Jur>j8 v Stari Loki - častna enota Slovenske vojske •Nosilci bakel: ZSKSS*SkavtskaskupinaŠko^aLoka 1, Skavt-ska skupina Školia Loka 2, Društvo tabomikov Rod svobodnega Kamnrtnika. Po spominski slovesnosti bodo delegacije odnesle vence tudi k spominskemu obeležju v Vesterskem mlinu, ki so ga zažgali Nemci 8. februaria 1944. V njem so zgoreli štirje partizani, Ki so delaJf v partizanski tehniki. Slisfp IM, PoWnalfcS« S dkote IM g g ^^^^^ ¥ 0 « i8 KMETIJSTVO cveto. zaphtmic (^g-glas .si GORENJSKI GLAS torek» 6. februarja 2007 Pod težo snega seje lomilo drevje < i. 5tran kroénjo in s slabša razvitinu koreninami. Kot pojasnjujejo v blej- Snegolom pomeni za goz-skem zavodu za gozdove, je dove gospodarsko in ekoio- 22- januarja začel padati dež, §ko škodo. Stroški spravila tó je ob postopnem ohlajanju lesa bodo bistveno višji kot potlej zmrzoval in predvsem ob nonnalni sečnji, večji bo krošnje dreves oblikoval v en odpadek neuporabnega lesa, do dva centimetra debel lede- velik izdatek bo spravilo več ni oklep. Ko je dež povsod kot sto kilometrov gozdnih prešel v sneg. je ta primraiil cest. polomljeno drevje iglav- na žled in povečal težo na cev pa predstavlja tudi nevar-djevju- Čeprav snežne pada- nost za pretirano namnoži- vine niso bile nič izrednega, so navidez normalne zimske tev lubadarja. V zavodu za gozdove se prizadevajo, da bi razmere povzročile na nad- čimprej dosegli prevoznost morski višini od 800 do gozdnih cest, v dogovoru z 1.300 metrov silovito lomlje- večjimi lastniki, izvajalci del nje in ruvanje drevja. Teža v državnih gozdovih in obči-snega pa je prevračala tako nami bodo za čiščenje cest mlada kot debelejša drevesa poskuSali zagotoviti potrebni z razvejano nesimetrično denar. Gozdarji bodo takoj. ko bodo to dopuščale razmere. označili poškodovano drevje in lastni:om napisali k ^ J ä^iMß' v žled in sneg "ujeto* drevje / FOI«. CanA?r odločbe o spravilu- Ker je poškodovano območje veliko, pozivajo lastnike, da sami Čimprej pregledajo gozdove, obvestijo o posledicah gozdarje in začnejo s sanacijo. Za spravilo in zlaganje polomljenih vrhov ali mladega drevja iglavcev, ki predstavljajo življenjski prostor za lu-badaija, bo država zagotovila subvencije, Gozdarji opozarjajo obiskovalce gozdov, da naj bodo previdni pri gibanju na območju snegoloma, saj se drevje še vedno lomi. REPUBLIKA SLOVENIjA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA Štefanova ulica 2,1501 LjUBLjANA Telefon: 01/428 40 OO; telefaks: 01/428 47 33 E-po5ta: gp.mn2@g0v.si; http://www.polkija.si MN2 • Policija obvešča, da je v Uradnem listu RS ix. 9/2007, dne 2.2.2007, objavljen javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta v Policijski upravi Kranj, službi za operativno podporo, oddelku za informatiko in telekomunikacije: VODJA ODDELKA (m/ž) Sesedllo javnega natečaja je razvidno tudi na spletni strani Policije (v«ww.policija.si] in Ministrstva za javno upravo (www. mi u.go v.si) - PSIHIATRIČNA BOLNF$NICA BEQLINJE Begunje 5$ 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM Objavlja javno zbiranje ponudb za odprodajo kombiniranega voziia VW CARAVELLE OL DIESEL prostornina motoria 2370 CCM moć moto rja 57 KW leto izdelave 1996 sedezj 1 + 7 Začetna cena brez DDV je 4.590 EUR (1.099.947 SIT). Ponudniki si lahko ogledajo vozilo, dne 9. februarja 2007 ter 16. februarja 2007 od 14. do 15. ure. Ponudniki naj pdljejo svoje ponudbe v zaprti kuverli z označbo 'ponudba za odKup vozila*. r>djka$neie do 21. februarja 2007 oz. jih lahko vložijo v kadrovsko službo - tajništvo najkasneje do 15. ure istega dne. Izbran bo ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno. Z njim bo skJe-njena kupoprodajna pogodba. Rok plačila je 8 dni po podpksu pogodbe. prenovo v Kmetijski zadrugi Medvode so s prenovo in dozidavo upravno poslovne stavbe v Medvodah pridobili večjo trgovino, večnamenski prostor in dodatne prostore za oddajanje v najem. Cveto Zaplotni k nje, večnamenski prostor za tudi z urejanjem trgovine v svetujejo tudi o zaščiti pred 30 do 40 ljudi in dodatne Vodicah, še letos pa načrtuje- boleznimi in škodljivci. Medvode • V kmetijski za- prostore, ki so jih oddali v . da bodo prostore nad tr- drugi bodo visok jubilej, 6o- najem nepremičninski druž- govino v Vižmarjah preure-letnico obstoja in delovanja, bi in domaČim kulturnikom, diii v Študentske sobe, ki bi Zadnaga, ki Šteje 280 Članov z območja medvoŠke in vodiške občine ter iz Šentvi- proslavih ob koncu marca. ko bodo v okviru tridnevne« Kmetijska svetovalna služba jih potem oddajali v najem. da in šiSke, je po besedah di- se je preselila v prvo nad V večji in prenovljeni med- rektorja Milana Soboćana ga praznovanja odprli tudi stropje, nekaj dodatnega voški trgovini, ki je odprla lani poslovala z dobičkom. Milan Sobočan v prenovljeni trgovini Prenovljena zadružna stavba v Medvodah prenovljeno trgovino, ki je s prostora je pridobila tudi De- vrata sredi lanskega decem- Odkupila je 10,5 rtiilijona ponudbo za kmete in vrtič-karje edina tovrstna trgovina v Medvodah- Kot je ob tem želna banka Slovenije. Do konca meseca bodo končali bra, so ponudbo obogatili z trov mleka, od tega ga je po-lončnicami, darili, prideild s lovico prodala v [talijo in po-kmeüj in izdelki, ki jüi delajo lovico Ljubljanskim mlekar- povedal direktor zadruge Mi- eh^./k^ kmetje, kmečke žene in ro- nam. Odkup živine je znašal ___________ * renova scavoe )e zaorugo , . ... ,,_____. , ^ ____„ ....... ,_ lan Sobočan, so s prenovo kodelci, v kratkem pa jo bodo obstoječih prostorov in iz- ^ rniUjonov tolarjev, ^^ ^ ^^^^^ ^^^^ gradnjo prizidka pridobili tr- kar }e ena največjih naložb nost trgovine je "vrt" s po-govino. ki je po površini pri- vnjeni 60-letnj ^odovini. nudbo sadik, balkonskega dali na domaČem trgu, ostalo 3-000 glav" in je bil za tri patine večji kot leto prej, približno dve tretjini so j bližno trikrat večja od prejš cvetja, zemlje kupcem pa v Avstrijo. Gorenjski les na licitaciji Na licitaciji visoko vrednega lesa na avstrijskem Štajerskem je bil prvič tudi gorenjski les Uroš Branko vič I IT«: Kranj - Lastniki gozdov na Gorenjskem ižčejo več znanja o tržno iskanih vrstah ler žnostih prodaje visoko kakovostnega lesa. Center za trajnostni razvoj podeželja ter Tomaž Polajnar iz kranjskega zavoda za gozdove sta zato organizirala ogled licitacije visoko vrednega lesa v Gros swüfersdorfu na avstrijskem Štajerskem. V ponudbi je bil prvič tudi gorenjski les. dobrih 35 kubičnih metrov z območja Preddvora, Trsteni-ka in Zabel j. Konkurenca na liciuciji je bila letos §e precej Gorski javor s posestva Turn večja kot lani, saj je bilo na voljo i.ioo kubičnih metrov koncu so bili najbolj zado- krat dosegli ponudniki hra- kjer so v anonimni pisni lici- od več kot 370 ponudnikov, voljni lastniki javorja in ore- sta in drugih vrst dreves. taciji les "pognali" do 900 Kupci, največ iz Avstrije, severne Nemčije in Ni20zem- ha, ki $0 pogosto dosegali cene nad 1.000 ali celo Zelo spodbuden je bil evrov. Za les vsakega od njih tudi iztržek večine od petih se je zanimalo najmanj pet ske, so tu iskali les za prestiž- 2.000 evrov za kubični me- gorenjskih ponudnikov, kupcev. Razveseljiva je tudi no stilsko pohištvo, glasbene ter. Med slednjimi je bil tudi Tako je za gorski javor naj- dobra udeležba kar štiridese- inštrumente, puškina kopita, rekorden gorski javor "re-plovila ... Kot odziv na pov- bra5", za katerega je uspeš- višjo ceno dosegel Aleš Košir z več kot i.ioo evri za ku- tih goren jskih lastnikov gozdov, gozdarjev ter lesnih tr- praševanje trga so izrazilo nejši med sedmimi zainte- bični meter, |anez Ušlakar govcev in podjetnikov, zato prevladovali gorski javor, resiranimi kupci plačal kar med 700 in 800 evri ter ja- bo morda v prihodnje manj hrast, oreh. od sadnega drev- 4.500 evrov za kubični me- vor s posestva (utte Auer- visoko kvalitetnega lesa konja pa hruška in Češnja. Na ter. Manj ugodne cene so to- sperg. Tum pri Preddvoru, čalo v pečeh. r*m v » ? GORENISKI GLAS torek, 6. februaria 2007 cueto .zapi otn i k(gj g-glas .si 19 Davčna vprašanja za Vido Davkoplačevalci lahko o dohodnini vprašajo virtualno davčno asistentko Vido, ki je dostopna na uaaaa/ cvfto zaplotmik splošnih odgovorov, saj ni gih komunikacijskih kana- neje do konca marca, ne bo možno zajeti vseh, ki jih za- » njeno "znanje" pa bodo mogla upoštevati kontrol- Ljubljana • V republiški davč- stavljajo davčni zavezanci, postopoma razširili tudi na nih podatkov, oddanih ali ni upravi {Durs) so virtualno davano asistenco vzpostavili ^ ^^ druga davčn a področja. V sredo, 31. januarja, se je zato, da bi razbremenili za- popravljenih po roku, bodo dohodninski zavezanci mo-iztekel zakonski rok, do ka- rali sami preveriti ustrez- poslene, ki so večinoma mo- delno izpolnjene dohod- ^^ izplačevalci do- nost podatkov v napovedi, rali odgovarjati na preprosta ninske obrazce poslala hodkov morali poslati davč- Lahko se zgodi, da nekateri in ponavljajoča se vprašanja: zavezancem okoli 15. ni upravi kontrolne podatke zaradi zamude izplačeval- do kdaj je treba oddati napo- marca, do konca marca za leto 2006. Če jim poda- cev dohodkov pri oddaji ved, kam je treba vpisati do- pa j^j Jjq poslala vsem, za uspelo oddati v roku, kontrolnih podatkov napo- lojene podatke, in podobno, j^aj^fg pridobila kon zakon kljub temu zave- vedi sploh ne bodo prejeli. Vida (ime so izbrali dohod- ninsid zavezanci na spletnih straneh Dursa) ni davčna trolne podatke. zuje, da jih sporočijo dohodninskim zavezancem, enako velja v primeru, če jih naknadno popravi i a i o. Ker Tudi v tem primeru bodo zavezanci morali sami poskrbeti za pravočasno oddajo napovedi. D\irs je do kon- svetovalka, ampak je raču- Če Vida ne zna odgovoriti na nalnišld sistem, ki odgovaiia vprašanje, jo računalniški si- davčna uprava pri pripravi ca roka za oddajo prejel po na splošna in preprosta vpra- stem preveže na referenta v že delno izpolnjene dohod- elektronski poti kontrolne Šanja o dohodnini- V njeni davčni upravi. V prihodnje ninske napovedi» ki jo mora podatke od 63.300 izplače-bazi znani je omejeno Število bo dostopna tudi prek dru- poslati zavezancem najkas- valcev dohodkov. ljublana Bilančno vsoto povečali za petino v Deželni banki Slovenije so lani presegU zastavljene poslovne načrte. Bilančno vsoto so povečali za 103 milijone ev-rov (24,S milijarde tolarjev) ali več kot za petino, tako da je ob koncu leta znašala 609 milijonov evrov (146 milijard tolarjev). Po prvih ocenah 50 dosegli 3,55 milijona evrov (850 milijonov tolarjev) bruto dobička, s čimer so enainpolkrat presegli račrt. Doseženi bruto donos na kapital je znašal 8,74 odstotka in je bif nominalno skoraj trfkrat višji kot leto prej. Banka je po bilančni vsot) In po donosnosti kapitala le vedno pod slovenskim bančnim povprečjem, vendar je njen cilj doseči povprečje In ga potem tudi preseči. C. Z. Obljubil pomoč pri gradnji Gasilci v Križah bodo gradili prizidka k domu. S tržiškim županom so podpisali pismo o nameri za sofinanciranje. Stoj an Sate domu, pridobiti vsa dovolje- ..............................................................................nja in začeti gradnjo. Dom Križe • Osrednji dogodek na bodo podaljšali na severru in 83. občnem zboru Prosto- južni strani ter ga prekrili z voljnega gasilskega društva novo streho. Tako bodo pri- Križe je bil podpis pisma z dobili dve nujno potrebni vodstvom Občine Tržič, ki iz- garaži, sobo in skladišče, raža namero za sodelovanje Obenem bodo prestavili iz- pri gradnji prizidka k domu. voz na cesto, da bo bolj va- To slovesno dejanje sta pred ren. Veseli so, da jim bo pri članstvom in gosti v kultur- gradnji pomagala občina, nem domu opravila predsed- vseeno pa pričakujejo tudi nik Matjaž Potočnik in žu- prispevke krajanov. Doslej je pan Borut Sajovic. Slednji je bilo sodelovanje z domačini izrazil zadovoljstvo, da bodo :^ledno. pomemben načrt za ta del tr- žiške občine uresničili skupaj. Ob pomanjkanju denarja v proračunu občine bo si- V društvu» ki ima 97 Čla» nov, so tudi lani opravili veliko dela. Kot je poročaj poveljnik Franci Kuhar, so imeli cer težko uresničiti potrebe šest intervencij in Številne vseh gasÜskih društev naen- vaje. Zelo koristna je bila vaja krat, saj potrebujejo nov avto reševanja iz OS Križe. Za v Kovorju. gasilski dom pa bi preventivne dejavnosti so na-radi obnovili tudi v Leiah. menili kar 1256 ur prosto-Predsednik gradbenega voljnega dela. Tokrat so za odbora pri PGD Križe Du- prizadevnost nagradili dva šan Bodlaj je seznanil zbra- Člana. Dušan Mozetič in Jane, da nameravajo letos do- nez Aijančič, mlajši, sta pre-kupiti potrebno zemljišče ob jela priznanji za 20 let dela. ljusgana Delo Prodaja kupita desetino Dnevnika Kapitalska družba (KAD) je prejšnji teden na dražbi prodala nekaj več kot io-odstotnl delež v Dnevniku. Povabilu na dražbo sta se odzvala Delo Prodaja in Styria Medla International, AG, Avstrija. Izhodiščna cena za delnico je bila tic evrov, avstrijska založniška družba je ponudila 153 evrov, Delo Prodaja pa i6o evrov in bo tako za 33.622 delnic plačala 5,4 milijona evrov. Kot je povedal Marjan Božnik, predsednik uprave Dela Prodaje, so se za nakup deleža v Dnevniku odloČili zaradi krepitve naložbenega portfelja v medijih {delež imajo že tudi v Večeru in Delu Revijah) ter iskanja poslovnih učinkov med založniško in distribucijsko dejavnostjo. C Z. Rateče Tekmovanje pasjih vpreg Ob mejnem prehodu Rateče je minuH konec tedna potekalo mednarodno tekmovanje pasjih vlečnih vpreg Sleddog 2007. Letošnje tekmovanje je LTO - Zavod za turizem občine Kranjska Gora Izvedel sedmič zapored. Gre za Čezmejno sodelovanje s šolo vlečnih psov iz Fužin, pri organizaciji pa sodeloval še Slovenski klub vodnikov vlečnih psov. Start in cilj tekmovanja sta bila v Seli Peči v Italiji, pasje vprege pa so prečkale državno mejo med Italijo in Slovenijo In v dolžini 1,5 kilometra so jih lahko spremljali tudi gledalci na slovenski strani meje. Tekmovanja se je po besedah Matjaža Podlipnika iz LTO Kranjska Gora udeležilo 87 ekip pasjih viečnih vpreg iz desetih različnih držav oziroma skupaj več kot 300 vlečnih psov. U. P. Novorojenčki Na Gorenjskem smo v minulem tednu dobili 3S novih prebivalcev In sicer v Kranju 25, na Jesenicah pa 15. V Kranju je prvIČ zajokalo 16 deklic in 9 dečkov. Najtežji deček je tehtal 4 kilograme, najlažji deklici pa so nameri 2.400 gramov. Na Jesenicah se je rodilo S deklic in 5 dečkov. Najtežji deček je tehtal 4.210, najlažji pa 2.660 gramov. Zlati V najboljšim vzajemnim skladom Cvrro Zaplotnik skladi najboljši Obvezniški ..............................................................................Pika (Primorski skladi), med Ljubljana - Revija Kapital je mešanimi Modra Kombina-prejšnji teden podelila na- dja (Ilirika) in med delniški-grade Zlati V za leto 2006 mi RCM Osteuropa Aktien najboljšim vzajemnim skia- (RaifFeisen Capital Managedom. V obdobju enega leta je ment). Pri izboru, ki je nabil med denarnimi skladi menjen popularizaciji varče-najboljši KD MM (KD In- vanja v vzajemnih skladih, vestments), med obvezniški- so upoštevali kriterije donos-mi Publikum Bond (Publi- nosti, nihanja in razporedit-kum PDU), med mešanim ve portfelja. Primus (Publikum PDU). Slovenski vlagatelji so ob med delnižkimi panožnimi koncu lanskega leta imeli v in (ali) geografsko spedalizi- domačih in tujih vzajemnih ranimi skladi Sgam Eq Gii- skladih 2,23 milijarde evrov na (Sgam), med delniškimi oz. 535 milijard tolarjev sred- evropsko usmerjenimi Rast- stev. To pomeni, da so sred- ko (KD Investments) in med stva v skladih na prebivalca delniškimi globalno usmer- že presegla mejo tisoč evrov, jenimi skladi Infond Delni- kar se je mnogim še nekaj let Škd (Infond). V obdobju petih let je bil med obvezniškimi nazaj zdela nedosegljiva številka. Kamnik JUS Storitve in trgovina v stečajnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani je 24. januarja začelo stečajni postopek za družbo JUS Storitve in trgovina, d. o. o., Kamnik. Za stečajnega upravitelja je imenovalo odvetnika Uroia lliča iz Ljubljane. Upniki morajo prijaviti terjatve v dveh mesecih od oklica stečaja, narok za preizkus ter/atev pa bo 23. aprila. C. Z. OBČINA ŠKOFJA LOKA Župan Poljanska cesta 2. 4220 Skofja Loka Tel.: 04/51-12-300, fax: 04/51-12-318 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni listRS. št. 110/02, popr. 8/03, 58/03) Občina Škofja Loka sklicuje 1. PROSTORSKE KONFERENCE za pripravo: • Občinskega lokacijskega načrta za gradnjo primarnega vodovoda Trata - Reteče, - Občinskega lokaciiskega načrta za gradnjo infrastruktumiti objektov in naprav v naselju Puštal in - Občinskega lokacijskega načrta izgradnje infrastruktumih objektov in naprav v naselju Vine a rje, ki bodo v veliki sejni sobi Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka v sredo, 14. februarja 2007, potekale po naslednjem vrstnem redu: • ob 13.00 urt za Občinski lokacijski načrt za gradnjo p rim arn e ga vodovoda Trata « Retece ( izgradnja in obnova vodovoda); - ob 13.30 za občinski lokacijski načrt za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal (izgradnja kanalizacijskega omrežja v ločer^em sistemu. obnova vodovoda, gradnja plinovoda, grad nja javne razsvetljave) i n • ob 14.00 uri za občinski lokacijski načrt izgradnje Infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Vincarje (izgradnja kan^izacijskega omrežja v ločeriem sisten^u, obnova vodovoda, gradnja Dliriovoda, gradnja javne razsvetljave). Na 1. prostorski konferenci bodo predstavljeni osnulki Programov priprave za navedene občinske lokacijske načrte za infra- stoiktume ureditve v občini Škotja Loka. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane Javnosti v zvezi s pripravo navedenega občinskega lokacijskega načrta. Udeleženci prostorskih konferenc, ki predložijo pisno dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo« društvo, zdruienje ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila In usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Osnutki programov priprave so na vpogled tudi na Občini Škofia Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka (pritličje) v času uradnih uraiina spletni strani Občine Škotja Loka: http://www.skoQaloKa.si. Župan Občine škofja Loka Igor Draksler l.r. 20 KAŽIPOT, ZAHVALE i g'gias. si G0REN|SK1 GLAS torek, 6. februaria 2007 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 i^jrM'io oSji'0 »O (Hfio«iif fjUu il oseQio ni 7OIMH vKonpvo; po »S* dO iKJifđ 11 M CD'j'fi Ceiì^oeU^'n ponudb* rubt<»' N'fcii«uQodn) janež Rozman s.p. • Rozman bus, Lancovd 91,4240 Radovljica Tel.; 04/53 M9' 04/53 <>4 230 JR^ 8. 2.; MADŽARSKE TOPLICE-PUSTOVANjE 15. 2. do 18. 3., 22, 3. do 25. 3.: LENTI 31. 3. Obvestila o dogodkih ob)avl)Amo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Slovesnost v spomin talcem Škofja Loka • V petek, 9. februarja, bo ob 16. uri pri spominskem obeležju za Kamnitnikom v Škofji Loki Slovesnost v spomiri petdesetim ustreljenim talcern. Pogovor o knjigi Kranj • Jutri, v sredo, 7. februarja, ob 19.30 bo v avli Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj na Tavčarjevi uli 41 pogovor o knjigi Trnje v Arkadlji: dvanajst nesramnih esejev in trinajsti, sentimentalni. Govoril bo njen avtor dr. Denis Poniž. Vstop je prost, Večer vodnarjev Snovik • V restavraciji Potočka v Termah Snovik bo v soboto, 10. februarja, ob i8. uri druženje du5, rojenih v astrološkem znamenju Vodnar. Za otroke v knjižnicah Poljane - Ura pravljic bo v knjižnici v poljanah danes, v torek, ob 17. uri. Na sporedu je pravljica O ti veseli pustni čas. Železniki • V knjižnici v Železnikih se bo jutri, v sredo, ob 17, uri začela Delavnica za spretne prste z naslovom Pismo tetki Zimi. Delavnica je primerna za otroke, ki so stari od 4 do 10 Bohinjska Bistrica • V knjižnici se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začela lutkovna Igrica Možiček med dimniki. Igrica je primerna za otroke, ki so stari vsaj 3 leta. Literarno-gledališki večer Radovljica • V Knjižnici A. T, Linharta se bo danes, v torek, ob 19.30 v okviru Torkovih večerov začela prireditev Življenje je gledališče in vsi smo igralci • literarno-gledališki večer s prevajalcem, režiserjem in profesorjem nemščine Darkom Čudnom. Z gostom se bo pogovarjala Metka Repine, sodelovalo bo tudi Gledališče 2B. Bohfnjska Bistrica • Literarno gledališki večer s prevajalcem, režiserjem in profesorjem nemščine Darkom Čudnom z naslovom Življenje je gledališče in vsi smo igralci se bo v knjižnici v Bohinjski Bistrici začel v petek, 9, februarja, ob 19. uri. IZLETI Pohod v spomin Štefana Bukovca Krfie • Planinsko društvo Križe vabi na prvi pohod v spomin Štefana Bukovca, od koče na Kriški gori do Tolstega vrha. Zbor bo v Četrtek, 8. februarja, ob 10. uri na Kriški gori, od tam pa se boste v spremstvu vodnikov odpravili na Tolsti vrh. 5. pohod spomina in prijateljstva Radovljica, fesenice • Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica-jesenice in Območno združenje častnikov Radovljica vabijo ob slovenskem kulturnem prazniku na pohod, ki bo v Četrtek, 8. februarja, z začetkom ob 8.30 izpred Sindikalnega izobraževalnega centra (blan- der) Radovljici. Smer pohoda: Radovljica-Lancovo- 6odeSče-8led-PreŠernov spomenik, kjer bo kulturni program. Pohod se nadaljuje v smeri: Bled-Zasip-Vrba. Iz Vrbe bo organiziran prevoz na zbirno mesto. Pohod bo v vsakem vremenu, ni pa zahteven, saj poteka po ravninskem predelu, dolžina poti je približno 18 kilometrov, obleko in opremo pa je potrebno prilagoditi vremenskim razmeram. Na Uršljo goro Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto, 24. februarja, vabi na zimski izlet na Uršljo goro (^699 m). Odhod z minibusom bo v soboto, 24. februarja, ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 6 do 7 ur, zahtevnost pa kot pri vseh zimskih turah odvisna od trenutnih razmer. Informaci-)e \n prijave: tatjanahribar.13@gmail.com: tatjanahri- f bar.13@gmajl.com, sms: 051/603 475; e-pošta: marjan-kai@email.si ali pa se prijavite v pisarni PD Iskra na Planini 3 ob sredah med 17. in 18. uro. Na Goli vrh Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane 10. februarja na planinski izlet na Goli vrh nad Jezerskim. Tura je nezahtevna, potrebno pa je upoštevati zimske razmere. Odhod iz Preddvora bo ob 7.30, prevoz bo urejene z osebnimi avtomobili. Prijave in dodatne informacije: janež Planine, tel.: 255 15 65 ali 040/260 930 do četrtka, 8. februarja. PREDAVANJA Kramljanje o zeliščih Kranj - Primskovo • V petek, 9. februarja, boste ob 17. uri v Ustvarjalnem ateljeju na Primskovem, Kurirska pot 27, ahko kramljali o zeliščih z Vero PrelovSek • Harmonij zdravja tudi s pomočjo zeli. dIŠavnic In začimb. Za več informacij lahko pokličete po teL: 041/286 155 ali na e-poŠti maja.rogelj@gmail.com. PROSTA DELA študentje,dijaki www.ms-kranj.si O prvi pomoč! ob nezgodi Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj obvešča člane društva in druge planince, zainteresirane za osvojitev ali obnovitev znanj in veščin, kako na ustrezen način pomagati sebi ali prijatelju v nepričakovani nezgodi, da je usposabljanje Prva pomoč, ki bi moralo biti izvedeno v Četrtek, 22. februarja, zaradi zadržanosti predavatelja prestavljeno na četrtek. 8. marca. OBVESTILA Zimsko-pustni tabor s čebelico Majo Kranj • Primskovo • Ustvarjalni zimsko-pustni tabor s čebelico Majo bo na Primskovem potekal 5 dni In sicer v Ustvarjalnem ateljeju na Primskovem in na kmetiji Kovač od ponedeljka, 19., do petka, 23. februarja, vsak dan od 9. do ì6. ure. Za prijave in dodatne informacije pokličite po tel.: 041/286 155 ali na e-poito maja.rogelj@2mail.com. Počitniški plesni tečaj jesenice • Mladinski center Jesenice vse osnovnošolce vab na počitniški plesni tečaj, ki bo potekal od 19. do 23. februarja v dvorani MCj, na Kejžarjevi 22, Jesenice. Prijave zbirajo na naslovu mcj-info(f)sioi.net ter na telefonskih Številkah 04/5884 680 in 04/5884 68i. Število mest je omejeno. Tečaj, ki ga bo vodila Tina Jakopič, ponuja učenje hip hopa, popa in latino plesnih korakov. Komunala Kranj obvešča Kranj • Komunala Kranj obvešča, da bodo v četrtek, 8. ruarja, na kulturni praznik, odpadke odvažali skladno 2 nim urn kom. feb-red- Loški muzej obvešča Ško^a Loka - Loški muzej obvešča, da bo na kulturni praznik v četrtek, 8. februarja, prost vstop v zbirke Loškega muzeja. Muzej bo tega dne odprt od ^0. do 17. ure. Ob 16. uri vabi- jo na javno vodstvo pO razštavi Škofjd Loka Čas pasljona. Društvo upokojencev Naklo obvešča Naklo - Društvo upokojencev Naklo bo organiziralo pusto-vanje za svoje Člane 19. februarja na Studencu pri Sevnici. Odhod iz Naklega bo ob 8. uri. Maske so zaželene. Pohod-niika sekcija pri DU Naklo pa vabi ob kulturnem prazniku, 8. februarju, v Vrbo, 27. februarja pa v Križe in na Gozd. Ure odhodov bodo objavljene na plakatih. Tečaj zimskega gorništva Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto in nedeljo, 17. in 18. februarja, vabi na Tečaj zimskega gorništva 2007 na Krvavcu. Zbor bo v soboto ob 7.30 pri spodnji postaji cabinske žičnice za na Krvavec. Informacije in prijave: Marjan Ručigaj, po telefonu 041/350 204, ali e-naslov: ruciga-jm@volja.net ali v pisarni PD Iskra na Planini 3 ob sredah med 17. in 18. uro. Z vlakom na informativne dneve Ob informativnih dnevih so na Slovenskih železnicah uvedli podaljšane garniture rednih vlakov in izredne vlake. V soboto, 10. februarja, bodo poleg rednih vlakov vozili po- daljšani vlaki v obe smeri na naslednjih relacijah: od Murske Sobote do Ljubljane, od Kopra do Ljubljane in iz Nove Gorice do Ljubljane s prestopanjem na Jesenicah, Priporočamo nakup vozovnic v predprodaji. Vse podrobnejše informacije je mogoče dobiti na železniških postajah, na spletnih straneh Slovenskih železnic www.slo-zeleznice.sf in po elektronski pošti potnik@slo-zeleznice.si. KONCERTI Koncert Terrafolka Kranjska Gora ■ V Dvorani Vitranc bo v petek, 9. februarja, koncert skupine Terrafolk. RAZSTAVE Valentinova razstava Kranj • Valentinova razstava bo v Ustvarjalnem ateljeju na Primskovem, Kurirska pot 27, odprta od torka, 6. februarja, do svetega Valentina, 14. februarja, izdelke si boste ahko ogledali ali jih prodali vsak dan od 9. do n. in 17. do 19. ure. Slike članov Likovnega društva Relik Trbovlje Jesenice - V petek, 9. februarja, bodo ob 18. uri v Razstavnem salonu Dollk odprli skupinsko razstavo likovnih del slikark in slikarjev iz Likovnega društva RelIk Trbovlje. Razstavlja Renata Šifrar Žiri • V DPD Svoboda ŽIri bodo v petek ob 19.30 odprli razstavo del Renate Šifrar, študentke Četrtega letnika jubljanske Akademije za likovno umetnost, smer Vizualne komunikacije. Slike Koroška Bela - V Kulturnem hramu bodo v Četrtek, 8. februarja, ob 18.30 odprli likovno razstavo Tineta Markeža ob lOO'letnlci rojstva z naslovom Slike. Stara Fužina Predstavitev načrtov upravljanja TNP Na upravi TNP so se odloČili, da bodo k načrtu upravljanja povabili tudi prebivalce na območju Triglavskega narodnega parka. Tako bodo srečanje z domačini v kulturnem domu v Stari Fužini pripravili jutri, v sredo, z začetkom ob 19. uri. V kulturnem domu v Zgornjih Gorjah bo predstavitev naslednji torek, 13. februarja, ob i8. uri, v kulturnem domu na Dovjem pa v sredo, 14. februarja, ob 18. url. V. S. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest. da nas je v 85. letu MpustiJa naša draga mama, babica, tsšča Marija Peklaj Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 6. februarja 2007. ob 15. uri na kranjskem pokopaJiSČu v širiem družinskem krogu. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči vsi njeni LOTO Rezullaii i o. kroga -4, 2. 2007 3.10. 20. 28. 29. 35, 38 in 18 Lolko: 1, s. 7. 7. o, 0 Garantirani sklad 11. kroga za S 100,000 eur / 23.964.000 Predvidenr sklad 11. kroga za 70.000 eur f 16.774.800 f CORENISKI GUS lorek, 6. februarja 2007 KAŽIPOT, PISMA info (pg'glas. si 21 PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU Teden kulture, saj bodo lo. februarja ob lo. uri pripravili : ob 19. uri pa bo v KaŠči na Spodnjem trgu v Skofll Loki literarno- plesno pravljico za otroke in ob 17. uri mladinsko Igro : glasbeni večer Mostovi med Dravo in Savo. Občina Škofja Loka Horoskop, n. februarja ob 16. uri pa §e letni koncert otroškega : in Osnovna šola Cvetka Golarja vabita jutri, v sredo, ob i8. uri na občinsko proslavo v Ìo\o, kjer bodo v programu sodelovali V Galeriji Prešernovih nagrajencevv Kranju bodo danes, v torek, | pevskega zbora Mladi upi z Olševka. ob 18 uri In v Galeriji Mestne hiše ob 18.30 odprli razstavo aka- j ^ ^^ ^^^^ ! učenci šole, tenorist Janez Triler, Mešani pevski zbor demskega sli a rja Vladimir)a Makuca. V pst. ^ u An/aj bo prav | ^^^^ ^ uprizoritvijo veseloigre Trije vaški svetniki. Unesco klub j ^ fole Škofja Loka ^d vodstvom prof tako danes ob 18. uri odprtje razstave slik pod imenom Slikarji Primskovega Prešernu. In kaj se bo dogajalo jutri, v sredo? V galeriji Mestne občine Kranj bodo odprli razstavo članov Likovnega društva Kranj. Koncert Moškega pevskega zbora Peter Upar bo Cerklje, KUD Davorina jenka in Oblina Cerklje pa 16. februarja ob 18.30 pripravljajo v Župnijski dvorani prireditev Pesem utihne, spomin ostane. Armina SeŠka in akademski s janež Hafner. V sosednji občini Železniki bodo proslavo ob kulturnem prazniku pripravili v kulturno-umetniškem društvu France Kobiar Železniki. Proslava bo jutri, 7- febnjarja, v Kulturnem domu Železniki, Na Grohar pripravilo prireditev z ob 17. uri v Društvu upokojencev Kranj. V Prešernovem gaju bo j Tržiški muzej vabi 8. februarja ob 16. uri na pogovor o manj \ . sv t o dr Stvo ob 17.30 Trenutek tišine, nastopila bosta APZ France Prešeren in : znanih plateh Prešernovega življenja, Magistra farmacije Maja i . profesor Franc Drolc Mešani pevski zbor Iskra bo ob 18. uri pred : Trojer bo opisala zdravila, ki so lajšala bolezni pesnika. Pojasni-: naslovom Prešeren v očeh naimlajšth Sonč Prešernovo hišo zapel podoknice. Kranjski kvintet bo ob 18.30 za- ! bo tudi vsebino ohranjenih receptov Prešernovega osebnega j ^^^^arjevi hiši v Sonci z začetkom ob 18. un. pel na Glavnem trgu v Kranju, Obrtniški moški pevski zbor dr. ]a- : zdravnika. Zbirko tfžiŠkega ranocelnika in porodničarja Tomaža • Osrednja proslava za občane Medvod bo letos v Smledniku. V ^ ^ ^ ^ h i « i i^m* • ^ » È ^ i ^ 4 • ^i^ll All*^ • I* « 4 ^ • \ à * ^ t • i nez Bleiweis pa ob 19. uri pred Prešernovim spomenikom. V : ^irca bo predstavila Tita Porenta, višja kustodinja v muzeju. KUD Smlednik so Jo nameravali pripraviti v Viteški dvorani Domu krajanov Primskovo se bo ob i8. uri začela prireditev Pre- [ yterama sekcija DPD Svoboda Žiri in Občina ŽIri vabtta jutri, v ì Laza^nijevega gradu in ob tem naj bi javnost prvič videla restavri-šeren v malem. V Gostišču An/aj bo ob 19. uri prireditev Večer : gredo, ob 19.30 v galerijo DPD Svoboda v ŽIrth na predstavitev i P® podtaknjenega požara ne bo možno. petja In poezije. V četrtek. 8. februarja, bo ob 19. uri v cerkvi sv. j pravljic Pri hrastu na levo avtorice Milene Miklavčič. Kandjana in tovarišev sveta maša za dr. Franceta Prešerna in vse j Proslava, bolje rečeno manifestacija, bo sedaj jutri, v sredo, ob 19.30 na prostem, na Trgu sv. Urha v Smledniku in bo imela pose- kranjske k.llurrike, nato pa bo . župnijski dvorani na Taviarjevi ! ^^ )«enicah bo osrednji dogodek 8. februarja z začetkom ob j ^ej moSno simbolno noto, katere glavno sporočilo bo upor prot 43 kulturni program, ki ga bodo oblikovali Kancijanovi otrod In I i vsakemu nasilnennu dejanju. Pred uradnim delom prireditve se bo komorni zbor Gallus. 7. in 8. februarja bo na Glavnem trgu v Kranju od 14- do 19. ure Sejem domače in umetnostne obrti, Tradicionalni recitali pred Prešernovim spomenikom v organizaciji Kra- jevne skupnosti Cerner članov Prešerno^^^^^ ^ ii^T^esm^rancetVp^rerna^C^^^^^^^^^^^^ i ^ Valeriji Perez bodo isti da ob 19. url odprli ce_v ,n d^akov kranjskih šol Po^ekali februar^ od ,0. do ,4. i ^ , Glasbeno Solo Jesenice jutri, v sredo, ob ,7. uri I kiparsko-slikarsko razstavo z naslovom Trije Tršarji avtorjev v Kasarni na Stari Savi odprl razstavo Marijana Vodnika, ob 18. i Draga, Du5ana in Marijana Tršarja, 8. februarja ob 19. uri pa bo gledališče iz Kranja in KUD Jan to Krme jJz Reteč izvedla j ob 18. uri na Starem gradu začel pohod po poti kulturne dediščine, V galeriji Veronika v Kamniku bodo dijaki Šolskega centra naslovom Stand Up Prelo mladi po lastnem navdihu interpre- i Ri-^olf Maister jutri, v sredo, ob 19. ^ri pripravili recital Prešer- I ^^^ I * * * ^^ t m * È * k 1 kriminalno-jubezenski muzikal Viže Inu griže. V Mladinskem centru Jesenice bodo danes, v torek, ob 17. ur) na prireditvi z ure pred Prešernovim spomenikom in na Glavnem trgu. Mikrofon bo odprt tudf za vse tiste, ki boste zbrali dovolj poguma in re- citirali ali prebrali katero od Prešernovih pesmi, Gorenjski muzej uri pa bo v dvorani glasbene Šole koncert slovenskih skladatel- organizira v Mestni hiši javno vodstvo po -arheološki razstavi Zla* ta doba Kamija, in sicer 7., 8., 14. in 22- februarja ob uri, javno vodstvo po stalni razstavi Dr, France Prešeren - življenje in delo bo v Prešernovi hiši 8, februarja ob 16. uri. Osnovna šola France- dvorani Doma kulture Kamnik območna revija odraslih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. jev glasbene Šole 2 gosti iz Celovca.' Člani Gledališča Bohinjs* ka Bistrica že vrsto let pripravljajo 8, februarja srečanje na • V Komendi osrednjo proslavo pripravljajo člani društva Ajdovskem gradcu, tako bo tudi letos, ko se bo prireditev za- ; upokojencev, kulturnega društva fn učenci osnovne Šole. čela ob 13, uri. Srečanje bodo posvetili Simonu Gregorčiču. Prireditev bo jutri, v sredo, ob 19. uri v kulturnem domu. Dan šole. KD Tabor Podbrezje prireja literarni večer z Mimi MalenŠek, ki ta Prešerna bo imela v soboto, lo. februarja, od lo. ure naprej ! V dvorani Glasbene šole Radovljica bo jutri, v sredo, ob 20. uri i P^P®«*^'" P® i® t'odo raz ičnl pevski zbori iz vse občine. glasbena prireditev, v galeriji Šivčeve hiše pa bodo na dan ! VVodIcah pripravljajo jutri, vsredo, ob 19. uri Srečanjes PreŠer- praznika odprli razstavo. V dvorani Družbenega centra v Lesc- I nom, tak je naslov monodrame, ki jo bo zaigral Jožef RopoŠa. ure prej bo v Taborski cerkvi nastop domačega pevskega zbora in koncert baritonista Marka Bajuka ob spremljavi pianistke Marije Ashe Malie. Srečanje s pisateljico bo še posebej svečano, ker v Četrtek praznuje 88, rojstni dan. pravljice v verzih, pn/erca slikarke in pesnice Marje Čampa ! sodelovali bodo člani občinskih kulturnih društev. Ana in Čarobni čopič. Vllja strokovna šola za gostinstvo in turizem Sled bo ob 250-letnici Linhartovega rojstva in kulturnem i VTntmu bo osrednja proslava danes, v torek, ob 19. uri, na prired- prazniku pripravila v petek ob 19. uri v gostilni in restavraciji i itvi v dvorani KUD pa bodo sodelovati člani Prešernovega gledal-Avsenik v Begunjah kulturno zabavni večer. V osnovni šoli Matija Valjavca v Preddvoru vabijo na prireditev j ^^ slovenskem kulturnem prazniku bo predstavitev publikacij, ob kulturnem prazniku jutri, v sredo, ob 18. uri v glasbeno učil-n co Šole. 2006 Kranjsk išča iz Kranja in KÜD Janko Krmel), skupina Ana Pupedan in drugi. V kulturnem domu v Domžalah bo v četrtek ob 20. uri slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovali zasedba Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik in drugi glasbeniku Na jezerskem bodo praznik proslavili jutri, v sredo, obi8, uri v I v občini Gorenja vas • Poljane bo osrednja proslava v soboto ob i V Moravčah bo praznična priredltevjutri ob 19. uri v kulturnem dvorani Korotan z recitalom Prešernovih pesmi. ì8. uri v podmžnični šoli Javorje, kjer bo na ogled tudi razstava del j slavnostna govornica bo nekdanja ministrica za kulturo V S«nčurju bo osrednja občinska proslava jutri ob 19, uri v j jovanoviča. Že jutri, v sredo, ob 18. uri pa bo pred Kosmc^ j Andreja Rihtar. Domukrajanov,pripraviljoboKUDVisoko.Dankasnejebosta j vo domačijo v Poljanah prireditev z naslovom Poklon prazniku, j Suzs^ni Kovačič, Maja Bertoncelj, Simon ŠubicJasna Paladin, domači kulturni društvi ob 18, uri pripravili proslavi tudi na Vi- j Kulturno društvo Reteče pripravlja na dan praznika ob 18. uri v • StojanSaje, Urša Petemel, Danica Zavrl Žlebir, Cveto Zaplotnik^ sokem in v Trbojah. V Domu krajanov na Visokem bo sicer : domačem kulturnem domu literarni večer, v petek, 9, februarja, i Bošflan Bogataj, Stoja ri Saje, Lea Čolnar Nikoli pozabljeni spomini 50 seveda vedeli tudi zavezni' Ciohoko poškodovali niti ene U, ki so dnevno napadali kon- hiše m tudi žrtev ni bile, razen je izvedla 14. borbena skupina USAF z nizko letečimi loi'sti- Cesta, ki pelje od Jeprce da pri vas vedno odprta vrata in Šentvida, je biia zgrajena leta telefyn, si ga boste pa tudi za voje. ki so se umikali. Tisto dopoldne 5, aprila seveda posadke topn iča rjev. mi bombniki vrste LOCK- iq}6. Takrat je po njd vozilo na nas, saj se zavzemamo za reši- Mostje bil tord porušen in s HEED P-j81 LIGHTNING • dan nekaj deset avtomobilov, tev razvojnega problema celotne 2945 sem s starši oral njivo na tem za nekaj časa ustavljen LIGHTNING - dvotrup. Ko prideš v leta, odložiš skr- Dob rem polju, tik nad ždezni-škim mostom. Pozornost sem promet. Seveda so most provi-zorično kmalu usposobili za Zgodba je resnična in tudi nepozabna. Mislim, da je prav. da obelodanimo mlajši generaciji stvari, ki smo Jih do-življali pred veČ kot 60 leti. CiRJL ZUPAM Kaj pa danes? Vprašali se boste, zakiu piše- re^Je zahodno od Ljubljane. Tora smo prepričani, da bo- bi na službo, pehanje za preži- namenil nizko letečemu lovcu počasen promet. Prišel je mesec vetje, imaš pa Čas zu razmiš- ■ bombniku - dvotrupu, ki se Je maj in na progi Kranj-Lesce se Ijanje, kako si živel in kaj si dC' približeval mostu. Naenkrat Je Je natrpalo toliko konvojev živel. Nekatere stvari, dogodki. zaropotalo iz cevi protiletalske umikajoče se nemške vojske in se še poseb no radi vračajo in se artilerije, iri je bra nüa wst. iz vojaške opreme, da se je pro- jih nenehno rad spomni?. Med lovca se je pokadilo, počasi Je met popolnoma, ustavil. Ta- vojno smo se otroä radi ozi ra - izgubljal višino in končne str- krat pa seje nad pobojem nad I v nebo, po katerem so hru- moglavil blizu Radovljice v mostom v vasi Dobro polje meli v velikih formacijah težki gozdu ob Savi. Pilot Je bil znašla Hercegovska brigada nrpdspdllìku bombniki, ki so s sabo nosili smrtno 2adet, in po pripovedo- Jugoslovartske vojske, ki Je po ' Odprto pismo mo vam? Zalo, ker vse poti vo- ste našo delegacijo v kratkem dijo k vam. Kot sme seznanjeni, sprejeli. Pri nas je žal tako, če so vas s problematiko naše ceste, hočeš animirati novinarje in ob- tudi z roki za izvedbo postopkov last, moraš iti na cesto. Mi si že seznanili: ministra Božič in tegfi ne želimo. Civilne iniciati- Podobnik ter poslanec Ljubelj- ve vztrajamo, da n i razlogov, Šek Zato menimo, da vam pro- da se obljubljeni roki, ki so bili podani na Javni razgmitin Io- na smrtonosni tovor in a i smrt vanj ih nekaterih očividcev Je kurirju zahtevala, naj se pre- vlade Republike decembru 2006, pa Še vedno ni- blem ni neznan. Po termlnskem planu bi morala Vlada RS spr^eti odloätev Medvode dne 10. julija 2006 ne o najustrezngši varianti ceste v izvršujejo. vanju sprejema, vas po evropskih mestih predvsem zgorel Seveda se Je akcija s dajo. Žal ni bilo tako, povelj-nemških. Tudi Slovenija ni tem šele začela, tik za tem je nit nemškega oddelka vojskeje Slovenija bila izvzeta inje bila večkrat tarča letalskih napadov. čez Jelovico prihrumela eska^ drila lovcev - bombnikcv in si- dal ukaz, naj cevi tcpov usmerijo proti vasi. Vnel se je spo- mamo pojasnila, zakaj s^ to ni zgodilo. pa izvedeli (se pač vse izve J, da so "iobisti" dosedi Spoštovani predsednik vlade direktno pri vas osebno, da se V tem prispevku imam na- lovito napadla most in protile- pad. katerega rezultat Je bil, RS g. Janez Janša takšen sklep ne da na sdo vlade. men opisati nepozaben grozo- talsko topništvo. Most Je bil za- da so se zaradi premoči parti- Slovenija z velikimi in sme- Alije to res? vit letalski napad na železniški det že pri prvem napadu, pilo- zanov morali predati, topovske umi koraki stopa rut potevrop- Gospod ministrski predsed- most Čez Savo v G lobokem 5. Ji lovcev pa 50 se nato osredoto- grana te pa so zanet ile požar ske^ razvoja, evropskih stan- nik, zakaj že? Ali so res "lobisti " aprila J945- Ko Je nacistična Nemčija izgubljala tla pod no- čili na protiletalsko obrambo, in tako so hoteli maščevati ^o- in tako je 9. maja pogorela ena hiša i n gospoda rsko poslopje. dardov, evropskega pravnega reda, itd. tisti, ki krojijo gpspodarski raz-i Slovenije zaradi svojih egoi- gami i n se je bližal konec d ru - Jega pilotskega tova riša. Po pr- roke m i je prišel podatek Žal pa zbran i v dvilni in ici- sri^niJi težeru? Sicer pa g. pred- ge svetovne vojne. Strateške vem napadu je sledil drugi m iz a rhiva ameriškega vojnega a tm ugotavljamo, da na na- sednik vlade, ta problem /aWco točke umikajoče poražene vojske so bile ceste in železnice. tre tji, šele pri t retjem Ji m Je letalstva, v ka terem piše tud i o šem obmo^ u eiropsk i standar- dokaj hitro rešimo. uspelo popolnoma utišati topo- napadu na Železniški most v di in razvojne vizije ne držijo, Civilna iniciativa zia Zbiljsko jezero, Frawc Šetina Civilna pobuda Pimiče, Janez Meglič, Civilna pobuda Staaežiče, Tone Mrak, Civilna pobuda za polni priključek Šentvid, Viktor Zupan» Krajevna skupnost Medvode - Center, Branko FiŠer, Železniška proga Ljubljana- ve. Boj med piloti in topničatji Globokem 5. aprila 1943. Pilo- Jesenice,je bila Še posebej važna najbližja pot za umik. To J« silovit, vendar so piloti ti sami so napad in zadeti saj smo v prometY\em sm/j/M št daleč na ^Jub vaši prezasedenosti menimo, da si bi morali za naŠ Krajevna skupnost Katarina. alkanu, kot v času sprtem vzeti čas. Če si ^ vza- skrbno pazili, da niso v vasi most tudi fotografirali. Napad prve Jugoslavije. mete za "Udiste", ki imajo men- MALI OGLASI m/o@g-giö S. 5 i GORENJSKI GLAS torek, 6- februarja 2007 Mlinskd uU. Maribor, Pilriit Ste Mènf Auz Mines Telefon: ^92 59 49,050/30 20 li ^ANOVAN|A PRODAMO KftAN) • Zbto pc^e. gars ^74ni2, Hiia, I, ebnow 2006* Cena $6.000 EUR SIT), KRAN| • Plenim L gan., 264 ms, I./7, il. 1982, obnovfjeno, opremljeno. Cen» 60S00EUR (i4*4$&220Srf^* KRAN) • dvosobno, 51,70 mi. I./2. poslovno^sünovanpki objefct, v celot> ob* I ioo6, vpfsano f ZK, takoj vteljt^ «k Ceni 101236 EUF (i^S^'O Sl^ì. KRAN) • mesto, dvosobno, 57,9 mz. jeno V M/2, dop^ter>o I 1979, ceioti, khmstizirar«. Cena: 99.000 EUR S KRANj • Pbnin^ II, Crìsobno, rru. VIL I I. i9&2i 0pr«ml|900. vzdfievario. 2 balcone. Ceu 120^ EUJ^ (2&9 mio SIT)» eiCTPICA PRI TK2IČU * tnsoboo. mi PfX soU V Un, ^ u avio. U 194S Ceni 108496 EUR {26 rrno SfT) TRŽlC • meftno jedro, trisobno, 6$,93 mi, mansarda, dvoeUŽno^ I, 2006 yeovijeno L 2003i vpisano v ZK, mima lolacijS s dov(t)m razgledom Cena: 112.669 EUR [ij mw sn^ PARCEL PRODAMO eRCZjePRITK2tĆU-?azidijivaparce4a. ^ dostop asfa^ Cena 70 EUR/m2 (16.775 S rT/rti2). PODNART* 2 242idl|rvi parceli, 1.066 mi m 1119 m2, ravni, sončni, prTiOkotne ot> liVe Cena. ?o 6UR/mz (16.77^ SiT/mj). NAKLO « Za2Ìdl|iva parcela. mi, lepa, ravna, sor>^na, pravokotne oblike. Cena: 145 6UR/fn2 (34748 SlT/ma), POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kfä2E PRI Tl^CU « 6 pisam s prjpada-jo^mi prostori, cca too ms, I nad, IJ. 1989. i pisarne so povezane ri^ed sebo|. vendar se lahko oddajajo tudi samo9> jno, šesdm pisarnam pnpada tudi de( arhr^, s^na soba s kuhinjo in sar^rtanja* mi. Najemnina vsebuie tudi ftroike eM-tnke, ogr^anja. varovanja rn komurule. Prostori imaio vsepnkiiiđce m sen fi r>ad Kmetiisko zadr^Jto. Nawmnina: gekkoprojekil nepremičnine enttf «000 «/»nj nfv^wOoeUiQfiQ^vkts S iiww.jttüioceieKi.ii V 04 2341999 031 67 40 33 1 PRODAMO ^ANOVANIA KRAN) • CENTER: nova nanovani» v popolnoma obocp^ljeni mei^n&ki hiSi v centru mesta * a sobno m2i pridii^e. Cena: 98.07541 £UR 123-502.79U5 SfT). • 3««obno di^}loi 96^25 mi. 1. nadstrop^ je In mansarda Cena: 165^33142 EUR 6CCÜNIE NA GORENJSKEM: d^sobno s «hrambo, 60 m2. . 19», r^^^srmnjr 374, lastno par^ni^, balkon, mirna k^^ dja Cena^ 063^6 EUR (23.5 m« SrT). KRANJ * PUNINA II:enosoboo, 34 mž, 1981, nadstropje 1./71 balkon, delno opremljenoi lakoj pariranje v ; podzemni garaü^ Cena 76.000 ČUR ^ (18^)2.640,00 SfT) PRODAMO H iiL BISTRICA PRI TRŽIČU. samo«l0|0a, 12$ m2 bivalnih oovriln, L 7O1 obn* 20^, na parcel 400 mz Cena t60iS7^6S EUR (38,5 mioSn). ODDAMO POSIOVNI PROSTOR KRANj IN OKOLICA Oddamo poslov* ne prostore različnih velikosb za različ* ne BANOVANJA KUPIMO: KRANj IN OKOUCA: Za znanke sinn^ kei§2efnove^sianovanjsk^h e^ot razü& n ih ve^ko^ti in cenovnih ruredov* VFĆ NA! wwiM*geVboproÌekt*5Ì \A nepremičnine Ui. juTela CabrovSka 34. 4000 Kranj email; info^ida*nepremičnine. PC Kran}. Pljrtins 03, Kranj teU 04/2351 000. CSM 041/331 041/754-674^ 04/2351 001 STANOVANJA PRODAMO: ^KOFJA LOKA * MECTO: dvosobno, $0 ma, adaptirano I. 2Ó03. 373 nad,, «na 87700 EUR (21.016.428 SIT)» KRANJ ZLATO POgE: 52 m2, dvosob* zgrajeno i960, adaptirano I* 2006,nad., popolnoma prenovljeno stanovanje, urejeni kletni prostori, cena' >02 240 EUR (24500.794 SIT). KRANJ PLANINA I: 63 m2, dvosoth no, zgrajeno I 1978^ adaptirano I. 100^. 4/8 nad., lepo vzdrževano e, cena: 104.333 EUR (24.999 564 S1T). HI^E PRODAMO: OKOUCA ŠENČURJA: 2S0 m2. samo^Ojna, zgrajena 1.19S0,1.000 mz zemljiSČ^ samostojna hi&a v mirnem naselju, zelena okolica, cena* 2S0.376 EUR (èosoxsccosrr). BL£0 • SnUŽA: 383 mz, zgrajena) 1911,2*177 m2zem|jii^,delno zazidljivo, vrta, pnmema za Iuris* cično d^avnost ali kot nadstandardna samostojna cena 1400.000 EUR (33549€*ooo SfT). KRANJ • KOKRIO: ^ delavnica, ^a* fena 1.1996^ 700 m) zemljika, • VÜ detavni* o v obratovanju ^ prostorno mamardno hz) * vse instalaaje)^ cena: PARCELE PRODAMO: JESENICE • KOČNA: 1.100 m2, j iva, mirr^a sončna parcela, primemo za vikend ali stanovanjsko , cena 85 £UR (20»369 SH). NAKLO • POUCA: 70} m2, zaztdlji-va. parcela ob glavni ccst^ primerna no stanovanjski cena 140 6UR/m2 (33»550 SfT/ma), NAKLO« POLICA: 3.300 ma, zazi va, parala leži ob robu industrijske cone m je primerna za poslovne stanovanjski objekt, cena: 130 6UR/mz (31.153 SIT)/mj. POSLOVNI PROCTOR PRODAMOt KRANJ * STOLPNICA: 83,94 m2, zgra* jena 1. 1964, 5./14 nad., pisarna, možnost uporab« tudi kot stanovanja^ cena: 134.500 EUR ^31.580 SfT). KUPIMO: Na območju Corw^ke kupimo stan* ovanja^ hi^ in psucolc* iivwwjda*neprerr)icnine*si FR^T nkprkmiCmnska iiiSa itUnkM ^ 54/k, r E šviv^il^^ Knii 04/23 44 080 041/366 896, 041/734 198 NOVOGRADNJA prodamo ŠENČUR: VSELJIVO DEC 2007. 13 stanovanj: od zé * ^ ma, ^ klet od 61.900.00 EUR (14.84 mio SIT) do >39.500 EUR (3343mloSrr}4laftniil(o paHumo msto Vlsehec nanovaaje v h^i, S5 ma^ edl^ćno urejeno I 2003, del vna. pai^ me^t, balkon, 125.000 EUR (30 mio STT). Xfhi « Oetal)ka. tnsobno, ti mi, 179. lunkaonalno« 95.561 EUR (22,9 mio S!T)* Zbto po^ enosobno. z. nad.< 1. balkon m razgled, z novo kuhinjo^ 77.200 EUR (18.5 mie SIT). PWiina 1: enosobno. 40 mx adapL 2003, viije nad. 70.940 EUR [17 me SIT) Zlato po|e dvos^no, nevo^radnie. 53 mz, pokrilo parle mesto, 3/3 nad.i EUR »Tiio^rr), Planina « obrob^ trisobno^ 77 mz, I 1987, adapt. 200<. y/i nad. 120.S50 EUR {29 mio SIT). Zlato polje 50 m2. I. 62, vzdrževano, sdapbrano, ^500 EUR (20.$ mio Knnj. meiànsko tnsobr^o s terasa, 95 m2, stilno adapt)r9r>o l. zooo. 125.190 EUR (30 m« SrT)» HlÜE'PAODAMO SnSOKO: poslovno-stanovanjska, 9x12 m ^ prtzidek, K+P-kN, 1,1980. parcda 7>2 m2, odlično za posi dejavnost 27.124a EUR (tìsmioS^T). PRIMSKOVO: hiia, 2xSo mz klet, 440 mz, 2 gara£< dobra lokaoja, L19S0. 212.820 EUR (51 mio SfT), KOKRI CA. enodružinska. 150 mz, parul» SM ^^^ (45 mio SIT), KRANJ* d/odo&nska. L 1982. 200 m2 «kleL parcela 6Som2i 237^6 EUR (57 m>o Senosobno (pred^ lano v enoinpo]sobno)i 33 m2i I. ^979^ adaptirane 2001, 2* nad*/? V5ei)lvo po dogovoru* Cena: 74.278 EÜR (17.8 mio SIT), VISOKOe prodamo dve dvosobni stanovanji {1* in 2. nadstropje)* adaptirani in izdelani 2001 {vsako po 82 mz) v tv. ^r« fazir vsakemu pripada laražni prostor v prillifju in shramba v klen. ter polovr£nf delež na skupnih površinah (dvoriićei pralnica, kuril* niča ipd.J. Cena. 100.116 EUR (23.992.000 SIT). POSESTt PRODAMO POgANSKA DOLINA, prodamo kmetijsko posest v skupna velikosti 4.8486 m2 (gozd, paSnik, travnik, 144 mz stavbiS^e!}. Urejen dostop 12 glavne ceste» Cena: 1,5 (3S9.5 SI ^»p^ilj: lo ma n ^ vpija »net FESST. d. o. o. dojibs, StrlUrjevj uücd 5. Kran), Telefon; 236 73 73 Fat 236 73 70 E'pöKa: fKStSl v;/ Internet: www.fessl.s STANOVANJA PRODAMa KRANJ ^ NAKLO: enoinpolsobno, v pn^ tličjy ve&tanevanjske hiie^ 47»oo mi, obnovljeno cena $6 DOO,oo EUR (15*816 24O1OO SrT). 6LED ' garsonjera, v kletni etaži^ 19 m2, . jzgradn;e 1930, cena 4$.ooo,cc EUR (to.783Ä>o.co KRANJ • PlANtNA II: enosobno. VI nadsL* 53*03 mz, L r^radnje 1 90 000,00 EUR l2U$67.6cio,ooSrT). KR/MJ « VOOOVDDNI STOLP: msobr», rv* rudft^ 34^5 rns, I. izgrad^ 196& cena 77,i99«0,00 EUR (1I500.OCO.OO SIT). KRAN) ' Bn>j|E: pisonjera. pnttičie, 24 m2,1 izgradnje 194^ obnovljeno 200$, <»0341.729,27 EUR(iooooocofloSIT). KRANJ • £ofQevQ dvosobr>o. 7 /9 nadst.. 52 mz, I* izgradnje 1972^ cena 101.000.00 EUR (24^03.640,00511), ftjnkcionalno in vzdrievm stanovanpe. PREDDVOR: eno&obno, PRy3* nadst^, 41,55 m2j nadstrešek za avto SKOP^ LOKA • Frankovo naselje: tn« sobnoi 4/4 nadsL, 78,30 m2,1. ograd-nje 1984. cena 125.000,00 EUR (29 955^000.00 SIT)* KRANJ » VISOKO: trisobno stanovanje. 1^2 n^ v stan. hiSl, 85,76 mz^ifzgradnje 1974, obnovljena hiia 2000 leta, cena 125.200,00 EUR (30.000000,00 SrT)* TRŽKl garsonjera, 24,18 m2, $^/5 rvad. k izgradnje 1950^ cena EUR 45 902.1g (11.000.000,00 sn). KRANJ • PUNINA II: dvosobno. 4/7 10 mZf 103.000,00 EUR (24682.920.00 SIT)* HISE PRODAMO: KRANJ«MLAKA:novogradn)avlll poda* Ijiani gradbeni hii. zoonu btv. possine, zemljlUa 3$o m:. L izgradnje 2CO$i cena i79.c. SEiSKA DOUNA • v blilini Sor^ sUn* hU, zgrajena 1.1923. delno oboCN^jena L 2003,70 m2 bivalne povr^rwcdela na mansarda. zemljiS£a 334 ma, cena 61593.90 EUR ^5.ooo.ooo,oo SfT) BOH« &ST?fCA • h($a s stanovanjskim posbpjem. zgrajeru I. i900,45om2 ne povrijne, zemljiSia 14)7 m2» cena 459 000.00 EUR (109 994760,00 S iT). ZAZIDgiVE PARCaE: Sv«3 Duh pri Sk. Lefcs Bzidljrva parce* la, ^00.00 m2. cena t30,oo EUR mz .553.00 srT). BANOVANJA OOOAMO: KRANJ * SENCUf^ enofnpdsobno sta* novanje, pritlič;e, 42 mz i* izgradnje 2005, cena najemnine 335*83 EUR (8o.ooo»oo SIT) na mesec wwiiV*fesst*si NCPREMIČNINC B£Al CSTATC Email: kranjAsvet- SVKT RC d*o*«. i^ttQfèk kamj NamuJIV« vlie4 12 4000 «btuij TiL: 04/201 I^OOO ne. Si •nepremlCrtine.s STANOVANJA prodamo KRANJ • nova stanovanja v poslovr>o stafiovanjskem objektu v blitini vo* dovodnega stolpci od 4T ms do ^to mau Stanovanj bodo zgrvjena do julija 2007* Cene: od 1*698158 EÜR/m2 (407*047>00 SIT) do 2.o>0p87 EUR/ms (481*885,00 SIT)» KRANJ « planina I: dvosobne, 63J mz s kletjo, L 1978,4^/7 nad., zaslek* I jen balkon^ nova kopalnica, Z lega, ZK. vseljivo aprila. Cena 104.330EUR (25 mio SIT)* KRANJ * Kebetove: garsonjera 25,54 m2, 2* nadstropje, I 1966, sonŽna, brez balkona^ ZK. Cena 59*673 EUR (143 m^o SIT). KRANj - Stoiiiev«; 49.42 mz, lepo dvosobno stanovanjCi 4^ nad*, balkona in dvigafa ni, CK na plin^ adaptira* no L 2005, VREONO ogleda* Cena 83459 EUR {zo mioST). KRANJ ^ Koroška c.: 41 mz v adaptirano L 20051 l^^tni vhod. 1*2. drvarnica, klet, vr^no ogleda. CK na olje. Cena 83.041 EUR (19,9 mio KRANJ • Cosposvetska: enosobno. 4ii9 m2, 2. nad*, L 2005, CK plin, oprernljeno, balkon, velika klel, mi* ren okoliS, lastno parkiriS^e, ZK^ Cena 89.OOO EUR [Z^.i mio SIT). KRANJ « nebotičnik: Slirisobno, 87*4 m2, 7. /12, .1964, prostorno, k ima, krasen razgled, potrebno obnove* Cena: 119*000 EUR {28.5 mio SIT)* Možen dokup garaže za 9*700,00 EUR (2.3 mio SIT). KRANI • Pianlna il; 89,50 mz stano vanjske površine + 4,13 m2 kletf^ 7^ nadstropje, trisobno stanovanje, bal* kon, vpisano v ZK. Cena: 1^6.842 EUR (28 mio SIT), KRAN} • ^oHijevo n*; dvosobno, 5413 m2i J. nad*^ dvigalo, balkon, dobra lokacija, L 1972, prazno. Cena: 102.237 EUR (34,5 mio SIT). KRANJ * Planin« 11: dvosobno. 69,26 m2, 5/7, prijetno stanovanje, vzhod* na stran, i 1982, velik balkon. Cena tio.583 EUR (26,5 mio SIT)* KRANJ * Planina III: dvosobno, 63.6 m2. dobra razporeditev, 177. nad., L 19861 delno prenovljeno, ZK v postopka Cena: 106410 EUR (25,5 mio SIT)* PREDDVOR « Beta: enosobno, 41,55 m2, I* 1983, priilić(ei prazno in takoj vseljivo^ Cena: 35^500 EUR (20 mio SIT). HiSE prodamo PODRECA: enota dvojčka, 3* PCP, I* 2006. K+P+N. «a. 150 povrSine in 330 mz parcele, ob gozdu, 5 km iz Kranja proti Ljubljani. Cena^ 165.000 EUR (39,5 mio SIT)* » KRAN): 1/2 h I Se, kar predstavlja trisobno, 86,08 m2,44,34 m2 garaže in k feti, 215 ma parcele, I. 1978. K4N«M, adaptirano, CK-olje, lahko opremljeno, Z K vse ločeno. Cena 147.300 EUR (35,3 mio S^TJ. SENĆUR: 182 m2, v zahodnem delu naselja so naprodaj tri Ii6ie enodru« finske hiie, zgrajene do podaljšane laze. Hile so podklelene, klasično grajene, z dobrim izkoristkom pros* tora in zasebnostjo posameznih enot Izdnevne^obe imajo izhod na zelenico, vsaka hiSa ima tudi balkon in nadstrešek zt dva avtomobila. Parcete merijo Z93,306 oz. 372 m2. Cend:i8ooco£UR {43 mio ne ZEMgi^Epfcdamo $KOF)A LOKA • Sveti Duk 434 m2. ravno, sončr>o. stavbno zemljkSfe, ob glavni cesi^ Kranj'ikofìa Loka^ vsa infrastruktura ob parceli* Urejen dostop, pridobiva sc gradbeno dovoljenfe za encstanovanjsko hiSo, možen 0^ na&tov. Cena 75.000 EUR (17*9^ 000.00 SIT). POSLOVNI PROSTOR procfair« KRANJ • Planma III: 84 mz, prithee, I. 1985, lahko 22 različne dejavnostf, ZK v postopku, inventar po dogovoru. Cena 125.188 EUR (30 mio SIT). www*svet*nepr«micnine*si GG naročnine 04/20142 41 . e-poita: nar0cnine@g-glas.sl www.gorenlskig1as.si I s mp PROJEKT ^ßmi' g Pm ^ ^ Èi AJblK^r Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 PRODAMO: l«AN) • ZLATO PODE: novogradnja, dvosobno, mz, k nad./3. svetlo, takoj vseljivo. Cena: 93 500 EUR (22.406. J40 SrT). KRANJ • ZLATO POgE: dvosobno, 47 ms, 1. nad*/4, obnovljeno I* 01, no. vpisano v ZK, parkirni VSI priključka Cena: 87.000 EUR (20*992.464 SIT)* KRANJ ^ Blizu AVTOeUSNE POSTAJt garsonjera 17,4 ma, v veča* ta no van j ski h i Si, obnovljena 1* 06, iena. Cena: ^é.ooo EUR KRANJ • VODOVODNI STOLP: dvosobno, $2.17 m2, n nad./4r ob-novijeno 99^ vpisane v ZK* vsi priključki, opremljena kuKinia m kopalnica, odlična lokacija. Cena: roo.ooo EUR (23*964.000 SIT)* KRANJ • OKOLICA: samostojna 200 ma. pare. 350 m2, IV* gr* faza, K4p4^M, lahko dvoslanovanjska, v urejenem naselju, v bli2ini Sole, vrtca. ekarne. Cena: 179.000 EUR Skopja ioka * zminec samostoj- na hiSa, novogradnja IIL pod gr« ^aza, 250 m2, parcela 38s nizkoenergij-ska. v naselju novih h(S, razgled. Ccna^ 1^398,26 EUR (37 mio SIT). DVORJE Pffi CERKUAH: parcela 1000 mz, vsi priklj. ob pare, narejen idejno načrt, sončna tego, Cena: 100 EUR/m2 (2J964 SfT/ma). ZA ZNANE KUPCE NUJNO KUPIM& V KRANJU ALI BLIŽNJI OKOLICI • garsonjero, eno-* dvo- in trisobno NA REUCIJI KRAN] • ŠEN0JR • CERK^ IJE ^ stanovanje v nržjem nadstr^ju. do 8^.500 EUR (20009.940 SIT). PREDDVOR - eno- ali dvosobno. Mar^ kmetijo na Gorenjskem CELOTNO PONUDBO NEPREMi* ĆNIN NAJDETE NA NAŠI SPLETNI CTRAN! www.mp'pr^jekt.si T^:Q«S37 45 DO www aipdomsi ^iPDom AlQdom.injemrinadO Radovljica Csnktfi«va uiica f t^iO Paöavljica SLD GRADUA ZA TRÖ POSRDOVAtUE VPISVZEMUISKO KNJIGO INŽENIRING UPftAVUANiE IN VZ ENEROenKA^'^ STANOVANJA PRODAMO 6CED* Alpska, garsonjera, 17,1 m2,1. 1981, 4. nad., soba, kopalni 4 wc, balkon, klet, oprema. Cena: $2.$93,89 EUR (isooo.ooo SFT). RAOOVgrCA: Prešernova, dvosobno, 59,S4 m2, priJir^e, 1.1995, kuhinja. 2 s^i, kopalnkd 4 wc, klet Cena: 9S.0Č4 EUR (23.500000 SIT). 8ECUNJE! dvosobno, 60,69 I. 1987,4- nad., kuhin|8,2sobi. kopahica ^ balkon, Met nadstrvinica^ C^a 95.977,3 £UR (23.000Ä00 SrT)* RADOVgiCA PrHemova, trisobno, $7,29 m2,3. nad. 1.1987. kuhinja, 3 sobe, kopalnica ^ wc balkon, klet, shramba* Cena: 112^669 EUR RADOVLJICA: Pr^mova, dvomposob^ ne. 72^94 mz, I 1990, pritii^ kuhinja. 3 sobe, l^palnica, we, balkon^ Met Cena: 116 842 EUR {28.000.000 SfT). RADOVUtCA: PreSernova. Uisobno, kuhinja, 3 klet. 79.89 m2, 2 nad., sobe. kopalnica, ViC, ba 133.S33.63 EUR (32.000.000 SfT)* KRAN| Stin&^no* 94,08 m2, obnova 05* str^a+žlrtovi 06. 1* nad., dnev^ na+^kuhlnja. 3 sobe, kopalnica, shramba, balkon, klet, drvarnica. Cena: 137.706,56 EUR isi 000.000 SfT). POSLOVNI PROSTOR PRODAMO RADOVLJICA: Kranjska. 24,79 rnz, pritti^e,pisama,MettI i96i,mim«de- javnosti* Cena: 31.296,94 EUR (7.300000 STT), davek pUii kupec POSLOVNE PROSTORE ODDAMO MOSTE pri &ovnid: Pritličje oa. 283 m2, mansarda cca. 320 mz, 12*67 ma, obnova 05, v celoti ali posamezno, mime de^vnosti. Cena: 8 EUR (1 917 mesec * stroSki ^ ddy* MEDVODE: ZbiljSka. 176 ms, I i960, priHi^: 2 pisarni, sanrtaH)e, jsMadiSČa, klec delavnica, 2 sUadiiČa, garaža, razi. dejavnosti, v celoti* Cena: 1.500 EUR (359460 SfT)/mesec4 stioiki* KUPIMO PARCEU Na območju Gorenjske kupimo več zazidljivih parol za stanovanjske padnpo. www«alpdom,si CISTO ZADNJI HIP PRODAM TELIČKO sfmenTalko staro en Teden. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ŠK. LOKA Fr^nKovo nas 1$$, 40iti2 • alni, nr^ek bloK, mirm okolica« sončna lega, veilko zelenfa, vpisan v ZK, cena 78.SOO EUR li 8,8 mk) SiT), « 031/751-284 KsKEm NEPREMIČNINE Uji&trcv trg 12, 4COO T« 04/20213^3,2022566 GSM 0^1/520 ?oo, £mail; mro^kj-kefn.sl, DV0S08N0 stanovanje na Zialdti CKilju v Kranju, ugodno, S 031/378- 038 '0007M ODDAM V ŠKOPJI LOK» oddam Qnosobno nekomtortno stanovanje, 50 m2, 9 0590/16-418 ^occs^- NAJAMEM GARSONJERO v KfBnJü, » 0<11/788-023 7yxéOT HIŠE_ PRODAM STANOVANJSKA ENOTA DrulovKa • j, 3. podaljšana gradbena Ììia. 9 7000770 STANOVANJSKA EN OTA Pooreća Qrì Medvodah, podaljšana gradbena faza, « 051/388-822 'wv MAJAM6M HIŠO v OKOliCi delavce, S za družino oz. VIKBNDI, APARTMAJI PflOOAM HIŠO v Peroju pn Puli. 240 mž stanovanjsko pov.; er^o stanovanto, tcv le aparimaik s teraso, Dl us.si MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM SAXO 1,0, I. 00, 62.000 km srebrn, odličen, 1. lasinica, cena 2.600 HUR (623 000 Sm, « 040/63. KIA SSPHIA 1.8, I 00, 741 OOKUP ' PRODAJA rabljenih vozil, uredimo prepis. Mepax d.0.0.,, 9 041/773-772 7000^« GORENISKI GIAS torek, 6. februarja zoo? MALI OGLASI, ZAHVALE 23 PEUGEOT 306. 1. d6, 140.000 km. Klima. Cena: 1900 EUR(3d3.424 SIT) • 041/366-708 RS campvs, I. 93. ISI.OOOKm rdeća barv«, zelo dobre» RENAULT LAOUNA BREAK l.d TD! diesel, I. 00. 183.000 K(n mocTre barve, cena do dogovoru, ugodno, v 031/375-736 roooi« RENAULT TW1NG0.1. 03. 290.000 km modr^ zelene kovinske barve. ei. paket, alu platlića. lepo ohranjen, cena 4.600 EUR (1.102.000 SfT). « leciQ&m cgK^KlTTOS^ Pe »CrD^M CM 4302 'i PRODAJA IN M0NTA2A; * pneviriöhke im • ^ artiodizerji '-JIm ^^ i^puini Sistemi MMiujiotji i ut rOOS2 ^^ HIlD.^AMWWdggantars^ ' GOLF 1.9. TOl paket Edition. I. 12/02. 83.000 Kid Cena &o dogovoru, ■ 04/5^-31-025, popofdan. SUZUKI SWIFT, I. 95, lepo ohra/^ien. Cena 750 EUR (179.730 SfT) • 041 /70^26 VW JETTA 1.9 TOl. L 8/06, 10.500 Km tefnrio s^va. cena po dogovoru, ft 031/225-870 kupim OSE6NO VOZILO od I. 00 do 05. v vr«dnos^i dO 10.000 EUR (2.4 mko sni, som resen kupec. « 041/725- 225 JUGO 55, un 01/364-10-21, po 17. Kioess« KARAMBOURANA VOZILA KUPIH PO&KOOOVANO VOZILO tudi totalka - ponujam največ, lako]ien odkup, or«voz. 031/770^33 foooa» TEHNIKA prooah MOmLHI TCLfPON GSM Motorola T192 a pointiceiD, « 041/562-892 GRADBENI MATERIAL STAVBNO POHlirVO kupim GARAŽNA vrata, visoka 041/320'«66 m. 'OCtìéJé KURIVO PRODAM BUKOVA, hrastova In me&ana drva« moinosi razreza in dobrave Zaposlimo dve osebi naslednjo izobrazbo: • ZIDARJA • MIZARJA, TESARJA ali - DELAVCA, KI JE VAJEN ZIDARSKIH AU LESNOOBDELOVALNIH DEL Dela se pzvajajo na terenu v RS In sicer za postavljanje otroš ki h igri Zaposlitev je za določen čas od 1. marca do 31. decembra 2007 z možno^jo podaljšanja zaposlitve. Poskusna doba je i mesec. Pisne proSnje z ži vlj e ri jep i$o rri pošljite na spodaj navedeni naslov do 16. februarja 2007. FLORA d. o. o., Zg. Bitnje 133» 4209 ŽABNICA 8UK0VE brikete u kuriavo. pakìrarìo po 20 kg, oerw 100 EUR/t {23.964 SfT), • 041/S34-7Ö9 7ocoes7 VZREJNC ZI VALI prodam OPVA metrska all razžagana, Dukova. mesarui in brezova, rroinost dostave, 70QC&S& 8IKCA simemaica In ĆB, stara 10 dni, 7000840 LESNE brikete za kuqavo, ugodr>o.. ft 04/$Wl-648. 040/Ö8-74-25 ?«x»?6 UMETNINE, NAKIT ČB eiKCA, starega 14 dni, Vlalko, slaro 10 dni m več talkćk starih od pol do eneoa leta. OBLAČILA PRODAV MAŠKARAONA OSLAÖILA za Otroke do 16 let, cena od 6 do 20 EUR I1.40d Ö0 4.793 srn. « 01/42.31-761, 031 /62e-226. 031 /786-497 ŽIVALI IN RASTLINE ŽREB CA lisastega, starega 3 lela* z^o hep ali zA/Tieniai^ za Klavno gove* do ter prodam trop koz z mladići ali poum*zno In ovce z miadiöi afi posamezno. • 040/167^65 7000040 kupim BIKCA »imentaJca ali Križanca, starega od enega redna do enega meseca. prodah MLADE r>eniéke ov6a/ie brez rodovna ka, ugodno. V 0d1/8l0-S49 7doo»4ì VEČ TELET aimenlalcev, starih od enega tedna do 160 Kg. S 041/657- dOd PODARIM OVC mladi meéanKi^ maihne Ki, scrhIkankL atan 2 meseca. ii orni. KfatKodU* ZAPOSLITVE m/ž KMETIJSTVO nudim IŠČEMO dekle popo dan&Kem Sellak, Šiaka 031 /683-095 za delo v sirežbi v ,v okrepčevalnic 12. Preddvor. « KMETIJSKI STROJI PRODAM NAKLAOALKO Mengele, Garant z valji In trakom, dlskasto kosilnico DeuU fahr, obračalnik na 4 In 6 vrelen, puhalnik s teleskopom, zgrabljalnik Tandem m traktorske verige, tf 031/482-801 PAJEK SIP 340 cm in samonakfadaiko SIP 16 m3, « 040/661-e59 VARNOSTNI LOK za tp^or Same ar-Qon 70, » 04/533-12-80 ?ooo«5 IŠČEMO r>atakdr}e fn natakarice, Hombre club, gostinstvo In lurLzem d.o.o., C. 9vobod9 16. 6led. fr 040/688-127 »OOOT» IŠČEMO ŠTUDENTKO za delo v strežbi, dvakrat ledensko, o4 8 do IS ure, Pizzeiija Palermoi ^r>kovo našel* je 67. 4 220 ^ofia Loka. « 041/535-833 «oofaaa KUHAR mlaiži In dekle za sirBŽbo dobita dek>. možna redna zaiMsihev, Krö« ma Pf Vidma/. Begunjska 6b, Lesce. « 041/606-165 rC00763 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 8i. letu starosti zapustUa naša draga teta Danica Justina Pavlin iz Kranja, Ulica Tatjane Odrove ii Pogreb pokojnice bo danes, v torek, februarja 2007, ob 16. vri na pokopališču v Kranju Žara bo na dan pogreba od ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču, ŽALUJOČI VSI NJENI Kranje 2. februarja 2007 KUHAPJAall kuharja - plcopeka sprejmemo v redno Gelovno rapinar)», Picefi^ Tonači Orad 15. CarKlie. 041/764-746 NATAKAR/ICA in stu4«nt za p^mei pn rarvozu hran« dobi defo, P»eefi)a Tooac. Grad 15. Cerklja, « 041/754- 746 nooui REDNQzapoalim dakle v strežbi. Sir^ na pub, Kidričeva 67. ŠKof]a Loka, 9 041/7l9H}ia fooo^n RCONO ah hcnoranio zapodim dekla tor kuhav za cMo v gostinskem lokaKj Ok/epčeva^n^ca Kianci Klanec 38» Komanda, *04l/570-d37 r0007d7 ŠTUDENTKO za dele v strežbi, v popoldanskam 6a$u iščemo. KarnazJ d.0*0*, C* na Brdo 30, Kranj, • ZA OELO v atrezDl zaposlimo natakar* ja natakaneo. BENZ Glavna oeata 43. Naklo, • 051/312-440 foooer» ZAPOSLIMO kuharja/ICO, redno ali honorarno, z Izkušnjami In voznika B kal* za dostavo hrane na dom, Trtanik Oanica Razboriak s.p^ BrHof 120. . ar 04/23-40-441. 04 0/23^ 700&MO ZAPOSLIMO rrg^vca v ^gov^i s kolesi. zaželeno tudi znanje sestava in 3en4a(ranjd koles. Trgana Gfaàca, Milka àvaset) s.p.. Hladni kova It, Knie, 9 04/595^0-10, Matena ali Milka 7CC0611 ZAPOSLIMO VOZNIKA tovornega vozila, Izp* C In E katagortje* Pn^snje poi(ple v 6 dneh na: Grobovsek Irana-pert, d.o.o.r Mala uL 10. Horjul. • 01/76-00-152, 041/788-678 NA OBMOČJU Kranja redne za* posiimo ved zastopnikov za Iržeriie zdravstvenega pnpomocka pn že govorjenih strankah, pantorrì Intarna* llonai Vi. M. Grevenbroich 13. Celje, inf. na, » 080/23-99 ZAPOSLIMO KOMERCIAUSTA, Izobrazba V. st., ekonomije, pas./akt znanje angleškega air nemškega jezt^ Proinie poiljile v 8 dneh na; OrobovèeK transport, d.o.o.. Mala ul. 10, Horju, « EKONOMISTA za samostojno dek> v nabavi in izvozu ( dva delavca). Pniave: LE • TEHNIKA d.o.o.. Suceva 27, 7oooe7t za pomoč pn moo' prt po^aganiu Bunič 8.0., Blei* 041/681-510 IŠČEM DELAVCA taži pohištva fn parketov, Draiko welsova ul. PEKA a de avca d.o.o., 041/735-930 z izkušnjami v PekarTia Zevnlk . 3$a. Kranj, « 70007^1 V MIZARSKI delavnic zapos mo mczana ali lesaj^Kega lehnika. Smokej d.o.o., Kovor. Pod gozdom 30i Tfiiò< « 041/619*302 ZAPOSLIM fnzerlu), Andreja ÜrMnäie s p.. Dvorje 112, 4207 l>rklja. • 031/322-090 700Qfi2 ZAPOSLIM delavoa za predelavo lasa r^a iagi In izdelava palet. 00 po dogo^ GAJ, Ogrfnc Milan e.p. SP^ Brnik 62i Cerklje. • 041/654-880 ZAPOSLIMO serviserja vrsoKotlačnih aparatov Karcher s poklano oz. srei;^ njo tehnično izobrazbo, Gitas d.o.o.. Zg. Bitnje 1. 4209 Žabnica* 04/231-56-90 ZAPOSLIMO slasčičar^. zaželene delovne tzkusnje. Krairevi mignon d.o.o., Gasilska c. 39. šenćur • 04/281- 77-77 700075^ ZAPOSLIMO pomožnega delavca aH mrzarja v mizarski delavnici, Robert ZadnMw s.p , Stara ceeta 44. Naklo, ZARADI Sirije dejavnosti ilčemo izkušenega monterja stavbnega pc^ h^i^s. Sebbri. Sebaatian Gosars.p., ^a 104, Žabntea, V 040/842^74 iUmm IŠČEM kakrino kolk administrativno do^o ari delo na računalniku {tipkanje, 031/206-352 7COU26 RAČUNOVODKINJA iiča honorarno delo. éìH: UPOKOJENKA rooor»? IŠČEM DELO kot varuška občasno ali redno na mojem alf va&em domu^ V 031 /575-703 reoösu STORITVE nu di h ADAPTACIJE, krovsko kleparska dela, barvanje napu&6ev, fasad, notranjih prostorov, coiacija garai, zh darska popravila. 6.B.M.- Berce in partnerji S.n.o., Ul. M. Majcna 18a, Lj, • 05l/82$-7e8. 040/243-710 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter s.p.. Senicno 7, Krize, tel.: 59-55-170,041/733-709. žaJt/zrje, roloji, reale. lamelne zavese. p]«e zavesa, k> mamiki, markize, vAWv.asteriks.net BARVANJE fasad m na^usoev do. 15. lebfLiana 20% popusta. MegamatriK, d.o.o., Slaretova 39, Kranj, v BEUENJE sten m stropov, odstranjevanje tapet, barvanje vseh vrst fasad, premazi oken. vrat in napuičev. Pavec tvos.p., Podbrezie 179, NakJo. «031/39-2^ 09 70ùù77y BYTRYOI BENE IN OSTALI d.n.o. Struževo 7, Kranj, izvaja vsa gradbena dela. notranje omete, fasade, adaptacije, urejanie in tlakovanje dvodic, z vasim ali na^m matenaiom. s kamenjem in betonom. OBNAVLJAMO KOPALNE KADI z nabrtzgavanjem epoksi emailne prevleke. Izkušnje m jamstvo. IDEJA. Snoj s.Pi. Br^lejcva 16. 041/592-169 PRENAVLJAMO NIŠE fn sfanovanjav Kranju In ekdick - rezerviraiie svoj ter* m^n, MegamaUiK. d.o.o.i Steratova ul. 39, Kranj, « 041/670-957 T000MÜ RTV SERVIS Sinko Marko s.p., C. na Klarwc 53. Kranj, pop. TV, video, malih gos. aparatov, 9 04/233-11-98 ?OM767 IZOBRAŽEVANJE nudim PLESNI THĆAJI • UGODNE CEHE, starKldrclnl, l^ino jn swing olesi zivM generacije. Vabljeni v Studio Tengo, Brrtof 316, KfsnJ, « 041/620-486, wv^.sludk^tango.coni rcooru POSLOVNI STIKI KREDm Do 7 let, (td osebni dohodek ali pokc^Vifno, do 50 obremenitve Krediti na osrw^ suzzila, ter leasing» za vozila stara do io let MOŽNOST ODPLAČIU NA POU^NICE, PftlDEPwtO TUDI NADOM! NUMERO UNO Robert Kukow« MPmsla uL 22, Marter Id; 02/252-4Ì£6> moòi 041/7P>56o, 04^/331-99^ ZASEBNI STIKI OSAMUEN eCMeini vdov&c, neK3di«c in abstinent, delni lovaikj, san>ostojen s svojim sianovanicm žeii spoznati prijateljico za dnjženje - možnost resne zvete a 04,, 9 04/58-62-467 /cooaei ŽENI7NA POSH ED O VA LNfCA ZAUPANJE posreduje 2a poštene zveze, za vsa starosli po vsej SLO. Mnogo jiii je že spoznalo« naj se Vas še veöl. 031/505*495 TooMsr gg mali oglasi 04/201 42 47, e-poica: malìogldsi^g-glaisì www.gorenjskiglds.si Ko stvarnik ntkajJemlje nam. sestre, matere, žerv. ZAHVALA žal da nazaj ne (Darko Viäic) Ob boleči izgubi naše mame Antonije Vidic se iskreno zahvaljufano vsem. ki ste nam kakor koli pomagali v najtežjih trenutidh. Hvala vsem sorodnikom, sosedom« pn}ateljem in znancem z Deprave in Kamne Gorice, sodelavcem VGŠ Bled ic bivšim sodelavcem Doma Matevža L^ngusa Radovijica. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb in podjetju Akrls 2a vso pomoć pri organizaciji pogreba. Se posebej se zahvaljujemo Alenki Puhax za nego v zadnjih letih in akdvistom Rdečega križa Srednja Dobrava za številne obiske in pomot Hčerki Jana in Tončka z družinama in osUlo sorodstvo Zg. Dobrava, 28. januarja 2007 ZAHVALA Ob boleli izgubi našega ljubljenega sina in brata Emila Mohoriča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem ISKRE • OTC. Zahvaljujemo se vaSČanom Kamne Gorice, gospodu župniku za cerkveni obred in sveto mašo, pevcem Zupan ter pogrebni službi Novak. Hvala vsem za izieieno sožalje, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, Še enkrat iskrena hvala. Njegova: mama Danica ler brat Maqan Kamna Gorica, 25. januarja 2007 ZAHVALA Tiho se je poslovila naia draga Marija-Mici Rihtarsič roj. Pc^ačnik iz Zg. Besnlce Hvala vsem. ki ste ji v bolezni s đoveško bližino in strokovno pomočjo lajšali trpljenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sokrajanom, prijaleiicm in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maàe ter spremstvo na njeni zadnji poti. Za vedno bo ostala v naSih srdh. VSI NJENI Zgornja Besnica, 30. ianuaria 2007 24 info @g'éas.si GORENJSKI GLAS torek, 6, februarja 2007 Anketa Koristen nastanek pokrajin Dan ica Zavrl 2 le bi r V Sloveniji bo Še letos.sprejeta zakonodaja, ki bo v politični prostor med državo tn občino umestila pokrajine. Koliko ljudje vedo o novosti, smo preverili v kratki anketi. fata Tin J Dok Gregor Dežman, Kranj: "Prebral sem, da bo v Sloveniji več pokrajin in da bo tudi Gorenjska pokrajina. Kaj nam bo to prineslo, pa ne znam oceniti." Franc Horvat, Kranj: Te pobude ne poznam, II zato tudi ne morem reči, kako bo vplivala na življenje ljudi, preprosti ljudje se ukvarjamo 2 drugimi problemi in manj s politiko." r # k Ivan Mihovec, Kranj: "Ustanovitev regij bi bila smiselna, saj nekatere zadeve presegajo pristojnost občin. Knjižnica, Športni center ali Prešernovo gledališče so že področja, ki bi bila lahko v pristojnosti pokrajin." Silvester Feride, TenetIŠe: "Vem, da v Sloveniji obstaja veliko občin, o pokrajinah pa ne vem veliko. Najbrž gre za nekaj povsem novega. Ne vem pa, kako bo to vplivalo na naše življenje. " Vinko Zadnikar, Podnart: "Prav je, da v Sloveniji nastanejo pokrajine, saj bo to koristilo razvoju. Občine, zlasti manjše, nimajo dovolj sredstev in strokovne podpore, da bi dosegle nekatere cilie. M Odlično v četrtek, 1. februarja, je bila v ljubljanskem Grand hotelu Union javna predstavitev rezultatov Nacionalne raziskave branosti fNRB) 2006. ki io vsako leto orioravlia Slovenska os^aševaiska 2 Dina Kavčič Projekt organizirajo pri-stopniki k NRB in poteka Že pelo leto, toda leto 2006 kave predstavljajo korektno oceno merjenj v povezavi z mediji oz. njihovo potrošnjo in zato pričakujejo; da bodo rezultati vseh nadaljnjih predstavlja začetek novega merjenj še naprej odražali obdobja merjenj, saj so spre- dejanske spremembe v distri- menili nekaj bistvenih elementov modela raziskave. budji posameznega medija. Vrh branosti tiskanih me- Ker se je Gorenjski glas že RezuKati raziskave v prejšnjih letih v projektu NRB dobro izkazal nas toliko bolj veseli, da so predstavljeni rezultati zelo spodbudni tudi za leto 2006. Potek anketiranja ev v Sloveniji si pravzaprav delijo trije: prilogi Pilot in Vikend ter Nedeljski dnevnik, ki se ponašajo z okoli 25-odstotTiim dosegom enega izida. Najbolj brani Izvajalcc ankete je bila dnevnik so Slovenske novi- ^ družba Cali, ki je za vzorec ce (21-odstotni doseg enega predlagala Centralni register izida), Gorenjski glas pa se prebivalstva ter računalniško v kategoriji večdnevnikov, za podprto osebno anketiranje. Salomonovim oglasnikom, S tem je bila dosežena kar uvršča na drugo mesto s lanskim letom v letu 2007 Strategija za prihodnost 55-odstotna stopnja sodelova- 3»o-odstotnim dosegom ene- spremenila v brezplačno Predstavljeni podatki kaže- nja. Podatke za leto 2006 sta ga izida oziroma 66.000 prilogo, že omenjena Moja jo, da smo na.pravi poti in da predstavila Zoran Trojar, bralci. Tudi prejšnja leta je Gorenjska ter brezplačni bo naša branost v prihodno- predsednik Izvršnega odbora biJ doseg Gorenjskega glasa pril(^ Knmjtlanka in Ločanka sti Še višja, saj Gorenjski glas Sveta pristopnikov k NRB, podoben, kar pomeni, da je z vsaka po 2,i-odstotnim letos prinaša kar precej novo- in Andraž Zorko, direktor njegova branost zelo stabilna dosegom in 36.000 bralci, sli, ki bodo za bralce Še bolj medijskih raziskav družbe ne glede na to, po kakšnih Med njima izstopa Ločanka, zanimive. Poleg uvedbe treh Cati- Anketiranje je potekajo kriterijih se meri. Naj se po- ki z manjšo naklado beleži novih brezplačnih prilog, ki v obdobju od 3. januarja hvalimo še s podatkom, daje večji povprečni doseg brano- bodo izhajale štirikrat letno v 2006 do 2. januarja 2007. bila v kategoriji "novinci" sti. Sicer pa je v kategoriji enakem zaporedju - Zdravje Anketirali so 7.280 prebival- posebej pohvaljena priloga brezplačnikov najbolj bran & lepota, Športni glas in Na cev v starosti od 10 do 7$ let. Gorenjskega glasa Moja dvotednik Dobro jutro s 16,6 potep - smo uvedli tudi TV Seznam tiskanih medijev je Gorenjska kot najbolj per- odstotka. Ob tem moramo okno, ki prinaša popoln TV bil omejen na 150 edicij, spektivna, saj je leto zaključi- upoštevati dejstvo, da najbolj spored od petka do petka in ima trenuten doseg 7,5 odstotka oziroma 128.000 rezultati pa so pokazali pov- la z dosegom 3,j odstotka brani mediji pokrivajo celo prečni doseg 1 številke v letu 2006. Po besedah Strokovne oziroma $3.000 brald. Dobro Slovenijo, mreža Gorenjske-se je odrezala tudi priloga Na ga glasa pa je razširjena bralcev, z braid Gorenjskega komisije NRB rezultati razis- potep, ki se je v primerjavi z predvsem na Gorenjskem. glasa pa se bo le-ta Še povišal. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo obiačno, popoldne in zvečer bo začelo deževati, nad okoli 800 m pa snežiti. V sredo in Četrtek bo oblačno z občasnimi padavinami. Ob močnejših padavinah bo snežilo tudi po nižinah. A|enci|j fiS za okolje. Uiad ta Met««'iogijo ; ČETRTEK TOREK « é SREDA J i 1/2°C 1/2°C ; \ S/C-C Zagr«e o 6/2'C Q R»XB 1 • • '' 10/8 X Starman napovedal prevzem Jelovice Bošttak Bogataj $kof]a Loka • V včerajšnjem Dnnmiku je Bojan Starman, podjetnik, nekdanji loški podžupan in Član nadzornega sveta Jelovice, kot direktor družbe IN MARKETING izdelava reklam, svetovanje in storitve, d- o. o., objavil namero o prevzemu škoflelo-Jelovice. Starmanova družba bo najkasneje v tridesetih in ne prej kot v desetih dneh po omenjeni objavi sporočila Še prevzemno ponudbo za od^p vseh delnic Bojan Starman jelovice. Vrednost vseh delnic družbe danes znaša več torjem Terma [anezom De-kot 4,2 milijona evrov. Del- želakom, čeprav njunega so-ničarji največjega škoflelo- delovanja v prihodnosti ne škega proizvodnega podjetja izključuje. sicer že od decembra naprej "Vse, kar poznam, je iz dobivajo ponudbe za odkup medijev, tako da načrtov Bo- delnic treh borznoposredni-ških družb (GBD, Medvešek Pušnik in Ilirika), cena pa se j ana Starmana ne poznam," pravi predsednica uprave Jelovice Marija Nada Slovnik je gibala med 550 in 600 to- in nadaljuje: "Pomembno )e. larji. Dnižba IN MARKETING da se zaposleni ne bodo ukvarjali zgolj z menjavo je v stoodslotiü lasti Bojana lastništva oziroma prodajo Starmana, že v kratkem pa delnic, pač pa z delom, da se bo preimenovala v Fin- ostanemo na pravi poti. " star, sledila bo dokapitaliza- Slovnikova se z menjavo dja. "Ielovica mi pomeni ve- lastništva srečuje že nekaj lik izziv. Dobro poznam po- mesecev, saj sta državna Sod slovanje in delo družbe, zato in Kad jeseni objavila razpis vem, kaj je potrebno spre- za zbiranje ponudb za pro- meniti za še boljše poslova- dajo 24,91-odstotnega deleža nje," pravi Bojan Starman, ki delnic družbe. Starman, napoveduje aktivno vključi- bo zadovoljen, če pridobi tev v vodenje Jelovice, vendar vsaj veČino delnic, naj ne v vlogi direktorja. Star- imel po neuradnih podatkih man zanika povezano sode- Že zagotovljenih 51 odstotkov lovanje z nekdanjim direk- delnic )elovice, .p«o RADIO KRANJ d.o.o Str'ltai'Iävä ul. 6, KRANJ I <04> 2812 (04> 2812 (04) <081) «roAxeiM «WU(MM »WUKAU mu <04) (04) 2Bi3«2aS Vft^cuft sommi nei^maK mdl okr ^njCftm^ lo* kr anj« mi www* tAtU o •h rani .s i .nfueoLJ ^asLusmtH ABDIJ^KR posiR^m HR eoREnjsKem Gorenjski Glas Kranjski glas je redna priloga Časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja občasno WO-tt.t^OHlNJSKttiiAS.Si "še dobro, da smo s Sicilije. kjer smo bili leta 1996 na sindikalnem izletu, prinesli temeljni kamen za novo šoio. Desetletje kasneje smo jo le dočakali," je povedala nekdanja profesorica dr. Alenka Žbogar. Stran 6 ^'Izgradnja nove stavbe Ekonomske gimnazije za cel naš zavod pomeni vzpostavitev standarda, ki so ga generacije na drugih šolah uživale že leta/' je povedala Marija Simčič ob 6o-letnici Ekonomske šole Kranj in lo-letnici programa Ekonomska gimnazija. stran 2 GG bodo nova vrata Dijaki in profesorji Ekonomske gimnazije Kranj se bodo v novo šolo preselili do konca februarja, kar je zelo /epo darilo ob zaključku praznovanj ob visokem jubileju Sole. Suzana P. Kovačič Ekonomska §ola Kranj je imela 60. rojstni dan 14. jamarja leta 2006. Na šoli so se odloČili, da bodo praznovali kar celo leto, za kar so organizirali številne dogod* ke in prireditve. Praznovanje bodo sklenili z odprtjem nove stavbe Ekonomske gimnazije na Zlatem polju v Kranju, sklepna slovesnost bo že v novih prostorih. "S poukom na novi lokaciil pa bodo gimnazijci začeli do konca tega meseca," je pove-daJa Marija SimČiČ. direktorica ]avnega zavoda Ekonomska §oia in ravnateljica Ekonomske gimnazije Kranj. Prva predhodnica današnje šole. Nižja gospodarska šola, je domovala na Tomšičevi ulici v starem mestnem jedru Kranja. Od leta 1974 do danes je imela šola dom na dveh lokacijah; na Ko-menskega 4 in na Cesti Staneta Žagarja 33. Po četrt stoletja intenzivnih prizadevanj so novo stavbo, ki jim bo nudila ustrezne standarde za vzgojo in izobraževanje, končno dočakali. Zunanjost nove stavbe Ekonomske gimnazije Kranj 1 foio;co«a2okav(ič Javni zavod Ekonomska Šola, kot jo poznamo danes, sestavljata dve enoti: Ekonomska gimnazija, ki so jo ustanovili pred enajstimi leti, ter Srednja in poklicna šola s svojo 6o-letno poklicno tradidjo. S tem, ko se bodo gimnazijci preselili na novo lokacijo, se bodo bistveno izboljšali pogoji za delo tudi na Srednji poklicni in strokovni šoli, ki ostaja na lokadji na Cesti Sta- neta Žagarja. Javni zavod Ekonomska Šola v letošnjem letu obislcuje 1588 dijakov. \z kranjske ekonomske šole so izšli uspešni gospodar- stveniki, kulturni delavci, znanstveniki. "Vse to je mo ralna zaveza» da tradicijo ka kovostnega deia nadaljuje mo/' je ob visoki obletnic povedala Simčičeva. Visoki obletnici in selitvi v nove prostore posvečamo tudi to Številko FÓ-anjskega glasa. NOVA STAVBA $oia v toplih sončnih barvah v Ekonomski gimnaziji Kranj so z novo stavbo dobili kh-mo, nadstandardno telovadnico, dvigalo za invalide, multimedijsko učilnico, dvorano za i3o ljudi ... Stran 4 DEJAVNOSTI z nemško jezikovno diplomo edini na Gorenjskem Dijaki Javnega zavoda Eko nomska Šola Kranj so pred stavili številne Šolske in ob šolske dejavnosti. Stran 6 PROjEKTI Učijo se uspešnega poslovanja Pri predmetu Učno podjetje se dijaki seznanijo s tem, kaj je podjetje, kako se ustanovi, kateri dokumenti so potrebni za ustanovitev ... Stran 10 ŠPORT Dobri pogoji za športnike Na Ekonomski šoli Kranj je dobro lirejen položaj dijaka s statusom Športnika. Vsako leto oblikujejo tudi skupino skakalcev in nordijskih kom-binatorcev iz vse Slovenije. Stran 12 Svet se vrti okrog nove šole Suzana P. Kovačič Ob selitvi v nove prostore Ekonomske gimnazije Kranj smo se pogovarjali z dijakinjami in dijaki. Eva Dolenc in Neja Bizjak razmišljata takole... Eva: "Zadnjih nekaj mesecev se že čuti napetost ob pričakovanju nove šole. Za nas je to izredno pomemben dogodek, saj pomeni prelomnico za zgodovino Ekonomske gimnazije." Neja: "... prav tako pa predstavlja priložnost za vsakega posameznika, da še bolj raz- prostorske stiske ni bilo mo goče. Zaradi selitev z ene lo kaci je na drugo smo bili ve likokrat prikrajšani za od mor, počitek, druženje s pri ji, topel obrok, naši čev Iji so bili večkrat mokri ka ne. il Nejar "Z novo šolo pričakujemo boljšo povezanost, oblikovale se bodo nove prija« teljske vezi in se še izboljšali medsebojni odnosi." Eva: "Sicer pa so že zdaj naši hodniki polni zanimivih debat in pestrega dogajanja, kar ustvarja živahno atmosfero. Prepričani smo, da bo tako tudi na novi šoli in da vije svoja znanja in talente." nam tudi tam nikoli ne bo Eva: "... kar doslej zaradi dolgčas." r, Dijakinji Ekonomske nmndzije Ev3 in Nejd | foto:cotAzaluv^i Povabilo na informativni dan Informativna drieva na Ekonomski šoli Kranj bosta v petek, 9. februarja, ob 9. in 1$. uri ter v soboto, 10. februarja, ob 9. in 10. uri; za program Ekonomske gimnazije v novi stavbi na Kidričevi 65 v Kranju» za program Srednje poklicne in strokovne šole pa na Cesti Staneta Žagarja 33 v Kranju. Na šoli Imate tudi možnost uveljavljanja statusov športnika (A, B in C), kulturnika in raziskovalca. J Kranjski glas, torek, 6. februarja 2007 Nagovori Dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport Ekonomska Sola Kranj je bila rojena v tistem letu, ko se je vse začenjalo znova. 60 let je zrela doba, v kateh so skrit? sadovi Izkušenj, tradicije in prelzkuienj. Z ustanovitvijo ekonomske smeri je šola reševala potrebe gospodarstva - In Kranj je res bil pravo zaledje s svojo bogato industrijo. Velike spremembe, ki jih je dožlvlja[a stroka, so gotovo posledice "računalniške revolucije", ki ie vdrla v vse pore našega življenja. Vse to je zahtevalo permanentno Izobraževanje In neprestano spreminjanje programov, hkrati pa je kar klicalo po sodobnejšem pouku v primernih prostorih. Desetletnica strokovne gimnazije v teh okoliščinah je zato dokaz velikega truda, Dobiti novo Šolo je praznik • je pa tudi veliko priznanje in potrditev 6o-letnemu delu. Če od sebe daješ najboljše, se to nekoč pač vrne k tebi. Cvetoče mesto Kranj se bo tako odslej lahko ponašalo tudi s sodobno ekonomsko lolo. Učiteljski poklic je zaveza h kakovostnemu vzgojno- tzobraževal nem u delu in medsebojnemu sodelovanju. Naj se v prijetnem novem okolju ta še bolj uresničuje! Damijan Perne, dr. med. spec, psih župan Mestne občine Kranj če je pred desetletji ie veljalo, da je nenehno izpopolnjevanje značilno samo za določene poklice, mora danes vsakdo slediti novostim v svoji stroki. Ne glede na nekatera mnenja, da med nezaposlenimi IŠČe delo veliko mladih, ki so preveč Izobraženi, sem prepričan, da znanja ni nikoli preveč. Tega se zavedajo tudi šole, ki želijo obstati in se razvijati. Med njimi je zagotovo Ekonomska Šola Kranj, saj 60 let dela v nenehnih spremembah potrjuje, da imajo cilje in vedo za poti, kako jih doseči. Enajsti minister zeleno luč dal "Izgradnja nove stavbe Ekonomske gimnazije za cel naš zavod pomeni vzpostavitev standarda, ki so ga generacije na drugih šolah uživale že leta," je povedala Marija Simčič. Suzana P. Kovačič Temeljni kamen za novo stavbo Ekonomske gimnazije so položili 14. decembra leta 2005, mesec dni pred visokim jubilejem Ekonom» ske Šole Kranj. Stavbo so zgradili hitro, v dobrem letu dni, tako bodo dijaki in profesorji Ekonomske gimnazije začeli s poukom v novih prostorih že po zimskih počitnicah, Ideja o novi Šoli ni nova, le posluha oziroma finančnih sredstev za ta projekt doslej ni bilo. Pogovarjali smo se z Marijo Simčič, direktorico Javnega zavoda Ekonomska Šola Kranj, ki razmere dobro pozna, saj je na Šoli učila že matematiko. Četrt stoletja pa vodi to Šolsko ustanovo. Koliko let ste si prizadevali za novo šolo? "Že pred 60 leti, ko so ustanovili Nižjo gospodarsko šolo, predhodnico Ekonomske Šole, so rekli, da je lokacija na Tomšičevi ulici sredi Kranja le začasna. Pouk je potekal v dveh izmenah v skrajno neprimernih prostorih, saj so bile učilnice podprte kar s tramovi. Spomnim se, da smo matematiko poučevali tiidi v prostorih Društva upokojencev Kranj in lahko si zamislite, kako je potekala učna ura, medtem ko se je v sosednjem prostoru razlegala pesem, Leta 1974 je bil sprejet poseben sklep, da se za potrebe Ekonomske Šole zgradi nova stavba na Zlatem polju, šola pa se začasno preseli v prostore na Komenskega 4. Semkaj smo se res preselili, z realizacijo nove Šole pa ni bilo nič, navkljub ogromnemu vpisu na našo Šolo. Še vedno smo poučevali na dve izmeni, nekaj dodatnih prostorov smo dobili Še na Osnovni šoli Simona Jenka, kasneje smo del programa prenesli tudi v prostore nekdanje Srednje tekstilne in obutvene šole." Potrkati ste morali na vrata enajstih ministrov, preden so uslišali vašo prošnjo .,. "Zares prava prizadevanja za novo šolo, ki jih lahko podkrepimo z dokumenti, sežejo v leto 1982. Kar nekaj ministrov za področje šolstva se je zamenjalo v tem Času in če bi rekla, da je minister tista odgovorna oseba, ki dokončno da zeleno luč za gradnjo v času mandata, smo v četrt stoletja potrkali na vrata enajstih ministrov, Sedanji minister dr, Milan Zver je dal zeleno luč." Se vam je odvalil kamen od "V tem trenutku lahko re- Simčič I c©.«okavc,« čem, da sem precej utrujena. Žal mi je, da nismo uspeli v tem, da bi na novo lokacijo preselili cel (avni zavod Ekonomska Šola z vsemi programi, ki jih izvajamo. Treba je upoštevati dodatna dejstva, da je dijakov manj, srednješolskega prostora pa je kar nekaj in v danem trenutku je bila ta rešitev racionalna in jo kot tako sprejemamo. Izgradnja te stavbe za cel naš zavod pa pomeni samo vzpostavitev standarda, ki so ga generacije na drugih Šolah uživale že leta. Za nas praktično pome- ni samo to. da ima dijak sedež v svoji učilnici, da ima možnost toplega obroka, da ima normalne pogoje za vadbo pri pouku športne vzgoje." Imate v načrtu tudi prenovo stare stavbe na Cesti Staneta Žagarja, v kateri izvajate program Srednje poklicne in strokovne Šole? "V nove prostore se seli program strokovne gimnazije, program Srednje strokovne in poklicne Šole pa ostaja enoten na lokaciji Ceste Sta- neta Žagarja 33, Za oba pro- grama pa se jejo pogoji dela, prehajamo na enoizmenski pouk s podaljšanimi urami v popoldanskem Času. Pred nami je že nova naloga, saj je treba staro stavbo na Cesti Staneta Žagarja 33 iti. Preure- ditev zajema tri področja: po sodobi te v tel o vadn ice, ureditev razdelilne kuhinje, knjižnice in garderob. Šolo je potrebno izolirati in zatem razmišliati o klimi. razmišljati o Dela je torej še dovolj." s « ü Moramo pa vsi, občina tn država, razumeti, da je zanimanje dijakov za ekonomske vede in strokoven profesorski zbor osnova za izvajanje izobraževalnih programov, vendar tudi v ustreznih In sodobno opremljenih prostorih. Zato sem zelo zadovoljen, da je prišlo do dogovora med občino in šolskim ministrstvom in je v dobrem letu dni zrasla nova Ekonomska gimnazija Kranj. Marija Simčič, univ. dipL ekon., direktorica/ravnateljica Ekonomske šole Kranj šestdeset let ni ca Šole je jubilej, ob katerem se je vredno ozreti na prehojeno pot. Ponosni smo, da je bil naŠ zavod vsa ta leta sopotnik generacijam iskrivih deklet in fantov, ki smo jih uspeli vzgojiti v kulturne, strpne, razgledane, odgovorne in motivirane ljudi. Dijaki našega zavoda s svojim znanjem» delom in izkušnjami kot zrele osebnosti ustvarjajo v gospodarstvu, bančništvu, zavarovalništvu, kulturi, šolstvu, umetnosti, politiki, športu, sodstvu in upravi. Praznovanje jubileja je za vse nas posebno. Z novo Šolo smo končno našli svoj šolski prostor, svoj pristan, do katerega smo pluli četrt stoletja. Ob visokem jubileju čestitam in se zahvaljujem vsem dosedanjim dijakom, učite- em, ravnateljem in drugemu osebju, kf ste bili z nami I od leta 1946 do 2006. SPONZORjI IN DONATORjI OB jUBILEJU IN OTVORITVI ŠOLE: AdriaticSlovenica Gorenjska Banka Zavarovalna družba « W ft anica ne A i cfr (patTA nmmsp» TtLeKONlfNlMaJC GRADBENA MEHANIZACIJA I d ,0.0 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING www.vasco,sl Logotipi sponzoriev in do 23 J Kranjski gìas, torek, 6. februaria 2007 3 Šolski programi Po š e stih Ekonomsko šolo Kranj sestavljata dve organizacijski enoti: Ekonomska gimnazija ter Srednja in poklicna šola. Suzana P. Kovačič Ekonomsko Solo Kranj v letošnjem lolskem letu o bi s« kuje 1588 dijakov, ki jim znanje pomaga nabirati 105 strokovnih delavcev, Šola ima dve organizacijski enoti: Ekonomsko gimnazijo ter Srednjo poklicno in strokovno šolo. Poklicni program se ponaša že s šestdesetlet- no tradicijo izobraževanja, lansko leto je bilo jubilejno tudi za Ekonomsko gimnazijo, saj je minilo deset let od prvega vpisa. Gimnazijski program so uvedli prvo leto, ko so se v sistemu srednjega Šolanja pojavile strokovne gimnazi-je, in so bili tako med prvimi tremi ekonomskimi gimnazijami v Sloveniji. Prvo leto so vpisali le dva oddelka, danes jih Šola šteje že 25. Šolanje dijaki zaključijo z maturo, nato pa se lahko vpišejo na univerzitetni program, zlasti družboslovne in ekonomske smeri, odločajo pa se tudi za visoke in višje strokovne programe, Posebnost šole je, da se vanjo radi vpisujejo dijaki športniki, saj imajo velik posluh za njihovo "vzporedno" dejavnost. Dijaki imajo možnost uveljavljati statuse Športnika (A, B in C), kulturnika in raziskovalca. Srednjo poklicno in strokovno šolo v Šolskem letu 2006/07 obiskuje 800 dijakov v programih administrator, ekonomski tehnik in ekonomski tehnik PTl. Za vpis v program ekonomski tehnik PTl mora dijak predhodno zaključiti triletni program srednjega poklicnega izobraževanja za poslovnega tajnika, administratorja ali trgovca prodajalca. Izvajajo tudi poklicni tečaj • enoletni program, ki je namenjen tistim dijakom gimnazij in srednjih strokovnih programov, Id so uspešno zaključili četrti letnik, vendar zaradi različnih razlogov želijo pridobiti poklic ekonomski leh- Lidija Crmek Zupane [ Foto: Tin« Do«i nik. 2e tretje šolsko leto izvajajo tudi izobraževanje Šolska stavba na Ce^i Staneta Žagarja 33 v Kranju, v kateri Izvajajo program Srednje poklicne in strokovne šole. | raro: como kavìi^ "S tem, ko se bodo gimnazijci preselili iz sedanjih prostorov v novo stavbo, bomo na Srednji poklicni in strokovni šoli na Cesti Staneta Žagarja 33 pouk lahko imeli samo dopoldne. Od gimnazijcev bomo podedovaH opremo, kot so računalniki, pohištvo» grafoskopi, obešala za zemljevide, kar za nas pomeni dodatno obogatitev," je povedala Lidija Grmek Zupane, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Kranj. In kakšne so njene želje? "Že-im, da bi gradili na 60-lemi tradiciji strokovnega šolstva, da bi z našimi programi Še naprej pomagali gorenjskemu gospodarstvu. Seveda želimo zdnižiti tradicijo in zahteve sodobnega Časa, zato sledimo tudi novim trendom. Zelo ponosni smo na naše zlate maturante na poklicni maturi," je povedala G rmeko va. Dijaki uspešni na različnih področjih Suzana P. Kovačič "V letošnjem šolskem letu na Ekonomski Šoli Kranj poteka 47 projektov, od tega 10 mednarodnih. Nekateri projekti so se Že zaključili, rezultati dijakov so bili odlični, Naj naštejemo nekaj odmevne j Ših: • srebrna plaketa na natečaju Ideje rnladih, ki jo je prejel Janko Pirih; - naziv "Najboljši filmski ustvarjalec leta" na natečaju Varen začetek je prejel Simon Zupan in se s tem uvrstil na evropsko tekmovanje za filmske ustvarjalce na področju varnosti; • Teja Kiemenčič se je s svojo "Najljubšo stvarjo - Idrij- sko čipko" na natečaju Goe» Ihejevega inštituta uvrstila med deset najboljših v Sloveniji; - dijaki so se udeležili nagradnega izleta v München, saj so maja 2006 zmagali v "Nogometnem turnirju Goethe jevega i nštituta " ; • že drugo leto poteka projekt Okolje gradi mostove: - pri projektu E-Twinning • blog Ekonomska šola sodeluje s Srednjo šolo iz Vseti-na na Češkem, 3. A razred iz Ekonomske gimnazije se je prijavi) na natečaj "Impact your Environment" in predlagal novo ime za GMES; - sodelujejo v projektu mobilnosti, program LEONARDO DA VINCI - za smeri C J O 2 O u M Dijak Simon Zupan Dijak Janko Pirih ekonomski tehnik in administrator, njihov partner je S avo Voca ti on a I Coli ege. Business and Administra- tion, iz mesta Kuopio na Fins kern,.., VeČino ma ti Vizija zavoda Ekonomska šola Kranj: "Spoštovanje in znanje uresničujeta naše sanje" v vizijo so vtkalr vrednote, ki so jih skupaj oblikovali dijaki, profesorji in starši: • SPOŠTOVANJE postane vez, s katero so prepleteni naši odnosi, zalo se poslušamo, smo strpni in prijazni drug do drugega, se spodbujamo, smo odkriti in pošteni, priznavamo drugačnost )n iščemo skupne poti; - pridobivamo ZNANjE, zalo smo ustvarjalni, smo vedoželj-ni, spremljamo novosti, dosegamo vtsoke uspehe na zunanjih preverjanjih in aktivno sodelujemo v slovenskem in mednarodnem prostoru; • NAŠE SANJE spreminjamo v realnost tako, da se vsak posameznik uresničuje na strokovnem in osebnem področju in tako pripomore k razvoju in ugledu vsake posamezne šole in zavoda kot celote. Zlati poklicni maturanti Poklicno maturo so na Srednji poklicni in strokovni šoli Kranj začeli izvajati v spomladanskem roku leta 2002. Na junijskem roku poklicne mature 2002 so imeli na šoli tri zlate maturantke: Uriko MohoriČ, Andrejo Skuber in Sonjo Kenda. Na junijskem roku 2003 sta bili dve zlati maturantki: Irena RIhtarllč in Anja Kosmač. Na junijskem roku 2004 sta bili dve zlati maturantki: Svjetlana Davidovič in Simona Spruk. Na junijskem roku poklicne mature 2005 so bile Štiri zlate maturantke: Violeta €)ordević, Romana Dželilovič, Andreja Alič In Anja Hafiier. Na Junijskem roku poklicne mature 2006 je bila zlata maturantka Mojca Urh. S. K. Prireditve ob kulturnem prazniku Javni zavod Ekonomska Šola Kranj vsako leto pripravi niz prireditev ob kulturnem prazniku. V pritličju Srednje poklicne in strokovne §ole Kranj bo 7. februarja ob 17.30 odprtje razstave "Šolska glasila Ekonomske Šole", mentorice Julijane Prevc. Istočasno bo v zgornji avli lole odprtje razstave likovnih in keramičnih izdelkov mentoric Marije Leber, Mojce Kranjc Zev-nik in Irene Koncut Marlot. V sredo, 7. februarja, ob 18. uri pa bo v zgornji avli Srednje po-clicne in strokovne Šole Kranj premiera gledališke igre Rokov-njači. Igro sta režirali Darja Fuchs in Janja Zelnik, dramatizirajo je Janja Zelnik. S. K. Premiera igre Rokovnjači bo 7. februarja. [ fare* AiHiv iòit kranjski glas Kr4i>j)Li flas je IZDAlAmj Cofen|iki ^as.d o o^ Ktjni, ODCOVOKNA URKfiNiCA Manja Volćjjk OnOMCA P, KovèCtC NOViNUgi Suzana P. Mateja Karrt oeu KOVNA 2A£N0VA StntJ/. TneiM Ccire^jsketi tUsa projekti še potekajo, nekateri med njimi tudi več let. Gorenjski Glas TKHNICNI urednik G4tfM FUjnik FOTOCAAFIfA TtM OoM, Corèzd VOD|A 0CLA5NECA TK2KNJA MJtepd Žy«tiJ l^iiiflN gla» It i/(mikll \tiàhòpné ^offfi^H ffi% ti n.il^tfttji. Kriajlki )r pnlolcn Q^ttfipkmu |(èw m br^aptf^ ir Vi« v Mmto ob6iii ijVi. f^kljdijs^joolMddv. Tftk^ Sel. « d. OicMte^fj U^iffutf.à CORINJS«^ ^ »WfQvni v^ »lonrvfft» vùfnkà pòé (t 97719«) pf> Ur^ K u mtVtMìnp iiitm^ rw Uslin»virH, ^n M^^irett. Co^ik. Rriri|/ Drrffoon^ Minfi Vcl^k f Nftltov; 1. 4OOOKnn| l^t^tnkfm frd/JVPi.liM 14 iM dfV^n^^r Hit ur« /öw^iki trti* ob }mk»h in pfùài^ y fuVJidi U cco iMÒ6v / Ra^r^ Mojt LftopA (f riVril k^^o) m dMi ^itef / Tub %IT. 4 4 I gtfW^ini / Nir^jnma 04/791 42 41 / Ceni ^rvDdj^ CUt/^ $rT, ^^ r iff pfHitiin^m po Mm zw^ÌP^ 1 tXSf( w ^ RHnl pktčmti rrra^ 39 % WMfU. pdlt^m tM pOfu^u. iM/x % p^iU: v mew^n OCV p« f^p^* MK M upcl(«Mj od MM JrmJk^ p^ifwt* Pertica, ii «^ji rillMAt^ obJÒFw oM^ / Ogliif^e lionc«? po c«r>ikv, (r?9fi|r (vU 04t 4 Kranjski glas» torek, 6. februarja 2007 Nova stavba Šola sončnih barvah v Ekonomski gimnaziji Kranj so z novo stavbo dobili klimo, nadstandardno telovadnico, dvigalo za invalide, prostorno knjižnico» multimedijsko učilnico, večnamensko dvorano za 180 ljudi... Suzana P. Kovaćič Naročnik nove stavbe Ekonomske gimnazije Kranj v Šolskem centru na Zlatem polju ie Ministrstvo za šolstvo in šport. Vrednost inve- nomske gimnazije vozičke. V učilnicah za geografijo, zgodovino in umetnost pa so nameščeni daljinsko vodeni kompleti zemljevidov," je naštela Marija SimČiČ, ravnateljica Eko- sticije je približno 2,713 milijarde tolarjev. Ministrstvo je zgradili konec oktobra 2005 s Hypo leasingom, d, o. o.. Ljubljana sklenilo pogodbo za najem s postopnim odkupom - za leasing objekta, Mestna občina Krani pa je zagotovila komunalno opremljeno zemliiSče. "Arhitekt Boris je šolo zasnoval kot zračno inštitucijo s Širokimi hodniki, stavba je klimatizirana ili ima daljinsko vodena senčila. Vsak dijak ima svo)o garderobo, arhitekt je predvidel tudi dvigalo za invalide. Nadstandardno je opremljena telovadnica s plesno dvorano, del zunanjih športDih površin bo prekrit s tarta-nom ... Še posebej smo bili veseli, ko so nam na ministrstvu odobrili dodatna sredstva za vidcotope in daljin--sko vodena projekcijska platna v vsaki učilnici, za računalniško opremo v večini učilnic in za multimediiske Celotna parcela, na kateri so novo šolo, meri 15.318 kvadratnih metrov, od tega je v objektu 7480,6 kvadratnega metra neto površin. Pouk bo potekal v 21 splošnih učilnicah in v dodatnih, posebej prirejenih učilnicah za fiziko, kemijo, biologijo, informatiko ter poslovno in» formatiko. Dobili so tudi laboratorij za kemijske poskuse, multimedijsko učilnico» prostorno knjižnico, preda-valiiico s 180 sedeži in 15 kabinetov za profesorje. V stavbi so še jedilnica, kuhinja, zbornica, sejna soba, prostori uprave» šolski radio, svetovalna služba, sanitarije... Zunaj so tlakovane in utrjene površine zunanjih športnih Igrišč in tekaške steze, parkirišča, šolsko dvorišče, atrij s teraso jedilnice, zelenice in šolski park. Stavba je eno-nadstropna, delno podklete-na in povezana s Športnim delom. Naročnik projekta je Ministrstvo za šolstvo In šport, investitor-lizlngodajalec je Hypo leasing, d. o. o., Ljubljana, izvajalec del je Gradbinec CIP, projekt so zasnovali v Arhltektnem biroju ARHÉ, odgovorni arhitekt je Boris Vovk, dipl. arhitekt. Uporabnik je Ekonofnska šola Kranj, strokovna gimnazija. V tiULTmCDlJSKA PCI LH ICA .Ir PL ES MA DVOR/IN/i h _ I L H BORATOR U HMizmca }f VCČM/lMEMSKfl DVORAMA • t t TELOVADHICA /nadstandarpna/ ITD. VSE MO\fO (SULITf HORAHO Pn PO ST/lREM/r' V I o t Ö o v učilnreah za geografijo^ zgodovino in umetnost so nameščeni daljinsko vodeni kompleti zemljevidov. ^ •j OBJEKT UČitNA ^ » mr o M tu 'p tài « ^ S AW4M v/ ^ ♦ 1 > Arhitekt je šolo zasnoval kot zračno Inštitucijo s širokimi hodniki, stavba je klimatizirana. rwié Kraniskì glas. torek, 6. februarja 2007 5 Oglas Pogovor: Zmago Geršak. direktor Gradbinca Gip iz Kranja Doma vzgojen kader v SI V kranjski družbi Gradbinec Cip» ki je v sedmih letih zgradila že precej zanimivih objektov» se zavedajo pomembnosti znanja Ta mesec mineva sedem let od ustanovitve podjetja Gradbinec Gip. Je bito težko začeti, ker ste zrasli na rulevinah nekdanjega Gradbinca^ "Ne bi rekel, da smo zrasli na ruševinah Gradbinca, saj smo februarja zooo, ko nas je ustanovila družba Primorje, vzklili iz povsem novega semena, Vsekakor pa je bilo začetno obdobje, ko smo prilagajali oziroma vzpostavljali podjetje na neki nivo, precej težko. Začeli smo iz nič, saj nismo bili prepoznavni, ker so nas vsi zamenjevali s starim Gradbincem» vendar pa smo z vztrajnostjo pridobili zaupanje investitorjev, dobaviteljev in podizvajalcev. V prvem letu smo imeli okoli 900 milijonov tolarjev realizacije, danes pa imamo že približno Šest milijard tolarjev oziroma 25 milijonov evrov prihodkov, s čimer smo tudi dosegli cilj, ki smo ga postavili na začetku. Začeli smo s 180 zaposJenimi, sedaj jih imamo 147, pri čemer nismo izvajali nobenih posebnih ukrepov za zmanjševanje zaposlenih. Ne delujemo samo na Gorenjskem, temveč tudi izven regije. V Ljubljani smo na primer pravkar zaključili stanovanjski objekt Antonov trg s 84 stanovanji." Na katere objekte, ki ste jih zgradili, ste najbolj ponosni? "V sedmih letih je zraslo veliko referenčnih objektov, s katerimi se lahko pohvalimo. Zelo ponosen sem, da smo zgradili štiri Čistilne naprave, in sicer v Črnučah v Ljubljani, Ka-drah pri Mojstrani, Preddvoru in Radovljici. S tem smo dokazali, da znamo delati tudi na okoljevarstve-nem področju. Ponosen sem na most na Jesenicah, ki povezuje stari del Jesenic oziroma Mežaklo z novim delom» saj je bü za nas kar zahteven projekt. Na Jesenicah smo tudi obnovili občinsko hišo, ki je Se danes kot zaščiten objekt precej opazna. V Radovljici smo obnovili občinsko zgradbo dom starostnikov in zgradi- i Čistilno napravo. Zelo ve-smo prisotni v Naklem, ier smo na primer zgradili zdravstveni dom, prizidek k osnovni Šoli, trenutno gradimo dom starostnikov, in še vrsto drugih objektov bi lahko naSteU. Tudi v Kranju smo preko javnih razpisov pridobili precej projektov, v zadnjem času pa sta bila največja objekta zdravstveni dom in srednja ekonomska Šola. Izvedli smo tudi precej obnovitev osnovnih šol, tako v Kranju kot tudi v Cerkljah in Šenčurju, kjer smo zgradili tudi telovadni* co. Če se povrnem še nekoliko v Kranj, tam smo za za- sebne investitorje zgradili tudi Podjetniški dom in IC Dom Svoja obrata imate na Hni-Šici in Polici, kjer ste lani posodobili železokrivnico ... 'Tako je. V obratu na Hru- šici ima naše podjetje sepa- racijo in betonarno, ki pokrivata z viri Zgornjesavsko dolino vse do Radovljice, južni del pa pokriva obrat Polica, kjer delujejo sepa racija in betonarna, železo-krivnica in obrat betonske galanterije. Železokrivnica je v zadnjih letih postala premajhna, zato smo jo lani tudi posodobili. S tem želimo povečati našo proizvod- betonskega železa, tako zaradi rasti obsega našega dela kot tudi zaradi večjega povpraševanja s strani zunanjih kupcev. Investitor v obnovo železokrivnice je bil sicer Primorje kot lastnik, medtem ko je Gradbinec Gip izvajalec vseh aktivnosti na Polid in Hrušici. " V zadnjem obdobju se tudi bolj posvečate gradnjam za trg. Zakaj? "Zaznali smo» da na Gorenjskem gradnja za trg ni bila kaj prida aktivna, zato smo šli v nakup zemljišč. Trenutno vodimo štiri zelo zanimive projekte- Največji je Vas brez ovir v Smart-nem pri Cerkljah, kjer računam, da bi letos le začeli z gradnjo. Lani so tam potekala tudi arheološka izkopavanja, zato je projekt za nekaj Časa zastal. Drugi projekt je Planina - jug, kjer bomo gradili 240 stanovanj in smo že začeli z gradnjo komunalne opreme. Naslednji projekt je Straž išče Vrtnarija, kjer smo vso dokumentacijo pridobih, vendar pa so pri izdaji gradbenega dovoljenja nastali zapleti, ki so po mojem mnenju brez osnov. Z naše strani je bilo korekmo izvedeno vse, na drugi strani pa se soočamo z vplivi nekaterih posameznikov, ki izkazujejo nam neznane interese, a upam, da bomo tudi ta problem v kratkem rešil L Zadnji projekt je na Javomiku, kjer pripravljamo projektno dokumentacijo za dva stolpiča s 30 stanovanji. Gradnje za trg so za nas pomembne, zato iščemo nova zanimiva zemljišča. Moram pa oceniti, da so trenutne cene zemljišč povsem nerealne." Zmago Ceršak > . Kako pomembno je v gradbeništvu izobraževanje? " I zob raže van j e in stalno sledenje novim tokovom, procesom in tehnologiji je v gradbeništvu zelo pomembno, zato tudi mi posvečamo pozornost izobraževanju zaposlenih, bodisi v skupini Primorje bodisi znotraj našega podjetja ali pa jim pomagamo, da svoje znanje nadgradijo sami ob delu. Kot direktor želim biti vzor, zato sem tudi sam v zadnjih letih nadgradil svo* je znanje. Na Fakulteti za organizacijske vede sem tako opravil specialistični It udi j in decembra lani pred komisijo v sestavi Jože Jesenko kot predsednik, član Marko Ferjan in mentor Jože Florjančič tudi uspešno zagovoril specialistično nalogo z naslovom Operativni menedžment in razvoj podjetja Gradbinec Gip. V podjetju tudi štipendiramo, saj je doma vzgojen kader za nas najboljši." Kako gledate na prihodnost vašega podjetja? "V nadaljevanju vidim nove priložnosti v stanovanjski gradnji, ekologiji in tudi obnovi regionalnih cest, ki so bile v zadnjih letih zaradi gradnje avtocest zapostavljene. To sicer ni naša domena, v skupini Primorje pa je pomemben segment, Nameravamo tudi povečati proizvodnjo betonskih armatur in betonske galanterije. Če bo dela na Gorenjskem primanjkovalo, bomo morali pogledati tudi izven naših meja. Glede na gospodarski razvoj, kakršen je v Sloveniji, pa sem prepričan, da se bo razvijalo tudi gradbeništvo." "-V. t. gradbinec gip, gradbeništ\/o, d.0.0 nazorjeva 1, 4000 kroni, sfovenija i n Cenjenim kupcem ponujamo No lokaciji Polica pri Naklem 1: 0 mmm 'J «»tli V - Agregate različnih frakcij - Beton različnih tlačnih trdnosti • Betonske izdelke - Armaturo različnih profilov in oblik - .aborantske usluge Na lokaciji Hrušica pri Jesenicah: - Agregate različnih frakcij - Beton različnih tlačnih trdnosti '»s KONTAKT - POLICA: 04/271 10 16; 04/271 10 17; 031/263 597; 031/323 959 HRUŠiCA: 04/583 30 52; 051/201 581 6 Kranjski glas, torek, 6. februarja 2007 Dejavnosti Spominjajo se ... AJenka Žbogar, doktorica slavistike: "Na Ekonomski šoli sem se zaposlila kot pripravnica leta 1996 in se od nje poslovila leta 1998, ko sem postala mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Spominjam se simpatičnega dogodka, ko smo obravnavali kratko zgodbo Igorja BraloŽa: Cafe do Brasil: jutranji impromptu (iz zbirke Pozlata pozabe). Dijaki so spoznali značilnosti te literarne vrste, mdr. da se začenja na sredini stvari, konča odsekano, nima moralne poante, da je zelo kratka. Na koncu ure sem dijake vprašala, aJi poznajo Se kako drugo besedilno vrsto, ki ima podobne značilnosti kot kratka zgodba. Nekaj časa je v razredu vladala mučna tišina, potem pa se zasliši iz klopi; II Gre pravzaprav za besedilo» kj nima ne repa ne glave. Taka besedila dobro poznam. To so moji šolski eseji." Prijetnih spominov na kolektiv je Še veliko. Nova Šola je izjemna pri- dobitev in vesela sem, da modri še vlagajo v znanje." Mag. Bine Kordež, predsednik uprave Merkur, d. d,: "Srednji ekonomski Šoli sem lahko hvaležen, ker mi je na neki način trasirala življenjsko pot. Na šoli sem dobil veselje do ekonomije in kasneje nadaljeval v tej smeri Študij ter po» iskal delo na tem področju. Med profesorji mi je najbolj ostala v spominu prof MarinŠkova, ki nam je približala knjigovodstvo. V lepem spominu imam tudi razredničarko prof. Kukovico. V angleščini slccr nisem bil najboljši, vendar mi je na koncu tudi glede na dobre ocene pri vseh predmetih naklonUa petico z besedami: "Saj veš, da je čisto ne zaslužiš". Zanimivi so spomini na učenje strojepisja. V prvem letniku mi strojepisje ni najbolj "ležalo", tako da sem polletje zaključil z enko. Zato so mi doma kupili pisalni stroj in v pol lela sem imel že najboljše ocene. Verjamem, da tudi danes dijakom ne bo žal sprejete odločitve. Tisti, ki so po njihovih slopinj.ah hodili pred njimi, dokazujejo, da so izbrali prav!" Damjana Furlan Lazar, profesorica: "Sem ena izmed zaposlenih v Ekonomski Šoli, ki imamo možnost doživljanja šole na oba načina: kot dijakinja in učiteljica. Vsekakor sem doživljala šolo in kolektiv kot dijakinja povsem drugače kot sedaj, a v vsakem primeru brez slabih izkušenj. Kot dijakinja sem se na šoli dobro počutila, najbrž me je to spodbudilo, da sem se kol uüteljica ekonomskih predmetov vrnila na to Šolo. Vrnitev v že znane prostore in med že poznane kolege je bila povsem enostavna, spremenjen je bil le odnos, V tej vlogi si prizadevam, da bi "moji" dijaki Šolo zapustili z dobrimi izkušnjami." nemško jezikovno diplomo edini na Gorenjskem Dijakinje in dijak! Ekonomske gimnazije Kranj so predstavili šolske in obšolske dejavnosti. Večino teh dejavnosti izvajajo tudi na Srednji poklicni in strokovni šoli Kranj. Suzana P. Kovačič Govorijo nemško, angleško in francosko Medeja Peternel: "Na šoli imamo poseben oddelek, v katerem se Štiri leta priprav-amo na izpit za pridobitev nemške jezikovne diplome (Deutsches Sprach Diplom). Poučuje nas nemški profesor Michael Hoffman. Sporazumevamo se v nemščini in tudi v angleščini, saj pro» fesor ne razume slovensko; včasih je to malce smešno, vendar se da z mimiko in kretnjami prav tako dobro sporazumeti. Ekonomska gimnazija je edina šola na Gorenjskem, ki brezplačno omogoča nemSko jezikovno diplomo. Po uspešno oprav-jeni diplomi se lahko vpišeš na univerze v nemško govorečih deželah brez dodatnih izpitov o znanju tujega jezika. Ure so zabavne, besede se učimo ob različnih temah, kot so živali, šporl, zgodovina. Za vsakogar pa se najde nekaj zanimivega. Francoske nadobudneže pa pri p>ouku motivira asistent francoskega jezika s slovenskim imenom Boris. Tako so uspešno uprizorili pravi francoski kabaret, odlično so zastopali šolo na franko- fonskih dnevih v Celju ter v francoskem jeziku posneli film o Kranju. V preteklosti so imeli tudi pri pouku angleščine pomoč angleške asistentke. Dijaki se lahko vključijo tudi v angleško bralno značko EPI in nemško bralno značko Pfiffikus ter tako poglobi- z nanj e tujega jezika, kar je v današnjem času še kako pomembno. " Izziv so našli v projektih Lucija Vidmar: "Naša šola je ena izmed 150 jo lani izbrali za projekt MSA. To je mednarodna matematične. v < o o in pismenosti. Dijaki in dijakinje naključno izžrebani in tudi raziskava je bila anonimna. Projekt se nam ie Dijaki in profesorji Ekonomske šole se vsako leto ob kulturnem prazniku poklonijo dr. Francetu Prešernu. zdel zanimiv in hkrati tudi zabaven, saj smo ugotovili, kakšna je naša splošna razgledanost." Medeja Peternel: "Ekonomska gimnazija sodeluje v mednarodnem projektu Co-menius. To je triletni projekt. preko katerega so povezane šole celotne Evrope, t.i. partnerske šole. Letos se ukvarjamo s problemom nasilja v Šoli in doma. V okviru projekta pride do izmenjave dijakov iz različnih držav. Tako pogledamo "čez plan-ke" in spoznavamo nove prijatelje in njihovo kulturo. Kljub temu da ne govorimo istega jezika, se najdemo pri i nalogi." Nina MarkišiČ: "Dijaki drugega letnika so letošnje šolsko leto dobili priložnost izobraževanja v okviru 40-urnega seminarja podjetniš- tva. Izobraževanje je poteka- po delavnicah, ki so bile polne marljivosti in navdušenosti. Naučili smo se izdelovanja podjetniškega načrta in razvijanja podjetni- ice.'^ nje pomeni ustvarjalnost. Spoštovanje in znanje uresničujeta sanje Bogdan Mali, predsednik dijaške skupnosti: "V dijaško skupnost so vključeni vsi dijaki gimnazijskih oddelkov preko svojih predstavnikov. Vizijo naše šole smo poimenovali "Spoštovanje in zna-je uresničujeta naše sanje". Spoštovanje pomeni posebno vez med dijaki in profesorji, s katero so pre-eteni naši odnosi, zato se m pn nje, ki vodijo do visokih rezultatov na zunanjih preverjanjih. Naše sanje spreminjamo v realnost tako, da se vsak posameznik razvija na strokovnem in osebnem področju. S tem prispevamo ugledu šole in nadaljujemo tradicijo vrhunskih dosežkov na športnem, strokovnem in raziskovalnem področju. Oblikovali smo spletno stran dijaške skupnosti in izvedli anonimno anketo o uspešnosti poučevanja profesorjev. Naša naloga je vključevati dijake v različne uspeh. sodelovati z ostalimi in se vkliučevati v poslušamo, smo strpni drug do drugega in se spodbujamo na poti do uspeha. Z na- cije, kol so čistilna akcija, akcija zbiranja starega papirja. humanitarne akcije. I Dijaki Ekonomske gimnazije še v starih prostorih knjižnice, od leve: Nuša Rakovec, Ines Cafuk, Lucija Vidmar, Neža Beguš^ Miha Kozjek, Nina Strniša, Matic Kalte ne kar, Aleksandra Mokič, Eva Dolenc, Neja Bizjak, Medeja Peternel, Tjaša Šer>k in Nina MarkišiČ Kranjski glas» torek, 6. februarja 2007 Dejavnosti 7 hajajo iz OŠ, smo vsako leto pripravili inf. dan, kjer smo predstavili delovanje naše šole." Šolski radio sporoča: "Matic je izdal knjigo ' Neža Begtiš: "Na novi šoli bomo imeli tudi učilnico za igro, s katero bomo lahko odkrivali naše še neodkrite sposobnosti. Preko šolskega radia bomo z glasbo in s pripravo zanimivih oddaj popestrili tudi odmore. Veselimo se nove dvorane, kjer bomo prirejali literarne večere in uprizarjali dramske igre," Miha Kozjek: "V letošnjem šolskem letu je pri založbi Pasadena izšel tudi vodnik o izdelavi spletnih strani našega dijaka Matica Kalte-nekarja." Iz letne Šole v naravi Odlični v debati Aleksandra Mokič: "Na šoli poteka tekmovanje za Cankarjevo priznanje, delujejo popotniški krožek, gledališki klub in tudi debatni klub, ki je bil letos zelo odmeven. Trije dijaki naše šole so se udeležili tekmovanja na Televiziji Slovenija v oddaji Tekma, kjer so zmagali v debati in se uspešno uvrstili naprej. Potekajo tudi likovne delavnice, gledališki in filmski abonma, nogometna in odbojkarska liga, Soiska košarkarska iiga za fante in dekleta, tudi dramska dejavnost in plesno Šolsko tekmovanje. večeri in igrami, s praktičnimi poskusi pa raziskujemo določeno tematiko; dijaki v prvem letniku odidejo na Ro-glo, kjer se vključijo v zimske športne aktivnosti, kot sta smučanje in deskanje. V drugem letniku se odpravijo na Dolenjsko, kjer je organizirano raftanje, plezanje po plezalnih stenah, vožnja s kajaki in kanuji. V začetku četrtega letnika pa odpotuje« na maturantski izlet." Šole v naravi Razcvet besed ne umetnosti Neža Beguš: "Srednješolska leta niso le leta sedenja za knjigami in udeleževanja zabav ob vikendih. Ta Čas lahko izkoristimo za aktiv» ne učenje ne naše življenje nista zapostavljena." Miha Kozjek: "Med šolskim letom se še posebej razcveti besedna umetnost. Nastane veliko pesmi in proze, tudi dramske igre, V njih je čutiti moč in življenje, čeprav dela nastajajo iz trenutka slabosti, tudi bolečine. Mentorica Nives Križ nar mladim literatom omogoči samostojno izdajo njihovih besedil, z njimi je pripravljala tudi uprizoritve dramskih del, še posebej odmevni smo bili na širšem področju Kranja z dramsko igro Avokado. Pod prof. Jožeta Jeriča pa smo dijaki zaigrali Molierovo komedijo Zdravnik po sili ter recitacijo o F. Prešernu z na- Odmori odtehtajo ure učenja Tjaša Senk; "NaŠa šola je ena tistih, na katerih se moraš počutiti dobro. Nekateri dijaki živahne odmore izkoristijo za pogovore o najnovejših temah in ena od teh tem je nova šola. Dijaki višjih letnikov se kljub razlikam v letih družijo z dijaki nižjih letnikov. Odmori odtehtajo vse ure učenja, Nam dijakom pa je zagotovo najbolj pomembno. da med odmori vladata smeh in zabava." Ines Cafuk: "Pridobitev novih prostorov bo zelo pomembna za izvajanje praktičnega pouka, pri katerem si bomo razširili znanje. Učilnice bodo bolje opremljene. kar bo povečalo našo motivacijo, še posebej se bo Nuša Rakovec: "V šolah v na- nosti, id nas veselijo. Mož- slovom Spomini na očeta na to pokazalo pri laborato- ravi se dijaki bolje spoznamo med seboj med družabnimi nosti je veliko in tudi čas je slovenski kulturni praznik, rijskih vajah biologije in mogoče razporediti tako. da Za naše nove dijake, ki pri- kemije." Debatni klub v Mladinskem kufturnem centru Kranj Predaja ključa Ustvarjalni utrip v šoli Profesorica in mentorica Nives Križnar je povedala: "Kljub strokovni naravnanosti šole in kljub temu» da živimo sredi sive porabniške družbe, je kulturni dejavnosti na naši šoli namenjena Še posebna pozornost. Vedno težje je namreč govoriti o svetu, ki ga ne moremo otipati, sistematizirati, o svetu, katerega odsev moremo le slišati in občutiti v svoji notranjosti. Čeprav se naši dijaki med šolanjem srečujejo z ekonomskimi področji, je med njimi še vedno veliko takšnih, ki znajo ceniti lepoto in umetnost in si z zavestjo, da umetnost ni obrt, znajo polepšati marsikateri trenutek ži vlj en j a. Mentorji številnih dejavnosti, Id potekajo na naši šoli, se zavedamo, da je razvo individualnosti in ustvarjal nosti ter zadovoljevanje ra dovednosti pri mladih iz redno pomemben za razvoj celovite osebnosti. Prt tem imajo vehko vlogo tudi aktivnosti ob pouku, saj dijaki odkrivajo in razvijajo sposobnosti. znanja in veščine, ki so jim po njihovih besedah pri uveljavljanju v življenju v veliko pomoč. Rada bi poudarila, da so dijaki kljub strokovni naravnanosti ustvarjalni in spretni, lotevajo se raznovrstnih dejavnosti, imajo smisel za estetiko in se z veseljem vključujejo v razne priložnostne in tematske predstave, v katerih dodamo razgr- | nejo svoje sobnosti." ne spo- Nives Križnar Spominjajo se ... Ziatko Kavčič, direktor Gorenjske banke: "Zanimivih dogodkov iz srednješolskih klopi je toliko, da bi jih težko naštel. Med njimi bi se našle rudi mladostniške vragolije. Profesorji so bili dobri pedagogi in so veliko znali. Ni šlo samo za ekonomska znanja, predvsem so nam profesorji bili vzgojitelji za življenje. S sošolci pa smo ohranili stike in se srečujemo na vsakih pel let. Na delovnem mestu že dolgo vodim tudi mlade, ki so izšli iz različnih šol. Upam trditi, da je bila Ekonomska šola najboljša podlaga, saj je dala dovolj praktičnih znanj, ki jih uporab-amo v poklicu in v vsakdanjem življenju. Fakulteta je bila samo nadgradnja. Vesel sem, da so nove generacije dobile novo šolo. Potruditi se bodo morali, da bodo toliko spravili skupaj, kot smo naše generacije v bistveno slabših pogojih, " Marija Volčjak. direktorica Gorenjskega glasa: "Vpisana sem bila že na škofjeloški gimnaziji, kjer so takrat odličnjake vzeli kar brez sprejemnega izpita. Ekonomska Šola Kranj jih je imela, kar je bilo zame izziv, izpit sem naredila in se odločila za Kranj. Spominjam se, da smo v razredu imele le enega fanta, ki se je vsa štiri leta kar dobro držal. Maturitelni ples smo imeli skupaj z razredom Iskrine Šole. tam je bilo razmerje obrnjeno, saj so imeli samo eno dekle. Tudi obletnice mature imamo že vsa leta skupaj. Starla sta mi rekla, da bom s končano ekonomsko šolo z lahkoto dobila službo. Res sem takoj dobila, vendar mi je bilo v računovodstvu tedaj zelo velikega Gradisa v Ljubljani neskončno dolgčas. Po enem letu sem nadaljevala s študijem novinarstva. Pri Gorenjskem glasu delam že trideset let. Mislim, da je najbolj pomembno, da imaš rad svoje delo." Bernarda Oman. igraUca: "Bolj ko se odmikam od dijaških dni. lepši je spomin nanje. Ekonomska srednja šola je v letih mojega obiskovanja velja« la za strogo šolo in mogoče sem tak pristop takrat tudi potrebovala. Profesorji so bili dokaj neizprosni in zelo posebni, za vse pa velja, da so me poleg učenja in discipline (dekleta smo morale nositi Še modre Šolske halje in nobenega make upa), skušali pripraviti na samostojno razmišljanje. Pogosto sem bila zaradi pubertetniških problemov in izvenšolskih aktivnosti nezainteresirana za Šolski program (mogoče pa tudi zato, ker me ekonomska smer v resnici ni nikoli dovolj zanimala) in predvsem zato sem hvaležna svojim staršem in profesorjem, da so razumeli, da vsi pač nismo enaki in da so dopustili, da so moje ustvai^alne poti krenile na drugačno pot." fUE 8 Kranjski glas» torek, 6. februarja 2007 Sola nekdaj Prvih petdeset let Učiteljski zbor letaigsS j • M, H ' i i rf:" ^ È y 4' v Ekonomiada leta i960 na Žulariji, kjer je danes Kino Center. Ena izmed prvih šol v naravi na Uskovnid leta 1962 Maturantje 1963 deset let t Ob 6o-letn!ci Ekonomske šole Kranj so na šoli izdali zbornik. V njem je tudi kronološki pregled zadnjih desetih let. Objavljamo povzetek. šolsko leto 199S/96 Praznovali so 50-letnjc0 šole. Skupaj 2 Osnovno šolo Simon Jenko so obnovili športno igrilče. Solo je v tem Šolskem letii obiskovalo 1052 učencev v 37 oddclkili. 22 oddelkov je bilo smeri ekonomski tehnik, 8 oddelkov upravnega tehnika in 7 oddelkov pod j etniSkega poslovanja. Dijaki ekonomskega in upravnega tehnika so ob koncu šolskega leta opravljali maturo. dijaki podjemiškega poslovanja pa zaključni izpit. Šolsko leto 1996/97 Marca 1996 je začela veljati nova Šolska zakonodaja; poskusno so vpisali dva prva letnika s programom ekonomske gimnazije. Problem prostorske stiske še vedno ostaja. Na Srednji tekstilni šoU so pridobili v uporabo štiri učilnice, specializirane učilnice za kemijo in biologijo ter telovadbo ter sejno dvorano. Novo delovno mesto pomočnice ravnateljice je poleg Helene Mršič prevzela profesorica Lidija Grmek Zupane. Aprila 1996 )e z Ministrstva za Šolstvo prispel odlok, da se zaradi povečanega zanimanja lahko odpre Še en oddelek ekonomskega tehnika, Šolsko leto 1997/98 Kljub prostorski stiski se Število dijakov in zaposlenih veča. Program ekonomske gimnazije je potrebno še verificirati. že drugo leto ga vpisujejo poskusno. Na tekstilni šoli so pridobili 11 učilnic. Na tekmovanju upravn ih šol Slo-venije v hitrostnem tipkanju 8. maja 1998 na Ptuju so pod vodstvom mentorice Olge )arc dosegli prvo mesto posamično na elektronskem pisalnem stroju (Irena Potočan) in prvo mesto posamično na računalnikih (Simon Bergant). Zbornica je vedno pretesna, leto 1987 Šolsko leto 1998/99 S prvim septembrom je nov mandat nastopila dosedanja ravnateljica Marija Simčid. Na tekstilni Šoli so pridobili še eno učilnico. Sola je verificirana za izobraževanje programov: ekonomsko-komer-cialni tehnik, upravni tehnik, poslovni tajnik, poslovni tehnik, ekonomska gimnazija, Dijaki na smereh ekonomski in upravni tehnik šolanje zaključujejo z zaključnim izpitom ali maturo, dijaki ekonomske gimnazije pa 2 maturo. Minister za šolstvo je obljubE državni denar za novo šolo. Začetek gradnje naj bi bil prihodnje leto. Ijajo na zaključni izpit ali maturo. Naslednje generacije pa bodo dobile možnost opravljanja poklicne mature. Na tekstilni šoli so pridobili Še nekaj učilnic. Kranjski mestni svetniki so na novembrski seji prižgali zeleno luč gradnji srednje ekonomsko-ad-ministrativne Šole na Zlatem polju. Sprejeli so sklep o nakupu zemljišča. Šolsko leto 2000/2001 Vlada republike Slovenije je na seji 15. junija 2000 sprejela sklep o ustanovitvi javnega vzgoj no-izobraževalnega zavoda: Ekonomska šola Kranj. Zavod ima dve organizacijski enoti: Srednjo poklicno in strokovno šolo ter Strokovno gimnazijo. Skupne službe vodi direktor zavoda. Z uve-javitvijo sklepa je postala dosedanja ravnateljica Marija Simčič ravnatelj ica S trokovne gimnazije in hkrati vršilka dolžnosti direktor] a zavoda. Lidija Grmek Zupane je postala vršilka dolžnosti ravnateljice Srednje poklicne, in strokovne šole. Šolsko leto 2002/2003 Na Ekonomski gimnaziji je 21 oddelkov, na srednji poklicni in strokovni Šoli pa 31 oddelkov. 3. decembra 2002 je Marija Simfič prejela Listino o priznanju Mestne občine Kranj za uspešno vodenje Ekonomske šole Kranj v Kranju ter njen prispevek pri razvoju smučarskih skokov. 6. decembra so odprli novo va-dišče za telesno vzgojo v prizidku tekstilne šole. 16. aprila 2003 ravnateljica Marija Simčič v Radencih prejela častno priznanje PRIMUS, ki ga je podelilo Društvo ravnatelj, il. junija 2003 je šolo obiskal minister dr. janež Potočnik in predstavil proces vključevanja Slovenije v EU. učiteljeve kariere in vpliv na njegovo delo, in projekt Skriti zaklad ter Emigration - imigration and integration. Dijakinja Nastja Celeč je na 10. slovenskem festivalu znanosti za svoj spis prejela prvo nagrado. Četrtega febniarja 2005 je bila premiera igre Zdravnik po sili, režiser je bil |ože Jerič. 21. aprila 2005 je ob zaključku zimske športne sezone dijaška skupnost organizirala sprejem za najboljše športnike. Šolsko leto 2001/2002 V prvih letnikih srednjega strokovnega izobraževanja začnejo uvajati program ekonomski tehnik. Bistveno spremembo prinaša praktič- Šolsko leto 2003/2004 Prvega septembra 2003 stopita v veljavo programa administrator in ekonomski tehnik • PTl. Na gimnazijskem delu je vpisanih 21 oddelkov in 1 skupina. S tem šolskim letom so prvič vpisali tudi Športni oddelek • skupino, ki jo sestavljajo nordijski smučarji skakalci. Na strokovnem delu je vpisanih 30 oddelkov in 2 skupini. Prvega februarja 2004 je Šola dobila dovoljenje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za izvajanje izpita "Nemška jezikovna diploma ' '. Šolsko leto 200S/2006 V program ekonomske gim- vpisanih 25 oddelkov in ena skupina. V strokovnih programih je vpisanih 28 oddelkov in 2 skupini. Tudi v skem letu poteka izobraževan je odraslih. Pridobili so verifikacijo za izvajanje tečajev naslednjih tujih jezikov: anfilešČina. nemščina, za tujce. Začeli so uva j projekt Kakovost za prihod» no s t vzgoje in izobraževanja. 21. novembra 2005 so na Zlatem polju zabrneU stoji. Začela se je gradnja nove šole. 14. decembra 2005 je bilo odkritje temeljnega kamna za novo Ekonomsko gimnazijo na Zlatem polju. Temeljni kamen za novo Ekonomsko gimnazijo Kranj so položili 14.12. 2005. Šolsko leto 1999/2000 V ekonomsko-komercialnem tehniku se dijaki še priprav- njega ni pouk: pri predmetu učno podjetje gre za izkustveno učenje, ki je prišlo v Slovenijo iz tujine, S prvim septembrom 2001 Nada Smid posta« ne pomočnica ravnateljice na Srednji poklicni in strokovni i. V programih ekonom-sko-komerdalni tehnik, upravni tehnik in poslovni tehnik dijaki prvič opravljajo poklicno maturo na nov naän, Na poklicni tečaj se je prijavilo 22 kandidatov. Ta se letos izvaja prvič. Delovni pogoji ostajajo enaki pogojem prejš- Šolsko leto 2004/200$ V programih ekonomske gimnazije je 24 oddelkov in ena skupina, že drugo leto so vpisali oddelek nordijskih smučarjev, Na strokovnem delu je 29 oddelkov in štiri skupine. V tem letu so prvič začeli z izobraževanjem odraslih, vodja je Vesna Jenko. Zavod RS za šolstvo jih je povabil k razvojni nalogi z naslovom Svetovalna vloga učitelja, na šoli je potekal inovacijski projekt z naslo- Šolsko leto 2006/2007 Od začetka Šolskega leta potekajo priprave na selitev. Pohištvo in oprema z matične šole se bosta ob selitvi ekonomske gimnazije prenesla v prostore strokovne šole Cesta Staneta Žagarja 33. Odbor za pripravo slovesnosti ob 60-letni-ci Šole (v odbom so Jože Jerič, Irena Koncut MaroU in Nives Kritnar) se pogosto sestaja. Jubilejni zbornik so natisnili v Merkurjevi tiskarni. Slavnostna prireditev bo že v novi vom razviian a Kran)ski glas, torek, 6. februarja 2007 9 Obletnica ob u ob 6o*)etnid Ekonomske šole Kranj so se zvrstili številni dogodki čez celo leto. Suzana P. Kovačič, Nada Šmid, Iuke Sink Matematični maraton Aktiv matematikov je 21. januarja 2006 pripraviJ Matematični maraton. Profesorji matematike so nanj povabili dijake vseh letnikov in sme« ri. Udeležba ni bila pogojena 2 visokimi ocenami ali višjim znanjem matematike, cilj je bilo reševanje matematičnih nalog. Tisti, ki so 2 reševanjem vztrajali do konca, so prejeli majice, sodelovali pa so tudi v srečelo-vu. Profesorji so s tako obliko dela skušali navdušiti di- jake za kakovostnejše delo, jih spodbuditi k večji natančnosti, predvsem pa k večji vzdržljivosti. Materna» tičnega maratona se je udeležilo 130 dijakov; njihov odziv je bil odličen- Med drugim so povedali, da si želijo še več takih dni in da so njihovi profesorji matematike "carji". Predstavitev učnih podjetij Učna podjetja Ekonomske šole Kranj se vsako leto s svojim delom predstavijo na hišnem sejmu, kjer dijaki prikažejo organizacijo in dejavnost podjetij. Na sejmu se odvija živahno trgovanje in sklepanje poslov med učnimi podjetji. Na prvem mednarodnem sejmu učnih podjetij, ki je potekalo 25. januarja 2006 v Celju, so se predstavila štiri učna podjetja: UP HOP, UP ŠPORTKO. UP ABSTRAKTNO OKO in UP GRAFIT. Hkrati s predstavit-vi j o dela posameznih učnih podjetij so dijaki predstavili tudi 6o-obletnico šole. stavili spomine Prešernove hčere Ernestine Jelovšek. Po končanem literarnem večeru je aktiv profesoric umetnostne zgodovine pripravil še fotografsko in likovno razstavo ter razstavo glinenih izdelkov. Sila spomina Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so dijaki pod mentorstvom profesorja Jožeta Jeriča pripravili literarni večer 2 naslovom Sila spomina, v katerem so v dramatizirani obliki pred- Kabaret večer Pod vodstvom mentorice profesorice Marije Vreček so dijaki 23. februarja 2006 predstavili Kabaret večer v tujih jezikih. V nemškem, angleškem, francoskem In tudi slovenskem jeziku so recitirali pesmi znanih avtorjev, peli in uprizorili nekaj skečev. Za popoln večer so poskrbeli še plesalci, Namen večera je bil prikaz znanja in praktične uporabe tujih jezikov ter povečanje zanimanja za tuje jezike. Kviz iz znanja ekonomije Aktiv ekonomistov je 15. marca 2006 pripravil kviz iz znanja ekonomije za dijake Kabaretni večer v tujih jezikih \ Foto: Arhiv šole ^msu mad 1 4. letnikov strokovne gimnazije. Tekmovalo je 14 skupin, tema je bila Sodobno tržno gospodarstvo. Znanje dijakov je biio zelo dobro in izenačeno, tako da je bilo težko izbrati 1 na)boljše skupine. Vprašanja za dodatne točke so odločila, da so postale najboljše dijakinje Tjaša Smrekar, Sabina KolenoviČ in Lea Pfajfar. Razstava ob dnevu Zemlje Pod mentorstvom profesoric biologije so dijaki ob dnevu Zemlje pripravili razstavo s stojnico in plakati- Z njo so skušali opozoriti na ogrožene živalske in rastlinske vrste, na ekološko problematiko našega planeta, ekološko kulturo in izboljšavo bivalnega okolja. Nemška knjižna skrinja Aktiv nemškega jezika pod vodstvom profesorice Vesne Arh je v dneh od 24. aprila do 22. maja 2006 gostil ti Knjižno sioinjo - Bücherkiste, v kateri je bilo sto knjig v nemškem jeziku za mladino in odrasle. Knjižna slróija je skupni projekt Goet-hejevega inštituta. Kulturnega foruma avstrijskega veleposlaništva, veleposlaništva Švice, Avstrijskega inštituta in Nemške älalnice v Sloveniji Namen projekta je spodbujanje branja v nemškem jeziku. V Času, ko je bila potujoča skrinja na Ekonomski Šoli Kranj, je potekal natečaj, na katerem so brald predstavili svojo najljubšo knjigo iz skrinje- Lepo je biti dijak Profesorji družboslovnega aktiva so 18- maja 2006 pripravili kviz Lepo je biti dijak, ki je spominjal na dobro znani kviz Lepo je biti milijonar. Dijaki so pripravljali vpraianja. nato pa so jih skupaj 2 mentorji uvrstili v nabor za kviz. Na vrofi stol je po predizboru sedlo šest dijakov, vsak od njih je moral odgovoriti na deset vprašanj. Vsak pravilen odgovor je bil nagrajen z bonom, s katerim so si dijaki v šolski kuhinji prislužili pico in sok. Kviz je ob polnem avditoriju potekal v prijetnem vzdušju, vodil pa ga je profesor Jože Jerič. Kviz Lepo je brti dijak Igre brez meja Aktiv športne vzgoje je s finančnimi sredstvi, pridobljenimi iz najemnin telovadnice, poskibel za izgradnjo odbojkarskega igrišč na mivki- Koordinator pri izgradnji je bil profesor Bojan Smid. Ob odprtju novega igrišča so se 15. junija 2006 pomerili dijaki Ekonomske Šole, istočasno so na rokometnem igrišču potekale Igre brez meja. Matematični maraton Sila spomina ! Foto: Arhiv šole Razstava ob dnevu zemlje I Foto Novo odbojkarsko igriše na mivki | Foto: Arhiv šas Razstava glinenih izdelkov | Poro: Arhiv šole io Kranjski glas. torek, 6. februarja 2007 Šolski projekti Spominjajo S^^ • m m Ani Klemenčič, predsednica uprave GBD Gorenjske borzno posredniške družbe d. d. Spomini na srednješolska leta so eni najlepših v življenju. oblečeni v temno modre ha- Dijaki v prvem letniku smo Ije, kar se je kasneje opiiStilo. Imeli smo pet fantov v razredu, a so bili ti toliko opaznejši in so izstopali, kjer se je dalo. Bili smo razred vozačev, nekateri so se vozili od zelo daleč in prihajali v šolo malo po šesti uri zjutraj. Imeli smo sošolko iz Lajš, ki je pisala prečudovite spise in jih je vedno prebrala celemu razredu. S profesorji smo se večinoma dobro razumeli, pa tudi vetjih vzgojnih in učnih problemov v našem razredu nismo imeli. Naučili smo se veliko, z lahkoto sem kasneje diplomirala na ekonomski fakulteti. Izvenšolskih dejavnosti je bilo veliko: od kulture (vsako leto smo ob novem letu obdarili varovance doma starejših občanov v Preddvoru), OZN, športa, planinarjenja, namiznega tenisa, Šolskega radia do plesnih vaj. V srednji šoli sem nenazadnje spoznala tudi mojega moža. Bilo je lepo." ^ « A /V Marko Milenkovic, plavaJec: ji spomini na srednješolske dni so lepi. Najprej bi omenil sošolce, ki so postali moji najboljši prijatelji in se še vedno redno družim z njimi! Pohvaliti moram tudi profesorje in ravnateljico, ker so imeli veliko posluha - in to kljub temu. da moje ocene niso bile najboljše - za moje plavanje. Brez njihovega razumevanja bi težko nemoteno tieniral in se udeleževal tekmovanj. Profesorji so mi Hali veliko uporabnega znanja, ki sem ga uporabil tudi pri študiju v Ameriki in s tem lažje premagoval ovire pri študiju! Anekdot iz srednješolskih klopi je kar ve-, tako sniešnih kot tudi malo manj smešnih. Vsak odmor je bila zgodba zase in prav smeh med odmori je bil tisti, zaradi katerega sem z veseljem prihajal v Šolo in s katerim smo se lažje prebili skozi vsa štiri leta. " Primož Peterka, skakalec "Najlepša leta sem preživel prav na Ekonomski Šoii Kranj. V razredu smo se dobro razumeli. Moji sošolci so bili eni mojih najzveslejših navijačev. Še posebno v Planici so glasno in ponosno naviiali zame s parolami "Primož, eden in edini!", Čeprav se o moiih Športnih uspehih v šoli nismo ravno veliko pogovarjali. Res pa je, da je tudi pri nas kdaj veljalo, da gre trideset različnih ljudi težko skupaj. Profesorji so kar dobro razumeli in poznali mojo Športno udejstvovanje. Z ustanovitvijo športnega oddelka mladi skakalci danes lažje združujejo Šport in šolo, boljša je koordinacija na vseh področjih. Prav to sodelovanje in usklajevanje je bilo še v "mo- jili časih" Še največji problem.' s O O U či j o se Dijaki se pri predmetu Učno podjetje seznanijo s tem, kaj je podjetje, kako se ustanovi, kater! dokumenti so potrebni za ustanovitev Suzana P. Kovačič "Učno podjetje je učna metoda oziroma predmet v tretjem letniku na Srednji poklicni in strokovni Kranj, pri katerem izvajamo navidezno poslovanje pravega podjetja. Predmet so uvedi! lèta 1994, letos se je na centrali učnih podjetij v Celju registriralo že čez 200 uinih podjetij, " sta povedali dijakinji Anja Čuda in Anita fuhant, "Namen predmeta je učenje in usposabljanje dijakov za uspešno in učinkovito vključitev v delo v pravem zaposlitvenem okolju. Učno podjetje je najprimernejši način vedali dijakinji Anja in Anita. Predmet poteka po učnem načrtu: tako septembra najprej spoznajo teoretična izhodišča za ustanovi- lev učnega podjetja, priprave na registracijo, si ogledajo sodni register in pošto ter sejem Kariera. Oktober je Čas za začetek delovanja učnega podjetja, januarja sodelujejo na mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju, februarja so aktivni na informativnem dnevu, marca pa organizirajo sejem učnih podjetij na domači Ama Čuda Anita luhant a, sa) omogoča neposredno povezovanje te» oiije in prakse. Dijaki se seznanijo s tem, kaj je podjetje, kako se ustanovi, kateri dokumenti so potrebni za ustanovitev podjetja in spoznajo delovanje posameznega oddelka v podjetju. Ti oddelki so kadrovski oddelek. tajništvo, nabavna in prodajna služba, računovodstvo in oddelek trženja," je povedala profesorica in mentorica Gabrijela |ošt. "V učnem podjetju se dijaki naučimo odgovornosti in samostojnosti, uspešnega poslovanja jn pridobimo samozavest. To je tudi dobra podlaga za službe, ki jih bomo opravljali," sta še po- Mednarodni sejem učnih podjetij v Celju V Dvorani Golovec v Celju je bil 24. januarja 2007 2. Mednarodni sejem učnih podjetij. Na njem so razstavljala učna podjetja (UP) slovenskih ekonomskih in tr- 4 govsldh šol. Potekalo je tudi tekmovanje za najboljšo predstavitev učnega podjetja v na si edn j ih kategori j a h: najbolj cržno zanimiv oziroma izviren izdelek aii storir.^ tev, najboije urejen razstavni prostor, najboljša celostna podoba predstavitve učnega podjetja in najbolj inovativna in kreativna stoj* niča. "Našo šolo so zastopa* la Štiri učna podjetja, to so: UP M &M, d. o. o., Trgovina na debelo in drobno s Mednarodni seiem učnih podjetij v Celju, januar 2007 Foto: arhiv šole kozmetičnimi izdelki: UP Metulj, d- o. o., Tattoo & Peai-rcin: UP Raj- Planet, d o. o., Turistična agencija in UP Varujemo vas, d. o. o.. Agen- cija za varovanje, ki je prejela nagrado za izvirnost in kreativnost stojnice na letoš- njem se]mu, )e mentorica Gabrijela JoŠl. Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja Ekonomska šola Kranj sodeluje v pilotnem projektu, s katerim naj bi postavili nove standarde v Izobraževanju. Suzana P. Kovačič Na šoli že drugo leto poteka projekt Kakovost za prihodnost vzgoje in IzobraŽevanja, ki mu po domače pravijo kar S1Q. "Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) želi v slovenski prostor vpeljati sistem vodenja kakovosti, ki naj bi bil prilagojen potrebam vzgojno-izobraževaJ- nih inštitucij. Model temelji na sodobnih standardih in modelih vodenja kakovosti, ki so priznani v mednarodnem merilu, pri čemer upošteva veljavno Šolsko zakonodajo, usmeritve Evropske unije na področju izobraževanja in gradi na obstoječi praksi vsakega posameznega zavoda," je razložila profesorica Miriam Bizjak, ki projekt o u i H i i Mirjam Bizjak pane. Vodja aktiva kakovosti je leika Bajželj. V pilotni projekt je vključenih 14 vzgojno-izobraževal- nih zavodov, ki so s tem v procesu pridobivanja certifi- vodi na Ekonomski gimnazi- kata Kakovost za prihodnost. ji, na Srednji poklicni in strokovni Šoli pa vodi projekt ravnateljica Lidiia Grmek Zu* "V začetku lanskega šolskega leta smo se najprej lotili kri» tične ocene začetnega stanja na vseh področjih našega delovanja. Sledila je določitev merljivih ciljev in strategij za njihovo doseganje ter zapis pravil o delovanju zavoda v dokument o kakovosti - v poslovnik. Ta faza še traja. V začetni fazi smo se ukvarjali tudi s snovanjem naše skupne vizije, z določanjem vrednot, nato smo prevetrili pristojnosti in se posvetili uvajanju izboljšav v vzgojno« izobraževalni proces," je povedala Bizjakova in to ponazorila z besedami: "Zanimiv primer, kako sodelovanje v projektu spreminja naš način dela, je dokaj nov in ino-vatìven način dela v razrednih skupnostih, s katerim uvajamo vizije in cilje razredov, Česar se vsak razrednik loteva na svoj način." V okviru projekta je bila lani ob konai šolskega leta organizirana delavnica za vodj^ aktivov, ki je potekala na Je- zerskem. Udeleženci so izdelali SWOT analizo (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) Javnega Ekonomska Kran), "Končni rezultat je bil razvojni načrt za naslednjih pet let. Zapisali smo pet strateških ciljev: povečati uspeh dijakov pri končnih preverj anjili: povečati socialni, emocionalni in vedenjski razvoj dijakov: poudariti inovativnost šole; povečati posameznikovo rast na strokovnem in osebnost* nem področju; povečati prepoznavnost delovanja Šole v javnosti," je povedala Mirjam Večkratne analize jih bodo navajale k temu, da bodo rezultati razvojnega načrta vedno boljši. Certifikat Kakovosti jim bodo predvidoma podelili do konca letošnjega Šolskega leta, certifikat pa bodo morali, po vzoru ISO certifi-Icatov, obnavljati vsako leto. m Kranjsld glas, torek» 6, februarja 2007 Solski projekti, pismo Matematika na računalniku Ko računalnik odkrije, da je dijak naredil napačen izračun, ga opozori: "Poskusi znova!" in ponudi gumbek: "Potrebuješ pomoč?" A tudi učitelj je še vedno prt roki. Suzana P. KovačiČ Profesorici matematike na Ekonomski šoli Kranj, Darja Košnik in Metka Hegler sodelujeta v republiškem projektu Uporaba progia* mov za delo s funkcijami v srednji šoli. Od maja 100$ do januarja 2007 so sodelujoči učitelji pripravljali učna gradiva z uporabo računalniškega programa Graph. "V nekaj šolskih urah dijaki lahko osvojijo vsa potrebna znanja za samostojno delo na računalniku. Tako sami raziskujejo in prihajajo do spoznanj, ki so zapisana v učnem načrtu. Učiteljeva vloga podajalca snovi se spremeni v vodenje dijakov, dd sami prihajajo do želenih zaključkov, Seveda to delo zahteva več priprav za učitelja in precejšno disciplino v razredu, vendar so odzivi pozitivni. Učitelj se dijakom lahko posveti bolj individualno, glede na njihov nivo znanja» boljši dijaki lahko prehitevajo s snovjo," je povedala Metka Hegler. Gradivo dijaki lahko upo* rabljajo ne samo pri pouku, temveč tudi pri dopolnilnih ali dodatnih učnih urah, kot alternativa domače naloge, kot pomoč pri učenju doma npr. za učence, ki so manjkali pri pouku ali učence s posebnimi potrebami. "Poleg že omenjenega programa Graph pri pouku matematike uporabljamo le od- prtokodni program RiS - ravnilo in Žestilo, ki je pro» gram za dinamično geometrijo in je preveden v slovenščino," je še povedala He- glerjeva. Spominjajo se ... I Hermina Krt, direktorica Probanke Poslovne enote Kranj: "V Šolskem letu 1978/79 sem poslala dijakinja ekonomske šole, ki sem jo vsa štiri leta obiskovala v popoldanski izmeni in jo zaključila z odliko. Na neki način verjamem, da sem s to potezo že takrat postavila temelje moji profesionalni poti. Šola me je z načinom dela, zanimivimi profesorji in dobro izbranimi predmeti potegnila v "ekonomsko"sfero • brez meja za nove ideje. Šolo sem čutila kot zelo parlamentarno, demokratično. Znali smo se poslušati in si prisluhnili. Naj opišem hudomušno zgodbico o našem z vedrino prežetem profesorju zemljepisa g. Ahačiču. "Bila je Šesta, lo je zadnja ura popoldanskega pouka. Zunaj je bila že tema. Pisali bomo zemljepis. Profesor začne deliti kon-trolke, takrat pa zmanjka elektrike. Razred navdušeno vpije od zadovoljstva, da bo ura odpadla. Takrat pa profesor reče: "Kaj pa pomeni to veselje, to vpitje? Usedite se no nazaj v klopi! Trenutek potrpite, da najdem sveče in kontrolka se nadaljuje!" Soli» njenemu vodstvu, profesorjem in dijakom želim, da bodo tudi čez 60 let s takim ponosom zrli na prehojeno pot. Hvala za vse življenjske modrosti, izkušnje in znanja, ki ste nam jih bili voljni prenesti- To ni bil zgolj učni načrt, bila je šola za življenje!" Prejeli smo Stojh stoji ualna zidana Sredi Zlatega polja v Kranju je zrasla sodobna, arhitekturno estetska nova zgradba, v njo sc bo preselila iz dobra tri desetletja najetega dela staube Osnovne ioù S. Jenko na Ulici Ko>nenskega v Kranju na novo ustanovljena Ekonomska gimnazija. Kakor bajeslovni ptič starih Egipčanov Feniks je pomlajeno zletela iz svojega pepela visoko v nebo - v lepšo prihodnost s sodobnejšo učno tehnologijo, potrebno za vzgojo in izobraževanje mladih lju4i. Prizadevanja za gradnjo lastne stavbe so obstajala ves Čas, od bivanja Ekonomske in ad» ministrativne Šole v pretesnih prostorih v Tomšičevi ulici v starem delu mesta Kranja do današnjih dni. V prvih letih začasne vselitve v desni trakt osnovne šole je bii formiran občinski gradbeni odbor za izgradnjo prepotrebnt stavbe, zemljišče je določeno na Zlatem polju, izdelan je i?i/ osnutek vzgojno- izobraževalnega procesa po takratnih pedagoških in finančnih normativih in stan- dardih, a se gradnja, mišijena za celotni takratni Ekonomsko administrativni Šolski center, žal ni uresničila zaradi zveznih investicijskih restrik- cij pri gradnji družbene iiijra-strukture v državi. V Času usmerjenega izobraŽevanja je bila na Zlatem polju zgrajena samo Tehnična in poklicna šola, ki jo je financirala Iskra Kranj. Ekonomsko administrativni Šolski center Kranj Je v tem času bil verificiran kot javno pnznana Jola. V novejšem Času Je obljubo o gradnji ekonomske Šole v Kranju prejšnje vlade uresničila sedanja aktualna vlada oz. Ministrstvo za Šolstvo in Šport, ki ga vodi g. minister dr. Milan Zver. Veseli smo te investidje na državni ravni, saj na Co- renjskem mislimo, da smo jo premalokrat deležni; gorenjski poslanci pa so se tudi premalo brigali za takšne investicijske potrebe srednjega šolstva v naši regjji. Nfl novo zgrajena stavba rešuje problem le Ekonomske gimnazije kot splošno izobraževalne ustanove. puŠČa pa na stran ravno tako in v tem trenutku še bolj aktualni problem strokovnih tehničnih in poklicih šol, katerih promocija Je Šele v začetni fazi V izpraznjenih prostorih bivše Srednje tekstilne in obutvene Šole na Primskovem v Kranj u je že od nekdaj načrtovan Center poklicnih Šol Kranja. Na tej lokaciji, kjer ostaja še vedno strokovni del odseljene ekonomske šole. se po vladnem programu seli Srednja trgovska šola Kranj, ki na dosedanji lokaciji na Planini I sameva in nima ne zadostnih učilnic, ne telovadnice, ne Šolske kuhinje s toplimi obroki, ne ustreznih kabinetov, ne zadosti velike učiteljske zbornice, ne stabilnega vpisa novih učencev itd. Center poklicnih šo! predstavlja cenejšo in vzgojno uspešnejšo varianto rešitve strokovnih šol Kranja in s tem odpade drago financiranje malih šol. Država bi z veliko manjšimi proračunskimi sredstvi pa le morala adaptirati nekoliko zanemarjene prostore b ivše Srednje tekstilne in obutverte šole, kjer obstajajo realne možnosti, da bi na novo organizirani Center poklicnih šol kot enotni zavod lažje reševal zaposlitvene probleme učiteljev, pogoje dela in druge strokovne zahteve. MARKO TURU K. nekdanji ravnatelj EAŠC Kranj GCj i ^^^^ Oglasi i 04/201 4247,e-pošta:malloglast#g-glas.5j,www.9orenjskiglas.^ i IC HUDEGA. V Z^vatQvjlr)Ki Tcigldv smo ^ p^fetfiUh pik«« pRfnpTcnJikfh tMt^Mj jöruiiii ttfU ki v največji n^en krijejo nev^rnosfi pri tfclu poslovanju p^Jetlj Pogoi z» pridobitev T % popusta je poS^rnega uv^rovir^ja, zavirovdr^j) tptoSne odgovornosti ter enega izmed ndstednjih zdvarovan): obralovdlni 2&&loJ zaradi poUt9. prolrvajalceva odgovornost za izdelke, pokida odgovornost, obratovalni zano) v storitveni dejavTK^st^ ali sradMno zava^ovsnie Za pripre pcnudOe pokličite zmmaMp cMopn^. najb^ftje po$lcrvng m«to ah pa izpcin ite vpratelnik ru naii «pietrai $t/ani ivwwtr^glav.si Vprašanja nam lahiio pošljete t(j na vrtu kot v Ideti. Mogoče pa bi se le morala privacÜti na tak sistem Svijenja. Ali bi bilo res tako težko živeti biÄ zasebrrosti prehranjevali ja, tako težko živeti ob ekološko prečiščeni vodi in tako tp^trn živeti v tesnem sodelovanju s svo- jimi sostanovalci? Ali je to res preveč za nas ... ali pa smo samo razvajeni zaradi udobja in razkošja današnjem sveta.^ O ^ J Telefon: 04 235 52 20 Gsm: 040 121 222 Iščem nove sodelavce Reševalka izvode Kako do deLa? e^nostavna-rešitev e-Študentski Servis je odprl pet svojih poslovalnic na Gorenjskem, tudi v Kranju. r _Ki I «i» O i? t ^ 'K p~nostavna rešitev H * Modri t 9 r I i i liuješd&ki www.studentski-servis.com Ljubi ana e-Študentski Servis je eno najstarejših tovrstnih podjetij pri nas, saj se s posredovanjem del za dijake in študente ukvarja žedvar^ajsto leto. Svoji prvi poslovalnici so odprli v Domžalah, in v Kamniku, se zatem razširili po veqem delu Slovenije, od januarja letos pa so prisotni tudi na Gorenjskem. "Leta 1995, ko smo začeli, je bila to le precej nerazvita dejavnost, za ustar^ovitev svojega študentskega servisa pa smo se odločili zato, ker smo bili prepričani, da delo Uhko opravimo bolje kot drugi." pravi direktor podjela Sebastijan Česnik in prav to jim zelo dobro uspeva se danes. Poslovanje z njimi je zanesljivo In enostavno-tako za dijake in študente, kot za podjeda. Koliko poslovalnic ze imate po Sloveniji in Ige vse vas lahko najdemo? "Letos smo odprli že svojo šestnajsto poslovalnico. Po Domžalah in Kamniku smo se najprej razširili na Posavje, Zasavje in Ljubljano, nato na Štajersko in Primorsko, zdaj pa še na Gorenjsko. Prav Gorenjska, kije ena najbolj razvitih regij pri nas. se nam zdi še posebej zanimiva, saj so potrebe študentov in podjetij velike. Pet novih poslovalnic na tem območju smo odprli na lokacijah študentskega servisa Shark v Medvodah, Škofji Loki, Kranju, Radovljici in Jesenicah." Koliko dijakov In študentov je letno včlanjenih pri vasi "Aktualna baza je okoli 150.000 dijakov in študentov, aktivnih, torej tistih, ki delajo preko napotnic ali z našo pomoqo iščejo delo, pa je 60.000." S koliko podjetji sodelujete? "S približno 20.000 podjetji po vsej Sloveniji, od tega je večina malih podjetij in samostojnih podjetnikov, saj nas prav ti najbolj potrebujejo, seveda pa sodelujemo tudi z velikimi podjetji. Zakonodaja, državna birokracija in spremembe na trgu lahko mala podjetja zeloobrememjoin tu jim mi stopimo nasproti in olajšamo delo." Znani ste predvsem po svoji blagovni znamki e-Studentski Servis. "Sto znamko želimo poudariti prav enostavnost, kije naš slogan, in poslovanje preko svetovnega spleta (vvv^^vv.studentski-servis.com). Za naše člane smo pripravili res uporabne in prijazne spletne strani, ti. osebni servis za dijake in študente, kjer lahko spremljajo svoje zaslužke, ponudbo del, različne akcije, oddajajo napotnice ipd. Podobno preko spleta z nami lahko poslujejo tudi podjetja preko programa webštu-dent. Vrsto del prevzamemo nase, da poslovanje uporabnikom naredimo čim bolj enostavno, zato pa skrbi skoraj petdeset zaposlenih." Kaj vse ponujate dijakom in studentom? "V naši bazi je približno 150 različnih vrst del, vsakdan pa več kot tisoč prostih det in še približno petsto v strežbi. Delo opravljamo zanesljivo in kakovostno, skrbimo pa tudi za družabno življenje naših članov in številne akdje. Nagradimo vsakega člana in najbolj pridne delavce, omogočamo številne popuste in pripravljamo nagradne igre." s. J Kranjski glas. torek, č. februarja 2007 >3 Informativni dan V 2 o S Pri Pridite in podotivttc čas dr.FrantfOi Presna rtìtTKùy IMtKf rirtdsiey si ÌH^vim gWill^m. Hlavol ug ^Wftn^ic^i « i^iratrT^ykà^tànÓÈliettMÌUintfye^ vkn^i^ riufi^lnumHmtAPpbnl •^Tn» Kaiiii«TU2ifrtvl|kr ni Btsfliita^Mbbrni * hM Upùr rnikcu «PmlsxwtWnKKlr • Vi.'gp ^Lupin« Vtsnp pmUh zborov m Mf ilKÖ JEDRO- MR ti.y PÜUHnKÜPIH[ ^^ «flWJfOCA« Gorentski Cla$ pf.oGMfi Iii wjüLAiif » imm (iLMBEMi mmn m Ì WOOPÜUM1IIH0 wwiourhmkrafij.ii ucmott K»*«] Pestra izbira programov Informativna dneva na Ekonomski šoti Kranj bosta 9. in 10. februarja. V šolskem letu 2007/08 boste lahko Izbirali med tremi programi. Suzana P. Kovačič I nfoiTO atìvna dneva na Ekonomski šoli Kranj bosta v petek, 9. februarja, ob 9. In 15. uri ter v soboto, 10. februarja, ob ci. in 10. uri; za program Ekonomske gimnazije na Kidričevi 65 v Kranju, za program Srednje poklicne in strokovne šole pa na Cesd Staneta Žagarja 35 v Kranju. Na šoli imate tudi možnost uveljavljanja statU' sov športnika {A, B in C), kulturnika in raziskovalca. Ekonomska gimnazija Na Ekonomsko gimnazijo bodo vpisali šest oddelkov, Program spada med strokovne gimnazije in se zaključuje s splošno maturo. Namenjen je predvsem dijakom, ki želijo nadaljevati študij na univerzitetnih programih, saj po zaključku šolanja Še nimajo poklica. Poklic ekonomski tehnik si lahko naknadno pridobite tako, da se po končanem štiriletnem šolanju na ekonomski gimnaziji vpišete v enoletni poklicni tečai. Ekonomski tehnik Vpisali bodo štiri oddelke. Program se zaključuje s poklicno maturo in daje poklic ekonomski tehnik. Lahko se zaposlite na področju bančništva, zavarovalništva, fi-nančno-računovodskih služb, na sodiščih, upravnih enotah, geodetskih upravah, zemljiški knjigi itd. ah pa nadaljujete Študij na višjih in visokih strokovnih šolah ter določenih univerzitetnih smereh. Prvi in drugi letnik programa ekonomski tehnik sta splošna, v tretjem letniku pa se dijaki usmerijo v eno izmed dveh področij, ki ju šola izvaja: finančno-računovod-sko področje ter poslovno in upravno področje. Administrator Vpisali bodo en oddelek. Po treh letih se program zaključuje z zaključnim izpitom in omogoča pridobitev poklica administrator. Po treh letih lahko dijaki nadaljujejo šolanje in po dveh letih pri-dobijo poklic ekonomski tehnik. To izobraževanje se končuje s poklicno maturo. Po opravi j en i poklicni matu-ri lahko nadaljujete študij na višjih in visokih strokovnih šolah ter določenih univerzitetnih smereh. IzobraŽevanje odraslih V šolskem letu 2007/08 bodo izobraževali odrasle na vseh programih, ki jih za redne dijake izvaja Srednja poklicna in strokovna Šola. Na voljo bodo tudi tečaj hitrega tipkanja in tečaji tujih jezikov. Za izobraževanje odraslih si bodo prizadevali pridobiti tudi program Ekonomska Gimnazija. Nagradna igra dvojna varnost • dvojna sreča! Prvo nagrado boste lahko izbrali športni Citroen C4 Coupe ali družinski Citroen C4 Picasso. Vs( naši zavarovanci bodo prejeli nagradni kupon ob skidnltvi/obnoviM svojega zavarovanja avtomobilske odgovor nosli, vsi ostaJi pa ste vabljeni v eno od naših poslovnih enot Nagradna igra traja od 1.11. 06 do 31. TO. 07. Podelili bomo še 120 zanimK/ih nagrad, 30 vsako četrtletje po vašem izboru: tečaj varne vožnje ali otroški avtosedež aH ^ zakonsko predpisan set prve pomoči za avtomobiliste Sodelujte v velik) celoletni nagradni igrf^ Pridružite se 300.000 avtomobilskim zavafovancem Adriatica Slovenice Već o nagradna ign'* cenane Slci/cnveške-9a telesa. Krepijo vezi in mišk^e ter razvijajo gibalne sposobnosti, ravnotežje, odzivnost, občutek In moč. Tehnike s partnerjem krepijo intuitivno pozoniost, pridobljene izkušnje pa se zdaižujejo v treningu kat, u/jenju domišljije in soočanju s seboj. DihalrK)-energljske vaje s telesnim gibanjem, dihanjem in mentalno dejavnostjo krepijo telo in duha. ohranjajo zdravje tn ustvanajo veselo razpoloženje. Filozofsko-meditatKfTiI del nanbuda razkriva frlo-zofiio bojilnih veščin, razumevanje naravnih pojava in vsega življenja. Nanbudo v Kranju Treningi nanbuda za otroke in odrasle potekajo v telovadnici Gimr%adje Kranj ob ponedeljkih in četrtkih. Vodi jih tehnični mentor Aleksander Kelšin, nosilec mojstrske stopnje 5. DAN. Je neposredr^ učenec legendarnega japonskega mojstra Yoshinaa Nanbuja. Khjb poleg rednih treningov omogoča udeležbo na domačih in mednarodnih seminarjih pod vodstvom mojstra Nanbuja te r pf1 reja tematske delavnice v naravi. K. Hrtbar Več informacij \Aww.nanbudo.si 040 582 674 3 14 Kranjski glas, torek, 6. februarja 2007 Sport Šolska odbojkarska liga Dijak Ekonomske gimnazije Kranj Andrej Stembergar sode-uje pri Šolski odbojkarski ligi pod mentorstvom profesorja Klemena Urankarja, "Šolska odbojkarska liga je neka) novega, saj se uveljavlja Šele drugo leto. Zaenkrat ligo igramo samo fantje, cilj nam je seveda Čim boljši rezultat, za kar se ie trudimo (smeh...), je pa res, da je odbojka zadnje čase vse boli popularna," je povedal Andrej. S. K. n Šolska košarkarska liga Šolsko košarkarsko Ifgo na Ekonomski šoli Kranj vodi profe-sorTomo Kovačič. "Prednosti so v množičnosti in raznolikosti, saj imajo mladi veliko priložnosti, da v tem projektu ures-jejo svoje želje; ne le v košarki, znotraj ŠKL-ja potrebujejo tudi fotografe, novinarje, navijače, plesalce ... Mladi s tem aktivno zapolnjujejo svoj prosti čas," je povedal Kovačič-V ekipi je tudi dijak Srednje poklicne in strokovne Šole Kranj Danijel Milovanovič, ki je povedal; 'Šolska košarkarska liga je na šoli že tradicija in tudi uspehi niso izostali. Poleg tega, da smo aktivni v Športu, nam velikokrat odpade pouk, gostujemo na drugih Šolah, spoznavamo druge učence, predvsem pa navijačice (smeh ...)." Letos so se udeležili Gorenjskega srednješolskega prvenstva v košarki in ponovno osvojili naziv najboljše ekipe tako z dijaki kot z dijakinjami. S tem so se uvrstili v finale državnega prvenstva- S. K. Fotografska razstava Cirila Jazbeca Na fotografiji z naslovom Ujeta, avtorja Cirila jazbeca, je dijakinja Aleksandra iz Ekonomske gimnazije Kranj. Gril je bil le lani dijak te Šole in velja za enega naših najbolj perspektivnih mladih fotografov. Fotografska razstava Trije pogledi, v katero so ujeti portreti bivših sošolcev, bo na ogled v novi stavbi Ekonomske gimnazije Kranj. S. K. Dobri pogoji za šport Na Ekonomski šoli Kranj je dobro urejen položaj dijaka s statusom športnika. Vsako leto oblikujejo tudi skupino skakalcev in nordijskih kombinatorcev iz vse Slovenije, Suzana P. Kovačič "Na šoli že vrsto let 2 uskla- ) e van jem športnih m skih obveznosti skrbimo za to. da bi čim več mladih Športnikov uspešno zaključilo šolanje ter se vpisalo na univerzo. vsaKO leio se na našo šolo vpiše vse več dlia- kov, ki se aktivno ukvarjajo s športom. V Šolskem letu 2003/2004 je bilo na primer na Ekonomski gimnaziji 120 dijakov s statusom športnika, od skupaj 600 dijakov. Na Srednji poklicni in strokovni šoli je bilo takšnih dijakov Še nekaj več. Šolanje na naši šoli so med drugim uspešno končali Primoi Peterka, Bine Norčič, Dejan Robnik ...r" je povedal pedagoški koordinator Sašo Ko- movec, ki skrbi za nemoteno delo v šoli, poleg tega pa tesno sodeluje s trenerji, učitelji, dijaškim domom in Sašo Komovec (tretji z leve) v družbi dijakov skakalcev in nordijskih kombinatorcev v okolju Državnega panožnega nordijskega centra Kranj. I Foto: Gorazo KAvčrč šolskem letu oziroma sezoni 2003/2004 so začeli izvajati program Panožnega nordijskega centra v Kranju, ki se oblikuje v skladu z izhodišči Nacionalnega programa za Šport. Pobuda za ustanovitev takšnega centra je prišla iz vrst skakalne stroke vzporedno z izgradnjo nove skakalnice na Gorenji Savi v Kranju. Rezultat sodelovanja med Smučarsko zvezo Slovenije, Ekonomsko šolo Kranj, Smučarskim klubom Tri slav Kranj, Dijaškim domom Kranj ter Ministrstvom za šolstvo in šport je nova oblika dela 2 mladimi nordijskimi smučarji v Sloveniji. "V starosti 14 do 18 let so zahteve Športa in seveda tudi šole že tako visoke, da so se nekateri tekmovalci morali v tem obdobju odloČiti za eno ali dtugo. Posledica je» da imamo v Sloveniji, Idjub zelo številnemu podmladku, že v mladinski konkurenci močno zožen izbor kvalitetnih tekmovalcev. To lahko preprečimo z maksimalno vse težje omogočajo izpol- o procesov vzgoje in izobraževanja ter športnega treniranja na eni strani, na drugi pa z razbremenitvijo športnih klubov in društev, ki svoiim vrhunskega športa. Poleg tega so cilji centra tudi razbremenitev staršev in načrtno delo s strokovnimi kadri na področju nordijskega smučanja," je povedal Komovec. Vsako leto oblikujejo skupino 12 do 15 skakalcev in nordijskih kombinatorcev iz vse Slovenije, ki tvorijo enotno Šolsko in vadbeno skupino, ki je vključena v običajen Šolski oddelek. "Kriteriji za vpis so predvsem športni, torej jih določi Smučarska zveza Slovenije - nordijske discipline, medtem ko omejitve vpisa v izobraževalni program ne pričakujemo," Dijaki imajo možnost bivanja v dijaškem domu, kjer delujejo kot posebna skupina s svojim pedagogom. Ob koncu tedna se tekmovalci vrnejo v matične klube, kjer vadijo in tekmujejo pod vodstvom trenerjev. Treninge, prevoze in kombije ter deloma trenerje financira Smučarska zveza Slovenije • nordijske discipline. Od leta 2004 naprej je stroške dela trenerjev prevzelo ministrstvo. letu 2006/07 smo začeli tudi s projektom E-izobraževanja, od katerega si obetamo, da bo omogočil bolj redno delo tiidi najbolj obremenjenim in manjkajočim dijakom," e z tekmovalcem )e povedal Sašo Komovec. Komovec Šolski urnik prilagojen nogometu Na Ekonomski šoli Kranj so v letošnjem šolskem letu uvedli nogometni oddelek, ki ga ob 13 nogometaših obiskuje tudi plavalec Mateia Rant "Pričakujem, da bomo pri nogometu napredovali, obenem pa bomo mislili tudi na šolo," je ob začetku šolskega leta obljubil predsednik razreda Bojan MaksimoviČ. V srednji poklicni in strokovni i^oli so jim namreč v letošnjem šolskem letu omogod- da lahko kar v največji meri usklajujejo svoje športne in šolske obveznosti. V šoli od dijakov v nogometnem oddelku pričakujejo predvsem to, da bodo ob športnih obveznostih redno obiskovali tudi pouk. Pri tem so jim stopili nasproti z umikom, ves čas so jim na jo tudi za dodatno razlago in inštnikcije, je razložila pomočnica ravnateljice srednje poklicne in strokovne Šole Nada šmid. Za razliko od drugih dijakov s poukom ob ponedeljkih, sredah in petkih začenjajo šele ob 10. uri. Seveda to ne pomeni, da lahko dlje spijo, saj prvi dve šolski uri izkoristijo za dopoldanski trening, pouk pa potem potegnejo v popoldanski čas. Na njihovo delo in vedenje v šoh so pozorni tudi v klubu. Te fante dobro poznam, zato verjamem, da ne bodo imeli večjih težav v šoli, " pravi njihov trener Erik Sedef. VeČina dijakov prihaja iz nogometnega kluba Triglav 2000 Kranj, dva trenirata pri nogometnem klubu Brilof. Kljub temu dopoldne trenirajo skupaj, saj je igrišče Triglavanov v neposredni bližini Šole. Za koordinacijo med šolo in klubom skrbi Bojan Šmid, ki upa, da bodo v prihodnje lahko oblikovali tudi pravi športni razred. "Z nogometnim oddelkom orjemo ledino. Če se bo to dobro obnes- Dijaki športnega oddelka s prof. Nado Šmid \o. bomo prodrli tudi pri ministrstvu za šolstvo in šport," je dodal Bojan Šmid. Dijak Sandi Muzaferovič: "V razredu sedimo nogometaši iz različnih klubov in upam, da bo od- delek ostal tudi v naslednjih generacijah." Dijak Bojan MaksimoviČ: "Prilagodili so nam umik, tudi spraševanje za ocene, in nam omogočili jutranje treninge. Menda pa smo najbolj razposajen razred na šoli {smeh ...)." Kranjski glas, torek, 6. februarja 2007 Križanka v Feniksu se tveganje bogato obrodi, NOVO V KR|ìN1(J naša stranka vedno pridobi. Če rad bi hü drugačen. Feniks ni napačen ... . da preženeš dan temačen, vedno je privlačen, t Ručigajeva o. 2, Kranj, tel.: 04 204 26 90 Del čas: pon. - pet: 9. -19. ure sobota: 8. • 18. ure v ^^FEfflKS O V I e o i 4 * i o ir o ^ H ir ^^ Naj Feniks v ìase ti prileti, kot prerojen boš z^edal tiuH tif Nagrade: 1. nagrada: barvanje in prameni, 2. nd^rada: barvanje. striženje in fen frizura, 3. r)agrada: fen frizura. Re$ftve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon i2 križanke,) pošljite m dopisni* cah do srede, 21. februarja 2007. r\a Corenjski gUs, Zoisova 1. 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddatetudi v nabiralnik Gorenjskega glasa fia Zoisovi 1. Studii za odrasle od vpisa do diplome že v dveh letih Za višješobko izobrazbo vse bolj velfa, da postaja eden izffted ključnih pogojev pri iskanju nove zaposlitve, pri na-predavanju in uspešnem opravljanju nalog na delovnem mestu. Odrasli se tega dobro zavedamo. Ne smemo pozabit iy da moramo študijske obveznosti prilagajati delu in svojim najbližjim, šola pa odraslim študentom. Lep primer takega sodelovanja je Višja strokovna šola B&B, s sedemnajstletno tradicijo izobraževanja. V zadnjih letih ze skoraj 500 izrednim študentom v Kranju in v Ljub^ani se bodo letos pridružili tudi študente v Kamniku. Prvih petdeset diplomantov Višje strokovne šole B&B po programih Promet, Poslmmi sekretar in Komemalist se večinoma lahko pohvali, da jim je šola dala znanja in možnosti za napredovanje v službi. Da bi ugotovili, kako poteka ia seveda, kaj lahko od študija pričakujemo, smo za informacije iz prve roke prosili Natašo Gotllb, vedno nasmejano gospo, ki je te dni prejela diplomo Višje strokovne šole B&B. Gospa Nataša, zakaj ste se od* ločili za študij poslovnega se* kretarja? 'Za študij sem se odločila iz pr^ proste^ razlog da si pridobim še več teoTetičnOi)raktičD^ znanja, predvsem tu mislim na tisti del ki je zame najbolj uporabea Všeč mi }e büo, da so nas pred» vatelji 0p02aijalj na vse novosti, predpise, zakone, skraüca na vse, kar se Je dejansko nov^ dogajalo v praksi. Sama »cer nekaj novosti zasledim v medijih vendar pa moram povedati, da so informacije s prve TOke> tor^ od naših predavateljev, med katerimi so tudi vodje različnih sekloijev na ministrstvih ali pa direktorji uglednih podjetniških centrov, povsem čisto nekaj drugega in boy uporabna Skratka, pri štu-döu gre za učinkovito povez^rv^ nje teorije in prakse in spoaiava-nje norosti." Kako da ste se odločili študU na Višji str^«^ foR B&B? "Za B^ so (Bfpcned^i priMp* sem. da irn^ stiDloTVDe eksloim' je v načrta tudi za letoäoe šdsko ^invenvda. o povaM 'Il s katerimi po^^o sod^ dede na vse inl^e seml^nato oidi sama oÄoj^b pred dobrima d>«ma letoma vpisala v pn> gram Poslovni sekretar. Sistema študija smo se s sošolci zelo hhio navadili je pa re& da bfftz prilagajanja šole nam. izrednim študentom. ne tÀ bilo tako prjjetno. kot nam je bilo. Dobra organizacija predavanj, veliko izpitnih rokov, dobri in izkušgoLpiediMt^l'®! n&> Hjidava- 90 ^ tf toni v KDÉfc lazla- garya pfaoifl marjcanjn časa zandl ahzžb7 ^ "Marsikdo takcg poousb na to. vendar pa sem sama občutila, da temu ni tako. Študij dvakrat oa tedio v Je tovrstno kzobražmnje velik finančni zalog«)? "Pri obročnem pìacevaiQu, ki ga B&& poni^ tega nrti nisem občutila. N^jbo^ rni je bilo všeč. ker sem à lahko strošek celotnega izobraževanja načrtovala v na-pTQ. V ceno šolnine so bSa ta^ vsa predavanja, ^ratu-iDemofstTO in zagovcc diplo- študemka i2ka2iika. Mož- je obrck^ plačevaje v dwh . Msm pa. da je kar neka; mo- i^.ii Koliko je pri študiju praktičnega dela? "V prejšnjem letu so nas presenetili s kar precejšnim obsegom praktičnega dela. Posebg pa naj omenim dve datisi in nekaj krajših strokovnih ^iskurzg (deloma jih je subvencionirala šola). Slišala skMn-MD, soboto, Wotdne. V času §ol-1h počitnic za otroke, v tkovo letnem času in poleti smo bili tudi mi prosti. Predavanja sicer niso obvezna, sama pa jih toplo priporočam. Običajno smo začenjali ob 16. uri. pa potem nekje do 19. ure z vmesnimi odmori. Najbolj pridni so nato odšli domov na večerjo, najbolj zvesti pa čez cesto na obvezno pijačo. ( Smeh jun sošoteem Icmino pacSo pod-je^ v katectm 80 zaposkni." Imate odrasli študenti enake ugodnosti, kot fih Imajo redni ml^i (smeh...) študenti? "Vam se zdi smesno, toda odgovor je, da. Če ne bi bila redno zaposlena, bi lahko delala še celo preko študentskega serosa. Dobili smo tudi študentske iz* kaznlce< ki smo jih s pridom uporabljali pri vseh možnih studentskih popustih. Saj veste< smučarske vozovnice, oblačila >•11 m podobne reci. Vaša povprečna ostane skrivnost ne bi komu zbijali rale (Smeh ...)- Morda še kakšen nasvet za bodoče študente prometa? '*Lahko le rečem, da pri odločanju za izobrazevarue nima smisla odlašati Treba se je preprosto odio* čiti in se vpisati za vse drugo, razen učer^a. pa bodo tako ali tako poskrbeli na B&B-ju. Če po pnyy ci povem, sem mi^a, da bo v» skupaj tege. Morda pa sem po naravi tako inteligentna. (Smeh ...J" SPOMLADANSKI VPIS V PROGRAME VIŠJE STROKOVNE ŠOLE: ■ POSI OVNI SlIKkETAR KÜM(:RClALiS >ROMfir INFORMATIVNA DNEVA; 9. IN 10. FEBRUAR 2007 INFORMACIJE: 04/280 83 00 WWW. promet, info B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. Cesta Staneta Žagarja 27a, Kranj i nf o(^bb-kranj.$ i Optična povezava pri vas doma nn klici v omrežje nacionalnega operaterja CENTE klicivtuiino www.T-2.net 059 000 000 T*^» ^jradii naisoflübfKjie optkno ^fTTHl do vvj^ojvi ua^^jsbnik.^ v lubljSTi' Si^^l in Kranju* OfT^^t^t bo v kr jtk^m lu^J^ v ü'uViK deJ)!^ LfuM,4ne Wr ^ Kopru, Nov^m ^Tiesiy, Sabo^ n Slc^^n^k • . do iMia v vectni vecr^h krj^ev S jvcr^i^ Ot't'tno onirwje JiM O'tìoroC^I simcl'i^ne rufio^;- naročnika {do \ Oa/$) ter \t n^o^uV.i^^jt^i v^dso. Kako do priključka? Cf^OStSVno: obiSCKO naio spleJnu ^lun ir • u^ na tìjn, 7 dfti v tedau) àh pa ofi'i^iW^ y nai^ v Kromu, nđ B(«iw«fsovii8iodporie<«l[k4 0op«(ka .dđ B. doifi ur« ainki PrMlnosti T-2 optičnega omrežja ne. ♦ br€2 Časovne vezave, brez sUoàkov priklopa in namestilve. simetrično hitrosti dostopa do mlernela. poljubrio število telefonskih pnKI uckov, brezplaćn.i opremn, kar pomen, di l.ihko opiicno omrerjo T-2 2atnete uporabljali lakoi r»o sklenitvi pogodbe, ndiceneHd in digitalna telefonij.^. digiuilna lelevi^ija m televizija visoke ločlfivosti IHDTV), C programov za najnižio ceno, nihe cene 7a viije hilrosti dostopa do intcrneta. • med storitvami telefonije, iricerneta, televirije in njjhovimf kombinacijami lahko poljubno izbirate, • svojoobstojcco telefonsko številko Jahko obdržite Naročnik optUriega omrežja 1-2 (dtiko postanete takoj, saj zanj ne potrebujete obstoječega telefonskega priključka CPSTN,ISDN ali ADSL). s PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 02 TOREK 6,2.2007 GL 6B Na Finsko najprej k Božičku onàinaje še ena Etna. Utcšnja Ema nt odstopa od Po treh korektno izpc- vzorca vdikcga brata Evroson-Ijanih prireditvah jc gc, No odru smo tako videli in ljudstvo po tei^onskcm gfasoi^- siiiali marsikaj, od dobrih nju iz^sovalc pesem Cvet z skladb m dobrih pevskih iz-juga s pevko Alenko Cotar in vedb do izvajakc/, ki Šc vedno ekipo. Pesmi sicer ni£ ne manj- prisegajo na pet kt stare gfasbe-ka, nasprotno, z odlično po^ ne vzorce in tù^/h, /(i naje bila bržkone ena boljših v le- stop vzeli bolj za Salo kot zares. tošnji ponudbi. Ampak. Kol Tudi letos je zmaga v Mariovi vedno dosl^', se Slovenci, majh- oddaji biia velik namig za giani po številu in na zemljevidu sovanje na Emi, najstniki so za pet let odrasli, kar se je poznalo Denisu, Sebastianu, ter Jezikovno nerazumljivi za tako rekoč vse, ki naj bi na tek- movanju v maju psovali za A^y» in Martinu Peroviću, fii nas, spet sprašujemo, ali je to pod vrhom pa so ostali letošnji pesem, s katero bomo dosegli posebneži Dean Vivod, Steßy vei oziroma bomo sploh kaj do- & donald trumpeT in Don segli. Bodo za nas gfasovali Corleone. Bi slednjim finska f^emä. Turki, Latvijä, AvstriJ' savna prinesla kakšno točko ci, Skandinavci, sosedje iz več? Beila mia Je sicer bolj kot bivše drtave, bosta potencialna glasbeni dosežek odlična mar- glasovalca, povprečen ukrajin- ketinSka kreaaja. Don Corieo' ski najstnik ali pa upokojena ne, fiie izjilma Boter, je prepo- delavka iz Grčije v naši pesmi znaven po vsem svetu, itali- spoznala šolano pevko in kvali- jansko besedilo bi ut^ilo biii tetno skladbo? Z vsem spošto- po godu milijonom po Evropi vanjem do letošnje zmagovalke razseljenih Italijanov, ki se kot n isem prav prep riča n o tem. država Eurosonga že dolgo ne Mogoče bi nam uspelo pred udeležuj^o veČ, radi pa imajo dvajsetimi leti, koje pod izva- vse, kar diši na mammo, fa- jalskim odrom Še igral revijski milio ..., pa tudi siur je bila orkester, danes pa je vendarle Donova odrska ekipa £e sama preveč pogumno upati na kaj po sebi zelo zanimiva. Bi stro- večkotna pošten boj v stilu, vse kovna ^^asbeno-medijsko-mar- smo dali od sebe, V zadnjih le- ketinSka komisija izbrala dru- tih se je trend s t^efònskim gla- gfiče? Najbrž. A dokler bomo sovanjem (tako Zasujejo v ve- Slovenci z psovanjem in tele-čini držav udeleženk) namreč Jonskimi impulzi v Emo s svo- bolj ali manj obrnil. Tipične jim glasom dodali tudi neza- "eurosongovske pesm i" v starem nemarijiv finančni vložek v slogu niso več "in", saj ljudski prireditev samo, tudi organi- ^sovalni stroj več pozornosti zator ne ho imel interesa, da bi namenja zunanji atraktivnosti uveljavljal izbor kakršnekoli izvajalcev, pri Čemer i ma poseb- komisije, nost, drugačnost izvajalca pred- ru)st pred samo pesmijo. Pustimo se presenetiti, naša pesem je tudi tokrat dobra. Zmagovalka letošnje EME je operna pevka Alenka Cotar, ki nas bo maja v Helsinkih predstavljala s pesmijo Cvet z juga. Ji Nina Valant Za osvojeno prvo mesto je Alenka dobila kipec Sme in fin sko-slove n ski slovar, ki ji bo v pomoč meseca maja» ko bo Slovenijo predstavlj ala Evropi. V včerajšnji oddaji Spet doma je odlična pevka povedala tudi to, da bo držala ob- ljubo, ki 10 je dala pred tek- ledald so v soboto zvečer s telefonskim glasovanjem odloČili, da nas bo na tekmovanju za evrovizijsko pxjpcv-ko zastopala Alenka Gotar. če drugega ne, smo vsekakor lahko prepričani, da bomo v H elsinke poslali kandidatko z odličnim in tudi Šolanim glasom. Alenka Gotar je namreč petje in operno igro študirala v Baslu v Švjd deluje z mariborsko Opero, Aleksandra ValenČica. Sreč-invSalzburguvsosednjiAv- kot solistka pa poje tudi v na zmagovalka je povedala, striji, Leta 2003 je na največjem tekmovanju opernih p)evcev na Dunaju prejela prestižno nagrado za napx)li- je v finalu prepričala dobrih kratkem času vse izteklo zapeli v Helsinkih. Pravi, da §0 odrsko osebnost na svetu. 40 tisoč Slovencev, je delo tako, kot se je," je povedala bo najverjetneje pela kar v movanjem. Ta pa je, da, Če bo zmagala, bo na trgu v Helsinkih zapela slovensko himjio. Pravi, da se je o tem že dogovorila s finsko veleposlanico, ki je bila v soboto tudi med gledalci na Gospodarskem razstavišču. Alenko z njeno ekipo sedaj saizbuiikem Deželnem gle- da je finale sicer pričakovala, čaka ogromno dela, posneli dališču in ljubljanski Operi, da pa bo zmagala, si ni misli- bodo videospot, pesem mor-Pesem Cvet z juga, s katero la: "Vesela sem, da se je v da še dodelali m jo čim bolje Kot stalna gostja trenutno so- avtorjev Andreja Babiča in po zmagi. slovenščini. Pohvalno! jO Klemen Clobočnik stranski glasbeniki, se je pokazalo, ko so si izmenjavali initrumente. Virtuoznost je pokazal predvsem Bojan CV, ko je lok violine izročil naključnemu obiskovalcu iz prve vrste ter violino novemu nje, kdo ''tera" folk v bendu, redijo do nerazpoznavnosti županu Damjanu Pemetu, Kino Center v Kranju je v petek gostil skupino Terrafolk. da ti tako izvrstno igrajo, mi originalne verzije. ki si jo je nato izposodil in jo je postalo jasno že po prvih Pravijo, da s svojo glasbo vihtel po loku v nemogočih koncertom Terra- pesmih. Gonilna sila Bojan podirajo mednarodne meje pozah. Presenečenje so bili folk se začenj a nova koncertna sezona v Cvetrežnik (violina, mandoli- kot tudi meje v glavah. Brez- heavy metalsld vložki, ki jih na) in Jani Čeme-Mvstica (ki- mejna pa ni le njihova im- je Bojan CV namenil Mystid Kranju, smo slišali v tara) ter gosta Marko Hatiak provizacija v glasbi, temveč v smislu "naj se malo znori". kratkem in rahlo (harmonika, tolkala, glas) in živahno miprovizirajo tudi z Odigrali so dva dodatka, na stramežljivem nagovoru ne- Kate Hosking (kontrabas, ba- besedami in nastopom, Za- koncu pa so se postavili v znane osebe pred prihodom sika, vokal, show dance) tvo-skupine na oder. Razproda- rijo izvrstno glasbeno kombi- igrali so širok spekter, od srbske pesmi imenovane pozo nizkega štarta ter stekli k izhodnim vratom. Avstral- na kinodvorana je malo čez nadjo. Na svojevrsten način Šiptrle, grškega kola do opu- ka Kate Hosking iz Melbour-20. uro člane pozdravila z se poigravajo z elementi Ijud- sa Mystice, kjer se je znašla na je navduševala s petjem in bučnim aplavzom. Vpraša- ske glasbe, ki jih pogosto pri- pesem Nori veter. Da so več- plesom Show dance. -yyyìAm ojK'i'a .i :>y<'rnim l<< nc<'n> ljubljana HALA TIVOLI NEDELJA, 18. FEBRUAR 07 ob 20li MANJ «OWikl> M tAßio. hf». S«. iCMAi KOMMK KOHPtVM %AHQ.OO¥2Äil ÄOüNkk TtVfOtfFt», UU^U^H^, MCfUt UM^Ai mC ShM^Mt* U PnU^^ ^ MwW IkvwtoL ^kmtàms NÀUnWUOpUbj SrmiMnkA UPtnuK MSiwu MMX mnüt wvbfc Internetna prodaja: WWW.EVENT1M.SI,WWW.VSTOPNICE.COM INFO: 031 349 000 (delovniki mtd 9. In 18. urol« % Dobrodelna prireditev za Madagaskar v Šmartinski dvorani v StražišČu pri Kranju bo ta petek ob 19. uri dobrodelna prireditev za ljudi v stiski na Madagaskarju, kjer deluje misijonar Izidor CroSelj. Ta je leta >999 svojo duhovniško pot začel prav v StražiŠČu. V Koi-nikovi gostilni bodo poleg Mita Trefalta nastopili §e Kvintet Drumica, pianist CaSper Jereb, citrarka Tanja Kozjek, Mladinski pevsW zbor Dotik, Kranjski kvintet in Folklorna skupina Sava. Vsi nastopajoči so se plačilu odrekli, vabijo pa k nakupu vstopnic, ki so naprodaj po osem evrov v župnišČu v Stražišču. A. H. Corenjkl nista peii v velikem finalu Eme Na EMI smo imeli dve predstavnici tudi Gorenjci. Trži-Čanka Eva MoŠkon in Bohinjka Diona Dimm se nista uvrstili v sobotni finale. Nekako kar pričakovano, saj na žalost nobena od njiju ni pokazala posebnih glasovnih sposobnosti ali kako drugače izstopala Iz povprečja. Eva se je predstavila s pesmrjo Ljubim se In od nje smo, vsaj na pretekle slišane komade, pričakovali več. Diona pa skladbo Oče. Kot kaže, bosta obe dekleti rabili Še nekaj glasbenega znanja in blometrine, da bosta najprej lahko prišli v veliki finale in kasneje morda Slovenijo predstavljali na tekmovanju za evrovizljsko popevko. N. V. 5-SlC— TOREK 6.2.2007 03 KULTUR; Na že tradicionalni razstavi Prešernovi nagrajenci so v Galeriji Prešernove hiše tokrat predstavljeni nagrajenci preteklega leta. rn Igor Kavčič ietrtek, 8. febru-bo minilo ana. Šestdeset let od prve podelitve Prešernovih nagrad. V odredbi takratnega ministrstva za prosveto Narodne Vlade Slovenije o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost je bilo med drugim zapisano, "da se podeljuje vsako leto na dan Prelemove smrti dne 8. februarja do deset nagrad po dinarjev ao.ooo, in sicer do pel za umetnost in do pet za znanost i Prvi Pre- Odprtja razstave so se udeležili tudi nekateri nagrajenci: iemovi nagrajenci so bili: (z leve) Mirko Bratuša, Silvan Omerzu» Beba )enčlč geograf Anton Meiik, slikar in Karpo Codina. / Foto: cur>ar Goimir Anton Kos, kipar Bo- rn azovih F. M. Dostojevskega in Nurie v Enem Španskem komadu Yasmine Reza, pisatelj Milan Kle^ za knjigo Srčno dober Öovek in zve st pri ja tel j, lu tko vn i ustvarjalec Silvan Omerzu za avtorstvo trilogije Misterij življenja in smrti • za likovno podobo, priredbo besedil in režijo predstav Zbogom, princ, Peskar in Svetnik Kre-spel in pesnica Maja Vidmar za pesniško zbirko Prisotnost, Ob kratkih biografskih zapisih so njihovi dosežki predstavljeni bodisi s fotografijami s predstav, posnetki na cd ploščah, knjižnimi izdajami ... V kletnem prostoru galerije je tako na ogled ris Kalin, slikar Božidar la- jendh Prežemovega sklada iz gi pa s fotografijami s sne- tudi ena od figur, ki jih je kac, skladatelja Blaž Aini^ in preteklega leta. Tudi letos jo manj filmov, plakatì ob kine- Bratuša razstavljal v Španiji Lucijan Marija Škerj anc, pes- j e v Prešernovi hiši pripravila matogra fskih pie dva j an j ih. in tri j e objekti, ki j ih j e za na- grajene lutkovne predstave izdelal Silvan Omerzu. Tudi nik Igo Gmden ter pisatelji muzejska svetovalka za kul- Matej Bor • Vladimir Pavšič, turno zgodovino v Gorenj- Vitomii Zupan, Ivan Potrč in skem muzeju Beba Jentič. Tone Seliškar. Tradicija po- ter dokumentih o nagradah sta predstavljena v osrednjem prostoru galerije. Lani letos so Bebi jenčič pri sno- Osrednji osebnosti tokrat- je bilo podeljenih rudi šest vanju razstave in doniranju delitve najvišjih "kuJtumi- ne razstave sta Prešernova nagrad Prešernovega sklada, določenega gradiva na po- ških nagrad" v državi se bo nagrajenca: pesnik, esejist in Prejeli so jih kipar Mirko moč priskočili dobitniki na- nadalje\^a na predvečer sio- pisatelj Milan Dekleva, ki je Bratuša za razstavo v ma- grad, ob njih pa še Osrednja venskega kulturnega prazni- nagrado prejel za življenjsko dridski galeriji Circulo de knjižnica Kranj, Slovenska ka v sredo zvečer, Gorenjski delo na področju literarne Bellas Artes, pianist Bojan kinoteka, RTV Sloveni ja-Te- muzej pa že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vsako leto ob tem umetnosti, in režiser Karpo GoriŠek za koncertno dejav- levizija in Založba kaset in Godina, Id je bil nagrajen za življenjsko delo na področju nost v zadnjih dveh letih, igralka Nataša Barbara Grač- plošč, SNG • Drama Ljubljana in Društvo slovenskih času gosti razstavo o PreŠer- filmske umetnosti- Prvi s ner za vlogi Katerine Ivanov- skladateljev. Razstava bo na novih nagrajencih in nagia- svojimi literarnimi deli, dru- ne Verhovceve v Bratih Kara- ogled do 5. marca. Kranj Nova knjiga Tomaža Kukovice raoovgica V Šivčevi "Sekira v medu" jutri, v sredo, 7, februarja, bo ob 19. uri v gradu Khlslstein V četrtek. 8. februarja, ob 19. url bo v Galeriji ŠIvčeva predstavitev r)ovega romana avtorja Tomaža Kukovice hiša odprtje razstave Sekira v medu. Razstavljeni bodo z naslovom Maščevanje preteklosti. Po romanu Virus stripi izdelani po motivih poslikanih panjskih končnic. resnice, je to že drugi kriminalni roman Tomaža Kuko- Likovna dela bo predstavila Katerina Mirovič iz uredništva vice. Odlomke iz romana bo predstavil igralec Cveto revije Stripburger, o motiviki poslikanih panjskih končnic Sever, program pa bo popestril glasbenik janež Zmazek -Žan. L K. pa bo spregovorila kustosinja Čebelarskega muzeja Ida Gnilšak. L K. se OSt'AfAll d^} roke n. tt Pou. BoDi Bo^i Kucrpf^iü\ M6 DPdTf sc TAKO iMei MALO ■n/RE* Kran) Razstava Vladim t rja Makuca anes, 6. februarja, ob ^9. uri bo v Galeriji Prešernovih na grajencev odprtje razstave akademskega slikarja in grafika, nagrajenca Prešernovega sklada in Prešernovega nagrajenca Vladimirja Makuca. Obsežna razstava bo na ogled tako v galeriji kot v Galeriji Mestne hiše. Tudi tokrat bo na odprtju o avtorju spregovoril prof. dr. Lev Menaše. I. K. Kamnik Predstavitev knjig o Santlovih V prostorih galerije Mihe Maleia v Kamniku bo danes, v torek, 6- februarja» ob i8. uri predstavitev knjig Zgodbe moje pokrajine in Življenje v lepi sobi, ki sta posvečeni umetniški družini Santel. Spomine Avguste §antel m). In drugih bo predstavil janež Kajzer. V galeriji pa je še do 17. februarja na ogled razstava Sedem slovenskih slikark 1918 -1941 (Henrika Santel, Avgusta Šantel ml. Helena Vurnik, Anica Zupanec Sodnik, Elda Piščanec, Mira Pregelj in Barbara Remec). I. K. jesenice Umetnost v vosku Rafaela Samca V Kosovi graščini na Jesenicah je na ogled razstava z naslovom Raznolikost v vosku, ustvarjalca objektov iz voska Rafaela Samca. Razstava bo odprta do konca meseca, od torka do petka od 10. do \2. in od 16. do ure. I. K. V SPOMIN Anton Plemelj {1923-2007) Siikcr Anton Plermlj seje uveljavil kot eden osrednjih predstavnikov domače samorastniške likovne umetnosti. Rojenje bil leta 192J v Selu pri Bledu. Po osnovni šoli seje izučil čevljarske obrti. Koi delavec je zaposlen do konca leta 1943, koje od^el v partizane. Po vojni je ostal v vojaški službi m oh delu dokončal gimnazijo ter študiral pravo na fakulteti v Beogradu. Od leta 1956 je privatno študiral slikarstvo pri profesorju D. lliču v Beogradu. Po upokojitvi seje ves posvetil slikarstvu. Razstavlja od leta 1963. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1966. Od leta igGS je bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Bilje med ustanovitelji Tabora in Galerije samorastnikov v Trebnjem. Kot likovni ustvarjalec je omenjen v Svetovni likovni enciklopediji in v Enciklopediji Slovenije. Njegove slike so uvrščene v veČ kot štirideset javnih galerij. Živel in ustvajja I je na B rezjah na G orenjskem, kjer si je uredil atelje i n zadnja leta načrtoval odprtje stalne zbi rke z izbo -rom iz siifeflrsfc^a opusa, fei obsegß okrog}ooo del. O Plemljcvem slikarstvu je pisalo več kot trideset domačih irt tujih likovnih strokovnjakov, ki so izpostavili somo-svoj izbor motivov, neizčrpno domišljijo in polnoplastično zasnovan pristop do predmeta upodabljanja. Anton Plemelj se je v slikarskih kompozicijah, k i jih je rad združeval v likovne cikluse, ob spominih na mladost ter lepe in trpke stvari v življenju posvetil tudi temam, ki niso veljale za značilno samorastniške (nasilje, vojna, strah, erotika, ironija, fantazijska motivika V raznovrstnem motivnem letuje posebno mesto pripadlo tihožitju, v katerem je pogosto prišla do izraza težnja po simbolnem izražanju. Anton Plemelj je vsel^ ustvarjal iz notranje nuje, duhovne angažiranosti in ^oboke povezanosti z naslikanim, zato mu je uspelo izoblikovati samosvoj likovni izraz, s katerim se je uvrstil tako v preglede samorastniškega likovnega ustvarjanja koi novoekspresionističnih tendenc ter fantastike in simbolizma v likovni umetnosti. Dam ir Globočnik 04 TOREK 6.2.2007 TELEVIZIJ/ Z novim letom so na TV Slovenija uvedli tudi tedensko razvedrilno oddajo Lestvica na drugem, ki jo vodita Katarina Čas in Miha Šalehar. m II na Hartman Menim, da. Čeprav v Les- nudbe, likrati pa vsakič gosti- zato, ker sta že prej sodelo- tvici na dnigem glasovanje mo goste, ki so primerni ali vaJa pri Aritmiji... ako kol za marši- za spote poteka samo tistih nalašč tudi ne za temo, ki jo "Miha se mi zdi super, katero drugo odda- 45 minut, ko je oddaja v živo. odpremo in na katero debati- ker zna biti zelo direkten, iskren, včasih ciničen, hkrati pa je poln hiunorja. In ne- jo je tudi pobudo Pn Spotiücah si lahko glaso- ramo tudi 2 gledalci.' za petkovo Lestvi- val ves teden. Razlika je ta, da co na drugem dal imamo posebej venček do- Kateri od izvajalcev bi se po kako se ujamem s takimi urednik razvedrilnega pn^- „lačih in venček tujih spoma Petar Radovič. V oddaji tov, na koncu pa zavrtimo gledalci izbirajo najboljäe do- samo zmagovalna dva, domače in tuje videospote, vodi- mačesa in tujega- tvojem moral takoj zavihte-ti na sam vrh lestvice? ii ljudmi. Definitivno je pripomoglo tudi to, da Miha dela Od domaČih Dan D, Melo- za Aritmijo in sva se počasi drom.SiddhartainTide,odtu- spoznavala, tako da približ-telja Kalarina Čas in Miha Ša- ^en pa dva spota, ki sta dobi- )ih pa trenutno nimam favori- no veva, kako funkcionira-lehar, ki sta za glasovanje na najmanj glasov, lahko tudi zii^iih spotov. Imam pa rada va. Ima neko unikatnost in Muse, The Strokes, Block par- je med boljšimi slovenskimi njuni lestvid skovala novo bc- odpadeta." sedo " lestviče nje ", pa gostita ty, The Killers, ampak teh za- voditelji. II goste, ki so primerni ali pa na- Kakšno glasbo oziroma vi- enkrat še ni na naši lestvid." laSč tudi ne za diskusijo o temi, ki jo odprejo. Tako je eni prvih oddaj denimo beseda te- deospole naj bi prinašala od da ja ? "Vesela sem, da končno oddaje v živo? Oddaja Aritmija je po no» Imaš kaj težav z vodenjem vem oa sporedu le enkrat na mesec. Zakaj take spremembe? kla tudi o tem. kateri so tisti spet vrtimo slovenske video- "Prvič delam oddajo v živo pravi moški, na katere pada spote, kei ponudbo tujih gle- in priznam, da ima velik čar, "Nismo bili preveč zado- nežnejši spol, voditelja pa sta v damo na Mtv-ju. Vivi. Vhi in Adrenalin je na višku, hkrati goste povabila Damjana Murka. Alisia ni z odločitvijo odgovor- Še marsikje. A kot rečeno, te- pa se mi zdi, da si lahko bolj nih. A stvari se spreminjajo storila nalašč, pre- densko ponujamo prerez do- življenjski in če gre kaj naro- in tako ostajamo fleksibilni, sodite samj, nam pa je več o mače in tuje ponudbe. Glede be, moraš zimproviziiati, kar Škoda je, da smo na sporedu sarm oddaji povedala simpa- glasbe bomo precej odprti - da spet neko dodano vred- samo enkrat mesečno, ker tična Katarina, ki glasbo obo- od ročka do popa. Alternativ- nost. Napake so lahko sim- smo dobili svoj krog gledal-žuje in je prepričana, da daje na glasba bo mesečno še ved- patične. Aritmija je drug tip cev, ki ga lahko s tako red- atmosfero življenj a no našla svoj prostor v Arit- oddaje, z c^omno prispevki kim pojavljanjem žal izgubi- Ali je Lestvica na dnigcm na neki način nadomestek za že pred časom ukinjene Videos poln i ce? miji, pa tudi v Frckvend ob ponedeljkih v okviru Glas(be)nih večerov na dru- in tam je moja vlc^a bolj na- mo. Poleg tega je bila bistve-po vedovalska. " na lastnost Aritmije, da je bila tedensko aktualna odda-gem. Lestvica je nekakšen Sicer pa se z Mihom lepo ja, kar z mesečnim pojavlja- odraz trenutne glasbene po- dopolnjujeta. Verjetno tudi niem ni več možno. II \ > Katarina o sovoditelju Mihu Šaleharju: '*Zna biti zelo direkten, iskren» včasih cinlč«n» hkrati pa poln humorja. In nekako se ujamem s takimi ljudmi. Ima neko unikatnost in je med boljšimi slovenskimi voditelji." /fo^ TmADokt.jtn,vTvswmia Marca Milijonar z jonasom Jonas Z., nekdanji zaščitni znak za televizijski kvlz Lepo je biti milijonar, ki so ga vrsto let predvajali na Pop TV, se s prvim marcem vrača na televizijo. A ne na komercialno, ampak na nacionalno, in sicer na povabilo nekdanjega Poptevejevca Petra RadoviČa, zdaj urednika razvedrilnega programa na TV Slovenija, Za to potezo naj bi se RadoviČ odločil, ker je v nekaterih drugih evropskih državah kviz še vedno izjemno popularen. Minuli teden so na leletek-stu že objavili pogoje sodelovanja v oddaji in začeli z naborom tekmovalcev. Oddajo bodo v program uvrstili v Četrtkov večerni termin^ ko na Popu predvajajo Trenja, jonas naj bi tako gledalce skušal speljati Urošu Slaku. Al mu bo uspelo obuditi oddajo, za katero mnogi menijo, da se je v Sloveniji izpela, bo kmalu znano. A. H. spet z Boštjanom Romihom. Nina tudi pri oktanskih vikendih Nina Jerančič bo poleg priprave pri* spevkov za Sport v oddaji 24 ur aktiv* no sodelovala tudi pri oktanskih vikendih, ki na POP TV prihajajo z marcem s formulo 1 In Moto CP. Ekipa urednikom z Luko Lazarjem na čelu pospešeno pripravlja na nove dirke in oddaje, za katere pripravljajo tudi nekaj novosti. Komercialna televizija je letos kupila tudi pravice za atraktivne motociklističr>e dirke Moto GP. V zadnjih letih aktivna dirkačtca v pokalu Ferrari Challenge bo zato poprijela za delo kar z obema rokama, s svojimi izkuSnjami pa bo sodelovala tudi pri in-ternetni redakciji 24.com. "Novo leto je prineslo nove izzive, ki se jih neizmerno veselim,, saj meti fportl spremljajo celo življenje," je dejala Nina Jerančič. A. H. SREDA 7.2. ČETRTEK 8.2. »««iitvTV 11.00 živ
  • ezen do Glorie. 1. del 23.00 Sre^a v ljubezni 76. del 00.50 Ah. ta ljubezen. 77. dei 1,61. del 23.55 Maščevanje Gorenjska 96 MHz rad o RADOVE FOTO NATEČAJ Pošijire ram (oiDQfafije. posnete na Gorenjskem, ki prikazujejo življenjski utrip Gorenjske ler ljudi, ki tu živijo. Teme. ki naj jim h)iogtafije ustrezajo, so: RADOSTI ŽiVUENJA: DRUŽINA, IGRA.HOBUl • ŠPORT ■PRAZNOVANJE:DRUŽINSKASREČAJiJA. KUÜNARlKA. OKRAŠEVANJE, DARILA • PR I REDfTVL KU LTURNE. ŠPORTNf DRUŽABNA SREČANJA - NAŠE VSAKDANJE DELO • MESTTgi IN VAŠKI l/TRIP ŽIVLJENJA Foiogiafije, ki bodo tzbiane za razstavo, bodo nagrajene z 21 EUR , osta e vam vrni L Va&a »/tcfW deti prćđuicmo dc 15.2 200'l '^à/gs^ Mài po na s pfcgOT tora neteča* d n^ COfj z ntUpđatnnln ZMRZNJENA VOĐA PSVEC PSSTNER 25 STAR IZRA2 2AKIS PtSATEU HUMK POLCH. KfUSPEH 9 2d RESNIK 1 f 14 hUSELHA IGRA KA tRNOSajH POLFH 10 18 2 3 11 12 10 16 17 21 22 12 23 U 15 19 » U 25 TOREK 6.2.2007 t AVTOMOBILIZEM Test: Ford S-max 2.0 TDCi Titanium tn Ford Galaxy 2.0 TDCi Ghia. Matja2 CKvofj^ poplavi enoprostor- skib avtomobilov v vseh velikostnih raz- povsem prepričljiv tudi odgo- v^ndaj s sedmimi potniki na vor, da je s-max namenjen voz- krovu, ostaja manj prostora za nikom, ki ne iščejo samo limu- prtljago. Kadar je sedežev in zinskega kombija, ampak še potnikov samo pet, težav s prt- kaj več. Ijago ni, poleg tega je raven Tisti "več" se skriva v podro- udobja v dmgi sedežni vrsti odveč pa se zdi veliko panoramsko strešno okno, skozi katerega, kljub mrežasti zaÄäti, v jasnih dneh prodre preveč sončnih žarkov. Prav nobenega dvoma ni, da s*ma>^ in ga* redih si je skoraj tež- bnostih, začenši z agresivno precej večja, saj si jih je mogo- ìaxyju bolje kot bendnsld, pri-ko izmisliti Še kaj izvirnega. A zimanjostjo s položnim no- če vsestransko prilagoditi. Ne- staja dizelski motor, ^ zlasti» kot kaže, dobrih idej oblikoval- som, velikim vetrobranskim koliko neroden je le srednji se- če je to z.o-litrski turbodizelski cem in inženirjem v avtomobil- steklom, mišičastimi bočnimi dež, ki zahteva nekaj privajanja štirivaJjnik, oborožen z vso soških tovarnah ne manjka in še linijami in oblim zadkom, pri postavljanju priročne mize. dobno vbrizgovalno tehnologi- vedno se trudijo najti kaj dru- Špormost poudarjajo tudi 17-gačne©, še bolj uporabnega in palčna aluminijasta piatLiča. unikatnega. Že hiter poajed razkrije, da je s- Še povsem sveža Fordova max velik avtomobil, kar se po- V galaxyjevi notranjosti je vedno sedem sedežev in zaradi bolj oglato prirezanega zadnjega deia se lažje primerja jo in s povsem zadostno zalogo moči in navora. Ugodno razporejen navor skrbi, da vozniku ni treba pogosto segati po enoprostorca s-max in gaJaxy trdi v potniški kabini, za katero z drugimi veČjirTii limuzinski- prestavni ročid natančnega poosebljata dva na videz podo- se zdi. da so jo notranji arhitek- mi kombiji. Stopnja udobja se šeststopenjskega ročne^ me-bna in hkrati tudi opazrw raz- ti izkoristili do zadnjega centi- tako, kot je običajno, zmanjSu- njalnika, kadar se mu zahoče lična enoprostorska kotKepta. metra. Notranjost je pretežno je od sprednjega do zadnjega bolj dinamične vožnje, pa je Vprašanje, zakaj ima Ford dva namenjena vožnji petih potni- konca, torej najbolje sedita inotorpripravijenbrezpxgojno oblikovno podobna in prostor- kov. Čeprav à je med doplačil- voznik in sopotnik na desnem ubogati ukaze s stopalko za sko radodarna avtomobila, je no opremo m^^oče izbrati tudi sedežu, najman) prostora pa je plin. Podvozje zlasti pri S-seveda na mestu, vendar je dodatna sedeža v tretji vrsti, za dva v tretji vrsti Voznikovo maxii prenese več, kot je v na- delovno področje v obeh mo- vadi pri tovrstnih avtomobilih. TEHNIČNI PODATKI delih delno spominja na že in končni rezultat je jasen: z s- Mere: d. 47S8 (4.820)*, š. 1,884, v, i,668 (Ì784) m, medosje 2,850 m znane Fordove modele, saj so nizko nameščeni merilniki in maxom in galaxyjem je v razred večjih enoprostorcev zapi- n'ìkà: Teža (prazno v./ dovoljena): Vfsra motorja; Cfbna pros to rrri na; Največja moč pri v/min: Največji navor pn v/min*. Najvišja hitrost: Pospešek o-ioo km/h: Poraba goriva po EU norm,: 285/1051/1171 (30S/1130/2325) ^ 1605/2MO kg večji del sredinske konzole za- hal svež veiar, ki bi lahko zama- snovani na novo. Stikala, roä- jal dosld prevladujoče tekmece. $t.rlvalini, turbodizelski. i6V « ^ ^ <^stalo je na logičnih WWW,CORENISKICLAS.Si 1997 ccm 105 kW/H3 ^^ P^i 320-340 Nm pri 2000 196 (193) km/h tO,5 S 6.4 (8.2/5,5/6.5) 1/100 Maloprodajna cena: 27.457/6.578.499 (30.205/7.238.385) EUR/SIT Summit Motors, Ljubljana *Podatki v oklepaju veljajo za ford galaxy 2.0 TDCi ghia in dostopnih mestih, celotna armaturna plofeča je urejena germansko redoljubno, motno ćmino popestrijo vložki z imitadjo brušenega aluminija. Za la^e delo si je priporočljivo dokupiti električno parkirno zavoro, ki zna občasno tudi malce ponagajati, povsem V začetku maja bodo v Revozu znova uvedli nočno izmeno in zaposlili do tristo de avcev. G Matiaž LrcgufK^ zdaj izdelujejo samo še v No- obeh dnevnih izmenah. Za vem mestu, je še vedno pre- vsal^ga na novo zaposlenega cejSnje, lani so jih izdelali delavca je predvideno posebno dina slovenska avto- 153.103, kar je 19 odstotkov več uvajanje, v obdobju predserij- mobilska tovama Re- od prvotnih načrtov. Za zagon sla proizvodnje nove^ twinga voz bo spomladi spet polne nočne izmene so že morajo zaključiti z usposablja- okrepila svojo proiz- prejSnji mesec opravili razgo- njem tudi za dio Il> ker bodo vodnjo, saj se bo sedanjemu vore z novimi delavci, ki sì lah- oba modela izdelovali na isti li* renaultu diu 11 pridružil Se ko obetajo zaposlitev za dolo- niji. Do začetka aprila namera- novi avtomobil s projektno Čen čas, najmanj do konca le- vajo zaposliti od 250 do joo oznako X44, za katero se skii- tošnjega leta. Pretežno rabijo novih delavcev. Serijska proiz- va novi renault twingo. Pov- dclavce za nočno izmeno, ne- vodnja twinga se bo začela praševanje za diom 11, ki ga kaj delovnih mest pa je tudi v predvidoma v nekaj tednih. Tudi pozimi veselje do vožnje. •v i ^ t Errfe5MdC02:173< 256alkjri,povpre£>töporebd 318d. 5.61/100 km BMW Slovenija prihaja v Slovenijo« Ob tej priložnosti vam je na voljo omejeno število vozil* BMW Serije 3 limuzina in touring s prihrankom do 3.500 EUR (83B.740,oo sit). BMW Serije 3 je na voljo že od 27.350 EUR*f6.554.i 54,00 srn. Pokli- čite na brezplačno telefonsko številko 080 8135 in preizkusite BMW Serije 3 na testni vožnji. Občutite veselje do vožnje. AvtoAktivd.o.o. PSC Trzin Ljubljanska cesta 24 1236 Trzin telefon (01)56 05 800 Avto Aktiv d.0.0. Cesta v Mestni log 88a 1000 Ljubljana telefon (01)2803150 BMW S«6Je 3 liDjtifia toi/tina AKc»!a , omej^f« ^M. Vièina pf ihfan^a p odvtsna o9 cosameznega moocta Vesolje do v^inj« 08 TOREK 6.2.200/ DRUZABNy KRONIKy Preverjali smo, kdo se je družil na zabavi po koncu prireditve. Nitid Vdiant a TV Slovenija so se letos ie od- nin mož Mitja Zaman. Sicer vedno dober glas in stas, je pa je bi] Radovič nasmejan dokazala zmagovalka na Ev-ni bü razpoložen za dajanje cel večer, kako tudi ne, saj so roviziji pred desetimi leti Ka- mJadi zvezdniški pevec Omar Naber, saj tudi tokrat izjav novinarjem. Bili pa so toliko bolj zgo- etošnjo Emo dobro pnpravj- trina Leskanish» bolj znana i, poleg tega pa so ga obkro- ko! Katrina and the Waves, ločili, da Emo vomi in nasmejani drugi slo- žala simpatična dekleta, de- ki \e občinstvo ogrela z dve- pripravijo malo venski zvezdniki, ki so se po nimo voditeljica Erika Žni- ma pesmima, prva je bila ta- bol) pompozno, izboru družili na zabavi, Ob daršiČ. Prešerno razpoložen kratna zmagovalna. Očaral Tokrat je bil tridnevni festi- dobri hrani in žlahtni kaplji- je bil tudi voditelj petkovega pa je, kot vedno, latino )an val v dvorani na Gospodar- ci so kramljali miss Slovenije polfìnalnega večera, Gorazd Pleslenjak, skem razstavišču, za razliko ins MuJej s fantom Juretom Dominko, ki prihaja iz Cer- od prejšnjih let, ko se je vse Zorčičem, sicer športnim kelj, od koder so ga v petek pesem Esperanza in nato še novinarjem tabloidnega tudi prišb spodbujat domaČi- svoj najnovejši hit Sam, da dnevnega Časopisa, in miss ni z županom Francem Če- maš ti mene rada, ki ga bo- Universe Nataša Pinoza s buljem na Čelu-Gorazd se je ste lahko slišali na novi ploš- le na)pre) predstavil instrumentalno dogajalo v ne ravno velikem studiu nacionalne televizije. Glamurozna in pohvale vredna sta bila vsekakor vodi- fantom Iztokom. telja sobotnega večera, Hele- zabaval v družbi odličnega Či Dvoumo vodenje Helene igralca Uro^ Smoleja. Za nami je torej še ena na Blagne in Mario Galunič. ni popolnoma nič izmučilo, Med glasovanjem so za do- Ema, vsekakor veliko bolje ki sla dokazala, da sta prava saj je tudi na zabavi žarela bro vzdušje skrbeli odlični organizirana kot lanska- Ali profesionalca. In ko smo rav- tako kot na odru. le da tokrat glasbeniki. Na odru je prepe- bo tudi glasbeno bolj uspešno pri profesionalnosti, naj v dn;žbi urednika razvedril- val lanski predstavnik Bosne na, bomo videli lo. maja v omerum, daseje, kotjetože nega programa TV Slovenija, in Hercegovine Hari Mata Helsinkih, ko bomo držah v njegovi navadi, neprofesio* Petra Radoviča, vse skupaj je nalno do novinarjev obnašal seveda spremljal tudi Hele- Hari, ki ima tudi pri nas veliko oboževalcev. Da ima §e pesti za našo predstavnico Alenko Gotar. Nasmejana voditeljica Piramide Erika ŽnidarŠiČ in urednik Le o čem so se pogovarjali Iris Mulej in r>jen jure Zorčič ter raizvedriinega programa na TV SLO Petar Radovič / fcio: Tma Deu Nataša Pinoza in njen spremljevalec Iztok? / roro-tia« o«ki Igralec Uroi Smolej z Jesen It in voditelj petkovega večera )an Plestenjak je zbrane v dvorani navdušil s svojim novim Gorazd Dominko 12 Cerkeli / fo^o. o^w hrtom, ki napoveduje nov CD latino šarmerja. / Tir>a dom fi J L > v Voditelja Helena in Mario sta odlično opravUa svoje delo. Tuja gosta: zmagovalka Evrovizlje pred desetimi leti Katrina / f^l^' Trn» Ock\ in lanski bosanski predstavnik Hari Mata Hari. i ^«»e Tm« VRTIMO GL BUS Clintu humanitarna nagrada Režiserju in igralcu Clintu Eastwoodu se obeta Še eno prestižno priznanje. Ameriška fiimska zveza ga je izbrala za prejemnika humanitarne nagrade lacka Valentija, ki jo bodo prvič podelili danes. 'Eastwood ]e desetletja predstavljal dostojnost in dobroto duha v svojem filmskem ustvarjanju," je odločitev utemeljil pred» sednik zveze. Clint se z zadnjim filmom Pisma z lwo |ime poteguje za štiri oskarje. Diddy razvaja dvojčici Sean 'Diddy' Combs je decembra postal ponosni očka dvojčic Jessie James in D'üla Star, ki ju je povila raperjeva zaročenka, nekdanja manekenka Klm Porter. Hčerkici, stari sedem tednov, že razvaja, vsaki je pri Tiffany kupil par diamantnih uhanov) saj upa, da bosta razvili zanimanje za modo. "Če ju moda ne bo zanimala, tudi prav, vendar mislim, da ju bo," pravi Diddy, ki s smehom zavrača namigovanja, da ljubimka s Sienno Miller. Kylie spet samska -p, Kylie Minogue se po itirih let^h razhaja s francoskim Igralcem OKvierjem Marti-nezom, kar britanski tabloidi pripisujejo njegovi nezvestobi. Sama pa sta v izjavi za javnost sporočita, da \e bila odločitev obojestranska in da ostajata prijatelja, neresnične obtožbe o nezvestobi pa so ju užalostile. Avstralska pevka je svojega, zdaj že bivšega partnerja vse do zadnjega opisovala kot čudovitega Človeka, ki ji je v času bolezni najbolj pomagal, zato je novica mnoge presenetila. Abnis ni več zaročena r t 9 3 1 Končala se je le ena pravljica, kanadska pevka Alanis Morìssette je odpovedala zaroko z igralcem Ryanom Reynoldsom. Par sta bila štir? leta, tudi onadva sta jav« nosti sporočila, da sta se sporazumno odloČila, da prekineta zaroko, a ostajata dobra prijatelja, ki se le naprej spoštuje* ta In imata rada. Že fani poleti sta se začasno razlia, tokrat pa naj bi bilo dokončno. Katja Heberle ima ì6 let. V znamenju rib rojerta dijakinja EGSŠ Radovljica je navdulena plesalka. Nastopa v blejskem plesnem klubu, ^^mo jjn«tpy lahko sklepali, da bo prostih mest v srednjih šolah za vse dovolj. Vendar pa je delež razpisanih mest za vpis v programe nižjega in srednje« ga poklicnega izobraževanja vedno višji od deleža vpisanih dijakov v te programe, narobe pa je delež razpisanih mest v programe srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in gimnazij manj§e od deleža vpisanih» ugotavljajo pri mi» nistrstvu za Šolstvo in šport. V programih splošnih in strokovnih gimnazij, za katere med učenci Se vedno vlada največje zanimanje, je letos skupaj razpisanih 9481 mest (lani 9662). V programih splošnih gimnazij bo prihodnjim dijakom na voljo 72Ć1 mest (lani 7198)» od tega 507 v zasebnih šolah, v programih stro« kovnih gimnazij pa 2220 mest (lani 2464). V programih srednjih tehniških in strokovnih šol je razpisanih 878S mest {lani 8856), v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6248 mest (lani 6818) in v programih nižjega poklicnega izobraževanja 922 mest (lani Ilio). Razen lega Šole za na- Deleži razpisanih mest v Sloveniji Srrokovnd gimnazija; 1.70% Ni2)e poklicno frobraJevanJe; 3,60% Sploina g\ 26,50 Srednje poklicno izobraŽevanje, imnazije; 37,30 % Srednje strokovno In tehniško izobraževanje; ■ pohkcne ize^ftirvjnie osplosnt ffimflđzejj □ Sretjn^e poklicno izoDtJ^evanj« Podrobnejše informacije o vpisu in izobraževanju ter druge informacije bodo učenci lahko dobili na informativnih dnevih, ki jih bodo šole večinoma pripravile v petek, 9. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 10. februarja, ob 9. uri. daljevanje šolanja po programih poklicno tehniškega izobraževanja razpisujejo 3914 vpisnih mest (lani 4174). Za programe poklicnega tećaja je razpisanih 526 vpisnih mest (lani 466), za mafuritetni tečaj pa tako kot lani 1222 mest v javnih in 76 v zasebnih šolah. V štiriletnih programih bo tako v prihodnjem lolskem letu skupaj na voljo skoraj 72 odstotkov mest, in sicer v programih gimnazij 37,3 odstotka mest (lani je bilo v te programe vpisanih 40,6 odstotka dijakov), v programih srednjega tehniškega in dm-gega strokovnega izobraževanja pa 34,5 odstotka (lani se jih je vpisalo 36 odstotkov). Skupni delež vpisnih mest v programih, ki dajo prvi poklic, je 62.7 odstotka. V programih srednjega poklicnega izobraževanja je prihodnjim dijakom na voljo 24,6 odstotka mest (lani se je v te programe vpisalo 21,2 odstotka dijakov), v programih nižjega poklicnega izobraževanja pa 3,6 odstotka (delež vpisanih v lanskem letu ie bil 2.1 odstotkal. Srednja šola za strojništvo za novo šolsko leto pripravlja dva nova programa: avtoserviser in avto ka rose ri st. šolo za strojništvo škof ja Loka sestavljata Srednja šola za strojništvo in Višja šola za strojništvo. V letošnjem šolskem oziroma študijskem letu imajo vpisanih 643 vajencev in dijakov ter 354 študentov. Srednje strokovno izobraževanje je namenjeno pridobivanju znanja za opravljanje poklica ali nadaljevanje šolanja na višjih, visokih strokovnih ali univerzitetnih študijskih programih. Srednja šola za strojništvo v štinfet* nem programu izobražuje za poklic strojni tehnik. Za prihodnje šolsko leto pripravljajo dve novosti, dva nova programa. Izobraževanje za poklic avtoserviser povezuje znanja in spretnosti avto- mehanika, vulkanizerja in avtoelektn-karja. Razen splošno izobraževalnih vsebin bodo dijaki pridobivali strokovno teoretična In praktična znanja iz več vsebinskih sklopov (skupna poglavja strojništva, bencmski in dizelski motorji, električni sistemi v vo- zilu, podvozje In karoserija). Avtoserviser je usposobljen za celostno vzdrževanje motornih vozil in voznih sredstev. Težišče dela je na sistematičnem iskanju in odpravljanju napak na motornih vozilih, vključno s popravilom aJi zamenjavo uničenih ali obrat>- Ijenrh delov. Druga novost je izobralevanle za po-klk: avtokaroserist. ki združuje znanja In spretnosti avtoKieparia In avtoli-caria. Tudi tu bodo dijaki In vajenci prv dobili vrsto strokovnih znanj (skupna poglavja strojniswa. o^ove motornih vozil, karosenjska dela in ličarska dela). Avtokaroseriat izdeluje, pred-v^m pa popravlja, predeluje, montira in vzdrzuje posamezne dele okvirja in karoserije ter na koncu pripravi površi- Najsodobnejši CNC didaktični stroj v Sloveniji mladim omogoča delo v gospodarsNu brez dodatnega Izobraievanjs. r>o za lakiranje ter z lakiranjem zaključi celotno deb. B^i mora sposoben presoditi stopnjo poškodbe in oceniti uporabnost preostalih delov karoserije, okvirja ali nadgradnje. L^ko se loti tudi predelave transportnih, gradbenih. kmetijskih in delovnih strojev... Nova pn^grama nista nova ie po vsebini, ampak tudi po izvajanju. Večji poudarek bodo namenili tudi razvijanju socialnih veščin in spretnosti, M bodo omogočale razvoj dijakove kariere (spretnost komuniciranja, nastopanja, sporazumevanja s strankami, spretnost obvladovanja informacijske tehnologije). Nova programa bosta omogočila tudi s^ljučevanje vsebin, ki jih bodo delodajalci in lokalni soc^ alni partnerji prepoznali Kot potrebne in specifične. Za oba (nova) poklica velja veliko zanimanje med mladimi. saj vedo, da tudi gospodarstvo izka^ zuje velike potrebe po teh poklicih. Razen predstavljenih programov pa v šoli tradicionalno izobražujejo se za poklice orodjar, oblikovalec kovin (Strugar, bnjsilec), strojni mehanik, instalater strojnih Instalacij in konstrukcijski mehanik. Sola za strojništvo Ško^ Loka sodi med najbolje ^remljene šole v Sloveniji. ki zaradi dobro izvedenega Martin PIvk, direktor Šole za strojništvo ško^a Loka in ravnatelj Srednje šole za strojnlš^ praktičnega dela pouka v delavnicah, namenskih učilnicah In laboratorijih mladim ponuja možnost takojšnje zaposlitve. Pred nekaj tedni so kupili najsodobnejši CNC stroj avstrijskega proizvajalca ^hACO. ki je ta hip edini \r\ hkrati najzmogljivejši didaktični CNC stroj v Sloveniji. Teoretični pouk poteka zgolj v dopoldar^skem času, praktični pouk pa v šolskih delavnicah izmenično dopoldne in popoi- šoia za strojništvo škofi a loka Podlubnik 4220 Škofja Loka, tel.: (04) 506 23 00, wvvw.$s-sl.$i O vido Me I Ink, ravnatelj Vi§je Sole za strojništvo dne. Dijaki lahko v sklopu interesnih dejavnosti sodelujejo v zimski in letni šoli v naravi In se udeležujejo strokovnih ekskurzij. Po končanem srednjem strokovnem ali poklicno tehničnem izobraževanju v Šoli za strojništvo ponujajo na istem mestu še višješolsko izobraževanje za program strojništvo. Zanimanje za tovrstno izobraževanje je veliko, saj imajo letos na Višji šoli za strojništvo vpisanih 148 rednih in 206 izrednih študentov. Višješolski Izobraževalni program, ki ga v Skofji Loki oblikuje-io v sodelovanju z gospodarstvom, je sestavljen iz strokovno teoretičnih predavanj, laboratorijskih vaj In semn narsklh r^alog (24 tednov), dve petini izobraževanja pa je praktičnega in poteka v podjetjih. V novem študijskem letu bodo v višješolski pn:>gram vpisali do 70 rednih in prav toliko Izrednih študentov. ¥ v katero šolo, torek, 6. februarja 2007 3 Vpisni roki Nekateri najprej na preizkus $ole bodo prijave za vpis v programe nižjega, srednjega poklicnega, strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in gimnazije sprejemale do 23. marca. Matita Rant Tisti kandidati, ki se bodo želeli prijaviti v program, za katerega je potrebno izpolnjevati Še posebne vpisne pogoje oziroma je potrebno opraviti preizkus nadarjenosti ali spretnosti, pa se morajo najprej prijaviti za preizkus, in sicer najkasneje do 25. februarja. Preizkuse bodo §ole izvajale med 5. in 10. marcem, potrdila o opravljenih preizkusih pa bodo izdale najkasneje do 20. marca. Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo za šolstvo in šport 3. aprila na svojih spletnih straneh objavilo stanje prijav po posameznih programih oziroma šolah. Po tem roku bodo učenci, ki s i bi na podlagi te informacije oziroma zaradi drugih razlogov želeli svojo odločitev spremeniti, lahko svojo prijavo do 13. aprila prenesli na drugo šolo oziroma drug predam. "Po tem roku šole praviloma ne bodo ve^ sprejemale prenesenih prijav, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 2. julija," opozarjajo pri ministrstvu. O morebitni omejitvi vpisa na posameznih Šolah bodo učence obvestili najkasneje do 8. maja. vpisi pa se bodo odvijali od 18. do 20, junija. "V tem času morajo vsi prijavljeni kandidati posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev. Na Šolah. kjer ne bo omejitve vpisa, bodo prijavljeni kandidati po predložitvi dokazil tudi vpisani, na Šolah, kjer bo vpis omejen, pa bodo sodelovali v izbirnem postopku/' stva za šolstvo in šport 6. Učenci» ki bodo izbrani v pr- Uja, vpisati pa se bo mogoče vem krogu, bodo 22. junija najdlje do 31. avgusta 2007. tudi vpisani. Druge pa bodo tega dne seznanili s prosti» mi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali. Na voljo jim bc 10 odstotkov vpisnih mest na šolah z omejitvijo vpisa in vsa ostala razpoložljiva mesta na Šolah brez omejitve vpisa. Učend bodo po vrstnem redu našteli deset Šol, na katere bi se želeli vpisati» in svoje namere od 22. do 27. junija oddali na srednji šoli, na kateri so prijavljeni. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih Šol jih bodo obvestili 2. julija, do naslednjega dne pa se bodo lahko tudi vpisali. Učenci, ki tudi v drugem krogu ne bodo izbrani na nobeni od šol, in tisti, ki se Še nikamor niso prijavili, se bodo lahko od 4. do 24. julija vpisali na srednje šole, na katerih bo še prostor. Prosta vpisna mesta bodo objavili na spletnih straneh minis tr- V katero šolo v Itdlero iole |e pnioga Cor9rvjsb«|đ glasa l2DAjATtU CorenJ^b |las, d. o. o., Krmi» Z^lscm 1, ODGOVORNA UREDNICA Mđ^iftV^ieiak UREMICA k4ar»|a Rant TCKNIĆNI UREDNIK Crega Fbjfi^k POTOCWniA Tina OeU, Comà Kà^i VODp^ OCIJ^NECA TR2(N|A Ma taj a žv J i\ Krani VkSMrototoMO^ICt^CMS^ilCM^Ski il^Uf bCFfiilfl) pa^; V^UUA »CCOiMMt Otir^.i« ^luSMaljf. d ^ Miff^r. COR^KfShtl ^litHQfii Mf^mtii ilQhrvrna 97719(1 pri \Jté)ikà (^nlrrji ii^ ^Kt Uiinih pH^ / ${7| d j IH 41 / Citi izw^ì i.ai EUi^^iQoSfr. ntf^ina. Mt JS Cm v SU tt mi^f^M pe i (4OÌ1T. IS ^bòMkl Imilo % pcpwtü« polteni popmuv Mh %popuKi. v ««n^J? vrijgnin QQV po >tippnji t.%%, niitiCMni M upMrvj M uM« l^n^l^r £Jwu do pr«kdici, ^ wlia od létr^i nitfe^v^ ^i|un$ktfa m^bji j 0|l«M iM^r^: M^ibj« ttUM ieL^/101 aS Gorenjski Glas Gimnazija Kranj Mag. Franci Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj Nd kat^r« značilnosti in posebnosti vaše iole bi Se posebej opozorili učence zaključnih raz* redov osnovnih šol In njihove starle? "Gimnazija Kranj je največja splošna gimnazija na Gorenjskem. Velikost iole moram poudariti zato« ker nam prav to omogoča, da naši dijaki r^imajo lukenj v urnikih, da lahko na začetku Šolanja Izbirajo poleg ang/eščine, ki je prvi tuji j zik, zadrugi tuji jezik med nemŠči-rio na nižjem in višjem nivoju, francoščino, španščino in ruščino brez dodatnih omejitev. To pomeni, da se lahko pri kateri koli izbiri jezika vpišejo v jezikovni, naravoslovni ali splošni oddelek Že na začetku šolanja je potrebno misliti tudi na zaključek šolanja. Naši dijaki za maturo lahko izberejo poljubno kombinacijo izbirnih predmetov in tudi v tem primeru ne bodo imeli luknje v urniku. V naslednjem šolskem letu bomo prvič uvedli diferenciacijo pri fiziki in kemiji v tretjem letniku, tako da omogočimo nenaravoslovcem lažjo pot do mature, naravoslovcem pa kvalitetnejše priprave na maturo. Prav tako bomo včetrtem letniku v večji meri izvajali matematiko In angleščino na dveh nivojih." Večkrat sliŠImo/ da je Gimnazija Kranj težka šola. Se s tem strinjate? "Ko poslušam starše, nekdanje dijake, občane, velikokrat slišim, da se še vedno na univerzi pozna, da nekdo prihaja iz Gimnazije Kranj; torej smo kvalitetna šola, kar nas veseli. Nekateri pravijo, da smo začeli popuščati in da od najboljših premalo zahtevamo. Spet drugI pravijo, da smo prezahtevni. Vsi imajo prav! Na Gimnazijo Kranj se vpisujejo odlični In prav dobri učenci osnovnih šol. Veliko bolj široka je paleta otrok glede sposobnosti na posameznih področjih. Povedati je potrebno, da se prav dobri enako uspešno Šolajo kot odlični. Dejstvo je pa tudi, da je danes v osnovnih Šolah že več kot polovico otrok na koncu šolanja prav dobrih in odličnih. Vsekakor dobivamo najuspešnejše osnovnošolce. ki so sposobni narediti maturo. Naša naloga je. da jih do mature pripeljemo in dobro pripravimo za maturo, za študij in tudi na življenje. O prvem cilju govorijo rezultati, o ostalih dveh pa pričevanja nekdanjih dijakov. Od odlično svetovalno sfužbo poskrbimo za pomoč dijakom, kadar se jim zatakne pri uspehu. Organizirano imamo pomoč starejših d^a-kov dijakom prvega letnika. 2e drugo leto Imamo enkrat tedensko inštrukcije profesorja pri najzahtevnejših predmetih. Tudi zaradi tega imamo na Gimnaziji Kranj zelo majhen osip. Pri 240 dijakih na letnik je osip v prvem ir; drugem letniku od 5 do 6 dijakov na leto. Kdor pri nas naredi prva dva letnika, je gimnazijo skoraj že uspešno zaključil. To ne pomeni, da mu v 3. in 4. letniku ni več potrebno toliko deiati, ampak da se je že navadil delati in mu vnaprej ne bo več težko enako dobro delati (smeh)." Ali se kranjski gimnazijci, ko zapustijo šofo, z veseljem spominjajo letr ki so jih preživeli v te| mogočni stavbi? "Lahko rečeva v najlepši stavbi v Kranju, kajne. Nazaj k vprašanju. Mislim da. Tudi pouk je lahko zanimiv. Seveda pa našim dijakom ponujamo ogromno dodatnih možnosti, ki so lahko zelo zabavne, če- naših dijakov včasih zahtevamo prav še vedno poučne. Naši dijaki več, kot zmorejo, če tega ne bi storili, dijaki r>e bi nikoli dosegli tega, kar dosežejo In zmorejo. Z lahko sodelujejo v športnih ekipah ŠKL, ŠOL odličen novinarski krožek, na šoli deluje kvalitetna 'i • I Omenili ste tudi maturo. Zakaj je tako pomembna? "Opravljena matura je pogoj za vpis na univerzitetni študij. V najbolj zaželenih programih pa uspešno opravljena matura Še ni dovolj. Potrebno je doseči tudi dovolj točk. Naša šola na maturi vedno dosega rezultate nad slovenskim povprečjem, tako po odstotku dijakov, ki so uspešno opravili maturo, kot tudi po povprečnem številu točk na maturi. To jim v večini primerov omogoča vpis na želeno fe- kulteto. Naj Še omenim, da takega rezultata ne dosegamo zaradi selekcije v četrtem letniku, saj sem že prej omenil, ko dijak pri nas opravi prva dva letnika, bo skoraj zagotovo uspešno zaključil šolanje." Ob zaključku najinega pogovora: kaj bi svetovali osnovnošolcem in njihovim stariem, ko se skupaj odločajo za nadaljnje Solan je? *'V naši publikaciji sem napisal: improvizacijska liga (ŠILA), v za d- "Dragi osnovnošolci, ni še čas, da njih nekaj letih smo znani po od- bi se povsem sami odločili o na-ličnlh koncertih revijskega orkes- daljnjem šolanju, poslušajte tudi tra in dekliškega pevskega zbora. Dijaki so navdušeni nad ekskurzijami po Evropi, sodelujejo lahko v tekmovalnih krožkih ali detajo kot prostovoljci." svoje starše; spoštovan« starši, nI več čas, da bi se odločili namesto otrok, upoštevajte želje vašega otroka, Mislim, da je to kar dober odgovor na vaše vprašanje." n o 4 V katero šolo, torek, 6. februarja 2007 Anketa f oglasi BLED Šola Izvaja prooramt vlijega strokov(>egd Uobratftvanja ♦ gostinstvo » rodni itudij « turizem « redni MudlJ • gostinstvo • izrei^ni študi) - turtzem ^ izredni itudi| ^ računovodja • ivedni itudlj VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED inforfnativni dnevi 9. marca 2M7 ob 10.00 in 1S.00 uri In 1Ù* marca 2007 ob 10«00 uri Prijave do 8. marca 2007 s 1 phjavo ZÒ voka v viale strokovne iole* Informacije; led.cl e^ata; vge^gt^led.al reh04$75 34 00 «tiMin^OV^ loo CA 004rWTTV9 T^avc^ • t* 4 > ^ v .M • Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za organizacijske vede vam z več Kakovostni, mednarodno primerljivi, v ce- kot 40-letno tradicijo izobraževanja nudi [oti prenovljeni (bolonjskl) Studijski pro- možnost Študija v moderno opremljenih gramf, kijih Izvajamo, so: predavalnicah in drugih prostorih, bogato o^anizacija in management knjižnico in vrhunsko informacijsko teh- informacijskih SÌStemov, nologijo. Odlikujejo nas profesorji in asi- . .. , ... , , . J orzanizaciia in management stenti, kl so poleg mednarodne odmevno- ® ' ® sti in visokega znanstvenega in strokovne- poslovnih in delovnih sistemov ga znanja vedno na voljo pomagati štu- ter kadrovskih in izobraževainch dentom pri izpolnitvi njihovih ciljev. Kijub sistemov. velikemu Številu diplomantov, do danes Uporabnost znanj, ki vam jih zagotavljamo več kot 15.000, zaradi Širokega razpona te- z diplomo, je le ena naših prednosti. Z nji- oretskih in praktičnih znanj, večini diplo- mi boste obvladali dejavnike vodenja • na- mantov ni problem najti zaposlitve. Ravno Črtovanja - strategije In izvedbe načrtov, nasprotno • veliko nalih diplomantov je vse to s pomočjo vrhunske informacijske zaposlenih na pomembnih delovnih me- tehnologije. stih In uspešno kreirajo usodo slovenske- smo samo ena izmed možnosti, ga in tujega gospodarstva. Naši študenti , . majo veliko možnosti za opravljanje po- sameznih itudljskih obveznosti na tujih ena redkih, ki vam nudi celostno univerzah, kar še poveča vrednost vašega Stopnko do vašega znanja ob zaključku študij znanja m uspeha. Ciljaš v prihodnosti na najvišjo stopničko? Izberi INFORMATIVNI DANr>: Ur^iverze v Mariboru, * Fakultete za organizacijske vede, ki bo t:. v petek, 9.2. ob 10. in 15. uri ter v soboto, 10.2. ob 10. un ^ izvajafno kakovostme, mednarodno prinierljive šluđijske programe: j OrjsnizadJa o ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO. EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE UUBUANA CEUSKA 16,1000 UUBUANA v Šolskem centru za pQ§to, ekonomijo m teiekomunika in odrasle za zelo perspektivne poklice z dobrimi možn Ija pred nas večje zahteve In kdor veC zna, več velja, nega znanja. Za to Imamo dobre pogoje: specializirane učilnice, računalnike In drugo tehnično opr^ mo, novo telovadnico in še marsikaj drugega. Poznajo nas kot pnjazno, sodobno šolo. Novost na naši šoli so športni oddelki. V šolskem letu 2006/07 smo vpisali dva oddelka, enega v programu Ekonomski tehnik in enega v programu Elektrotehnik telekomunikacij. Tudi letos bomo vpisali dva oddelka športnikov, po enega v vsakem programu. Naši dijaki in diplomanti višjih šol imajo po končanem šolanju dobre možnosti za zaposlitev, pa tudi za nadaljevanje šolanja na visokih šolah in univerzi. Možnosti šolanja v ŠC PET: t. SREDNJA TEHNIČNA SOU ZA HLEKOMUNIKACIJE: elektrotehnik telekomunikacij elektrotehnik telekomunikacij 2. SREDNJA EKONOMSKA SOIA: ekonomski tehnik ekonomski tehnik 3 oddelki/ 90 mest 50 mest • odrasli 4 oödelkov/120 mest 50 mest-odrasli 3. VISJA STROKOVNA SOLA ZA TELEKOMUNIKACIJE: inženir telekomunikacij 70 študijskih mest za redne 70 študijskih mest za izredne študente 4. VIŠJA STROKOVNA ÌOiA ZA POSTNI PROMH: tehnolog poštnega prometa 70 študijskih mest za redne in 50 študijskih mest za izredne študente Pokličite nas latiko po telefonu: 01/2342 400 za srednje šole 01/2342 458 za višje šole (za redne In izredne študente) 01/2342 428 za izobraževanje odraslih SREDNIA POKLICNA IN STROKOVNA SOL\ KR.AN|, KI JE NASTALA S i. 9. 2004. ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008 VABI NA INFORMATIVNE DNEVE IN K VPISU ucenke in učence ter dijake in dijakinje za naslednje procrame: 1. Srednje strokovno izobraževanje: •GRADBENI TEHNIK (SSI) ìwvostvSoìsh^mletuioo^/iooS. 2. Poklicno-tehnično izobraževanje: . GRADBENI TEHNIK (PTI), 3. Srednje poklicno izobraževanie: * FRIZER (Šoiska m duahta oblika)'novost v Šolskm letu 200^/2008. • MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV V GRADBENIŠTVU (iotsiM in duaina oblika) ZIDAR, TESAR. SUKOPLESKAR, PEČAR-KIRAMIK, IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE. Poleg tega šola izvaja tudi o^anizirano izobraževanje odraslih po "Modelu skupnega izvajanja pr<^raniov v gradbeništvu" za prekvalifikacijo in za pridobitev prvega poklica ter samo izobraževanje za poklic frizer. Ce si želite pridobiti poklic, ki OMOGOCA zaposlitev in nadaljnje izobraževanje, potem ste vljudno vabljeni na informativne dneve, ki bodo v petek, 09.02.2007, ob 09.00 in 15.00 uri, ter v soboto, 10.02.2007, ob 9.00 url informativna dneva bosta na lokaciji cesta staneta žagarja 33, kranj. ^J^J I f^CirOČninč | 04/201 4241, e-pošta:narocnine@g-gfas.si, www.gorenjskiglas.sl Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica Na Ekonomski gimnaziji in srednji soli Radovljica za novo šolsko leto vpisujejo po dva oddelka ekonomske gimnazije, programa ekonomskega tehnika In maturitetnega tečaja. Na šofj, kjer je v 21 oddelkih okoli šeststo dijakov in kjer prvo Spodbudni rezultati splošne In poklicne mature leto poteka enoizmenski pouk, sta temeljna pnDgrama ekonomska gimnazija In ekonomski tehnik. Ekonomsko gimnazijo V EGSŠ Rađo\^jloa so ponosni na dobre rezultate splcéne in podija k i zaključijo s splošno maturo, k» je eksterni tzplt, povsem klicne mature. Omenjajo jih med šofami z najbol^lml rezultati pri enak kot na vseh gimnazijah- S splošno maturo se lahko mia- sptošnih predmetih, u^h mature je domala vsako leto 97- do di vpišejo v Kateri koli univerzitetni program, tudi v naravoslovne. Kot pravi pomočnica ravnatelja v EGSŠ Radovljica Ksenija lOOodstoten, tudi rezuttati pri matematiki, angleščini In slovenščini so spodbudni, prav tako pri ekoncKniJi. Pri splošni In poklicni Upovšček, sejevzadnjih letih kar nekaj dijakov odločilo za na- maturi imajovsakoletotudi kakega zlatega maturanta. TI rezufta- ravoslovne fakultete, pogoj za to pa je opravfjanje mature iz na- ti dokazujejo, da se lahko merijo s katero koli gimnazyo. Ksenija ravoslovoega predmeta. Šola jim omogoča priprave s svojimi Lipovščekšedodaja.dadiiakisodeluj^otudinaštevilnihsrednje- mentorji In udeležbo na ustreznih tečajih na Gimnaziji Kranj, šolskih tekmovanjih, od koder prinašajo nagrade. Scia pa niso le tam pa iz naravoslovnega predmeta opravljajo tudi maturo. Za ocene, rezultat' In dosežki. Dijaki z bogato ponudbo izbirnih vse- naravoslovni študij se sicer odločajo le posamezniki, večina pa bin srednješolska leta kvalitetno preživljajo in marsikaj pridobijo jih izbere študij jezikov, prevajalstva, slovenščine, prava, ekono- tudi za siceršnje življenje. Gimnazijci &e v dnjgem letniku vsako mije, socialnega dela fn ostalega družboslovja, pogosto tudi leto zelo veselijo zimovanja na Rogil. Njihovo gedališce S pod- matematike, skratka vpisujejo se skorajda na vse študijske strešja vsako leto pripravi vsaj eno predstavo. Letošnja "Anton To- programe. maz Linhart med Evropo in domom" je bila posvećena 250ietni- Ekonomskl tehniki končujejo šolanje s poklicno maturo, ki ob- ci slovitega rojaka. Uprizwili sojo tudi za zunanje gedalce, prosla- sega štiri predmete. Z njo se lahko bodisi zaposlijo bodisi vpl- vili pa so tudi z razstavo, ki je nastala kot rezultat delovanja In ra- šejo v visokošolske strokovne programe. Če opravijo še dodat- zlskovanja vseh dijakov in učiteljev. Prek delavnic so spoznavali nI maturrtetni predmet (največkrat se odločijo za ekonomijo), različne vidike Linhartovega obdobja, 25. januarja to predstavili pa se jim odprejo tudi vrata nekaterih univerzitetnih progra- Javnosti z odprtem razstave, ki bo v avli na ogled še do konca fe- mov. Šola tem dijakom omogoča dodatne priprave iz matema- bruatja, tudi ob infonna^nih dneh. Dai go leto je šola zajeta v pn> tl ke, a ngf esci ne i n ekonom ije. Lani se j e denim o deset d ija kov, jeKt Dida ktična prenova gj m nazij, kjer gre za prizadeva nja pri uva- ki so poklicno matun^ dopolnili z maturrtetnim predmetom, vpi- janju nowh metod učenja v praksi, kar so najbolje preizkusili ravno salo na univerzo. Katere so fakultete, ki to omogočajo, dijaki v primenj delavnic ob Linhartovi (»letnici- Med dodatnimi dejav- lahko izvedo v šolski svetovalni službi. Program ekonomskega nostml sogsvomica omenja tudi vsakofetrl obisk gosta Iz kulturne tehnika v primerjavi z gimnazijskim, ki je bolj splošen, ponuja sfere (letos je to pisatelj Milan Dekleva, čigar delo dijaki prebirajo več strokovnih predmetov. Poleg splošnih znanj daje tuđi prak- za maturo pri slovenskem Jeziku), pa Izdajo pesniškega zbornika s tična znanja in različne veščine s področja dela z računalni- pesmimi dijakov in različne športne dejavnosti. Med posebnostmi kom. o bde lave besed 11, pos lo vn ega komun Idra nja... V vseh štf- šole kaže omeniti šol^i sklad, ki nekaterim d Ija kom pomaga pri fi- rih letnikih Imajo praktični pouk, v tretjem poteka v obliki učnih nančnih stroških, povezanih s šolanjem. Gow^rilne ure Imajo ne ie podjetij, kjer se dijaki prek simulacije vlog v podjelu usposab- za star^. temveč tudi za dijake. Ko dijaki odgovarjajo na ankete. Ijajo za tmsko sodelovanje, učinkovito poslovanje, raziskovalno zakaj so se odločili prav za njihovo šolo, navadno prevlada "ustno delo in podobno. V četrtem letniku to nadgradijo, ko oddajo Izročilo" predhodnikov, češ daje to pnjetna in vama šola, kjer uči- projeWno nalogo, ki jo zagovarjajo pri poklicni maturi. telji prisluhnejo In pomagajo, kadar Imajo mladi težave. Gorenjska cesta 13 RADOVLJICA 4240 Radovljica v katero šolo, torek, 6. februarja 2007 Vpis Največ mest v gimnazijskih programih Osnovno šolo na Gorenjskem letos končuje 2066 učencev, gorenjske srednje šole pa razpisujejo 2598 vpisnih mest. Mateja Rant Na Gorenjskem bodo imeli prihodnji dijaki na voljo 2598 vpisnih mest v srednjih šolah (lani 2640). V gimnazijskih programih bo prihodnjim dijakom na voljo 890 vpisnih mest (lani 939), kar predstavlja 34,3 odstotka vseh mest. V lanskem Šolskem letu je bilo v te programe vpiasnih 39,5 odstotka dija- JEZIKOVNI TEČAJI «flBtaarti«. «Ml«« GG Vuiwàum ti^/tššom TEČAJI ZA PROSTI CAS «aVWM «Uwstt » mali oglasi 04/201 42 47, e-posta; maliog!asi@g-glds.si www.gorenjskiqlas.si RAČUNALNIŠKI TEČAJI SREDNJA GOSTINSKA (N TURISTIČNA ŠOLA RADOVUlCA Kranjska C. 24. 4240 Radovljica Tel.: (04)5370-600, Fax: (04)6370-664 E-poéta : s^. rad ovlilca@sgtsr. si spletni naslov: www.sotsr.si V sploSmh gimnazijah je tako kot v lanskem lolskem letu razpisanih 560 vpisanih mest, v strokovnih gim- ruzijah pa 330 (lani 360). V programih srednjega strokov« nega in tehniškega izobraževanja bo na voljo 816 mest (lani 788) oziroma 31,4 od-" stotka vseh razpisanih mest (lani je bilo v ie programe vpisnih 31 odstotkov dijakov). ' V programih srednjega po« klicnega izobraževanja je tako kot lani razpisanih 792 oziroma 30.5 odstotka vpisnih mest. Za vpis v te programe se je v lanskem šolskem letu odločilo 26,9 odstotka dijakov. V prograrnih nižjega poklicnega izobraževanja pa je razpisanih 100 mest (lani 140), kar pomeni 3,8 odstotka vpisnih mest. Lani se je v te programe vpisalo 2,6 odstotka dijakov. Šole bodo pijave za vpis sprejemale do 23. marca. Za nekatere piccarne bo pred tem potrebno opraviti Še preizkus nadarjenosti ali spretnosti, za katerega se je treba prijaviti do 23. februarja, Preizkusi se bodo na šolah odvijaE od 5. in 10. marca. Potrdilo o opravljenih preizkusih bodo u^cem izdali do 20. marca DELEŽI RAZPISANIH MEST V SLOVENIII IN NACORENISKEM Gimnazij« 17.30 % 2Ì.Ì0% ffimnazt a Strokovna gimnazija 12 in Sr^nie pc klicna izobraževanje 24,60% Ntžj« poklicno izobraževanje 3,80% SODOBNA, KVALITFTNA IN CENJENA je sola v Radovljici, Kjer se lahko dijaki in odrasH šolajo za IsKane in dinamične poklice v gostinstvu in turizmu. V šolskem letu 2007/08 bomo vpisovali v naslednje programe In poklice: 1, triletni program GOSTINSKA DELA, v katerem se je moč izobraževati za dva različna nnklirfl* KUHAR n NATAKAR 2. iliriletni program GOSTINSKI TEHNIK 3. štiriletni program TURISTIČNI TEHNIK 4. dveletni prograrr^ GOSTI NSKO-TU RI STIČNI TEHNIK, v katerega se lahko vpiše t'sti, kl si je že pridobil poklic kuhar, natakar ali kuhar-natakar ter oskrbnik ali kmetovalka-gospodinja. Na Bledu imamo dijaški dom. v katerem je prostora za 43 dijakov, ki bivajo v bolj oddaljenih krgyih. Podrobnejše informacije o šolanju na naši šoli bomo pred stavili na infomiativnih dnevih 9, in 10. febnjarla 2007. VABLJENI DELEŽI RAZPISANIH MEST NA GORENJSKEM Strokovna gimnazija; 12,70% Nižje poklicno izobraževanje; 3,80% Splošna gimnazija; 21,60% Gimnazije; 3430 Srednje poklicno izobraževanje; 30,50 Srednje strokovno in tehniško izobraževanje; 31,40% Nlžj$ poklicno izobraževanje Srednje strokovno m tehniSko ijobraževanje d Splošna gimnazija O Srednje poklicno izobraževanje □ Clrrnazlje gimnazija v katero šolo, torek, 6. februarja 2007 Vpis Manj mest za izredni študij Prihodnjim študentom bo letos na voljo 24.874 vpisnih mest na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Matita Rant Za redni ètudij je na predle^ ministrstva za visoko Šolstvo, znanost in tehnologijo razpisanih 17.559 '^^st. za izrednega pa 7315. V primerjavi z lani je za redni §tudij razpisanih 522 mestvei, za izrednega pa 664 mest manj. tako da je razmerje med številom mest za redni in izredni študij 70 proti 30 (lani je bilo to razmerje 68 proti 32). Ministrstvo število razpisanih vpisnih mest in njihovo raz» poreditev po študijskih področjih med drugim utemeljuje s podatki o dejanskem vpisu v letošnjem Študijskem letu, po katerih je bilo vpisnih mest za kandidate, ki se prvič vpisujejo v visoko Šolstvo, dovolj. "Prvič vpisanih kandida» tov za redni študij je bilo približno toliko, kot je bilo razpisanih mest, za izredni študij pa je s temi kandidati zasedenih le 60,2 odstotka razpisa- riih mest." Tako naj bi tudi v prihodnjem študijskem letu nekoliko manjše Število raz- vse zainteresirane kandidate, če upoštevajo zmanjšanje kot vpisne generacije. W ministrstvu z zadovdjstvom opažajo tudi povečano zanimanje za naravoslovne študije, zla* sti pri rednem Študija V letošnjem študijskem letu zato vpis na naravoslovnem in tehni- set odstoticov manj kandidatov, bilo razpisanih mest, zlasti zato, ker se je v celoti zmanjšal vpis na iaedni študij/'pojasnjujejo pri ministrstvu. Čeprav se je položaj na večini bolniških področij močno izboljšal, dodajajo, pa je še naprej premalo kandidatov za študij tekstilstva, škem področju ocenjujejo kot metaluipje, rudarstva, pa tudi spodbuden, saj so za redrü Šbi- strojništva. V razpisu za vpis v visoko šolstvo v prihodnjem študijskem letu so prvič tudi štirje visokošolski zavodi, ki so jim koncesijo podelili decembra lani. To so Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Evropska pravna fakulteta Nova Gorica, Fakulteta za uporabne družbene študije Nova Gorica in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje. Na teh fakultetah je skupaj razpisanih 2S0 mest za redni in prav tolilco za izredni študij. di j naravoslovja in računalništva zasedena vsa razpisana mesta, na tehniškem področju pa sla> raj vsa (4388 od 4527). "Na do- dej najmočnejšem družboslov- Na področju izobraževanja učiteljev in pedagoških ved je za prihodnje študijslco leto razpisanih 2539 mest, od te^ 2090 za redni in 440 za izredni študij, manistike bo na voljo 1528 mest od t^ 1292 za redni in 236 za izredni študij, na področju družbenih in poslovnih ved ter prava pa 7873 mest od t^ 4238 za redni in 3635 za izredni študij. Na področju naravoslovja, matematike in računalništva je razpisanih 2120 mest, in sicer 1905 za redni in 215 za izredni Študij, na področju tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva bo na voljo 5618 mest, od tega 4678 za redni Študij in 940 za izrednega, na področju kmetijstva in veterinarstva pa 835 mest, od tega 715 za reiii študij in 120 za izredni študij. Na področju zdravstva in sodale bo na voljo 1756 vpisnih mest in sicer 1286 za redni in 470 za izredni študij, na področju storitev pa je razpisanih 2605 mest, od tega 1355 za redni in 1250 za izredni študij. prihodnjem študijskem letu bo skupaj razpisanih 269 Študijskih programov, od tega 101 bolonjski program, kar predstavlja dobrih 37 odstotkov prOTamov na prvi pisanih mest zadostovalo za nempodročjupajevpisanihde- Na področju umetnosti in hu« stopnji. V letošnjem razpisu je bodočim dijakom na voljo kar osem različnih programov s področja strojništva, ekonomije, zdravstva in predšolske vzgoje. Ravnatelj Ston» Vidmar zdravstvo in pre^olske vzgoje. Tako lahko odločijo za pro grame obdelovalec kevìn^ strojni mehanik, konstrukcijski mehanik, sirofni lehnik; za programa od* ministralor In ekonomski tehnik; za program lehnik zdravstvene nege in^o program vzgojitelj predlolskih otrok. Kot poudorio ravnatelj Slane Vidrrior, bodo zo vpis no solo velja If sploSni vpisn pogoji brez sprejemnih izpitov oli testov, ce bo potrebna omejitev vpiso, po bodo uposlevoli Šlevrb točk In ne bodo jvedli dodatnih Srednja sola Jesenice je iolo z bogatimi izkušnjami s podroc[o sirokovnego izobroievanja* Kot poudorjo rovnotelj Stan« Viti» mof, je lo srednja slfokovno %o\o, ki v prvi vrsti omogoča Iz- obroževonje zo poklic. Tgko i ma [o di jo ki po uspesno ceni srednji soli pridobljen po klic in si lahko nojdejo zoposli* tev, obenern pa iahko tisH, ki & to želijo, po oprovlieni poklfcni mo^ knterijev za omejitev vpi$o* Med prednostmi šole^ ki jih om^ ravnatelj/ &o bogate izkusn[e s področja strokovnega izobra-ževan|a, enoizmenski pouk (zvečine poteka med 8* in 14*051, dobre povezave z avtobusom fn vlakom, pouk po tudi prilogojo dijakom s stotusom (sportnh kom, udeležencem v külluri...} Šolo imo dobro opremljene sploine in strokovne učilnice, ve* šola sodeluje s podjetji« ustanovomi in zavodi^ kjer dijaki opravljajo praktični pouk in kjer se po zaključku šolanja tohko tudi zaposlijo. Zlosti no področju strojništva in zdravstvene nege je možnost zoposlitve zelo dobra, poodorjo ravnatelj, bodočim strojnikom so no voljo tudi stipendile. turi i2obrazevanje tudi nodal|u> [ejo. prihodnjem loS$keni letu 2007 /2006 Sredr\jo lota Jesenice bodoom dijakom ponuja kor osem različriih progromov i p^ dročjo strojni&tva^ ekonomije, poudorek po nornenjajo strokovni prak&f. Sola toko sodeluje s pod|etji, uitonovomi in zavoch lelj, bodočim strojnikom so no /ol[o tudi stipendije. Sicer po Srednjo šolo Jesenice sodeluje tudi z okoljem, di[okt po se ude* ežujejo raznih tekmovanj >z zno-r>ja in športnih tekmovanj, zelo uspesni po so tudi pri pripravi roziskovofnih no log. .o C (D iP SREDNJA ŠOLA JiSSNKE Ulico bratov ftupar 2, 4270 Jesenice Tel: 04/581 31 00, Fax: 04/581 31 13 Programi: odminisfrator - 3 /eta • ekonomski lehnik (PTI) - 2 leti vzgofite// predsofsltifi ofrojr - 4 leta m fehiiik zdravstvene nege - 4 leto m obdelovalec kovin • 2,5 leta m sfroini mehanik - 3 /efo m konstrukcijski mehanik - 3 /efa « sfro/rtf fehnffc • 4 leta Srednja medijska in grafična šola - prava odločitev srednja medijska in grafična pri ki Ljubljani edina grafične poklice. slekdanja Srednja sala trska Grdfični operdter in papirja se le v današnjo Srednjo medijsko in grafie* no solo Ljubljana p rei m eno vala v tem šolsken^ letu. saj novo ime bolj odraza pod roža katera Izobražujejo, si od štirih programov: 3*letnl program srednjega poklicnega izobraževanja grafie* ni operater, 4'letna pro* grama srednjega strokov* nega izobraževania medij* ski in grafični tehnik ter 2* letni program poklicno^ tehniškega izobraževanja grafični tehnik PTI. Grafični operater je nov program, zasnovan na evropskih izkušnjah. Dijaki se naučijo enostavnejlih operacij. kot ie izdelava voščilnic, koledarjev, vizitk, darilnih škatlic ali druge embalaže, Namenjen je fantom m dekletom s spretnimi rokami, ki jih bo kot splošni predmeti zanimajo sodobne naprave. Praktično znanje dijaki pridobijo v šolskih delavnicah in podjet-, po končani šoli pa se lahko 2aposlijo v manjših tiskarnah ali pa nadaljujejo šolanje v 2-letnem programu in postanejo grafični tehniki. Medijski tehnik Čeprav je program precej nov je meo miaoimi ze zeo priljubljen. Združuje dejavnosti grafike in drugih digit ein m edij a v. s pomočjo računalnika nauči oblikovati besedilo al sliko, pripraviti osnutek za tiskovino, ekran ali internet, izdelati podatke žive slike in zvoka ter tako oblikovat spletno stran ali glasben spot ter posneti dogodke na različne nosilce podatkov za različne medije. Potrebna znanja si pridobi pri strokovnih predmetih, kot so grafično in muttimedijsko oblikovanje, fotografija in videotehni-ka. Po končanem šolanju se dijaki lahko zaposlijo v tiskarnah, TV-hišah, snemalnih in oblikovalskih studiih, podjetjih s področja grafike in drugih medijev ali pa nadaljujejo šo- bodo upravljali sodobne, rsču-lanje na visokih šolah. nalniško vodene stroje, meril- staja ob njihovem delu. Pri tem končali program grafični operater. V dveh Šolskih letih ahko nadomestijo manjkajo- nakup uspeh predstavila 4-barvnega ofsetne-. s katerim so uieli Grafični tehnik Za grafične tehnike pri iskanju zaposlitve ne bo težav, saj so njihova znanja zelo iskana in n n mi I. ne instrumente in druge na- ca znanja in postanejo grafie- korak s sodobno opremlje-prave. Šolanje bodo lahko nadaljevali ne Visoki šoli za grafično tehniko v Ljubljani ali pa se bodo zaposlili v tiskarnah. cenjena. Delo je raznoliko in Graficn» tehnik PTI nudi veliko zadovoljstva ob pogledu na knjige, prospekte in azo, Kj na- le namenjen Program grafični tehnik PTI i bodo Sodobne delavnice v koraku s stroko Šola skuša slediti tehnološkim spremembam v stroki, zato stalno posodeblja de- ice z novo opremo. Po- so, da iz šole prihaja cela vr- ♦ sta strokovnjakov, ki so. uspešni na različnih podro-. ćjih doma in v tujini. Z izme-i tn u 1 _ 4 njavo delujejo tuoi s soroonimi so- • « lami iz Finske, Estonije ini Učenje ni omejeno na šolski prostor, prav tako ne na mlada leta. Današnji tempo nas sili v nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje. Danes, v času nenehnega znanstvenega, tehničnega !n družbenega razvoja, je izobraževanje postalo nujnost. Na Zavodu za tehnično izobraževanje se že vrsto let ukvarjamo z Izobraževanjem odraslih. Pri nas poteka več kot 30 različnih izobraževalnih programov za odrasle. Morda boste presenečeni, da v zavodu s tehničnim imenom deluje tudi Kozmetična šola ZTI, ki je najstarejša kozmetična šola v Sloveniji In v kateri že leta izobražujemo kozmetične tehnike. Zelo ponosni smo na izjem» no kakovost Šole In nadaljnjo poklicno kariero, ki jo življenju dosegajo naii sluiateiji. Za to visoko raven so zaslužni predvsem vrhunski predavatelji, ki s svojim znanjem in bogato prakso ter sodobnimi pedagoškimi metodami zagotavljajo udeležencem visoko raven predavanj In izvajanje praktičnega dela pouka. Predavanja potekajo v sodobno opremljenih praktiku-mih, saj smo se jeseni leta 2004 preselili iz starih, neustreznih prostorov in odprii vrata HIŠE na Ptujski 19 v Ljubljani. Delujemo na več kot 800 kvadratnih metrih površine, kjer lahko ponudimo zares optimalne pogoje za delo in $ tem kakovostno izobraŽevanje. Leta 2004 smo začel; tudi z izvajanjem Nacior^alnih poklicnih kvalifikacij. Kaj je Nacionalna poklicna kvalifikacija? Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno priznana strokovna usposobljenost, k' je potrebna za opravljanje poklica, zasnovana na podlagi nacionalnih poklicnih standardov in pridobljena na podlagi verificiranih izobraževalnih programov ali v postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Zavod za tehnično izobraževanje Izvaja naslednje poklicne kvalifikacije: MASER I MASERKA, REFLEKSOTERAPEVT / REFLEKSOT£RAPEVTKA» PEDIKER / PEDIKERKA, VIZAŽIST / VIZAŽISTKA, MANIKER / MANIKERKA in SOCIALNI OSKRBOVALEC / SOCIALNA OSKR-BOVALKA NA DOMU. V primeru, da nimate vstopnih pogojev za vpis v program, v naSI Hiši organiziramo priprave in preizkuse znanja iz zdravstvenih predmetov (zdravstvena vzgoja, kontaktna kultura, anatomija in fiziologija telesa). V našem zavodu je zaposlenih več usposobljenih svetovalcev za Nacionalne poklicne kvalifikacije, ki vam bodo znali svetovati in vas pravilno usmerjati skozi proces izobraževanja. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec certifikat, kt je javno veljavna listina in s tem poklic, ne pridobi pa stopnje izobrazbe. Certifikat je priznan znotraj Evropske unije. Za vse željne znanja naša Hiša na široko odpira vrata v petek, 9. februarja 2007, med 9. in 17. uro in v soboto, lo. februarja 2007, med 9. in 12. uro. Takrat vam bomo tudi podrobneje predstavili naše programe, naši svetoval* ci pa vam bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. Zavod za tehnično izobraževanje^ Ptujska 19, Ljubljana. Telefon: 01/2S 06 750, 28 06 770, e-pošta: infb®»zti-lj.sl, www.zti-lj.5i v katero šolo> torek, 6. februarja 2007 Oglas Bolonjski programi: pogo) za evropsko konkurenčnost Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je med prvimi prenovila programe v skladu z bolonjsko deklaracijo Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je dosegla največji uspeh, td se ga trenutno v evropskem poslovnem izobraževanju da dosed. Postala je EQUfS akreditirana šola. To fakulteto uvršča med najboljše in naikakovosbnefše poslovne šole v svetovnem merilu. EQU1S je v svetu uveljavljen kot eden od vodilnih akreditadjskih sistemov poslovnih šol. Pridobljeni znak "EQUIS Accredited" potrjuje odličnost v vseh aktivnostih -ustvarjanju učnega okolja, poučevanju, skrbi za razvoj študentov, svetovanju, raziskovanju in organizaciji procesov. Ob tem mora šola izkazovati visoko stopnjo internacionalizacije in povezav s posloviiim svetom. E>o sedaj je EQUIS akreditacijo pridobilo le 97 poslovnih šol, od lega le ena na območju Sredjije in Vzhodne Evrope, Naj jih naštejemo le nekaj: Bocconi University, BI Norwegian School of Management, Copenhagen Business School, Cranfield School of Management, EDHEC, ESADE. INSEAD, IMD, London Business School, ter posamezne ameriške in avstralske šole. Kaj pridobitev akreditacije EQUIS za fakulteto in za študente in diplomante pomeni? • Študentom in diplomantom bo mogoč bŽji vstop v p>oslovni svet (večfa zaposljivost) doma in v mednarodnem okolju. Dokaz mednarodni poslovni ^pnosti. da se študenti Ekonomske iakuhete lahko kosajo s tistimi iz najbdiSih ponovnih $oL Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je med prvimi fakultetami v Sloveniji, ki ima akreditirane nove mednarodno primerljive programe skladne z bolonjsko deklaracijo, ki omogoča medsebojno primerljivost in s tem vzajemno priznavanje programov in stopenj med državami ter popolno mobilnost študentov znotraj EU. Fakulteta je, tako kot kon« kurenčne poslovne in ekonomske šole v tujini, izbrala sistem kar pomeni, da Študent v treh letih pridobi diplo« mo prve bolonjske slopnje, ki je lahko visokošolska strokovna ali univerzitetna - odvisno od tega kater^a izmed dveh Jaz sem za! programov izbere, potem pa študij lahko nadaljuje na enem izmed trinajstih dvoletnih podiplomskih mamstrskih Študij- skih programov. Predmeti v novih programih fakultete zajemajo sodobne oblike pedagoškega procesa tako, da ima študent v sodobnem in ustvarjalnem okolju najboljše pogoje za študij in osebni razvoj. Pomembna značilnost novih programov je zelo velika izbirnost vsebin in predmetov, tudi v tujem jeziku, možnost, da se študenti srečajo s prakso že v Času študija, ter popolna vertikalna in horizontalna prehodnost, ki sta ključni tudi v okviru uresničevanja "bolonje". Vnokè pO)odel|ujejo najboljše evropske poslovne šole, jutri pa bo tak magisterij nedvomno postal splošno sprejeto pravilo. Bolonjski programi zahtevajo intenzivnejše delo profesorjev in Študentov, ki ga omogočata vrhunska organizacija študija ler sodobna tehnologija, kar vodi do skrajševanja študija, uporabo najnovejših pedagoških metod, upoštevanje preprostejšega dostopa* do svetovne tarature, odpravo vseh prekrivanj v študijski snovi, ob upoštevanju višjega predznanja današnjili srednješolcev. Velika izbir» nost predmetov omogoča stalno posodabljanje študijskih vsebin in konkurenco tudi med učitelji, mednarodno mobilnost študentov in profesorjev ter nenazadnje tesno sodelovanje študentov s podjetji. i* 4 v •il ..ti^ Prides pogledat? Informativni dan na Ekonomsk - 9 februar ob 10 inl5. u^i - 10. februar ob 10. un IV Uüblidn KarcMjevđ ploSCM 17 1 MO Sloven')« 7«' Fđki 01 sedi Ki Ekonomska fakulteta v Ljubljani postaja EQU^S akr^^irana iolal To jo uvriU med najboljše in na|kdkovostr>«iše poslovne jote v svetovnem mertlu. ^ ntn iOWS LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA KRANJSKA CESTA 4 4240 RADOVLJICA VPISUJEMO V: Srednješolsko izobraževanje Trgovec (1., 2. in 3. letnik) Ekonomski tehnik (1., 2., 3. in 4. letnik) Ekonomski tehnik - PTI Turistični tehnik (1., 2.,3. in 4. letnik) Fakulteta za upravo: smer uprava Visokošolski strokovni program INFORMATIVNI DAN: PETEK, 23. 2. 07 ob 16. url Višje strokovno izobraževanje Komercialist Komunalni inženir Tehnolog prometa Poslovni sekretar Računovodja INFORMACIJE IN VPIS: Ljudska univerza Radovljica, Kranjska c. 4, Radovljica 04/537 24 00, info@lu-r.si, wwv/.lu-r.si Fakulteta za upravo - najboljša izbira zame in za mojo prihodnost Fakulteta za upravo: Tradicijo nadgrajujejo z zahtevami sodobnega časa. Trudijo se biti študentom prijazna fakulteta in jim ponuditi uporabna znanja, ki jih v praksi preizkusno že med študijem in na podlagi katerih se bodo lažje zaposlili tako doma kot tudi v tujini. Pred dvema letoma so začeli z izvajanjem novih botonjskih študijskih programov. Do univerzitetne izobrazbe že po treh tetih. Novi bolonjski študijski programi Fakulteta za uprnvo je ona Izmed pivih slovenskih U^kuUH. ki je že v študijskem le^tu 2005/2006 začoki z izvojanjorn bolon(sk^b šUicliisKih programov, k» so po rnnonju pozrvjvnl- cev sodobnih visokošolskih ironciov uspošno od^iv.ijo fv\ d^inasnje pioblemp povedane s tehnoloskimf spremombamL alobaiizacijo, ttci Siudontr bodo v treh lellh pridobili diplomo tehnoloskinv spremembami, globaiizacijo, ttci Siudontr bodo v treh lelih pridobili diplomo prve stopnje in bili tako bolj konkurončm (istim študentom, ki bodo Ifgubljnil 6as za manj pomembne ii^ obrobno studijske vsebine. Niiliovi študijski programi so plod raziskav in kooperativnega sodelovanja med polencialniml zaposlovale! in tnko ne vsebujejo odvečnih vsebin, temveč le liste« ki jih siudt^nii potrebuitijo za isspcšno in tiiiro vključitev v delo. Novi bolonjski študijski pi091 ami so mednarodno primerljivi, interdisciplinarni 10 nudijo možnost izbire nekaterih predmetov in s tem oblikovanje lastnega prMmotmkA. Profe-so rji in asfstenti študentom nudijo kvalitetno znanje in izkušnje. 2«Mo je Fnku Itela za u piavo konkurenčna ostalim sorodnim studijskim pioamrnom na trgu. ■V'lü'--* t i t • t/ Na Fakulteti za upr J www.fu.unl-tj.si » v katero §olo, torek, 6. februarja 2007 ZEMLJEVID V TE) PRILOGI SE POSEBEJ PREDSTAVLJAJO: iudska univerza TfŽiČ. Irili Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, Radovljica Ljudska univerza Radovljica, Radovljica Srednja gostinska in turistična Šola Radovljica« Radovljica C Škof)a Loka, Ško^a Loka Mekon Loka, Škofja Loka Srednja lesarska šola Škofja Loka, škofjs Loka Šola za strojništvo Škofja Loka, Škofja Loka Evropska pravna fakulteta Nova Corica, Nova Corka Višja strokovna šoia za gostinstvo in turizem Bled» Sled Gimnazija jesenice, jesenice Srednja Šola Jesenice, Jesenice CEA College-Visoka lola za podjetništvo, Ljubljana Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana, Ljubljana Srednjs medijska in grafična ìo\a Ljubljana, Ljubljana Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, Ljubljana Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Ljubljana Zavod IRC Ljubljana, Ljubljana Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, Ljubljana Doba Maribor. Prešernova 1. Maribor Edukacijski center EDC, Kranj Gimnazija Kranj, Kranj Ljudska univerza Kranj, Kranj Srednja biotehniška Šola Kranj, Naklo Srednja poklicna in strokovna Šola Kranj, Kranj Srednja trgovska Šola I. Kram Univerza v Mariboru, Fakufteta za organizacijske vede, Kranj Tehniški šolski center Kranj, Kranj Srednja gradbena geodetska in ekonomska šola Ljubljana radbeništvo in ekonomija sta danes v velikem porastu- Potrebe po kadrih se iz dneva v dan povečujejo In Srednja gradbena, geodetska In ekonomska šola Ljubljana uspeSno siedi hitremu razvoju gradbeništva, geodezije in ekonomije. Na največji gradbeni šoli v Sloveniji izobražujemo za celotno gradbeniško vertikalo. Izvajamo programe: upravljavec gradbene mehanizacije {2,5-letnl program), zi- S' t » \ r II « I 1 é « 4 > iKiHi P .jk I ♦ ft •u ^ r." mno/jf N ei' dar. tesar, pečar-keramik, kamnosek, izvajalec suhomontažne gradnje (j-letnì programi), gradbeni tehnik ter gradbeni tehnik PTI, geodetski tehnik ter ekonomski teh ni Naše dijakinje In dijaki opravljajo prakso v sodelovanju s slovenskimi podjetji ter v okviru programov Evropske unije, predvsem programa Leonardo da Vinci, skoraj lo odstotkov naših dijakov opravlja tritedensko prakso v državah Evropske unije: Španiji, Finski, Češki, Nemćlji, Italiji, Avstriji tn na Cipru. Nova športna dvorana, ki bo letos zgrajena ob šoli, bo Se izboljšala pogoje za pouk in druge dejavnosti na našem zavodu. Vabimo Vas na predstavitev izobraževanja ter razgovore z učitelji in dijaki na informativnem dnevu, ki bo v petek, 9. februarja, ob 9. in uri ter v soboto, io. febru- arja, ob 9. uri. Vljudno vabljeni! SRFDNJA (;kAr)Mh.NA.GEODrrSKA IN fcKONOMSfc,V S(jlw\ ULBl.JAN.A M Icl. JI it \ 'lak^ I 41 J?? • i- pt-si» s^^jin?» m • sple«iB hnn.MwwsA» r. 12 V katero šolo, torek, 6. februarja 2007 Poklici m Postanite najbolj zaželen kader v Sloveniji! Diplomirajte na Visoki šoli za podjetništvo! 5 razlogov z^l smo nalboliša Izbire: 1:1 1. Naloäe v študij je najboljša nabS» v povečanje va§e vrednost ia kon)(urenCnosti na Irgu 2 Naš so za/adì praktične usmerienosli statistično dokazano nadCNDvprečno zasosliivi in usp^n 3 Delo v niajhnili skupinah omogoCa hiter razvoj talentov, v^in In 4. Na Studiju predavajo priznani strokovnjaki iz prakse. 5. Kol diplorrent latìko postanete član Alumni kluba GEA College, ki skrbi za poNtzovanje diplofnantov tudi po zaklju^u Studija. Klub ^dnàije najuspešneje podi^nfke Sledile. POZOR! V Studijskem letu 2007/08 bomo začeli Izvajati Ijedni dodiplomski In podiplomski študl| tudi v Radovl|lcl In Marlborul Več InfomaciJ o Studilu, ki 9a bvalamo po bolonjskem sistemu tartfio dobite na InfonnstIvMh dnevh v petek, 9. mwm 2007 ob moo Ln ob 15.00. V soboU, 10. februafja 2007 pa ob 10.00. Predstavitve bedo potekale v LluMlanl (stolpnica mc. rr^let^ A. Ounaiska 156) in Piranu (Palača Trevisinl). Več Informaci] o nas dobite tudi na www.gea-oolleQe.$l ali na brezplačni telefonski Številki 0601120» Informativna dneva v novi šoli v Strahinju (male radi sladoled, jogurt, uživafe v 2dravi hrani, lepo urejeni okolici, r^di ustvarjale in oblikujete cvetje in $0 vom posebno pri ycu žwa1i, polem vos vobimo k vpisu v nase biolehni' Progromi rozpUonl za špUko leto 2007/2008 na Srednji biotehniški sol* Krqr^j so: Pridite na informativno dnevo v nov biolehnisKi Izobraževalni center SREDNJE BIOTEHNIŠKE ŠOLE KRANJ v STRAHINJU . v petek, 2. 2007, ob 9.00 in 15.00 uri in > v soboto, 10. 2. 2007^ ob 9.00 uri. Nižje poklio izobraževan je : Pok I icira šolanje INFORMATIVNI DAN bo v petek, 9. februarja 2007, ^ od 15.00 do 16.00 ure invsoboto, 10.februarja 2007, od 10.00 do 11.00 ure. l • SREDNJA LESARSKA SOLA, KIDRIČEVA C. S9, 42SÙ 5 KO F JA LOKA, Tel. 04/5130-SDQ, fax: 04/5130-301 e-mail: sls^h.loka^gueat.arnes.si, http://wwws.arnes.si/'sskrrìesl s UP^E URE so vsak dan M 9.00 4o 16.00 ur« Već rilormadl dobrtc po telelonif 04/236 11 20. SSM Me ames s>, imw» edcKranj com 11 "Obvladovanje lastnega poklica je, da bi imi svojo trdnjavo/ SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANj ŠOLA SMEHA IN USPEHA vas vabi na infiymativni dan, ki bo v petdc, z. 2007, ob 9. in 1$. uri in soboto, 10. z. 2007, ob 9. uri v prostorih šole. Srednjo ir^viko iolo Kranj 120 brožuje dijoke v poslednjih programih: sred. strok, tzobraž., (4-letno Izobraževanje, V. st izobrazbe) •EKONOMSKI TEHNIK (komercialnopodročje) sred. poM. izobraž., (3*letno izobraževanje, IV. st izobrazbe) •TRGOVEC (šolski sistem), •PRODAIALEC (dualni sistem) poki. tehn. Izobrai, (2-letno izobraževanje, V. st izobrazbe)^ •EKONOMSKI TEHNIK (komexlalno področje) • Nodaljevonje iiobraže^njo po uspejo konioiyh pn^mih TffCOVEC o\f POOiHNiiKO POSLOVAJVjf A OMIJV/STiW fOff Uddeženci izobraževanja odraslih pa se poleg zgoraj omenjenih programov lahko izobražujejo še v naslednjih pr^ramih: • PREKVALlFIKACIjA ZA POKLIC TRGOVEC in • PREKVALIFIKACIjA ZA POKLIC EKONOMSKI TEHNIK. . INFORMACI)E j noslov: Srednja trgovska Šola Kranj, Župančičeva ulica 22, Kranj I ukfon: 04/2^5 070; spletno ^nn: http://wMvw.^kranj.$Ì GIMNAZIJA Gimnazija Ško^a Loka vabi učenke in učence k vpisu V šolskem letu 2007/2008 v: A • Program splošne gimiiaziie; vpis v štiri oddelke L letnika. Dijaki bodo lahko i?brali med: • oddelkom s poudarkom na naravoslovju, • oddelkom s poudarkom na družboslovju, « oddelkom s tremi tujimi jeziki. B - Evropski oddelek; vpis v en oddelek I. letnika. Pouk se nadgrajuje 1 uvajaiijeru ^odubiiih uCiüh metod in vsebin. Poudarjena drugä tuja jezika sta (rancoi^Čina « « h m ruscma. C • Program kJasicne gimnazije; vpis v en oddelek /, letnika. Klasična gimnazija je namenjena dijakom, ki si v srednji šoli želijo pridobiti več humanističnega znanja in se učiti latinskega jezika. Ob vpisu v 4. letnik bodo dijaki lahko izbrali med 13 izbirnimi predmeti za maturo. Pouk poteka v dopoldanskem času, avtobusni prevozi pa so prilagojeni urniku Šole. ŠKOFJA LOKA Na Gimnaziji Škofja Loka izvajamo bogat program izbirnih vsebin za dijake: strokovne ekskurzije, mednarodne izmenjave dijakov; obiski predstav in koncertov, kuhurniSke dejavnosti; priprave na tekmovanja v znanju, tečaji tujih jezikov; športne dejavnosti in tekmovanja, dejavnosti dijaške skupnosti; programi socialne pomoči, prostovoljci. Rezultati, ki bu jih dijaki skupaj z učitelji škofjeloške gimnazije dosegli v minulih letih, so nam v veselje in ponos • nadpovprečni dosežki na maturi, državni prvaki v znanju, udeleženci in dobitniki priznanj na olimpiadah v znanju, uspešni študentje in diplomanti. Informativni dan bo vpeteky 9. februarja 2001. ob 9. iu ob 15. uri, v soboto, 10. februarja, ob 9- uri. Dodatne informacije lahko poiščete na spletnem naslovu šole: http ://www,s-gijnsl. k r.edus. si v katero šolo, torek, 6. februaria 2007 15 Prijavni roki Prijavno vpisni postopek Roki za vpis v programe nižjega, srednjega poklicnega, strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in gimnazije Do 23. P£BRUAR)A je ^as za prijdvo'za preizkus nadarjenost! ali spretnosti na šoli, Izvaja program, za katerega je to vpisni pogoj. MED 5. IN 10. MAftCEM bodo iole izvdiate preizkuse. Do 9. )ULI)A bodo kandidati obve&ČenI o vpisa v posameznih programih pre I z Do 20. MARCA bodo šole izdale potrdila o oprav Do 23. MARCA bodo šole sprejemale prijave za vpis. 3. APRILA bo ministrstvo za šolstvo in Šport objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma Šolah. Do 13. APRILA bo mogoč prenos prijav na drugo srednjo Šolo ali v drug program. Do 2. jULIjA bo končan postopekza izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen. Do S. MA^A bodo učenci obveščeni o omejitvt vpisa v posameznih programih. Oo 1S. 00 20. JUNIjA se bodo odvijali vpisi. Do 13. JULIjA bodo kandidate na šolah z omejitvijo vpisa» na kalen h med kandidati nI vajencev, obvestili o Izbiri. Do 24. JULIJA bodo o Izbiri obveščeni le kandidati na Šolah, kjer so med kandidati vajenci. Do 31. AVGUSTA se bodo kandidati, ki bodo opravljali zaključne Izpite v jesenskem roku, lahko vpisali na Sole, kjer bodo Še prosta mesta. Roki za vpis v programe poklicnega tečaja: Do Ì4. SEPTEMBRA se lahko kandidati, ki so uspešno končali četrti leinik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne Izobrazbe prijavijo za vpis v programe poklicnih Do 26. SEPTEMBRA bodo kandidati obveščeni o morebitnih omejitvah vpisa, 27. IN 28, SEPTEMBRA se bo odvtjal vpis. Roki za vpis v programe poMicno-tehnlškega izobraževanja: Do 1. /UNIJA se lahko dijaki in vajenci, ki končujejo poklicnega Izobraževanja, prijavijo z; tehrkISkega izobraŽevanja. triletne programe srednjega vpis v programe poklicno» Do 22. JUNIJA bo mogoč prenos prijav na drugo srednjo Šolo ali v drug program. Do 13, OZIROMA 24. JULIiA bo končan postopek za Izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen Roki za vpis v program maturitetnega tečaja: Do 14. SEPTEMBRA se fa h ko kandidati, ki so uspešno končal t srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretji letnik gimnazije in $0 prekinili izobraževanje za najmanj eno leto, pa tudi kandidati, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje In so uspešno opravili pre* izkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz maternega jezika, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov izmed maturltet» predmetov prijavijo za vpis v program maturitetnega tečaja. Do 26. SEPTEMBRA bodo kandidati obveščeni o morebitnih omejitvah vpisa 27. IN 28. SEPTEMBRA bo potekal vpis. i Ö o o 8 NOTTINGHAM TRENT UNIVERSITY Sovod obraiévolr^ QZVQjni anie Zavod IRC Šmartinska cesta 106, Ljubljana Prijava za vpis v študijsko leto 2007/08: višješolske programe za pridobite v naziva: komercialist, poslovni sekretar, računovodja, tehnolog prometa ali komunalni inženir. visokošolski program (za diplomante višješolskih programov) BA (Hons) International Business Administration • mednarodno poslovodenje in organizacija .f Vablßni na informativne dneve od februarja dalje, vsak prvi torek in četrtek v mesecu. Več informacij v referatu Zavoda IRC. Tel:oi/548 57 60, 01/548 37 66 E-pošta: info@zavod-irc.si, www.zavod-irc.si O Zavodu IRC se zadnje čase veliko govori, saj so vzpostavili partnerstvo z Nottingham Trent University. Študij bo omogočal hitrejšo in študentom prijaznejšo pridobitev formalne izobrazbe. Zavod IRC izvaja pet višješolskih programov: komerdalist» poslovni sekretar, računovodja, komunala in promet» za diplomante progama komercialist in poslovni sekretar pa je možen tudi prehod v 3, letnik visokošolskega študija Mednarodno poslovodenje in organizacija / BA (Hons) International Business Administration. Tako lahko diplomanti izberejo študij v angleškem ali slovenskem jeziku in pridobijo angleško diplomo. Izobraževanje v Zavodu IRC ponuja povsem novo izkušnjo, saj je celoten študij usmerjen v prakso. Predavatelji so priznani slovenski in tuji strokovnjaki, ki ves čas študija nudijo pomoč študentom. Zavod IRC tesno sodeluje s podjetji, izvaja strateška izobraževanja za določene skupine najuspešnejših podjetij. Zavod IRC znotraj karleRnega Centra posreduje tudi pri zaposlitvah njihovih študentov in diplomantov, saj je Zavod IRC poznan po uporabnih znanjih, pridobljenih kompetencah diplomantov v Sloveniji in drugod. Prijazni predavatelji - iz prakse, študij usmerjen - v prakso, sodelovanje s podjetji - za prakso, zaradi dodatnih šole visoka uspešnost študentov, za študente možnost mednarodnega sodelovanja in zaposlovanja. Gimnazija Jesenice Poleg spložnih oddelkov se bodoči dijaki lahko odločijo tudi za evropski in športni oddelek. Visok uspeh dijakov na maturi, najrazličnejši projekti» begata ponudba izbirnih vsebin, sodobna oprema in dobri pogoji za delo, nenazadnje pa tudi dejstvo, da na šoli ne potrebujejo varnostnika - "Smo vama in urejena loh," poudana menjave z vrstniki v Sloveniji in tujini in ki jih veseli učenje tujih vseh profesorjev na voljo tudi sez» nam tem, ki jih morajo v določe- jezikov. V oddelku namreč poglab- nem obdobju predelati. Ijajo znanje angleškega in nemškega jezika, tudi s pomočjo tujih uätelfic iz Avstrije in Velike Brita* nije. ravnateljica mag. Lidija Dom^. Za Aktivnim športnikom pa je name-prihodnje šolsko leto imajo razpi- njen športni oddelek, za vpis v ka- sanih 90 mest v treh splošnih oddelkih, 30 v evropskem oddelku in terega devetošold morajo izpolnjevati določene dodatne pogoje, ki so V čem pa je še posebnost šolanja na jeseniški gimnaziji? Predmetnik v vseh oddelkih je enak kot v drugih splošnih gimnazijah, pravi ravnateljica, vendar pa njihovi dija-id lahko za drugi tuji jezik izberejo nemščino, francoščino ali italijanščino. Uäio se lahko tudi tretji tuji 20 v športnem oddelku; izvajajo pa objavljeni na spletni strani šole in jezik, večina dijakov izbere italijan- tudi maturitetni tečaj, za katerega ministrstva za šolstvo in šport. Po- je razpisanih 30 mest Prav evropski in Športni oddelek trdila o izpolnjevanju Športnih kri- ščino; fekultativno pa se lahko uä- jo tudi francoščine, ruščine in Gimnazija Jesenice terijev morajo učend oddati do 23. španščine. Dijaki, ki so izbrali itali- sta posebnost jeseniške gimnazije, februarja. Kot poudarja ravnatelji- janščino, lahko jezik do konca tega Kot je povedala pomočnica ravna- ca, športni oddelek ni nič druga- šolskega leta utrjujejo ob prisotno- teljice in koordinatorka v evrop- čen od splošnih oddelkov, kriteriji sti tujega asistenta iz Italije. Poleg letih ni bilo omejitve vpisa, vendar pa skem oddelku mag. Barbara Debeljak, je evropsid o^elek projekt, ki pomeni obogatitev gimnazijskega programa, prinaša pa medpred- znanja niso nič nižji, le delo je pri» lago j eno športnikom. V razredu jih je največ 22, poleg lazredulka pa imajo tudi pedagoškega in jezikovnih znanj lahko dodamo ravnateljica poudarja, da naj poglabljajo tudi znanja iz naravo- vpisali tisti, ki imajo določene ambicij Jeseniški gimnazijci so vsa leta zelo uspešni na maturi, lani so bili uspešni kar 97-odstotno, imeli pa so tli zlate maturante, med njimi celo eno diamantno dijakinjo. Tudi povprečna ocena je nad slovenskim povprečjem; v preteklem letu je še posebej izstopal uspeh pri matematiki» kjer so jeseniški gjmnazijd dos^i četrto mesto v državi. äluvja, v drugem letniku se lahko uddežijo naravoslovnega tabora, v tretjem pa se odloČijo za tri dodatne ure fizike, biologije ali kemije. Dijaki sodelujejo v Številnih projektih, kot so Hiša Anne Frank, čaka matura in nato študij iz znanj in Športna tekmovanja. Bogata je tudi ponudba obveznih izbirnih vsebin, od Sporta, kulture IZOP - Okolje gradi mostove, Ev- do raziskovalnega dela. Dijaki se ropa v šoli, e-TWlNNlNG, Žiga tako lahko udejstrajejo tudi na memo povezovanje, timsko poučevanje, projektne dneve, skratka sodobne metode poučevanja. Za vpis v evropski oddelek naj bi se odločali zlasti devetošold, ki so navajeni na aktivno delo. ki iih veseliio iz- Zois, ComeniuSr Znanost gre v šolo. Nov pa je projekt SIQ • kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, v katerem sodelujejo dijaki, starši in učitelji, Na jeseniški gimnaziji se izvaja tudi projekt Učenje učenja, v katerem Šolska drugih področjih» od pevskega zbora, dramske skupine, šolskega radia, fotografskega kluba ... Tudi pogoji za delo so v šoli dobri, učilnice sa sodobno opremljene. po zaključeni gradnji dodatnih učilnic v mansardi (predvidoma 'T-* t Gimnazija Jesenice špormega koordinatorja, ki skrbita za xisklajevanje športnih in šolskih svetovaba služba in učitelji posfcu- prihodnje leto) pa se bodo prostor- Trg Toneta Čufarja j, 4270 Jesenice obveznosti. Za dijake-športnike je Šajo dijakom svetovati, kako naj se ski pogoji še izboljšali in pouk, organizirana tudi obvezna učna učijo. Učitelji dijake tudi spodbuja- ki ga imajo letos prvič dijaki enloat pomoč, na spletni strani šole imajo poleg elektronskih naslovov fo ter jim nudijo pomoč pri pripravah na srednješolska tekmovanja tedensko popoldne, bo spet lahko potekal le dopoldne. Telefon: 04 5809 450 Fax: 04 5809 470 Email: info@gimjes.si www.gimies.si I cen za vse en Li u d s ka univerza Tr z I C Ljudska univerza Tržič ima vrsto izobraževalnih dejavnosti, ki so namenjene mladim in starejšim. Prihodnji torek bodo z gosti iz Celja predstavili novost, možnost za izredni študij gospodarske logistike. Šolska ulfca 2 4290TRZIC tel.: 04/592 55 50. 592 55 51 fax: 04/596 21 55 mobftel: 031 330 404 htt p : //www. I Li-trzic. si barb ka, d ro b ni c(§»g uest .arnes. si Izobraževalna ustanova z dolgoletno tradicijo je tudi za solsko leto 2006/2007 pripravita zanimiv program, ki omogoča formalno in neformalno izobraževanje prebivalcev raz{lčn?h starosti. Čeprav dejavnosti potekajo od jeseni, ni še nič zamujenega. Začenja se nov krog izobraževanj, zato je se čas za nove vpise. Znanja za poklic V novem krogu izobraževanja vas vabijo k vpisu brezplačne osnovne sole za odrasle, ki je kljub devet-letki prijazna, razgibana in prilagojena vsem starostim. Poklicno in srednješolsko izobraževanje vam pomaga do poklica Vseživljenjsko učenje ekonomski tehnik, trgovec in ad- Barbka Drobnič Udeleženci že končanega računalniškega tečaja. ustreznih gradiv lahko učijo jezikov, računalništva ali samo spoznavajo svetovni sf^et. Otroke različnih starosti vabijo v začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje nemščine, angleščine In francoščine ali na sobotne ustvarjalne delavnice. Kdor pa želi drugače praznovati rojstni dan, se lahko odloči za dejavnosti v sodelovanju s Tržiškim muzejem in Športno zvezo Tržič. V sodelovanju z OŠ Križe pa je izredno uspešna plesno navijaška skupina. Izredni študij gospodarske logistike tudi steblo delavnosti še povečali. Ude- Svoja dodatna znania lahko osva- ^^ Gorenjskem leženci univerze lahko še vedno jajo ali nadgradijo še v tečajih Glavna novost v letošnjem šol- ministrator, kjer so vsi zaposleni Za neformalno izobraževanje odra- spoznavajo Slovenijo, se učijo tujih klekljani a, plesa šivanja, retorike, skem letu je uvedba vlsokošolske- na LU z individualnim pristopom slih je veliko možnosti, saj je paleta jezikov (angleščine, nemščine in slepega desetprstnega tipkanja, ga strokovnega študijskega pro- uspešno napolnili učilnice. K več- dejavnosti pestra in barvita, kot so francoščine), računalništva s po- delavnice za dobro organizacijo grama gospodarska logistika, jem u vpisu so verjetno prispevale slike udeležencev slikarskega teča- udarkom na digitalni fotografiji in prostega časa in šolo zeliščarstva, kar pripravljajo v sodelovanju z tudi tri mentorice, ki v okvinj javnih ja pod vodstvom trziškega slikarja PowerPointu in bogatijo svojo sa- ki jo organizirajo v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Fakulteto del nudijo brezplačno učno po- Vinka Hlebša. Udeleženci slikar- mopodobo. V mesecu februarju dolenjsko kmetijo Plavica. V s re- za logistiko Celje - Krško. INFOR- moč tistim udeležencem na Go- sf^ga tečaja se bodo 10. febru- bodo na LU Tržič prvič organizirali do, 7. februarja, ob 19. uri, pa MATIVNI DAN v Tržiču bo v torek, renjskem, ki jim šolnino financira arja 2007 ob 18. uri predstavili v družabno srečanje po francosko, bo LU Tržič pripravila tudi brez- 13. februarja 2007, ob 17. uri Zavod za zaposlovanje ter e-uče- Jožefovi dvorani tržiškega žup- Zanimive in pestre ponudbe pa še plačno predstavitev magnetne v veliki sejni dvorani Občine nje. Slednje ob hitrem tempu nršča. Odprtje razstave bo popes- ni konec, saj udeleženci lahko terapije v zdravstvu. Tržič. Tam se bodo pridružili di- življenja vedno bolj pridobiva na trii kratek kulturni program, ki se bo sodelujejo tudi v študijskem krožku V prostorih LU Tržič ne smemo rektorici Ljudske univerze Tržič pomembnosti, saj se vedno več dotakni) Prešernovega dne. Slikar- Po praznikih diši. V okvinj le-tega pozabiti na središče za samostoj- Barbki Drobnič in tržiškemu žu-udeležencev na izpite pripravlja sk/tečaj deluie v okvinj Univerze za pripravljajo 14. febnjarja ob 17. ur! no učenje. V sodobno opremljeni panu Borutu Sajovicu tudi pred- kar doma • iz fotelja. tretje živlienjsko obdobje, kjer so presenečenje za Valentinovo. računalniški učilnici se s pomočjo stavniki fakultete.