St. 17.
V Gorici, 23. aprila 1886.
Tedaj XVI.
„So5ft" izbaja vsuk potok in velja popo&tiprejemana uli v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f.  1.10
Pol U'ta
-•.JO
Cetvrt leta     .   .   .   .   v i l> Pri oznaniiib in ts*I<.> tudi j.i-i ..-/in
$lanicah" se placujc za nuvmlnti criRffip-
uo vrsto:
S kr. ie so tiska i ktai
J „ „ „   „ -a  ..
Zaveiefirkp po prostom.
SOČA
Posamezne stevilke se dobivajo po 8 kr. v tohakarnicah v gospoalri nliel liH/u ,.troli loon", na starem trgu i» * nan*ki ulici ;oi- y Trstu,  via Ca-
scrniu, :;.
l»ocisi iiuj m- Olagovoijuo poSUjajo iin-.iiiistvn ..Socio" v Onrici Via Mercato 12,1., iiarouiiiua j>a opiavniStvu „So&o" Via della Ci'oca St. 4. II.
Koko|.isi se no vraCajo; dopisi naj so Itlngovoljno frankitjojo. — Delaleoro in drngim uepwiiiognim se nnrofrrfna wiifca, ako *p oglaso pri opravniatvu.
¦ f,    „   ..fr,   .-f^milM.n,-„.....,- -......,T-,.-r   - -       ..
Karodna velika noc.            j
Povsod se bodo odmevale te dni vesele pesmi, ki bodo slavile ReBenika, kl je od smrfci vstal, ki bodo oznanjale prihodnje oboe vstajenje ter budilo vaakterega, naj vatane \% lenobe in zaspanosti k dolu in|krepo8tuemu iivljenju. All pride kedaj cas, da bomo alavili tudi narodno vstajenje? Prav gotovo pride.
Pa&telji rosnice trobijo v svet, da sodanja av-Btrijdka vlada je slovanska, ki 6ehom in Slovenccm dovoljuje vse pravioe, med tem ko morajo dragi av-Btrijttki narodi od daled stati ter gledati, kako se ta naroila paseta ia gostita ob drzavni mizi, Tudi v go-riSki „Corriere", ki nikoli ui gorel za Slovonco in se je vedno duval, da bi ga kdo ne razupil kot pvija-tolja in zagovornika elovenskoga naroda, ukradia se je, ni davno tega, onu teat. Potrpezljivi papir, na kateretn se tiska list, ni ugovarjal proti taki ocividno neroanifini trditvi, ali Slovenci, ki se moramo boriti za svoje narodne pravice tako, kakor bi no smeli upati, da pridemo kedaj da ojib, moramo odlodno u« govarjati proti takeout znljenju lasnieo, Slavnoga nCor-riora" prosimo, naj nam nazuani, kaj emo dosegli Slovenoi od sedanje vlade v naroduem oziru razen Ijubljaneko epodnje gimuazije, ki je le na poskuinjo ustanovljena. Ako je biia drzava v zadregi za sprotno aluzabnike in je par Slovencev postavila na visja mesta, so to tender ne more smatrati kot dobrota, podeljena Blovenskemu narodu, ampak kot dejanje, kateremu visoka vlada se ni mogla ogniti, ako je botela zasto-pati svoje in drzavoe koriati.
Ce se nekoliko ozremo po naSem javnem, na-rodnem in pravneni givljenji, moramo reel, da pod sedanjo vlado se nam ne godi ci6 bolje nego pod preJBUJirai, v mnogih ozirib morda celo elabse. Narodni jezik imel je pred 20 leti v javnem 2ivljenji vet5 ve-ljave nego daadanes in zaradjezika nas takrat nikdo ni nadiegoval, zmirjal in zalil razen kakega pouli6-njaka, ki se ni jemal v poster. Dandanes pa kovajo gospodje v fraku ia ciliadiu aaklepe proti nam ter jib izvrdujejo sami ali po najetih osebah. Zoana pravda, ki se je vrsila prod goriSkim okroznim sodi§6emv spri-dala je to do pifiice. — Ni nam na misli, da bi no-teli krivdo sedanjega staoja zvra6ati na posamezne osebe, ki so le nositeljico in izvrSevalke politidnih nazorov,   ki jib imajo ali se jini usilujejo.   Veter je
ink, zato gre vse tako; a kakorjonja najhujfia burja, I ko porabi vso svojo mod, tako jonja tudi sedanjo te-zavno stanje sloveuskega naroda, kadar so vreraona I razjnsuijo, kadar se politifina ua5ola ofiistijo, kadar spoznajo mnogi krogi sedanjo zinoto, kadar eprovidijo krivico, ki se godi onomu narodu, ki je bit cesarju vodno zvest in Avstriji trden branik na jugu.
Naj promiSljujomo stvari, od katere koli etrani,
USTEK
iQ&l moramo, da se nam trda godi. Ne samo, da ni-
BVOJitt
timveS So nasprotuje se nnm, kolikor mogoSe, Nedav-
mamo  nikako podpore v svojia pravifinih zahtovah,
no imel je dunajski nVatorland" dopis iz Trsta, v katorem je bilo izreono povedano, da pri zadnji do-polnilni volitvi je zmagala vladua politika z Danelom
Sroti J^ivcu, lojalnomu slovensko>narodnemu kandidatu. !ak povod moro imoti vlada, daje dolala proti sloven-skemu kandidatu?   Ta Danou, pravi dopisnik dalje, se no boji, javuo in brez ovinkov trditi, da zlodlnski napori tiia&luli irredentov in narodne teinjo tukajinjib eesarju skoz in skoz zvestih Bloveneev so eoako za-viiljivo. Tu imate Sloveuoa po novi modi.   m\t na* daljuje dopisnik, da se ti nazori na meiodajnem mostu tukajsnje politi<5no uprave javno in polnooWno odo-brujejo. — Ta je torej usoda primorskib Sloveuoov, da se na vlsokem mestu ujili narodne teinje stavijo v ono vrsto z zloditiskim delovaojem irrodcnte,  ki delujo z lnzjo, bombami in bodali. Slovenci smu si v svesti ueomejene udanosti  do coeaija  in bmo trdno prepridani, da pride im, ko se politikarji prepriSajo, da juM Slovani so Avstriji trdna bran proti tujcu, ki pre2i  po njnik pomorskih obalih.   Tedaj se zve-stoba slovenskega naroda ne bo priznavala le z bo-sedo, ampak v dojanji; tedaj se ne bodo stavile narodu ovire v njegovem razvoju  in mu ne bo trpeti pod razburjeno italijansko mocjo, ki se rabi proti do-. ma6emu prebivalstvu, temu<5 one pravice,  katerib v-_ iivanje nam „Corr.B  po kcivici pripisuje, zafoejo se ! urosnitSevati.   Tudi za nas pride vstajeoje,  pride ve-I lika no6,  kadar se razprSijo  drne megle,  katere so j prostomavtari in malikovalci z nemltvom navlekii na ' naso deiele. Krivi political nazori ne bodo veino tr-peli in sedanjo postopaoje ne bo vedno veljalo.  Kakor je uasijalo Y Dalmacyo  solace pravice in ravnb-pravnosti, tako tudi pri nas vse z nova oiivi, ko za* vlada drug veter v naSih pokrajinah.
DalmatiQccm se je enako hudo godilo; a prisli
C?JE»TP3E po Yip&vski dolini in po Krasu
Dalje.
Dmga cesta iz Akvileje proti iztoku peljala je mimo najskrajnejioga zaliva jadranskega morja in po-tem naprej po robu Erasa na jedoo stran v T rgit in primorsko 1st to, na drugo stran pa skozi notranjo Istro proti Tersatu. Po teg cesti razsirili so se bili Kami celo do Trsta, katerega Strabon „karn-sko vas* imenuje (1- VII. 5, 2.) Z druge strani so pa tudi Istri po tej cesti proti Italiji siiili in skusah pr^poditi Rimljane od Akvileje (1. 180 pred. Kr.)
To ct-ato beleSi jedino le Itinerarium Antonini, ki navaja sledece postaje : Akvileja XII. F o n t e Timavi XII. Avesica XVIII. Ad malum XVII Ad Titulos XII Tersatico.
Frvo postajo ni tezko dolc6iti: nahajala bo je ob Timavi blizu danaSnjega Sv. Ivan a Devin-skega. Tudi Peutingerjeva tabula ima na tem mestu saznamovno poatajo, le da navaja daljavo od Akvileje i XIII miljami (20.7 km.), kar se bolj ujema z re-Bnico, ako nzameuio, da je ala ta cesta skozi Papa-riano, Ronke in Trzi6 k Timavi. Tukaj se vidi na tabuii veliko poslopje natrtano, ki pomenja toplice. Tudi sedaj isvirajo bliau onde mineralni stu-4musL H riffjKjo *»*mryffi toplioaiDu fiteaboa prapo?ed%
da je Btal ob vim Timave hram traciJBkega junaka Diomeda s prijaznim logom imenovanim T i m a v u m. Tudi bozici Diana in Minerva imeli ste tukaj svoje bramove in svete gaje. V uovejSih oaBih nasli so se pri S. Ivanu nadpiai, ki pridajo, da je stal na tem mestu tudi hram „cesarskega upanja* (Spes Augusta).
Mommsen misli *), da se je pri izviru Timave cesta razdelila: desna 6rta da je peljala proti gradu Iuoinum in potem naprej v Tist, a leva (pogla-vitna) pa tSez Prosek in Materijo proti Trsatu. Ali kedor pozna svet med Devinom in Prosekom, pritrdi nam, da ste obe cesti se aa dalje oatili zdiuzv>ni in da je b.lo &e le na Proseku mogoco, da se je jedna panoga odcepila proti Trstu. Blizu Nabre2ine, ziasti v ondotnih kamnolomih, potem blizu S e ra p o-laja in Praproti nasli so so tudi rimski nad-pisui kameni **). Na ta nacm za:.namovana jo smer rimske ceate, ki je gotovo (vsaj v poglavitnem delu)
§o istej crti peljala, kakor danadnja dezelna cesta skoz iabreziao ?n Krii na Prosek.
Pucinum je bil znan starim zavdjo izyrstnega Srnega vina, ki je tarn rastlo in kateremu je oesarioa Livia Augusta pripisovala svojo visoko starost od 82 lei (Livms, lib. XIV. cap. 6). 0 tem vinu pise Pliaij (llistoria naturalis lib. XIV. <p. 6): „Gignitur in sinu adritico maris, non procul a Timavo fonte, saxeo colk maritimo afflato, paucas cotpiente amphoraa*. Na drugem mestu (XIV, 3.) pravi, da je nomnium nigo-
•) Corpua Inacr. lai. V*. 2. pg. 76.
so na bolje. Dezela iteje nad 420.000 prebivaloev ? nad 400.000 je Srbov fn Hrvfttov, blizu 20.000 pa Italijanov. In ta defcla imatrala se jo do najnovei-sili dasov kot italijaneka. Uradui jezik pri upravi iu pri aodnijah, pri kup6iji in v iiolab bil je italijanaki, De^elni zbor in de^elni odbor ter meitna itareiinstva bila bo v rokab hudih iltaiijanov, A na Dunaji bo spvovidoli, da to je nenaravno: prilel je Rodiob, oe-carski namestuik, in je dal dozelo deieli nazaj; zdaj gospodujojo tarn Hrvato Srbi, kakor je pravi6no, in Italijani so bo skoro zgubili, kor so bill le umetno izgojeni, kakor ribe v ribnjaku.
Dalmaeija jo slovanska dezela, a bila je dalj 6m& pod beneiko ljudovlado. Tedaj bo priili v delelo italijanaki uradniki in kupci in podjotnt moftje (to 10 pri Italijanih vedno druXi) ter bo zafleli igrati prvo ulogo proti pohlevnim Slovanom. Po drHvni oWaiti, katoro so imeli v rokab, po kupSIji (naiolili io ia v pomorska mesta), po dnnaru in po oraiki bo it utrdili, raziirili in pomnolili, ker do danalujega dne iidftjal se je Slovan, ki je hotel kaj ve\|att, si Italtjana. Ka-kor v Dalmaciji, tako je tudi v Istri, Doiela in prvotno prebivalstvo je slovamko, V pomorakih raestih ua-selili bo bo italijani, ki imajo moo ia denar v ivojih rokab. S torn gospodujojo ter molzojo ubogo dozelo, kakor so prej njib bratjo molzli Dalmacijo.
Italijani se hvalijo, da bo prineili omiko v Dalmacijo in v Istro. To pa ni res. Bobifinoj&ega filoveka ne dobie od Italijana. To nam sprifiujo Italija. Kolo-ni in kmetie bo tarn brez vse omike. Poseetuiki raoliejo kmete in kolone in se za drugo ne brigajo. Tako jo bilo prej v Dalmaciji in je ie zdaj v tstri Dalmaeija veljala je za najuboinejSo deMo v Avstriji \ vsako leto dobivala je podporo od drzave. Odkar Je Dalmaeija narodna, opomogla si je tudi graotao in od leto do leta prihaja krepkeja. Enako je v Istri, kjor ima vsak vecji kraj svojega karnjela, oderaba in etfck&vea. Vsled tega je Ijudstvo v Istri najuboznejio, najbolj zaneinarjeno in nevedno; karnjel mu iz-sesa mozog in krv, da ne ostaue ni6 v njem. Razen gmotne ako-de trpi Istrau ie raznih narodnih bridkostij, katere je poslauec dr. Vitezi6 objavil v dr2avnem zboru. —Ako hooe dr2ava imeti v lain krepko dezele, naj jo odu-zanie neopravi6enemu uplivu karnjelov ter naj ji da uzivati polnomerno vse pravioe, katere jej zagotavljajo driavne osnovne postave. Naj prepove karnjela molzti
rimum", in na tretjem (XVII. 4.): „Pucina vina in saxa coquuntur."
0 leii tega kraja bo je Se mnogo ugiba'o. Po Ptolomeji Btal je Pucinum v isti zemljepisni dolftni kot Trst, ali za Stiri zemljepisne minute bolj proti seveni, torej na mestu danascje vasi Repnio (Mali Repen). To bi tudi nekoliko odgovarjalo daljavi od Timave (XII milj — 17*7 km), katero navaja Itin. Anton, med tema dvema krajema. Ali proti temd imajo pisateljl mnogo pomislekov. Saj PHnij aam pravi, da se je pridelovalo puoinsko vino 4ne dale$tt od Tim&vo. Zato ia6e Mommaen (o. c.) Pucinum pri da-naSaji Nabrezini. Marchesetti pa dokazoje ***), da je moral omenjeni grad le blizu Devina lezati, a tamer se tudi veoma pisateljev ujema. Nadalje doloduje Marcbesetti, da omenjeno irno vino ni moglo drugo biti, nego danaSnji „refo§k.a AH to vino da ni rastlo satno blizu Devina, nego po vsem obrezji od Timave do Sestjana. — Ziasti etymologom ugaja misel, da je lezal Pucinum na mestu danaSnjega Devina, ker oni izvajajo prvo ime od puoa, punoa (Pavel Di-jakon imenuje ta grad Pontium in semljopiseo Giudone Puxiolis), kar pomeuja isto kot d e v a (od todi Devin).
Na glavni fati bila je naalednja postaja od isvira Timave Avesioa (Anesica), XII lmlj odprve. GIo-de na to daljavo morale je lezati (sledeo danasnjo oesto) med Prosek om (zanj se je od!oLil Mommsen) in 0 b 6 i n o, kjer je bilo tudi vazno mesto, ker od tarn dospe se po najkrajSi poti v Tret. fHitzinger pa
***}Del siio dell'aatioo Caateli* Puclno, Jktfibwgr,
tt#*,v,frm*%.
dezelo, ako hoce za ae kaj imeti. Karojel pozua le svoj iep, dragcga ne, in zal, da sedanja uprava v Istri pospesaje njegovo delo, kajti izpolnujejo se kn-late besede nekega politika: im Kustealande wird man die ttaliener gegen die Slaven ausspielen (t Pn-morji 80 porabijo Italijani proti Slovauom). fm» omike, kakerSoo so aejali Italijani y Dalmaegi » jo &e Yodno aejejo y Istri, Bog n*a obvaruj.    ^
Na Goriikem gre nam y gmotnem oziru ne*o-liko bolje, ker amo od karojelov bolj neodwew, mat jo na&a omika, co tudi so Yedno borimo, Vender le narodna. AH manjka nam So mnogo, predn»jpride»o na ono stopinjo, katero bi labko dosegli.  twumorao
emo Yosoio aieraio nwwww w^mm. wmmr *r*? j», ki nam adaj piha a Dunaja in iz W% poneha, bo morala ponehati, kajti naravi so nuWe no mora stalno uitatljati. Todaj pride tadi sa naa velika nod, ko driava spotnaj, da amo ji potrobni branitolji. tfeumoatni poK&ni Maori ne sasojo aarirati iwvitka
narodoY.
Iatra in Italija.
Drfavni poslanec dr. Dinko Viierid imel je v di-zavnem sbora dunajskem dayii govor, v katerem je opisoyal gmotni is itttoi ialostni stan zapnide-nih istrafcih Slovam.. Fripovedoval je, kako se go-di v yndsld Soli glade narodnosti, in da se t javnem iivljenji povsod italyanstvo podpira, ter je skleuil svoj govor z naslednjimi besedami:
V seji 14. maja 1884 sem v tern slavaem abo-ru opozoril na knjigi necega P. Fambri-ja, izdani 1. 1880 pod naslovom „La Venezia Giulia", kako nevarno je za naSo drzavo, oklepati se politike, vsled ktere so v Istri goji laSki zivelj na kvar slo-vanskemn. Povzdignem zopet glas, da naj se ven-dar enkrat popusti ta politika, drzavi nevarna, po kteri se Se zmiraj ravnajo. Povod ti izjavi mi daje broSura nedavno izisla pod naslovom „Le speranz * d'ltalyV, Bnpi ItalyV.
Ta brosnra je toliko vazna, da prosim eksce-lenco g. predaednika, naj mi jdovoli, da kratke po-snetke iz te knjige, ki se tidejo moje ozje domovine IstTe, preberem. Preko dragega hodem raimo iti, dasiravno so notri Se zeld vaine stvari Na str. 21 te broSnre se bere in sicer od besede prelozeno: „Potrebr.a nam je posest Istre, ker tarn more vojska ne preved mofina iz visav, ki so nad prelazom pri Lipi in nad cesto pri Postojni, dlje dasa zadrlati tndi vedo vojno mod in jo prisiliti, da se razide. ako node priti v nevarnost, da bi jo odzadej zgrabili ali jo zajeli."
Daljese"bere: „Istranam je toliko bolj v a & a a, ako gledamo na obrambo nase drzave od morske strani. Po vsem jadranskem bregn nimamo vojnih pristani§5 raznn v Benetkah, Ankoni in Brin-disi, in nobeno teb treb nima vsega, kar se zah-teva od velikega morskega oroznega prostora. Na-se brodoyje mora nastopiti brambo pri Tarenti, a ta podlaga je vendar prevei raztegnjena, ni mogoie ostati v dotiki. Avstrija ima pa v Pnlji in Kotorti stalno podlago za operacijo ter bliznje varao za-vetje v pripravuih in prostornib lukah in na mno-gobrojnih prostorih za zasidranje na bregovib suhe zem\je in otokov y Istri, Hrva§ki in v Dahnaciji."
Na strani 22. se bere:
ftltatija lahko navekomaj opnsti sanje napre-vago r jadranskem morji, a vendar sme tudi na njem gospodariti z drugimi; da si zavarnje sredstva za Iastno obrambo, ne koristi ji toliko, ako brani Avstrjji, da Albanye ne posede, marveS potrebno ji je (Italiji), da dobilstro. Pulj bode dal Ita-
misH **), da je lozsla poataja Aveeica bliza danasnjo Sozane.
Tre^a poatam od Akvileje A d M a I d m je lo>
liji lnko, ki manjka nje brodovjn;bregovi v Istri ji | bodo nameatili slaboat na levem bregn; ako poseda ozadje jadranskoga zaliva, bode Italija brez skrbi ali zavidnosti gledala, kako se Avstrija siri na juz-nem konci tega morja."
Posledip Wi strani 23. in 24, (bere): »A vecje npanje itaiywieke kup*ge je obrneno na morje, ako si pridobi (anektira) Istro, osvpji si morje. Po jadranskem morji brodari tisti, ki ima isterske bre-gove, in brez tehnima prihodnosti knpCija y Italiji."
Da podpre trditev, navede pisec, da je y Tr-iaski lnki za polovico ve6 trgovskega obftevaaja, kakor prometa po ladijah po vseh pristani§(^iU in sidmCih adiijatakib bregov, ki spadajo k Italiji, ako se vzame Stevilo lady in tndi njib pro-stornina ˇ be8vah (Toanengebalt) v poster.
V zadnjeaft odstavkr. str. 24. te broanre se bere med draglm: „T*>raj vojaSki, politiini, narodno-gospodarski vzroki kazejo soglasno in doloLno Italiji smoter, za kteri se ima poganjati. Narodnost je povzdiguila Italyo v drzavo; taisto braniti ima doli-nost; priganja jo pa tndi potreba, kajti to je pogoj njenega obstoja in mora povsod vey'ati. Piidobitve pokrajine nVenezia Giu 1 iau — pod tem ime-nom si misli Gorico, Trst z okolico, Istro in Trentino — to so bistveni deli ita-lijanskega driavnega telesa, — nezab-teva potreba raz&rjevanja, timvei nagon za obra-njenje.a
To, gospdda moja, so besede zelo va2ne in iz teh labko posnamete, da je stranki, ki je v Italiji in znnaj Italije zelo delavna, neznansko veliko na tem, daposede Istro; torej gre za n a j v e 6 o drzavno korist in ylada mora misli-ti na to, da nasproti stopi takim zali-tevam. S tako politiko, ktere smo se drzali dosibmal, smo dosegli le na-sprotno. Nadejam se, da se jim bodo vendar enkrat na Dunaji o6i  odprle.
idoYioarji jo
zala 18 nttlj (20.6 km) od Avesfee. ^uuuyiu»rji ju atavijajo navadno na meato sedanje Materije, kef ao se ta naSli nadpisni kameni (tega' mnenja je tndi Mommsen). Alt po naznadeni daljavi je morala leJati Se nekoliko dalje, t. j. bliza Gradiida. Tod! na tern mestu so se krifcate poti, namreS cesta, o katori govorimo tn, z onof ki je prihajafa iz notranje Istro in potom drSala naprcj cez Karlovco prpli P r e m u in dalje protistaremu Metalamv dezeli Japidov.
DeSela Japidov, ki se je priStevala Iltyriku, se-gala pa je bliza do Trsfa. To nam spridnje med dm-gim tndi nadpis, ki so ga na§li t. 1842 na nosestva gospoda Negovetlda. Ta nadpis ae glssi tako-Ie: .'Hanc Viam derectam per AtiRm centurionem post aenteh-tiam dictam ab A. Flautio legato Ti. Clattd! Gaesaris Aug. Germ, et pootea translatam aRnndletibus in fines G. Laceani ^a^ restffnife inssn H Clandii Cae<»ris Aug. Germ, imperatdria L. Rufellius Severua primipjlaris.^                      '"'"
Ta napis pojmenja sledeSe: Cesarski namestnik A. Planttus, (ki je 1. 43poKr. Britanoijo poAjlifmil),
**) MittheilaB^en ies hwfor. Verew Sit Xcaoi iSa^
Postavne dolo6be glede ravnopravnosti jezikov v Avstriji.
Spisal dr. Fr. Oblak. V.
Do ssdaj smo videH, da po obcnt'in sodnijskem redubi senosmel noben sodnijski zapisnik se strankami (kit-dar one ho6ejo) pisati, 6enerjeziku stranko, ako je ta doielni jezik vo-krozji  dotidnega  sofiis5a.
Dragafie je goto\rc to pri tistik pravdnih atva-r6h, kjer ni tr6ba zapisoika stranki podpiaati in je toraj zapisnik le sodniku aaraema vodilo in opravi-cilo za njegovo razsodbo (kakor se to n. pr. godi pri obravnavah zarad malenkosti). Naravrno je. da tukaj bo vsak sodqik raji rabil v svojik zapisnikih sodnijski jazik, kakor da bi si nakopal nezaslu^eno mrznjo. Oe je tozba za malenkostni znesek pisana v joziku, ki velja kot dezelni jezik v okrozji aodi§(5a, bi se vendar mogla in morala. razsodba z nagibi na-praviti v jezikn tozbe io zapisaiku prilouti, da se more, kadar treba, strankam vrociti. Postara ni ta kemu ravnaaju nasprotua, in skoraj bi bib tako rav-nanje v zmisju. postave od 27. apr. 1873 it. 66 drz. zak. (o pravdahza malenkosti).
Dokler stranke kaj tirjajo, mora gotovo sodnik na njihov jezik ob'z^r jemati; kadar se imajo pa pri6e presliaevati, mora on7 driec se predlogov danih od strank, paziti, da nobena stranka ne trpi materijalne ikpde zarad jezika. la ta ima ob5ni sodn. red vaino doloobo v § 165, ki se v sem apadajodem deia glast tako:
Ysaka priSa se ima preslisati....;
ukazal je bil sezidati cesto skoz zemljiSee Randiktov. Pozneje pa so to cesto preloiili all morda nadalje-tali proti Italiji, tako da je prestopila meje IUvrika in priila pod oblast  Laeicania Bassa,  torej pod ne-
{lesredno vlado cesarjevo, ki je zapovedal ceii Italiji n zemljam, ki so bile S njo zdruzone, Zato jo ukazal cespr Tiberij Claudij svoj em a primipilaru Rufct-lija Sereru to cesto popraviti, kakor spricuje ome-njeni nadpis.
A. Plantius ni mogel biti namestnik drnge zein-lj6, nego Dalmacijo in Illyrika, kakor je dobro opom-ttft uJSeni Mommsen. Ako se torej najde zemljiSSe Rundiktov, najde se tadi meja med ItaKjo in IHvri-kom. Mommanu pa, in tudi Zippelu *) ni bilo znano, kaj so R u n d i k t i. To je namreL naa R o-dik, ki se v latinskem jezika 8e Vedno Virun-die tes imennje. Rodik z okolico pripadal jo torej ie Japidiji in fce le na zahodni strani Matoroge in Velikega gradiida nad Gro&mo zac^anjata je dezela Earnov, ki se je razprostirala po goratem delu naSe goriiko grofije, in ki se je z Istro vred k Italiji priStevala.
Popravljeni kos eeste bil je torej jeden del ono glavne, ta opisane ceste, ki je di2ala iz Akvileje na Trsat.                                         (Konec pride.)
*)Di6 tVmHhe gerrankaft i»IU/deabi*MaiAnfOMUa.
njene povedbe pa se imajo, k o 1 i k o r m o-gode, znjenimi lastnimi besedami z a-piaati, in vsaki pri5i po konfianem pri-povedovanji di t a ti dati ali pa sejej i.majo vsaj precitati in dativpodpis. Cepabi bila prioa pisavenezmozna, morala bi avoje povedbe podkrizati in meato eebe podpisovalcaimenapod-pisati  dati.
Kadar je pravda pri 1. instanci dozorela do razaodbe, *e more sodnik gled.6 jezika (to se &* dejansko in po pravici vedkrat godi) ravnatipo tiliempredlogu to.zbe, kiaedosledno sklepa iz jezjka^v ka-tfromje pisana, in po pravtlu vseh o* mikancev, da ae v on em jezika odgo-varja, v k ter em kdo vprasa, in mora dati stranki razaod bo v j eziku tozbe. (To saeelo bi imelo veijati in obvelja glede vsake vloge pri kterikoli civilni gosposki).
Co stranka ni zadovoljna z razsodbo prvega sod-nika ali tadi dtugade tneni sodnika 2. instanco na pomo6 klicati, se more na dezeli tudi ustmeuo v ta namen pri prvem sodnikn oglastti; tu pa je treba glede jezika pomisliti, da vsakemu sodniku bo kazalo le v todnijskem jeziku (to pa tudi ni proti postavi 1) zapisnike pisati. Pismene pravilne vloge pa sodnik redno reft, naj si bodo ali v sodnijskem ali pa v kterem drugem deieluem jeziku pisane.
Glede sodifid 2. instance je omeniti, da postava za nje glede jezika ni ni6 posebnega ukazala, ali sled6 vsem drugtm pravilom se smo reii, da ta sodiSda, se bodo po vsem vavnala po najyiSem sodiidi (sodiScl 3. instance).
NajviSe a o d i 5 6 o (sodiSdo 3. instan-c e) mora jezik, v kterem se je strar obravnavala pri nizjih sodiScib, za toliko v poster jemati, da dried se nicer nemSkega jezika, ki je tarn poslovni jezik, njen predsednik, ki ima za to pravio, zbere v dotidni senat, ki ima sortiti o pravoih atvaroh, katero pridejo od nizjih sodiSd pred-enj na Dunaj, sposobno sodnike. To dolocuje § 18. (drugi odstavek) patenta od 7. avgusta 1850 St. 325, ki se takoie glasi:
Yobdeseima pri tem najprej paziti, da so nahajn v vsakem senatu, ki ima razsojovati, dovolj no Itevito sve* tovalcev, ki so popolnoma zmoznije* zika, v katerom jo bila atvar obrav* nana.
Glede razsodeb tega sodiSda pa, ki se imajo priobditi najprej sodiidera 2. instance (nadsodiSdein), od teh sodifiduin 1. instance (prvemu sodniku) in od tch str.mkam, ukazuje g 27. omenjenogi patenta takoie: Kot poslovui jezik najvifioga in kasacijskoga sodilda ima pravilno nemskijezikvoljati; vsa predavanja so iiuaj o toraj v nemskem jezikn vrsi-ti in vsi razsodki tega sodiida pravilno le v nemskem jeziku izdajati. Po-sebno se imajo zapisniki svetovalstva vselej v nomskom jeziku napravljati; desejepavrsila obravnavav drugem in ne v nOmSkem jeziku, ima najviSe sod i Sd e svoj o razsodbo o tem z nagibi vred izdati v on em jeziku, vkaterem seje obravnavalo p r i 1; i n rtsivuv i n o b en em  tudi  v  nemskem jeziku.
NajviSe sodiade je merodajno za podrodjena mu sodisda 1. in 2. instance (okrajna, delolna, okrotna sodifida pa nadaodisda) ne !e pri razlaganji postave glede prava samega, ampak tndi glede postavnega postopanja v vseh pravnih zadevah, o katerih ima ruzaojevati. Zatorej je ravno omeojeni § 18. za jezike velike vazaosti. Ta § pravi naravnost, da najvise so-disde se ima ozirati na jezik, v katerem so je obravnavala pravna red pri nizjih aodiacih, in tirja to, da zapisniki svetovalstva (Rathsproto-colle)se imajo napravljati izkljudno v nemSkem jeziku, ki je pravilno tarn poslovni jezik (sodnijski jezik najvUega sodiida). Ti zapisniki pa so pri vseh kolegi-jalnih sodisdih (sodiida, kjer ne sodi ena oseba samoteZ, ampak ved svetovalcev skupaj) dis10 notranji pos el, in so vsekako predmet uradne   tajnosti.
Ker se ima nadsodiSde pri vsem rarnati po najvisem sodiSdj, mora se tadi ono ozirati na jezik, v katerem se je vraila obravnava pri sodiSdih 1. instance. Ta sod:?da pa se imajo ravnati po visih in-stP.icah, in ker one im^jo pred seboj stranke same, imajo se dosledno ravnati gled6 jezika po njih jasno izredeai ali pi dosledno sklopani volji, kar je le na-ravno. Pri tem ostane ae zmoraj n«*dotaknen notranji poslovni jezik kakega sodiida (Gerichtssprache), kt se vsled navade (m ta se zdi dotidnemu narodu pri-posedovana piavica!) ne more samovoljao od strank krditi, a tudi ne na njihovo skodo od sodiSd Samih iiriti. Zadnja Skoda bi biia skoda pravaini njo tudi skoda drzave.
Obravnavni jezik (Yerhandlungssprache) ni sodnijski jezik (Gerichtssprache), in ker stranke same   morejo   upliynti   ni  je.MJc,  v katerem se jma
iiHijt v prilogi;/

iri J. Kjpajcix, zalo2niku v Novomestu je |pri§Ia na avitlo knjizica: X>ela.vslLi prija-
telj. Nauki,ki so delavc m v sedanji dobi posebiio potrebni. Spisal Prance IPotlgornilt. Cena 20 kr. Dobiva ae pri zaloiuiku in po vseh knjigarnah.
•*• * <XAJ,t/a>pWfWOf Karl pi. Braun na Daaaji.
•TO Z P f Bj ne uzrokuJe aikakih te2av , profesa? pi, Bamberger na IhttijL
CjrTCIll^l    »dela bolJ uspesno, ko
druge gronke vode," V r el eC Mm. leidesdorf m
Zahteva naj se vedno in raziocno: FRANCA JO^EFA ORENKI VRELEC. Zaloge povsod. V Gorki: lekar gosp. (ristofoletti, Gironcoli, Pontoni in A* Beppenhofer. llaz-poSilJft se iz BudapeSte._________________
Eazpustno mijlo,
izne&el in izdeluje
c. k. Sivhiski nadzdravnik v avetro-ogiuaki vojuki, ki ao jo izvrstno sponoalo pri vseh zunonjih hibah
konj in goved.
Opetovatio odlikovano a taatnimi apricevali, zahvalni-mi pismi in prjznanji po iivinskih zdravnikih, ktne* tijskili druibah in zavodih tor po mnogoetevilnih po-aestnikib. — Dobiva io t Oorioi pri: 3. CriwtoJ'o-lettiji.____________________________________
Sejem v Tominu
za ?.ivino, poljako pridelke, gospodarako in kmetijako orodje, itaeunitko blago itd. bode letos, ker pads sv. Jurij 23, aprilja ravno na veliki potok,
prvo sredo po veliki nodi 28. aprilja.
&npanafcvo v  Tominu,   IB, aprilja 1886.
DEVETAK.
criT wn TifiiHJi
po  dr. Malidi
jo odloino najboljfe zdravilo zoper prottn tor ravmatlzeni, trganje po udib, bolecine v kriii ter iivcib, otcklino, otrpnele ude in kite ttd„ malo 6*8* Se no rabi, pa mine po polnora trganje, kar dokaznje obilno zahval. Zahteva naj se saato „evet zoper trganje po dr. Malidi" z zraven siojeeim znamenjera; 1 ateklenica SO kr.
__ Zahvala. *TMt
> Qospodu pi. Trnkdezf-ju, lekarja v Ljubljani.
Moja t:iati so na protinskej bolezni na nogi silno
trpeli in*razna domaca zdravila fcrezTspesno rabili. Ko jo pa
bolezen iedalje hujsa prihajalf in  uze  vee  dnij   niso  mogli ... ^_-----------------------w^j
il je cudovit vspeh. da so ae po kratkej rabi oprostili mucnih
•toplti na nogo, apomnim ae na Vai dr. Malicev protintk cvet po 50 kr. ter at ga netnadoma naroJim. In res imel j
bolefin. S popolnira prepnianjem priznavam torej dr. Malicev protinskl cvet kot fzvrstno zdravilo in ga vaa-kerau botniku t jcdnakej bolezni Briporocam, Vaiej blago-rodnostt na ixrokam najprisrcnejio zahvalo z reem egoito* vanjem ndnni
Franc Jag, posestnik v Smarji pri Celji.
MT Planiuski zelMni sirup kranjski, "i|
lzborea zoper kaselj, briparost, vratobol, prane in plju^ne boletine; 1 ateklenica 56 kr. Kor atnejsi nego tsi t trgovinib >e nabajajoLi soki in liropt.
Ir^* Kri iistilne kroglice, c. kr. priv., "^H
lie amule bi ae v nijedneaa goapodinjetru pogrelali in ao ae nie tisufikrat aijajno ostedofiilepn zabaaanji ftoTeakegs telesa, gUToboIo, otrpnenihndib, skaienem ielodci, jeirnih in obiateji bftleznih, t aknUrijab a 21 kr.; jeden zaroj a 6 ikati^jaini ] gold. 5 kr. Manje od enega. zaroia ae a potto ne razpoflla
Narodila se izTr^: najhitre|e s postnimi povzetjera lu Adresa je:
Uusi RHDGST'-ji u Mm tip t Lj#ai-
	~^~ Jfo*ef Culot, v RaStcflT 2^251	
p r p Is	Nazaanjam postenim kmetovalcem, 1 da sem dobil te diii veakovrBtuih vrlnih 1 semes, friSnih io zagotovljeoih. Dalje nazaanjam, da moja Stacuna je [ vedno dobro preskrbljena z droboiao in \ igra6aml vsake vnte po tako nizkih ce-nab, da bo jej ni bati tekmecer. Jozef Culot v Ftat^telji.	ifi "* il
D	jfofet CuloU y R^tcUi 2—25>	
qnd Miiitar          Sartoria al modello di Parigi.
EDINA
najvefija in najnovej$a kroja6nica
ZALOGA VSAKOVBS«A SUKNA
te; gotoTs obleke 2a goipode mkega to.
BLAOO ZA ENO OBLEKO STANE OD 3 GLD. NAPREJ.
Naro8b» ie bllro  in MSno  UvrSuJeJo   po aajnur«jieni  krojt io i<oi(*ni cent.
» ^ a         M
MS*     3
lit   2ss
||S        gfj«5
11* ?»&*
s& Mi, poleg In.
Oklic na eastito obcinstvo!
WT   ! N a z n a 1111 o !  "M ICer Rein opustil
moji obo znani prodajalnici na Urabnu i:i na dtefano-vem turgu tor proselil to v svojo hiao, son v prijetnom poloiaji, ker mi ni troba vei plafiovati visoko najemnine in niuium tako volikih stroikov, kakor y moBtu, blago za 50 Odototkov conoje prodajoti. Prodajam tedaj
pristno Brnsko disto volneno blago
za moske obleke
¦¦¦ xm, i>omlad in poletje ¦¦¦
fimo, nijuvo, rvdIIohivo, tomnoiivo, tonino, iokolndnsto,
melirano in v \«eh moderitih barvah in nadlnin
po sledeLth dndovito nizkih cenah.
Cflla obleka velja Iz prima blnga tamo gld. 3,75,
In ii veleprlmn blKga  „  4.75.
Blago jt it Hitfe mine in je nttfmwj dmkmt Miko
vredm, Tako blago jo ponobno priraorno xa povrhno uuknjo, Ki moSku in zonnko dpino pluWo, m aukneno obloke, m
ponofino Htiknjo itd.
Potog tega imam na prodaj iz ut'ke knnkurzne nta§e
fie ni'kaj tlftod kosov
pristnega Brnskega grebenastega sukna
xm. moike obleke ix
po najnovoj&ib uzorcih, ravnu tako v tomnojiih, kakor v BvetlojSih barvah. To blago jo proj vcijnlo v (orarni gld. 15, aediij ga pa prodajam sanio po gld. 8.75 za cclo obleko.
Blaga Je dovolj za suknjo, blaLe In telovnik colo za nnjvoiijoga in najmo<5nejsega moza.
Naj vsakdo naroei v svojem iritereBu, kajti dobiSek ima tako samo kupeo, ker tovarnar zgubi jako veliko pri tem blagu.
Izjava. Ker manjka casa, se uzorei nikakor ne morcjo poslati. Javno, pa izjavimo, da denar povrnemo, ako bi blago no ugajalo, todaj lahko vsak brez rizike naroCi.
Hkratu je ie prouati vofi tieoc
popolnih plaidov
po gld. 3.50 prima in po gld. 5.50 veleprima kos
v sivi, Hivomolirftni in y vaeh modnih  barvah    Ti  po-potni plaidt so mcj brati dvakrat toliko vrcdni, o corner ao vsak kupeo preprica. — Ti plaidi so neizredeno veliki, visoki in debeli, tedaj ncpolcontljivi. Posilja ae proti denaru ali proti povzetju.
Naslov: Exportwaarenhaus „Zur Austria*
Wlen, Ober-Dobllng, Mariengaaae 31, v avojej hiii.
___Zelodcnc bolezni
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo ielod^no zdravilo.
Izbrati r raznih zolodCnih bolozuih zdravilo, katero bi v resnici odgovarjalo naatenu, ni lahka attar dandanes, ko se prodajajo vsakovrstna take zdravila.
VeJji del onih kapljic, izl)6kov itd itd., ki ae oznanjajo in priporocajo obfinstvu z visoko leteSimi bosedami, ni druzega ko prcvar«, pogooto fie ikodljiva.
Same Jeruzalemski balzam, uze davno znan po svoji priprosti sestavi in po o/.ivljajoit svoji moci na zelod6ne zivce, si je pridobil prednost pred vaemi dra-gimi do zd8j znanimi pomofki, kar potijnje njsgova raeprodaja, ki vedno raate.
Ta balzam, bogat krepitajoce mofii kine&kega ra-barbara, korenike, ki je sploh enana po avojem p r e-bavnom uspohu, daje gotovo sredstvo proti zelodcnim slabostim, izvirajofiim is nercdnoga prebavljanja. Zato ae priporoca, ko jesti ne diii, proti neprijetni sapi, gnjasu, riganju, zabasanju, hemorojdalnim teiavam; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim v drobu.
Steklenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KOEMINU pri A. Franzoai, r TOLMINU pri C Palisca.
Mlado Jtobilo,
v petom letu, lepo, aivo, nad 14 pesti visoko, t lopo cvMtim, 2 moBOca Btarim Xebotom (8ebico) proda M i-ha Batid, posostoik v Bempasu. Kobila dobra za vaako delo, posobao izvritn» za pleme. Kdor Mi kupiti, naj ao oglasi pri laatmieu.
Naznanilo.
V xalogi podpisano bukvamo dobiva ao knjiga:
Mania moja Kraljica
si
ALI
MARNICE
Bpi»»r
iupnik v Loftkom Potoku Z dovoljonjcm Ljubljanakoga KnozoSkofijdtva. 846 »tr.
Obseg: Itlavija, moja luc; moja zvozda; mojo «olnoo{ moja pesem; mojo bukve*, moj vrt; moja jodj moj filtit! moj bUor; moja bogeda; mojo drevo; mojo vouolje; mojo zrkalo; moja scstra; moj ntudonee; moja nevesla; moja podoba; moja rvetlica; moj prstan; mojo orozjo; mojo sidro; mojo pribo-zaliaiQ; mojo probivaligfio; moja trdnjava; moj turen; moje zdravilo; moja pot; moja fcudodolnica; moja srodnica; moji mati; moja krona; moja kialjica. — Pridojana je av, mafia, molitve, katere naj se t. mafinikom vred opravljajo po vsaki tihi by. mnai, lavretanske litanijo, molitve, k evotemu Rcgnjomu TeleBu, k sv. Devici Hateti M<triji, k svetomu J;> zefu, za vse potrebe, Litanijo vseh svetuikov, molitve po .«-tanijab, molitev h. kriianemu Jezusu, tri bozje Cedaosti ia sv, krizov pot.                           x
Cena letoanjim KSmarnieamtt je ra le: Tezane v pol nsnji                      —gld. 90 kr.
9     vae v usnji                        1 „   —  n
„       „    B    „   z zlato obrezo   1 „   20   w Po posti 10 kr. veL.   Edor jih 12 akupno na-ro6i, dobi ene za nameoek.
Tvarina je dobro obravnavana in prav koriatna; ker ima mi&tie izgledo in dogodbe, priljubi ae knjiga gotovo Vflakcmu.
XCatoliSka Bukvarna v Ljubljani, atolni trg at. 6.
Roba za oblaeila
za celo
samo iz trpezne oveje volne, za moza srednje velikosti 3.10 metra    za gld.   4.96 kr. iz dobro eveje volne; ti     »     8.—   „ iz boljfie oveje volne; »     „   10.—   „  iz fine oveje vo'ne;
___     , ,     „   12.40   „  iz najfinije ovdjo volne
Fopotni pledi po gld. 4, 5, 8 ia do gld. 12.— Jako fine oblatila, hloco, zgornje flnknje, robo za suknje in dezne plaiCe, tifl, loden, kemisno sukno, grbe-nasto snkno, aoviot, tkanke (trfk6), polsukno, tkanino za biljarde, pervijen in toskin pripotoCa
natanovijono

tvornisko akladisde y Brnu.
Ogledki franko. Ogledne karte za krojafie tie-frankovano. RazpoSUJa se proti poStnemu povzetju 6oz gld. 10— franko.
Imam vedno skladisce snkna v vrednosti 150.000 gld. a. v, in je ob sobi razumljivo, da pri moji avetovni trgovini oarajejo ostanki v dolgosti od 1 do 5 metrov; zategade) sea primoran take ostanko za jako zniiano ceno oddajati. — Od teh se ogledki ne morejo razpoSUjati, proti terau se nedopadajoei ostanki za* menjajo ali pa so novel poSljejo nazaj. (Opozarjam, da drnge firme pa6 blago samenjujejo, morebiti a sla-bejim bfogotn, a denara ne povraeajo.)
Zavoljo ponarejanja po nezmo?nih uli vara-joSih firmah sem priinoran inserato opustiti in zato pro-aim, naj se p. t. naroSevalci speminjajo moje zane-sljive firme in me pooaatijo s svojim cenjenim naro-ievanjem, katero vsclej i.vrSim najtofineje,
Dopisuje se nemaki, ccfiki, madjarski, poljski, la-fiki in francosks.
Uosp. Fragaerju v Pragi! - Uie bin 6 let trpcl scm na 2c!odci, da nisem mogol ni jesii in spati. Posvotova? scm se o tern 8 prav mnogimi zdravaiki in uM preveliko zdraril pa brex vapeha. Po nasvetu tu-kajinjega Iakarj9, gosp. SchaU-e, poskasil sent dr. Ro-sft-e zivfycnski balzam. Vzel sera 5 steklenJio in bola-cina je popolnoma zginila, mogel Rent xopei apati in jesti, Ob enem priporocil sera U iivljeaaln balsam prav muogim, ki so bill ntrzlicni in zdrnvstveni vspeh bil jo ta, da raf zlica jo zginiln. Ia tega nzroka Stejera si y dolinost, da se Yarn presrcno zahvalim za iznajdbo dr. Roea-e zivjjenskoga balzama, tor ielim, da bi vsi bolntki zatekli se k tenia zdravilnoma in ozWljajoieran pomoJku.   2 odlicnim spogtovanjom.
Baten(na Itumnnskem), 28. novembra 1880. Jakob Mendelsohn, profcsor.
Nagla in gotova pomofi za ielodCne bolezm in njtn naatopke.
Vt in p«9j iptffj ti
kertojo
lUv-SatoJ.
Ohranltev zdravja odvisna io lo  od iMptttvaaja dobrega pratavfaa idravj* tertttonwiM in dwIflH
Kajl^iwtrjiM D0att8LZDRAVlL0,ki-------_.,
di, dosei* priaterno M«ia«jt Rnrt is odpravi pakvar-Um iwarava arm 4tfc je «« vec let tptoijt zaaal In nriljablj«al
JUOSA-E .Mii-sKi lalM
Maprtvljen ii aajaaljiili, ztravatvaaa aajkrtpkejilli zdravilai* ztltti, potijen je potebao kot gotova po-Pri atatian pre*avl]aaH, pri p«taaaaH, to Wtto-Km rifaiji, aaptaiaaji, Maw*!, pri Nttehiafc tt.. letuiav ItMei, Hlotoma aril prmpataeajl *¦!•*» z Mill zaaWaajl, krvM« navafct, hHnrtMaa, !•*• »kl» ¦*!«*!., ketezuHi v travtfc, MtjMrlji »tulMht-Itp ivslod sjafetia pnkavUiihi); on osivlja prskavlJMs, del* rtrav* fa 6Uta krv in behio ttfo dobiva ptprej-iaja una in ztravjt, vsled to izvrstae mott postal jo goioro in poirjeno tjattka aaauct xtfravllt ter so je splobrKzliril.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl.
Na tisoSe pobvalnili pisem lahko vsak pregleda. PoS'lja se na fraaMfaaa piawa proti povzatja zaaaka aa vtt itrani.
Svarilo! Da so izognojo neljubim napakam, pro-aim vao p. n. gg. narocniko, naj zahtovajo, povaodi isrevno dr. Rosa-e iivljenski balzam iz lokarno 11. Fragner-ja t I'ragi, kajti opazil sem, da so naro&niki na too krajih dobilt nonspeino smea, ako so zahtevali samo iivljonski balzam, in no izreono dr. Kosa-e zivljon-skega balzaroa.
Pravi dr. Rosa-e frvljcnski baizam
dobi so samo v glatni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, t lokarni nk crnomu orlii" v Pragi, Kcko dor Spor-aergano Kr. 205-J. - V QOKICl: tt. CristofoleUi, (i. It. Poutoui, R. Kurner, A. de Gironcoll leksrji. V OOLEJI: Damaso d'EHa. — V TKSTU: P. Pren-dini, G. Foraboschi, J. Serravallo; Ed. de Lei-tenburg, ft. B. Manzonl, Karl Zanetti, Ant. Snt-tina lekarji. — V ZAGREUU: €. Arazim, lekar.
Vse lekarne in vedje trgovine z xnateri-jalnim blagom. v Avstro-Ogerskej imajo aalogo tega aivljanakega balzama.
TAM 8ETUDID0BI:
Praiko domace mazilo zoper bale, raue in vnetje vsake vrste.
Ako so zenara praa rnamejo, ali strdijo, pri bu-lab vsake rrste, pri tarih.gnojnih tokih, pri irta r prstn in pri nobtanji, pri izlczah, oicklinah, pri zmasienji, pri moraki [mrtvi] kosti zopor revmaticuo oteklino in paiiko, zoper kroniono vnetje ˇ kolenib, rokab, v ledji io slkdo nogo spahno, zoper kurja ocesa in potne no-ge, pri lazkopa- ill rokah, zoper liSaje, zoper oteklino po piku mrfesuv, zoper tekode rane, odprte noge, zoper raka in vueto io2o ni boljsega zdravilp^ ko to mazilo.
Zaprte bale in otekline se hitro ozdiavijo; kjer pa ven tcLe, potegne mazilo v kratkeai tso gno-jico na-8e, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njera rana prej ne zaceli, doklernl v»a bolna gnojniea Ten pote-gnena. Tndi zabrani rast divjega mesa in obvarojo prad ax atom (crnim priaadom); tudi bolecine to bladil-no mazilo poteii. — Odprte in tekotie rane se morajo a aalaino rado umiti poiem So lo se mazilo na nje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam  za   oho.
Sknseno in po mnogih poskusih kot najzaneslji-vejse sredstvo znano odstrani nagluhost, po njem se dobi tndi popolno nie zgubljen slab. 1 sklenica 1 gi. a. t.
af» «a.«^*Sa>^i«».
Pozor mizarji!
prodajalnica papirja v Gorici
priporo^a svojo veliko zalogo ures ali Ie-potiCij, tapecerij^ olep^evalnega, papirja, kakor tudi zlaie in srebrne podldge za mrtvaske trnge po fa-briLtifh Ceiiah.
Prekupei dobijo poseben odbitek.
Ob poem fiporoda svojo bogato zalogo voscenife svec pw jako oizki ceni.
jm»
f«l^D
HILARIJAHSEA TISEARKA
v Goriei, v nunskih ulieah li. st. 14,
fcpri'jnr.a v ti.H; kajlgc, kanjlzlet^ L«4illike9 tIzUdc UstCj vabila, nkroznicP, HOtiote, peti-ciji*, ci'iiiki', jiMliinc Uste. bo!eU% vozite io mrtv»^ke listc, zalua pisnia in v^akorSna rtela, ki spadajo v ili"i<«kr«»g t^kat-.-kr uiiu-tiiusti po prav nizkih coali.
Tiskauia ia>:( v xaiogi TMak«Yr«liilh tUkaale za cerkTeno rabo, kakor: za sj>ii-dcvala, ratuur, iln«*viiikc, xniiituikr, preglvdts roxka«t% posnctki*, kanonske table* nja«ite (oiatiiki*) m krst, hinno, zak"-, ^tirtt vrlikonoeue l^te, kakor tudizapopis duS (status) v Jathiskein, slovonskctn, italijanskcm in tu ->k. m jeziku \Ul itd.
Tisk»n>a daje porostvo za oatan6ni> in hitro postre2bo io za nizkost cen.
Tekocina zlata
za pozla&vanje i popravljunjo ot.virov i pr»dtnetor % io«a, kovi, porct'Iana istekla; m posrobr^vsnjo vsakorinih prcd-metov * kovL Vwak (Elovek inoro i najve^jo lubkoto v»ak predmet poziattti ali pourebriti.
Ctna steklenui zlsta ali nrfbra 1 fl. n poi^nim pou-zetjem   ali   za  naproj   po-lani   donar   (tudi   v pi.?ciiwkih DiaiUah) pri
LeopoIdu Epstcinu v Brnu (Moravsko).
Tekocina srebra
ica za zelode
a, pic col
Ibzdravlja kakor je razvidno iz zahvalnlh piseml
I in zdravn»Mh apriotval botoaal ˇ zelodcn u> Itrebubu, bodenjt, M. ietodeino fa premea-¦javnomrzHoo, zaiiaaanjt, henwrojlde, zlattnlas, ' Pino ltd. in je aajboljii pripomofek zoper gliite pri otrocih, IPoSilja izdelovateJj popoSti v skatljicnhj I po 12 steklenio za 1 gld. 36 novc. j I Pri veSem itavllu dobi se primertn odpust.
Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v LjubJjani
Na zabtovanje notrjuji'm, da Hem VaS cvet za Jelo-dec, kojega deli so mi dobro ztiani, v velikih Hlucajih vspe»no rnbil proti tiolo/iiim v zolodiut in zlittt zilt.
Ljubljana, museo jitnuvar lH8i.
Dr. Emil titet Stockl,
c. k. Tladnl »vetoT*Ioc In ileielno-nanitaini poroCavalse.
Uspesnost tegu izvr<«tnega zdravila HpriCujejo tudi gg. dr. D. Agostini, dr. Camion, vitcz dr. Ouracuchi, dr. Pardo — sloveci trXaSki zdrarniki.
Podpisani poti-juje, da ima zohxlecna esenca ]jub-Ijanskega lekarja Piccoli-ja hitre in precudne zdravilnc modi, t njo ozdravolo je mnogo Ijudi moje in so.iedne iupnije; komiy pretefio dan, da nc bi kdo priSol k meni, ki me prosi za jedno steklenico ztdodecoe esenee, kojib imam vedno nekoliko pripntvljenih.
A. Wlainch, zupnik-kano'nik. Plomin, Pritnorsko.
Po 15 kr. steklenico prodaja v Gorici- lekarna Pon-toni, v Tolminu Paliaca, v Kormicu i'ranzoni, v Gra-disci Coassiui, v Gradozi PaaqualU in nahaja'ee reci-nom v vseb lekarnah na Tirolskom, v Trstu, Istri in Dalmaeiji.
Objava. Jako vaziio za vsako drnziao!
Velikansko zalogo jako soiidne tovarne f6nix-srebrnega blaga Bern jako po ceni kuptl in jedini morem jako dobro pateutovano
jedilno orodje iz fonix-srebra
prodajati po sledecJb zares basnovitih cenah in steer posamezne kose: 6 nozev i zanetanimi rezili
6 patentovanih zlie iz fonix-srebra s krono a masivnih patentomnih vilic iz fonix-srebra s krono   ..........
6 masivnih patentovanih kavinib  illiia s krono iz fonix-srobra   ....
6 finih jajinih ilic.....       *   *
6 prekrasnih finih jajfinih kupic " '. '. I inasivno izvrstno Cajno cadilice z drzaloro i masivna zajemalka za mleko   ....
1         „ zajemalka za jnho . . . * 6 masivnih podatavkov za no2c ....
2 jako lepa svecnika za na mizo . . " I „ n prezentovalna tasa .... 1 fina enkarnica in poparniva     ....
19 kosov.
gld.   2.—
m      i-30
.      1.50
.    — fio
.    —43
n    -AO
*    -.50
»    -.75
.      1.-
m      *•.»
„      1.--
,     1.50
»   -.40
Vkup gld. 13,30 To jedilno orodje vkupe 49 kosoT, najsdenkrai na-roceno, dam samo za gld. 10.
To pntentovano f o n i x-srebro je najbo^jsa p o n a-redba srebra, ostane vedno belo, kakor pravo srebro, se ga ne loti zeloni rolk, kakor drugih kovin, in je tedaj zdravja jako ugodno, zatorej so mora pri-porofiati rsakej drozini, lastnikom gostiln in kavarn.
Za dokaz, da je raoja objava reelna resnica, zave-so javno, da nflugajajoce blago takoj najaj vzamem in den&rpovrnem. Vamkdo tedaj iahko brez skrbi naroci.
iem se javno, da naugajaj<
*- Jenar povrnem. Vsafcdo f__„___.„ „„ „„
Posilja se hitro proti po§tnemu povzetju.
w Uiiivcrsal-Export-Bareaa, S. Low, Wien, ll.7 Flossgasse 2.
Mnogo prihrani,
kdor kupi obloko '
inmmi mm mm
ki je najveSja v Gorici
v kafi'ii ho dobi v.suk &m na  veliko izbiro narejeiia oblcka po naalcdnjih cenab:
Fspoia. psoltduib cbleh n prAt  ci S io 30 (L
S „ IS
» n » » otrokt hn\i% poaliduiski nk&ji » mh FsBJutusio hki                ,   »
Vrhu toga bogata zaloga vsakimstne robe is ra/nih t< varon po narocilu valml mere, ki ae iz* vrSi tocno in bitto. Uzoroi na zabtovo brez-placno ia prosti postnine.
Novo doili dolninui nnjnovejiega kroja oi 8 do 50 gl. za gospe. tiaki za goape od 4 do 15 gld.
St.  167|0. s. s.
Razpis
sluibe uaiteljicc III. platilne verste  na dvora^-rednici v Lokvab.
Sluzba se odda koj; proinje naj se vloiijo pri podpisanem.
C. K. OKRAJNI §0LSKl SVET V 8E2ANI ___________due 8. aprila 1886.
Dejanja dokaznjejo, da moje dotitno nazuaniio slavnemu obcinstvu sloui na goli resnici.
Pravivl sem celo zalogo neko po njenera solidnera izdeloraoji jako zaaae tovarne za odeje in koce po najniiih cenab, tako da samo Jaz morem prodajati xa nizko ceao
p fr-1-50 fist ia ?o &. IK aije&rjtt
K0NJSKE   PLAHTE
Te plahte so 190 centim. dolge, 130 cent, stroke, jako
-~-*- *-ot dilja, trprznc, razr- *--------   -!-
tiepokoncljtve baie, '
35
i^^j u viftjpm mmi>. M W$&a — liak*: ,W*&oAi
moene, goate kot dilja, trpcznc, razco barvane, pisane, z"bar. vanimi krajci. -nepokonclj>ve baie. "ter ae iahko rabijo kot postcljne o&cjt. Od vseh strani srveta se po njih radt njih trpeinosti m nizke cene popraSuje ter se jib mnogo razprodaja, kajti poprej %tale so dvakrat toliko. Daljo pro-daum tudi
najboljSe vrste, fine, zgotovljene, veliko, raznobarvane in bor-
dirane, po najnizji ceni, kos samo   p0    2    for.    50   kr.
Razpogilja se proti povzetju ali za poslani donar,
Nepristujoce blago vzame se nazaj  ter se denar koj
nazaj poalje. Napis:
UN1VERSAL-EXD0RT-BUREAU: S. LOW. _______II. Crosse Sckiffgasse, 3. Wicn.
Priloga k 17. štev. „Soče."
njihova prava ve6 obravnavati (ee jo sioer ta je-zik navaden (landesfiblich) v okroigji obravnovalnega aodiSca)* je 1 e pomaojkanje r e s n o a t i in sposobnih moe'ij, ki imajo vpravdah pri nizjih sodiS6ili opravljati (tukaj pa no mouim samo sodnijskega osebja, ampak §e boljstranko same in njihovo pra vd oer edn ike!) kriva, de so v Av-¦ triji rado in brez graje morejo pri sodiS&ih sauemarjati jasne in nedo-takljive pravice narodovgledejezika.
Bopisi.
O strupeni trtni rosi.
Obce je zoano, koliko Skode je lansko loto na-pravila na trtah ona bolezen, katero imenujemo „stru-peno trtuo roso*. Trte napadeae po tej bolozoi nam dajo le polovico in fie manj od tegavina, ki nam bi ga dale zdrave, graven toga je pa vino voliko slabe-je in manj vredno, kakor v navadril lotini. Posebno lanako vino je v nekaterih krajih vslcd te bolezni tako slabo, da se ie po naj niiji eeni ne more spe-6ati.
Trlna rosa je glivioa, katera napravlja plodove trori (in fine niti,) ki ae xajedo v Hat ter is njega srkajo •ok, od katerega se hranijo. Vsaka tros, kakor hi-tro dobi potrebno mokroto, kati v nekaterih urah, napravi niti in razrastke, ki se vjedo v listji in iz katerih naatane zopet brez Stevila trosi, ki imajo zmoinost kaliti in mnoziti se. Vso te trosi in niti zivft* se od soka, ki se nahaja v listji, torej so mno-zijo tako dolgo, dokler niso vsega fistnega aoku po-rabile in listja osulile.
Trtofi roaa zacenja ie prikazovati med zacetkom mcacea junija in polovico avgusta. Glivioa, kakor ¦mo uze omenili, brez mokrote|no more kaliti, torej tudi ne se mnoziti. V suhih lelinah so te bolezni ni-mamo tako bad. Vse drug*5e jo v vlainem poletji. Vlaino polftjo rast te glivie« posebno pcspeSuje. Ker se je nadejati, da bode mogota Moinjo potatje zeto mokrotno—vsaj vrwnenski preroki trdijo, da na mo k rot no in mi/1 a y.imo stedi navudno bladno in vlaino poletje — se nam je bati, da se inogofa ta boiozen letos prej pokazo in tudi mocncje razsiri, kakor v proitem letu.   Torej gospodarji pozor!
Da bode vsakemu pricetek in vsa prikazen to bolezni dobro znana, omeniti hodem le na kratko, da „trtno strupeno roso* opazojemo s prva ie na spodnji stras. Itstov; na pecljih, mtadikah in vilicab pa Ie redko kedaj. S pocetka pokaxejo senavadno blizu lisineg* roba majhne belkaste Use, katere obstojijo iz brez Stevila glivic. Kmalu se pa te list; pomnozijo tako, da nastanejo take lise tudi poleg listnih zilic; scdaj se pa uie prikaiejo tudi napovrSji lista nepra-vilue a pocetka rumene, pozoejo rujavo lise. To, jo u$e enamenje, da je boiozen zelo napredovala. <Jez nekoliko ease postane listjo ua zgoranji in spodnji straoi sivorujavo in se popolnoma poauSi.
Trt* kakor tudi vsaka druga rastlina se brez listja ne more popolnoma razviti in tudi ne dozoreti, grozdje ostane nedozorelo in kislo.
Qlavno vpraSaaje, katero gotovo vsakega go-•podarja zauima, je pa to: AH poznamo kako sred-stro, a kateriro bi se ta glivica uni6iia in bolezen kolikor to'iko omejilaP Odgovor bi bil sledec: Do Imnskega leta skuialo se je mnogo aredstev coper to bolezen, a nobeno sredstvo se ni tako sponeslo, kakor ,apnena voda",
Poskuinje z apneno vodo se pri naa pad niso napravite ie nikake, pa2 pa naLaikem, kakor trdijo tamoioji gospodarji is kmetijski strokovnjaki, a naj-boljiim vapehom. Ker je upati, da je na tern gotovo veo a!i manj resnice, bilo oi zelo dobro, ako bi naii gospodarji poskusiii trtno liatje s apneno vodo ekro-piti ali beiiti.
To delo vrii se pa na sieded naiin:
Na ato Utrov rode vzame se dva do trf kilogram© ngaeenega apna, katero se t vodo dobro imeSa tako. da se apno v vodi fino rozdelt. 8 to vodo se trte posebno pa liatje Sttrikrat do iestkral dobro po-ikropijo. Prvikrat-naj se trte skropijo sredi meseea maja. Skropi naj se pa tako, da ostane lietje popolnoma s tenko apneno skorjioo prevleSeno. Ce pride dei ter spere apno s listja, treba je na novo akro-piti. To naj se nadaljujo 4 krat do 6 krat do srede meseea avgusta. Sploh kakor hitro se vidi, da na listji ni ve<S apnene skorjice, naj se zopet ikro[>i.
Skropi Be lahko in dobro z navadnim vecjim jiopifem (penelom ali pinzelnom). Dobijo se sedaj za ekrapljenje trt tudi posebne brizgalnice; ker se je pa s temi brizgalnicami napravilo le Se malo posku-ienj, bi bilo gotovo se prehitro to ali drugo tako o-rodje priporocati. Na nali kmetijski soli napravi se ¦ takimi pripravami ved poskuSenj; kakor hitro pri-demo do kakega gotovega uspeha, poroeati ho5em ta-koj naaiin gospodarjem.
Ravnatelj E. KBAMAB.
Iz Dornberga, 13. aprila. — (Osnujmo zopet bralno druztvo! — Pritozne zaradi uevarno skladovne ceste in drugilt zanemarjenili poU.) Le ve6 dasa ni nobenega dopisa iz Dornberga; danes primem jaz za pero in sicer zategadelj, da bi sprozil misel, da bi se pri naa zopet ustanovilo bralno druztvo. Ker menim, da ne ustrezem celi ob&ini so svojim nasvetom, in ker ne dvomim, da marsikteri svojeglavni kmet mi bo ugovarjal, prisiijpu eora nasteti koristi takega dru2tva.
Bralno druLtvo bode prvi6 naSo mladino odvra-<5alo od nedeljskih ignr in pivnio, ker do Bedaj iali-bog ni bilo dm gib kratkocasnic kakor krdma, bala-nje in keglifice; to pa stane mnogo denara in naso mladino spridl. V gostilnicah se ne godi niL dobre-ga, zdravjo in denar se zapravi, moBntea se porni in ob dobro ime se pride. Pivnice nafio, katerih imaino preyed, so ob nodeljab in praznikih popoldne vefiidol od donmcih starih in mladth ljudij natlaLone. Ako koga iscefi in zelib f, njim govoriti, najdefi ga alt v pivnici ali pa pri kroglah (ig.i) na oesti; doma ostane le kak sivolasi ste/'.'ak ali p, ynleA gospodinja, da iivini streie, Da, ako opuisvjes' korake malopnd-nih, videl boS tudi med popoldansko bozjo sluibo tri do «tiri osebe v pivnici sodeti, katero ne samo na zepu marre6 tudi na duSnem zdravji ikodo trp6. Krcrnarji bi moral! imoti veo pameti in vesti, ter bi ne smell toditi ob caau sluzbe bozjo; tudi naj bi gle-dali, da bi ce vsaj o postnom casu nihoe ne upijanil.
Ce pa kn-mirji no6ejo, naj bi g. JSupan gledol na to, da bi so kromo, kadar v oerkov zazvoni,  za-
firle in da bi mladiua bodisi predpoluduo ali popo-udno med bngjo sluibo okolo eerkve no postapnlat
Voliko boljo bi toraj bilo, ako bi se za naso mladino in odtaslo ljudi bralno druztvo ustauovilo, ker ouo bi tudi nafi narod k praviomiki in zfivoduo-eti budilo. Veseljo bi bilo videti v prihodnjo naso mladeniio o proBtih urah namesto v kromali posedati uli -okolo pohajati, v bralnisobi dasnike pridno 6it»U.
Osnujmo todaj bralno dnJivo. katero cos noknj lot nusi obdint gotovo obilen sad obrodi. Meseona pla^a vsakega uda zna&ala bi komaj kakib 15 nov-cov, ako bi so ude!e2ili mladeni^i togavabila v obil-nem stevilu. Sloga toraj, bratje, in no pozabimo da stno sinovi matore Slave,!
Velika povodonj nam je preteklo loto zo v jo-soni most v Dragi mod Pervacino in Dornbergom podtja, <taz katori pelje skiadovua cettta ua Gorico. Zaluij ta na pol sozidani most, pri katerem lezi na ceati vo6 vozov kamnja, ni Se sozidan in eanesliiv, no vein uzroka; narhitreje je malomarnost temu dol-geinu odlasanju ktiva, ko vremc od jeseni do toga c.isa ailnega dela ni zadizevulo. ^alostno je zares sliSati o nesre^ah, katere so se na tern nevaruem mo-t»tu pripetile, in obialovanja vredno nadzorstvo naSe skladovne ceste. Tarn, kjer nesreco pretijo, se od dneva do dneva odlaSa delo; posestniku I. I. iz Za-loS6 pa, kateri si jo blizu zelezucga mosta pri Roji-6ik, kjer se ni nesreie bati, kakib dt set vozov kamnja Ie za malo turn napoljal, ee ne prizanese. Ker ta posestnik zaradi slabega vremena in silnih del ni mogel namenjenega dela izvrSiti ter med bvojo njivo in skladovno ce^to zidu napraviti, poslalo mu jo nase si. zupinstvo takoj pismeni ukaz, naj kamnje brez odloga prec spravi, drugace bode ostro kaznovan. UpraJam toraj, je li to prav, da bi so kmet za tako malenkost kaznoval P Posestnik I. I. v kratkem evojo dolinosti in ukaze si. zupanstva izpolni in bi ludi ne-kaj naloienih gld. za kazen plaoal, ako bi bil gotov, da se ta denar v prid obrne. Lelel bi, da bi bo za ta denar na podrtem mostu (ali pri Ambroievem po-loku) lud priskrbela, katera bi ponodno potnike ne-sreo varovala, dokler se zopet most ne sezida.
Naae obiicske poti so zares slabe in zanemar-jene. Prav in pametuo bi bilo, da bi se s prihodojo tlako popravile. Posebno v ZaloSdih je zares potre-ben oster ukaz si. iupanstva kmetom, da bi svoje razdeljene potaf ki peljejo v vinogrado, v kratkem popravili, kajti drugade, ako Se tako dalje pojde, bo mogel kmet komaj pei priti v evoj vinograd. Voziti moramo j zatoraj kmetje, skrbite za lepe in varne pota!                        ____________        Dornber&an.
^Jalofttna prikazen vseh dasov je, da zvitim in timoglavim oaebam so Ie preve^krat posrefii, vrstaike svoje omamiti, da proti vsaki novi, Ce tudi obee ko« ristiii «tvati kljubujejo. NajveiS je tega kriva surova .p^evz.otnost naSega ljudsfcva. Ce ai kdo umisli kako novo iu Se tako k«»ri8tno ob5no napravo, kojmulbode drug kljuboval in v avoji oholosti S6uval ljudi avoje-ga miSljenja ne le proti afcvari, za katero gre, asapak celo proti doti^nira oscbam in njib poStenju. V svoji neotosani modrosti navadno navduSuje svojo stranko z bosedami: „Kaj nam bo tak ukazovalP kaj naa bo tak komandiralP tega pa ne; rajSi se tozuno; ali se ¦i nnAni&^f no< ti fle podpiges. pa g8 vem % takGt
IZ Otale2a, 13. aprila. — Dasiravno 2ivimo v hudih 6asib, smo ai vendor tudi mi Otalcici no izgledu druzih Bosednjih obSin umishli, da bi bilo morda ioze voziti kakor le nositi iz vasi do skladovne ceste in nazaj, in to temveo kor crta naSe ceste ne bi bila dolga. To miael spraviti v dejanje, priskrbel nam je preteklo jesen cestui odbor izvedenega mo^a, da nam je napravil nacrt in cesto zmeril. Gestoi odbor se je o tern nafirtu aam prepriial in je na mestu priznal, da po tern nacrtu bi se dala izdolati oesta z najmanjSimi klanci in z najmanjSimi stroSki. In tako je bila prva stvar mirno dogoana.
Pa glejte, kakor je zdaj naSa slavna vlado nenadoma predloiila naSrt ^me vojske, prav tako na-$9 & j» &# &* Mfo c**te F^oilft ^ma rojska.
ki se nam podpiSejo; potle pa naredi.no prito2bo ua doielui odbor; bote videli, kako jib bomo.**
Dragi obSinarji, tako poiefeje se pa* ne strinja % duhom sedanjega 6asa; ko naSi eoaedjo krog m krog naa v vsakem obziru napredujejo, da so mi pro-piramo P Drum delajo is se nam posraehujojo, in ko bojo oni io uiivali sad svojega truda, so bomo mi tudi Se lahko propirali, a v lastno Skodo, in bodofi-nost naa bcile oBtro obsojevala. Ce tudi oe nasprot-nikom posreSi naSo podjotje uni«iti, jim vendor ne ostano ui6 v dobifiek.
mmmmmmmmmmmm        Domojiov.
Politidni razgled.
Dr^avni zbor je v petek 10« t. m. v vefierni scji vzprcjol v tretjem branji zakon 0 6 r n i v 0 j s k i in potem fie noko postavo, 0 katero tudi uaSa dr^ava, kakor OBtale evropsko dr^avc, dajo porofitvo zustran egiptovskoga po-sojila 9 milijonov. Potom so se poslanci razfill in se siiidejo zopet 5. maja. Na dnovnom redu so zgol poroLila legitimacijskoga in peticijonal-ncga odscka. V ponedeljek 19. imela je go-spodska zbornica sojo, v kateri je odobrila dr-itavni proraCun. V jedni seji opravila je delo, za katoro je postanski zhornici bilo treba 25 scj. Zanimiv je bil govor nau^nega ministru Gautscha glede prenaredbe srednjih Sol. Po njcgovi misli imela bi se odpraviti razdelitev v nizjo in vifijo polovico. S tern bi se pridobilo nckaj 6asa, ker bi se vsak predmet u6il samo jedeukrat, a ne kakor zdaj dvakrat, nararefi na ni^ji in visji stopinji. Tudi, misli prirodozuauske nauke obdr2ati samo v zgornjib razredih. Na gimnaziji bi po na§em mnenji to filodosti glad-ko, vecje te^ave bi glede tega bile na realki, s katere mnogo dijakov, dovr§iv$i cetrti razred, prestopa v razne strokovne dole, kjer se pa tudi iz prirodoznaaske stroke zahtcva uekaj znanja. 1 Nedavno umrli ccsarski namestnik v Dal-maciji baron Cornaro je hitro dobil nastopnika. Imenovan je general Bla^ekovi6, po rodu Hrvat iz stare kmetsko-plemi§ke obitelji. Dal-matincem bode to imenovanje gotovo ugajalo.
Tudi profesor Miklo§i6 na dunajskem vseu6ili§di je dobil nastopnika in sicer svojega nekdanjega udenca, katerega si je sam islel in ga mo6no vladi priporo6al, namrefi po rodu Hr-vata profesorja Jagi6a z vseu6ili§6a peti'ograd-skega. Vse avstrijske Slovane, posebno pa naa na jugu, je to imenovanje jako oveselilo, ker vemo, da Jagt6 ni samo slavist, temved tudi Slovan z duso in s telesom.
Kakor notranja, tako miruje zdaj tudi V-nanja pohtika. Vse zbornice so na po5itnicah.
V  S r b i j i se pripravljajo na volitve v skup§6ino, takisto tndi v Bolgariji in Vz-hodnjiRumeliji. V ob^h dr^avah bode ve.6ina vladiua, 0 tern sc Bkoro ne smedvomiti.
GrSka zbornica je vladi dovolila 2ivega in mvtvega blaga za vojsko proti Tur6iji, in ee je verjeti porofiilom, je GrSka zdaj bolj boje-vita nego kedaj, a vojne vender nece napove-dati. Br^5as misli s tern prisiliti TurSko, kateri to stanje 2e preseda, da ona pricne boj, potem bode pa javkala, da je napadena. Zadnjid na-povedani ultimatum velevlasti §e niso dale od sebe, Francoska neki da s tern ni sporazumljena.
Usoda Gladstonovega ministerstva se menda odlo5i 13. maja, ko pridejo njegove pred-loge glede Irske na dnevni red v spodnji zbor-nici,
V  Italiji vsak dan pri^akiyejo, da vlada
jUr ne zapretS ke*efa\ fi' Is 36$ Vete dafje*. Razen v Benetkah in y Padovi, prikazala se je tcdi y Mjiairo in posebno mocuo na jaga v me-sto Btiadist in v njegoyi okolici.
V Mitff tdu j<e n« oljeno nedeijo streljal nefcl Graleoto na <kofc pred cerkvljo, kamor se je pflpe^al, da bi Wagoslovil ojjke. Galeoto je duhovnik. kateremu je zarad nerednega zivljenja vzel Sfcof ahibo in zato se je nad njim ma§fce-toft. Skof je nitro petem nniTK
Domade ta razne vest!
IUdO«*mi d<»e*ki en otwiW yrt in dekli-iftblokr. »m%Wf Jtfatp Mare**, iaatat tononik r (JotW, p^B j« t ta nametf 7 gld.; JaaeaMafcue ˇ BieKtsi na Moravakam 6 gH.; Filip Kwlmar, iupnflc t Dornbergn, 50 k*. Lepa brala blagim dobrototkom; y poyratilo bodi jra ynneJa rail, *nobH savddaprny dobro naprednjeta. Ob eaetn pripwefani* tudi dra-grm rodnhubow, naj M po itoji rtwai ariponwgli k tsdrievaaju prokorhfoih aafpM? a wdo&tniwi done-aki. Sprejme aa vaak, tudi ie take ttsfaen car.
Vatajenje yHNto m bo tudi letos t aoboto'po-poldne slovesno, kakor drug* lata, ako bo vreme u-godno. Is vtSmm a8r*vi fnjdd ?t4«ieija ob 5., is cerkve av. Ignacjja na Travniku ob 6. nri, is oorkve a?. Vida in Modeata na Placuti ie le po 7. nri, ko a* sitae mritiB. Prvo procesije udfelesle se meati s ibdb* in raana drtftVa, druge Yojf*i s godbo, irege ferani, katerim aa oavadwo pridruii mooge giedaliev. Na Koatsnjevioi bo vatajenje a proceaijo aa Veliko nod sajntra ob 6. nri.
Qori&a, ditalnica je moleata r post*, a ie ¦e pripravlja, da po veliki nocj aacae sopet prejanja iivahnoat. V aoboto 1. maja bo imela pleani vcncek, ki je ie aklenen in sagbtovljen; pozneje namerava
griredli euo navadho In eno veliko bedpdo. Kndar o red ? teto oiiro pripravljena in gotova, nsiznanimo to avojem dltateljem. Nadejamo so, da k tomu nam St bo treba dolgo eakati.
Qbritlea ljndska posojilaica be saprta o veHkonoenih prasnikih; prvi uradoi dan bo sopet v Jt'trtek \po yeliki aodi 29. aprUa. K-lor ima i njo kako oprayilo, aaj je odlosi, ker o prasnikih bila bi mo pot saatonj t mesto. Pri tej pyi!»1H opomnimd topet, da poiojihiioa pfaLnje od hranifaih «tbg obreati pe *%%> «d danUi poaojrl thja pa 60/0 vrhn urftd-nLb stfoikof. Poaojoje na oaebnl kcedit profci poroStvu saaealjiTib oseb ali proti zastavi vredaoatnih reLij ma-lega obsega, posebno yredooatnih papirjev. Edor u-iiva saupanje pri znafticih in soaedlh, ki mtt uorejo in EoLejo biti porok, si pri poaojtlnfci lahko cpomore; take tudi ont, ki ae v6 kara se Brojim dcnatom. Prolnot y prrem .letoSnjem ietrtlotji bil je jako ii-tahen in ka&e, cCa bo ae taste]. Dobro.
BratovSSina yednega defideDja st. R. T.
fancla je preteklo leto, to je: od predzadnjft do zad-nje raastave, kakor amo ze enkrat porocali, dcbod-ko7 1758 gl. 05 kr„ stroSkov 1553 gl. 03 kr., tako da Je o'atalo v blagajairi gotovine 204 gld. 70 kr. Dohodki pretek!ega leta delijo ae tako le: bfagaj^* niCni ostanek is feta 1885 101 gl. 16 kr., aa pro-dano cerkveno obleke ae je dobiio 258 gh 50 kr., darovaui obleki se je doplacalo 110 gidL, druStveniki in drnStrehice go dali 1264 gl. 39 kr., pri neki lo-teriji se je dobfl'e 24 gld. Dhiatrariki posamexnifa duhovnq plaesli so naaledaje vaote: Soflcaa 11-70; ttariane 3.85; Musceii 35.00; Sredoje 8.50 (I.); Pod-melec 8.00; Malninja sa 1882, 83, 84, 85 22.40; flejana 11.45; Banji5ioe 5.00; Sebrelje 6.50; St. Fer-jan 10.55; Cerkno 14.0O; Ponikye 1200; Stfarije 22.40; Rofie 21.50; p6i»^g 8.60,- Rifefffbe^g llO.OO; OtaM 7.60; AvCe 26.25; Medans 20.4O> Rtfttars 6.00; Bafinje 8:00; Reffinj 13.30; Vogenko 2.80;. KoLban» 13.00; Deskle 15,00; St.,YiSka gora 15.75; Ruda 15.00; Temoica 12.00; Ravaica 18.00; Scodoyacca 23 00; Idrija na m&i 6.20; tog 4.00; Tolmin 9.00; Ebkoy^c 365; Sv. Xril »8.75; Kanino fif.OO; St To-tdai 13.80; Sempas 17.20; Slanjel 5.00; Podaabtin 10.00; Sfe M«rar t2^0; PrTa6ii» 4.00; Fnaaicello 87 50; Miron 1.80; Solkan. 8.65; Gorenja Tribuaa 10.00; Oaek 24.95: V«tp,|ba 15.30: BerljiDi 5.00;
4.0J; KrOffl&eXg 2^30; L#el 28.74; Tolfe 37.70; &m 19.00; *|IotKnfft 28.60: Halhirtje 7i.40? Peeltte 5.00; Podmelee 8.00; Gorier 131.95;. grofinja Chain-bord 800.00;. — StroSki aadevaje cerkveno obleko in razne potreba&ne pri nje izdelovanji.
bebbn yM, m pojde is ftsfti ofTl nri SO^fiiinut'pb* polndne in pride v Gorieo ob 3 urah 34 minni. lafc dafaii aa bodo litffi vaeit treft razredbf aarni6rej in »«*naj pe snisani aeni. la Gorice vtne ae vlak ob 9. 30 nuaui note: in prate v tat pl> 11. nri 42
| njimi so tudi snnanji s Dunaja in is Italije,
QoriSka poddiralnica Droibe av. Cirila in Matoda je dovoljena. Dotieni nradni odiok glasi se tako le: ,§t. 3348. Da je .Potdrninrca Goriska droibe av. Ciriia in Motoda* na podlagi predstojeRih pravil pravno tiatanjvljeoa, ae stem vaied pooblaatOa viaokega e. k. miniateratva sa nct-anje atvari z dne 29. marca u I. 5L 4773 poterjnje. C. k. deielna vk-da v LjubliaoL dne 6. aprila 1886. G. k. deielai predsednik: Winkler*.—Dolgo smo cakaH, a slednjiS amo vendor ueakali, da dam je dovoljeno diustvo, kr je imefoavoj natanovni shod ie 18. oktobra pret. leta. Zdaj je treba, dj. gremo na delo ter da ae krepko okleoemo dmitva, katerema je namen po-apelevati nai-odno iobtro. Rea, da alorenaki rodo-Ijubi ao a narodnim duvkom yesani na mnogo atrautj, aii mali doneaki, ki *« sabtevaje pri tea druatvu, jilt gotovo m eatraaijo, da bi ne pria:opili. Poaebne go-riikim rodeljabom je treba, da ae v obilnem Stevilu vpiiejo y to draatyo, kajti na meji bomo ie posebe potreboTali njegove pomoii. V aedanjem odboru ao gg dr. A. (Iregortie, Anton roojui grofObixsi inYa-lontifl Kaocler. Na katercga toh faspodov uaj ae obrne, kdOr ieli katerega pojaaniU in kdor ieli dra-itva pristoyiti.
B^ron Rtufolf TPatfW, poaeataifc y &t. Per-janu, umrl je v aYetib tv&ier r portifni .ARs ltifta* sa mertadom, o katerent smo zadnji5 prsali. Raiijki baVdn, ki Je itvet nadf SO Vet, sastopixl je goriiko ve-fepoaeatyo y driavniom sbom od I. 1873 do 1877; drugace ae je bayil s gospodafttvom. BCorr/ oplauje raiijkoga kot B?iberalnega~, posebno V verskem ozi.u; apovddati ad oi raogel, de|\li so ga v ay. olje. Truplo odperjali so danea v St. Ferjan.
Umrl je Tomai Slabanjft, sbtar, ki je mnogo delal za cerkve po Gtoriskem in drngod, v 85. lotu avojega iivljenja. Bil jo rasumen moi v avoji atroki, poatenjak stare koreaike in skrben ode. Sin Teodor nrevzel je oeetoro delavnieo, a drug ain je maanik kapuoinakega reda v tirobki pokrajini. Ranj-ki oataae v najboijam apominu pri Vaeh, ki 3J.g.; poxnali.
Zdraystveno porodilo goriikega meaU sa lcto 1885 priSlo je te dni na svetlo, a nam ae ni do* poslalo, du bi is njega poatteli, kar bi bilo pvimomo, $6 rndi |e najbrio radi tega objavljono, da sluiSi mo-a^aaom v poduk in dajim apricirje o delovanjt meat-nega Urada na zdravstvenem polji. Temu ae nikakor ne iadimo, vsaj ho italijanski goriSki Iftti te dui pri-neali vest o pregledoVanjt Statota za obrtne zadrugo, katera jim je biia posraua', kakor pri&ajov od c. kr. nataestitiatva, a nam taka veat tit do81a od robena Strani. Ce celo viiroka vladavtom slufaji ae nispom-nila slovenskega listei, kako moremo zibtevati od go> ri5ko'ga mUhicipija1, nitj bi nam poailja! oznanila in poiroerfa, ki zaoimajo meScanatvo obeh- narodito^ti? Edini tired, ki je „Sofii" vedoo zveat, ki jo priduo ber6 in vartije, da ne zagazi na kriva potas, je atavno c. k. drzaviio pravdniStvo. Bvala Bogu, da inrnmo taaj tega prijatelja na svet'.i poleg sliavnega ob6instya, ki hlastiio pobere vsako p'ametno besedo in misel, ki jo izreCemo.
Fo6itnice na srednjih Solab ostanejo, kakorsoo so bile do zdaj. 3ogati Dunaj^mi, posebno zidi, ki imajo navadb, da gredo o sv. Ivanu, ko tenejo hri-bovci iivino v plaoine, v gorake krajc na hlad, pri-zadeva'i so se mnogo, da bi bile po&taice tisti cas, ko so oni na deZe'li, da bi vzeli tudi avoje otroke aeboj. Pravda radi tega tekla je dafj fosa; slednjW je minister rekel, da ostane pri starem. To je pVav, kajti treba je ozir jemati tudi na tiate, ki ne mt>r%p na d'ezolo, ki morajo oatati y mcatn. Za take je bo-Ije, da imajo ob vrodtfa dtteh deb, a katerim se ba-vijo, nego da bi po hiSah dole 6m prodajali, ker yen ne moi*ejo, V pozo^jih meseeth lahko gredo na prd-ato vecn^ del dneva in tfedaj imajo poStnice svtoj po-men. V javnih zadevab treba je vedab imeti ob^ie blaginjo pred ocmi, a lie zelje nekaterib, k' ah ne fltorejo potoievati, da jim Solace arece ne sije de-volj toplo.
x Vabilo k alavnostni veseliei, katero priiedielov. Gitalnioa v Prvaoiai o priliki izleta Trzaokoga SokoJa v PrvaSino dne 26. aprila 1886. Spored: I. 1. Spre-jem Sokolov koj popoludne na prvaSki meji. II. 1. „Napreju, svira godba. 2. Siavnos'ni govor. 3. ,Ven~ dekMt poje meian abor. 4. nZrinaki\ ayiti gofdba. 5.
avtra godba. 10. sLe pevaj ptMJica", mesaa zbor. Za-detek ob 51/, uri zvefier. Ystopnina k veaelici 20aov. Sedei 10 nov. Po veaelici akupna Vfderja (banket) v ditatoiem dvorani; plafia ae 1 gl. K obilni adeleibi vabi tdjndno odbor. — Kakor amo poisvedali naprav-ija se tudi mnogo goriskth rodoljnbov in is okolice, da pozdravijo ti^iskc bokolee ter da se udeieie Iepe slavnosti v prijazni Pervacmi. Triaskim Sokefom kli-eealo na goriSki zemlji: na sdar!
tfciteljsKo druStvo sa Seianskt solski okraj Me Peroral* m V. jaia> ob 9. flri dopbiudne »
Nabrezini, Dnevni rad t 1 Potrdi ae zapisnik sledaje-ga zborovanja. 2. Poro5ilo tajnikovo. 3. 0 pecji y narodni Soli- 4. PoroSilo blagajnika, pevovodje in knjiinjiSarja. 5. Sarkasti5no-ironi6na razprava. 6. Vo-Utev treh pregledovaleev racunov. 7. Volitey odbora, 8. Rasni nasveti. K udeleibi nljudao vabi      Odbor,
Izneverjeoja so v Trstu na dhevnem redu. Najprej so zapazili, da manjkajo v bolnidnici velike vsote. Potem so nasli v mestni blagajnici veliko pra-snega prostora, ki bi moral biti polo dettara, vsled cesar so priprli donarai^arja in priglcdnika. Na to so ae pokazali neredi pri nBanca popolare", katcfeedenr aradnik ae je ustrelil, druzoga so pa zaprli. Slednjii ao priili na sled, da je tudi y mestni *zastavljavntct nekaj y nereda, in ao zaprli nekega uradnika. Pri vaeh teh zavodih vkup zmaajkaro je nad 150.000 gl. Rea, Trat jo velik v vaakem oziru.
Kraetijsko raastayo bod« imeli od (12. do 23. avgaata t. I. v V i d m n sa naalednje pokrajini;: Beltuno, Padova, Treviao, Videm, Uoootko, Verona, Vioenza. Rasaravijo he razna iivina, Btroji, orodja, pridelki-, narisi kme&kih pdalopij, izd.lki malih polj-akib in gozdnib obrtov in rasne drag© re6i. Btroji in orodja sprejcm.ijo ae, te tudi niao is Italije, poadbnv taki, ki ae rabijo pri ob delo vanji semlje; n. pr. orala. brane, aovni atroji, pot cm priprave za napeljavo vode, tx gnojienje in polivanjo, in taki, a katerimi ie pri-deiki poBirajo aii spratIjajo v rabo. Takim atrojam in orodju nefaSkemu odlooeni ati 2 slati, 6 arebernik in 9 bronaatih avctinj, Kdor ieli kaj razatav'Ki, naj ae obrne na predaednika: eonte Mantioa v Vidmu.
Banka „Siavijau. — Nov dokas saupanja in veljave pridobilaije slovenaki tazavod tudi mod Nem-ci. Grlavno ravnateljstvo .alpinako-montanake druibe" na Danaji priporo5ilo je namrec bauko nSlavijo<4 pod-redjunim ai uradorn, pozvavai jib dolovad v to, da si uradniki in delavci walpinske montanske druibe" za-varujejo pri njej iivljeuje.
Lep velikonodni dar pridnim deckom in de-klieam priredila sta 5. g. Fr. Mare&c' kapkm in Iv. Bonac knjigovoz v Ljubljani. Prvi jo ilnbral najpo* trebnejio in najprimornejio molitvo za otroke, ko zue* nojo na knjigo brati, dra^i jo pa oakrbol potrubui tiaek in jako lep voz. Knjiga jo iz§la v dvoli tiskih, oden je za decke, drugi m doklico, in ae imonujeta: nMolitvenik za do6kett pa ^Molitvom'k za doklico". Molitve ao v obeli knjiiiicah one in iste, aamo da se po bosedi, tu in tarn tiidi po ponicnu, prirejene raz-licnemu spolu. Na 222 straneb pmv majhno obliko obsega knjiga vse, kar je otroku prva leta potrobno. Tisek je ra/IoLen, papir licSoa in at a no knjiiica v pol platnu 24 kr., v vsa platnu 30 kr., v usnji z marmo-rovo obrczo 38 kr., s zlato obrezo 55 kr., s zlato obrezo in pozlafiena 65 kr. Na 12 iztisov da ae 1 za namccek. Pridnim otrokom primerna knjiga in lep dar.
Vabilo na narodbo. SpoznavSi, da je Sloven* cem znanstveue literatnro neobhoddo potreba, odlodi-li amo se stvariti iiat zgoli za pouk in znanatvo. V ta namen pretvorii se je ffKresu v poucen in znac* atven \ut. Ker nimamo nobenega snanatveno atrokov-njaikega lieta, bodti gojil ffKreaa kolikor mogo^e vse znanstveno stroke. A pri tern hocomo skrbeti, da bodo apist Teeinoma poucnega znadaja ter aa vsakega omtkanea v obte zanimivi in aploh lahko  nmevni.—
Komur jo za to, da se pri nas znanalvdna knji-ievnost bolj krepko goji in da dobijo nasi kltci po laatnih srednjih solan tndi v tern amislu trdnejio pod-lago, ta naj naa gmotoo in dusevno podpira. Nade-j:imo se. dji je ie naa > razumniitvo toliko jiarastio, d,i si bode mogro vzdrievati vsaj jedini zndnstveni list.—Liit izhija kot 6etrtletnik v posameznth svezkih po Seat ttakanih pol obsegajo&b, Za eelo leto veljk 3 gld., po knjigaraah yaak svesek 80 nov. Kdor narodi akupaj 12 isvodov. dobi jednega porrb. Nare5nina naj ae peailja tiskarni druibe a v. Mohorja v Celovcu. Drugi zvezek izide meseca junija.                Uredntitvo in^saloiniitvo „Kreaovo*.
BKres"' ima v 1. zvezku aledeco vaebino. 1. Is zapusciae peaoika Simona Jenka. Po peanikovem dnov-nikn priobci! I. Jenko. 2. Doneski k zgodovini de-yetega stoletja. Dr. Pr. Koa. 3. Imenopis konjiSke oadfare. H. Napotnik. 4. Ivan atanel, Manlius aft Mandelc, prvi tiskar ua Kranjskem. Sestavil L. Zvab. 5. Nestorjevi VlahL Dav. Trstenjak. 6. Kako se pri-pravlja rastltnam podstava. M. CHcnsek. 7. Balon ,La Francu*. Dr. Ig. KlemenftS. 8. 0 starejsi dobi iudijskega slovstva. Dr. K. Glist-r. 9. f Lavoslav GFo-renjec-Podgoriean. Andrej Fekooja. 10. Porocilo o hrvatski knjiievnoati. XIV J. Steklasa. 11. Drobnoati.
Javna zaJrvala.
Podpisana se iakreno zakvaljnje vsem onim, ki so blagovoliii skazati zadojo 6«*jt ajenemu ljubema as»^el -arm -1 laraja. s tem, da so apremili njegeve trb^Io k zadwjemu pecitku.
RODB1NA SLABANJA.