Stev 224 Trst, v ponedeljek 12. avgusta 1912 Te6a| XXXV H. IZHAJA VSAK DAN tstfl »b nedeljah In praznikih «b 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?>«aaml£ne fiter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih Vobakftrnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-^J^oi, Dornberpn it.d. Zastarele ftter. po 5 cvč. (10 stot.) C«LAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v široko^ti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po fi-O «t »im 7.a n^la-e v t^k^n lista do 5 vrst 20 K, vsaka vr.>t» K ilalj <>gir.«,aj pa 4 J stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek opravo „Edinosti". — Pladnje se izkljnčno le upravi „Edinosti". Plačljivo lo toflj'vo v Trstu. m .-«- — "| - -------------- K-*' Glasilo političnega druitva „Edinost" z a Primorsko. f$ m*ir NAROČNINA ZNAŠA m celo loto K, pol leta \"3 K. 3 mesece e K; u ročke bri-x doponiane naročnine, se nprava ne orlr« n* c»d»lj«ke Itđ&nj* ..KDIKOSTI" ma«: to ••lo l«to Kron S 20, pol t«t« aroo 3 OO V«J dopisi naj se pošiljajo na uredništvo !ist,\ N»»frank»- vana pisma a« «s sprejemajo In rokopisi is n» vraftajo. Naročnino o^ase in reHamacijejo pošiljati n« upravo liat^ UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Catattl 1U d»a>. Izdajatelj j a odgor rni urednik ŠT K F.4 N »iOPFNv La«tnfh konsorc:; li>t* _hdi«'..,t\ - Natis«««;U Tiskaru. .tikno-', ▼pisana lairuga t "nej.-riirn por»itr«»rn r Tr**u a.t« Gior^io «;-»jAtti ^lHt, >u P»ftnO-t.fJl»llnl?r»f ra*un Jlev. 841 652. rCLF^Ofl It T1-5T Proti dvojni meri in za noše pravo. Javni shod političnega društva „Edinost". Vse včerajšnje* predpoldne je lilo ka- j kor iz Škafa in bali bi se bili, da bo ude-, ležba pičla, ako ne bi poznali tega našega tržaškega ljudstva, tako vnetega za svoje pravo in tako raz vnetega proti krvavim krivicam, ki se mu gode. Vzlic skrajno neugodnemu vremenu se je občinstvo odzvalo pozivu vodstva, da je napolnilo gledališko dvorano in pokazalo s tem, kako na srcu so mu naši šolski postulati, kako dobro ve in razume, da je šolsko vprašanje, vprašanje njegove bodočnosti. Ko so se odborniki politič nega društva pojavili na odru, so jim zboro-valci priredili viharn par minut trajajočo ovacijo, kakor da so hoteli že v naprej posvedočiti: V stvari, radi katere ste nas pozvali semkaj, stojimo za vami, kakor zvesta, neustrašna vojska. Predsednik pol. društva „Edinostu g. dr. Jos. Wllfan je z radostjo pozdravil zbo-rovalce, ki so došli v tolikem številu kljub slabemu vremenu in je izvajal v glavnem : Dnevni red današnjega shoda je bil predmetom razprav že mnogih shodov. Mnogokrat, da, lahko rečem, neštetokrat ste mogočno in soglasno povzdigali svoj ' glas za slovenske šolske zahteve v Trstu.! Te zahteve so tako opravičene, da se bo j vsakdo, ki ne pozna naših razmer, čudil, ' da moramo šele zahtevati tako stvar, ču- i dil se bo, da v državi, ki hoče biti mo- j derna, se morejo državljani zbirati, raz-' burjati, kričati, protestirati radi nečesa J kar drugod v modernh drŽavah ponujajo • in to tudi v lastnem interesu države. Dru- ' i ge drŽave hočejo, da se državljani po-vspenjajo in jim zato dajejo kulturna I sredstva, skrbe za njih splošno in stro- j kovno izobrazbo, da jih tako vsposobljajo za težki konkurenčni boj. ' Pri nas pa so Čudne razmere. Tudi' pri nas imamo ministre, Šolsko oblast, re- ' _ferente, ki so dobro plačani tudi z našim 'denarjem, ki pa nočejo poznati tega, kar ■ "vrneva drugod tudi naj primiti vnejša uprava. Mi moramo šele zahtevati, kar drugod že davno imajo. In vidite: ni je mučnejše ' stvari, nego je to, da moraš šele zahtevati to, kar ti pristoja, kar ti je pristojno, kakor zrak: pravico do življenja, Kar bi drugod ponujali, zato se moramo mi bojevati desetletja ; in to vidite res že preko-rača človeško potrpljenje. Ko vidimo uspehe Vaših tolikih odlečnih nastopov ter vestnega prizadevanja Vaših poslancev, lotiti bi se nas moral obup. Nekaj se je sicer res doseglo, ali da se moramo bolovati proti -takim nasprotstvom, to je, ki nas žali. Ali mi ne smemo odjenjati. Mali smo sicer in Šibki. Živimo pod pritiskom skrajno neugodnih razmer in ne smem d se odtezati spoznanju, da zase ne bomo mo- ) gli mnogo pridobiti. Vendar se moramo . bojevati, da ono, česar mi ne dobimo, iz- , bojujemo za poznejšo generacijo. Dokler je narod zaveden, dokler ima smisla za živ- ( ljenje, dotlej se bo tudi boril za svoj ob- i stanek. In vi se vsi radi in v velikem številu zberete in nastopate za svoje šolske zahteve z ganljivim navdušenjem. Ko bi prišli semkaj tisti okosteneli in tesnosrčni birokratje, ki vam odjedajo kruh kulture, ko bi videli tu Vaše navdušenje, ko bi videli, kako vztrajno zahtevate svoje pravice, morda bi se tudi njim omehčala tista njihova trda srca. Pozvali smo Vas semkaj, da danes zopet ostro in odločno manifestirate za to svoje pravo. Ta govor so zborovalci spremljali z neprestanim burnim odobravanjem. ^ Nato je podelil predsednik besedo referentu drž. poslancu dr. Otokarju Rybaru. Ali precej čase ni mogel govornik priti do besede, ker mu ni dopuščala tega burna ovacija. Ko se je ta polegla, je-začel dr. RybAr govoriti. Mnogokrat smo ga že čuli in nešteti so triumfi njegovega ' daru poljudnega govorništva, njegove glo , bokozamišljene in logično zgrajene argumentacije in prepričevalne njegove besede. Ali danes moremo reči, da je včeraj dr. Bybar še nadkrilil dosedanjega dr. Rybara. Tako temperamentno, tako efektno, tako porazno za razne nasprotnike ga še nismo slišali govoriti. Govoril je prav iz srca, kakor mu je narekovala užaljena slovenska duša. Govoril je nad poldrugo uro, Žigosajoč nekulturno in barbarsko postopanje naših narodnih sovražnikov, obsojajoč zanikrnost, krivično it in pristranost avstrijskih vlad, z dejstvi, ki so rezala v živo, zavračujoč narodu našemu sovražne napade sccijalne demokracije, je govornik — sklicevaje se na obupne razmere na Koroškem, ki jih je. tudi letos gledal na lastne oči — predočil v živi sliki, kam bi dovelo tudi nas, ako bi se udali zahtevam naših internacijonalcev in odnehali od narodnega boja. Izlasti je govornik neusmiljeno bičal sovraštvo socijalne demokracije proti naši šolski družbi, proti tistemu edi- PODL1STEK. Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor GJalski. — Prevel A. E. Jtza gospe generalovke bi se bila gotovo še dalje razvijala na podoben način, ker ona sploh ni mogla trpeti, za živo glavo ne, mladih lepih gosp£. in gospic, a prav posebno pa je sovražila Magdaleno Dumicevo, rojeno Lackovičevo. Toda hudournik njenih besedi seje ustavil vsled prihoda mestnega konzula, ki je z veselim in ponosnim obrazom povedal, da prid" jutri po reško-karlovški cesti žival žiraf ki jo egiptovski paša Ibrahim pošilja tesarju Franu za schonbrunski zverinjak. Zanimanje vse družbe se je strnilo s* -daj okrog te ž«rafe, živali, ki je še ni»« videli v Zagrebu. In vsi so se zelo razve selili, ko jim je povedal konzul, da bo žival dva dni počivala v Zagrebu in da jo bodo vodili vsak dan po dvakrat okoli Harmice, da jo more videti mestno prebi* vahtvo. Konzul, gospod starejših let, ni znal posebno dobro nemški ; zato mu je opis delal precejšnjo težavo in ni bilo čudno, da je bila na koncu njegovega pripovedovanja gospa generalovka z vicekono-Ševko vred prepričana, da je žirafa neka 1 \rsta velikanskih žrjavov. In tevež konzul se je moral zateči k latinščini, da je toč-nejše razložil vnanjost in narav živali, da potem konziljarjevka, ki je izvrstno znala latinski, prevedla njegov opis v nemščino. Tedaj je prišel skezi salon mlad človek, precej okorne in popolnoma neelegan-tne vnanjosti. B;1 je nekoliko odebel, v kretnjah neroden, v ponašanju ponižen, se je kretal zmedeno in nesigurno in je nosil svojo ogromno glavo nekoliko povešeno, — kakor da jo je izgubil. Pred konzulom in generalovko se je globoko poklonil. Drugih gospa se ni drznil niti pogledati. Bilo mu je} kakor da je pod šibami, dokler ni izginil v bližnji sobi. — Kdo je bil ta medved ? — je vprašala generalovka konzula. — Mladi, šele ravnokar v Pešti cen-zorirani odvetnik Kargačević. Odnekod iz Slavonije. Sedaj je — kakor se mi zdi — instinktor pri grofu Žoržu. Pravijo, da je učena glava, —, no, mlad človek. nemu faktorju, ki daja narodu ob periferiji šole. Prizori, ki so se odigravali med temi izvajanji jednostavno ni možno verno opisati. Viharji so pretresali dvorano in pričali, da to, kar so gromela Rybafeva Uita, Čutijo vsa srca ; klasična priča za etektnost Rybafevega govora pa je bil tudi — vladni zastopnik g, policijski komisar dr. Senekovič. Ni mogel skrivati svojega razburjenja in se je parkrat obrnil do predsednika s svojimi opomini. V odgovor pa mu je dr. Rybar zagromel poziv, naj v svojem poročilu točno opiše ogorčenje slovenskega ljudstva proti krivic-nostl vlade, in ko mu je zaklical nekako : Dobro, gospod komisar, vlada ima pravico zahtevati, da se mi držimo zakonite poti in da rabimo zakonita sredstva, ravno zato pa Imamo ml pravico zahtevati od vlade, da se nje uradniki držijo zakona. Tudi zbcrovalci so odgovorili vladnemu komisarju s hrupno, ponovno par minut trajajočo demonstracijo. Trpke akcente je govornik naslovil tudi na tiste slovenske malkontente, ki bi hoteli snovati vedno nova društva mesto, da bi vršili narodno delo. Z izgledom na Hrvatskem je pokazal, kam dovaja narod tisto pretirano strankarsko cepljenje, kjer so prišli — da>i imajo na papirju vse garancije svobodne in neodvisne drŽave — tako daleč, da norce proglašajo za zlo-ć nce a zločince imenujejo za kmiaarje ! Ne več strank, ne več listov, ampak več narodnih delavcev potrebuje, slovenski narod. Govornik je zaključil: Ce je brat kaj zagrešil, opominjajmo ga po bratovski, proti sovražniku pa dvignimo trdo pest. (Gromovito ploskanje, živio klici, ovacije govorniku). Seveda podamo ta krasni govor dr. Rybafa v popolnem obsegu. Nato je dr. Ryb&i~ prečital nastopno resolucijo : „Tržaški Slovenci zbrani na javnem shodu v „Narodnem domu" dne n. avgusta 1912, izražajo svoje ogorčenje nad skrajno krivičnim postopanju avst. vlade, ki na Primorskem naravnost luksurijozno skrbi za nemško in laško ljudsko, srednje in strokovno šolstvo in namerava Lahom dati celo visoko šolo, a zanemarja na žaljiv način celo ljudsko šolstvo tržaških Slovencev in vse to vzlic dejstvu, da so Lahi kot veČina v deželnih in vseh večih občinskih zastopih v prijetnem položaju, da tudi z denarji slovanskih davkoplačevalcev vzdržujejo in spopolnjujejo v preobilni meri laško šolstvo, in vkljub nadaljnemu dejstvu, II. Kargačević je medtem prispel do zad nje sobe na tej strani dvorane, v okroglo sobo južnega stolpa. Želel se je izogniti elegantnemu vrvenju v d/orani, kjer ga je nekako stiskala imenitnost tu zbranih ljudi in mu je bil tuj — njihov nemški, francoski in madjarski razgovor. Naravnost bolelo ga je, da je slišal samo tuje besede. S^le pred dvema urama se je iz-prehajal po »angleškem parku" v Novi vesi s svojim tovarišem Smodekom in mladim prijateljem Derkosom, kjer so se dogovarjali in pogovarjali, kako bi mogli tako povzdigniti svojo materino besedo, da bi se ji priznala vrednost in neka pravica. Sedaj pa — sedaj, v domu prvega hrvatskega velikaša, še ni slišal svojega rodnega glasu, kvečjemu od kakega ban-derijalca ali pandurja ! V okrogli sobi je našel družoo starih gospodov, ki so se skrili semkaj s pipa mi in smotkaini, — da se porazgovore o javnih stvareh. Umaknili so se semkaj še v začetku zabave pod vodstvom kanonika in opata Škrabca, silnega kadilca, ki je na „prediju" uredil celo tobačno tovarno da tvorijo Nemci le minimalno iz samih priseljencev obstoječo percentualo primorskega prebivalstva, dočim morajo Slovenci vkljub svojemu ob vsaki vo-litvi in celo ob zadnjem ljudskem štetju dokazanem velikemu številu in velikim žrtvam, ki jih v krvi in denarju dopri-našajo za avstrijsko državo, sami zbirati sredstva *;a vzgoje svojih otrok v materinem jeziku ; zlasti prosvedujejo proti zavlačevanju podržavljevalne akcije glede slovenske zasebne šole družbe sv. Cirila in Metoda in proti temu, da se to akcijo spravlja dosledno v odvisnost od šolskih želja Nemcev ; obnavljajo z vso eneržijo svoje že znane postulate glede slovenskega šolstva v mestu in v okolici, a posebno povdirjajo nasproti zadnjim vestem o pripravah za laško jurid. fakulteto svoje večkrat precizirano stališče, da se sicer ne protivijo opravičenim kulturnim zahtevam nobenega naroda, da pa se morajo protiviti uresničanju fa&ke [vseuči-liščne zahteve, dokler ne dobijo tržaški In okoiičanaki Slovenci vseh potrebnih ljudskih, strokovnih in srednjih šol, in da na vsak način zahtevamo, da se v hipu, ko se otvori v Trstu italijanska juri-dična fakulteta, ustanovi istočasno v istem ree»tu tudi slovenska, ter poživljajo naposled c. kr. vlado in slovenske in slovanske državnozborske poslance, naj že enkrat ugodijo tem povsem opravičenim in za razvoj in kulturo tržaških Slovencev neobhodno potrebnim zahtevam. Resolucija je bila vsprejeta seveda soglasno in ob impozantnih pojavih slovenske zavednosti in odločnosti. Nato se je oglasil za besedo mestni svet. Štefan F e r 1 u a, izrekajoč pred-govorniku iskreno zahvalo, da je tako krasno in odločno nastopil proti krivici, da je govoril vsem iz ust in iz srca. Iz svoje dolgoletne učiteljske prakse je podal govornik dva izgleda, skrbnega in zanikrnega očeta. Prvega se je iz irca veselil, druzega je s prepričevalno besedo privel do spoznanja. Tak zanikrni oče, ki mu ni mari do šolske izobrazbe svojega otroka, je tudi naša vlada, ki nam dopušča le pravico, da plačujemo davke v denarju in krvi. Ne daja nam, kar je v življenju najbolj potrebno. Vse naše dosedanje zahteve niso nič izdale. Poskusimo z drugačnim načinom zahtevanja. Zakličimo vladi: Odreši nas od davka v denarju In krvi, potem bomo že sami skrbeli za svoje šolstvo in ne bomo nič zahtevali od tebe! (Velikanski frenetični aplavz) in je vedno delal na to, da so bile njegove smotke bolje, nego one iz glasovite tovarne barona Danijela Raucha. Opat je počasi hodil po sobi od enega konca do drugega in lovil s svojim debelim, dolgim nosom dim smotke, ki ga je v obliki kolesu spuščal v zrak. Kanonik je bil nenavadno močan, visokčlovtk jn — precej kmetskih manir. Zato je prihajal večkrat v nasprotje s škofom, ki je bil od nog do glave „grand seigneur'4, in se ni mogel privaditi precej hrupnemu n i-činu opatovemu. Ali — drugače je bil umen človek, klasično naobražen; svojega Ho-raca je znal na pamet, znal je zlagati do vršene latinske ode, ki jih je spesnjeval ob svečanostnih prilikah in dajal posebej tiskati. Včasih ni celo samo o kraljevem, palatinovem in škofovem godu zajahal svojega pegaza, temveč se je navduševal tudi za rr.anj vzvišene strani. Tako je zložil neštevilne ode na dober kis, na slastnega pečenega hujska, — največ pa na svoj tobak in je upal pri tem, da tako popolni Horaca, katerega je obžaloval, da še ni imel priložnoati, da spozna ta dar nebes in da zapoje tem „deliciu deliciarum* kako odo ali himno, priznavajoč v svoji Stran H. „EDINOST' St. 224 V Trstu, dne 12. avgusta 1912. Nadaljni in zadnji govornik je bil g. Mihael K r i ž m a n ć i č, ki je v priprosti obliki ali v živih barvah slikal, opiraje se na zgodovino, velikanske zasluge, ki so si jih izlasti Jugoslovani, v prvi vrsti pa Hrvatje pridobili na bojnih poljih za državo in dinastijo. Da ni bilo Jugoslovanov, država bi bila Že večkrat izgubljena. A kako plačilo dobivamo za to ? To nam kažejo razmere, radi katerih je bil sklican današnji shod. NaS vojak služi verno in zvesto, ko pa je doslužil in želi dobiti kake službe, je prvo vprašanje: Sprechen Sie deutsch ? Ali tedaj, ko so ga potrdili v vojake, ga niso nič vpraševali: Sprechen Sie deutsch ? (Viharna veselost, demonstrativno ploskanje in odobravanje). Na zaključku se je govornik obrnil na adreso naših poslancev : Borite se za izvedenje § 19 državnih zakonov in r.e bojte se nič, ker imate zvesto armado za sabo 1 (Ponovno burno odobravanje.) V svojem zaključnem govoru se je predsednik dr. W i 1 f a n spominjal aktu-elnega vprašanja podržavljenja italijanske občinske realke. Najprej je podal nekoliko historijata tega vprašanja. Če v letešnji proračun je stavila vlada neko svoto, a začetkom le ta je pozvala župana na dogovore. Res je prišlo do dogovorov o pogojih za ta čin. Meseca julija pa je vlada doposlala županu dopis, v katerem je zahtevala cd njega kratko malo, naj skliče nemudoma sejo občinskega sveta, da sklene potre bno za izročitev realke v državno oskrb. Ta poziv je bil sestavljen v taki obliki, da so morali gospodje na magistratu razumeti, da v tem slučaju vlada ne odjenja, in da ne bo trpela nikakega zavlačevanja. Seveda je bila večina mestnega sveta drugačnega mnenja, nego pa večina bivšega občinskega zastopa v Puli. Tudi tam doli so ustanovili italijansko gimnazijo, ali petem so prosili vlado, naj gimnazijo podr-žavi, ker nimajo denarja. Tu pri nas pa, kjer imajo moč v rokah, da — kar se je godilo posebno pod prejšnimi namestniki — občina slepo trosi denar občinarjev, so protivili podržavljenju. Ker jim je do tega, da bi se mladina še nadalje vzgajala v iredentističnem duhu. Će pa smo mi protestirali proti temu, da občina nič ne stori za slovensko šolstvo, so nam odgovarjali, da morajo veliko trositi za srednje Šole, ki jim jih vlada noče dati. In ko smo mi nato zahtevali, naj vlada prevza me srednje Šole v svojo oskrb, so odgovarjali, da tega nočejo, ker vladi ne zaupajo in ker hočejo, da na srednjih šolah vlada italijanski duh. Tako je Šla stvar z dve h strani. Proti koncu leta smo zopet odločno zahtevali, naj se tržaški mestni srednji šoli podržavita, da se s tem občina razbremeni za stotisoče, kateri denar bo potem na razpolago, ki naj se ga upotrebi tudi za slovensko šolstvo. Zakaj je vlada postala energična ? Ne bi se bila ganila tudi sedaj, da se ni pripetil povodom ljudskega Štetja nek poseben slučaj. Neki profesor, profesor nemškega jezika, je prišel v konflikt s svojimi kolegi, prišlo je celo do dvoboja in ko-nečno so na sodišču prali svojo čast. Tako se je zgodilo, da se je jelo tudi namest- skromnosti, da on sam ne bo nikdar znal tako peti, kakor bi to napravil Horac. Latinski jezik je ljubil strastveno. V Napoleonovih časih je bil župnik v Posavini in je zapustil Posavino tistidan, ko je bil izdan nalog, da se mora uradovati francoski in hrvatski, in je gojil v svojih prsih silno mržnjo na Napoleona, ker se je predrznil dotikati se take svetinje. Mladino, ki je po Napoleonovem padcu pozivala hrvatski narod, da se naroči na ča sopis, pisan v hrvatskem jeziku, je imel za barbarje in je psoval nove šole, da vz gajajo take ljudi, a Anton Mihanović mu je bil pravi antikrist, ker se je predrznil v posebni knjižici napasti rabo latinskega jezika, poudarjati smešnost klasične frazeologije v današnjih razmerah in pripo ročati materin jezik ter slaviti lepoto du-brovniških pesnikov. Mladega klerika Pavla Štovsa, ki je zlagal hrvatske pesmi, je smatral za nevedneža, ki ne zna pesniti v latinščini, in popolno resno je povpraševal semeniške profesorje, kako je Štoosovo znanje latinščine. Najbolj pa se je jezil na Madjare, ki hočejo Hrvatom odvzeti pra vico latinskega jezika. (Pride Še). ništvo zanimati za razmere na tržiški ob -činski realki, kjer so prepevali učenci ga-ribaldinske himne — pa naj bo že v šolskih sobah ali na straniščih, to je vseeno. In tako je začela vlada reševati Avstrijo na občinski realki in je prevzela realko v državno upravo. Gkde stališča, ki je zavzemljejo slovenski svetovalci nasproti temu vprašanj n je izjavil go ornik na kratko, da je prišla stvar nenadoma kar v enem tednu. Slovenski svetovalci niio mogli drugače nego da so ostali dosledni. Vedno so zahtevali podržavljenje in zato so tudi zahtevo vlade odobrili. Potestirali pa so prot* temu, da je vlada tem povodom Slovence popolnoma prezrla in da pozablja na njih, Ve sicer, da je to element, ki prihaja do veljave na volitvah in na ljudskem štetju, ve da je to materijal ki utegne v slučaju potrebe dobro služiti. Ali za vse to dovoljuje sitnemu Ryfcaru k večemu po pet učiteljev na družbini šoli. Proti temu za postavljanju slovenski zastopniki najogor čeneje protestirajo in Va* prosim, da se danes tudi vi pridružite temu protestu. Mi smo na stališču, ki je bomo neizprosno branili, da namreč vlada, kadar rešuje kaka vprašanja in kar'ar hoče kaj dati Italijanom mora vprašati za njihovo mnenje tudi Slovence, ona je kriva poitalijanče vanju našega narjda, ona je kriva, da je italijanski element preko vse mere in proti vsaki pravici postal tu tako silno prevladajoč element. Zato je tudi sedaj oje sveta dolžnost, da jemlje obzira na žrtve italijanske brutalnosti In zanlkrnost vlade, Še se bomo morali shajati radi šol škega vprašanja, a mi Vam zaupamo, da se boste vsikdar radi odzivali našemu pozivu in če bomo složni in odločni, mora priti čas, ko kaj dosežemo. Novi dohodi za pomlad in leto! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici v TRSTU, Tla Barriera vecchia 38 in Via del Rettori 1, v G0KIC1, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. suda 3L4. naznanja Blav. občinstvu, da je preskrbela Bvoje prodajalne s svežim poletnim;, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. poštni paket 3 kg netto 1 r ■t H •P" 0 prva in edina pisarna — v vojaški sivari — pristnega, naravnega pošilja franko po vse] monarhiji G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani proti povzefju K 5"60. Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah. (koflcesijonlrana od 0. k. namestništva) Trst, ulica deli« Caserma 5 iitv») i, II. n. Daj a nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojažke^i značaja — oproščenje od vaj, enoletno prosto volj stvo, ženitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd- — Pooblaščena je zasto- Eati stranke pred oblastnijami. — Reševenja i tro in točno. — Uradne are: Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12. opold. j BRZOJAVNE UESTI. Francoski minister Poincare v Pelrogradu. PETROGRAD 10. Ruska brzojavna agentura dementira vest, da se ima za čas bodočnosti Poincareja v Petrogradu razviti balkansko vprašanje. PETROGRAD io. Car Nikolaj in carica Aleksandra sta danes opoludne sprejela ministerskega predsednika Poincareja. Med Turčijo in Črnogoro CARIGRAD io. Gre govorica, da je turški odposlanec na Cetinju demisijoni-ral in da je pozvan v Carigrad. Učinki potresa v Turčiji. CARIGRAD io. Danes ob 12. in pol predpoludne so občutili v Miriatilu in drugih krajih na obrežjn Marmarskega morja zopet močne potresne sunke. Po potresu je bilo 300 oseb ubitih, oziroma ranjenih. CARIGRAD 11. Po potresu je bilo ubitih več nego 1000 oseb. Ljudstvo tabori na planem. 7 vasi je popolnoma raz dejanih. V Drinopoliu je potres poškodoval 20 mošej, mnogo hiš in stolpov. Vrelci toplic pri Dedeagoču so usahnili. V Ga-ipoliju se je mnogo hiš zrušilo s hriba doli. Privatne vesti pa trdijo, da število mrtvih znaša 4000. „Veleizdajnlški proces" v Zadru. ZADER 10. Te dni se prične „vele-izdajniški" proces proti večim dijakom iz raznih dalmatinskih mest. Branili jih bodo odvetniki-poslanci. Ta proces je v zvezi z Jukičevim procesom v Zagrebu. Ustavljen list. SERAJEVO 10. Jugoslovanski žurna-list grof Orsich je začel izdajati tu hrvatski dnevnik, ki ga je pa oblast ustavila in dala zapleniti vse številke, ker Orsich ni položil kavcije. Vojevito razpoloženje v Bolgarski. SREDEC 10. Danes in v torek se vršijo v Sredcu in po družili mestih ljudski shodi, ki v sprejetih resolucijah zahtevajo od vlade, naj napove Turčiji vojno. Peklenski stroj v poštnom uradu. SOLUN 10. V avstrijskem poštnem uradu je danes ob 9. in pol predpoludne eksplodiral peklenski stroj. Lokal je demoliran. Dva uslužbenca ranjena. Poštni urad posluje dalje. SOLUN 10. Dozdevnega atentatoria so zaprli. Avtomobil in voz trčila skupaj. BOLCAN 10. Trčila sta skupaj neki voz. 2 osebi ubiti, 4 težko ranjene. Moja stara izkušnja je ia ostane, da je za odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi v avrbo dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno znano milo Iz lllijlvega mleka 8teckenpferd, tnamke „Steckenpferd", B erg man n JL Co., Dešin (Tetscben) na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekarnah, mirodilnicah, parfemerijah in drugih trgovinah. Kavno tako se je obnesla Bergmannova lili-jina krema „Manera" za ohranitev nežnih belih damskih rok; v tubah po 70 vin. se dobiva povsod. ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA RBL AHA -TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA: DIVAN O POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - UMETNI ZOBJE Plombiranj« zodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. čermdk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik _ TRST — utloa dalla Caserma fttev. 13, II. n. Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 NaJve&Ja tevarna sveta. Izdelovanja letne 40 000 vajinega tipa CHASSIS 20 HP Seat raznih ttpcv knćlj ioCija „FOBD" Je najpopolnejša, najhltrejia la najekonoml«nej»» kai Jih obatojt. — GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldonl 10-11, Tal. 1734 Valita oeatralna garaga, tilloa dal Baohl 16, vogal uiloa Boiohatti TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (Amerikanaka) Automobili na posodo po smerni oenl. 7aratvo ln Tadri»v»nj« avtomobf ot, — — Solidna poatreti a Poskusite FI- C o It it« ti" ki Ie nai~ GOVOKAVO fj^dlUUII finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se vs veh boljših prodajalničah. ■ n ^ Prodajalnica ur in dragocenosti O. Biicher (ex drug Pragotina Vekjeta) Trst pCn. všot Corso it. 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroebe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine. kakor tudi žepne ure ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdeia-Školj St. 317 Ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za postrežbo na dom. Sprejema v peeivo vsakovrstne testenine. lene zmerne. Haag* zajamčena. R. Gasperini, Trst Telefon 5tev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10 Prevozno podjetje 2051 tirejme raicariuasje talfirtiim&fcii Maj* iz mitils, hstavim n m POSlLJATVE, POTEGA KOVČEG O V. NAJDOGOVORNEjŠE CENE. f0T Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ^ Tovarna cementa »PORTLAND* v Spljeta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. Velikanska zaloga pohištva in tapecarij :: Paolo Gastwirtb :: TIST, oL Stadion fl. 6 - Telefon 22-85 (hiša siednlltta Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbar. j t 3E V Trstu, dne 12. avgusta 1912. Don atentatorja In štirje psIMJa-torjl. „Slovenski Narod" je priobčil ta-le aktualni in dogodkom veleprimerni članek: Državni pravdnik je danes v Zagrebu predlagal za Jukića smrtno kazen. Izrazil se je, da je bil ves napor proglasiti aten tato rja za umobolnega zaman j, da stoji mnenje obeh psihijatrov kakor skala. Morda je nameril revolver proti Čuvaju, morda je tudi sicer kazal znake nekake abnormalnosti, toda v hipu, ko je naperil revolver proti Čuvaju, si je bil svojega zločinskega dejanja popolnoma svest, se je zavedal, da izvršuje zavratni umor. Meč pravice naj odtrga zločinsko glavo Jukićevo, temnice naj pokopljejo sokrive otroke in mladeniče. Jukič ni zdrav, so rekli psihijatri, je psihopatična, hereditar-no obremenjena natura. Ni bil zdrav na umu kot deček, kot srednješolec, pri vo jakih so ga imeli za norca ter ga končno odpustili iz službe, za časa svojih visokošolskih let je razvijal nazore in ideje, ki so se vsem zdele blazne, kupoval je v Bosni posestva brez denarja ter si tam urejeval zoologične vrtove, brez posestev, zaročeval se je brez — neveste, ustanavljal je republiko norcev ; v zaporu je cele noči pridigal orožnikom, prirejal je love na bolhe, pri razpravi je divjal, lotili so se ga krči, v celici so mu morali obleči prisilni jopic. Preiskovalni sodnik mu je bil dal celico tapecirati z debelimi slam-njačami, da „prepreči samomor", torej v očividni bojazni, da prične Jukič divjati ter se pri tem ob trdih stenah pobije ali pa celo ubije. Psihijatri so strokovnjaško kimali z glavo ter končno izrekli, da, res ie Jukič bil pred atentatom abnormalen, napol blazen človek, pokazal je po atentatu, da njegov duh ni zdrav, toda — v trenutku atentata samega je bil zdrav, popolnoma zdrav in čil, svež in na duhu krepak, niti alkohol, ki sicer učinkuje na možgane psihopatičnih natur kakor uničevalen strup, ga ni omamil, temveč mu le še ojačil korajžo. In dr. Zirovčič je še pristavil, da je alkohol morda tudi nekoliko zmešal možgane atentatorje ve, toda šele potem na begu in zaporu. Preje in pozneje bolan na duši in na duhu, pred Čuvajem z revolverjem v roki, pri popolni zavesti, za svoj čin torej ne-dvomfio v celem obsegu odgovoren. Tako sta rekla izvedenca. Oba sta ravnatelja stenjevške norišnice, deželnega zavoda, ki časti v gospodu Čuvaju svojega najvišjega šefa . . . Ob isti uri, ko se je pred zagrebškim sodiščem po prevdarnosti in najboljši vesti izvedencev zapečatila usoda hrvaškega napadalca, sta predložila v Budimpešti psihijatrična izvedenca svoje strokovnjaško mnenje o madžarskem atentatorju. Dan pred Jukičevim činom je poslanec Ko-vacs streljal v ogrskem parlamentu na prezidenta grofa Tiszo, na moža, katerega življenje ima v političnih in najvišjih krogih stokratno ceno Cuvajevega telesa. Kakor Jukič, tako je tudi Kovacs ap-ešil svoj cilj. Naključje je hotelo, da je Kova-cseva kroglja frčala srečnejše, zadela ni nedolžnega, drugo naključje je bilo, da je mogel Kovacz pognati eno kroglo sebi v glavo, med tem, ko so Jukića še pravočasno razorožili. To je vse. Kovacs je bil pred atentatom zdrav, vesel in podjeten politik. Z židovsko pre-friganostjo je vodi! svoje fprivatne kupčije, s strokovnjaško hladnokrvnostjo^ je polagal tisoče in tisoče na varno tehtnico borznih špekulacij — dokler ga ni zadela nesreča. Stal je tik pred konkurzom, bogata rodbina mu ni hotela pomagati, in pre ostajalo mu po njegovem mnenju ni dru-zega, kakor z revolverjem končati ^afero". Baš je divjal v ogrski zbornici bal med diktatorjem Tiszo in opozicijo, kateri je pripadal tudi Kovacs. In spekulativni borzi-janec je sklenil riskirati nekaj na politični borzi, napraviti iz lastnega poloma svoj dober „šlager" za svoje prijatelje, vzel je revolver ter ustrelil na Tiszo. — Težko ranjenega so ga prepeljali v sanatorij, mesto verig in pasje hrane, je čutil nežne roke skrbnih strežajev in se krepčal z izbranimi jedili bolniške hrane. Pozneje v preiskovalnem zaporu ie sodnik postopal 2 njim kakor z gentlemanoiu, sposujivo so se mu bližali psihijatri. Opazovali so ga dolge tedne, preiskovali, povpraševali in .EDINOST" št. 224 Stran ITT po najboljši prevdarnosti in vesti so odločili: Kovacs je sicer zdrav in normalen človek, nikakšnega znamenja ni, ki bi dokazoval bolehnost njegovega duha — toda v trenutku svojega čina, v hipu, ko je stal z revolverjem pred Tiszo, je bil blazen, popolnoma zmeden, in nikakoršna odgovornost ga ne more zadeti . . . Kovacs se bo skoraj veselil svobode zdrav in čil, slavili ga bodo kot junaka in marsikdo bi dejal, da je njegov čin s svetlimi črkami zapisan kot čin prave možatosti in kremenitosti v knjigo ogrske zgodovine. Jukič bo bolan čakal v svoji celici, da izvrši krvnik osveto nad njegovim zločinom, nad katerim bodo, kakor je danes rekel državni pravdnik, jokali pozni zgodovinopisci, ko bodo beležili sramoto Hrvaške . . . „Venčajte ga!" bo klicalo ljudstvo Kovacsu, „križaj ga!" bodo mrmrali Cu-vajevi hlapci Jukičevemu rablju. . . Vsaka beseda, ki bi jo dodali tej sliki o dveh atentatorjih in štirih psihijat-rih, bi bila odveč. Justitia fundamentum regnorum. Domače vesti. Jezikovna pravičnost pri c. k. glavni za logi tobaka v Trstu. Tam v ulici S. Laz-zaro se blišči prebarvani dvojezični laški in nemški napis c. k. glavne zaloge to baka. Kakor da bi bil napravljen ta na-pis samo za 11 tisoč Nemcev in za Italijane, se šopiri to javno naznanilo nad vrati glavne zaloge tobaka za ckrožjeTrst, deloma litre in Goriške. Prav tako, kakor da bi ne bival nobeden Slovenec na gori navedenem ozemlju in kakor da ne bi niti vinarja nosil v to c. k. glavno zalogo tobaka, ki jo ima v zakupu gospod Ć. Dra-gotina. D jbro, ako služi ista samo za Italijane in Nemca zahtevamo od slov. c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu, naj blagovoli odrediti drugo zalogo, kjer bomo tudi mi Slovenci imeli svoj nadpis v našem jeziku. A.ko ima n tisoč Nemcev pra vico do svojega jezika — in to celo na prvem mes'tu — mislimo in si dovoljujemo opravičeno zahtevati, da tudi 56 tisoč tržaških Slovencev — poleg Istrskih in Goriških, da jim dado njihove jezikovne pravice. — Mari smo mi tu samo za plačevanje in molčanje ? Kaj briga nas, ako se nahaja zaloga tobaka v pretvezno (a ne resnično) „italijanskem mestu" ?! Mi smemo zahtevati bodi zaloga kjerkoli hoče — tudi slovenski napis. Ne moremo in nt smemo odnehati popred, dokler ne dosežemo enakopravnosti tudi na tabli c. k. glavne zaloge tobaka za tržaško okrožje. Davkoplačevalci. Posebni vlak Tržaškega Sokola na Bled 15 t. m. Opozarjamo na včerajšnjo not:co, da morajo oni, ki vstopijo na postajah vRocolu, Vrdeli in na Opčini, kupiti vožne listke preje pri Tržaškem Sokolu. Denar sprejema d o torka 13. t. m. zvečer vratarica Nar. Doma ga. Biček. Oni, ki vstopijo na vlak v Trstu in na postaji na Repen Tabru naprej, kupijo vozne listke pri postajnih blagajoicah. ListeK stane za Trst Bled in naz^j K 5-60. Vlak odhaja : iz Trsta, državni ko lodvor ob 4*37, iz Rocola ob 4.48, iz Vrdele ob 4*57, iz Opčine (drž. kol.) ob 5'20, iz Repentabra ob o 28, iz Dutovelj-Skopo ob 5*36, iz Štanjela-Kobdila 5 45, iz Rihenberga ob 5 56, iz Prvačine ob 6'13, iz Volčjedrage ob 6 25, iz St. Petra pri Gorici ob 6 32, iz Gorice (drž. kol.) 6'43. Na Bled pridemo ob 9'23. Vlak se odpelje iz Bleda ob 9'03 zvečer. Ponavljamo, da se z vlakom o d p e 1 j e lahko vsak, ne samo člani sokolskih društev. Ako iz okolice ne kupi zadosti izletnikov preje voznih listkov, kakor zgoraj povedano. in bi se radi tega moral odpove-vedati vlak, bode to naznanjeno v sredo dne 14. t. m. v „Edino3ti". Za plačane zneske jamči Tržaški Sokol. Tržaška mala kronika. Trst, 12. avgusta 1912. Požar v tovarni linoleuma. V soloto popoldne je začelo goreti v tovarni linoleuma pri sv. Andreju. Požir je popolnoma upepelil eno glavnih poslopij. Ogenj je iz doslej še neznanega vzroka nartil v RUDOLF SCHULTZE - IZ BERLINA kenoesljonlranl zebotehnlk — Fiazza Barriera vecchla* u hod ulica Sette Fontane 5ter. 2, IL UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, aoeooes Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7, S „Slavija" ; ozaj. zaoaroo. banka o Pragi Rezervni fondi K 53,758.28524. Izplačane odškodnine In kapitalile Kron 115,390-60361. Dividend se Je doslej Izpl. K 2^98 081-85. Po velikosti druga vzajemna za var. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja ki premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGNflR, ulica Casenna 12, TELEFON št. 21-47. NUOVO JCdtel provinciale i fNovi deželni h6tel) > Trst, la'go Santorio 4 (Farneto). n 40 sob, električna luč, ves komfort, ^ stroga snažnost — Cene zmerne. * ALOJZIJ SKERL. TRATTORIA M Antlcn Pompe!" Trst, Pitzzi Carlo Goldonl 4 PilfuiB m slavnom ob«filtru. - lo« m temtao vtao: taru, lstnko, farUoako la belo. Aiolofaldsko pivo. Donite kuhinje e resnovntalMl mrsllml la . — Za obilen oblek se toplo,prlpocofc FRANJO MARUfŠRK. H m H I .Caffč Goldoni' Trst, Piazza Carlo Soldoal it 2. Pijače naravne la prve vrste. Čanoplzi In llnitraelje. POSTREŽBA TOČNA. Za ebllea oblak se naj topleje priporoča FRANJO MARINŠEK. Avstnjsia paroplom del, dram Jalmatir vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: TrstMetković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. rrst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. nri popoldne. Povratek v sredo ob 6 15 uri zjutraj. Trst Metković C (p štna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6-15 uri zjutraj. rrst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*15 uri zjutraj. rat-Šlbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj, rrst Maka raka (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne. Povratek v-akt ponedeljek ob 1"15 uri pop. Trat-Vi s (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vaaki četrtek ob 7* 15 uri popoldne Lilim DALMATINSKEM VINA (lastni pridelek iz Jeseoio pri Omiiu) $u Filip Ivanišević - Trst ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. - Prodaja na drobno in na debelo.--j GOSTILNE: ,AH'Adria\ ulica Nuova it 11 la .Al fratelli dalmati, ulica Zudecche it. S, — toči svoja vina L vrste. — Prednosti nove ,.Osramove' svetilka so sledeče : 1. V nategnjeni svetilni žici, ki zviša ol-pornost svetilke pri prevozu in v uporabi. 2. V nezmanjšanem prihranku 70" t, 3. V sijajni beli svet'obi. 4. V dolgotrajnosti. 5. V mali kupni ceni. Dobiva 6e povsod ! Osram - Lampen Geselischaft m. b. H. Dunaj VII. 2. Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Commertfate 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luei in lesenih priprav. Cene zmerne. Prip reč? se za obilen uM. gV^ gV^ ^ gV^ gV^ gV^ ^ Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in nzorcev za testenine in biškote. - - Zaloga novih In starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, .... drož ln dragih tehničnih predmetov. - - - • 1 xxxxxxxx Stran IV. „EDINOST" št. 224. V Trstu, dne 12. avgusta 1912. skladišču probkovine in jute. Dc šli gasilci si zamogli lokalizirati požar še lepod^e-urnem naporu. Škode je okolu 200 000 kron. *»ar. del. organizacija. Pomen izobrazbe za d9 avstvo. O tem predmetu 6e je že veliki pisalo in govorilo. To l>a zato, ker smatramo za glavni vzrok slabemu položaju delavstva — neizobrazbo v delavskih vrstah. Lahko odkrito trdimo, da je največji sovražnik delavskega ljudstva: nevednost v lastnih vrstah. Neveden človek se zadovoljuje z vsem ; če pa tarna in plaka, si pa ne zna pomagati. In kako naj si tudi pomaga človek, ki je tako neveden, da si mibli, da je delavec ustvarjen le za tlačanstvo, le za sužnja ! To vendar ni res; vs! smo prišli enaki na svet. Radi naše neizobrdženosti so nas pametnejši razredi potisnili v bedo in revščino : Ako pa se hočemo rešiti, spoznavati moramo sredstva na podlagi katerih je možna rešitev... Prvo ereditvo je organizacija. Ampak, Če delavec ne pozna dobrote organizacije in nje velikanskega pomena, se jej ne pridruži. Boj pa nič ne pomaga, če je 70% delavstva ne organiziranega. Zato treba odpreti delavcu oči, da najde pravo pot v organizacijo Hočemo imeti vsestransko izobraženo delavstvo : narodno in socijalno. DoBti imamo takih, ki ne vedo kateremu narodu pripadajo, ki ne poznajo slovenske zgodovine, slovenske literature i. t. d. Niti jezika ne razumejo po polnoma, kar je tudi velikanska, pravzaprav največja ovira. Nadalje imamo pa tudi dosti takih, ki so narodni kričači in nič drugega. Taki mislijo, da ho naš narod že res li, če to zakričali enkrat, dvakrat „Zivio slovenski Trst !M Socijalnega vprašanja nič ne po znajo. Ce se jim pravi, delujemo narodno in socijalno, pravijo : „socijalno" nočemo delati, ker je to socijalna demokracija. Takih nezavednežev imamo še v naših vrstah, ki ne vedo niti, kaj pomeni besedica „socijalno". O, to bo ogromno dela! Dela dosti, predno epravimo to ubogo delavstvo do spoznanja. Treba, da začnemo takoj, da ne bo prepozno. Z ozirom nato e sklenila „Narodna delavska organizacija otvoriti to zimo narodno socijalni tečaj, šolo, ki prične začetkom oktobra. Kdor se želi vpisati v to šolo, naj se blagovoli zglasiti v centralnem uradu N. D. O. ul. sv. Frančiška 2, in sicer ob delavnikih od 10—12 dopoludne, ali od 4—8 zvečer; ob nedeljah pa od 10—12 dopoludne. Natančen program o raznih predmetih, objavimo. Na to šolo opozarjamo posebno mladino, ker se bodo v njej učili tudi govorništva. Dobrodošli so nam pa vsi, ki hrepene po izobrazbi, ki hočejo kaj znati, da se vsposobijo za resne boje proti vsakemu, tako narodnemu, kakor soci alnemu zatiranju. Vesti iz Goriške. Sokol Dobrovo se tem potom najpri srčneje zahvaljuje vsemu slavnemu občinstvu, ki je blagovolilo posetlti našo veselico, spojeno s pivim nastopom ttlovadcev, ter s tem pripomoglo do tako lepega moralnega kakor tudi gmotnega vspeha. Zahvaljujemo se nadalje Diagorodnemu gospodu Fr. Oo-Ijubeku, županu v Kojskem, kakor tudi slavnemu c. kr. vojaškemu poveljnlštvu v Biljani za blagohotno prepustitev dvorišča; gospicam Kocjančičevina za sodelovanje pil prodajanju razglednic. Hvala tudi vsem onim, ki so blagovolili preplačati vstopnino, ozirema so isto uposlati. Posebno zahvalo izrekamo tudi vam, dragi bratje Sokoli II. ckiožja, ki ste piiniteli k naši veselici ter nam taku izkazan uraisfco 1 aklonjenou. Pred vsemi pa se zahvaljujemo bratu dr. Irgollču, starosti GSŽ, za vspodbudm gover. Zahvaljujemo se sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepega vspeha naše prve prireditve ter so nas spodbudili, da hočemo s podvojeno silo nadaljevati započeto delo na sokolskem pol,u ter čimprej udejstviti idejo TyrŠevo po vseh Brdih. Na zdar ! Odsek goriškega Sokola na Dobrovem dne 7. avgusta 1912. V. Sfiiigoj 1. r. I. Kožlln I r. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Vesti iz Istre. Od nekod. Kratek, pa krepko vznešen dopis čitamo v nedeljski „Edinosti" iz Man-žana. Skala, ki jo je biacll zloglasni župaa in ccmpagnia bella, se je omajaia. Idealno prepričanje je zmagalo dolgoletno nasilje leme. Mož, ki je užival tolik ugled, neupogljiv steber italijanske kamore, je opešat Ne lil optšbl, marveč Še izdatno pomnožil je suje Mie, toda pčdtl je. Padci ni on, padlo Je krivično orožje terorizma. Svaka silažo' vremena. Dragi Manžanci, pomislite to 1 Noben oče ne plačuje dnine svojim sinovom ; kajti pravi sinovi delajo edino 7a povzdfgo in pomnožitev svoje dedovine ; najemnik pa je s svojo dnino dosegel vse; nima prašiče do premoženja, za katero se je trudil. Tudi vi ste bili do sedal le najemniki gospode, ki vam je slabo plačevala dnine; vrnili ste se k svojemu očetu: narodu, od katerega podedujete lepo imetje, svobodo in pravice. Ta korak napredka vrlih Manžancev me je pa tako prijetno iznenadi!, kakor je vašega župana prestrašil. Midva sva imela že večkrat taka nasprotna čustva, z razliko, da so bila moja opravičena, njegova pa maščevalna. In vi mladi, neustrašeni boritelji, nadaljujte to, za kar sem se jaz bojeval v isti županiji, enajst let Pri „manaži" je lahko biti dober vojak, toda vse drugače je biti vojak v vojni. Žal, da ne morem k vam, ker sodelujem pri tukajšnji veselici, toda moj duh se bo radoval obenem z vami. Z vami se bo ra-doval ves zavedni slovenski svet na Koper-ščini, kakor se ]e oče nad najdenim sinom / sv. pismu. Bog daj mnogo moralnega pa tudi materialnega vspeha. Slovanom Istre sako vrstnega olja; po naročilu se pošilja tudi na dom; hvaležni pozdrav. Razne vesti, Ko iko tlužijo borilci z biki ! Na špan skem je skupaj največ 23 torreadorjev na glasu in to malo stevilce stane deželo na leto okolu pet milijon v frankov. Najvtč dobiva glasoviti Guerrita, to je, na leto 306.000 frankov. Keverte je zaslužil v 38 bojih z biki 143.000 frankov, stareji Mazantini v 29 bojih 137.000 trankov, Bombita v 15 popoldneh 150.000 frankov in Algalena je prejel za 42 bodcev z bodalom 225.000frankov. Koliko Udi] se je ponesrečili 1911. GlaBom statistike, ki jo je sestavil Llovdsov register (na Angleškem) so posamični nurodi izgubili leta 1911 — bodisi vsled nenreč na morju, bodisi ker niso več za rabo — 888 ladij s 884.843 tonelutami in sicer 427 par ni kov s 619 052 ton. in 461 jadrenic z 265 091 ton. Nasproti letu 1910 je bila izguba manjša za 62.847 ton. Od te skupne Nov pisalni stroj, L'S.'LT-" drelfctno garancijo. — Via Arsenale 4, Agentia marittima. 16H2 VnntnFiGt Be 8Prej(ne *a parno žago. Ponudbe IVUII lunsi na Josipa Medica, St. Peter na Kranjskem._1641 Ni7lo9uetriicll9 deželna življenska zava lll&jcavdu IJORa rovalnica v Tntu, ulica B*niera vecchia 14, II. sprejme sposobne zavarovalne agenta v Trstu in na deželi. 1644 Inein Ctnlfo mizarski mojster, Trst. ulica JUOlJJ OlUlId Belvedere 5t. 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 793 Moderne spalne sobe delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedere 2K ogel Torquato Tasso. 55 Prinnrnpa 86 občiDHtvu pordajalno krite, i I l||UI U Ud čopičev. Popravlja se vsakovrstne krtače po zmerni ceni — Vida Kourivc, via Massimn Mnrono pripoznano sredstvo za uničeije IflUldUdi nic. Zaloga: ulica Stadion štev. 10 NaroČila : Ferriera Trst 37, - Skrinjar. 405 CnkA lepo meblovana s; odda. — Ulica Salice OUUd 6t 4, II.___165S IflimOPO m Peverone *el!> p J ceni ponu a l\Ullldl C Ant. K. Litek v Znajmu. .Na zahteve ceniki. 1654 Xpnm dobrega mizarja Ol/Clll na Opčinah. Franc Dolenc, miza' lb;>6 V Narodnem domu "u o dom, na zahtevo meblovani. Naslov pove Inseratni oddelek „Edinosti". 1419 l/iiniliom hUro Železo in kovine. A. Cerneca l\ VS|||| Jv III Trst, via de l' Olmo 12. 1401 Slovenci! Slovani! ,pe0«u1^ edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsake naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k tvojimi Udani ALOJZU POVH. mi Matija Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" ulica Belvedere 5t. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 1, gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Pera rolo 5t 342 (hiS* £čuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5 22 M do Poreča in medpostaj^ 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine^. 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Ce» lovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 7 37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana. Beljak, Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj. Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. IS 48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana, Celovec. 2 40 M Koper, Buje, Poreč. 4 15 0 Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec 4 42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj». Pola. 6.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.35 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica, Ajdovščina 8 2« B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8 40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Liaec, Praga, Dunaj. Monakovo. IO39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomo>t. M nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 O Ilerpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihoi v Trsf. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Moaa-kova, Inomosla, Bolcana, Beljak-, Ljubljane, Jesenic Gorica. 7.04 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.25 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 3.25 M Ix Buj (in m«jdpostaj). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linea, Do* naja. Celovca, Beljaka, Je*enio, Goric« (in Ajdovfičine). 9 35 0 li Pula (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice In medpostaj. 1.29 E iz Pariz*, Monakova, Beljaka, Gorice 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2 OO 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljabljane. Goric« (Ajdovščine) Berlina, Draždan Pra?e Dunaja. 07 0 Iz Pule, Herpelj in medpoafcaj. 1 32 M Iz Buj in medpostaj. 3 36 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7OO 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljabljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, D.vača, Dunh, 7 30 B Iz Berolina Draždan, Prage, Linca i naja, Celovca, Isomosta, Beljaka. Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic. O nce lOOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 0 It Pole (Rovinja) Dunaja (čez Diva; 11 15 0 lz Dui aja, Celovca, Beljaka, Gorico Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : »,30 O iz Portorose, Kopra, 9.37 Ofliz Gorice. 911 O iz Divače, Herpelj. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione 42 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, M Videm Pontebo, Čedad in B do Koim a (Oormone) preko Nabrežine. (J 20 O do Gorice preko Nabretine. 8 OO E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pur . London. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, JCagrcb, B j 3 a» peSto. »20 O v Kormin (»e zvezo v ^er7injan) II IO O v Ljubljano, Dunaj, Zagret-, Budiuir>c = u. Prihod v Trst. G 0 O e Dunaja, Budimpešte, »i 30 B Z Dunaja, Liubljace Cstendo in Louci n» 7 40 O iz Kormina u Cervinjana preko Biv^a 50 B iz Italije preko Kormina in Nabreži;;«. 9 15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpeli* in Reke lila O z Dunaja, Ljubljane in Reke 1'5U B iz KorminH preko Bivia io B iz lu • preko Cer.injana. 12 13 0 iz lial.ja preko Kormina in Nabrežine 4.07 O iz Italije preko Cervinjana in Bivia 2.17 O iz Celja m B iz Ljubljane, Zagreba,. Re» • 1.10 O iz Vidma preko Kormina in Bivia. 535 O » Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba «55 O iz ltalalije preco Cervinjana in Nabreita 7 30 o iz Italije preko Kormina in Nabrežine » »O B iz Italije preko Kormina in Nabiefmt 8.51 B z Dunaja in Budimpešte. 9 00 E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetik Vidma in Kormina. 11 «3 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia 10 iz Italije preko Cervinjana OPAŽ K K. Mastne številke z nacijo popoldne. O — osebni vlak, B -= brzovlak, M — mdianre.