jI 130. -^ Itbaja trikrat na teden, in sicer v torek, \Jtrtet ,. joboto ob 4. tiri popoldne ter stane po;, ptoSi> ?jPmRn» ali v Gorici na dom poSiljana: y vse leto ........15 K < %...........10 * posamične številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje^ ierpdne prilogi: Ob no-. rtm letu »Kažipot po*6oriSkemWGradlSeansiefnn'ib""'-liiipot po ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva Irt v Lotu „Yoinl red železnic, parnifcov in poitnik tfej" $er ineseCn0 prilogo nSlo?enski Tehnik". * Naročnino sprejema spravništvo v Gosposki ulici 10. 7 I. nadstr. v >Goriški Tiskarni« A. GabršCek » la oaroSIla brez doposlane naroCnine & nfflilramo— Oglasi in poslanice se račur.ijo po Pettt-vtstah Če tisiano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-fcrat 12 v vsaka »rsfa. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — „ Reklame in spisi v uredniškem delu 3U v vrsta. Za oMiko in veebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a V Gorici, v četrtek dne 14. novembra 1907. Tečaj XXXVH. »Vae za narod, Bvobodo in napfedekTt DrTKTmmfr Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. nadsfa Z urednikom je mogoB? govoriti vsak dan od 8. do 12. gopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in" praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. RaroCnino in oglase Je plafati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroMna, reklamacije in druge reči, katere n« spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1 e upravnlStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah/in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekaliSču Jos. Verdi, Peter Rrebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču! ulici, I. Matiussi v ulioi Formica, I. Hovaiiski _v__Korenski_uliciJt.22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. včič v Gorici. - Tslsfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. „Goricatt od sobote je priobčila na prvi itraoi članek — „Liberalna suša" ; pod uislovom je dostavila »dopis z dež«le", ker urednik si je moral biti v svesti, kak«) go-igtasno lumparijo priobčujef iato je hotel odvrniti od sebe vsaj del odgovornosti. Toda članek je resničen izraz brezvestne klerikalne duše, ki se zrcali v proslulem vskliku : „Pa D8J hudič vzame vse, kar ni našel" In po tem načelu je zgrabila „ Gorica" neko pismo „Trgovsko-obrtne zadruge" ter nagroinadila črne izlive propadle svojati z očitnim peklenskim namenom: priklicati nad del goriških Slovencev občutno škodo. Le prav je, da je nGorica" obskurno zmašilce edino v čast in slavo dr. Antona Gregorčiča, ki danes nima več nikake zaslombe niti v svoji stranki. Ostal je le še „potrebno zlo", in njegovo trobilo je brez odmeva „od zdolaj* v ljudskih vrstah, brez veljave nod zgoraj". — Da zapečatimo sodbo o podlosti in brezvestnosti Gregorčičevega lista, bodi ta odgovor. ^Trgovsko-obrtna zadruga" je pojasnila v stvarnem in do zadnje pike resničnem pismu sedanji težavni položaj na denarnem trgu, namignila je na kratko na vzroke sedanjim bitičnim časom, — in končno povabila de-aarm zavod, kateremu je bilo pismo naslovljeno, za morebitne hranilne vloge po 5Vs>% od dneva položitve do dneva dvige. To je bila čisto korektna ponudba, utemeljena v sedanjem položaju denarnega trga. Le klerikalni lump v „Goricic je mogel napisati nekaj opazk, ki dokazujejo poleg naj-žnlostuejše nevednosti le največjo podlost in brozvestnost. — Med drugim pravi doslovno: »Dandanes, ko vendar ne živimo v tako slabih razmerah na lifiiitmem trgu, — ponujujo to obrestno mero (57*%) kot vi;, -o le >e slabo stoječa društva". Kličem za pričo te lopovščine vso jav-m>t, ki more dobiti iz tega slučaja jasno sliko o bre2vestnosti in hudobiji klerikalnega časopisja. „Goricatt računa na neumnost svojih backov, računa na morebitno uepozna-nje resničnih oduošajev tudi v drugih slojih, — in dosledno računa na neki vspeh, ki naj bi zadel v živo .... edini slovenski z avod na Goriškem, kije v živahni zvezi s svetovnim denarnim trgom. Lump v „Gorici" se ne sramuje trditi, da. .. „ dandanes ne živimo v tako slabih razmerah na dmaarnem trgu." Oprosti, ljubi čitatelj, ako sem naravnost surov v izrazih, rad bi rabil palico, da bi naklestil ž njo hrbet tako podlo brezvestnega jezikača. Danes se drzne slepariti nevedne backe s tako infamijo, ko je vendar današnji položaj na denarnem trgu na sploh slabši nego po bankerotu 1. 18? ik Takrat industrija in trgovina nista bili tako razviti in obsežni, denarni trg ni bil tako grozno engažovan, kakor dandanes. Da, danes pretresa denarna kriza stari in novi sveti Amerika, ki nam je vedno pred očmi kakor bajna pravljica o velikanskih zakladih brezmejnega bogastva, je danes pozorišče bankerotov in kra-hov, knkoršuih človeštvo še ni doživelo. --Podjetja z veliko milijoni glavnice so šla v zrak; banke z milijardami prometa so bankrotovale, mnoge so kar ustavile poslovanje in zaprle svoje prostore na nedoločen čas. Finančniki celega sveta se bavijo z vzroki tega stanja in z vprašanjem, kako od-pomoči še večjemu zlu. Naša stara Evropa, ki je po rusko - japonski vojni sama bila denarno engažovana na vse strani, je pritegnjena v ta amerikanski ples in kliče na pomoč vse zdravnike in pomočnike, da bi v tem plesu ne zgubila ravnotežja ter strmoglavila v amerikanski prepad. In kaj je posledica? Državna angleška banka, ki je imela svojo navadno reeskomptno merilo 23/4—3%, je zdrvila gori do -7%. Za njo jaha državna nemška banka, ki je srečno prišla že do 77,%. In največji naš zavod, avstro-ogerska banka, ima svojo reeskomptno mero (5%, za lombard celo 6V, in 7%. Eskomptna mera ostalih bank je načeloma 1% nad avstro-ogersko banko. In to je tudi. Eskompt, kolikor ga je dandanes sploh, je dosegel s postranščiuami danes 7'/, do 8% — pri diskontom in kreditnih družbah celo više 1 Vse bauke so znižale na polovico in še niže vse dovoljene kredite — in uplivajo na svojo klijentelo z zgovorno ter prepričevalno besedo, naj se omejujejo na najnujnejše potrebe; nikar novih investicij, zlasti ne v nepremičnine! — Na Ogerskem in Hrvatskem je morala priskočiti vlada m pomoč, sicer bi šlo v zrak nešteto zadrug in hranilnic. Kredit je uničen docela! Trgovina trpi velikansko 1 Škoda bo ogromna! In v očigled tako hudim časom, ki so prišli nad nas, se dobi v slovenski koži tako brezvesten siepar, ki drznim čelom miga z jezikom, da ... ne živimo v tako slabih denarnih razmerah na denarnem trgu. Tako ostudno trditev je spustil v zrak zategadel, da je mogel vreči med svet še večjo lumparijo, češ: in v takih razmerah ponujajo po 5'/i% 1° Se slabo stoječa društva l In udri dalje ..,., da bi omajal zaupanje v slovenski denarni zavod 1 Iz povedanega je pač jasno, da z denarjem, ki stane po 5'/,%, je dandanes z lahkoto zaslužiti Še Čista — 2%- In to je gotovo dovolj 1 Ako je torej „T. o. z." ponudila po f>7»%, hoče obrestovati slovenski denar više nego je doslej obrestovan, — in je pri vsem tem še v položaju, da zasluži pri takih kupčijah do —-2% i» še več! V slovenskih časopJSih so priobčeni oglasi raznih denarnih zavodov, ki ponujajo tudi po 57, in celo po — 6%- Tudi okrožnice takega obsega kar dežujejo po naših krajih! Ali komu je padlo v glavo, da bi izvijal iz tega — napade, sumničenja, natolcevanja? Le do najnižje propadlosti podlo človeško truplo bi našlo toliko poguma, da bi tako težke čase izkoriščalo v strankarske svrhe, pa naj trpe" drugi morebitne hude posledice njihove -— peklensko zlobne volje! In „Go-r i c a" je odnesla — prvenstvo take propa-lostil Ne bojim se, pritisniti jej tako prven- stvo na sramotno čelo ter — potrditi je javno a svojim podpisom. Še nekaj o denarnem trgu pri nas na Goriškem — prihodnjič. A. GabrSček. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Potljore, — Žalostna nam majka! Vsakemu narodno zavednemu Podgorcu, kateri ima le še nekoliko zavednosti, mora srce vskipeti, ko vidi, kako se dajo nekateri bIov. mladeniči za nos voditi od par sem v našo slovensko Podgoro privandranih Furlanov, oziroma Italijanov. Pri nas v Podgori, in to vse po nevednosti oziroma narodni mlačnosti, se vzdržuje organizacija socijalne demokratične stranke, v katerej stojita (in to skupno v objemu) dve politični stranki in sicer: Ena je slovenska jocijalna-demokrotlčna (ta je še v temi), druga pa je italijanska veleliberalna stranka, katera v slepilo slovenskih mladeniftev vpije: „vlva socialisti e viva compagni". In teh par liberalnih Italijančko? ima na uzdi lepo Število Slovencev podgorskih, s katerimi vzdržujejo skupaj pevski internacionalni zbor. Ne vemo, kje bodo nastopili tisti slovenski fantje z italijanskimi pesmimi. Škandal, da ga ni para. Nadalje slepijo Italijani, da ne sme se gledati na narodnost, ampak da narodnost mora biti celi svet, in oni da dado roko, ako je njihovega mišljenja, tudi Rusu. Da! Mi jih že razumemo, in tudi njihovo nakano poznamo, ker v slovenski Podgori z drugimi zvijačami, bi ne mogli obstati, in tistih par zapeljanih slovenskih fantov bi jim precej hrbet obrnilo. Nadalje vprašamo podgorske socialne demokrate, zakaj da njih pevovodja, kateri hodi iz Ločnika jih učit slovenske in italijanske pesmi, zakaj da ne podučuje tudi v Ločniku ital. in slov. pesmi? Saj je tudi v Ločniku nekaj slov. soc. demokracije. Aha, tukaj je vprašaj? Ne uči jih tudi slov. pesmi zato, ker Furlani v Ločniku niso tako popustljivi in zabiti, kakor so tisti podgorski mladeniči, ki se od privandranih Furlanov pustijo za Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: == ALEXANDRK DUMAS. = (Dalje.) — In če ga vi dohitite, ne pridete več nazaj, da .bi me dali obesiti, zamrmra seržant. D' Artagnan skoraizne z raraeni, da svojemu spremstvu znamenje ter vzpodbode svojega konja. — Za manOi gospodje, za mano! vsklikne nato ter se spusti proti označenemu parku. Toda sedaj, ko je vojvoda ušel, je smatral vratar za potrebno, da dvakrat zaklene vrata. Treba ga je bilo prisiliti, da jih je odprl, kakor je bilo poprej treba Prisiliti seržanta do besede, in zopet so zgubili deset minut. Ko je bila tako zadnja ovira odstranjena, se je spustila Četica s prejšnjo hitrostjo v tek. Toda niso vsi konji vstrajali v isti hitrosti; nekateri niso mogli vzdržati dolgo te divje gonje; trije So se ustavili čez jedno uro; eden se je zgrudil. D' Artagnan, ki se ni niti ozrl nazaj, ni tega niti Opazil. Porthos mu je to povedal s svojim mirnim °brazom. — Da jih le midva dohitiva, pravi d' Artagnan; Ve2 jih ni treba, saj so samo štirje. — Res je, odvrne Porthos. In zasadil je ostroge v trebuh svojega konja. V teku dveh ur so preleteli konji dvanajst milj, ne da bi se kaj ustavili; noge so se jim začele tresti, in sline, ki so jim silile iz gobcev, so močile obleko jezdecov, d oči ni je silil pot skozi njihove hlače. — Oddahnimo se trenutek, pravi Porthos, da pridejo te nesrečne živali do sape. — Ne, usmrtimo jih rajši, odvrne d'Artagnan, samo da pridemo do cilja. Zapazil sem sveže sledove, ne more biti več nego četrt ure, kar so šli tod. In res, na cesti so se poznali sledovi konjskih kopit; jasno so se še razločevali pri poslednjem dnevnem svitu. Jahali so dalje; toda ko so imeli za seboj novi dve milji pota, se je zvrnil Mousquetonov konj. — Prav, pravi Porthos, Febus je končal. — Kardinal vam ga dobro plača. — O, odvrne Porthos, nad takimi malenkostmi sem vzvišen! — Torej dalje, v diru! — Da, samo če moremo. In res, d*Artagnanov konj ni hotel dalje; sapa mu je pošla; vzpodbodel ga je še slednjikrat, toda namesto da bi se spustil v tek, se je zgrudil. — A, vraga! pravi Porthos, Vulkan ima dovolj! -— Prokleto! zarentači d' Artagnan ter se zgrabi z obema rokama za lase, torej se moramo ustaviti! Dajte mi svojega konja, Porthos. Toda kaj vraga delate? -— E, menda padam, odvrne Porthos, aH bolje rečeno, Bavard pada. D' Artagnan ga je hotel dvigniti, dočim si je Porthos pomagal iz stremen, kakor je mogel, toda zapazil je, da teče Bavardu kri iz nosnic. — Torej vsi trije, pravi; sedaj je vse končano! V tem trenutku se je začulo razgetanje! — Pst! pravi d'Artagnan. — Kaj pa je? — ČJul sem konjsko razgetanje. —' Gotovo je to konj katerega izmed naših tovarišev, ki prihaja za nami. — Ne, odvrne d' Artagnan, bilo je pred nami. — Te je kaj drugega, odvrne Porthos ter nastavi uho proti oni smeri, katero je bil označil d' Artagnan. — Gospod, pravi Mouaqutton, k! je bil pustil svojega konja sredi ceste ter prišel peš za svojim gospodarjem; gospod, Febus ni mogel v ^ ... — Molči vendar! pravi Porthos. In res, v tem trenutku je prinesel ve ni veter vnovič čisto razločno razgetanje do njihovih ušes. — To mora biti pet3to korakov pred nami, pravi d'Artagnan. — Da, gospod, res, odvrne Mouspueton, in pot-Kv korakov od tu stoji majhna lovska koča. — Mousqueton, pištolo! pravi d' Artagnan. — Tu jih imaia, gospod, v roki. — Porthos, vzemite vi svoje. — Jih že imam. -r Prav, nadaljuje d'Artagnan ter jednako spravi svoje pištole; saj razumete, Porthos ? — Ne dosti.. — Tekli bomo za kralja. — KaTto? fleritalna brezvestni. nos voditi. Za zdaj ostanemo pri tem in prosimo vse tiste slov. mladeniče, da naj raje vstopijo k „Pevskemu in tambura-škemu društvu Podgora", katero jih z veseljem sprejme in da bodete potem skupno delali na narodnem polju. Tudi inteligenca in posestniki bi morali k društvu pristopiti, da bi se enkrat društvo bolj utrdilo v svrho narodne izobrazbe, ker dela je veliko, posebno naše učitelje kličemo skupaj na delo. Da bi ne. ostal to glas glas vpijočega v puščavi. Več Podgorcev. Podgorska mala kronika- — P" nas smo imeli letos dobro vinsko letino. Kdor želi ukapiti dobre vinske kapljice, naj pride k nam v Podgoro. — Sena smo tako malo pridelali, da lata že zdaj primanjkuje; ako -ne-| pride kakšna podpora, bodisi deželna ali dr* žavna, bodemo morali živino večinoma prodati. — Pri novem železniškem mostu je otvorjena žaga, katera je tukaj v bližnji okolici goriški na veliko korist kmetom posestnikom in lesnim trgovcem. Žaga se vsakovrstni les. V malo dneh bodo tudi mlinska kolesa se vrtela in mlela koruzo za zdaj in sčasoma mogoče tudi pšenico. Žene motor na surovo olje. V naših krčmah ne udobiš slovenskih časnikov. TJdobiš pa 10-20 „zukov'' kart za igro in v nekih krčmah tudi „Piccolo". Velika izobrazba! Iz ajdovskega okraja. Iz Sala, dne 10. iistopada 1. 1907. — (Lepolnite nuncem krožnike, saj ne porečejo, danet) — Minilo je poletje ter nastopila je tiha hladna jesen. Listje po drevju je že skoro zrumenelo ter žalostno pričakuje svojega najhujšega sovražnika, vetra, da je iztrga ter razmeče okoli! Minil je tudi god vseh svetnikov in za njim dan vseh vernih duš. Tudi letos kakor vsako leto so molili duhovni gospodje na pokopališču na gomilah — naših znancev in prijateljev, kateri ondu spijo večno spanje. — So molili, toda niso molili zastonj, ker tudi letos so rožljale kronice na krožnik g. nunca. — Tudi letos je nune na ta način pobral mnogo denarja od našega nezavednega ljudstva. Za vse reči je naš kmet ubog, samo zato, da se nuncem brez zaslužila polni žepe — no, za tisto mora biti, naj se že vzame, kjer se hoče. Naj zadene našega kmeta na polju še tako velika katastrofa, naj se nahaja v še tako veliki revščini, vsejedno ne opustijo tiste neumne i toli škodljive navade, da bi namreč nehali polniti nuncem krožnike s svojimi težko prisluženimi kronicaari. Denar mora biti, tudi magari Če imajo naše r,mameB zadnje jajce od hiše prodati. Kaj res, dragi moji, da bodete zmeraj tako lahkoverni ter da boste stavili v nunce vs8 svoje zaupanje? Kaj res, da 3e boste pustili še naprej od nuncev tako motiti? Saj nunci želijo, da bi ostali kmetje še naprej tako bedasti, da bi delili ž njimi svoje težko prislužene krvave groše! — Ne, ne, tako ne sme več bitil — Konec mora biti tej neumnosti, teh podedovanih grehov ! Ape-bjem torej na Vas, dragi moji kmetski sotrpini, da nehate služiti in se potiti za farško malho, katera nima dna. Apelujem tudi na Vas, drage kmetske žene, da tudi Ve enkrat odprete oči ter se nehate tako slepo pokoriti farovškim lenuhom, ki so že po drugi poti od Vas tako mastno plačani. Saj oni so dolžni za Vas vsejedno moliti, ne da bi-jim Vi to še posebej plačevali. Pa Vas vsejedno manj stane, ako greste tudi Ve same, drage žene, ter pokleknete na gomile svojih dragih, saj Bog bo gotovo tudi Vas uslišal. S tem pa, drage ženice, prihranite lepe kronice, katere tako neobhodno potrebujete v svojem gospodinjstvu. Kaj res mislite, da se s temi kronicami, Jcatere_ daste nuncem, rešijo duše iz vic? E, ljudstvo, stisni svojo radodarne roko v žugajočo pest! Iz kanalskega okraja. Iz Kala. — Že v zadnjem dopisu je bil omenjen govor dveh naših klerikalcev, kako sta se menila „da je tudi Bog imel politiko". Ta dva teologa v civilu sta jo prav temeljito pogruntala. Če je Bog, po njihovem mnenju, res imel politiko (kaj si onadva mislita s tem, ne vemo), potem nam lahko povesta, kateri list je imel. Anti ne „Primorski list". Še nekaj! Čudno se nam zdi, da ni našega Lomška v odboru »krščansko mislečih." Tako se trudi in dela in nazadnje nima nobene šarže! To je pa res velika nehvaležnost od strani klerikalcev in z našim ljubim Lom-škom res prav iskreno sočutstvujemo! Govorniki in pevci celega sveta so poskusili in pričajo, da so Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile za vsakogar, ki mora dosti govoriti ali peti kakor: parlamentar, duhovnik, učitelj, igralec in pevec, neohodno potrebno sredstvo. Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile zabranijo pri redni porabi hripavost; preženejo vsako nerazpoloženje izhajajoče iz kateregakoli vzroka. Kdor se še ni prepričal, naj v svojo korist poskusi Fay-ove pristne sodenske mineralne pastile. Dobi se po vseh lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodami; škatljica K 1*25 vin. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsku : W. Th. Ctontzert. Dunaj XII, Belghofcrstr. 6. Domače vesti Shod t Bihembergu. — V nedeljo popoludne ob 2. uri bo imel državni in deželni poslanec Alojzij Štrekelj shod v Riherabergu, in sicer v »Dolnjem gradu« gosp. barona Lewiezoffa. Potreba sotfameuisga urada v Tolminu. — Kako velika je potreba sodomernega urada v Tolminu, kake sitnosti in škodo imajo prizadeti obrtniki, ker se je odbila prošnja za tak urad, kako postopa vlada z dvojno mero v obrtnih rečeh, drugače s Slovenci, drugače z Labi, vse to je popisano v okrožnici tolminskega županstva, ki je bila objavljena pred kratkim tudi v „Soči". Glede na vse to je stavil na-rodno-napredni državni poslanec Al. Š t rek el j obsežno interpelacijo na trgovinskega ministra ter zahteval, da se ustanovi v Tolminu potrebni sodom erni urad. Nadejamo se, da bo imela interpelacija za-željeni vspeb, Zi ugodnejšo poštno neze s Patina pri Gorici. — Široko je 2nano, kako skrajno neugodna je poštna Z7eza z vasjo Pevmo, ki je oddaljena le nekaj minut od Gorice, ter kake ne-prilike nastajajo Cesto radi te neugodne zveze za tamkajšnje posestnike ter za one, ki pišejo-v Pevma«H v njena obližje. Polno prošenj je že bilo oddanih na poštno ravnateljstvo v Trst, da bi se opomoglo v tej reči, pa doslej vedno brezuspešno. Sedaj pa je stavil narodno-napredni državni poslanec Štrekelj obsežno interpelacijo na pristojno ministrstvo z zahtevo, da se končno vendar enkrat uredi poštna zveza s Pevmo na ugoden način. Interpelacijo priobčimo. Odlikovanja. — BWiener Zeitung" 12. t. m. je objavila, da je Franu Dukiču, predsedniku okrožnega sodišča v Rovinju, podeljen red Železne krone III. razreda, Julijanu (' o-vazu, sedanjemu voditelju c. kr. okrajnega sodišča v Vodnjanu, vitežkikriž Fran Josipo-vega reda in Karolu 15 u n e u, kancelijskemu oficijj»lu v Komnu, zlati križec za zasluge. Iz pravosodna službe. — Više sodišče v Trstu je imenovalo avskultantoma pravna praktikanta dr. Pompeja Zumina v Gradišču ob Soči in Antona Medveša v Gorici. Nesramen iiopiS iz peresa kakega švab-skega profesorja v Gorici je izšel v „Grazer Tagblattu" pod naslovom „Die Hetze gegen die deutschen Professoren in Gurz" (Gonja proti nemškim protesorjem v Gorici.) Dopis je pač skrajno nesramen. Pravi, da znani dogodki izvirajo iz skupnega sovraštva Lahov in Slovencev proti nemškemu vodstvu realke in njegovi opori: dolžnostim zvestim nemškim profesorjem. Pravi, da narodni predbojevuiki hočejo na realki jednake razmere kakor na gimnaziju, kjer je laški ravnatelj, ki izigrava zavod Slovencem v roke, ter da se hujska javnost in učence proti nemškemu ravnatelju in nemškim profesorjem. Ravnatelju se šteje v greh, če pokliče kakega nemškega suplenta itd. „Učenski materijal" mu je j a k o len, Gorica je znana kot pribežališče flrugodi za-podenih dijakov, iz srednjeevropskih razmer so premeščeni nemški profesorji tu sem v Gorico, potem opisuje, kako delajo učenci s temi ubogimi nemškimi profesorji, učenci, ki imajo prirojene talente za škandale. Potem se spravlja nad »Sočo", katero imenuje „das windische Bliittehen". Veseli ga je, da se je bila začela državna policija brigati za te reči, na kar da je nastal mir. Pravi, da so časniki priznali svoj namen: pristuditi nemški učni jezik m nemške profesorje. Potem obrekuje slovenske profesorje, končno pa nemški nesramni doni nik zahteva od nemških poslancev, naj bi / prašali vlado, kako misli ščititi nemške d fesorje pred surovostmi njihovih sovražnikov" profesorje, ki delujejo z največjim samozata! jevanjem ter izrabljajo svojo moč in zdravje za nehvaležno utrudljivo delo: vzgajati deee. neriraiie in nahujskane učence. Čitali smo dopis v „Grazer Tagblattu* enkrat, dvakrat • aH čim večkrat ga čitaš tim huje občutiš kopico nesramnostij. S temi sr-pobavimo prihodnjič obširneje. Dr. ŠusteršlSeia skrb za Nemca. — Hribar je govoril o tej skrbi na nedeljskem shodu tako-le: »Glede nemške gimnazije v Ljubljani se sklicuje dr. Šusteršič, da sem se trudil za korno poveljstvo v Ljubljani in patetično vzklika, kaj bi bilo, če bi potem ne bilo nobene nemške gimnazije v našem mestu, ker so Častniški sinovi večinoma nemški! To je banalno ! Tudi brez nemške gimnazije se še vedno lahko poučujejo ti nemški sinovi v neciS«'-iniL Faktum je, da se mora dr. Šusteršič zdaj na vse načine truditi, da bi odvrnil od sebe jn svoje stranke sramoten škandal, ko je dovolil nemško gimnazijo v Ljubljani samo iz ljubezni do Nemcev. Leta in leta je dr. Šusteršič rohnel v dež. zboru nad nemškimi poslana vse jim je rekel, soko ljudje niso bili. Mi, ki smo z veleposestniškimi poslanci nastopali skupno samo, ko se je šlo za podporo slovenskemu gledališču, smo mu bili izdajalci. Kako pa zdaj govori? Takole je rekel v nedeljo v Unionu: „Vsak naj v svoji koži ostane in v svojem jeziku govori, V Ljubljani narašča nemška „mofca, kadar preveč o nji govorimo. Ne d8jajmo s takim vpitjem ostalemu nem štvu povod potezati se za kranjske Nemce in klicati vso mater Gerinanijo na pomoč proti nam. Če bomo delali pametno in ne bomo polagali toliko važnosti na ta votli strah, bodo Nemci v Ljubljani skopneli kakor pomladanski sneg in po par letih bo treba pri nas Nemca z laterno iskati. Nemška gimnazija nam ne more delati siyik las." (Klic: Dr. Su-steršiču seveda ne!) Tako govorjenje je Mas-femija! Nemška moč v Ljubljani je velika, ker jo podpirata Kranjska hranilnica s svojimi milijoni in vlada. Kdor tako govori, kot je dr. Šusteršič govoril, dela za Nemce. Nem-ški naval na Ljubljano je vedno Jjutejši. To ve dr. Šusteršič prav dobro, a hinavsko drugače govori. V dokaz, da je dr. Šusteršič" govoril Nemcem v prid, čitajte „Grazer Tag-blatt" in „Grazer Tagespost," ki ?a hvalita, kako pametno je govoril!" Z realk«. — Pri zadnji šolski pridigi je povedal na dolgo in široko g. dr. Zorn, ka-tehet na realki, da bi morali dijaki nastopiti legalno" pot in ne demonstrirati, ako sj mislili, da se jim godi krivica. O kričečih razmerah na Šoli so izvedeli še 2 tedna pred demonstracijami «a cesti 3 razredniki! Pojasnila je dobil slednjič tudi ravnatelj!! Ali niso bila ta pota pravilna 't Naprej! Dijaki so se obrnili na šolski svet in ta dr. Zora je poznal razmere ravno tako kot dijaki; kajti on je ud Šolskega sveta!! — V službi za kralja se polastimo teh konj. — A, tako! pravi Porthos. — Torej, niti besedice, ni na delo! Vsi trije so izginili v noč, tiho kakor duhovi. Ko je cesta zavila, so zagledali luč, ki je svetila med drevjem. — To je torej hiša, pravi d'Artagnan tiho; prepustite stvar meni, Porthos, in storite vse, kakor jaz. Priplazili so se od drevesa do drevesa ter se približali koči na dvajset korakov, ne da bi jih kdo videl. Od tu so zapazili pri svitu svetile, ki je visela na drogu, štiri prelepe konje. Hlapec, ki je stal pri njih, jih je krmil. Poleg konj so ležala sedla in uzde. D'Artagnan se je naglo približal ter dal tovarišema znamenje, naj ostaneta nekaj korakov zadaj. — Jaz bi kupil te konje, pravi hlapcu. Ta se začudeno obrne, toda ne reče niti besede. — Kaj me nisi razumel, Jurček? nadaljuje d' Artagnan. —: O, pač, odvrne ta. — Zakaj ne odgovoriš? — Ker ti konji niso na prodaj. — Torej ti jih vzamem, pravi d'Artagnan. In iztegnil je roko ter pograbil najbližjega konja Njegova to-ariša sta se v tem hipu prikazala ter storila istotako. -- Toda w>dja! vzklikne hlapec, ravnokar so pretekli šest *.. _1, poti, in komaj pol ure je, odkar so razsedlani. — Pol ure počitka zadostuje, odvrne df Artagnan, sapo so že lahko ujeli od tedaj. Konjar je zaklical na pomoč. Nekak intendant je prišel iz koče, ravno ko so d'Artagnan in njegovi tovariii stavili sedla konjem na hrbte. Intendant se je začel delati kakor da je on tu gospodar. — D ragi prijatelj, pravi d' Artagnan, besedico še, pa vam posvetim v možgane. In pomolil mu je pod nos cev svoje pištole, ki jo je pa takoj zopet stisnil pod ramo ter nadaljeval svoje delo. — Toda veste li, gospod, nadaljuje intendant, da so ti konji last gospoda Montbazon? — Tem bolje, odvrne d'Artagnan, vsaj vem, da so dobre živali. — Gospod, pravi intendant, umikaje se počasi proti vratom, povem vam, da grem poklicat svoje ljudi. — In jaz svoje, odvrne d' Artagnan. Jaz sem poročnik pri kraljevih mušketirjih, deset stražnikov je za menoj, ne čujete li konjskih kopit ? Bomo že videli. Slišati ni bilo ničesar, toda intendant se je bal, da jih res čuje. — Ali ste gotovi, Porthos? vpraša d' Artagnan. — Da, gotov. —¦ Tn vi, Mouston? — Tudi. —-Torej na konje, in odidimo. Vsi trije so skočili v sedla. — Hoj, sem k meni, hlapci s svojimi puškami, sem k meni! z a kliče intendant. -— Naprej! veleva d' Artagnan, pokažimo, kdo smo! In zdirjali so vsi trije kakor veter. — Sem k meni l je tulil intendant, konjar pa je tekel v bližnje poslopje. — Pazite, da ne ubijete svojih konj! zavpije d' Artagnan z glasnim smehom. I .— Strela J zakolne intendant. Na poti se je zasvetilo, kakor da se je oddaleč zabliskalo; nato je počil strel, in v istem trenutku so culi jezdeci, kako so zažvižgale kroglje ter izginile v zraku. — Streljajo kakor lakaji, pravi Porthos. Za časa kardinala Richelieu-ja se je boljše streljalo. Se spominjate poti v Creveeoeur, Mousqueton? — Ah, gospod, desna obla me še zdaj boli! — Ali ste gotovi, da smo na pravem sledu, d' Artagnan? vpraša Porthos. — Vraga! kaj niste culi? — Česa ? — Da so ti konji last gospoda Montbazon ? — No, in? — No, gospod Montbazon je soprog gospe Montbazon. — Dalje? — In gospa Montbazon je Beaufortova ljubica. — Aha, razumem, odvrne Porthos. Ona je torej nastavila na cesti konjske postojanke. — Uganili ste. — In mi smo vojvodi za petami in jahamo iste konje, katere je on ravnokar zapustil. — Dragi Porthos, vaš razum je resnično izven* reden, pravi d' Artagnan na pol resno na pol zlobno. — Ph6! odvrne Porthos, jaz sem tak, kakorSen sem pač. Tako so dirjali eno uro; konji so bili vsi beli od pene, in raz trebuhe jim je kapala kri. — Oho! Kaj sem videl tam le? pravi d'Artagnan. •— Srečni ste, če morete v tej temi kaj videti, odvrne Porthos. — Iskre sem videl. — Tudi jaz sem jih videl, pravi Mousqueton. — A, a! torej smo jih morda res dohiteli ? ju ali ni slišal g. dr. Zora žvižganja na ^roriScu, med tem ko je bil on v konferefini sobi, in j° ves profesorski kolegij vedel za to 'i Trosimo prav uljudno g. prof. dr. Zorna, L nam da pameten odgovor ter navede ^ige legalne poti! 1 0 rešilni glmnizljilMii vprašanja m Kranjskem pišejo strašno veliko po, .klerikalnih listih. Seveda se hvalijo* in povBfgujejo*V'dIveta sebesa. Kako je pravzaprav s to rešitvijo", mzvidimo iz govora državnega poslanca Hribarja a* nedeljskem shoda v Ljubljani. Rekel je med drugim : »Rešitev, da Nemci dobe v Ljubljani svdjo gimnazijo^ je< izdajstvo- ¦ *ad4 Dama je soproga visokega vojaškega dostojan- ;iovcnskim narodom! (Klici ogorčenja). Prva ;jub]janska gimnazija ni bila nikdar nemška -¦osest. edino nemški se je poučevalo od takrat v njej, ko je latinski učni jezik izpodriva nemščina. Naučno mini3terstvo je nameravalo imenovano gimnazijo razdeliti, da bi se ¦5>iažke paralelke postavile pod vodstvo slovenskega ravnatelja, kakor so slovenski gim-sazijski razredi v Celju podrejeni nemškemu. Dovolitev nemške gimnazije v Ljubljani je ustanovitev nemškega gnezda, kjer se bodo lasti sinovi manj premožnih slojev vzgajali .j najhujše renegate s štipendijami Kranjske irinilnice. Za 76 nemških dijakov pa se do-toli cela gimnazija t Kaj je potem še izdaj-ttTO, če to ni S (Ogorčenje). Dr. ŠusteršiS pravi, da je dosegel pro-iJkoncesije s tem, da smo dobili 4 slovenske gimnazije na Kranjskem. To je izkrivljanje iejgtev. Naučno ministerstvo je že prijd %pl !«i izjavilo, da nima nič proti temu, da se poslovenijo višji razredi naših kranjskih gim-atzij, le v tem potrebne knjige naj se »pijejo. Dokaz temu je, da mi je 17. novembra [»02., ko sva bila z dr. Plojem pri takrat-aem naučnem ministru Hartlu, ta dejal da iiai Slovencem učna uprava Želi dati slovenskih gimnazij in da upa, da dobe profesorji, ki bi spisovali potrebne učne knjige, potreben iopust. Doma sem potem deželnega odbornika Povšeta, ki je pri dež. odboru referent v tej stvari, opozoril na to, naj dež. odbor zahteva «1 miaisterstva dopustov za dotične profesorje. Kukaj se je v tem oziru res zgodilo, a [romalo. Tudi ministerijalni svetnik dr. Wiener ai jo leta 1902. dejal, da ni nobenega za-ir/.ka od vlade proti slovenskim srednjim iolam. Kje so torej protikoncesije za nemško hnmv/.ijc v Ljubljani T Profesor Biechlir na realki se baje strašno ;«i nu „SočoB ter pravi, da jej že pokaže vr da nastopi proti njej. Za to, kar so pisali o njem laški listi, in pisali so isto, kakor .Sočaa. mu ni toliko — samo „Soča8 ga ;efe. Ta „wmdisches Bl;ittcbentt je pekel že aarsikoga pa bo tudi še marsikoga, kdor nuče »edeii, da Živi v Gorici. Gospod Brechler, »a?) „ pokažite* nam in nastopite — mi smo pripravljeni! — Morda nam more povedati radi, kdo je pisal oni nesramni dopis v •Urazer Tagblatt8 V !,Kdfl gi ]l irill?5* — »Gorica" je prinesla pod tem naslovom članek, ki je izliv aile duše. Kdo je vrgel Tonklija? Proti •;emu se je boril Gregorčič, pa tudi Gabr-•*k. Ker se je boril Gregorčič in se je za Elijem prikazala Gregorčičeva zvezda-vod-:ica, se more pač reči: Gregorčič ga je vrgel, ijubu temu, da je bil glavni bojevnik Gabr-jek. Gabršček je delal za Gregorčiča. — G'do je za Gregorčiča, da ne pusti Tonklija «ii sedaj na miru, ko počiva v hladni zemlji. **j bi zopet rad pisal kak članek kot tisti »Tonk 1 i in njegova okolica," katera nesramnost je presegla vse meje tedaj, t3je Gregorčič izrodek svoje nizke duše za-'4;il s svojim podpisom pred celim svetom v 1 " Tiho, možje pri BGorfcils, če ne napravimo s» maselnik, strahovit maselnik! Pelagri » Brili. — V pondeljek je bila *,» komisije za pelagrozne. V Kožbani, Me-4!» in Biljani se je dognalo 400 slučajev '* bolezni. V Gradišču zidajo pelagrozarij le j*4u oseb. . Požar. — V Dol. Vrtojbi je nastal danes J0** 11. ure ogenj, in sicer pri Antonu ••"»en. Zgorel je hlev, seno in drugo. Kako * lastal ogenj, se ne ve. , . Plimrii jI 4890 K 30 letni oskrbnik *»P Felder pri pl. Loviczoffu v Rihembergu * Pobegnil s svojo ženo vred. . V sredo so pripeljali i Gorica iz Cerknega r^na Pavla HudoroviCa in njegovega sina, j j* sta ukradla svojemu tovarišu Ivanu Hu- | Orovie" konja in voziček na Opčinah. . Aratlrall so v Gorici nekega ogerskega J*«, ki bi bil ukradel več kosov perila »nci M. .Favot. Perilo je last g. Dekleve, %% pri .»Ziatem jelenu/ I V GoriCO dobimo del dragonskega polka št. 5. in 2 kompaniji pionirskega bataljona št. 11. iz Przemvsla. V Tržič in Ronke pride pa en lovski batalijon. Opozarjamo slovenske gostilničarje in zasebnike na Goriškem na oglas tvrdke g. Cuzzi iz Pulja. Ker je gosp. Cuzzi dober hrvaški rodoljub in vesten trgovec, ga toplo pripo-TOčanfčfr *""" —-—-• ¦—**-««, NekO flsoko daiRO je naznanila državn. pravdništvu policija y Gorici radi falzificiranja podpisa na menici, glaseči se na 1000 K. U pletenih je v to reč Še nekaj drugih oseb. stvenika v pokoju, LlSflllca. ¦— Nekaterim gg. dop.: Jutri v „ Primorcu". Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. OMircftaji konj n Tolminskem. (Konec.) — Snaga v hlevih odstrani veliko vzrokov bolezni, in snaga pri konjih vpliva za polovico krme. V splošno korisl je oprijeti se podanih nasvetov, ker s tem da pokažemo tudi pri tem zanimanje, skrb in trud, prepričajo se tudi merodajni činitelji, da se bolj ozirajo na naše potrebe, kar se vsekakor zgoditi mora, ak'> se pri tem vpošteva dejstvo, da je tudi državi potrebno gledati na to, da si ohrani in pripravi do časa za vsak slučaj potrebni ina-terjal. Toliko država kolikor dežela je to leto tudi dokazala, da zanimanje za konjerejo rase. Določilo se je letos v ta namen več daril. Vsega skupaj razdelili je 1120 kron. Ta svota je, odkar obstoji obdarovanje konj v našem okraju, največa, Namenjeno je tudi za naprej svoto ?.a darila pomnožiti, ako potrebe to zahtevajo. Dokažimo sami, da napredujemo in vspeh ne izostane. Dalje je potrebno uagla-gati, naj posamezniki pazijo, da so konji pra-viluo podkovani. Pri tem ni Štediti ne časa ne denarja. Hoja do dobrega kovača se dobro izplača, ne samo radi tega, ker se žival ne pokvari, ampak tudi ker pravilno pribita podkev dalj časa traja. Zato je pa tudi prav, da se je letos določila nagrada za kovača. Slednjič priporoča, naj vsak po svojih močeh širi zanimanje za razvoj naše konjereje ter skuša vstvariti zdravo tekmovanje med našimi konjerejei. Prihodnje loto mora dokazati, da razumemo tok času. Vsestransko pritrjevanje besedam župana je dokazalo, da posamezne ne veseli samo večje število daril, ampak da so pripravljeni delati v zmislu nasvetov komisije. Nato je sledila razdelitev daril: Obdarovani so: Anton Volarič, Magozd 110 K, Anton Gaberščik, Svino 100 K, Franc Sivec, Smast 75 K, Andrej Kobal, Ponikve 75 K, Anton Volarič, Svino 65 K, Anton HuČna, Svino 65 K, Anton Benedejčič, Idersko GO K, Anton Korinčič, Idersko'GO K, Anton Koren, Koseč 50 K, Valentin Pregl, Lom 50 K, Blaž Pavlin, Drežnica 50 K, Miha Kanale, Volarje 50 K, Franc Sivec, Smast 50 K, Anton Savli, Idersko 40 K, Ivan Leban, Poljubin 50 K, Ivan Pervanje, Polje 40 K, Anton Volarič, Svino 30 K, Anton Kužna, Svino 30 K, Jožef Kavčič, Poljubin 80 K, Anton Sovdat, Smast 30 K, Ivan Lapanja, Ponikve 25 K, Andrej Benedejčič, Idersko 25 K. Iz tega izkaza je razvidno, da se razdeli znesek daril na posamezne okraje Cerknd 40 K, Kobarid 840 K, Toiinin 380 K. Kako doseči enakomernejše razdelitev zneskov posameznim okrajem, to povejo razumniku zadostno navodila komisije. Zato pa interesentje takoj na delo! Slednjič morem pa omeniti še to: Gospodje komisije so jako vljudni, družabno spoštovanja vredni možje. Iz tega ozira nemarno nič proti njim. Nekaj se pa nam vendar čudno zdi. V izključno slovenski okraj prihajajo kot udje obdarovalne komisije, v imenu dežele toliko goriške kolikor istrske, izključno gospodje italijanske narodnosti. Pretekla je dolga vrsta let, kar obstojijo obdarovalne komisije, menda 35 let. Največi del dežele je slovenski, največ konjerejcev je slovenskih, zastopniki dežele so pa — Italijani. Smejal bi se človek — ko bi ne bila pfežalostna slika naših razmer. Ali res nimamo Slovenci mož v to zaz-umnih in sposobnih? —' Oskar Gabrščik. Politični pregled. Poslanski zbornica, — Ko so prišli novi ministri v zbornico, so krščanski socialci ploskali, češki radikale! in socialisti pa so zagnali velik krik in vik. Beck je predstavil zbornici nove ministre. Češki soc. demokrat je predlagal, naj se otvori debata o Beckovem govoru, pa je bil predlog odklonjen. Potem se je razpravljalo o zvišanju častniških plač. Po sprejetju tega predloga se je razpravljalo o Šramlovem predlogu glede* draginje živil, Tl8k0Y«l Odsek je imel 13. t. m. sejo; zahtevalo se je preklic prepovedi svobodne kol-portaže. Vladni zastopnik je povedal, da vlada dovoli svobodno kolportažor. aka.se tiskovne pravde odvzamejo porotam ter se izroče rednim sodnijam. Dr. Fran Flldler, novi minister za trgovino, se je rodil leta 1858. blizu Prachatic na Češkem. Po dovršenih pravniških študijah na češki univerzi v Pragi je postal uradnik v češkem deželnem odboru. Ob enem je bil profesor za narodno ekonomijo in trgovinsko statistiko na češki trgovski akademijiv Pragi-Teta 1899. je bil poklican na češko univerzo, kjer po smrti prol. Pražaka predava upravno vedo in avstrijsko upravno pravo. L. 1901. je bil izvoljen kakor kandidat mladočeške stranke v državni zbor, kjer zastopa sedaj praško predmestje Karlin. NOlI ČSŠkl n!nlSlir-ro]ak Kari Prašek je mlad parlamentarec. Porodil se je 1. 1868. Obiskal je ljudsko in meščansko šolo in se potem posvetil kmetijstvu. Služil je tri leta pri vojakih, kje je postal desetnik. Prašek je torej več ali manj avtodidakt in je to prvi slučaj trn Avstrijskem, da postane kmet —- minister. Najprej je spadal k mladočeški stranki, a kmalu je prešel na razredno politiko agrarcev. Leta 1901. je prvič prišel v parlament kakor član* češke agrarne skupine. Po letošnjih volitvah postal je predsednik češkega agrarnega kluba. Pr&šek je tudi predsednik češkega oddelka deželnega poljedelskega sveta na Češkem. NOlI nemški nvnlstir-rfljlk Fran Peschka je kmetskega pokoljeuja. Porodil se je 1. 1801. pri Litomišlu na Češkem; absolviral je srednjo gospodarsko Šolo in služil kot enoleten prostovoljec pri vojakih. L. 1891. je bil izvoljen v parlament, kjer je vstopil v nemško levico. V minoli parlamentarni dobi pa se ni pripojil k nobenemu nemškemu klubu in ustanovil posebno agrarno skupino. Po letošnjih volitvah vstopil je s svojimi somišljeniki v nemško nacijonalno zvezo. Ministri za deželo hrambo FML Latscherja bo za časa njegovega dopusta zastopil FML Georgi. ČtŠkJ dJielAl Zbor se (kakor poroča »Union") ne sestane več, marveč bo še pred 1. januarjem razpuščen. Nove volitve se bodo vršile meseca marca. Nemški cetar in carica se mudita na Angleškem, kjer sta bila seveda navdušeno sprejeta. Oba vladarja sta govorila tudi običajne napitnice, v katerih se povdarja prijateljstvo in svetovni mir. — Nemški cesar se tako malo potolaži v daljavi radi znanih berolin-skih škandalov. Dr. Llpjnjl bo najbrže imenovan v državno sodnijo. V MgOlBSMRl OdMlcl je povedal Šuklje, da je „Slov. klub8 za nagodbo, Ploj da je Jugoslovanski klub proti nagodbi. Razne vesti. Akad. podružnici družbe si. Cirila In Metoda i Sradcti in novoustanovljena ženska podružnica priredita dne 16. t. m. v dvorani „Kauf-mannshaus" veliko veselico. Na vsporedu sta . dve gledališki igri „ Napoleonov samovar" in ¦ »Zaljubljeni gospod papa", več pevskih točk j in ples. Vstopnina znaša 1 K. Orzoi roparski napad se je dogodil v Trstu v ulici sv. Jakoba zvečer v ponedeljek okoli 7. ure. 42-letnega Jurija Trevisana je obsto-pilo 5 lopovov. Prijeli so ga, držali in mu vzeli iz žepa 12 K, Enega so dobili. ' Burjo je sa policiji v Trstu omili radi — talilno g. Erminij Škink, ki stanuje v ulici di Tor San Pidro' št. 4. Prišel je namreč na policijo in tam povedal, da je njegova služkinja Josipina Skulj dne 6. t. m. na oknu stepala neko preprogo, vredno 32 kron. V tem je pa burja s tatinskim namenom zavi-hrala in iztrgla dekli preprogo iz rok ter jo odnesla. Sedaj se pa ne ve, kam je šla ta tatinska burja. Upati in želeti je pa, da pride kmalu zopet nazaj, pa ne burja, ampak preproga. Proti »kulturnemu delu" S. L S. se obrača slovensko dijaštvo, ki je v Pragi in Gradcu obsodilo klerikalno „rešiteva srednješolskega vprašanja. Eesolucije priobčimo. V Trstu je napadel neki vojak v družbi z nekim človekom blizu ulice Tor san Piero neko gospo ter jej iztrgal torbico z denarjem. Obasta-pobegnila* —--------------- TlSOCIOtna kultura?— »Piccolo della sera" od dne 9. XI. 07. je posnel iz videmskega „PaeseB to-le novico: V Basaldelii (kraju sev. Italije) so pokopal: na tamošnjem katoliškem pokopališču ženo nekega drugoverca, seveda v posebnem kotu. Poleg nje so kmalu na to zagrebli neko dete. A ker je bil ta grob preblizu prvega, so tamošnji prebivalci protestirali proti temu ravnanju župnikovemu. A to še ni dovolj. Pisali so vdovcu grozilno pismo ter so slednjič na dan Vseh mrtvih razbili s Bcanpini" nagrobni kamen pokojne drugoverke, preobrnili stebriče krog groba, si na grobu dovolili obscena dejanja ter pokrili pozorisče svojih junaških činov s plastjo smradljivih odpadkov. Brez komentarja. — Dol goro se je porušil pri vasi Felines na Francoskem. Zasulo je 40 hiš. Prebivalci pa so se rešili. Laški vlSOkOiol?! manifestujejo za laško vseučilišče na Dupuju in v Gradcu. Prišlo je seveda tudi do spopadov z Nemci, Velik požar je bil v ladjedelnici v Ports-mouthu. Gasilo je 300 mornarjev. V Moskvi je pogorelo operno gledališče Solodovnikov. Za slovensko vseulliče v LJubljani. — V Pragi so imeli vsi slovenski in češki dijaki shod, na katerem so zahtevali ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V Velikem Varadlnu se je porušila nova hiša veletržca Brajderja. Več delavcev je smrtno ranjenih. 200.000 Mark jo pobral iz blagajne gostil niču nske zveze v Vratislavi zvezin blagajnik ter pobegnil. Odda se u najem lepo opravljena soba v Gosposki ulici v I. nadstropju z razgledom na ulico in prostim vhodom, natančen naslov pouč naše upraunišfuo. Naznanilo. Usojam si naznaniti si. občinstvu in svojim odjemalcem, da nadaljujem kleparsko obrt tvrdke Karol Čufer pod istim imenom. Vodstvo moje obrti prevzame g. Ant. Bregantid, izkušen poslovodja. Zanašaje se na Vašo naklonjenost, se priporočam za obila naročila in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem Ana vd. Čufer. P. S. Sprejme se takoj krepkega učenca. Tvrdka G. Cuzzi pridelovalec vina in veletržec ir Fuljn^ naznanja cenjenim svojim odjemalcem in ostalim p. n. slovenskim gostilničarjem na Goriškem, da jih obišče v kratkem nje 2astopnik-potovalee g. Nikolaj De si 6, kateri jim predloži uzorce letošnjega pridelka in prosi, da istega blagohotno počastekz obilimi naročili. IIIMMIM***** Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim = in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via D ud m o štov. 3. Prodaja tudi na mesečne sirote. Največji dobitekl Mark 600.G00| Naznanilo sreče* |Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi = dobitnlh šans pri denarni loteriji, za katere garantira država Hamburg in pri kateri Jo 9 milijonov 841.476 ITIark dobitkov. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sloaeM: Največji dobitek je v sre6nem slučaju 600.000 Mark. 1 premija a 300.000 Mk. 1 » »200.000 » 1 » » 60.000 » t » » 50.000 » 1 » » 45.000 » 1 » » 40.000 » 1 » » 35.000 » 1 , » 30.000 » 1 dobitek »100.000 » 1 » » 60.000 » 50.000 1 dobitek J* 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 ». »20.000 » 1 » »15.000 » 11 » »10.000 » 46 » » 5.000 » 103 » * 3.000 » 163 » - 2.000 » >39 » » 1.000 » 181 200 " V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slnCajn 50 000 Mark ter se zviša v 2. razredu na S5.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno določeno. Cene sreCkam 1. razreda so sledeCe: cela orla- srečka M. 6 — ali K 7 — pol » » 3- » » 350 četrt » » » 150 » » 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno doloCilo dobitkov je razvidno iz 'iradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovr-ionem sreCkanju uradno listino, ne da bi jo moral So-le zahtevati. Izplačevanje ia dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 21. novembra zaupno na naslov: Samuel Hecksclier senr. Bankgcschiift v HAMBURGU. Peter Cotič, čeuljarski mojster o Gorici, Raštelj št. 32. naznanja si občinstvu in cenjenim gg. odjemalcem v mestu in na deželi, da je OtvoriJ ^ ©osposltf ulici št. 1. ^is-a-^is „^oofti" svojo podružnico, v kateri posluje osebno. Prejema vsa naročila za izdelovanje novih čevljev in za poprave. Velika zaloga vseli vrst že izdelanih čev-- Naročila se pošiljajo v mestu na dom, na deželo pa z obratno pošto. Spreten čevljarski počit za šivano delo dobi takoj trajen zaslužek pri mojstru Philipp Gorica, Corso štev. 6. Največja iznajdba! Saiožlilistane po najnovejši iznajdbi sestavljena, 36 ur idoPa nikel-rjmont. žepna ura s sekundnikom, znamka „Systcm-ltoskopl'-Patentu. Ta ura ima svetlikajoče) se cifernico — tako, da se vidi na aro tudi v temi. Garantira se pismeno za 8 leta. (Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter 5 ________okraskov)._________________ Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode z verižico vred stane samo gld. 5*56. Za neugajajoče se povrne denar. Vsaka nevarnost je izključena. OdpoSilja se proti povzetju, ali proti naprej plaCilu. M. J. Holzer-jeva vdova Marija Holzer tovarniška zaloga nr, zlatnine, srebrninc, kitajskega srebra ter zaloga goda! KRAKAU St. Gertrudgasse 29. Hochparterre (preje Dietelgasse 73t. Ceniki zaston j in poštnine prosto. — Iščejo se potniki! 300 komadov - vinskih sodov - od 300, 400, in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah Tvrdka M. Rosner i drug •__________v Ljubljani, Denar prihrani, kdor hupi izgolovljeno pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo [ izbero pohižtva vseh slogov za I vsak stan, priprostega in naj- j tinejega izdelka. Daje tudi na obrobe. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene Irez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala! žima in platno. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BsSteiJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliče itrabsrikfga !¦ drabaeg« blaga ter tkuli, preje Ia altij. POTREBŠČINE za pisarnice, ladjice in popotnike. Nt,boljše sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaiš in šecljarje. SvotlnJIco. — Kožni venci. — Mašite knjlilee. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, t 35—« Andrej Fajt j pekovski mojster! v Gorici Corso Franc Glas, it. 2. S ^— ruijana v Dornbergu. -—- t 2 Sprejema naročila vsakovrstnega 5 • peciva, tudi najfinejega, za nove S - maše in godove, kolače za bir- • mance, poroke itd. Vsa naročila 5 i izvršuje točno in natančno po želji S naročnikov. * Ima tudi na prodaj različne moke • fino pecivo, fina vina in likerie • po zmernih cenah. * » S9 Za veliko noc* priporočil goriške S j plnce, potice lid, * * •»MiieMittiii* HRISTOFLE ^¦¦^¦¦ia* MH|i m pWvH| ml vrst | Mmmskbm kaset* umi*. 1 Mft #r*dja, potodjn t« I •»**», tsvs, iaj, Bi. ¦OflrifMhitefl^iametei i JtdiM iiiimistile prifigi srebra. PM**J Mm m Mm*, wt*aTradj« tekmam, Mmte* pvmjoi*, gonpp. Cl k*. Aroni motat kt Ghristifle 1C.* - Ounaj S (HelnrichBhof), lik »a lahtevanjo, — Mtai sattopaao p« prekupdh. imšt knlm/MU !»mJ« MU todaJki 1 Pfafiovi šivalni stroji so ros najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprenosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLETA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v salogl fudi šivalne stroja raznih drugih vrst In tovaron. ' ~~ Cene zmerne, pogoji ugodni.----------- Slavni občinstvi je nariseni, ia pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pišlje zastanj h \m Kožuhovne ovratnike --------- (boa) --------- u najuečji izberi - po čudouito nizkih cenah Raznovrstne pletenine za zimo Jaegerperilo m, naj si 7 lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom v trgovini J. ZOBNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10. Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba! — Cene stalne!