Poitnlna plačana v gotovini Ste v. 263 V Ljubljani, sobota 18. novembra 1939 Leto IV Kertdi, aretacije v tisočih in usmrtitve foi Iff 0Zaradi študentovskih demonstracij je nemška policija liCI v Pragi pričela 2000 visokošolcev, jih devet takoj postrelila in za tri leta zaprla vse češke visoke šole vseh področij javnega življenja: politike, književnosti, znanosti, gospodarstva, Cerkve itd. Te osebnosti bodo pridržane v zaporih kot talci. 01», kakih neredih bodo morali ti odličniki plačati kazen. Razlogi, ki so nemške oblasti privedle do zadnjih ukrepov, so ne samo demonstracije študentov, marveč vedno bolj rastoči odpor vseh čeških plasti proti sedanjemu stanju, zlasti odkar so Nemci vojno gospodarstvo raztegnili tudi na Češko in odkar so številni češki industrijski in poljedelski delavci morali v Nemčijo. Odpor je dobival izraza zlasti v nastopih proti nemški politični policiji. Na vsem področju Češke in Moravske je bilo veliko članov SS oddelkov umorjenih ali pa izinilo. Od začetka vojne so samo v Pragi potegnili iz Vltave 80 trupel SS-mož. Berlin, 18. novembra, m. DNB poroča: »Nemška diplomatično, politična korespondenca« piše med drugim naslednje: »V vznemirjenosti nad tem, knj bi moglo nastopiti. se vodilna glasila zahodnih držav prizadevajo, da širjenje ene domneve zamenjajo z širjenjem novih. Nenadno je zdaj stopila v prvo vrsto možnost vojaškega napada na Balkan. Iz takšnega gledanja na sedanji položaj se vidi zlasti zelo jasna in razumljiva želja obeh demokratičnih velesil, da hi se smer nemškega napada spremenila raje na katerokoli drugo stran, kakor pa tja, kjer imajo Angleži in Francozi lastne čete. Razen tega hi dosegli tudi drugi željeni cilj: da hi se vojno prizorišče čimbolj razširilo. Končno pa bi dosegli še, da se uresniči tudi pravi smisel pogodbe s Turčijo: da bi postal Balkan poprišče, na katerem bi nemško vojsko slabili z druge strani. Od nekdaj je bilo eno temeljnih strani zahodne politike, da je treba evropski južnovzhodni prostor držati v vojnem stanju proti Nemčiji in tudi proti Italiji. Politični program zahodnih ve- Prnga, 18. nov. m. Nemški poročevalski urad poroča: Pred kratkim je poskušala skupina čeških razumnikov, ki so v zvezi z bivšim predsednikom češkoslovaške republike dr. Benešem, kaliti mir in red v ceškomoravskem protektoratu z večjim ali manjšim odporom. Pri tem se je dalo ugotoviti, da so vodje tega odpora tudi na čeških visokih šolah. Ker so se 28. oktobra 111 15. novembra ti ljudje spozabili tako daleč, da so posamezne Nemce tudi dejansko napadli, so vse češke visoke šole zaprte zdaj za tri leta. Devet študentov, ki so zakrivili omenjena dejanja, je bilo postreljenih, večje število pa je zaprtih. Praga, 18. nov. m. »United Press« poroča: 1 zvezi z nastopom proti češkim visokim šolam so nemške policijske oblasti prijele 1200 čeških visokošolcev. Najprej je bilo aretiranih 2000 praških štndentov, a so jih 800 takoj nato izpustili na svobodo. Ker je četa SS odelkov »Adolf Hitler« pred nekaj dnevi zapustila Prago, so včeraj dopoldne dospeli tja drugi SS oddelki, tako da je zdaj v Pragi 10.000 članov hitlerjevske črne vojske. To so SS oddelki »Deutsch-land«, »Germania« in »Fiihrer«. Menijo, da je treba pričakovati še nadaljnjih aretacij tudi po drugih področjih češkega javnega življenja. Po objavljenem uradnem poročilu o ustrelitvi devetih in o aretaciji ogromnega števila jRja-kov je bila Praga snoči kot izumrlo. Meščani češke narodnosti sploh ne gredo iz hiš na ulico. Berlin, 18. novembra, m. Na uradnem mestu izjavljajo ob ustrelitvi devetih praških študentov naslednje: Ta ukrep se zdi v prvem trenutku prestrog, toda bil je brezpogojno potreben z ozirom na to. ker je Nemčija v vojnem stanju. Vlada češko-moravskega protektorata je ravnala v popolnem soglasju s protektorjem. Delavnost študentov je omejena samo na Prago, drugod na Češko-moravskem pa vlada mir in red. Nemški krogi poudarajajo, da je razumljivo, da mlade razgrete študentovske glave, ki so bile vzgojene v duhu povojne Češkoslovaške republike, niso zadovoljne a sedanjim stanjem. Zato ni izključeno, poudarjajo v istih krogih, da se bodo taki dogodki odigrali tudi v zasedenih delih Poljske. V mirnem času bi Nemčija šla mirno preko takšnih dogodkov, toda ▼ razmerah, ki vladajo zdaj, mora vsako takšno gibanje brezobzirno zadušiti. Praga, 18. novembra, o. Zadnji ukrepi nemških oblasti proti Čehom so vzbudili pri vsem češkem prebivalstvu silen odmev. Kaže pa, da bodo ti ukrepi bodočemu sožitju med obema narodoma več škodili kakor pa koristili. Odlok o zaprtju vseh čeških visokih šol za tri leta razlagajo v praških krogih kot namen, vzeti češkemu narodu razumništvo in s tem bodoče narodno vodstvo. Zadnje aretacije, ki jih je izvajala nemška politična policija, se niso nanašale samo na študente, marveč tudi na druge, zlasti razumniške kroge. Aretiranci, kolikor ne bo spuščenih, bodo poslani v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Zdi se, da pripravljajo nemške oblasti nove kazenske ukrepe, če bi se neredi v Pragi ali drugod na ponavljali, kakor se je to dogajalo že od začetka sedanje vojne. Eden prvih ukrepov bo najbrž aretacija vseh vodilnih čeških osebnosti z ^__________________________________ Slovenija ima zdaj šest senatorjev Jubilej senatorja Smodeja Ljubljana, 18. novembra. Kakor smo že poročali, so bili v nedelio i?- Smodni' §tTirje Slostrilo. Nemški tisk pravi na ta sklep, da je to nova kršitev trgovskih pravic nevtralcev. Belgijska vlada uradno zanika, da bi bila holandska kraljica in belgijski kralj prosila severnoevropske vladarje za pomoč pri sestavljanju predlogov za mir. Ena sama ameriška letalska tovarna je dobila od angleškega letalskega ministrstva naročil za 17 milijonov dolarjev. Angleški in francoski gospodarski krogi so zelo veseli nad gospodarskim sjx>razumom, ki je bil med Anglijo in Francijo sklenjen včeraj. Obetajo si od njega velikih gospodarskih uspehov ter bo odpadla medsebojna konkurenca. Mož holandske prestolonaslednice knez Berhard se je blizu nemške meje z avtomobilom zaletel v tovorni avto. Knežev šofer je bil pri tem hudo ranjen Ameriška vlada bo zahtevala odložitev izdelave dveh velikih bojnih ladij po 45.000 ton, češ da je dosedanji potek vojne dokazal, da je od-' pornost takih ladij premajhna in da so preveč ranljive. Grško trgovsko odposlanstvo je včeraj odjx>tovalo v London na posvete za novo trgovsko pogodbo z Anglijo. Posamezna nemška letala so včeraj priletela daleč v notranjost Francije. Eno od njih so menda videti celo nad Marseilleom. Evropske vojskujoče se države naj se čim prej sporazumejo, da ne bodo služile kot orodje boljševizmu in Rusiji, piše ameriški dnevnik »Daily News«, ko razpravlja o položaju Finske. Sodelovanje med evropsko Anglijo ter sestavnimi deli angleškega cesarstva onkraj morja je danes dosti pojiolnejše kakor pa je bilo leta 1914. Dominioni Angliji lahko nudijo dosti večjo vsestransko pomoč, kakor pa so jo v zadnji svetovni vojni, je izjavil včeraj angleški minister za dominione Eden. Nemške policijske oddelke so po zadnjem sklepu vlade ojačili. Vodstvo policije bo lahko sprejelo v službo moške letnikov 1806 do 1912, ki niso še služili v vojski. Ojačenje policije je potrebno zaradi vzdrževanja reda v notranjosti. Po angleških poročilih so zaradi atentata v Miin-chenu bile aretirane številne narodnosociali-stične osebnosti, več odličnih monarhistov in pa bivši voini minister maršal Blomberg. V Italiji danes praznjujejo četrto obletnico kar je pokojna Zveza narodov sprejela zaradi abesinske vojne sankcije proti Italiji. Ta sklep je vrgel Italijo iz srancosko-angleške zveze k Nemčiji ter ustvaril pogoje za sedanje stanje v Evropi. Vojvoda Windsorski je zadnje čase obiskal vse predele francoskega bojišča. Po obisku je izjavil, da je stanje francoske in angleške vojske tam odlično. Po odgovoru nemškega zunanjega ministra Ribbentropa na mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice menijo holandski uradni krogi, da je posredovalne zadeve konec. Znani ameriški Zavod za javno mnenje, ki ga vodi dr. Gallup, je izvedel v Ameriki glasovanje o tem, ali nemški narod podpira kanclerja Hitlerja pri njegovih ciljih ali ne. 66% meni da ne, 34% pa, da ga. Od amerikanskih državljanov nemškega porekla jih je 36% odgovorilo z da, 64 pa z ne. Seveda amerikanska sodba za Nemčijo ni odločilna. Nemškega napada na zahodu je treba pričakovati pred božičem, pravijo holandski listi. Bivši nemški cesar je izjavil holandskim časnikarjem, da ne verjame, da bi Nemčija napadla Holandijo. Vseeno pa bi 6e cesar rad preselil iz Holandije na Krf, kjer ima veliko posestvo in grad. Nemška križarka »Admiral Scheer« je po italijanskih vesteh v nekem nemškem pristanišču Italifa ni na Balkanu orodje nobene vojskujoče se skupine London, 18. novembra. AA. Reuter: Snoči je rimska radijska postaja razlagala politične dogodke. Sporočeno je bilo med drugim, da diplomatič-na in politična aktivnost Italije na Balkanu ni znak, da bi Italija zastopala korist ene ali druge vojskujoče se države, še manj pa, da bi ona postala orodje katerekoli teh držav. London, 18. nov. o. Londoneki radio poroča, da 6e je Italija trdno zavzela, da se ohrani mir na Balkanu. Italija ni v vojnem stanju, ni pa tudi nevtralna. V diplomatskih krogih iz Pariza se poroča, da 6ta Italija in Španija obvestila nemško vlado, da želita, da Nemčija 6poštuje nedotakljivost Holandije in Belgije. Italija bo preprečila vsak poskus za vmešavanje kake tretje sile na Balkan. 115.000 Nemcev za miljon Rusov London, 18. nov. o. Pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo glede izselitve Nemcev iz za~ vzetega poljskega ozemlja 60 končana. Nemška delegacija ’e odpotovala v Berlin. Po 6edanjih poročilih se bo preselilo 115.000 Nemcev iz Poljske v sedanje zasedeno poljsko ozemlje Iz zasedenega poljskega ozemlja pa se bo preselilo nad miliion Rusov, Rusinov in Ukrajincev v Sovjetijo Odličen glasbeni večer v veliki dvorani Uniona: XIII. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije Snoči so se Člani Ljubljanske filharmonije v veliki dvorani Uniona, ki je bila do kraja zasedena — razprodana, lahko prepričali, kako znajo ljubitelji glasbe ceniti njihovo požrtvovalno in resno delo. Njihovo muziciranje je bilo nagrajeno z iskrenim, velikim navdušenjem. Večer pomeni izredno lep in pomemben uspeh Ljubljanske filharmonije. Za prvo točko snočnega programa so si prireditelji koncerta izbrali znamenito delo velikega ruskega komponista Sergeja Rahmaninova, »Koncert za klavir in orkester v c-molu<. To Rahmani-novo delo je eno najpriljubljenejših na koncertnih programih povsod po svetu. Neko krasno ravnovesje vlada v njem med orkestralnim in klavirskim partom. Krepko zadone prvi akordi v prvem stavku, »Maestosu«, in že se oglase godala, ki prineso naglo, zaneseno glavno temo, ki jo barva in polni klavir s svojskimi, temno drobečimi pasažami. Z novim, svežim bodrenjem zastavi klavirski part, nova tema vzraste, sveža in podjetna. In že se glavna tema razmahne široko ter mogočno. Zamišljen, skoraj meditativen je drugi stavek. Tretjega pa odpre živahen, poskočen plesni motiv. Iz muzikalnega tkiva poslušalcu vstajajo v pisanem kaleidoskopu podoba za podobo. Prešernost neobrzdanost, nežnost in lirizem se izpodnašajo, pa spet vračajo v urnem toku. Polno, z vedno krepkejšo gradacijo vto zvoki v učinkovit sklep. Profesor Anton Trost, klavirski solist, je snoči dokazal ljubljanskemu občinstvu, da je v enaki meri umetnik-interpret kakor virtuozen tehnik. Njegova igra je bila sijajna ter je v mogočni meri pripomogla, da je bil učinek »koncerta« tako močan. Sledil je »Caprice« odličnega slovenskega skladatelja Antona Lajovica. To duhovito, pa tudi tehnično zelo težavno skladbo je občinstvo sprejelo z velikimi simpatijami in z nedeljenim priznanjem. Bogata invencija ter zavidanja vredno znanje jo odlikujeta. Moč se razodeva v njej in zagon, kakor le pri redkih slovenskih skladbah, sila, ki v nekaterih pasusih nekoliko spominja na glasbo Rih. Wagnerja. Dražeča, nekoliko tuje zveneča, pa vendar ušesu prijetna je melodika tria. Efekten, čvrst konec zaključi to zanimivo delo. Tudi pri tej skladbi je orkester Ljubljanske filharmonije pokazal odlično znanje, zrelost in pri-lagodljivpst (le enkrat, se zdi, se je nekaj zamajalo in oponeslo, vendar ne toliko, da bi utegnilo zmotiti tok). Dr. Danilo Švara je s presenetljivo iznajdljivostjo in spretnostjo odlično odigral klavirski part v tej kompoziciji. Po odmoru je prišla na vrsto veličastna »Patetična simfonija« (VI. simfonija v b-molu) ruskega skladatelja P. L Čajkovskega. V temi pričenja, v temi neha, v žalosti rojena ugasne v koncu, kjer se po bridkostih, veselju in boju sesuje vse pozemsko v nič, kjer smrt položi svojo ledeno roko na vroče Čelo, da utihne nemir srca in se za vselej upokoje misli. Mogočno in z nedosegljivo iskrenostjo vre izpoved duha, ki ga je vse življenje trla neka nerazložljiva pobitost, neozdravljiva melanholija. Izpoved iz najtemnejših kotičkov duše, izpoved do kraja, Kimolčevanega — in boj in pogumno sprejemanje bremen, ki so mu bila po prirodi in po življenjskih okoliščinah naložena. Boj, strastno delo kot beg pred refleksijami, pogumno sprejet boj, kf mu je notranji ogenj dajal najlepših upov na zmago: svetloba že prihaja, z vso močjo lije skozi široko odprta vrata. Toda spet se v srcu oglasi nemir, nezaupanje vstaja iz globin, temne sence se love, mračen dim zagrinja do kraja vse svetlo. Iz stisk in rev se obrača duša k Stvarniku po pomoč. Čudna slutnja ogrne s svojimi črnimi perotmi srce: blizu je ura odhoda. Tako pretresljive glasbe kakor je v finalu, kjer Čajkovski povrsti z neprekosljivo jasnovidnostjo riše slovo od posvetnega, smrt, skromno žalovanje in strogost neizpremenljlvih zakonov, ki so pisani vsemu minljivemu, nima primere v vsej glasbeni literaturi. Pogreb pok. kontre admirala gospoda Josipa Kubelka bo danes ob pol 16 izpred palače »Viktorija« na Aleksandrovi cesti št. 4. Ljubljanska filharmonija je a svojim slovanskim sporedom in njega izvedbo včeraj dosegla res Izreden uspeh. Pred dirigentskim pultom je snoči fungiral Drago Mario Sijanec, ki je dokazal, da je nadar-, en in spreten dirigent, katerega po včeraj pokazanem Čaka še lepa bodočnost Vestno Je naštudiral s svojimi ljudmi ves program in z žarom ga 'e izvajal. Nalogam v dolih je bil dorasel, največjo intuitivnost in plemenito oblikovalno moč pa je pokazal v »Finalu« VI. simfonije. Mariborski drobiž Igro »Roksana« proi. Janka Mlakarja uprizori v Mariboru danes, v soboto, 18. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Zadružne go6p. banke Zveza velikih Klar iz Ljubljane. Na Martinovo nedeljo je ta igra popolnoma opravičila pričakovanje nabito polne ljubljanske frančiškanske dvorane, Pod strokovnim vodstvom viš. ban. inšp. L. Štancerja so velike »Klare« izborno podale zlasti skupinske prizore navihanih samostanskih gojenk, sredi katerih je od stare mame, profesorice Vide in sestrične Danice preganjana sirota Roksana ob strani dobre m. Pije odlično rešila svojo težko vlogo. Velikim Klaram želimo, da bi z enakim uspehom kot v Ljubljani, tudi v Mariboru in Celju prikazale to, iz poznanja globin dekliške duše zajeto, lepo delo prof. Janka Mlakarja. II Akcija slovenske k«#. Ljubljana od včeraj do danes Dolgo se včeraj ni dvignila megla, ko pa se e končno le razkadila, se nam je pokazal pozni esenski dan v vsej svoji lepoti. Za pozni letni Čas je bilo še kar dovolj gorko, le okrog poldne e na lepem odnekod privršal neprijeten veter, ki je dvigal po cestah prah. Zvečer je nebo zasijalo v zvezdah, mrzlo je postalo zunaj in vsak se je rad naglo zatekel v zakurjeno sobo. Na periferiji, zlasti v krajih na jugu Ljubljane, se je v poznih večernih urah razgrnila megla, ki se ;e bila privlekla z Barja. Davi je bila še gostejša kakor prejšnja jutra in tudi mraz je bil občut-nejši kakor včeraj. Zdaj bo zjutraj zmerom bolj neprijetno zgodaj vstajati. Ob treh popoldne v operi Danes popoldne ob treh bo v ljubljanski operi ljudska predstava znamenite Massenetove opere »Glumač Matere Božje«. Vsebina je vzeta iz srednjeveške legende, glasba pa je delo znamenitega francoskega skladatelja, ki je imel to svoje delo med vsemi najrajši. Današnja popoldanska predstava bo gotovo imela prav mnogo občinstva, saj so cene globoko znižane, tako da si jo bo vsak lahko ogledal. Zlasti pa je priporočljivo, da si jo ogledajo deželani, ki nimajo predaleč do mesta, pa si lahko danes, ko je sobota, vzamejo časa. Naše operno osebje je to Massenetovo delo naštudiralo z veliko ljubeznijo ter so vse dosedanje predstave žele mnogo priznanja. Se enkrat umobolnica 1 Zavoda za umobolne sta, kakor smo že včeraj napisali v našem listu, brez vseh sredstev. Bolnikom že nima uprava več kaj dajati za zajtrk, kosilo in večerjo. Kljub neprestanim prošnjam, moledovanjem in poskusom se v Belgradu še niso zganili, potrebni znesek še ni nakazan. Uprava umobolnice je danes objavila v časopisju, da bo v ponedeljek odpustila vse svoje bolnike, kakor hitro do takrat še ne bi prišla pomoč. Tako daleč smo tedaj prišli! Ali res ni nikogar, ki bi se zganil in napravil k09.ec temu nevzdržnemu stanju, ki je zadelo umobolnico? Zadnji čas je, da se ta edinstveni škandal spravi 8 sveta, pošlje potrebni in pošteno zasluieni denar ter krivce kaznuje z največjo strogostjo! Pravica in red to zahtevata odločno! Karambol pred pošto Včeraj opoldne so bili tisti redki, ki so ta čas na ulici, pred pošto priče razburljivemu prizoru, o katerem se je pozneje še razvilo živahno razpravljanje. Ob enih popoldne se je pripeljal na svojem motornem kolesu motociklist Stanko Virnik iz Ljubljane, prav ta čas pa se je neprevidno podala čez cesto časopisna prodajalka Ana Brandljeva iz Ljubljane. Brž je prišlo do karam-bola. Posledice so bile dokaj hude. Oba so morali reševalci prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer 80 zdravniki ugotovili, da se je Virnik pri padcu potolkel po kolenu, Brandljeva pa si je zlomila desno nogo. ¥ Občnega zbora Električne zadruge v Šiški, ki je bil napovedan za to nedeljo, ne bo! Vodstvo po razstavi ienskih umetnic v Jakopičevem paviljonu bo imel jutri ob 11. prof. Stane Kregar - opozicije' Zagrebški »Jutariuji Ust« prinaša v današnji številki tole poročilo iz Ljubljane: Politične konference, o kateri je »Jutranji list« poročal, da je bila sklicana za 29. oktober v tukajnji gostilni pri »Levu«, ni moglo biti, ker je bila policijsko prepovedana. Kakor elišimo, pa je bila konferenca še isti dan v go6tilni pri »Lloydu« v Ljubljani. Na tej konferenci 60 se vsi delegati izjavili za manifest, ki je bil sprejet od vseh slovenskih opozicijskih 6kupin dne 3. septembra v Celju ter sklenila, da se ta manifest objavi v časopisih in s posebnimi letaki. Zaradi izjemnih razmer, ki vladajo ▼ Sloveniji, pa je bil manifest tiskan samo na letakih. Razglas so podpisali skoro V6i kandidati, ki so kandidirali na listi dr. Mačka L 1935. in 1938. in vsi zastopniki slovenske opozicije, skupaj okrog 100. Včeraj in danes pa so bili vsi podpisniki aretirani. Ni znano, po katerem zakonu bodo proti njim postopali, ker oni zahtevajo za Slovenijo samo tisto, kar so Hrvatje že dobili.« Poročilo v »Jutarnjem listu« po vsej verjetnosti računa na nepoučenost bralcev tega lista. Kdo so bili udeleženci na konferenci pri »Levu«, je slovenski javnosti dobro znano. Bili so skrajni slovenski levičarji. Ti so bili celo tako solidarno raz. položeni do skupine dr. Lončarja, da so te udeležence • konference enostavno postavili na cesto. Tudi ne bo držalo, da so bili tam zastopniki vse slovenske opozicije, pač pa le nekaj brezpomembnih posameznikov, ki jih je težko smatrati za kaj drugega, kakor za papirnato opozicijo. »Izjemne razmere, ki vladajo v Sloveniji«, pa je menda tre* ba razumeti tako, da spada pod »vzajemnost« spoštovanje zakonov sploh. Kam pi prišli, če bi ravno za levičarje ne veljali zakoni, katerih se drži vsak drug državljan. Radovedni smo, kaj bi storila policija banske oblasti v Zagrebu, če bi kdo skliceval shode, ne da bi bili prijavljeni pristojni oblasti. Tak je bil namreč primer v Ljubljani, ker prireditelji svojega sestanka policiji niso po predpisih prijavili in jim je policija seveda sestanek preprečila. Tudi nepoučenost gospodov okrog »Jutar- njega lista« je očividna, ker drugače si ni mogoč« razlagati vneme, s katero se ta zagrebški list zavzema za slovenske skrajne levičarje, ki se jih ves slovenski narod tako vztrajno otepa. Žena demon - povzročiteljica družinske tragedije NI moja krivda I — Bučan računal na 1 leto Ljubljana, 18. nov. I ležerno: »Dobro sem poznal Heleno. Ni bila lepa, Globoko družinsko tragedijo je odkrila vče- toda velika^ in suha je bij a. Dosti Jepša^ je moja rajšnja razprava pred velikim kazenskim senatom proti čevljarju Cirilu Bučanu, obtoženemu zločinstva umora svoje žene Helene in obsojen na 15 let robije. Mnoge podrobnosti so pokazale, kako se je v Bučanovi družini razvijala leta in leta družinska drama, ki je končala tako, da je -žena odšla v hladni grob, mož pa za leta v kriminal. Ciril Bučan je bil drugače delaven mož. Pred 8 leti je poroal talčrat 19-letno dekle Heleno Trobčevo. Zakon je bil sprva srečen. Toda ne dolgo. Posegle so tuje sile, ki so razdrle mirno družinsko življenje Bučanovo. Ciril Bučan je skrbel za družino, pridno je delal in vsak zaslužek prinašal domov ter ga izročal ženi. Takrat žena ni hodila na delo. Pa se je pojavil neki žandar, ki je ženo zmešal. Mož ga je nekoč zalotil v drvarnici. Zena je odšla z doma in se je ločila od doma prostovoljno. Morala je hoditi na delo v tovarno. Navezala pa je stike z mnogimi moškimi. Neka njena žrtev se sedaj nahaja v umobolnici. Nekateri jo označujejo za demonično žensko, ki je umela vsakega moškega zmešati, da je za njo norel. Zena Helena se ni dosti brigala za družino, niti ne za otroke. Bučanu so očitali, da je imel tudi druge ženske. Pred sodniki je s povzdignjenim glasom protestiral: »Jaz nisem imel nobene. Živel sem tako, kakor se spodobi oženjenemu moškemu. Skrbel sem za družino.« Usodni večer mu je na zgornji savski poti pokojna zabrusila v obraz prav nečedno psovko in pristavila: »Nikoli več k tebi in k otrokom.« Imela sta 2 obroka, stara 6 do 8 let, ki jih sedaj rede obtoženčevi starši. Njegov zagovor pa je bil v mnogem pogledu zanimiv. Razgalil je v kričečih barvah razkroj družine. Bučan je sodnikom sicer zatrjeval, da ni imel namena ženo poslati v smrt. Ni bil pijan. Takrat je šel iz tovarne. Priča, neki delavec, znanec Bučanov, pa je v živahnih besedah očrtal življenje in nehanje Helene Bučanove. Kot priča je sodnikom pravil prav žena, s katero sem poročen že 7 let Pa me je Helena omamila tako, da sem začel sovražiti svojo ženo. Tako daleč je že prišlo, da sem hotel zaradi nje ustreliti svojo pravo ženo in otroke. Držal sem že v roki revolver!« »Čuden človek! Svojo lepšo in zvesto ženo pusti, pa gre z drugo, gršo!«, je senatni predsednik g. Ivan Kralj prekinil pričo, ki je kratka odvrnil: »Helena mi je morala zavdati s kakim praškom. Pol leta sem bil v njo popolnoma trapast. Zacoprala me je, da sem kar norel.« Ta priča je dalje pripovedoval, da je bil Bučan priden in je imel ženo preveč rad, da ji je ves denar vedno prinašal domov. Zanimive so bile še druge okol-nosti, ki žarko osvetljujejo to družinsko dramo. Bilo je kratko posvetovanje senata. Sodbo smo že včeraj objavili. Med posvetovanjem sodnikov se je Bučan nekolikokrat ozrl nazaj na občinstvo. Bilo je navzočih več domačinov, med njimi tudi neka ženska. Namignil ji je in pokazal prst. Ona je to tako tolmačila, da računa samo na 1 leto zapora. Kakor je bil naiven v zagovoru, tako je bil naiven glede kazni. Ko je čul tako hudo kazen, je odrevenel, solze so se mu vlile po obrazu. Dolgo ni mogel izreči niti besede, naposled je bruhnilo iz njega: »Ni moja krivda!« Nato pa ga je predsednik zavrnil, da je v začetku razprave sam priznal, da je kriv smrti svoje žene. To krivdo pač si je Bučan drugače tolmačil. Krivdo, da je njegovo družinsko življenje za vedno uničeno in da so otročički prepuščeni usodi, pač zvrača na svojo nezvesto ženo. Naročajte in širite Slovenski dom! Filmi »Človek-zver«. (Matica.) Mojstrsko režiran in mojstrsko igran, zgoščen filmski izvleček zdaj že pozabljenega, raztegnjenega Zolajevega kriminalističnega dela. Iz romana z enakim imenom je režiser Jean Renoir izbral najgroznejše elemente ter jih filmsko oblikoval tako, kakor je Zola to snov oblikoval v literaturi: z golim, čeprav dovršenim prikazovanjem, kjer sestavine niso podrejene ni-kakemu višjemu umetniškemu ali idejnemu smislu, oe služijo ničemur, najmanj pa tistemu, čemur mora umetnost služiti: dviganju človeka. S takim prikazovanjem je sicer zadeto bistvo Zolajeve literature, toda prav zaradi tega, ker so za tako brezidejno in brezciljno prikazovanje zla in slabega porabljeni veliki talenti, šele čutimo, kako je taka umetnost nesodobna, nepotrebna in nesmiselna. Film z vsemi svojimi igralskimi odlikami pušča v človeku vtis potlačenosti, brezizhodnosti, občutek potapljanja, proti čemur se bori sleherni zdrav človeški čut. Na koncu te umetnosti ni nič, kar je tudi razumljivo:- človek s svojim življenjem, ji je samo zver, nekaj, kar se žene proti svojemu koncu samo z zločinskimi nagoni. V6e vodeče osebe v filmu 60 patološki tipi, žrtve strahotnih zuv konov krvi, v njih ni ničesar, kar bi dajalo slutiti, da so zmožni živeti kaj dobrega in v kakršnem koli oziru lepega Taka umetnost človeka te ali one socialne stopnje ponižuje in mu dela strašno krivico, ker ga kaže 6amo kot žival, z atavizmi prepleteno bitje, ki ne more nikamor kakor v zločin. Taka umetnost je kljub vsemu zunanjemu, fotografskemu realizmu neživljenjska, neresnična, ponarejena in nesocialna. V današnjih časih človek vse to še bolj čuti, ker se danes bolj kakor kdaj prej bori proti vsemu, kar ga tlači v anarhizem. Vsakdo zdrav, naj bo tega ali onega na* zora, zahteva danes od umetnosti več, zahteva pozitivnih rešitev, ideje ali vsaj propagande. Zato nam »Človek-zver« s svojim, tu še prav po filmsko pretiravanim naturalizmom ne pove nič, marveč nas ubija Zaradi tega ga ne opravičuje niti režijsko mojstrstvo, niti čudovito podajana osnovna vzdušja, niti pretresljiva igra ljudi v tem delu, zlasti Jeana Gabina in Simone Simonove. Nič . • • Belgrad, 18. nov. m. Iz Donjega Milanove* poročajo, da sta zavozila na prod dva češka velika tovorna čolna. Da bi jih lahko spet osvobodili, so morali spustiti okoli 100 vagonov nafte in bencina v Donavo. Zato je bila včeraj Donava večji del prekrita z nafto, ki je niso mogli na noben način več izkoristiti, kajti dostop k čolnom je bil onemogočen. Poskušali so, da bi prelili bencin in nafto v druge tovorne čolne, toda tudi to ni bilo mogoče, ker na tem mestu Donava izredno močno dere in je tovorne čolne vrglo z vso silo ob breg. Nalta ia bencin sta bila namenjena v Nemčijo. Zato smo čakali, da bi bil Rockv sam. Toda pred hišo se je poslovil od duhovna in šel noter — najbrž 6 lan uje tam kakor ženska. Zato ga nismo več čakali, marveč smo krenili sem. da poročamo.« Vsi so molčali, potem je vprašal Fra-zier: »In kaj misliš zdaj?« Steve je preložil nogo z noge, potem je odgovoril: »Mislim, da je treba čakati oa ugoden trentutek, ko bo Rocky 6am in na takem kraju, da ne bomo tvegali nič, če ga pihnemo. Obračunati bo mogoče le, če bo sam ..« Frazier bi bil zato, zakaj kot pravnik je bil zvit, hkratu pa bojazljivec, ki je bil vajen razbojništva samo napletati, izvesti pa so jih morali drugi. Toaa Mac Keifer je bil drugih misli. Zanj je bilo po Rockyevi vrnitvi jasno: za dva razbojnika njunega kova v mestu ni prostora. Ali se bo umaknil eden ali «e bo moral umakniti drugi. Če hoče on, Mac Keifer, ohraniti poglavarstvo nad razbojniškim delom v mestu, potem mora Rocky izginiti. In sicer čim preji Če bi Rocky ostal živ, mu bo najprej treba vrniti tistih sto tisoč dolarjev, katere je bil dal hranit Frazierju in s katerimi so bili uredili to donosno podjetje »Honolulu«. Danes je bar »Honolulu« bil najslovitejša igralnica v mestu, zlata jama, ki ji ni bilo para daleč naokoli. Niso je uredili zato, da bo potem prišel kak Sullivan in jo pobasal 6amo radi tistih borih stotieoč dolarjev. Mac Keifer in drugi ao vedeli, da Angeli garjevih lic ^ Ro man s slikami 28 Rocky ne bo zadovoljen samo e tem, da mu vrnejo tisti denar. Hotel bo več: vodstvo razbojniške družbe. Tega pa tnu Mac Keifer ni bil pripravljen odstopiti drugače, kakor če ga prevrne Rockyev samokres Njegova družba je z izsiljevanjem, 6 podkupovanjem oblasti in z nasiljem vladala nad vsem mestom. Težko je bilo doseči to, zato ni bilo nikogar volja, da bi se umikal. Mac Keifer je med V6em pogovorom gledal izpod čela in mislil svoje. Ko so nehali vsi, je dejal 6am: »Steve, dosti zvijač poznaš in ni6i novinec. Torej na posel. Položite Rockya še danes in konec besedi!« To je bilo povelje in kadar je zapovedal poglavar, ni bilo moči drugega, kakor poslušati. Mac Keefer je samo dvignil glavo v znamenje, da je pogovora konec. In nihče 6i ni upal več reči besede. I Steve in njegovi trije pomočniki, ki 60 se bili komaj dobro vrnili z zasledovanja, so naglo vstali, pozdravili Keefer-ja in odvetnika, potem pa odšli skozi razsvetljene prostore bara Honolulu na ulico. Steveju se ni dalo dosti. Prijetneje bi bilo ostati v lokalu in piti, plesati in 6e zabavati, kakor pil loviti po ulicah in po zakotjih nekoga, kogar je treba 6praviti s poti, Pred barom jih je čakal velik, zaprt avtomobil, ki je razbojniški družbi služil za taka dela. Sedli 60 vanj ter z vso naglico oddrseli proti ulici, kjer je stanoval Rocky. . Nekaj sto metrov, preden so prišli do hiše, so voz U6tavili in ga zategnili v senco kostanja. Previdno 6o izstopili ter šli peš do hiše. Steve je svoje pomagače razpostavil na vse kraje, koder bi jim Rocky mogel uiti. Pripravili so samokrese v žepih in s prižganimi cigaretami ter s klobuki, potegnjenimi na oči, čakali znamenja za strel. Ko je bilo vse to urejeno, je Steve previdno stopil do hišnih vrat ter 6kušal dobiti koga, ki bi mu lahko povedal, ali je Rocky doma ali ne. Čakal je nekaj minut, potem je prišlo po 6topnicah dekletce in ee ustavilo na pragu. Steve je naredil 6ladak obraz, vzel iz žepa novec in prijazno vprašal: »No, mala, ali hočeš denar?« Kazal ji je novec, ki 6e je evetil kakor nov. Brž so se tudi dekletcu za6ve-tile oči. Dejalo je: »Rada! Samo kakn?« Steve je videl, da se ga otrok ne boji in začel: »Poznaš gospoda Sullivana?« »Ne.« je odgovoril otrok. Steve ni izgubil poguma: »No tistega mladega gospoda, ki stanuje šele nekaj dni v hiši in hodi z očetom Jerryjem . .« Zdaj ee je dekletcu takoj posvetilo, toda ni hotelo kar tako z besedo na dan: »Ja, če bom res dobila denar.« »Na ga,« je dejal Steve in ji vrgel novec v naročje. »Poznam ga, poznam. Tisti lepi mladi gospod, ki 6e razume z Laury. Pa Ža m doma. Ravno prej je prišel ponj oče Jer-ry, pa 60 vsi trije odšli.« ... Steve bi bil najrajši na glas zaklel, komaj da ee je mogel premagati. Vprašal je še: »Kam so šli?« . . »Ne vem,« je odgovorilo dekletce. Potem je pokazalo z roko po ulici in reklo: »Tja 60 krenili!« Pot je bila tista, po kateri se je prej Rocky vračal iz telovadnice. Morda 60 6e vrnili spet tja? Čeprav mi6el ni bila kdove kako verjetna, vendar Steve ni vedel drugega, kakor da je 6klenil, da pojdejo tak/« pogledat tja. Ne da bi čakal še katere druge besede od otroka, je planil do tovarišev in jim sporočil, kako in kaj je zdaj. Skočili so brž do avtomobila in se pognali proti telovadnici. Ko so prišli do tja, so videli, da gori v dvorani luč. Nekdo je moral biti še notri. Stopili so na cesto in »e postavili čakat. Ugasnili so luči na avtomobilu. N0. čilo 6e je in čim gostejša je bila noč, tem varnejši so bili pri oprezovanju. Rocky je bil res še v telovadnici. Ko se je bil pred hišo poslovil od duhovnika, je videl, da je v telovadnici pozabil klobuk. Ker mu tudi ni bilo do tega, da bi ostal brez klobuka, pa tuvabliena tudi dr. Maček ško delo izklUba5iC- Spomenik je krasno umetniško d , vlesano iz braškega marmorja. največ v Belgradu. Za Slovence važni kraji so: Kosovska Mitroviča, Sojevo, Skoplje in Bistrenica. Na tem ozemlju živi okrog 4000 naših rojakov in je treba ne samo premišljevati, ampak tudi storiti bo treba nekaj, če nočemo, da bodo za nas izgubljeni narodno in versko. Najdeš jih v vseh mo gočih poklicih. Mož, ki mu je bil sleherni Slovenec v diaspori pri srcu in ki še danes ni porabljen ter od vseh spoštovan, je bil pokojni škof dr. Gnidovec. Z njim so Slovenci na jugu izgubili mnogo in ga bodo še dolgo pogrešali. V Skoplju živi 700 Slovencev, in ker niso organizirani, se najbolj drže cerkve in duhovnikov, ki jih je v škofiji deset Slovencev. Tu živijo seveda v popolnoma drugačnih prilikah kakor pa ^111 **I!nc?ar B0?ei° odnehati s svojo pro- ---------- ■ r....-.. ....... r- pagando za zensko volivno pravico. V Vojvodini I doma. V mešanih zakonih se naši ljudje ne polh IienS bMie dni ve5J'e Število ženskih J------------------------*-*- zborovanj, na katerih so govornice zahtevale odločno volivno Pravico za žene. Iz drugih kraiev o tej borbi ni slišati. Le hrvatsk« oglasile in dejale, da one ne bodo stopile v borbo ker popolnoma zaupajo vodstvu hrvatskeM na' roda, da bo ono sprožilo ta predloe o pravem fn’ primernem trenutku, da bo dobro za hrvaške žene in za ves hrvatski narod. Ta neenotnost di dokazuje, da se bodo morale bojevnice za žensko volivno pravico še dolgo časa boriti za to nra vico, da bodo z moškimi »izenačene«. Za nove cene lesu se zavzemajo bosanski lesni industrijci. Poslali so namreč strokovnemu uradu za gozdne proizvode pri zavodu za pospeševanje trgovine zahtevo, da se skliče tako! zasedanje tega odbora in na njeni razpravlja o cenah lesu. Cene se dvigajo in zato naši lesni industrijci ne morejo več pristati na cene, kakor jih nudi sedaj Neni£ija. Kažejo se namreč znaki, da se bo oži-® Pomorska trgovina in da se bodo kmalu od-Pr » tudi novi trgi za naš les. . .Okrajnega glavarja, ki se je ob zadnjih voli-Pr®vcč samopašno, so imeli v pre-p«* inevi sodišču v Cačku. Okrajni gla-L„xx;i R®nkovič iz Gornjega Milanovca si je r-n v.rf, vr?0vo,ien postopek z zdravnikom iz Gornjega Milanovca dr. Kataničem, ki je kandi- dlv, "if ™IXJwi.11,8ti- v ‘istem kraju so se po volitvah menda širile vesti, da je v državi zmagala opozicija. Ko je glavar Rankovič dobil brezimno prijavo, da je zdravnik take vesti širil, ga je dal brez nadaljnjega prijeti in odvesti na glavarstvo. Tam ga je oklofutal, opsoval na tam običajen način in mu dal končno natakniti še okove. Deset ur je moral zdravnik presedeti v mrzlem zaporu, dokler ni bil izpuščen na posredovanje svojih prijateljev. Zadoščenje si je šel iskat na sodišče, ki je po pričah ugotovilo, da so zdravnikove navedbe resnične ter obsodilo glavarja na 1800 din kazni ali 30 dni zapora, če denarja ne plača, dalje ga je obsodilo na plačilo sodnih stroškov in na povračilo 2500 din zdravniku za prestane krivice. Glavar se sodne razprave ni udeležil. Slovenci živijo še po drugih krajih, raztreseni ali posamič, kot dobri obrtniki in podobno. Omeniti je treba še naše rudarje v Kosovski Mitroviči, kjer je angleški rudnik svinca in cinka. Tu je 400 slovenskih rudarjev in uradnikov, ki zavzemajo nekateri odgovarjajoča mesta. Prave vere, ki bi jih med seboj družila, ni. Cerkev je precej oddaljena in neustrezajoča. Zemljišče za novo cerkev je že kupljeno, načrte pa je naredil mojster Plečnik. Omembe vreden je Slomškov dom v letniški fari, kjer je osnovna šola in katerega je postavil pokojni škof dr. Gnidovec, apostol diaspore. Tukaj je naša naloga? Domači bi morali biti v neprestani pismeni zvezi s svojci na jugu. Naši ljudje v diaspori bi morali vedno dobivati slovenske knjige in časopise. V večjih mestih^ na jugu bi morali imeti slovenske klube in knjižnice, kar vse je vprašanje bodočnosti. Naseljevanja in izseljevanja ne bomo mogli ustaviti. Saj je prav danes mnogo domače zemlje, ki težko čaka pridnih in delavnih rok. če pa je že to vse nujno, potem naj bi bilo pametno in smotreno organizirano, če nočfmo, da se bo sušila naša kri drugod čutijo dobro, ker je le drugo miselno nastrojenje in zato ni velikega prestopanja v pravoslavje. V tem pravoslavno-muslimansko-ju^ovskem mestu je krščanska ljubezen našla svaj kotiček in ustanovila škofijsko sirotišče. Druga hiša dobrodelnosti je Dom sv. Marte, kjer se zbirajo naša dekleta — služkinje. Mnoge prihajajo sem, mnoge pa so se izgubile. Toda nihče nima pravice obsojati jih. Težke razmere doma, potreba po koščku kruha jih prežene v svet. Išče službo, jo ne dobi ali pa dobi tako. da postane žrtev hišnih razmer. Pogoltne jo ulica. Koliko dobrih mater izgubljamo, kar bi bile. če bi se mogle doma poročiti in pošteno preživljati družino. Ne pomaga nam tu samo vpiti, ampak je treba nekaj storiti. Treba bj bilo organizirati gospodinjske tečaje za dekleta, ki odhajajo v službe, ker le tista, ki kaj zna. lahko dobi dobro službo. Gledati bi bilo treba, da bi naši fantje dobili za žene poštena slovenska dekleta, da bi z njih postale dobre žene in matere, ter organizirati in denarno podpreti naseljevanje v Južnih krajih. Razumljivo je. da je veliko mešanih zakonov. V skopljanski škofiji je vsaka šesta poroka — mešan zakon. Koliko je poročenih v pravoslavni cerkvi, se ne ve. Naših kmetov naseljencev je bolj malo v Južni Srbiji, čeprav so pogoji ugodni. Na Kosovem polju so samo tri slovenske družine, v Sojevu pa devet. Pri naseljevanju so se ozirali na to, da bi pomešali najrazličnejše ljudi, ki naj bi rodili Jugoslovane. Zaradi raznih neprilik »Prečani« odhajajo v Banat in Slavonijo. Pa tudi naša našeljevalna politika je popolnoma zavožena. To nam kaže Bistrenica. kjer sta dr. Baltič in dr. Čok pred desetimi leti ustanovila bistreniško agrarno zadrugo naseljencev iz Julijske Krajine, kjer so se naselili neizkušeni slovenski fantje iz Goriške. Vse je padlo v vodo in letos bi se morala vršiti prodaja tega nesmotrenega in zavoženega gospodarstva. Zaenkrat prodaje še ni bilo in je ostalo vprašanje še odprto. Ti ljudje niso nobene narodnosti in še danes nimajo državljanstva. Pravijo, da bo dolg prevzelo kmetijsko ministrstvo in razdelilo zemljo med naseljence, ki bodo tako postali lastniki, kar danes niso. Športne vesti Krai i? % S B * 2 ° i* Tempe- raturi! » O' ** o > > X C c Veter Pada- vine a žf • >a «« - * ž > b (,raer, 1 ftkont; oi/m vrsta Ljubljanal765,y 13-0 it 9i mu K 0 — — Maribor 765*4 13-4 -l-o 90 5 u — — Zagreb 763-5 13-0 2-0 90 4 SSW, — — Belgrad 762-4 12-0 40 90 7 SE, — — Sarajevo 7626 13-0 2-0 % 10 0 — — Vis 700 1 120 8-0 8(> 5 NW, 10 dež Split 750t 10-0 9-0 6U 10 0 — — Kumbor 758-4 15-0 11-0 9' 10 0 6-0 dež Rab 750-7 13-0 9-0 9» 10 NE, — — Quhroiflil> 758-0 16-0 10-0 9j 10 SE, — — Vremenska napovedi Deloma oblačno in hlad- Nora okrožnica Jugoslovanske športne zveze. JZŠZ je te dni dostavila vsem klubom in podzve-zam okrožnico, iz katere posnemamo naslednje glavne misli. Mesto odstopiviega glavsega tajnika Jug. zimsko športne zveze g. Toneta Kunstlja je prevzel g. Kordei Pavle. Zveza nadalje ugotavlja, da se )e za prihodnjo letošnjo zimsko sezono začela temeljito pripravljati. da pa j je pri tem naletela na velike tež-koEe. Izbruh vojne meseca septembra se pozna tudi zimsko športni zvezi. Zveza je že začela s pripravami za našo udeležbo na olimpijskih igrah v Ga-Pa. Toda te priprave so bile zamudne in zdi se, da z letošnjimi zimskimi igrami ot bo nič. Važne so tudi priprave glede reorganizacije našega zimskega športa in ustanovitve treh posebnih nacijonalnih zvez. Ta pravila bodo izdelali v Zagrebu, v Ljubljani pa je bil ustanovljen poseben odsek, ki ima zbrati vse gradivo in pripravljati reorganizacijo. Glede nastopa Gorenjske zimsko športne pod-zveze im belgraiske podzveze pa smatra Zveza, da sta’ obe podzvezi rušili red in šli preko pravil. Zveza smatra, da i* treba predvsem delati v športu in za šport, obenem pa preučevati reorganizacijo, tako da bo ustvarjenega nekaj trdnega in solidnega. Na kraju poziva Zveza svoje klube, naj delajo za skupnost in slogo v interesu napredka in razvoja našega skupnega smučarstva, naj poživijo delo v klubih zbirajo mladino in se zavedajo, da se da s smotrnim delom mnogo koristiti razvoju našega smučarstva, naj imajo pred očmi skupne koristi naše domovine in naj se zavedajo, da je uspehe mogoče doseči le z veliko požrtvovalnostjo in idealnim nesebičnim ter podrobnim delom v klubih in naj bodo preprepričani, da bo to podrobno delo prineslo lepe uspehe za podzvezne in narodne zveze ter za ves smučarski šport no vreme. Ponoči in zjutraj megleno. Koledar Danes, sobota, 18. novembra! Roman. Nedelja, 19. novembra: Elizabeta. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr .Debeljak Gvido, Tvrševa cesta št. 62, telefon št. 27-29. Starši in skrbniki otrok dobivajo te dni popisne liste, ki jih na željo Jugoslovanske unije za varstvo otrok in po nalogu kr. banske uprave razpošilja tudi mestna občina ljubljanska. Da pa ne bo kakega popolnoma nepotrebnega razburjanja, naj starši in skrbniki pazljivo preberejo drugo stran tiste in takoj bodo spet pomirjeni in potolaženi. Tečaji za gospodinjstvo v otroških zavetiščih in za gospodinjstvo v splošnem, ki jih priredi mestni odsek za varstvo otrok, se najbrž prično že prihodnji teden. Prav tako se prično tudi posebni tečaji za šivanje in pripominjamo, da bo v njih posebno tudi pouk šivanja predmetov, ki so otrokom potrebni za na pot. Oba tečaja sta brezplačna in priglašenke sprejemajo na mestnem poglavarstvu, Mestni trg št. 2, I. nadstr., soba št. 43. O nameravanem zidanju tržnice na živilskem trgu so pretekli teden objavili ljubljanski dnevniki raznovrstne novice, vendar nam je pa mestno poglavarstvo sporočilo, da so vse vesti o zidanju tržnice za sedaj prenagljene, ker je mestna občina zaradi izdatkov za varstvene zadeve morala odložiti uresničenje več načrtov, Družba st. Rafaela bo imela ivoj redni letni občni zbor dne 4. decembra ob 4 popoldne v dvorani Zbornice za trgovino, obrt m industrijo, Ljubljana, Bethovnova ul. 10. Letošnji občni zbor bo izredne važnosti in zelo zanimiv za vse, ki se zanimajo za slovensko izseljenstvo, ko se pravkar proučava nov način preureditve izseljenske službe v naši banovini, ko se preneso tudi izseljenske kompetence na banovino. Zato Družba sv. Rafaela že danes opozarja na ta občni zbor in vljudno vabi k obilni udeležbi. Predpisane legitimacije privatnih nameščencev’ in delavske poslov, knjižice morajo biti vse opremljene s fotografijami, na njih mora biti delavec ali nameščenec fotografiran z odkrito glavo, edino muslimani lahko predlože svojo sliko tudi s pokrito glavo. Vsi privatni nameščenci in vsi delavci po vsej državi morajo biti preskrbljeni z enoobrazni-mi legitimacijami oziroma poslovnimi knjižicami najkasneje do 31. decembra 1939. Te poslovne knjižice in legitimacije so potrebne, da se delavcem m nameščencem v vseh delih države zavarujejo enake pravice, nadalje, da se dožene število delavcev v državi, ki so potrebni zaščite, in da se za primer potrebe izvede pravilna in pravična razdelitev delavcev na vsem področju aržave. Po 1. januarju 1940 se ne bo mogel zaposliti noben delavec in nameščenec brez poslovne knjižice ali legitimacije, prav tako pa tudi noben delodajalec ne bo smel zaposliti osebja brez teh novih poslovnih knjižic (legitimacij). Ob brezposelnosti, bolezni, nesreči in onemoglosti noben delavec niti nameščenec niti njegova rodbina ne bo mogla brez nove delavske knjižice ali legitimacije uživati nobenega popusta. Vse dokumente, ki so potrebni za priskrbo poslovnih knjižic (legitimacij), so dolžni vsi organi oblasti izdajati takoj in brez vsake takse. Obrazec po slovne knjižice in legitimacije nameščencev je treba hraniti, ker so temelj za vse delavčeve in name-ščenčeve pravice v zvezi z njegovim delom. Za obnovo izgubljene poslovne knjižice se plača 30 din, a za obnovo legitimacije nameščencev 50 din. Sleherno zlorabo posameznih organov pri izdajanju poslovnih knjižic (legitimacij) je treba prijaviti višji nadzorni oblasti in Osrednji upravi za posedovanje dela, Belgrad, Strosmajerova 9-III. Delavci in na-meščenci, prav tako pa tudi delodajalci naj se takoj pobrigajo, da bodo predpisane poslovne knjižice in legitimacije o pravem času v redu. Poslovne knjižice in legitimacije izdajajo občine stalnega bivališča prosilca; za osebe pa, ki so se izučile trgovine ali obrta ali so zaposlene v trgovinskih ali obrtnih Obratovalnicah, izdajajo poslovne knjižice prisilne združenje trgovcev in obrtnikov. Franliiknnska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo, 19. novembra, ob 5. popoldne v frančiškanski dvorani Nicodemijevo tridejansko komedijo >Postržek< (Scampolo), ki je z odlično gdč. Kačičevo v naslovni vlogi pri premieri nn Martinovo nedeljo tako odlično uspela. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri tvrdki A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Drggo predavanje Pedagoškega društva bo v ponedeljek, dne 20. t m. ob 6 zvečer v predaval nici mineraloškega instituta na univerzi. Predav?1 bo g. Vojko Jagodič »O vzgojf in zaščiti za" marjenih in izprijenih otrok*. ljubljansko Gledališče Drama — Začetek ob 20: Sobota, 18 novembra: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene Nedelja, 19. novembra ob 3 popoldne; »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Zniža ne cene; ob 8 zvečer; »številka 72«. Izven. Znižane cene. Opera — Začetek ob 20: Sobota, 18. nov. ob 15; »Glumač Matepe božje«. Ljudska popoldanska predstava. Cene od 20 din navzdol. Nedelja, 19. nov. ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. - Ob 20: »Trubadur«. Izven. Znižane cene. Mariborsko gledališče Sobota, 18. nov., ob 20: »Hinavci«. Red B. Nedelja, 19. novembra, ob 15; »Navihanka«, ob 20; »Neupravičena ura«. Tisti, ki peresa ne odlagajo niti na fronti; Slavni časnikarji v strelskih jarkih Vsi znameniti vojni dopisniki 6e med seboj poznajo. Njihove glavne značilnosti so, da govore najmanj po pet jezikov, poznajo po kakšnih dvajset državnih poglavarjev in nekaj 6to ministrov, znajo fotografirati, pisati, šofirati, plavati, plesati, pilotirati ter se voziti z motornim čolnom. Od ča6a do časa se sestajajo, vedno le tedaj, kadar svet stoji pred novo veliko tragedijo, pa tudi tedaj, kadar londonska zavarovalna društva povišajo zavarovalne premije na njihova življenja redakcijam, ki jih plačujejo. Teh dobrih sto dopisnikov pri velikih listih potuje z enega kraja sveta na drugega. Leta 1919 so prisostvovali borbam proti »špartakovcem« v Berlinu, leta 1920 so se srečali v Vilni, leta 1925 v Maroku, dve leti nato v Kantonu, leta 1930 v Gran Chacu, leta 1935 v Mandžuriji, v Španiji, v Shanghaju, zdaj pa ob Renu in ob Mo6elli. Ker ima vsaka fronta dve strani, ima tam tudi vsaka velika agencija po dva svoja vojaška dopisnika. Od časa do časa se ta dva dopisnika sestajata, izmenjavata misli, prebereta, kar je bil eden ali drugi napisal, pregledata fotografije ter se spet poslovita in se zmenita, da se bosta po končani vojni sestala v buffetu, ki leži nasproti njune redakcije. Najslavnejši med njimi Med temi časnikarji — nomadi je na prvem mestu Amerikanec Fred Gibson. Za njega pravijo, da ima prav poseben nos za velike vojne senzacije. Pripovedujejo, da je navadno že na fronti, ko generalni štabi še izmišljajo, kje bi udarili. Preteklo vojno je prebil na francoski fronti. Ko so leta 1917 ameriški mornarji napadli Bellot, je bil v prvih vrstah. Drobec nemškega šrapnela mu je uničil eno oko. V taborišču generala Pershinga je igral veliko vlogo. V Grand Chacu je dobil malarijo, v Čungkingu je imel interview 6 Čangkajšekom, v Burgosu pa z generalom Francom. Posebno strast ima za to. da nikdar ne zamudi nobene vojne. V Evropi je bil tudi zdaj na mestu pred svojimi tovariši: Irejem Milerjem, Jeffrowom, Robinsonom in Knickerbockerjem. Znan je vojni dopisnik »Dally Mirror« iz Londona, Bernard Grey. Zanj pravijo, da je vselej na najnevarnejših mestih. Komaj se je vrnil iz Španije, je že začel študirati mapo Srednje Evrope. Prisostvoval je zasedbi Avstrije, Sudetov in Prage. Francoski veteran med vojnimi dopisniki je Jule6 Sauervvein. Dopisnik »Journala«. Edouard Helsey je znan po svoji objektivnosti. Med abesinsko vojno je nosil s seboj pisalni stroj ter je kar med boji pisal telegrame. Prav dobro pozna vse svoje tovariše, ki v Maginotovi liniji opravljajo svoje posle. To so: rdečelasi Danec Winding, visoki Šved Winde, stari Italijan Ru66o in sivolasi Japonec Matsuo. Tokrat na francoski 6tTani ni nemških dopisnikov Ti so na nasprotni strani ter skušajo z daljnogledi ugotoviti kaj takega, o čemer bi se splačalo pisati. Tisti, ki so padli v svoji službi Zdaj, ko 60 se sestali dopisniki na francoskem bojišču, so obnovili 6pomine na svoje tovariše, ki so padli kot žrtve svojega poklica. Najboljši med njimi so obležali na bojnih poljanah. Med njimi so: Amerikanec Kishling, ki je kot dopisnik »Associated Pressa« padel dne 1. maja 1929 v Berlinu za časa, ko so tam divjali poulični boji. Med mrtvimi je tudi mlada Poljakinja Gerda Taro, zelo lepa ženska, menda edini vojni dopisnik med ženskami; ona je padla leta 1935 pod tank ter je umirajoče tovariše prosila, naj rešijo njeno beležnico in fotografije. Žrtev svojega poklica je postal tudi odlični francoski vojni dopisnik Louis Delaprez dopisnik »Pari6 Soira«, katerega je ubila krogla, ko je letel z aeroplanom nad Poljsko. Francosko letalo na zahodni ironti, ki so ga pomotoma lastne mine razrušile. Mesec |e po enem stoletfu spet postal »glavna centrala" za razsvetljevanje na*večjega mesta v Evropi: Londonski radio o romantiki mesta brez luči ~ V zadnjem času je odbor za obrambo mesta Londona ublažil nekatere ukrepe, ki jih je bil svoj čas izdal za zatemnitev. S tem v zvezi je imel londonski radio interesantno reportažo o posledicah zatemnitve in o prednostih novih ukrepov. Po novih predpisih bo zatemnitev mesta skrajšana za pol ure zjutraj in za pol ure zvečer: zjutraj bodo ljudje prižigali luči lahko pol ure prej, zvečer pa jo bodo lahko imeli pol ure dalj. Ta novi ukrep predstavlja v prvi vrsti veliko olajšavo za delovno ljudstvo. Mnogi delavci in uradniki bodo hvaležni oblastem za ta ukrep, ker bodo zdaj lahko hodili iz oddaljenih mestnih predelov do svojih delavnic in uradov pri svetlobi ter jim ne bo treba brezglavo tekati, da bi še pravi čas frišli domov, preden mesto utone v temi in noči. Idi se, da je ta ukrep izposlovala federacija nameščencev in delavcev. Ti novi ukrepi pa bodo imeli kaj ugodne posledice tudi za trgovino. Tako bodo lahko gospodinje po delu in službi nakujx>vale še pol ure dalj jk> trgovinah brez strahu, da bi se pozneje znašle na ulici sredi zatemnjenega Londona. Manj pa bo tudi gneče po avtobusnih postajah, na tramvajskih postajah in na podzemski železnici, saj se bodo ljudje lahko zdaj vozili dobro uro dalj pri svetlobi. Reporter radijske postaje je nato prešel na »romantiko zatemnitve«. Že več stoletij Londončani niso imeli prilike, da bi lahko videli svoje mesto v pošastni lepoti, ki se jim zdaj razkazuje. Nenadoma so zasijale zvezde nad londonskim nebom, ki je bilo v večni megli zaradi odsevov, ki jih je metala proti njemu ulična razsvetljava. Polna luna meče svoje žarke na pravilne in nepravilne ulice, na squareje in parke. Prav gotovo dobrih sto let se noben londonski meščan v Londonu ni sprehajal po mesečini in tudi ni čakal, da bi bil mesec izšel. Težko si je zamisliti današnjo sliko na Pallu Mallu, tem najimenitnejšem trgu sveta. Ena stran in jdo-lovica ulice sta obsijani z rumeno-zeleno svetlobo nebeškega trabanta, druga plat pa je pogreznjena v mrak. Na eni strani ni niti žive duše, po drugi strani pa se sprehajajo tisti, ki jih je bila zalotila »električna tema« na ulici. Westminstrska katedrala, zvonik parlamenta in pod njima Temza — vse se iskri v tisočerih nežnih svetlobah sijajnega meseca. To je stari London, tisti,_ o katerem je pisal Dickens, ki se ga ne sjjominjajo več niti najstarejši meščani, ki o njem sanja vsak patriarhalni Anglež. Kina bodo v bodoče delala normalno. Prenehala bodo z delom, čim bo nastopila zatemnitev. P.san drobiž Nemški srebrni denar po 2 marki, ki so ga dali v promet leta 1925, boao s 1. januarjem 1940 potegnili iz prometa. Tiste kovance po 2 marki, ki imajo na eni strani sliko maršala v. Hindenburga, pa bodo ostali še dalje v prometu. * Nemški listi pišejo, da je letos krompir posebno dobro obrodil v Nemčiji, in da bo zato prehrana nemškega prebivalstva še bolj olajšana. * Japonska namerava v bližnji sezoni lovu na kite v polarnih krajih posvetiti čim večjo pozornost. V vodah okoli Južnega tečaja se že mude tri velike ladje po 2000 ton s 23 pomožnimi ladjami, d<> čim bo četrta ladja s 17. tonami in z 8 {»možnimi ladjami v kratkem odplula na ta morska področja, lovit kite. Poročajo, da Japonska namerava v tej sezoni izvesti lov z 8 ladjami (skupna nosilnost 150.000 ton.). * Ko se je danes nad mnogimi mesti v lanche-strski grofiji fiojavljalo neko letalo, ljudstvo ni bežalo z ulic, ker je pripravljenost trajala premalo časa. V nekem mestu so dali znamenje za pripravljenost, ko je bila pri tamkajšnjem sodišču neka sodna razprava. Sodnik je vprašal, ali morda ni na dotičnem sodišču kje kakega zavetišča. Ko so mu odgovorili, da ga ni, je sodnik odvrnil: »Nadaljujmo z razpravo, gospoda!« In razprava se je nato nadaljevala. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo poročilo, ki pravi, da se bo zloglasni gangster Al Capone po operaciji v neki bolnišnici v Baltimoru umaknil v svojo utrjeno vilo v Miamiju. Izjavil je. da hoče živeti pošteno pod nadzorstvom svojih staršev. V Miamiju so že opazili več sumljivih ljudi. Domnevajo, da so to razbojniki, ki se nameravajo maščevati nad svojim bivšim tovarišem in voditeljem. Po dozdaj objavljenih podatkih o raznih industrijskih panogah v Argentini se vidi, da ima Argentina danes 30 papirnic s 4000 delavcev. Vsako leto narede v teh tovarnah za 150 milijonov lir papirja. ... Iz Itallfe Iz poročila italijanskega Nacionalnega instituta za telesno vzgojo industrijskih delavcev je razvidno, da je bilo v preteklem letu prirejenih nad tisoč tečajev in da je pri njih sodelovalo nad 60.000 industrijskih delavcev. Italijanska »Tribuna« objavlja podrobnosti o velikem načrtu, jx> katerem nameravajo zvezati Milan z jezerom Como in Maggiore s prekopom. Prekop, ki bo vezal Milan z reko Pad, bo dolg 60_km, prekopa med Milanom in reko Pad, oziroma leze_ roma Como in Maggiore, pa bosta pripomogla, da bo Milan postal veliko rečno pristanišče. * Gospodarsko poročilo agencije Stefani objavlja podatke o proizvodnji goriva v Italiji. Iz teh jjo-datkov se vidi, da pokriva domača proizvodnja goriv v Italiji 62 odst. vseh domačih potreb. • Italijanski prosvetni minister Bottai bo odprl 25 novembra v Sofiji razstavo italijanske knjige. Ob tej priliki bo na sofijski univerzi promoviran a z častnega doktorja Konec oktobra t. 1. je imel Rim 1,322.000 ljudi. * V Italiji danes proslavljajo 27 letnico bitke pri Cortelazzi, v kateri je grof Constanzo Ciano z dvema lahkima ladjama, določenima za boj proti podmornicam, pognal v beg avstrijski križarki »Wien« in »Budapest«. Združenje italijanskih prostovoljcev je sklenilo na starem rimskem forumu v Cortelazzu postaviti spomenik. Danes bodo odprli avtarkično razstavo italijanskega cesarstva. Ta razstava naj bi predstavljala celotne gospodarske možnosti italijanske Vzh Afrike, predvsem glede gozdne industrije, industrije kož, marmorja, sadja itd. Srnčatte in širite Slovenski dom Razbitine dvorane v monakovski pivovarni po atentatu. Radio Program Radio Ljubljana Sobota, IS. nov.- 7 Jutranji pozdrav — 7.06 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plo 4če) — lv Vesele s ploS vam zaigramo, podrobnosti pa ne izdamo — 12.30 Poročila objave — 13 Napovedi — 13.02 Vesele s plošč vam zaig-amo.' podrobnosti pa ne izdamo - H Poročila — 17 Otročka ura: a) Dr. B. Magajna: Backo :n Lija. 7. branje. Bere avtor sam. b) Ciciban v zvočnib slikah, (članice Narod, gled.) — - 17.50 Pregled sporede — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Pogovori v poslušalci — 10 Napovedi, poročila — 19.20 Nac ura: Jankovič Mirijevski ob 125 letuicl njegove smrti (dr Dimitrije Kirilov.ič, Bgd) — 19.10 Objave - 20 O zunanji politiki (g ured. dr. Al. Kuhar) — -jo.ao Vombergar Jože: Pač pa smo takSni, Pjsau večer izvajajo člani rad igral družine, vodi IPI - 22 Napovedi poročila — 22.15 Za vesel konec tedna Igra Radijsk orkester. Nedelja, 19. nov.: 8 Jutranji nezdrav (plošče) — 8.15 Violina in kitara (gg. prof. Jeraj in St. Prek) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Tamburice in balalajke (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice — 11 Klavirski koncert (prof. A. Trost) — 11.45 Pevski zbor »Sloga« — 12.30 Poročila, objave — 13 Njipor vedi — 13.02 Samospevi gdč. Ljerke Trbojevič ob spremljevanju klavirja (g. prof P Šivic), vmes igra Radijski orkester — 17 Kmet. ura: Važnost in oskrba gospodarskega inventarja (g. E. Šiftar) — 17.30 Veselje na deželi (plošče) — 18 Haydn: Napevi iz oratorija »Stvarjenje« Sodelujejo: gdč. Polajnarjeva, sopran; g. Gostiša, tenor, g. Orel, bas, in Radijski orkester. Dirigira D. M Šijanec — 19 Nanovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Vpliv elektrifikacije na našo industrijo in gospodarstvo sploh (inž. D. Mar-kovina, Bgd) — 19.40 Objave — 20 Prenos vokalnega in instrumentalnega koncerta i/. Maribora — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Rudijski orkester). Drugi programi Sobota, IS. novembra: Zagreb: 20 Violina, 20.30 Igra, 21 Sokstet. 21.39 I.ahka gl. — Bratislava: 20 Simf. konc. — Sofija: 19.45 Beethovnova »Missa solemnis« — Beromiinster: 19.45 Vesel večer — Budimpešta- 21)‘>0 Iffra, 22.05 Cig. ork , 23.20 Ork. konc. - Bukarešta: 19.15 Španske narodne, 20.25 Plesna gl. — Hilversum: 20.45. Pisan spored — Stockholm-Horby: 20 Simf. kone., ■2; n" — Trst-At'dan: 21 Operetna gl. — nim-Bari: -1 Upora «Manon Lescaut« — Florenca: 21 E??!0™ P plesL “ London: 19 Ork. kone. — Reykjavik: 22.30 Trio — Sottens: 21.10 Veseloigra. A. G. Barrili 181 DVE B EATRICI Njene besede so bile trde in niso pustile nobenega upanja. A kaj je morala biti vzrok takšnemu njenemu ravnanju? Ali se mu je izieverila le zato, ker sedaj ni bilo več upanja, da doseže slavo, o kateri je sanjala ob njegovi 6trani? In vendar mu je sveto zatrjevala, da hoče biti njegova opora, njegova moč. In zakaj mu je po krivici naprtila krivdo, da je dvor zavrnil prošnjo njenega očeta? Al ni preje vedno trdila, da ne goji nobenega upanja? Ali mu ni neštetokrat rekla, naij se ne briga preveč za to zadevo, o kateri je bila prepričana, da ne bo uspela? Don Quintanilla, kateremu je Kolumb zaupal vse svoje težave, je čital to pi6«no, kakor tudi prejšnja. Tolažil ga je, kakor je vedel in znal. Vedel je, da je udarec hujši, ker je njegov ubogi prijatelj moral že preje prestati toliko hudega. Don Talavera je zatrjeval, da se bo zbor učenjakov zopet sestal, toda njemu samemu se je najmanj mudilo. Čas pa je mineval in preden je prišlo do kakšne odločitve, je dvor zapustil Salamanco. Z vladarji je odšel tudi predsednik zbora, don Talavera. Dvor je iz učene in vesele Salamance odšel na bojišče pred Malago. Med potjo pa se je ustavil v Cordovi. Razumljivo je, da je Kolumb z veliko nestrpnostjo sledil dvoru. Komaj je dospe) v mesto, je tekel v ono siromašno hišo, kjer je stanovala njegove izvoljenka. Stekel je po stopnicah, dosegel v hipu stanovanje eiarega plemenitaša in potrkal. Vrata so se odprla in- jjrikazali 60 se popolnoma tuji obrazu »Don Inigo Euriquez?« je vprašal. »Ne stanuje tu,« so mu odgovorili. »Kako to? Kdaj 6e je preselil? Kje stanuje sedaj?« »Ni nam znano. Stanujemo tu že en mesec in ko smo prišli, je bilo stanovanje prazno.« Zbežala je torej! Izognila se je, da ga ne vidi več Ta udarec je bil strašen za ubogega mornarja. Vendar pa ga je prenesel pogumno. Zaprl se je sam vase in niti ni skušal iskati pobegle družine. Tudi o tem dogodku je izvedel don Quintanilla, saj mu prijatelj ni skrival ničesar. »Bolje je tako,« mu je rekel. »Hočejo se popolnoma ločiti. Ne brigaj se več zanje. Opogumite se in pridite z nami v Malago.. Pr«* pridan sem, da je to delo katerega izmed vaših sovražnikov. Zenska, tudi če je še taiko častihlepna in koristoljubna, sama od sebe nikakor ni zmožna takšnega peklenskega dejanja.« »Kaj hočete reči?« »Zdi se mi, da sem govoril dovolj jasno. Pojdimo v Malago. Dovolj prilike bo še, da bova govorila o tem.« Kolumb ni odgovoril ničesar. Sicer pa je dvor nameraval ostati par dni v Cordovi. Naslednjega dne je Kolumb srečal Beatričinega brata, ko 6e ga je najmanj nadejal. Srečala sta se na nekem ovinku in mladenič 6e mu je hotel umakniti. Kolumb pa ga je v hipu zagledal in zadržal. »Ah, don Pedrol« mu je zaklical. »Počakajte nekoliko, Rad bi govoril z vami.« »Oprostite, gospod,« mu je mladenič rekel v zadregi, »zelo se mi mudi.« In hotel je oditi. Kolumb pa mu ni pustil, da bi se izmuznil. »Čeprav se vam mudi, ee vseeno lahko pogovoriva Če hočete, vas spremim do doma ali kamorkoli.« »Kaj torej želite?« ga je vprašal »Ves dan sem včeraj iskal vašega očeta. Preselili ste se. Kje stanujete sedaj?« »Zal vam tega ne- morem povedati.« »Zakaj?« »Ker moj oče želi, da nihče ne izve, kje stanuje.« »Pedrol .. Kruti ste. Ali mi boste odklonili to uslugo če vas zanjo prosim, iskreno prosim?« »Ali hočete, naj bom nepokoren svojemu očetu? Vi spoštujete svojega očeta Ali ni tudi moja dolžnost storiti isto?« Toliko odločnosti je bilo v teh besedah, da Kolumb ni imel poguma ponoviti prošnje Žalostno je pogledal Beatricinemu bratu v obraz in rekel: »Kai 6em 6toril vaši družini, da noče več videti v meni prijatelja?« »Prijatelja?« je strogo odvrnil mladenič. »Zal, ste bili nekoč prijatelj.« »Vendar sem poštenjak;« je prav tako resno in odločno izjavil Kolumb. »Ali dvomite o tem?« »Ne dvomim. A sedaj. .« »Ker vidim, da hočete govoriti kot mož poslušajte. Ali 6e vam zdi, da nimam pravice videti svojo ženo?« »Vašo ženo? Saj ni.« »Jaz jo smatram za takšno. In bo tudi v resnici, kakor hitro bo hotela ona . . in don Inigo « Mladenič je nekaj trenutkov j>resenečeno zrl svojemu spremljevalcu v oči »Ali mi ne verjamete?« je nadaljeval Kolumb. »Dajte mi možnost, da vam to dokažem.« »Gospod,« je dejal mladenič, »Vaša sveta dolžnost je, da to storite.« ... »In vaša. da sprejmete. A zdi se mi, da tega ne boste storili.« »Ne vem, kaj misli moj oče,« je odvrnil don Pedro. »Vem 6amo to, da ie zelo jezen na vas « , t v i u ■ »Don Inigo ima prav. ker me ne pozna,« je rekel Kolumb m sklo- nil glavo »A če mu vi pojasnite, kar sem vam seda? povedal, mi bo mogel odpustiti. Bodite tako dobri in povejte mu vse. rri6tavite tudi, da sem pripravljen storiti 6Vojo dolžnost, tudi še danes.« »Gospod, prav rad vam ustrežem,« mu je rekel mladenič. »Bog daj, da bi se vsi nesporazumi med nami poravnali!« »Kaj dela Beatrice? Kaj misli o meni? Govorite mi o njej! Ubogala ie očeta in mi ni več pisala; razumem, a kljub v6emu misli vedno name, kaj ne? Gotovo pričakuje nestrpno dan, ko se bom mogel opravičiti pred njo in pred njenim očetom.« »Gospod,« je odvrnil don redro^ s spremenjenim glasom; »o tem vam ne morem povedati ničesar. Govorim tako malo 6 svojo sestro,.. po tem, kar se je zgodilo!« »Zgodilo!« ie začudeno vzkliknil oni »Kaj 6e je zgodilo? Ah, sedaj razumem;« ie Ejl® in zar