Predsednik SKGZ Rudi Pavšič o izzivih v novi sezoni Stoletni čar Podreccovih lutk Rdeča luč za poglobitev kanala v Tržiču
Primorski
dnevnik
Le odločen
pritisk
lahko
zaustavi
nasilje
Marko Marinčič
Tržaški občinski svet bo nocoj razpravljal tudi o izraelski agresiji na Gazo. Svetniki so predložili kar pet resolucij. Eni zahtevajo, naj se preneha bombardiranje in poišče mirovna rešitev, drugi solidarizira-jo z Izraelom in pripisujejo vso krivdo Hamasu, tretji opozarjajo tudi na odgovornosti Italije, ker prodaja orožje izraelski vojski. Polemiko je podžgala tržaška judovska skupnost, ki svari svetnike, naj ne nasedajo »propagandi Hamasa«. V pismu ponujajo svoj, razumljivo pristranski pogled na konflikt, saj, kot navajajo, imajo prijatelje in sorodnike v Izraelu. Vsa krivda je Hama-sova, Izrael se le brani, trdijo.
Palestinsko vprašanje je odprto že vse povojno obdobje in ga doslej niso rešile že preštevilne resolucije Združenih narodov. Zagotovo ga ne bo niti tržaški občinski svet. Pozornost temu vprašanju pa je vendar dokaz, da ne moremo biti ravnodušni do tega, kar se dogaja na južni obali »našega« Sredozemlja. Televizijski posnetki iz Gaze so pretresljivi. Upravičeno smo se pred tedni zgrozili ob okrutnemu umoru treh judovskih mladeničev. Kako se ne bi zdaj, ko pod izraelskimi raketami vsak dan umira na desetine prav tako nedolžnih otrok?
Napačno pa bi bilo, ko bi na valu emocij navijali za eno ali za drugo stran, kot to žal počne tudi tržaška judovska skupnost. Zgodovina konflikta v Palestini dokazuje, da rešitev ni dosegljiva z orožjem, saj vsaka nedolžna žrtev kliče po maščevanju in napaja neskončno spiralo nasilja.
Le pritisk mednarodne skupnosti lahko pretrga to spiralo. V resolucijah ZN so že zapisani pogoji za trajni mir: varnost za Izrael, samostojna država za Palestince, osvoboditev Gaze in zasedenih ozemelj, vrnitev beguncev. Ob Hama-su (ki pa je pravkar sklenil dogovor z zmernimi Palestinci PLO - je mar v tem skriti razlog za tolikšno vojaško ihto Izraela?) te pogoje najostreje zavrača prav Izrael.
Nanj bi morali pritisniti predvsem prijatelji, ZDA in Evropa, raje kot da dajejo potuho vsaki vojaški akciji in trgujejo z naselbinami na zasedenih ozemljih. Za to je potreben pritisk javnega mnenja, kakršen je pred kratkim prisilil nizozemska pokojninska sklada ABP in PG GM k umiku investicij iz izraelske orožarske industrije in bank, ki so financirale ilegalne naselbine na zasedenih ozemljih.
Tisti Izraelci in Palestinci, ki si resnično želijo miru, morda pričakujejo in potrebujejo veliko več takih oblik pritiska, pa naj bo iz Trsta kot iz vsakega drugega konca Evrope.
št. 170 (21.103) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 24. JULIJA 2014
sledi nam na
> M .
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
BLIŽNJI VZHOD - Zaradi kršitve človekovih pravic in zločinov v Gazi
Preiskava ZN
Izraelu
ŽENEVA - Svet Združenih narodov za človekove pravice je včeraj sprožil preiskavo izraelske ofenzive v Gazi. Posebna komisija bo tako preiskala kršitve človekovih pravic in vojne zločine, ki naj bi jih Izrael storil v Gazi. Svet ZN je s tem podprl napore Palestincev, da naj se Izrael zagovarja pred mednarodno skupnostjo.
Odločitev o preiskavi ofenzive je del resolucije, ki so jo spisali Palestinci. Z 29 glasovi za jo je podprla večina 46-član-skega sveta ZN. Poleg arabskih in drugih muslimanskih držav so resolucijo podprle še Kitajska, Rusija ter latinskoameriške in afriške države članice sveta. Večina zahodnih držav se je glasovanja vzdržala, edino ZDA so glasovale proti resoluciji.
Medtem se je izraelsko-palestin-ski konflikt tudi včeraj nadaljeval in zahteval nove žrtve.
Na 2. strani
ITALIJA
Reforma senata po polžje
RIM - Senatna zbornica je včeraj končno začela glasovati o vladnem osnutku ustavnega zakona za reformo zgornjega doma parlamenta. Na dnevnem redu so bili popravki k zakonskemu besedilu, ki bodo še dolgo zaposlovali senatorje, saj jih je skoraj 8 tisoč. Obravnava pa se odvija po polžje, saj nasprotniki reforme izvajajo obstrukcijo. Včeraj sta bila tako v obravnavi le dva popravka.
Na 2. strani
TRST - Sprejem včeraj dopoldne
Kmečka zveza na vladnem komisariatu
TRST - Vladna komisarka Fran-cesca Adelaide Garufi je včeraj na tržaški prefekturi sprejela predstavnike Kmečke zveze. Za srečanje je prosila stanovska organizacija že pred časom, njegov namen pa je bilo seznaniti prefek-tinjo z delovanjem Kmečke zveze in še posebej s številnimi problemi, ki pestijo kmetijstvo v tržaški pokrajini, od hudih omejitev zaradi zaščitenega območja Natura 2000 in hude birokracije do divjih prašičev, ki škodijo kmetovalcem in sploh postajajo nevarni za ljudi.
GORICA - Sklep občinskega odbora
Cesto na Travniku bodo končno popravili in na novo tlakovali
GORICA - Goriški občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel sklep o popravilu in novem tlakovanju ceste, ki pelje pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku, ki bi moralo steči jeseni. Predpogoj za začetek del je bila ekspertiza izvedenca, ki ga je lani imenovalo sodišče in je ugotovil, da je cesta v zelo slabem stanju zaradi neprimerno izvedenih del, ki jih je svojčas opravilo podjetje Luci Co-struzioni, ki je medtem šlo v stečaj. Za popravilo je občinska uprava namenila 315.000 evrov, ki jih bo sprva plačala sama, nato pa skušala izterjati od podjetja, za tlakovanje pa bodo uporabili tri-dentinski porfir.
Na 10. strani
OBČINA TRST
»Počasi, a nekaj se le premika«
TRST - Pred dobrim letom dni je tržaški občinski svet odobril nov prometni načrt odbornice Elene Marchigiani. Z urbanistično raziskovalko na tržaški univerzi in v Ferrari rojeno arhitektko smo se pogovorili o njegovem udejanjanju, o uvedbi novih otokov za pešce, ki jih odbornica vztrajno zagovarja. Predvsem pa o veliki pešconi, v katero se vsak vikend spremenita središčni ulici Imbriani in Mazzini.
Dosedanji obračun je pozitiven, čeprav odbornica pravi, da bodo končni rezultati vidni šele čez nekaj let.
Na 5. strani
Nabrežina: odobrili proračun, manj davkov
Na 4. strani
Občina Trst: komisiji sta potrdili količnike
Na 4. strani
Gorica: migranti z Lampeduse so odšli
Na 11. strani
»Dvojezične otroške jasli v Parku Basaglia«
Na 11. strani
PODBONESEC
Za čezmejne jasli ni dovolj povpraševanja
PODBONESEC - V Podbo-nescu ne bodo ustanovili čezmej-nih jasli, temveč bodo v prihodnje nudili dopolnilne storitve za zgodnje otroštvo, v nekdanji osnovni šoli pa naj bi zaživel center za otroke in starše. Tako je sklenil pod-boneški občinski odbor, ki ga vodi novi župan Camillo Melissa, po posvetovanju s špetrskim Inštitutom za slovensko kulturo, ki naj bi po prvotnem načrtu upravljal jasli. Razlog za to odločitev pa ni ideološke narave, temveč je v zmanjšanem povpraševanju po jaslih.
Na 3. strani
9771124666007
2
Četrtek, 24. julija 2014
ITALIJA, SVET
/
BLIŽNJI VZHOD - Prelivanje krvi se je tudi včeraj nadaljevalo
ZN sprožili preiskavo izraelske ofenzive
Letalske družbe še naprej odpovedujejo lete v Tel Aviv
GAZA,TEL AVIV - V Gazi se še naprej stopnjuje prelivanje krvi. Od začetka ofenzive Izraela proti Gazi je bilo do sinoči ubitih najmanj 678 Palestincev. Mrtvi se kopičijo tudi na izraelski strani, kjer je bilo med kopensko ofenzivo v Gazi ubitih že 32 vojakov. Svet Združenih narodov za človekove pravice je včeraj sprožil preiskavo ofenzive Izraela v Gazi.
Samo včeraj je nasilje v Gazi zahtevalo življenja najmanj 47 Palestincev. Doslej je bilo v več kot dva tedna trajajočem nasilju ranjenih tudi že več kot 4240 prebivalcev Gaze. Na izraelski strani pa so bili poleg 32 vojakov ubiti trije civilisti, dva izraelska državljana in tuj delavec.
Za ostro potezo proti Izraelu se je včeraj odločil Svet ZN za človekove pravice, saj je sprožil preiskavo izraelske ofenzive v Gazi. Posebna komisija bo tako preiskala kršitve človekovih pravic in vojne zločine, ki naj bi jih Izrael storil v Gazi. Svet ZN je s tem podprl napore Palestincev, da naj se Izrael zagovarja pred mednarodno skupnostjo.
Odločitev o preiskavi ofenzive je del resolucije, ki so jo spisali Palestinci. Z 29 glasovi za jo je podprla večina 46-članskega sveta ZN. Poleg arabskih in drugih muslimanskih držav so resolucijo podprle še Kitajska, Rusija ter latin-skoameriške in afriške države članice sveta. Večina zahodnih držav se je glasovanja vzdržala, edino ZDA so glasovale proti resoluciji.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je izrednem zasedanju sveta v Ženevi dejala, da je Izrael z napadi na civiliste med ofenzivo v Gazi morda zagrešil vojne zločine. Obsodila je tudi neselektivne raketne napade Palestincev z območja Gaze. Obe strani je pozvala, naj prenehata napadati civiliste.
Izraelski in palestinski predstavniki so se na zasedanju medsebojno obtoževali za vojne zločine in zatrjevali, da sami ravnajo v skladu z mednarodnim pravom. Izraelski veleposlanik Eviatar Manor je tako poudaril, da gre za operacijo za uničenje vojaške infrastrukture Ha-masa in ne napade na prebivalce Gaze.
Hamas še vedno nadaljuje z raketiranjem izraelskega ozemlja iz Gaze
ansa
Palestinski zunanji minister Riad al Mal-ki pa je pozval velesile, naj končajo prakso nekaznovanja Izraela, in poudaril, da bi moral biti Izrael kaznovan za vojne zločine.
Da bi posredoval za končanje nasilja v Gazi, je v Izrael prispel ameriški državni sekretar John Kerry. V Jeruzalemu se je sestal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom. "Vsekakor smo naredili nekaj korakov naprej," je ob srečanju z Banom dejal Kerry. Ob tem je opozoril, da je treba še marsikaj storiti. Generalni sekretar ZN pa je posvaril, da ne bi smeli izgubljati časa. "Zdaj združujemo moči, da bi čim prej prišli do premirja," je dodal.
Kerry je nato odšel v Ramalo, kjer je imel pogovore s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Kasneje se je v Tel Avivu sestal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem.
Kerry je ob prihodu pristal na letališču Ben Gurion v Tel Avivu, čeprav so pristojne ameriške oblasti prepovedale lete na to letališče. Prepoved ameriškim letalskim družbam je sledila torkovemu raketiranju iz Gaze. Raketa je eksplodirala v bližini letališča. Lete na to letališče pa so tudi včeraj odpovedale številne tuje letalske družbe, od nemške Lufthanse do slovenske Adrie Airways. Zaradi tega je Izrael vedno bolj izoliran in tudi pod vse večjim gospodarskim pri-
tiskom. V Izraelu nekateri odločitev Ameriške uprave za letalstvo (FAA) razumejo kot obliko političnega pritiska. (STA)
UKRAJINA - Odpeljali prve posmrtne ostanke
Preiskava strmoglavljenja letala pred resnimi izzivi
DONECK - Na prizorišču tragičnega strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine trenutno svoje delo opravljajo ekipe mednarodnih strokovnjakov, ki med drugim preiskujejo razbitine letala in iščejo dokaze o sestrelitvi. Medtem so včeraj na Nizozemsko prispeli prvi posmrtni ostanki žrtev strmoglavljenja.
Delo preiskovalcev spremljajo ugibanja, ali so morda proruski separatisti te dokaze že skrili ali jih kako drugače kompromitirali. S tem naj bi po očitkih Zahoda poskušali prikriti svojo odgovornost. Na Zahodu se je doslej najpogosteje omenjala možnost, da je bilo letalo sestreljeno z raketo zemlja-zrak SA-11, ki naj bi jo proru-skim separatistom dobavila Rusija.
A neimenovani višji predstavniki ameriških obveščevalnih služb so potrdili, da nimajo nobenega dokaza o neposredni vpletenosti ruske vlade v sestrelitev malezijskega potniškega letala nad Ukrajino, vendar na podlagi dostopnih dokazov sklepajo, da so letalo po nesreči sklatili separatisti.
V Moskvi so medtem predstavili že več teorij, ki pa krivdo načeloma pripisujejo Ukrajini. Med drugim so trdili, da je v bližini malezijskega letala v času strmo-
ITALIJA - Zavrnjena le dva popravka
Reforma senata
•	IV«
naprej po polžje
RIM - Senatna zbornica je včeraj končno začela glasovati o vladnem osnutku ustavnega zakona za reformo zgornjega doma parlamenta. Na dnevnem redu so bili popravki k zakonskemu besedilu, ki bodo še dolgo zaposlovali senatorje, saj jih je skoraj 8 tisoč. Obravnava pa se odvija po polžje, saj nasprotniki reforme uporabljajo vsa možna sredstva za izvajanje obstruk-cije, od zahtev po ločenem glasovanju do nenehnih pozivov k preverjanju sklepčnosti zasedanja. Včeraj sta bila tako v obravnavi le dva popravka.
Predsednik Pietro Grasso je med drugim prejel več kot 900 zahtev po tajnem glasovanju. Na seji načelnikov skupin je bilo sklenjeno, da bo tajno glasovanje potekalo, ko bodo na dnev-
nem redu občutljive teme, od pravic narodnih manjšin do bodočih pristojnosti senata.
Premier Matteo Renzi je tudi včeraj izrazil optimizem glede izvajanja reform. »Mogoče nam bodo kakšno zagodli s tajnim glasovanjem, a, če bo potrebno, bomo zadevo popravili v poslanski zbornici. Mi vsekakor ne bomo popustili in bomo Italiji zagotovili pogoje, da bo lahko spet enakovredno tekmovala z drugimi državami,« je dejal.
Reforma senata se v resnici vse bolj spreminja v preizkušnjo za Ren-zija in njegovo vlado. Premier je sicer že opozoril, da če bi reforme propadle, potem bi bile na vrsti predčasne volitve.
Posmrtni ostanki na Nizozemskem
glavljenja letelo ukrajinsko vojaško letalo.
Vodenje mednarodne preiskave je v torek prevzela Nizozemska - med drugim zato, ker je bilo med 298 žrtvami kar 193 Nizozemcev. V preiskavi sodelujejo še ukrajinski in malezijski ter drugi strokovnjaki - med drugim britanski, ki od včeraj pomagajo pri pridobivanju podatkov s črnih skrinjic letala.
V nizozemski Eindhoven pa sta včeraj prispeli prvi letali s posmrtnimi ostanki žrtev strmoglavljenja. 40 krst so pričakali svojci žrtev ter vrh nizozemske politike. Letali sta prileteli z letališča v Harkovu na vzhodu Ukrajine. Omenjeni letali bosta v prihodnjih dneh, predvidoma do petka, iz Harkova na Nizozemsko prepeljali vse žrtve strmoglavljenja. V Harkovu naj bi bilo od skupno 298 žrtev v času prvega poleta le okoli 200 trupel. Proruski separatisti naj bi na vlaku v Harkov poslali le kakih 200 trupel, čeprav se je sprva govorilo, da je na vlaku dobrih 280 trupel.
Medtem ko mednarodni preiskovalci ugotavljajo odgovornost za domnevno sestrelitev malezijskega letala, pa sta bili na vzhodu Ukrajine blizu kraja Snižne sestreljeni dve ukrajinski vojaški letali. Predstavnik ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Andrej Lišenko je povedal, da sta bili letali na višini 5200 metrov, ko sta bili sestreljeni. To po njegovih besedah pomeni, da ju niso sestrelili separatisti, saj ti s svojimi premičnimi raketometi te višine ne morejo doseči. Ukrajina je sicer že v preteklosti trdila, da so bila njena vojaška letala sestreljena z ozemlja Rusije, a so v Moskvi to vsakič zanikali.
ITALIJA - Ponesrečena potniška velikanka naj bi na cilj prispela v nedeljo
Costa Concordia pluje proti Genovi, kjer jo bodo v dveh letih razgradili
RIM - Nasedla potniška ladja Costa Concordia je včeraj začela svojo zadnjo pot izpred obale otoka Giglio proti pristanišču v Genovi, kjer jo bodo uničili. Do zadnjega počivališča bo predvidoma potrebovala štiri dni.
Razbitino luksuzne ladje za križarjenja vlečejo štirje vlačilci, na 350 kilometrov dolgi poti pa jo spremlja deset ladij. Med zadnjo plovbo ladje bo ob načrtovani trasi plovbe prepovedan ladijski promet, nad traso pa bo veljala tudi prepoved letenja. Ker bo ladja potovala s hitrostjo največ 3,7 kilometra na uro, bo v ligursko pristanišče predvidoma prispela v nedeljo.
Ladjo je pred odhodom na obalah Gi-glia z dolgim aplavzom pozdravilo več sto turistov in prebivalcev, ki so dopoldne opazovali, kako so strokovnjaki opravili še zadnje priprave na plovbo.
Luksuzna potniška ladja je 13. januarja 2012 z več kot 4200 ljudmi na krovu pred toskanskim otokom Giglio nasedla na čereh in se prevrnila, pri čemer je umrlo 32 ljudi.
Reševanje 300-metrske in 114.000-tonske Coste Concordie je bil inženirski
podvig, kakršnemu svet še ni bil priča. Celoten projekt so začeli maja 2012, operacija pa naj bi skupno stala 1,5 milijarde evrov. Uničenje ladje bi lahko trajalo tudi do dve leti, do 80 odstotkov odpadnega materiala pa naj bi reciklirali.
Odgovornost za tragično nesrečo Co-
Costa Concordia po dveh letih in pol zapušča otok Giglio
ansa
ste Concordie so pripisali več uslužbencem družbe Costa Crociere, ki je zato priznala sokrivdo. Kapitan ladje Francesco Schetti-no se za nesrečo zagovarja pred sodiščem v mestu Grosseto. Sodbo je pričakovati v prihodnjih mesecih, grozi pa mu do 20 let zapora.
TAJVAN - Med divjanjem tajfuna
47 smrtnih žrtev v strmoglavljenju potniškega letala
TAIPEI - Na Tajvanu je včeraj med zasilnim pristankom letala družbe TransAsia Airways umrlo 47 ljudi, 11 jih je ranjenih. Po navedbah pristojnih tajvanskih oblasti je bilo na krovu letala 58 ljudi, od tega štirje člani posadke. Nesreča se je zgodila v bližini letališča na otoku Penghu. Letalo ATR-72 je bilo na poti iz Kaohsiunga v Makungu. V času nesreče je bilo vreme slabo, saj je otok oblegal tajfun Matmo. Vzrok nesreče še ni znan.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 24. julija 2014
SKGZ - Rudi Pavšič v družbi kolegov predstavil poročilo o načrtih in izzivih za prihodnost
3
Usklajevanje manjšinskih vprašanj na valu reform
TRST - Aktualna vprašanja, ki bodo zaznamovala naš prostor na valu reform, ki se obetajo na državni in krajevni ravni, boljša jezikovna strategija, vodstvo paritetnega odbora in dejavnosti v treh pokrajinah; to so bile le nekatere izmed tem, ki jih je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič. V svojem poročilu se predsednik ni ustavil pri delu, ki ga je krovna organizacija opravila v pretekli sezoni, temveč pri vprašanjih, ki se SKGZ porajajo ob napovedanih spremembah.
Govornik je imel v mislih predvsem val reform, do katerih bo v prihodnjih mesecih prišlo in opozoril na problem usklajevanja manjšinskih problemov v sklopu teh reform in sprememb. Te bodo bržkone pokazale, da je obstoječa zakonodaja zastarela in potrebna posodobitve, meni Rudi Pavšič, ki si zastavlja tudi vprašanje, če smo kot manjšina dovolj zreli za sodelovanje pri teh reformah. Po njegovem mnenju tudi ni prav, da se za naša vprašanja zanašamo na le enega predstavnika v Rimu. Računati bi morali tudi na italijanske predstavnike, saj bomo le tako v Rimu dokazali, da je do naše manjšine mar tudi drugim, je poudaril govornik in ocenil, da bodo tudi reforme na deželni ravni zelo pomembne. Iz povedanega izhaja, da bo SKGZ vztrajala pri stališču, da je treba še naprej ponujati kakovostne storitve občanom in občankam, brez kakršnih koli razlik. Prizadevala si bo tudi za sistem financiranja, ki bo našim organizacijam ponujal boljšo prihodnost, ovrednotil pa bo tudi vse, kar je pomembno za našo skupnost.
Kaj pa kultura? Rudi Pavšič je prepričan, da mora biti vloga slovenske kulture v novem deželnem zakonu o kulturi ovrednotena kot dodana vrednost, ob tem pa meni, da bi bilo finančne vire iz tega zakona treba nameniti tudi slovenski kulturi. Mi ne moremo biti odvisni le od zaščitnega zakona, moramo črpati tudi iz deželnih fondov, je poudaril Pavšič in pohvalil odbornika Torrentija, ki je v okviru zakona letos finančno nagradil tako Multimedijski center v Špetru kot Ribiški muzej.
Dokumentarni filmi avgusta v Mariboru
MARIBOR - V Mariboru bo med 29. in 31. avgustom potekala tretja Revija slovenskega dokumentarnega film, ki pa se bo letos preoblikovala v Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. »Za mednarodno povezovanje s tujimi dokumentarnimi festivali smo se odločili z namenom dodatnega oplajanja festivalskega programa,« je pojasnila direktorica festivala Maja Malus Azhdari.
Letošnji festival bo posvečen medkulturnemu in medgeneracijske-mu dialogu, saj se povezuje tudi z mednarodnimi projekti Silver Stories in European Cultural Learning Network, ki so del programa vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci.Slovenske dokumentarne filme je na festival mogoče prijaviti do 4. avgusta, so zapisali organizatorji.
V minulih dveh izdajah so na Reviji slovenskega dokumentarnega filma predvajali 81 slovenskih dokumentarnih filmov, na delavnici DOKU pa so ustvarili 11 kratkih dokumentarcev ter podelili dve plaketi dokumentarno ime - Jožetu Pogačniku in Maku Sajku.
Člani vodstva SKGZ na tiskovni konferenci (FotoDamj@n)
Govornik se je dotaknil tudi sodelovanja deželne uprave s Slovenijo, ki po njegovem prepričanju ni zadostno, saj mu, kot je ocenil, primanjkuje bolj izoblikovana strategija. Čim boljši odnosi z največjo so-
sedo so tudi v interesu Slovenije, meni Pav-šič, ki je apeliral na bodočo slovensko vlado, naj vzpostavi konstruktivne odnose z Italijo in naj jim manjšina ne predstavlja le proračunske postavke.
Od Dežele FJK pri SKGZ pričakujejo tudi drugačno jezikovno strategijo. Da je predsednik krovne organizacije zelo ambiciozen, potrjuje njegova želja, da bi funkcionarji v tem prostoru poznali tudi osnove slovenskega jezika, želi pa si tudi, da bi v šolah v obmejnem pasu začeli poučevati slovenski jezik. V zvezi s šolsko politiko se bodo pri SKGZ še naprej zavzemali tudi za večjo skrb za slovenski jezik, po njihovem mnenju pa bi bilo treba s Slovenijo konstruktivno sodelovati tudi v jezikovni politiki. Na vprašanje, kako si predstavlja to sodelovanje, je Pavšič odgovoril, da bi to lahko dosegli na različne načine, tudi z raznimi izmenjavami učencev, dijakov in učiteljev. Na ta način bi preprečili nižanje nivoja znanja slovenskega jezika in bi se izognili jezikovni izolaciji, je prepričan naš sogovornik.
Izčrpno poročilo je predsednik SKGZ dopolnil še z nekaterimi drugimi izzivi, ki se tičejo predvsem poslopij, v katerih potekajo slovenske dejavnosti. (sč)
Dvojezični nagovor Ane Blatnikove v Zveznem svetu
DUNAJ - Tako v nemščini kot slovenščini je v avstrijskem parlamentu včeraj potekal slovesni nagovor ob prevzemu predsedstva zveznega sveta s strani dežele avstrijske Koroške. Za dvojezični sprejem je namreč poskrbela koroška Slovenka Ana Blatnik, predsednica zveznega sveta. »Prinesli ste mi nekaj domovine,« se je Blatnikova zahvalila pevskim društvom, ki so parlament zapolnili s koroškimi pesmimi v slovenskem jeziku. V nagovoru je poudarila, da se tudi v deželi Koroški izzivi in ovire lahko premagajo le s skupnim delom in sodelovanjem. Sprejema se je udeležilo tudi več predstavnikov koroških Slovencev.
Blatnikova, rojena 19. julija 1957, je svojo bogato politično kariero začela leta 1990, ko je vstopila v stranko socialdemokratov (SPO). Vse od takrat se v stranki zavzema za politiko žensk, od leta 2004 pa je poslanka v zveznem svetu. Deluje tudi kot namestnica predsednika Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem. 1. julija letos je prevzela predsedstvo zveznemu svetu, sicer četrto najvišjo funkcijo v državi.
Občina lahko za kritje stroškov prilagoditve prostorov računa na 40 tisoč evrov, ki jih je dala na razpolago Dežela
nm
PODBONESEC - Prvoten načrt prejšnje uprave in občine Kobarid splaval po vodi
Čezmejnih jasli ne bo (premalo je povpraševanja), bodo pa dopolnilne storitve za zgodnje otroštvo
PODBONESEC - V Podbonescu ne bodo ustanovili čezmejnih jasli, temveč bodo v prihodnje nudili dopolnilne storitve za zgodnje otroštvo, v prostorih nekdanje osnovne šole pa naj bi zaživel center za otroke in starše. Tako je sklenil podboneški občinski odbor, ki ga vodi novi župan Camillo Melissa, po posvetovanju s špetrskim Inštitutom za slovensko kulturo, ki naj bi po prvotnem načrtu upravljal jasli na podlagi dogovora s prejšnjo občinsko upravo.
Razlog za to odločitev pa ni ideološke narave (ena izmed točk volilnega programa liste župana Melisse je namreč predvidevala črtanje projekta čezmejnih jasli, češ da te niso v skladu z identiteto Nadiških dolin), temveč je v zmanjšanem povpraševanju po jaslih. Pred dvema letoma, ko sta župana Podbonesca in Kobarida, Piergiorgio Domenis in Darja Hauptman, dala pobudo za čezmejne jasli, je veliko več družin napovedalo vpis svojih otrok. Ob manjšem številu otrok pa bi bilo nemogoče kriti vse stroške oziroma bi bili prisiljeni toliko dvigniti ceno, da ta ne bi bila vzdržna.
Kot je povedal sedanji župan Melissa v pogovoru za Novi Matajur in kot piše tudi v samem sklepu odbora, je kriza v zadnjih dveh letih vse močno prizadela. »V marsikateri družini je samo eden od staršev zaposlen, tako da v teh primerih jasli niso več potrebna storitev ali pa so predrage. Zato smo se odločili za alternativen načrt, ki nam bo omogočil, da ohranimo deželni prispevek, s katerim bomo prostore prilagodili glede na potrebe najmlajših, in da družinam nudimo storitve za zgodnje otroštvo, ki bodo cenovno vzdržne.«
Občina Podbonesec je namreč že februarja lani objavila razpis, s katerim so izbrali izvajalca prilagoditvenih del, katerih skupna vrednost znaša 50 tisoč evrov. Občina lahko za kritje stroškov računa na 40 tisoč evrov, ki ga je dala na razpolago Dežela, ki pa mora zdaj sklep nove občinske uprave še odobriti. Zupan Melissa pa je vsekakor napovedal skorajšnje srečanje z izvajalcem gradbenih del, da bi preverili, če bo treba kaj spremeniti. Glede na to, da ostaja namembnost stavbe ista, pa bodo morebitne spremembe načrta gotovo minimalne. (NM)
Moj Travnik f84
Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti.
Drage bralke in bralci!
Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu
Manifestacije Slovencev za globalno zaščito, 20.maja 1984 na Travniku v Gorici.
danica tul
4	Četrtek, 24. julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
DEVIN-NABREŽINA - Občinski svet sprejel pravilnik IUC in količnike za davke Imu, Tasi in Tari
Proračun 14,372 miljona, kljub TASI manj davkov
Proračun za l. 2014 in obdobje 2014-2016 »matematičen«in v znamenju omejitev pakta stabilnosti
Proračun za leto 2014, ki bo po predvidevanjih v višini 14,372 milijona evrov, pravilnik za enoten občinski davek IUC ter količniki in odbitki za davke na nepremičnine IUC-IMU, za nedeljive storitve IUC-TASI in za odpadke IUC-TA-RI so bile glavne točke na dnevnem redu seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je zasedal včeraj dopoldne.
S približno šest ur trajajoče seje je izšlo, da je proračun za leto 2014, ki ga je predstavil pristojni občinski odbornik Lorenzo Corigliano, strogo »matematičen« in je v znamenju omejitev pakta stabilnosti. Dovolj je pomisliti, da bo imela občinska uprava za javna dela na razpolago samo 211 tisoč evrov in se bo lahko dejansko posvečala le rednemu vzdrževanju. Skratka, tako proračuna za finančno leto 2014 kot tudi večletnega proračuna za obdobje 2014-2016 ni bilo mogoče pripraviti kot v preteklosti, ko je lahko občinska uprava načrtovala in pripravljala tudi t.i. »knjige sanj«, je poudaril Corigliano. Letošnji proračun je bil torej izrazito tehničen in v znamenju upoštevanja zakonodaje (in od januarja letos tudi ustreznega ustavnega določila), tudi iz etičnega vidika.
Občinski proračun je v skladu z bilancami iz zadnjih let, je dejal Corigliano. Tekoči stroški so v bistvu enaki, saj je bil leta 2012 obračun 14,2 milijona evrov, letošnji proračun pa je, kot, rečeno, 14,372 milijona evrov. Obdavčitev pa se je zmanjšala. Če so prebivalci devinsko-nabrežin-ske občine leta 2012 plačali 4.744.629 evrov davkov, bodo letos kljub novemu davku na nedeljive storitve IUC-TASI (ki bo prinesel v občinsko blagajno 378 tisoč evrov več) plačali 4.639.010 evrov.
Pred sprejetjem proračuna, ki ga je skupščina odobrila s 15 glasovi levosre-dinske večine in 4 glasovi proti, je bila namreč vrsta točk na dnevnem redu. Po sprejetju pravilnika za enotni občinski davek IUC in finančnega načrta za ravnanje z odpadki za leto 2014 (v proračunu 1,318 milijona evrov) je namreč občinski svet razpravljal in sprejel (vedno z glasovi le-vosredinske večine, a ob vzdržanju svetnikov Liste Ret) količnike in odbitke glede davkov TARI, TASI in IMU. Še pred tem je bila daljša razprava o vprašanju ločenega zbiranja odpadkov. Občinski svetniki so bili mnenja, da je ločeno zbiranje neučinkovito in da so potrebne mnoge spremembe. Po eni strani je potreben za-
suk v miselnosti, po drugi pa je nujen nov razpis. Občinski uradi so že na delu, je najavil občinski odbornik za javna dela Andrej Cunja, nov razpis pa naj bi predstavili v občinskem svetu konec poletja.
Kar zadeva davek TARI, so količnike (ki so različni glede na število oseb v družini in število kvadratnih metrov stanovanja) določili na osnovi stroškov, ki so potrebni za službo, je še povedal Cori-gliano. Davek IMU je ostal nespremenjen v primerjavi s preteklostjo (osnovni količnik je 3,9 promila), medtem ko bo količnik za davek TASI letos 1,6 promila s stalnim odbitkom 100 evrov. Davek TA-SI velja samo za glavna stanovanja.
A.G.
OBČINA TRST
Finančni plan AcegasAps in vojna v Gazi
Danes ob 17.30 bo zasedal tržaški občinski svet, ki bo po svetniških vprašanjih vzel v pretres ekonomsko-finančni plan družbe AcegasAps. Politična kopita pa se krešejo o izraelski agresiji na Gazo, saj je na to temo bilo predloženih kar pet resolucij. Prvo je predložil Marino Andolina (Zl), nato še svetniki Anna Maria Mozzi (Ds), Everest Bertoli (Fi) in Paolo Rovis (Ncd), včeraj pa še Sel (podpisal jo je tudi predsednik sveta Iztok Furlanič), ki med drugim zahteva, naj Italija prekine dobavo orožja Izraelu. Polemiko je podžgalo pismo tržaške judovske skupnosti, ki ima o konfliktu svoje, dokaj pristransko mnenje in svari svetnike, naj ne nasedajo »propagandi Ha-masa«. Pismo so razdelili svetnikom, predsednik Furlanič pa je zavrnil zahtevo, da bi ga javno prebrali, saj to ni praksa v občinskem svetu.
Lorenzo Corigliano
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Pristojni komisiji obravnavali predloge za davke IMU, TASI in TARI
Trst: potrdili so količnike
Člani druge in tretje tržaške občinske komisije so včeraj vzeli v pretres in nazadnje sprejeli količnike in odbitke glede občinskih davkov IUC-IMU, IUC-TASI in IUC-TARI, ki jih je bila predlagala tržaška občinska uprava.
Komisiji sta potrdili količnike in odbitke za davka na nepremičnine IMU in za nedeljive storitve TASI, ki jih je občinski odbor posredoval v ponedeljek, padla pa je tudi odločitev glede količnikov davka za odpadke TARI. Ta je sicer bolj zapleten in predvideva različne količnike glede na število oseb, ki bivajo v stanovanju in na število kvadratnih metrov stanovanja. O vseh treh davkih bo zdaj razpravljal tržaški občinski svet na seji, ki bo predvidoma v ponedeljek ali v torek.
Kot smo že poročali, je bil predlog občinske uprave glede davka IMU v primerjavi s preteklostjo nespremenjen, gle-
de davka TASI pa so poskrbeli, da bodo ljudje z nizkimi dohodki izvzeti. Občinska uprava je za davek IMU predlagala osnovni količnik 3,9 promila za glavna stanovanja prestiž-nejših kategorij A1, A8 in A9 ter pritikline v katastrskih kategorijah C/2, C/6 in C/7. Davek sicer velja za drugo stanovanje (izvzeto je bivališče) s sledečimi količniki: 4 promili za ljudska stanovanja, 5,3 promila za stanovanja, oddana brezplačno v najem (A/2, A7), 6,5 za stanovanja, oddana v najem z regularno najemninsko pogodbo, količnik 8,45 za trgovine in delavnice (kat. C1, C3), količnik 8,5 za zazidljiva zemljišča, količnik 9,7 za poslopja kat. D in količnik 10 za vse ostale nepremičnine.
Za davek TASI je predviden odbitek 25 evrov za vsakega otroka pod 26. letom starosti, ki biva v družini. Do te-
ga odbitka imajo pravico vsi, velja pa za največ štiri otroke. Za TASI sta v bistvu predvidena dva količnika, in sicer 2,5 in 3,3 promila, medtem ko je lepa razlika v odbitkih. Količnik 2,5 promila bo veljal za vsa stanovanja in nepremičnine s katastrsko vrednostjo pod 300 evri (odbitek 130 evrov), z vrednostjo od 300,01 do 400 evrov (odbitek 90 evrov), z vrednostjo od 400,01 do 500 evrov (60 evrov) in z vrednostjo od 500,01 do 600 evrov (30 evrov). Količnik 3,3 promila bo veljal za nepremičnine s katastrsko vrednostjo od 600,01 do 900 evrov (odbitek 30 evrov) in z vrednostjo več kot 900 evrov (brez odbitka). Za nova še neprodana poslopja bo veljal količnik 2,5 (brez odbitka), medtem ko je za kmečka gospodarska poslopja predviden količnik 0,5 promila, ravno tako brez odbitka. (ag)
ZDRAVSTVO - Konferenca
Ustvarjanje partnerstev na področju preventive
Primeri dobrih praks in promocija zdravja v različnih ustanovah so bili rdeča nit včerajšnje konference v avditoriju muzeja Revoltella. Odlično obiskano srečanje je bilo namenjeno predvsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu in sociali, namen konference pa je bila predstavitev primerov dobrih praks, ki jih izvajajo v okviru mednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah HPH (Health Promoting Hospitals & Healts Services).
Srečanje so uvedli deželna in občinska odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca in Laura Famulari, občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim in generalni direktor Zdravstvenega podjetja Trst št. 1 Nicola Delli Quadri, ki so prepričani, da je ustvarjanje partnerstev na področju promocije zdravja neizogibno in potrebno, deželna mreža HPH pa povezuje različna Zdravstvena in Univerzitetno-bolnišnična podjetja v naši deželi in občine.
Včerajšnja konferenca se je vrtela predvsem okrog primerjave primerov dobrih praks. Predavatelji so nanizali primere, ki so jih letos aprila predstavili na mednarodnem strokovnem srečanju v Barceloni. Cristina Aguzzoli, ko-ordinatorka deželne mreže HPH, je po-
udarila, da je za promocijo zdravja zelo pomemben interdisciplinarni pristop. Promocija zdravja naj bi bila temeljna razsežnost kakovosti bolnišničnih storitev, skupaj z varnostjo pacientov in klinično učinkovitostjo, je dejala govornica in dodala, da je s porastom kroničnih bolezni treba še več delati na preventivi, ki na daljši rok pomeni tudi razbremenitev zdravstvene blagajne. Mreža HPH si prizadeva vključiti standarde in kazalnike za promocijo zdravja v obstoječe sisteme vodenja kakovosti v posameznih bolnišnicah in v drugih ustanovah, so poudarjali včeraj.
V nadaljevanju smo spoznali tudi programe, ki jih na Tržaškem izvajajo že kar nekaj časa in ki jih lahko uvrstimo med primere dobrih praks. Naj omenimo sporazum med Občino Trst in Zdravstvenim podjetjem glede promocije zdravja med otroki in mladostniki, kampanjo proti spolno nalezljivim boleznim med mladostniki, skupino, ki je aktivna v boju proti nasilju, psihološko pomoč zapornikom, projekt Amalia ... Namen vseh teh akcij je spodbujanje bolnišnic k strokovnemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu na področju klinične promocije, so še povedali včerajšnji govorniki. (sč)
GLAVNA BOLNIŠNICA - Jutri odprtje visoko tehnološkega pola
Sodobnejše storitve
Jutri bodo uradno odprli nov tehnološki center v Glavni bolnišnici, ki je vreden skoraj 30 milijonov evrov. Tehnološki pol so uredili na 6000 kvadratnih metrih površine, ki je bila pred obnovitvenimi deli namenjena pralnici, kuhinji, skladiščem, pisarnam in laboratoriju za krvne teste.
Na različnih oddelkih bodo lahko obravnavali veliko večje število pacientov kot doslej, v razširjeni bolnišnici pa bodo delovali radiologija, urgenca, oddelek za intenzivno nego, štiri operativne sobe in različne specialistične ambulante. Vsi prostori bodo opremljeni z najsodobnejšimi napravami, nov del bolnišnice pa je estetsko v sozvočju s starim delom Glavne bolnišnice.
V kleti bo oddelek za radioterapijo, ki bo opremljen z medicinsko in nemedicinsko opremo za izvajanje delovnega procesa. V pritličju so opremili štiri operacijske sobe (2 okulistični, 2 stomatološki in 2 ambulantni). Na razpolago bo tudi soba, v kateri bodo pacienti okrevali po operaciji, vodstvo klinike pa načrtuje, da bodo zdravniki opravili približno 5 tisoč kirurških posegov na leto. V prvem nadstropju bodo pacienti našli radiologa in urgenco. Radiologi bodo z modernimi napravami opravljali ultrazvok, CT, magnetno resonanco, let-
Posodobljena veža Glavne bolnišnice
no pa načrtujejo 100 tisoč pregledov. V drugem nadstropju so uredili prostore za enodnevno obravnavo bolnikov, na tem oddelku pa bo prostora za 29 bolnikov. V tem nadstropju so tudi okuli-stična, stomatološka in ortopedska ambulanta, omenimo pa naj tudi aneste-
montenero
ziološko ambulanto.
Pomemben je tudi podatek, da je nov tehnološki pol dostopen s trga pred bolnišnico, nakar je treba iti skozi stekleno pasažo ali pa skozi klet. Ker ur-genca še ni operativna v novem delu, je vstop v njo predviden z Ul. Pieta št. 2.
/
TRST
Četrtek, 24. julija 2014
5
NAŠ POGOVOR - Občinska odbornica Elena Marchigiani o novem prometnem načrtu
»Vajena sem eksperimentiranja in iskanja alternativnih poti«
Občasno zaprtje ulic Imbriani in Mazzini se obrestuje - Prihodnje leto na vrsti periferije
Elena Marchigiani je v upravi Roberta Cosolinija zadolžena za urbanistično načrtovanje, mobilnost, promet in še marsikaj. V Ferrari rojena arhitektka in raziskovalka s področja urbanistike na tržaški univerzi pravi, da svoje delo najraje ocenjuje po rezultatih. Kakšni bodo končni učinki novega generalnega prometnega načrta, pod katerega se je podpisala pred približno enim letom, bo znano čez nekaj let. Kam vodi njena vizija tržaškega mestnega središča, pa je resnici na ljubo že na dlani.
Ulici Imbriani in Mazzini sta že vse julijske vikende zaprti za promet. Kakšna je vaša ocena eksperimentiranja novih pešcon?
Obračun se mi zdi pozitiven, seveda pa bo treba počakati na september, oktober, ko mesto ponovno zaživi. Da bi se prebivalci laže privadili na novost, smo namreč zaporo poskusno uvedli v poletnem času, ko so šole zaprte in življenjski ritmi počasnejši. Začeli smo z nočjo razprodaj, ko je bilo celotno mestno središče zaprto in polno življenja, in nato nadaljevali vsak vikend.
Z odbornikom Krausom sva se že sestala s predstavniki trgovcev in gostincev, pri katerih sem zaznala zanimanje in zadovoljstvo za to izbiro. Trije bari so zaprosili, da bi ob sobotah lahko »zasedli« cesto; postavili so mize in senčnike, kar kaže na to, da pristopajo k pobudi. Jasno pa je, da ta ni namenjena samo trgovcem, temveč vsem prebivalcem in turistom. Naša izbira gre v smer boljše življenjske kakovosti. V zasebnem prometu ni posebnih sprememb, nekoliko so se spremenile avtobusne proge, ki smo jih speljali po nekakšnem ringu (po Korzu, ulicah Carducci in Valdirivo; op. nov.). S podjetjem Trieste trasporti smo preštudirali alternativne poti in skušali nove postaje postaviti v bližino tistih, ki so doslej bile na omenjenih ulicah.
Ob vikendih dobi človek občutek, da je brez avtobusov Ulica Mazzini zelo velika in prazna. Kako si predstavljate njeno preureditev v pešcono?
Ulica Mazzini je res široka in dolga, ne pristajam pa na to, kar trdijo nekateri prevozniki in tudi podjetje Trieste tra-sporti, da je koristna, ker lahko na njej vozila pridobijo na hitrosti in nadoknadijo nekaj izgubljenega časa. To ni avtocesta za avtobuse.
Biti moramo potrpežljivi, ljudje se morajo novosti privaditi, v prvi vrsti pozabiti na pločnike in hoditi sredi ceste. Namestili bomo klopce, razmišljamo pa tudi o tem, da bi sem premaknili nekatere kulturne dogodke; septembra in oktobra bi lahko na primer v sodelovanju z Verdijevim gledališčem tu priredili kak koncert. Z odbornikom Krausom pa skušava nove pešcone, ki merijo skoraj 6.000 kvadratnih metrov, obogatiti z novimi komercialnimi dejavnostmi: z veliko mero občutljivosti do tukajšnjih trgovcev, katerim pa smo jasno povedali, da ne morejo postavljati vetov, če se sami ne potrudijo, da bi poživeli okolico in poskrbeli za bolj vabljivo ponudbo. V glavnem gre za trgovine z oblačili, barov je malo, restavracij ni. S trgovci smo se vsekakor dogovorili, da se septembra sestanemo in začnemo z ekipnim delom. Razmišljali smo na primer, da bi enkrat na mesec podaljšali odprtje trgovin do 22. ure.
Bo Trg Republike, ki je sedaj izključno avtobusno vozlišče, spremenil v enega od pomembnih mestnih trgov?
Seveda. Ljudje so zbegani, ko pridejo na ta trg, ki je čudovit, a je težko nanj gledati »v širino«, saj deluje kot del ulice. Za to bo treba premakniti zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, postaviti klopce in urediti prostor na drugačen način. Ampak dokler ta predel ne postane pešcona, tega ne moreš narediti.
Mestno središče nima igral, najbližja so v Ljudskem
Elena Marchigiani
fotodamj@n
vrtu oziroma na Trgu Hortis. Ste si nov trg zamišljali tudi v tem smislu?
Ustvariti tu park se mi zdi nekoliko težje, čeprav bi takoj posadila nekaj dreves ...tako kot jih bom na Ponterošu. Zaradi trenutnih ekonomskih zmogljivosti žal ne moremo razmišljati v tej smeri.
Kateri bodo torej prvi koraki?
Nič ne kaže na to, da ne bi nova ureditev uspešno prestala tudi jesenskega izpita, saj smo videli, da je prevoznost Ulice Valdirivo, po kateri za enkrat avtobusi vozijo le med vikendi, dobra. Če bo tako, bi lahko spremenili vrstni red udejanja prometnega načrta in začeli z ulicama Mazzini in Imbriani. Zaprtje teh ulic je bilo prvotno načrtovano v zadnji fazi udejanjanja prometnega načrta. Ta predvideva tudi, da bodo po Korzu, v obeh smereh, vozili samo javni prevozi, nove smeri vožnje po Ulici Carducci in še marsikaj. To zahteva novo signalizacijo, predvsem pa nove semaforje, ki predstavljajo najvišjo postavko: za to potrebujemo dva milijona evrov, strošek pa je danes nevzdržen.
Najnujnejša sta vsekakor nova semaforja v Ul. Canal piccolo, v višini prehoda za pešce v Ul. Cassa di risparmio, ter prehoda med ulicama san Niccolo in san Spiridione. Semaforja bi povečala varnost pešcev in kolesarjev, zanje pa je Trieste trasporti zaprosila že pred časom, saj je tam promet zelo upočasnjen. Nato bo treba poiskati nova parkirišča za motorna kolesa zunaj ringa. Delno jih bo treba premakniti iz Ul. santa Caterina, tudi zato, da se ljudem s posebnimi potrebami omogoči dovoz do Ulice Mazzini; z njihovimi organizacijami ves čas zelo dobro sodelujemo, poskrbeti zanje je znak civilizacijske razvitosti vsake družbe.
Je v načrtu tudi novo tlakovanje obeh ulic in odprava pločnikov?
Seveda bomo poiskali sredstva in skušali narediti tudi to. Tako kot smo zdaj v PISUS (deželni načrt za okolju prijazni urbani razvoj; op. nov.), vključili preureditev ulic 30. oktobra in Trento, tako bomo potem pozornost usmerili v nove pešcone. Razmišljali smo tudi o novih oblikah asfaltiranja, recimo na tisto, ki so jo uporabili v Ljubljani. Ampak kot rečeno, najprej je treba zapreti ulico in trg, potem lahko začneš s preureditvijo.
Kdaj jo lahko pričakujemo?
Med vikendi se po Trgu republike in Ul. Mazzini sprehajajo pešci
fotodamj@n
Gotovo ne v tem mandatu, saj ga bo čez poldrugo leto konec. To bo večletni proces.
Ciljate torej na drugi mandat ...
Točno tako. (smeh) V prvem mandatu smo nastavili stvari, v drugem jih lahko uresničimo. Po petnajstih letih smo odobrili nov prometni načrt in se na vse kriplje trudimo, da bi ga speljali do konca. Poskušamo, eksperimentiramo. Nekoč, ko si imel na voljo vagone javnega denarja, je bilo gotovo lažje, danes je proces daljši, tudi zato, ker skuša naša uprava vključiti vse kategorije.
Vaš prometni načrt predvideva tudi uvedbo mikro pešcon.
Ustvarili smo jih v manjših ulicah, ki so neke vrste trgi, spodbuditi pa želimo ljudi, da začnejo obiskovati te predele in iskati alternativne poti. Zaprli smo Ul. Donizetti, ob sinagogi in kavarni San Marco, vrh ulice Foschiatti, kjer so se trgovci angažirali in so na cesto že postavili zunanjo opremo, ulici Sorgente in Erbette, kjer sta dve gostilni. Dostop do ulic Toro in Nordio je po novem omogočen izključno dostavnim vozilom, taksijem, rešilcem in ljudem s posebnimi potrebami. Prihodnji teden bosta na vrsti ulici Torrebianca in 30. oktobra, septembra pa še zgornji del Drevoreda 20. septembra pred gledališčem Rossetti, kjer bo promet po novem zelo omejen. V vseh primerih smo skušali čim manj okrniti število parkirišč.
Kje bodo parkirali tisti, ki živijo v teh conah?
Dogovarjamo se s podjetjem SABA, sporazum bi morali podpisati v prihodnjih dneh, septembra ga bo obravnaval občinski svet. Tudi to ni bilo lahko doseči, saj niso rezi-denti doslej uživali nobenih olajšav. Poiskati je bilo treba tako rešitev, ki uravnovesi naše želje in potrebe z njihovim dobičkom. Poskusna faza naj bi trajala leto dni.
Koliko denarja bo treba odšteti?
62,50€ na mesec za mesto v parkirnih hišah Silos, Ul. Pieta, Forulpiano. Tako naj bi pridobili 600/700 parkirišč. V drugi fazi bodo prišla na vrsto parkirišča v ulicah v tako imenovani rdeči coni. Zanje bo treba odšteti 30€.
Kaj pa glede parkirišč za prebivalce Barkovelj? Nova ureditev je baje povzročila nekaj slabe krvi ...
Ravno v torek sem se srečala z rezidenti, ki so zaprosili za dovoljenje. V Barkovljah smo, kot veste, v poletnih mesecih rezervirali nekaj parkirišč za rezidente, občinski svet pa je izglasoval resolucijo, ki nas zavezuje, da preverimo možne alternative. Povpraševanje je bilo resnici na ljubo nižje od pričakovanega, tudi zato, ker lahko izdamo eno samo dovolilnico na družino; teh je v Barkovljah 360, prejeli smo jih manj kot 60, zato bomo znižali število rezerviranih parkirišč. Trg bo skoraj v celoti na voljo vsem uporabnikom, večina rezerviranih mest bo za črpalko Tamoil.
Barkovljani se baje pritožujejo zaradi glob ...
Ni šlo drugače. Če je signalizacija postavljena, jo je treba spoštovati: ljudje morajo brati obcestne table, za vsako stoji odredba, ki jo morajo redarji spoštovati. Kdor pa ima dovolilnico, naj jo izpostavi na vidno mesto.
Ste kljub vsemu zadovoljni s prvo fazo eksperimentiranja prometnega načrta?
Eno leto po njegovi odobritvi lahko rečem, da se kljub krizi in strahu ljudi, nekaj le premika. Center ima svoj načrt, zdaj potrebujemo sredstva in ideje. Naslednje leto pa se bomo posvetili predmestjem, Ulici Locchi, Škednju ...
Vam je koristilo to, da niste Tržačanka?
Ne vem. Najbrž mi je bolj koristila poklicna izkušnja: kot raziskovalka sem vajena eksperimentiranja in iskanja alternativne poti.
Vaš načrt je zanikal pregovorni »no se pol« ...
(smeh)Trudimo se, a z velikim naporom. K sreči obstaja skupina ljudi, hotelirjev, združenj, ki nam pomaga. To je pomembno. Kdor tam živi, bo mislim cenil mir, nekateri se bodo jezili zaradi premaknjenih avtobusnih postaj, ampak mislim, da to ni največji problem: pomembno je, da ti ukrepi ne ustvarijo prometnih zamaškov. Biti moraš trmoglav. Kdor ne dela, ne greši. Simulacijski modeli ne upoštevajo navad ljudi. Med nočjo razprodaj je na primer središče preplavilo morje ljudi, prometnih zamaškov pa ni bilo. Spraševala sem se, kako so se ti ljudje spustili v mesto; nekateri očitno peš, drugi z motornimi koles, tretji z avtobusi, četrti so verjetno parkirali v periferiji. Noben model mi ne da tega odgovora, zato moram poskusiti. Seveda se ti lahko zgodi tudi »prekleti ponedeljek« (23. december, ko je zaprtje središča paralizira-lo mesto; op. nov.), ampak zdaj vemo, da ne bomo tega nikoli več poskusili. Takrat sem verjetno tvegala življenje, ampak po nekaj dneh hudobij, se stvari uredijo. Ustaviti se pa ne smeš.
Posebno, če si občinski odbornik za promet ...
Ne vem, če bo ta občinski odbor potrjen, če bom v prihodnje še odbornica: če pa bom, bom župana prosila, da bom zadolžena samo za mobilnost. Prometnega resorja nočem več.
(smeh)
Poljanka Dolhar
Edi Kante s svojo penino danes v Sesljanskem zalivu
V kopališču Castelreggio v Sesljanskem zalivu bo kraški vinogradnik Edi Kante danes protagonist tretjega srečanja niza Kras v Zalivu (Il Car-so in Baia), ki je namenjen promociji tipičnih kraških pridelkov. Ob 19. uri bodo pri kiosku tipičnih pridelkov, ki sicer deluje vse dni med 12. in 24. uro, ponudili v pokušnjo peneča vina vinogradniškega podjetja Kante KKe po klasični metodi in KK rosè iz steklenic v formatu magnum. Edi Kante bo predstavil svoja vina, njihovo zgodovino in značilnosti pa tudi svojo veliko ljubezen do vina in kraške zemlje, ki ga je privedla do zavidljivih uspehov na mednarodnih tržiščih, kjer obenem promovira tudi kraško kulturo in vinogradniško tradicijo.
Na naslednjem, četrtem srečanju, napovedujejo v sesljanskem kiosku predstavitev še drugih kraških vinarjev.
Trije novi nizi glasbenih večerov v kavarni San Marco
Kavarna San Marco ponuja od danes do septembra tri nove nize glasbenih večerov. Vsak četrtek ob 21. uri bodo ponudili nastope rok, džez, bluz in klasičnih glasbenih skupin. Kot prve bo drevi nastopila ženska swing zasedba Le Bistrot Illégal, ki jo sestavljajo pevka Serena Zulla, Irena Marceta - bas, Suzie Radosic - bobni in Silvia Cerino - klaviature. Enkrat mesečno napovedujejo nadalje večere posvečene filmskim glasbenim kulisam: začeli bodo 31. julija z glasbo fantasy filmov. Od jutri pa bodo ponudili še tretji niz, namenjen mladim skladateljem (od 15. do 25. leta), ki bodo lahko predstavili svoje skladbe v presojo publiki. Najboljšega bodo nagradili z možnostjo celovečernega koncerta ob nagrajevanju, ki bo septembra.
Poletni kulturni večeri
Poletni spored Trieste Estate 2014 ponuja danes tri prireditve. Ob 21. uri bo na Trgu Hortis gledališka predstava »Sebben che siamo donne...« v postavitvi skupine Orsa Minore. Prav tako ob 21. bodo na Trgu tra i Rivi v Rojanu vrteli dokumentarni film »An anarchist life« Ivana Bormanna in Fabia Toicha o življenju tržaškega anarhista Umberta Tommasinija. Pri Pončani pa bodo v Ul. Lorenzetti, na dvorišču poslopij št. 60-62 vrteli film »Io e Marley« Davida Franklerja.
Nogometno srečanje med cono A in cono B
Skupina za prireditve gibanja za Svobodno tržaško ozemlje »ATLETI«, prireja nogometno tekmo pobratenja med amatersko reprezentanco cone A in amatersko reprezentanco cone B. Tekma se bo odvijala v nedeljo, 27. julija, na nogometnem igrišču Primorja pri Brišči-kih (na Rovni) s pričetkom ob 17.30. Za veselo vzdušje napovedujejo še glasbo, pivo in meso na žaru.
Aretacija na Fernetičih
Tržaška policija je pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih ponovno zalotila človeka, ki bi moral biti za zapahi. Tokrat je to bila 46-let-na romunska državljanka V. R., nad katero je visela obsodba na enoletno zaporno kazen zaradi polastitve tujega imetja. Obsodbo sta izrekli sodišči v Civitavecchi in Velletriju, kazen pa bo novem prestala v tržaškem zaporu, kamor so jo prepeljali tržaški policisti, ki so jo zasačili v avtomobilu z britansko registracijo. Bila je na tem, da zapusti Italijo.
6
Četrtek, 24. julija 2014
TRST
/
PREFEKTURA - Poudarek tudi na problematiki divjih prašičev
Kmečka zveza opozorila prefektinjo na probleme slovenskega kmetijstva
Predstavnike Kmečke zveze je sprejela vladna komisarka Francesca Adelaide Garufi
fotodamj@n
OPČINE - Nocoj v Prosvetnem domu
Večer magije in fantazije s številnimi čarodeji
Za magičen zaključek niza Poletje pod kostanjem v organizaciji Skd Tabor bodo nocoj ob 21.00 poskrbeli številni gostje na pomenljivem večeru MAGIC COCKTAIL - Sestavine: magija, iluzija in ščepec fantazije. Večer v Prosvetnem domu bodo pričarali čarovniki in čarodeji, ki so dejavni in priznani tako na krajevni, kot tudi na državni in mednarodni ravni. Na za to priložnost prirejenem dvorišču Prosvetnega doma bodo svoje spretnosti prikazali Compagnia Lannutti & Corbo, ki jo sestavljata življenjska sopotnika Italijan Domenico Lannutti (igralec, komik, čarovnik, režiser) in argentinka Gaby Corbo (akrobatka, igralka). Njune nastope zaznamujejo magija, komičnost, akrobatika, poezija in norost, za kar sta bila tudi večkrat nagrajena (več na www.domenicolannutti.net, www.ga-bycorbo.com, www.pippu.it).
Drugi gost bo Wladimir, eden najbolj priznanih umetnikov s področja moderne magije v Evropi, kar dokazuje tudi laskavi naslov svetovnega podpr-vaka, ki ga je dobil na svetovnem tekmovanju čarobnih umetnikov leta 1991
v Švici. Vladimir Mikek, z umetniškim imenom Magic Wladimir, se z magijo ukvarja že 40 let, četrt stoletja pa to počne poklicno kot samostojni umetnik.
Karly Ann, čarodejka, ki živi na Opčinah, se je specializirala v t.i. manipulaciji, ki temelji na spretnosti prstov, skoraj brez tehničnih pomagal in je kraljica magije, najbolj cenjena v čarodej-skem cehu. Za umetniškim imenom se skriva Nada Carli, ena redkih žensk na svetu, ki se ukvarja s to čarodejsko tehniko in je svojo pot začela pri šestnajstih letih s skupino Vikj, ki bo prav tako gost Skd Tabor. Vikj, Eva in Tania se lahko ponašajo z več kot dvajsetletno tradicijo in so v Trstu (a ne samo) pojem čarodej-stva. Tudi Vikj je prejel veliko nagrad in priznanj, njihov nastop pa je v znamenju čarovnije in kabareta, saj ob vsakem nastopu želijo zabavati sebe in druge.
Zadnji večer pod kostanji se torej obeta zelo bogat in za vse starosti. Organizatorji pa si seveda želijo, da bi tokratni gostje znali pričarati tudi ugodno vreme za predstavo na odprtem, ki bo še dodatno pridobila na čarobnosti. Sicer se bo treba zateči v dvorano.
Vladna komisarka Francesca Adelaide Garufi je včeraj na tržaški prefekturi sprejela predstavnike Kmečke zveze. Za srečanje je prosila stanovska organizacija že pred časom, njegov namen pa je bilo seznaniti prefektinjo z delovanjem Kmečke zveze in še posebej s številnimi problemi, ki pestijo kmetijstvo v tržaški pokrajini, od hudih omejitev zaradi zaščitenega območja Natura 2000 in hude birokracije do divjih prašičev, ki škodijo kmetovalcem in sploh postajajo nevarni za ljudi.
Z vladno komisarko so se pogovarjali deželni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, podpredsednik Andrej Bole, deželni tajnik Edi Bukavec in tržaški tajnik Erik Masten. Gostje so iznesli vrsto vprašanj, uvodoma pa so poudarili, da so pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji vedno bolj pod udarom. Zadnje težave prinaša reforma lokalnih uprav. Reforme so potrebne, so poudarili predstavniki KZ, toda upoštevati je treba enakopravnost manjšin. V 3. členu italijanske ustave je zapisano, da so vsi državljani enakopravni, medtem ko 6. člen ščiti manjšine, so opozorili. Toda pri vsaki reformi, ki poenostavi sistem, se izgubijo nekatere pravice. Slovenska manjšina je v preteklosti že večkrat ostala brez predstavnika v pomembnih telesih, kjer je lahko zagovarjala lastne interese oz. pravice, od združenja rejcev do Kraške gorske skupnosti ali ustanove Ersa. Zdaj prihaja do reforme trgovinskih zbornic in vse kaže, da se bo stvar ponovila.
Prefektinja je predstavnike KZ pozorno poslušala in dejala, da bo v mejah svojih pristojnosti vselej skušala pomagati. Poglobila bo vprašanje sporazuma o prosekarju, glede specifičnega vprašanja divjih prašičev pa lahko ukrepala samo v primeru, da se postavi vprašanje javne varnosti.
PROTEST - Na žerjavu vztraja že dva meseca
Di Finizio na Ursusu, njegovi somišljeniki na trgu
GLASBA - Koncerti niza TriesteLovesJazz
Po brazilski vrhunski pevki nocoj ansambel iz Veneta
Leny Andrade med predsinočnjim koncertom na Verdijevem trgu
fotodamj@n
Na Verdijevem trgu se nadaljujejo kvalitetni glasbeni večeri niza TriesteLovesJazz. Predsinoči je kljub muhastemu vremenu številno občinstvo prisluhnilo koncertu pevke Leny Andrade, ki je povsem upravičila sloves prve dame brazilskega džeza. Ob spremljavi tria je Andradejeva pokazala vrhunsko tehniko, ki jo oplaja latinski duhovni naboj.
Drevi ob 21. uri bo na Verdijevem trgu nastopil ansambel Orchestra Jazz del Veneto, ki jo opisujejo kot nekakšen »dream team« džez glasbenikov iz bližnje dežele. Njen pobudnik Maurizio Camardi je zbral kakih 30 glasbenikov, ki se predstavljajo v različnih zasedbah. Nocoj bodo v Trstu tudi snemali svoj prvi cd-live. Vstop bo prost.
MOBING - V Ul. san Anastasio
Svetovalnica: doslej preko 700 primerov
Panoji na Borznem trgu
fotodamj@n
Marcello Di Finizio, lastnik bara La voce della Luna na barkovljanskem nabrežju, ki ga je leta 2008 uničil požar, vztraja v svoji bitki na vrhu Ursusa. Tam, »v iskanju pravice«, bivakira že cela dva meseca. Da bi opozorili na njegov položaj, so njegovi prijatelji in sorodniki tudi včeraj priredili demonstracijo na Borznem trgu. Združenje pomožnih obalnih straž, ki naj bi skrbelo za Ursus, pa se medtem pritožuje zaradi njegove zasedbe starega žerjava ...
Mobing je pojem, ki označuje sistematično duševno nasilje, trpinčenje in ustrahovanje na delovnem mestu. Ta se v vse večji meri pojavlja tudi v tržaških delovnih okoljih, zaradi česar so leta 2007 v mestu odprli svetovalnico za žrtve tovrstnega nasilja. Tržaška podžupa-nja Fabiana Martini in pokrajinska odbornica za delo Adele Pino sta včeraj predstavili javnosti njene nove prostore v Ulici san Anastasio 3 (5. nadstropje, soba 505). Sodelavci svetovalnice so na voljo vsak ponedeljek med 14.30 in 18.30, ob četrtkih pa med 9. in 13. ter med
14.30 in 18.30. Štiriindvajset ur dnevno pa je na voljo telefonska tajnica, ki odgovarja na številko 040 3798560.
Od leta 2007 je pomoč poiskalo preko 700 delavk in delavcev; v prvi fazi so to bile predvsem ženske, danes pa med spoloma ni velikih razlik. Srednja starost uporabnikov se suče okrog 40 let, najbolj so bili prizadeti tisti, ki so zaposleni v industriji, šolstvu, zdravstvu in javnih upravah. Samo 12% vseh primerov je bilo mogoče definirati kot mobing, v ostalih primerih je šlo za drugačne oblike pritiskov in nasilja.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 24. julija 2014
KRISTINA
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.05 - Luna vzide ob 3.33 in zatone ob 18.45.
Jutri, PETEK, 25. julija 2014
JAKOB
VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj C.
□ Lekarne
Do sobote, 26. julija 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 - 040 635368.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
/
TRST
Četrtek, 24. julija 2014
7
Skd Tabor Prosvetni dom-Opčine
10. POLETJE
POD KOSTANJEM
danes, ob 21.00 uri
MAGIC COCKTAIL
Sestavine: magija, iluzija in ščepec fantazije
s Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann,
Magic Wladimir, Vikj, Eva &Tanja
Odprto bo parkirišče ZKB.
Pobudo so podprli ZKB in Conad Nova srl.
HU (femke
□ Čestitke
DANJEL ATANAS je z odliko diplomiral iz ekonomije. Iskreno mu čestitajo teta Marija, Silva, Branko, Karlo in Alma.
SLAVA, za rojstni dan ti želi vse najboljše ter obilo zdravja in moči pri družinskih opravilih kriška posadka.
ZSKD čestita Zboru JACOBUS GALLUS za visok dosežek na Festivalu Cantonigros v Španiji.
U Kino
DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040220605.
GROZDANA IN EDO sta odprla osmico v Repnu št. 18. Tel. št.: 040327472.
MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-5686191.
OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št.: 040-299806.
OSMICA Starec je odprta, Boljunec 623.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni!
V	KOLUDROVCI je Skupek odprl osmico. Tel. 040-2296038.
V	LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187.
V	SALEŽU N'PULJH je odprta osmi-ca. Vabljeni!
H Mali oglasi
IZKUŠEN VILIČAR in skladiščnik s potrdilom In Design išče delo. Tel. št.: 327-7409432.
IŠČEM malega psa, nemškega ovčarja. Tel. št.: 334-7474223 (od 17. do 18. ure).
PODARIM malo muco. Tel. št.: 3496617287.
PRODAM avto golf, 1900, TDI, letnik 2007. Cena: 5.000 evrov. Tel.: 3487373284.
PRODAM hišo v Prebenegu. Tel. 040232577 (sporočilo lahko pustite tudi telefonski tajnici).
PRODAM komplet za jadranje gul evolution, rabljen 2 meseca, primeren za 15-letnika. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-2639849.
PRODAM poročno obleko, atelier Carlo Pignatelli, ekstremna prefi-njenost, blago svila saten, barva champagne. Cena: 2.600 evrov. Tel.: 320-1614713, za slike pišite na: denis.m75@gmail.com
PRODAM tablet samsung galaxy tab
3 lite Wi-Fi zaradi dvojnega darila. Cena: 90,00 evrov. Tel. št.: 3299841041.
PRODAM ŠOLSKE UČBENIKE za
prvi, drugi in tretji razred srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Tel. št.: 040-200984.
UPOKOJENEC proda krasen avto Chrysler Stratus 2000, letnik 1997, v brezhibnem stanju za 650,00 evrov. Tel. št.: 348-4462664.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614.
ARISTON - 18.45 »Notte italiana«; 21.15 »L'estate di Davide«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.00 »The Flowers of War - I fiori della guerra«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.30 »Mai cosi vicini«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 18.10, 20.10, 22.10 »Rompicapo a New York«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 21.15 »Il buono, il brutto, il cattivo«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una notte in gial-lo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.45, 18.00, 20.20 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 16.00, 18.20 »Avioni 2: V akciji 3D«; 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 20.40 »Očiščenje: Anarhija«; 16.10, 18.15, 20.30 »Pa ne že spet ti!«; 19.00, 21.00 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.00, 18.30, 20.10 »Zora planeta opic«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »12 anni schia-vo«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 19.15, 21.15 »Transformers 4 - L'era dell' estinzione«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30 »Babysitting«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Provetta d'amo-re«; Dvorana 4: 22.00 »Insieme per forza«; 16.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Anarchia - La notte del giudizio«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.30, 20.20, 21.40 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; 17.30, 20.50 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione 3D«; 16.15, 18.15 »Mai cosi vicini«; 16.20 »Il magico mondo di Oz«; 16.40 »Disney's Maleficent«; 16.40, 19.05, 21.30 »Anarchia - La notte del giudi-zio«; 19.00, 21.30 »The National - Mistaken for Strangers«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Provetta d'amore«; 19.30, 21.50 »Edge of Tomorrow«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 2: 18.00 »Male-ficent«; 20.00 »Per un pugno di dolla-ri«; 21.45 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 3: 18.00, 21.15 »Transformers 4 - L' era dell' estin-zione 3D; Dvorana 4: 17.45 »Anarchia - La notte del giudizio«; 20.30 »The National - Mistaken for Strangers«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.15 »Una notte in giallo«.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l.
Primorski mobile
Spletne novice
2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dija-ski.it.
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it).
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
M Izleti
60-LETNIKI vabljeni v soboto, 13. septembra, na enodnevni izlet s plovbo na splavu po reki Savi. Kosilo in zabava zagotovljena. Program izleta in info za vpis (do 30. avgusta) pri Renzotu v Boljuncu, v društvenem baru KD Tabor na Opčinah in v Nabrežini št. 97.
KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra. Informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072 od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, krut.ts@tiscali.it.
Ü3 Obvestila
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od danes, 24. julija, do 1. avgusta, na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnar-ska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od pon. do sob., od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od pon. do pet., od 9.30 do 12.00.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Do petka, 25. julija, in od 11. do 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta.
SKD RAPOTEC iz Prebenega in SKD Prešeren iz Boljunca vabita na koncert dalmatinske glasbe v petek, 25. julija, od 20.30 v Prebenegu. Delovali bodo kioski od 19. ure.
50-LETNIKI (1950) občine Dolina in vzhodnega ter zahodnega Krasa, organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Predviden je ogled raznih muzejev, topla malica (kosilo), večerja, zabava z mu-ziko. Odhod ob 6.30 iz Boljunca (gledališče Prešeren), od Fernetičev ob 7.00. Info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio).
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 26. julija, ansambel Souvenir; v nedeljo, 27. julija, ansambel L & F Band; v petek, 1. avgusta, Blue Night Band; v soboto, 2. avgusta, ansambel L & F Band; v nedeljo, 3. avgusta, ansambel Souvenir.
MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM prireja v soboto, 26. julija, na repen-skem trgu, tekmovanje s samokolni-cami »Karjola Challenge 2014«. Vpisovanje bo potekalo od 14. ure dalje, začetek tekme pa bo ob 16.00. Toplo vabljeni!
ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku: v nedeljo, 27. julija, na Krištofovo nedeljo, bo ob 10.30 domači župnik p. Mihael daroval sv. mašo za padle v Prvi svetovni vojni s Proseka in Kon-tovela.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE,
Ul. Filzi 14, sporoča, da bo od 28. julija do 1. avgusta, odprt z urnikom: ponedeljek 9.00-13.00; torek 9.00-13.00; sreda 13.00-17.00; četrtek 13.00-17.00. Od petka, 1., do nedelje, 31. avgusta, bo oddelek zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.00-12.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do
11.	ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124.
VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do
12.	septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Mentorji delavnic: Jana Drassich -glasbena delavnica, Vesna Benedetič
-	likovna delavnica, Marko Gavriloski
-	pravljična delavnica, Mitja Tretjak -vodja delavnic. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do petka, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Ka-tinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu.
H Prireditve
SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: danes, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it.
SKD RDEČA ZVEZDA prireja latinsko-ameriški večer, ki bo pri vodnjaku (Frušouca) v Zgoniku v petek, 25. julija, ob 21. uri. Igral bo domači ansambel »Las siete notas del cha cha«. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Vsi toplo vabljeni!
VZPI-ANPI vabi od 25. do 27. julija na pokrajinski praznik pri Ljudskem domu v naselju Sv. Sergija. Program: v petek, 25. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 predstavitev knjige »Memorie di partigiane e parti-giani della provincia di Trieste«, 20.30-23.00 koncert skupine Dirty Fingers; v soboto, 26. julija, ob 18.30 predstavitev glasila pok. VZPI »044« in goriške čezmejne dvojezične revije »Isonzo-Soča«; 20.30-23.00 koncert skupine Kraški ovčarji; v nedeljo, 27. julija, ob 18.30 govora deželnega predsednika VZPI Elvia Ruf-fina in pok. predsednice VZPI Stanke Hrovatin, koncert pihalnega orkestra Breg, 20.30-23.00 ples z duom Melody.
ZSKD - Razstavi Mario Magajna: evropski fotograf in Razstava slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta sta do 1. avgusta na ogled v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu (ponedeljek in torek 13.00-20.00; od srede do petka 8.00-15.00).
Prispevki
V	spomin na režiserja Jadrana Sterleta daruje Jolanda Tretjak 100,00 evrov za Ribiški muzej.
V	spomin na Alexa Peroso darujeta Danica in Radovan 20,00 evrov za God-beno društvo Prosek.
^ Mirno nas je zapustil
Guglielmo Sulini
(Viliam)
Žalostno vest sporočajo
Nada s Tatiano in Francom, brat Marcello z Lorenzo, sestra Anita ter ostalo sorodstvo in prijatelji.
Zadnji pozdrav bo jutri, 25. julija, ob 12. uri v ulici Costalunga.
Trst, 24. julija 2014
Pogrebno podjetje Lipa - San Giusto
Dragi Viliam, spominjali se te bomo s hvaležnostjo.
Livia, Mauro in Massimo
24.7.2005
24.7.2014
Marija Vidali Uršič
Spomin nate v naših srcih še naprej živi.
Tvoji najdražji
Kolonja, Bani, 24. julija 2014
8
Četrtek, 24. julija 2014
KULTURA
/
ČEDAD - Na Mittelfestu ob stoletnici znamenitega Teatro dei Piccoli
Podreccove lutke spet na odru
Zadruga Cassiopea na odru gledališča Ristori uprizorila poklon z naslovom »Od 3. do 93. Čudovit izum«
Stare lutke, ki so bile v prejšnjem stoletju svetovne »zvezdnice« so v torek, za en večer, zapustile skladišče Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine in so nastopile na odru gledališča Ristori v Čedadu. »Lesene glave« bi lahko pripovedovale marsikatero zgodbo, saj se je velika umetniška in podjetniška pustolovščina Vittoria Podrecce začela leta 1914 v Rimu z ustanovitvijo znamenitega ansambla Teatro dei Piccoli in ravno stota obletnica ustanovitve je postala priložnost, da je zadruga Cassiopea uprizorila poklon z naslovom »Od 3. do 93. Čudovit izum.«
Igralka Barbara Della Polla, ki je z En-niom Guerratom dala pobudo za ta projekt, je pripovedovala publiki resnično pravljico o ustvarjalnem človeku in inovatorju, ki se je rodil leta 1883 v Čedadu in je ustanovil v rimskem gledališču Odescalchi ansambel lutkarjev, s katerimi je prepotoval svet in je postal eden najznamenitejših italijanskih kulturnih pojavov v prvi polovici dvajsetega stoletja. S svojimi lutkami je uprizarjal varietej-ske predstave, sodeloval je s futuristom Pram-polinijem, s pisateljem Trilusso, s skladateljem Respighijem. V njegovih predstavah je publika občudovala kostume in scene, ki so bili neobičajno razkošni za lutkovno gledališče, poleg tega, da je bila glasbena kulisa izvedena v živo s sodelovanjem instrumentalistov in pevcev.
V drugem povojnem času je uresničil še dodatno željo z ustanovitvijo novega ansambla, ki se je ukvarjal izključno s skoreografi-ranimi izvedbami opernih del. O njegovem ansamblu so se laskavo izrazile znamenite osebnosti, med katerimi Walt Disney in Charlie Chaplin, medtem ko je dirigent Arturo Tos-canini gmotno podprl ansambel v težkem obdobju, ko ga je vojna zadržala v Ameriki in ga prisilila, da je več let deloval v Argentini.
Čar Podreccovih lutk je prevzel publiko čedajskega festivala
luca dagostino
Odvetnik Podrecca ni bil lutkar, a je bil izjemno talentiran impresarij in režiser, dovzeten za vse novosti. Njegova prtljaga je bila vedno težka, saj se je premikal ob spremstvu 1300. enometrskih lesenih lutk; pisane osemdesetletnice so se ga spomnile na odru Mit-telfesta z gibčnimi in duhovitimi nastopi, ki so posredovali čar spomina na mnoge nastope in aplavze publike vseh starosti. Na odru je stal most, na katerem je bilo delo lutkarjev vidno, na panojih, skrinjah in cunjah pa so se z vi-deomapingom, čarobno pojavljali fragmenti starih filmskih tednikov in video pričevanja oseb, ki so posredno ali neposredno spoznale Podrecco: lutkarica Fausta Braga, raziskovalec Alfonso Cipolla, lutkar Eugenio Monti Colla, zbirateljica Giuseppina Volpicelli.
Z lutkami pa so zaživele nekatere od najbolj uspešnih točk gledališča dei Piccoli:
Rumba, Akrobat, Pevka Sinforosa, pianist Pic-colowsky, ples nojev. Publika Mittelfesta se je zabavala kot nekdaj, tokrat z dodatnim čarom zgodovinske in umetniške vrednosti nastopajočih lutk in z občudovanjem vidnega dela tistih, ki jim dajejo življenje.
V gledališču je bilo na ogled restavrira-no scensko platno iz predstave Ostržek, izvajalci pa so na koncu predstave omenili ob restavratorskih pobudah še neuresničeni načrt o ustanovitvi muzeja o lutkah in umetniški zgodbi Vittoria Podrecce v njegovem rojstnem Čedadu. Z letošnjo obletnico so se lutke, končno lahko vrnile na glavni oder Mittelfesta; po pomenljivi, zanimivi in poetični predstavi o visoki umetniški vrednosti te gledališke zvrsti ostaja upanje, da za novo lutkovno predstavo ne bo treba čakati do naslednje obletnice.
Rossana Paliaga
MITTELFEST - Glasbeni spored
Izbor del ponovno odkritega Fiorilla
Zgodovina je stroga sodnica in nekdanja slava ni zagotovilo za trajnost spomina. Imena danes neznanih skladateljev se pogosto pojavljajo v zbirkah, iz katerih črpajo učenci konservatori-ja in tako se je začela tudi zgodba o ponovnem odkritju življenja in dela Federiga Fiorilla. Izdani koncert za violino in orkester v f duru je bil dejansko najbolj vidna sled, ki jo je dirigent Domenico Mason imel na voljo: arhivske raziskave pa so ponovno ovrednotile simfonije in fragmente življenjske zgodbe tega nemškega skladatelja, ki se je rodil leta 1755 v Brunswicku neapeljskim staršem (oče je pisal opere tudi za tržaško gledališče). Bil je zelo cenjen violinist in je deloval na mnogih evropskih dvorih, od Sankt Peterburga do Rige, Pariza, Londona (kjer je postal član znamenitega kvarteta Salomon).
Publika je lahko poslušala štiri od njegovih dvestotih del na koncertu deželnega mladinskega orkestra Accademia d'archi Ar-rigoni iz San Vita al Tagliamento. Orkester je že posnel dva glasbena projekta za znano strokovno revijo Amadeus in program Fio-rillovih skladb je vsebina julijskega dosjeja in cd-ja. Izbrane skladbe so osvetlile portret umetnika, ki ni zasledoval virtuoznosti po vsaki ceni, saj v briljantnosti sloga pride najprej do izraza iskanje barv in spevne žilice, v soglasju s trendi tistega časa.
Koncert v f duru ostaja v tem izboru najbolj umetniško dodelana skladba, ki jo je devetnajstletna violinistka Laura Borto-lotto suvereno obarvala, v skladu s stilom, z briljantnim zvokom, živahnostjo, lahkotnostjo, s - klasicistično zmerno - čustveno mu-zikaličnostjo. Očitno se je Fiorillov navdih najlažje izražal ob stiku z instrumentom, ki ga je sam skladatelj igral, v njegovem opusu pa najdemo tudi koncertantno simfonijo za dve oboi in orkester, ki sta jo prepričljivo izvedla solista Matteo Trentin in Stefano Rava. Sledili sta dve koncertantni simfoniji za violini in orkester, pri katerih se je Bortolottovi pridružila že uveljavljena nemška violinistka Lea Birringer. Duo se je izkazal z muzikaličnim soglasjem (kar je še dodatno potrdilo nedvomni talent perspektivne deželne glasbenice), v dialogu z orkestrom, ki z živahnim značajem in homogenim zvokom zagotovo predstavlja zanimiv dosežek in izjemno dober potencial. Dirigent Domenico Mason je z raznolikim in kakovostnim programom predstavil publiki Mit-telfesta delo pozabljenega umetnika, a tudi uveljavljeni mladinski orkester iz naše dežele, ki se lahko ponaša s pomembnimi priznanji.
ROP
OPERNA AKADEMIJA KRIŽ - Ob koncu letošnjega masterclassa
Trije zaključni koncerti
Nocoj v Koprivnem, jutri na Vrhu, v soboto v Gorici - Sledita še ekskurziji v Veneto in na Hrvaško
filmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
Mednarodna operna akademija Križ prireja že četrto leto zapored pobudo Glasbena srečanja v sklopu širšega projekta Bel-canto v svetu, ki si ga je zamislil ustanovitelj akademije M°Alessandro Svab in kateremu se iz leta v leto pridružuje vedno več glasbenih ustanov po svetu.
Na začetku julija so prišli na študij v Akademijo pevci in pianisti iz raznih koncev: iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Ukrajine, Malte, Švedske predvsem pa iz Ruske federacije, kjer je lansko leto Ministrstvo za šolstvo in izobraževanje na pobudo Glasbene univerze v Maimoni-de podelilo Alessandru Svabu častno pri-
znanje, ki ga le redki (in to predvsem starejši profesorji) prejmejo v Rusiji. Glasbeniki so že na začetku masterclassa imeli možnost predstaviti se naši publiki z godbo Arcobaleno iz Trsta in Opz Fran Venturini od Domja. Skupno soo oblikovali Koncert za mir v Miramaru ob prisotnosti habsburškega nadvojvode Marcusa in nadnadzornika italijanskega ministrstva za kulturne dobrine dr. Cabur-lotta. Akademija je imela predstave še na Opčinah, kjer je bila gostja društva Tabor, in v Križu.
Prejšnjo nedeljo (nedelja je pri akademiji v obdobju masterclassov edi-
Tečajniki kriške akademije pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani
ni študija prost dan) pa se je del udeležencev odpeljal na ekskurzijo v Slovenijo. Basist Janez iz Moravc je v dopoldanskih urah skupino pospremil po Ljubljani, da so si mladi talenti lahko ogledali glavno mesto Slovenije in njegove skrite lepote, popoldne pa so bili gostje društva Slovenija - Rusija. Podpredsednik gospod Igor Furlan jim je prijazno odprl Rusko kapelico na Vršiču in jim v ruščini obrazložil njen nastanek in zgodovino. V zahvalo za topel sprejem so pevci Akademije ponudili koncert pred cerkvijo v Kranjski Gori: prvi del programa je bil sakralen v spomin na vse žrtve iz prve svetovne vojne, v drugem delu pa so se solopevci izkazali z narodnimi skladbami. Kot zaključek programa so izvedli rusko narodno »Vdol po ulice«: Slovenci, Hrvati in Italijani, Rusi in Ukrajinci, Švedi in Maltežani so skupno zapeli in pokazali, da pesem in glasba združujeta vse narode.
Masterclass Akademije se bliža koncu: letos je v študiju operni naslov Fi-garova svatba (W.A.Mozart). V naših krajih so predvideni še trije koncerti od danes do sobote: nocoj bodo zapeli v dvorani »de La Tour« v vili Russiz v Kopriv-nem pri Gorici, v sodelovanju z Ustanovo Villa Russiz; jutri bo koncert v Vinski kleti posestva Rubijskega gradu na Vrhu s pokroviteljstvom Pokrajine Gorica, v soboto, 26. julija, pa bo koncert v Grofov-ski dvorani goriškega gradu s podelitvijo diplom. Začetek predstav je ob 21.00, vstop prost.
Naslednjo nedeljo bodo šli udeleženci masterclassa z M°Alessandrom Svab za teden dni v Veneto, v mesto Asolo, kjer sprašujejo za ustanovitev podružnice Akademije, in nato še na Hrvaško, v Arena International v Pulju, kjer Svab poučuje že nekaj let.
Notte italiana
Režija: Carlo Mazzacurati
Igrajo: Marco Messeri, Roberto Citran, Giulia
Boschi in Remo Remotti
Italija 1987
Ocena: ★★★★
Otello Morsiani je odvetnik iz Padove in njegov stari prijatelj Checco ga zaprosi, da preveri velikost in vrednost zemljišča v bližini Roviga, pri izlivu reke Pad, ki bi naj v kratkem postalo velik naravni park. Na tistem območju pa so do pred nekaj leti pridobivali metan in to je seveda zagotavljalo celotnemu področju posebno vrednost. Pošteni Otello hoče zato razumeti, kakšno je trenutno stanje terena, saj se vse strukture za pridobivanje plina zdijo že zastarele in zapuščene. Raziskovanje pa ga privede do odkritja cele vrste zamolčanih resnic, špekulacij in skrivnosti, ki jih prebivalci še kako dobro poznajo in na tihem hranijo. Otello Morsiani bo tako stopil na prste marsikomu in to do take mere, da ga bo nekega večera eden od krajanov, Ternova celo poskusil umoriti. Ternova je namreč lastnik piščančje farm, ki si skrivaj zagotavlja metan. Odvetniku Otellu je tako jasno, da mora nazaj v Padovo, ker so nezakonite spletke med prebivalci naselja v Polesineu še zelo nevarne. Taka odločitev ga stane precej, saj se je medtem zaljubil v mlado mater samohranilko Dario, ki jo mora zdaj zapustiti. Film Notte italiana, pripoved o skorumpirani italijanski politiki in družbi je prvenec Carla Mazzacuratija. Protagonist je Marco Messeri, film pa je tudi producentski debi dvojice Nanni Moretti in Angelo Barbagallo za producentsko hišo Sacher film. Film je ob izidu naletel na različna mnenja, po sedemindvajsetih letih pa je njegovo sporočilo še kako aktualno in tudi film bistveno bolj dragocen.
Film bo nocoj v kinodvorani Ariston v Trstu odprl poseben poklon pred nedavnim preminulemu režiserju iz Padove, ki mu je v prejšnjih dneh goriški festival Ami-dei posvetil posebno retrospektivo. Isti življenjski pregled bo od danes na sporedu v Trstu. Jutri bo na sporedu delo Vesna va veloce, ki ga je Mazzacurati leta 1996 delno posnel prav v Trstu in v katerem nastopa tudi Alessandro Mizzi. V Trstu je režiser nameraval posneti tudi novi film, kar pa mu je huda bolezen za vedno preprečila. V soboto, 26. julija, bo na sporedu tudi film Il toro, s katerim je Mazzacurati leta 1994 na beneški Mostri zmagal leva prihodnosti. (Iga)
/
RUBRIKE, ALPE - JADRAN
Četrtek, 24. julija 2014
9
GLOSA
Kako biti človek, da ne padeš v skrajnost
JoZe Pirjevec_
Kako neumen in neizbežen je nacionalizem, sem najbolj jasno zaznal prejšnji teden med obiskom belgijskega univerzitetnega mesta Leuven in njegovega dvojčka Louvain-la-Neuve. V prvem je sedež najstarejše in najprestižnejše katoliške univerze na svetu, ki je nastala v zgodnjem 15. stoletju in je imela med svojimi korifejami tako zveneče razumnike, kot je bil Erazem Rotterdamski. Ko ga obiščeš, te prevzamejo njegove mogočne poznogotske, renesančne in baročne palače, med katerimi posebej izstopa univerzitetna knjižnjica, med najlepšimi, kar sem jih videl.
V Leuvenu oziroma Louvainu, kakor navadno rečemo, so najprej predavali v latinščini, pozneje pa v francoščini, čeprav leži v flamskem Brabantu. Ko pa se je narodna identiteta Flamcev okrepila in nazadnje prevladala zaradi gospodarskega uspeha tega dela Belgije, so slednji zahtevali univerzo zase. Prišlo je do političnega in kulturnega spopada, ki so ga razvozlali tako, da so univerzo v Leuvenu leta 1968 prepustili Flamcem, obenem pa so na ozemlju Valonije, nekaj kilometrov južneje, ustanovili novo, francosko. Gre za "campus" ameriškega tipa, ki je verjetno nadvse uspešen, a ni prav nič privlačen v svoji novodobni arhitekturi, saj mu manjka patina stoletij. Ko se je univerza razklala na dvoje, so knjižnico razdelili po principu: eno knjigo meni, eno tebi. Baje so na ta način uničili celo enciklopedije. Da bi bil absurd še večji, mora Leuven, če hoče ostati na nivoju svoje slave in prestiža, nuditi predavanja tudi v enem od svetovnih jezikov, saj govore flam-ščino samo domačini. Kar pomeni, da tam danes namesto v francoščini govore v angleščini.
Mislim, da Flamcev nihče ne more razumeti bolje kot Slovenci. Tudi mi smo se borili za svojo univerzo, ker smo se zavedali, da brez visokega šolstva v lastnem jeziku naš narod ne bo nikoli enakovreden sosednjim. Zaradi tega mi je povsem jasno, da je bila njihova težnja imeti na svojem jezikovnem področju lastno univerzo povsem upravičena. Kljub temu pa vendar ne morem spregledati dejstva, da je nacionalizem dosegel prav v tem kulturnem in intelektualnem žarišču eno svojih naj-
zgovornejših potrditev in dokazal, kako zna biti netoleranten in bedast. Kajti, če bi bili Flamci in Va-lonci med sabo strpnejši, bi v Louvaine oziroma Leuvnu ustanovili dvojezično univerzo.
Medtem ko sem premleval te stvari, je prišla novica, da je nizozemsko sodišče obsodilo svojo vlado zaradi strahopetnega obnašanja njenih vojakov, ki so leta 1995 v vlogi »modrih čelad« OZN prepustili bosanske muslimane v Srebrenici masakru soldateske zloglasnega generala Mladica. Ta odločitev je zgodovinskega pomena, saj se je prvič zgodilo, da je neko domače sodišče obsodilo lastno vlado, ker njeni ljudje niso storili svoje dolžnosti. Boleče pa mi je priklicalo v spomin srbski nacionalizem pred dvajsetimi leti, ki je uničil Jugoslavijo, razdejal velik del Hrvaške in Bosno in Hercegovino ter prizadejal kosovskim Albancem, a tudi Srbom in njihovim zaveznikom Črnogorcem toliko gorja.
Sledila je nato novica o sestrelitvi malezijskega letala, ki je iz Amsterdama letel proti Kuala Lum-purju nad ozemljem pro-ruskih separatistov v Ukrajini, nato pa so se začele še kopičiti grozljive vesti o izraelsko-palestinskem spopadu v Gazi. Te so še najbolj vznemirjujoče, saj pričajo, da se potomci ho-lokavsta, predstavniki enega najbolj izobraženih narodov na svetu, niso nič naučili iz lastne tragedije, temveč postajajo vedno bolj podobni svojim krvnikom iz časa druge svetovne vojne.
Vsa ta razmišljanja me spravljajo v intelektualno stisko. Ne morem, da bi ne bil nacionalno občutljiv, ker sem član majhnega naroda, ki se je skozi stoletja moral boriti za svoj obstoj. Ne morem pa tudi spregledati dejstva, da je imel prav avstrijski pisatelj Franz Grillparzer, ko je v polemiki z novimi idejami svojega časa zapisal: »Od človečnosti, preko nacionalnosti do bestialnosti.« In, čeprav se z Alojzom Rebulo - kljub vsemu spoštovanju do velikega pisatelja - v marsičem ne strinjam, ne morem tudi spregledati njegove maksi-me: »Biti človek, človek čim bolj«. Kako rešiti to dilemo: biti človek, kar pomeni tudi varovati svoj jaz, ne da padeš v skrajnost nestrpnosti in celo sovraštva do sočloveka, ki pripada drugačni naciji, veri ali kulturi?
VREME OB KONCU TEDNA
Fantozzijev oblak
Darko Bradassi

Za razliko od tistega, kar je kazalo še do pred nekaj dnevi, se anticiklon po zadnjem poslabšanju ne bo kmalu okrepil v zadostni meri in se bo zato nadaljevalo obdobje spremenljivega ter občasno nestanovitnega vremena. Glavnina poslabšanja je sicer za nami, toda hladnejši in bolj nestanoviten atlantski zrak se bo še zadrževal v na-
ši okolici in bo več dni občasno vplival na vreme pri nas. Anticiklon se je v bistvu odcepil na dva dela, prvi se zadržuje precej bolj južno od nas nad Sredozemljem, drugi pa nad evropskim severom, kjer beležijo nenavadne poletne razmere. Vmes, nad osrednjimi evropskimi predeli je vrzel v zračnem tlaku, v kateri se zadržuje atlantski zrak, ki občasno občutneje pronica tudi proti nam.
Stanovitnost se bo v prihodnjih dneh sicer postopno povečala, toda ne dovolj, da ne bi vsak dan povečini padlo vsaj nekaj kapelj dežja. Dogajalo pa se bo v bistvu pomladno razmerje, v do-polanskih urah bo več sončnega vremena in se bo živo srebro vzpenjalo, v popoldanskih pa bo zaradi toplega vzgornega zraka, ki bo v višjih slojih našel precejšnjo vlago, nastajala kopasta oblačnost in iz nje krajevne plohe in nevihte. Razmerje med soncem in oblaki se bo lahko iz dneva v dan nekoliko spreminjalo, območje vlažnega zraka se bo
namreč v naši bližini malenkostno pomikalo in bo zdaj nekoliko bližje zdaj malo bolj oddaljeno, toda brez točno določenih smernic. Prevladovala bo spremenljivost, na celodnevno jasnino pa je zaenkrat bolj težko računati.
Padec temperature je bil ob zadnjem poslabšanju zmernejši kot v preteklem tednu, ko je proti nam pritekal severni zrak. Pravzaprav so višji sloji normalno topli, ob nekajdnevnem sončnem vremenu bi ob tako toplem višinskem zraku čez dan beležili okrog 30 stopinj Celzija, morda kakšno stopinjo več. Zaradi pomanjkanja sončnega žarčenja pa so temperature v glavnem precej nižje. Noči so sveže, vseeno pa ne ravno posebno mrzle.
Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila 15,2 stopinje Celzija, vrednost ki celo za las presega dolgoletno normalnost. Ničta izoterma pa je bila ob isti uri na višini 3369 metrov, le kakih sto metrov nižje od dolgoletne normalnosti. Zrak v višinah je torej topel, vendar zaradi njegovega izvora nad Atlantikom zelo vlažen.
Kakšna bo sedaj evolucija? Zaenkrat ne kaže ravno na velike spremembe. Upati bi bilo treba, da se višinska dolina nekoliko oddalji od naših krajev, toda bo šlo, kot kaže, počasi. Anticiklon se namreč krepi vse naokrog, vlažen zrak pa bo ostal vkleščen na našem območju. Pravzaprav ga bo še napajal severnejši zrak. Kot pravijo, Fantozzijev oblak, pa četudi ne bo ravno vse črno, saj ne bo manjkalo tudi sončnega vremena in bo manj padavin kot v preteklih dneh. Vrzel bo vztrajala le v delu osrednje Evrope, vključno z našimi kraji. Počakati moramo, da bo se vlažen višinski zrak izsušil in da se bo prekinil severni dotok, za kar pa bo potrebnih še vsaj nekaj dni, predvidoma vsaj do začetka prihodnjega tedna. Dotlej bosta ob delni jasnini pogosto prevladovali spremenljivost in nestanovitnost.
Na sliki: nad našimi kraji se zadržuje vlažen atlantski zrak
KOPRIVA - Tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika
Pisateljica Berta Golob o svojih spominih na pisateljico Branko Jurca
p

j t

i_
KOPRIVA - Tudi letos je v drugi polovici julija v Koprivi bilo že tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika, svetega Elije. Najbolj slovesni del praznovanja, ki je potekalo preteklo nedeljo, je bila sveta maša, ki jo je daroval domači župnik Bogdan Špacapan. Verskega obreda v farni cerkvi se je udeležilo lepo število vaščanov Koprive in Brij.
Verski slovesnosti je sledil pozdravni nagovor pisateljice Berte Golob (na sliki, foto Marjeta Malešič). Gostja je spregovorila o svojih spominih na pisateljico Branko Jurca, katere letos poteka 100-letnica rojstva. V Koprivi in
'm i m ¡i .-"j. t-"v\ ■ JE, j 1
-i^V -WtWF^^Tf	1
¿rt>
na Brjah so jo namreč počastili že spomladi, njenemu spominu pa se je nato poklonila tudi župnijska skupnost.
Golobova je v svojem posegu zelo lepo opisala njen značaj. Branka Jur-ca je bila namreč do vseh dobrodušna, nikogar ni gledala zviška, vedno pa je bila ponosna na svojo Koprivo in Kras, čeprav je tu preživela še najmanj časa svojega življenja.
V imenu KS Dutovlje je nato pozdravil njen predsednik Vojko Turk, dogajanje pa se je kmalu zatem izpod cerkvenih obokov premaknilo na vaški prostor pod lipami in v bližnje društvene pro-
Pisateljica Berta Golob med nagovorom
foto m. malešič
store. Ob tej priložnosti so namreč domačini postavili kar dve razstavi. Na ogled so bile vezenine Elke Lavrenčič, člani novoustanovljenega ŠKUDT Kopriva pa so pripravili srečolov z bogatimi nagradami.
Vpogled v vaško preteklost so prisotni dobili z zgodovinsko-doku-mentarno razstavo o Pevskem in bralnem društvu Zarja, ki je bilo v Koprivi dejavno med letoma 1896 in 1927. Arhivsko gradivo je zbral Primož Sturman, pri postavitvi pa sta sodelovali še Špela Ukmar in Sara Gulič. Kot se za take prilike spodobi, se je družabno srečanje nadaljevalo ob hrani in pijači.
LJUBLJANA - Pogrešana slovenska alpinista
Še teden dni imata možnosti za preživetje
LJUBLJANA - Slovenska alpinista Aleša Holca in Petra Mežnarja, člana mednarodne alpinistične odprave Shaksgam na Kitajskem, pogrešajo od 15. julija. Vse odtlej poteka reševalna akcija, alpinista išče tudi kitajski helikopter, a kljub temu sta še vedno pogrešana.
Ocenjujejo, da imata še teden dni možnosti za preživetje. Holc in Mežnar sta se prek SMS sporočila zadnjič javila 5. julija, ko sta sporočila, da je baterija njunega satelitskega telefona že precej prazna. Sta v gorah na zahodnem delu Himalaje na Kitajskem in se 15. julija nista vrnila na dogovorjeno mesto. Od takrat naprej poteka reševalno-iskalna akcija pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS) in s pomočjo ministrstva za zunanje zadeve ter slovenskega veleposlaništva v Pekingu. Iskanje je do noči potekalo tudi včeraj.
V okolici gore Durbin Kangri II (višina 6898 m), kamor sta bila namenjena slovenska alpinista, je vode zaradi ledenika, sorazmerno nizke višine in toplega vremena na voljo dovolj. »Hrane pa jima je verjetno zmanjkalo. Na pot sta šla 3. julija, do danes je minilo 20 dni, računala pa sta, da se bosta vrnila v desetih dnevih. Zalog hrane naj bi imela za 12 dni. Trenutno še ni kritično, ker z vodo ne bi smela imeti težav, kar je bistveno. Ocenjujemo, da imata še kakšen teden možnosti, da preživita,« je za STA dejal Andrej Štremfelj, vrhunski slovenski alpinist.
Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve, je izključil možnost, da bi zaradi političnih trenj na tem področju lahko prišlo do ugrabitve.
V soboto vaški praznik na Štjaku
ŠTJAK- Letošnje že 12. tradicionalno praznovanje sv. Jakoba, ki ga na Štjaku organizira Krajevna skupnost Štjak in Prostovoljno gasilsko društvo Štjak organizirata v soboto, 26.julija, s pričetkom ob 17.30 uri na Štjaku praznovanje sv. Jakoba - Jakobove dneve.
Letos bodo v znamenju 40-letnice delovanja domačih prostovoljnih gasilcev, ki jih vodi letos izvoljeni mladi predsednik Marko Orel, poveljnik pa je Sandi Mislej. Ob tej priložnosti pripravljajo veliko gasilsko parado. Gasilci so izdali tudi obsežen zbornik, ki ga bodo predstavili. Program bo popestrila tudi plesna skupina Danze Ottocentesche iz Trsta in domača Vrhovska vaška godba pod taktirko prof. Leandra Pegana. Za športni utrip bo poskrbel domači Konjeniški klub, ki ga vodi Pavel Štemberger. V dvorani župnišča na Štjaku bo od 16.ure dalje razstavljala svoja ročna dela 75-letna domačinka Marija Blokar. Razstava bo na ogled tudi v nedeljo po sveti maši, ki se začne ob 10.30 uri. V soboto večer pa bo za ples in razvedrilo igrala skupina The Uncles (OK)
1 0 Četrtek, 24. julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
GORICA - Sklep občinskega odbora o popravilu ceste na Travniku
Končno premik
Ekspertiza potrdila sum o neprimerno izvedenih delih - Cesto bodo tlakovali s tridentinskim porfirjem Občina bo namenila 315.000 evrov, kijih bo potem skušala izterjati od podjetja Luci Costruzioni v stečaju
Če bo šlo vse po načrtih, cesta pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku kmalu ne bo več »minsko polje«, kot smo zapisali v januarju, saj se bo jeseni končno začelo popravilo oz. novo tlakovanje z bolj primernim kamnom. Goriški občinski odbor je namreč na svoji zadnji seji sprejel sklep o popravilu ceste pred cerkvijo
oz. cestnega odseka med ulicama Car-ducci in Oberdan, potem ko se je seznanil z ekspertizo, ki je potrjevala razlago, da je bila cesta v zelo slabem stanju zaradi neprimerno izvedenih del.
Zgodba je znana: goriška občinska uprava se je bila pred leti, ob tisočletnici prve omembe Gorice, odločila za preure-
TRAVNIK
Degradirani videz glavnega mestnega trga
Cesta med travniško ploščadjo in cerkvijo sv. Ignacija je imela prednost, ker je bilo stanje nevzdržno. Ko jo bodo pret-lakovali ter podolgovate in nagubane ploščice nadomestili s porfirjem, pa problemi Travnika ne bodo še rešeni. Lomi se tudi trg. Po njem se pogosto valjajo več kilogramski kamni, ki so se odlomili od robnikov. Z njimi so uokvirili trg, a očitno ne prenesejo teže vozil. Enako tako robovi pločnikov na nasprotni strani ceste. Slabo opravljeno je delo, nekakovosten je uporabljeni material. Tudi glede tega se občina pravda z izvajalcem. Še dolgo bomo morali torej prenašati degradirani videz osrednjega mestnega trga.
Poškodovani robniki
ditev območja Travnika, dela pa je leta 2007 poverila tržaškemu podjetju Luci Costruzioni, ki je za tlakovanje območja uporabilo plošče iz peščenjaka. Vse lepo in prav, a kaj, ko so se plošče kmalu začele odlepljati, tako da so na cestišču zazevale številne udarne jame, ki so spravljale v nevarnost avtomobiliste in predvsem motoriste in kolesarje in to do take mere, da je občinska uprava naposled prepovedala vožnjo motorjev in koles na tistem cestnem odseku.
Občina je leta 2009 prekinila pogodbo, zadeva je končala na sodišču, zaradi sodnega spora med občinsko upravo in podjetjem Luci Costruzioni, ki je medtem šlo v stečaj, pa ni bilo mogoče popraviti ceste, omejiti so se morali na krpanje lukenj. Zadeva se je začela premikati julija lani, ko je sodišče imenovalo inženirja Renza Lupija za tehničnega izvedenca in mu poverilo izdelavo ekspertize. Inženir je zaključno poročilo predložil 22. maja letos, v njem pa je odgovornost za slabo stanje ceste pripisal podjetju Luci Costru-zioni, ki je dela neprimerno izvedlo, po njegovi oceni pa naj bi za popravilo potrebovali kar 307.590,99 evra. Ekspertiza inženirja Lupija je bila predpogoj za sprožitev postopka za izvedbo popravila, za kar je občinska uprava aprila letos prejela tudi pozitivno mnenje spomeniškega varstva glede uporabe nove vrste kamna za ponovno tlakovanje ceste: namesto peščenjaka bodo namreč uporabili tridentinski
porfir, za izvedbo del na odseku med ulicama Carducci in Oberdan pa bo Občina namenila 315.000 evrov. Omenjeno vsoto, ki bo izšla iz občinske blagajne, bo Občina skušala nadoknaditi s tem, da jo bo potem zahtevala nazaj od podjetja Luci Costruzioni, ki je kot že rečeno medtem šlo v stečaj.
GORICA - Internet
Za tujce dostop z anonimnimi SIM karticami
Goriška občinska uprava je poenostavila dostop do mestnega brezžičnega internetnega omrežja Gu-glielmo tudi za vse tiste tujce in turiste, ki razpolagajo z neregistriranimi oziroma anonimnimi SIM karticami za mobilni telefon.
Kot pravi občinski svetnik Fabrizio Oreti, ki mu je župan Ettore Romoli poveril skrb za upravljanje mestnega brezžičnega internetnega omrežja, so v okviru prizadevanj za izboljšanje in-ternetnih storitev za tuje obiskovalce, ki prihajajo v Gorico, ugotovili, da v številnih tujih državah prodajajo SIM kartico na anonimen način, se pravi brez povezave s kako fizično ali pravno osebo, medtem ko veljavna italijanska zakonodaja, ki urejuje nudenje brezplačnega omrežja wi-fi povezave za javne uprave predvideva registracijo fizične osebe, da se lahko doseže vse, ki imajo dostop do teh storitev. Da bi premostili težavo, so se pri goriški občinski upravi odločili, da vsem tujim turistom omogočijo brezplačen dostop do interneta, pri čemer bodo morali kot dokument uporabiti lastno kreditno kartico.
Za več informacij o brezplačnem dostopu do mestnega brezžičnega in-ternetnega omrežja je na voljo spletna stran Občine Gorica www.comune.go-rizia.it, na kateri je treba klikniti na okence »Gorizia wi-fi«.
SOVODNJE - Pipistrel gradi tovarno
Delajo s pospeškom
Na gradbišču stroji in delavci - Hala naj bi bila zgrajena v drugi polovici prihodnjega leta
t
Kdor se je tudi včeraj peljal mimo mi-rensko-goriškega letališča, je lahko ugotavljal, da s pospeškom tečejo priprave na izgradnjo Pipistrelove tovarne. Po zemljišču, ki leži na območju sovodenjske občine, so se pomikali gradbeni stroji in delavci.
Pogodbe z izvajalci je ajdovski Pipistrel podpisal konec aprila, konec junija so tehniki gradbenega podjetja Riccesi na gradbišču opravili še zadnje meritve pred začetkom del. Prvi teden v juliju so pridobili tudi dovoljenje cestnega podjetja ANAS za dostop gradbenih strojev in vozil z državne ceste do gradbišča. Dela so se torej v začetku julija začela, najprej seveda z organizacijo gradbišča in s pripravljalnimi deli. Pipistrelova hala naj bi bila zgrajena v drugi polovici prihodnjega leta.
Po zemljišču so se pomikali gradbeni stroji in delavci
bumbaca
TRŽIČ - V Fincantierijevi ladjedelnici
Danes ponovno stavka »Bel seznam« za zakupe
Delavci v Fincantierijevi ladjedelnici v Pancanu
bonaventura
Stavka v ladjedelnici Fincantie-ri v Pancanu proti uvedbi fleksibilnega urnika 6x6 (se pravi šest ur za šest delovnih dni) se nadaljuje. Kot že pretekli teden, so tudi v tem tednu predvidene tri ure stavke: poldrugo uro so delavci stavkali že v torek, danes pa bodo še poldrugo uro, kot predvideva stavkovni paket, ki so ga oblikovala enotna sindikalna predstavništva Fim, Fiom in Uilm in ki obsega 16 ur stavke do konca meseca, kot so zahtevali delavci na skupščini, potem ko so se pogajanja s podjetjem prekinila in je prišlo do odločitve o uvedbi fleksibilnega urnika.
Današnji stavkovni dan bo potekal na sledeč način: delavci prve izmene bodo stavkali med 6.30 in 8. uro, delavci dnevne izmene oz. izmene med 7. in 15. uro bodo stavkali od 8.30 do 10. ure, delavci druge izmene od 14.30 do 16. ure, uradniki pa bodo prekrižali roke med 9. uro in 10.30. 140 delavcev, za katere je preteklega
14. julija že začel veljati fleksibilni urnik, bodo stavkali zadnjo izmeno v soboto od 18. do 24. ure, prav tako stavkajoči ne bodo opravljali nadur.
V zvezi z vprašanjem zakupov in podzakupov del v tržiški ladjedelnici pa je na zasedanju nadzornega organa na goriški prefekturi, ki ga predvideva protokol o transparentnosti iz leta 2007, izšel predlog o oblikovanju t.i. »belega seznama« podjetij, ki nudijo jamstvo in transparentnost in na katera bi se morala družba Fincantieri obrniti pri podeljevanju zakupov. To je le prvi predlog, ki je izšel iz prvega iz serije srečanj, ki bi morala privesti do oblikovanja novega protokola o transparentnosti oz. do posodobitve obstoječega, za katerega se je izkazalo, da vsebuje številne pomanjkljivosti. Predlog o oblikovanju »belega seznama« so, skupaj z drugimi točkami, kot sta npr. overovitev žigov in učinkovitejši nadzor, pozitivno sprejeli tudi sindikati Cgil, Cisl in Uil.
/
GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 24. julija 2014 1 1
GORICA - Migranti, ki so jih pripeljali v nedeljo, niso ostali dolgo
Z Lampeduse prišli in kmalu odšli naprej
Drevi v centru CARA v Gradišču koncert za azilante in druge poslušalce
Center CARA pri Gradišču bo drevi izjemoma odprt javnosti
bumbaca
Deseterica migrantov, ki so jih v nedeljo ponoči italijanske oblasti prepeljale iz zbirnega centra na otoku Lam-pedusa na Goriško, je že zapustila naše kraje in se samostojno podala na pot drugam v Evropo. To so nam včeraj potrdili na goriški prefekturi, kjer so nam povedali, da je šlo v glavnem za eritrej-ske in somalijske državljane, ki ne želijo ostati v Italiji, ampak so njihov cilj druge evropske države. Zato se tudi izogibajo identifikaciji in malo jih sploh zaprosi za azil, kar za pristojne operaterje sploh ni nobeno presenečenje, saj gre za pojav, ki se ga opaža od lanskega avgusta dalje.
Kot že rečeno, so deset priseljencev na Goriško pripeljali v nedeljo ponoči v okviru zračnega mostu, s katerim so z Lampeduse prepeljali na severovzhod države (v Benetke, Trst in Gorico) 128 migrantov, od katerih je bilo kar 80 žensk in 12 otrok. Od teh so petdeset - tudi v tem primeru v glavnem iz Eritreje - prepeljali v Trst, kjer so se pridružili tam že bivajočim dvesto azilantom, povečini iz Afganistana in Pakistana.
Na Goriškem pa je že zdaj prisotnih okoli 250 azilantov. Od teh jih je kakih petdeset v Gorici: nekaj (okoli 20) jih je nastanjenih v hotelu Internazio-
nale na Tržaški ulici, kakih 30 naj bi se nahajalo v zavetišču Nazareno v Ul. Brigata Pavia, glavnina prosilcev za azil pa se nahaja v centru CARA, ki je namenjen ravno prosilcem, v Gradišču in je že poln: zmogljivost znaša 204 mesta, ravno toliko pa je tudi azilantov.
V centru CARA v Gradišču drevi koncert C. Cojaniza
Center za sprejemanje prosilcev azila CARA v Gradišču bo danes izjemoma prvič odprl svoja vrata glasbenikom. Na sporedu bo namreč koncert
furlanskega pianista Claudia Cojaniza z naslovom Hispanish & Blues Songs, pri čemer bodo Cojaniza spremljali še Gianni Massarutto-harmonika, Maria Vicentini-violina, Romano Todesco-kontrabas, Luca Colussi-bobni in Luca Grizzo-tolkala. Koncert, ki se bo začel
ob 20.45 v okviru niza Onde Mediterranee, bo namenjen tako azilantom v centru CARA kot zunanjemu občinstvu, ki bo lahko tako prvič vstopilo v center. Pobudo podpirajo goriška prefektura, Dežela Furlanija Julijska krajina, Pokrajina Gorica in Občina Gradišče.
TRŽIČ - Negativno mnenje deželnega spomeniškega varstva
Rdeča luč za poglobitev kanala
Gre za območje pri Moščenicah, kamor bi morali nanašati izkopan material in blato - WWF: Lahko je dragocena priložnost za drugačen razvoj
Rdeča luč za izkop materiala za poglobitev kanala, ki pelje do tržiškega pristanišča. Tako bi lahko tolmačili odločitev deželnega spomeniškega varstva, ki je izdalo negativno mnenje glede uporabe trstja pri Moščenicah za širjenje območja pristanišča oz. industrijske cone. Po prvotnih načrtih naj bi omenjeno območje, ki drugače ni krajinsko zaščiteno, uporabljali za nanos materiala in blata, ki bi ga izkopali za poglobitev kanala, katerega globina bi morala po načrtih doseči 12,50 metra, tako da bi lahko do pristanišča lahko priplule tudi velike ladje.
Odločitev spomeniškega varstva, ki ga vodi arhitekt Maria Giulia Picchione utegne povzročiti hude težave pristaniški in industrijski dejavnosti v Tržiču, pa čeprav je samo spomeniško varstvo priznalo, da zainteresirana območja niso podvržena krajinski zaščiti. Še več: ne gre namreč za naravno območje, ampak za območje, ki je bilo umetno ustvarjeno ravno z namenom, da se tja nanosi material od izkopov v pristanišču, družba Enel pa je tam svojčas uresničila mlako. Na izvedbo načrtovane poglobitve kanala se je medtem čakalo in čakalo, v desetletjih čakanja pa sta območje naselili krajevna flora in favna in je tako postalo območje evropskega interesa (Sic), čeprav je uradno še vedno namenjeno industrijskim in pristaniškim dejavnostim, ki pa so z odločitvijo spomeniškega varstva zdaj postavljene pod vprašaj.
V tržiškem pristanišču
Če se gospodarstveniki in predstavniki institucij tega nikakor ne morejo veseliti, pa je odločitev pozdravila goriška sekcija naravovarstvene organizacije WWF, ki opozarja, da bi do nanosa izkopanega materiala prišlo na območju, ki ima zelo visoko naravoslovno vrednost, saj gre za območje prehoda
bonaventura
med skalnato in peščeno obalo ter med sladko in morsko vodo. Pri WWF dalje opozarjajo, da so se že lani srečali z vodstvom tržiškega industrijskega konzorcija in občinsko upravo ter predstavili predloge, ki so jih potem vključili med pripombe v okviru postopka za pridobitev vsedržavne presoje o vplivu na okolje. Cilj
okoljevarstvene organizacije, piše v sporočilu WWF, ni preprečitev izvedbe del, ampak poskušati jih izvesti tako, da bi bile posledice za okolje čim manjše.
Pri tem se goriški naravovarstveni-ki sklicujejo na stare zemljevide, ki naj bi dokazovali, kako je območje bilo del t.i. Lacus timavi, se pravi neke vrste obalnega jezera, ki je nastalo z naplavinami rek Timave in Soče, ki je s časom postalo veliko močvirje, ki so ga potem povečini izsušili v 30. letih prejšnjega stoletja. Od takratnega mokrišča je ostal le del trstja ob kanalu Locovaz, šlo pa naj bi za zadnji ostanek izvirnega naravnega okolja in si zato toliko bolj zasluži zaščito, predvsem zato, ker bi ga lahko vključili v območje, ki bi bilo upravičeno do drugačnega razvoja, npr. turističnega, menijo pri WWF in dodajajo, da se prisotnost jadrnic in rimskih term pri Moščenicah gotovo bolj ujema z zelenim območjem visoke krajinske vrednosti kot pa z območjem, kamor bi nanašali izkopano blato. Za poglobitev kanala so potrebna zelo velika območja za nanos izkopanega blata, zato je po mnenju naravovarstve-nikov treba poiskati uravnovešene rešitve, ki bi upoštevale fizične meje našega teritorija in dejstvo, da ohranjanje narave ne pomeni nujno ohromitve, ampak je lahko dragocena priložnost za drugačen razvoj, katerega ena od možnih poti bi lahko bil naravoslovni turizem, menijo pri WWF.
GORIŠKA - Inps
V juniju manj ur dopolnilne blagajne
Tudi na Goriškem je dela premalo
Po včerajšnjih navedbah goriške izpostave zavoda Inps je v zadnjem času upadlo število ur dopolnilne blagajne na ozemlju pokrajine. Upad povpraševanja po socialnem blažilcu so zabeležili v juniju, ko je bilo na Goriškem skupno opravljenih 335.373 ur dopolnilne blagajne, medtem ko jih je bilo mesec prej 404 tisoč. Levji delež pripada vsekakor izredni dopolnilni blagajni, ki s svojimi 253 tisoč urami predstavlja dve tretjini celotnega seštevka ur socialnih blažilcev. Narašča pa število ur redne dopolnilne blagajne (od 34 na 70 tisoč ur) in dopolnilne blagajne na podlagi zakonske izjeme (11.355 ur, medtem ko jih je bilo v mesecu maju 3.480).
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo na ozemlju goriške pokrajine av-toriziranih skupno 2.757.849 ur dopolnilne blagajne, kar predstavlja velik porast, če podatek primerjamo z istim obdobjem v lanskem letu, ko so našteli »le« 1.514.603 ur dopolnilne blagajne, navajajo v Inpsu.
GORICA-TRST - Na deželi o prekvalifikaciji
»Park Basaglia idealna lokacija tudi za dvojezične otroške jasli«
V	parku Basaglia bi lahko uredili dvojezične otroške jasli ali pa čezmejni observatorij na področju nosečnosti in še sedež centra za duševno bolezen. To so predlogi, ki jih je delegacija oddelka za duševno zdravje pri goriškem zdravstvenem podjetju iz-nesla na včerajšnjem pogovoru s predsednico deželne vlade Deboro Serracchiani in njeno odbornico za zdravstvo Mario Sandro Telesca. Srečanje je potekalo v Trstu, delegacijo pa je vodil direktor omenjenega oddelka Franco Perazza.
V	ospredju je bila prekvalifikacija Parka Basaglia, kjer je nekoč bila psihiatrična bolnišnica. Park naj bi vrnili javnosti ter ga namenili kulturnim, izobraževalnim in podje-tniško-zadružnim dejavnostim, je zagovarja-
la goriška delegacija, ki je deželnima upravi-teljicama izročila podpise v podporo načrta prekvalifikacije. Direktor Perazza je sogovornici opozoril, da park ob slovensko-itali-janski meji lahko odigra strateško vlogo v okviru raznih oblik sodelovanja, ki jih pripravlja EZTS-GO; omenil je čezmejni observatorij na področju nosečnosti, dvojezične otroške jasli in sedež centra za duševno zdravje.
Serracchianijeva je zagotovila »maksimalno odprtost do načrtov, ki gredo v smeri določanja novega poslanstva Gorice«. Dežela bi lahko prevzela tudi obvezo, da poišče finančna sredstva in položi formalne temelje načrtom za park ter preuči možnost si-nergij s projektom Urban, ki ga vodi goriška Trgovinska zbornica, je dodala.
Goriška delegacija včeraj na deželi
GORIŠKA - Napada jih uvožena mušica
Namesto da bi zorele, so breskve začele gniti
Sadjarji se bojijo, da se bo škodljivka preselila v vinograde
Breskve je po besedah direktorja Kmetijske zadruge Vipava Borisa Bajca zaradi vlažnega vremena začela napadati plodova vinska mušica. Odkup sadja je zato nižji od pričakovanega, vprašljiv je tudi pridelek v prihodnje, saj sadje, namesto da bi zorelo, začenja gniti. Sadjarji se bojijo, da bi se iz Kitajske uvožena mušica preselila v vinograde. »Če se bo takšno vreme nadaljevalo, bo nastala velika škoda, saj sadje gnije, namesto da bi dozorevalo,« pravi Bajc.
Sadeži, ki jih napade plodova vinska mušica (Drosophila suzukii), začnejo gniti, v njih pa se nato razvijejo brezglavi črvički. Odkup sadja je zato nižji;
doslej so sadjarji Fructalu ponudili v odkup okrog 100 ton breskev. Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Nova Gorica se mušica letos prvič pojavlja v takšnem obsegu, da je že povzročila večjo gospodarsko škodo na plodovih češenj, zdaj pa tudi na marelicah in predvsem breskvah. Gre za novo tujerodno žuželčjo vrsto, ki se v Evropi hitro širi. Ukrepov za njeno zatiranje po navedbah kmetijskega zavoda zaenkrat ni, saj so še v fazi raziskav, zato tudi ni registriranega še nobenega insekticida za njeno zatiranje. Sadjarjem svetujejo, da lahko gnitje plodov deloma zmanjšajo z uporabo škropiv - fungicidov zoper sadne gnilobe.
12
Četrtek, 24. julija 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Zaključni dogodek na festivalu Sergio Amidei
Nagrada iz rok Marca Risija
Pred nagraditvijo bo premierno prikazan trailer filma »Dancing with Maria« doberdobskega avtorja Ivana Gergoleta
Že torkov večer v Kinemaxu je imel slovesen pečat zaradi podelitve nagrade za filmsko kulturo voditelju radijske oddaje »Hollywood Party« Enricu Magrelliju.No-coj ob 21. uri pa bo še slovesneje, saj bo proglašen dobitnik osrednje nagrade, ki jo na festivalu Sergio Amidei podeljujejo najboljšemu filmskemu scenariju. Nagrajencu jo bo izročil režiser Marco Risi, sin Dina Risija in član žirije, ki bo v Gorico prišel popoldne in bo eden izmed posebnih gostov letošnjega, po vrsti že 33. festivala. Organizatorji računajo, da bo tako kot že sinoči vreme naklonjeno in da bo prizorišče zaključnega dogodka park Coroninijevega dvorca Na Vialu; ob slabem vremenu bodo dogajanje spet preselili v Kinemax.
Zadnji festivalski večer bo postregel še z enim dogodkom: pred nagraditvijo bo premierno prikazan trailer filma »Dancing with Maria« (Ples z Mario), prvega celo-večerca doberdobskega avtorja Ivana Ger-goleta, ki je - kakor že »Zoran, moj nečak idiot« - nastal v produkciji goriške družbe Transmedia. »Dancing with Maria« bo edini italijanski film v konkurenci 29. Tedna kritike na 71. beneški Mostri in hkrati tudi edini slovenski film v isti sekciji. Nocojšnji večer bo sklenil angleški film »Still Life« režiserja Uberta Pasolinija.
Pester bo tudi spremljevalni program v Kinemaxu, kjer bodo čez dan vrteli filme iz Mazzacuratijeve spominske retrospektive in ciklusa italijanskih političnih grozljivk.
Enrico Magrelli z nagrado pod platnom v dvorani Kinemaxa
bumbaca
PEVMA - Vaška zavetnica
Praznik se nocoj začenja z odbojko
Jutri in v soboto »šagra«, v nedeljo maša s procesijo
V Pevmi se drevi začenja tradicionalno praznovanje za-vetnice sv. Ane. Uvod v štiridnevno dogajanje bo zaznamoval turnir v odbojki, ki je tudi tu doma: že več kot tri desetletja se namreč z odbojko ukvarja društvo Naš prapor, ki svojo poletno dejavnost opravlja na igrišču kulturno-športnega središča v Pev-mi. Nocojšnji turnir 3X3 (mešane zasedbe) bodo posvetili pokojnemu Davidu Sossouu, bivšemu odborniku društva in učitelju na pevmski osnovni šoli.
Če vreme ne bo nagajalo, bo kulturno-športni center zaživel jutri in v soboto, ko bo tradicionalna »šagra« z glasbo in plesom: jutri bo prišel v goste znani tržaški pevec in kantavtor Lorenzo Pilat, v soboto pa bodo mlado in staro zabavali godci skupine Pikapolonice. V nedeljo ob 9. uri bo slavnostna maša s procesijo (obred bo vodil srebrnomašnik Karel Bolčina). Ob 11. uri bo na vrsti družabnost ter še ogled fotografij in nagrajevanje natečaja »V domačem vrtu cvetijo ...«. Jutrišnje in sobotno popoldne bosta obogatili še dokumentarna razstava in svečanost ob avstro-ogrskem spomeniku. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski z jedmi na žaru in kvalitetno domačo kapljico. (vip)
GORICA - Poziv k udeležbi na shodu pred občino
Predstavnika SEL v bran ustave in pravice do dela
Sosol in Bianchini s somišljeniki in podžupanom pred občino
»Naloga vsakega občana je uresničevati ustavna načela in še zlasti pravico do dela, zaradi česar pozivamo someščane, da stopijo v bran ustave in da jo zaščitijo pred parlamentom, ki se pripravlja, da bo sprevrgel njena načela.« Tako trdita goriška predstavnika stranke SEL, Li-vio Bianchini in Marjan Sosol - prvi med njima je obenem občinski svetnik v Gorici -, ki prirejata jutri ob 21. uri javni shod pred goriškim županstvom.
»Nadzor občanov je pogoj za demokratični značaj države, zato želimo biti stalno angažirani v korist demokracije. Goričane pozivava, da se nama jutri ob 21. uri pridružijo pred občino za trenutek razmisleka tudi na temo miru, saj živimo v svetu, ki probleme ljudi zaman skuša reševati le s konflikti,« še dodajata Bianchini in Sosol.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX: 17.30 »Transformers 4 -L'era dell'estinzione«. 17.45 - 20.00 -21.45 »Mai cosi vicini«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX: 17.30 - 20.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«. 18.00 »Ma-leficient«. 20.00 »Per un pugno di dol-lari« (digital 3D). 21.45 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«. 18.00 - 21.15 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne« (digital 3D). 17.45 »Anarchia - La notte del giudizio«. 20.30 »The National: Mistaken for strangers«. 18.00 - 20.10 - 22.15 »Una notte in giallo«.
Razstave
V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria At-
temsa Svetokriškega«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. V ponedeljek, 28. julija bo možen brezplačen vstop, poskrbljen bo tudi voden ogled ob 11.00 in 17.00.
Prireditve
»VOJNA JE STRAŠNA STVAR« - Pričevanja navadnih ljudi, dveh Nobelovih nagrajencev in drugih pisateljev ter pesnikov, ki so doživeli grozote prve svetovne vojne na ozemlju goriške pokrajine - v organizaciji SSO: v torek, 29. julija, ob 20.30 v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru.
ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX prireja v nedeljo, 27. julija, ob 20. uri srečanje ob ostalinah cerkvice na vrhu Sabotina, kjer se bodo spomnili stoletnice začetka prve svetovne vojne. Prebirali bodo odlomke iz pesmi in knjig, ki so jih napisali Claudio Rumiz, Boris Pahor, Emilio Lus-su, Giuseppe Ungaretti in Clemente Rebora. Zapela bosta zbora Sant'Ignazio in Sabotin.
ZSKD prireja »Kapljice kulture - Gocce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen« od 28. julija do 1. avgusta od 21. do 22. ure v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Pobuda je prejšnja leta vsak večer privabila lepo število radovednežev in darovalcev kulturnih »kapljic«, ki so se vsak v svojem jeziku (italijanščini, slovenščini, furlan-ščini in nemščini) predstavili s plesom, petjem, poezijo in glasbo; prijave po tel. 0481-531495 ali na metka@zskd.eu.
POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje ... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 24. julija ob 21.30 glasbeno dokumentirani film »Marley«; 25. julija ob 22. uri koncert skupine Vlatko Stefanovski & Va-
sko Atanasovski Quartet; 26. julija ob 21. uri odprtje letnega kina Silvana Fur-lana s filmom »Zoran, moj nečak idiot«; 27. julija film »Grand Budapest hotel«; več na www.nova-gorica.si.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod pokroviteljstvom pokrajine Gorica vabi v petek, 25. julija, ob 21. uri v vinski kleti v Rubijskem gradu na Vrhu na koncert »Mednarodnih arij in samospevov ob spominu stoletnice prve svetovne vojne«; vstop prost.
H Šolske vesti
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481-531508).
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it).
DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu.
M Izleti
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Pod-bonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Društvo obenem sporoča, da je za izlet še nekaj razpoložljivih mest. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 048178138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
A Koncerti
Saksidova razstava
Pokrajinski muzeji v Gorici nudijo brezplačne vodene oglede razstave Saksi-da slikar pravljičar, ki bodo prvič potekali tudi v slovenščini. Prvi vodeni ogled bo danes ob 18. uri. Vstopnina ostaja nespremenjena in daje možnost obiska tudi zbirk v grajskem naselju (Muzeja prve svetovne vojne, Arheološke zbirke ter Muzeja mode in umetne obrti).
Gostje pod lipami
Pod lipami Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj ob 20.30 v go-steh literarna zgodovinarka, docentka, etnologinja in teologinja Marija Sta-nonik, ki bo spregovorila o knjigi »Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska«; z avtorico se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Srečanje bosta sooblikovala še zgodovinar in vnuk pesnika Jože Lovrenčiča, Andrej Vovko, ter sin Danila Florjančiča, sicer ustavni sodnik Damijan Florjan-
San Pier in prva vojna
V	okviru šeste pobude Umetniški teden v vili, ki letos poteka v znamenju stoletnice prve svetovne vojne, bodo drevi v vili Sbruglio-Prandi v kraju San Pier d'Isonzo ob 21. uri predstavili knjigo Ivana Portellija »La prima guerra mondiale a San Piero«. Jutri bo vedno ob 21. uri nastopila skupina Gruppo co-stumi tradizionali bisiachi, v soboto ob 21. uri pa pevski zbor iz Rude.
O Ogleju in Gradežu
V	baziliki sv. Evfemije v Gradežu bodo drevi ob 21. uri predstavili knjigo msgr. Armanda Zorzina »Storia di Aquileia e di Grado« (Zgodovina Ogleja in Gradeža), ki je izšla pri založbi Biblioteca dell'immagine. Poleg avtorja bodo govorili še Paolo Scandaletti, Ful-vio Salimbeni in Matteo Marchesan, pozdravil pa bo gradeški župan Edoar-do Maricchio.
ču palače De Grazia v Gorici: 25. julija ob 21. uri Gorizia Guitar Orchestra in sopranistka Siriana Zanolla. Ob slabem vremenu bo koncert v dvorani palače De Grazia, Ul. Oberdan 15 v Gorici.
Ü3 Obvestila
NA PRIREDITVENEM PROSTORU PARCO DELLE ROSE v Gradežu bo danes, 24. julija, ob 21.15 večer, posvečen operetam iz tridesetih let prejšnjega stoletja, zapela bosta Andrea Bi-netti in Marzia Postogna ob spremljavi pianista Corrada Gulina. V nedeljo, 3. avgusta, ob 21.15 bodo na vrsti operete madžarskih skladateljev, zapela bosta Andrea Binetti in Maria Giovanna Michelini ob spremljavi pianista Roberta Torzulla.
»NOTE IN CITTA'« (NOTE V MESTU) v organizaciji kulturnega združenja Mauro Giuliani in s podporo Fundacije Goriške hranilnice na dvoriš-
SPDG vabi člane, ki še niso uredili članarine in zavarovalnine za 2014 in ki se v prihodnjih tednih odpravljajo v gore, da to storijo do konca meseca in sicer ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu.
AŠKD KREMENJAK vabi člane na izredni občni zbor, ki bo danes, 24. julija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Jamljah, Prvomajska 20.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Dario Riga-to iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU:
9.45, Giuseppe Miniussi iz kapele pokopališča v cerkev, sledila bo upepe-litev.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Ofelio Mat-tiussi iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 24. julija 2014
1 B
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
^ Rai Tre
21.15 Film: Alexander (dram., i. C. Farrell, A. Jolie) 0.40 Film: Atmosfera zero (zf, i. S. Connery)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved,
borza in denar 8.45 Film: Karla e il sogno di Jonas 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Film: Rosamunde Pilcher - Decisio-ne del cuore (rom.) 18.20 Nad.: Cuore ri-belle 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Pape-rissima Sprint 21.10 Resn. show: Temptation Island 23.30 Film: Amore & altri rimedi (rom., i. J. Gyllenhaal, A. Hathaway)
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Nan.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 16.50 Dnevnik 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete -Vive la gente 21.20 Dok.: Superquark 23.40 Dok.: Overland
C/ Italia 1
6.10 Nan.: Friends 6.40 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.25 Dok.: Vivi per miracolo 10.35 Dok.: Letali a 360 gradi 11.40 Dok.: Animali in fuga 12.10 Giffoni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Transporter 23.10 Film: True Justice III - Vicolo di sangue (akc.)
6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: The Lying Game 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi Tg2 Insieme 11.10 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conflitti del cuore 17.00 Serija: Guardia costiera 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: Beauty and the Beast 22.45 Serija: Blue Bloods 23.50 Razza Umana
La l
LA
7.30 Dnevnik 7.55 11.40 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 In onda 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 23.00 Ammazzia-mo il Gattopardo - Il gioco del potere
^ Tele 4
6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.00 Sopprimere Tognazzi e Vianello 10.15 Film: Marinai, donne e guai 11.45 La donna che lavora 12.00 Dnevnik in vreme 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Ki-limangiaro Album 13.10 Rai Educational -Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 18.55 22.45 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Serija: Perception 23.25 I Dieci Co-mandamenti
u Rete 4
6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Renegade 12.55 Nad.: Il segreto 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Una fidanzata per papa 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Serija: Walker Texas Ranger
18.0019.30 23.15 City folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 20.00 Nautilus 20.30 V orbiti 21.00 Dokumentarna oddaja 21.45 Avtomobilizem 22.15 Glasba zdaj
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Maja in čarobna skrinja 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Kmetijska oddaja 19.20 Predstava: Pisem in gora 20.00 Sacro egoismo 21.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. serije 8.30 9.40, 10.50, 12.00 Tv prodaja 8.45 13.10 Nad.: Beverly Hills 90210 9.55 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.0516.45 Nad.: Sila 12.1517.55 Nad.: Vrtinec življenja 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 22.15 Nad.: Modra naveza 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Brez dvoma 23.10 Serija: Maščevanje 0.00 Serija: Na terapiji
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
|r Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Dok. film: Razpet med državama 10.45 Dok. serija: Skriti kotički sveta 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Dok. film: Hitlerjeva biblija 14.40 Slovenski utrinki 15.15 Mostovi -Hidak 15.50 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kratki film: Vesoljček 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Dok. serija: Vrtovi Tullna 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.35 Aplavzi 22.00 Odmevi 23.25 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja
|lf- Slovenija 2
7.00 8.55 Zabavni Infokanal 13.25 19.05, 0.20 Točka 14.25 Evropski magazin 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Dok. serija: Delo v najtežjih razmerah 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Košarka: prijateljska tekma, Slovenija - Kanada, prenos 21.50 Nan.: Moja družina 22.20 Film: Amalia (biogr.)
(t Slovenija 3
6.00 8.00, 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 9.10 10.25, 21.30, 0.00 Žarišče 9.35 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 16.30 Satirično oko 17.30 Poročila 17.50 19.30, 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.20 Ozadja Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 23.45 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Boben 15.30 Folkest 2013 16.15 Alpe Adria 16.45 Najlepše besede 17.15 Arhivski posnetki
6.00 Svet 6.55 18.50 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.50 Volan 8.25 16.35 Serija: Zmeda v zraku 8.50 13.00 Risanke 10.00 17.05 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.45 Tv prodaja 14.00 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.50 Film: Miza za tri 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: Moja super bivša 21.55 Film: Umor v svetu mod
23.35 FiIm: Ljudstvo proti Larryju FIyntu
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 18. nad.; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pe-
Četrtek, 24. julija Laeffe, ob 00.05 uri
VREDNO OGLEDA
Le invasioni barbariche
Kanada - Francija 2003 Režija: Denys Arcand Igrata: Remy Girare in Stephane Rousseaus
Režiser Denys Arcand je v filmu Vdor Barbarov ponovno združil igralsko ekipo, ki je navdušila že konec osemdesetih let v njegovem prejšnjem filmu Propad ameriškega cesarstva.
Rémy umira za rakom, sin Sébastien, žena in prijatelji ga obiščejo na domu in pri tem obujajo spomine na stare čase, na mladost in na vse lepe trenutke, ki so jih nekoč preživeli skupaj. Iskrenost, inteligenten humor, odlična igra vseh igralcev, duhovit in sijajen scenarij sta zadela v črno in omogočila filmu, da si je prislužil tudi oskarja.
sem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Repriza; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 430 Četrtek, 24. julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Stramaccioni stavi na Muriela
VIDEM - Novi trener Udineseja Andrea Stramaccioni v napadu stavi vse na nadarjenega Luisa Muriela, ki lani ni povsem izpolnil pričakovanj. V konici napada bo igral ob Di Nataleju (tu je še Cyril Thereau), ki je z Danilom, Domizzijem in Pizzijem edini preživeli veteran. Obrambna vrsta bo štela tri igralce, po odhodu Dušana Baste (v Rim) in Pereyre (k Juventusu) pa ima še največ težav pri sestavljanju zvezne vrste. »Guidolin mi je pustil v doto moštvo s priučenimi delovnimi navadami,« se je predhodniku poklonil Stramaccioni.
KOLESARSTVO - Tour de France vse bolj v rokah Nibalija
Majka kralj gora
TOULOUSE - Poljak Rafal Majka je po 14. dobil tudi 17. etapo Toura, potem ko je v zahtevni, s 124,5 kilometra sicer najkrajši preizkušnji Toura, z napadom v zadnjih dveh kilometrih zadnjega vzpona sam prišel v cilj. S tem je storil še en velik korak k osvojiti pikčaste majice najboljšega na gorskih ciljih, za katero se bori s Špancem Joaquimom Rodriguezom. Njun dvoboj je bil najbrž tudi odločilen za etapni razplet predzadnje pirenejske etape. Oba sta bila namreč zraven skoraj pri vseh napadih že od samega začetka, prve tri gorske cilje je v samem zaključku dobil Španec, na najpomembnejšem vzponu, zaključnem ekstra-kategori-je, pa je bil mnogo močnejši Poljak.
Pred zadnjim vzponom je najprej z napadom poskusil Romain Bardet, za njim so se na začetku vzpenjanja podali rojaka Amael Moinard in Pierre Roland, Italijan Giovanni Visconti, ter Irec Stephen Roche, sicer Majkin moštveni kolega. Kmalu je v ospredju sam ostal Visconti, toda iz ozadja ga je Majka dohitel (pred tem se je Poljak otresel izčrpanega Rodrigueza), dva kilometra pred ciljem pa ga tudi pustil za sabo. Vodilni v skupnem seštevku Vincenzo Nibali je nadzoroval položaj, posebno aktiven ni bil, etapna zmaga ga očitno ni zanimala, na koncu pa se vendarle otresel svojih zasledovalcev, zasedel tretje mesto (pred njim je bil še Visconti) in štiri etape pred ciljem še povečal svojo prednost.
Pred Špancem Alejandrom Valverdejem, ki je imel tri kilometre pred ciljem krizo, tako da je bilo v nevarnosti njegovo drugo mesto, a je krizo premagal in se vrnil v skupino tekmecev, ima zdaj že pet minut in 26 sekund prednosti.
Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O
Najbolj vredna sta Federer in Woods
DUNAJ - Po ameriški reviji Forbes sta finančno najbolj vredna špotnika s 46 milijoni evrov golfist Tiger Woods (na sliki) in švicarski teniški as Roger Federer. Sledijo Lebron James (ZDA), košarka 27; Phil Mickelson (ZDA), golf 25; Marija Šarapova (Rus), tenis 23; Mahendra Singh Dhoni (Ind), kriket 21; Usain Bolt (Jam), atletika 20; Kobe Bryant (ZDA), košarka 19; Li Na (Kit), tenis 15; Cristiano Ronaldo (Por), nogomet.
«Ni bilo nobene panike. Menim, da sem nalogo opravil rutinsko, imam dovolj izkušenj za to. Mislim, da sem danes opravil dodatno delo, še povečal prednost, zdaj že lahko trdim, da sem blizu končni zmagi. A moram ostati previden,» je bil dobre volje Ni-bali.
Vrstni red 17. etape: 1. Rafal Majka (Pol/Tinkoff-Saxo) 3.35:23; 2. Giovanni Visconti (Ita/Movistar) + 0:29; 3. Vincenzo Nibali (Ita/Astana) 0:46; 4. Jean-Christophe Peraud (Fra/AG2R La Mondiale) isti čas; 5. Alessandro De Marchi (Ita/Cannondale) 0:49; 6. Pierre Rolland (Fra/Europcar) 0:52; 7. Frank Schleck (Luk/Trek Factory Racing) 1:12; 8. Bauke Mollema (Niz/Belkin) isti čas; 9. Nicolas Roche (Irs/Tinkoff-Sa-xo) 1:25; 10. Alejandro Valverde (Špa/Movistar).
Skupno: 1. Vincenzo Nibali (Ita/Astana) 76.41:28; 2. Alejandro Valverde (Špa/Movistar) + 05:26; 3. Thibaut Pinot (Fra/FDJ.fr) 06:00; 4. Jean-Christophe Pe-raud (Fra/AG2R La Mondiale) 06:08; 5. Romain Bar-det (Fra/AG2R La Mondiale) 07:34; 6. Tejay Van Garderen (ZDA/BMC Racing Team) 10:19.
Majki pikčasta majčka skoraj ne more uiti
ansa
Vieiraju je na Reki prekipelo zaradi rasizma
LONDON - Nekdanji nogometaš francoske reprezentance, Interja in Juventusa Patrick Vieira, ki je zdaj trener mladincev angleškega moštva Manchester City, ni velko okleval. Ko je bil na prijateljski tekmi na Reki proti domači ekipi NK Rijeka eden od njegovih igralcev v zadnjih minutah prvega polčasa deležen vnovične rasistične opazke nasprotnika, da je izgubil glavo in mu je sodnik pokazal rdeči karton, je Vieiraju prekipelo. Zakorakal je do sredine igrišča in svoje fante povabil, naj zapustijo igrišče, tako da je bila tekma prekinjena. Uprava angleškega kluba je pozvala hrvaško nogometno zvezo naj ukrepa.
NOGOMET
Maribor v Ligi prvakov zlahka v 3. krog
MARIBOR - Nogometaši Maribora so na povratni tekmi drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Ljudskem vrtu premagali Zrinjski z 2:0 (1:0).
Prva tekma v Mostarju se je končala brez zadetkov, zato je bil Maribor pred zahtevno nalogo in je lovil nujno zmago. Ekipa se je zavedala pomembnosti tekme in tekmeca ni podcenjevala, pritisk proti vratom bosanskih prvakov pa je bil visok. Ob koncu prvega polčasa ga je po prekinitvi z golom kronal Vršič, nato pa mariborsko premoč po enajstmetrovki v 57. minuti še Ibrai-mi.
Po drugem zadetku vijoličastih je ritem igre padel, zato je gostujoči strateg Branko Karačič poskusil z menjavami in večjim številom napadalcev, kar pa ni obrodilo sadov. Tudi sodnikov podaljšek ni prinesel spremembe izida, Mariborčani so se tako veselili zanesljive uvrstitve v tretji krog, v katere se bodo Mariborčani prihodnjo sredo doma pomerili z Maccabijem iz Tel Aviva.
Maribor - Zrinski 2:0 (1:0)
Strelca: 1:0 Vršič (45.), 2:0 Ibraimi (57./11-m.).
Maribor: Handanovič, Stojanovič, Rajčevič, Šuler, Viler, Ibraimi, Derviševič (od 81. Mertelj), Filipovič, Vršič, Mendy (od 87. Fajič), Tavares (od 72. Bohar).
VATERPOLO
Italija v polfinalu
BUDIMPEŠTA - Znani so vsi štirje polfinalisti vaterpolskega evropskega prvenstva. Srbski vaterpolisti, branilci evropske krone, ki so v četrtfinalu s 13:9 ugnali Grke, se bodo v jutrišnjem polfinalu pomerili s Črnogorci, drugi petkov polfinalni par pa je Italija - Madžarska. »Azzurri« so v četrtfinalu s 7:6 (1:1, 3:2, 2:2, 2:2) ugnali Hrvaško.
JADRANJE - Jadralca JK Čupa Sivitz Košuta in Farneti po neuspešnem nastopu na EP
Projekt Rio 2016 pod vprašajem
O materialih nam Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ne potožita več. Jadra, jambori in jadrnici so zdaj vrhunski. Sta hitra, to opažata na vseh regatah, pa tudi o sparring partnerjih in treningih imata le pohvalne besede. Kljub temu pa željenih (višjih) rezultatov letos nista dosegla: sezono sta sicer začela z obetavnim 14. mestom na regati za svetovni pokal v Miamiju, nato pa rezultatskega napredka ni bilo. Nazadnje sta bila v Atenah na evropskem prvenstvu 22., kar pa ni bilo dovolj za ambiciozna fanta. Po vrnitvi in streznitvi sta razloge za neuspešno prvenstvo iskala oba. »Preboj med najboljših petnajst, kamor po mojem sodiva, je daljši proces. Veliko je dejavnikov, ki vpliva na končni izid, zato je vsak plov zgodba zase. Letos sva izboljšala hitrost, dodelati pa morava še starte in taktiko, vendar vsega v eni sezoni nisva uspela,« je svoj pogled predstavil flokist Farneti. Na regatah vsakič pokažeta napredek, že storjenih napak ne ponavljata, vendar jima vsakič nekaj zmanjka. »Včasih premišljujeva preveč, pri odločitvah sva še negotova. To pa pomeni, da izgubljava tudi po dvajset sekund, kar je v tako hudi konkurenci, kot je članska, preveč. Zdaj so razlike med tekmovalci minimalne,« pravi Far-neti. Druge posadke take napake premoščajo z izkušnjami: kar nekaj tekmecev v svetovni eliti je tudi do deset let starejših od Čupine posadke, kar nedvomno vpliva na rezultate.
Napake na regatah pa niso edino opravičilo za slabše uvrstitve. Tudi motivacija in želja po tem, da sta skupaj in da skupaj jadrata, nista več tisti, kot nekoč, priznava krmar Sivitz Košuta. V športu dvojic to nikakor ni alarmni zvonec, vendar mora posadka dobiti pravi recept sobivanja. Kot v sezonah pred letošnjo sezono, bosta zdaj skušala odklopiti, v naslednjih dveh tednih si bosta privoščila (ločen) oddih (ne da
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na EP
bi opustila kondicijske priprav), nato pa upata, da bosta spet željna izzivov. Pomanjkanje prave motivacije je opazil tudi njun nekdanji trener Matjaž Antonaz, ki je z njima še vedno v stalnem stiku. »Težko se zdaj zmotivirata, manjka jima tudi samozavest. Zdi se mi, da jima je zmanjkala psihološka opora in pa domačijski odnos v ekipi, ki ga najbrž potrebujeta. Včasih bi bilo dobro, da nekdo v ekipi tudi glasno zaropota, a tega najbrž ni več,« je prepričan bivši trener, ki je z njima doživel poraze, predvsem pa zmage. Da je ra-
vno sodelovanje s tistimi, ki športnike od vedno poznajo in jim prav zato lahko nudijo to, kar najbolj potrebujejo, včasih zelo pomemben dejavnik do uspeha učijo že družinske naveze kot so Kosteliči, Maze-jeva, nenazadnje tudi hrvaška jadralca 470 Fantela in Marenič ter Izolan Žbogar. »Kljub vsemu pa sem prepričan, da jima bo preskok med najboljše uspel,« je zaključil Antonaz, ki tačas vodi posadke 420 pri Sireni, vendar če bosta fanta potrebovala, bi jima lahko v olimpijski sezoni priskočil na pomoč.
Nadaljevanje sezone pa ne bo odvisno samo od njju. Z uvrstitvijo v zlato skupino na evropskem prvenstvu sta uradno pridobila pravico za nastop na svetovnem prvenstvu v Santanderju, kjer bodo podelili prvih 13 vstopnic (državam) za nastop na olimpijskih igrah. »Ali bova tam nastopila, pa je še nezanaka,« je razkril krmar Sivitz Košuta. Na svetovno prvenstvo mora posadke prijaviti zveza (ki pa ne krije stroškov), ker pa je vrh italijanskega jadralnega gibanja z letošnjimi rezultati italijanskih reprezentantov v razredu 470 zelo razočaran, bi se lahko odpovedal prijavi. Nobena izmed italijanskih posadk namreč ni dosegla vidnejših rezultatov na regatah svetovne elite, zato je že sama uvrstitev države na OI vprašljiva. »Širijo se govorice, da zveza ne namerava več podpirati razreda 470 in torej da moške ekipe noče prijaviti na SP,« sta povedala jadralca. Kaj se bo iz tega izcimilo, še ni znano. Nenazadnje niti v drugih olimpijskih razredih rezultati niso vrhunski kot nekoč. Ne izključujejo niti, da klase ne bi več podpirali, če v Santanderju nihče ne bo dosegel uvrstitve na OI. Če pa bo zveza vendarle prijavila posadke na SP, želi, da bi odslej trenirale skupaj. Taka odločitev pa ne razveseljuje jadralcev JK Čupa, ki so bili doslej vajeni kvalitetnih sparring partnerjev, ki so jih na svoji samostojni poti izbrali sami. V italijanski ekipi ni kakovostnih posadk in niti edinega olimpijca Andree Tranija, ki je letos jadral s krmarjem Giuliom Desideratom. Posadka se je zaradi slabih rezultatov po evropskem prvenstvu razšla. V pričakovanju odločitev zveze bosta jadralca Ču-pe, po dvotedenskem premoru, odpotovala v Sanre-mo na priprave, pred prvenstvom pa naj bi kilometrino nabirala neposredno na prizorišču svetovnega prvenstva v Santanderju. Tam sta regatno polje z močnim valom spoznavala že junija. (V.S.)
/
ŠPORT
Nedelja, 20. julija 2014 1 9

NOGOMET - Nova »špica« je Koprčan Patrik Bordon
Iz Albanije v Repen za Kras
Nogometni klub Kras je pred ponedeljkovim začetkom priprav na prihajajočo D-ligo zapolnil še manjkajoče ime v konici napada. Ob Cor-vaglii in Kneževicu bo za tresenje mrež zadolžen 26-letni Koprčan Patrik Bordon. Kar 1,94 metra visok in 86 kilogramov težak igralec je prava špica, kakršno Kras še ni imel.
»Z Bordonom smo se pogovarjali že pred časom, vendar je on takrat še razmišljal o igranju v tujini. Zelo sem zadovoljen, da smo se dogovorili,« je povedal predsednik NK Kras Goran Kocman, ki je tudi potrdil torkovo pisanje Il Piccola, da se je v preteklih dneh pogovoril z dolgoletnim napadalcem Triestine in nekdanjim prvoligašem Denisom Godeasom, ta pa je prijazno zavrnil ponudbo, ker še čaka, kaj bo s Triestino.
Čeprav je še mlad, ima Bordon za sabo zelo pestro športno pot. V 1. slovenski ligi je še kot mladinec de-bitiral v domačem Kopru, odigral je tudi dve tekmi pokala UEFA proti Širokemu Brijegu.
Že v naslednji sezoni ga je najel italijanski Lecce. Za drugoligaša iz Apulije je igral v ekipi Primavera. Člansko moštvo se je tedaj borilo za prestop v A-ligo in ga tudi doseglo.
»Trener Papadopulo mladim ni zaupal, zato sem v B-ligi nekajkrat le sedel na klopi,« je v pogovoru za naš dnevnik povedal Bordon. Sledila je vrnitev na posodo v Koper, nato je v presledkih igral še za sežanski Tabor v 3. ligi (samo 7 tekem, a 10 golov) in Dravo s Ptuja. Leta 2010 se je preselil na Sardinijo kot igralec moštva Sanluri v D-ligi. Tam je odigral 28 tekem, dosegel tri gole. Žal pa je nato ekipa razpadla. Isto poletje je odigral sedem tekem za norveški Follo (tam se prvenstva pričenjajo maja), novo sezono 2012/2013 pa je po kratkotrajnem postanku v Ankaranu odigral za Belo Krajino v 2. ligi. Lani se je Bordon preselil v prestižen albanski klub Partizan Tirana, ki se je do zadnjega boril za uvrstitev v predkrog Lige prvakov. Od januarja letos je bil v Albaniji igral član moštva Bylis Balish.
Zakaj vrnitev domov?
Prevladala je želja, da bi bil ob skorajšnjem rojstvu dvojčkov bližji ženi, da se ne bi z njo in otrokoma pogovarjal po skypeju. Še vedno si želim biti nogometaš, zato sem iskal resen klub. Ko me je poklical Kocman, nisem veliko okleval. Bil je direkten in jasen. Kras je poznan kot resen klub. Ni mu bilo treba me dosti pre-
KOŠARKA - Under 14
Slovenski košarkarici v državni izbrani vrsti
Štirinajstletnica Kathrin Susanj iz Škednja in trinajstletnica Erika Bric iz Gorice sta bili vpoklicani v državno košarkarsko reprezentanco under 14. To je prvi državni izbor, ki ga izvaja državna zveza: dekleta bodo trenirala v Caorlah med 4. in 13. avgustom, od 14. do 17. avgusta pa bodo nastopila na turnirju pod pokroviteljstvom Fibe Slovenija Ball 2014 v Slovenj Gradcu. Erika, ki bo letos obiskovala 3. razred nižje srednje šole Trinko v Gorici, je med 24 reprezen-tantkami najmlajša. Svojo športno pot je 182 cm visoka igralka, začela pri Domu pri otroški telovadbi, nato pa se vključila v skupino minibasketa pri goriški Arditi. Letos je z ekipo UGG osvojila deželni naslov v prvenstvu U13, z deželno izbrano vrsto, v katero je bila izbrana že v prejšnji sezoni, pa je nastopila na trofji Bulgaroni (FJK je osvojilo končno 4. mesto med U13). Pred kratkim se je udeležila tudi košarkarskega kampa v Postojni, kjer je bila izbrana za najbolj borbeno igralko. Ker ima dvojno državljanstvo, je bila vključena tudi v širši seznam slovenske izbrane vrste, a je nato niso izbrali.
Leto starejša Kathrin Susanj iz Šked-nja je prav tako članica deželne reprezentance, že dalj časa pa je tudi pod drobnogledom državne reprezentance. Dijakinja, ki je letos maturirala na nižji srednji šoli Cirila in Metoda, je članica Intercluba iz Milj. Letos je z ekipo petnajstletnic pod vodstvom slovenskega trenerja Matije Jogana osvojila visoko 5. mesto v Italiji, na državnem turnirju 3 proti 3 je osvojila »scudetto«, sredi avgusta pa bo odpotovala na mednarodni kamp v Carigrad, kamor italijanska zveza pošlje najperspektivnejšo košakarico in košarkarja. Prav zato se z izbrano vrstno ne bo udeležila turnirja v Slovenj Gradcu. V izbrani vrsti bo trenirala tudi soigralka Alice Gregori.
Kathrin Susanj
pričevati. Poznam tudi soigralce, še najboljše Roka Božiča, igrala sva skupaj, v Sloveniji sem igral proti Ranicu in Cvija-noviču, seveda poznam Žlogarja in vse druge. Slovenija je majhne prostor.
Kako bi se opisal kot igralca?
Nerad govorim o sebi. Sem pač špica. Imam pač meter in 94 centimetrov.
V karieri niste ravno zabil dosti golov.
Za ceno zmage se vedno rad podredim potrebam ekipe. Če je treba, se prilepim na nasprotnikovo število deset, da bo jedel travo. No ja, mogoče sem glede na svoj položaj v moštvu še prevelik altruist.
Partizan Tirana je bil do zdaj vaš višek
Drži. Albanci so za nogomet kot Italijani. Na mestnem derbiju je bilo 15.000 gledalcev, ves teden smo bili v očeh javnosti in medijev.
Zakaj Vam ni uspel prodreti višje?
Krivim samega sebe. Pri 20 letih si malo neizkušen in naiven, verjameš ljudem, ki žal obljubljajo v prazno. Moraš imeti tudi malo sreče. Biti na pravem mestu v pravem trenutku. Se ni izšlo.
Imate še ambicije po igranju na višji ravni?
Seveda. Sem v letih, ko sem mentalno bolj zrelo, fizično pa še vedno zmorem katerikoli napor. Sem pa zdaj tudi bolj realen. Vem, da nikoli ne bom igral za Barcelono.
In pričakovanja za letošnjo D-
ligo?
Vsi se zavedamo, da je od letos v Italiji le ena liga Legapro, zato bo D-liga malo močnejša kot je bila in nas čaka resna preizkušnja. Upam, da bomo kot ekipa funkcionirali in da bomo uspešni.
Za Kras igra veliko število Slovencev. Lahko rečemo, da je Kras zdaj enajsti slovenski prvoligaš?
Lahko rečemo, ja. (ak)
KOŠARKA
Sokol ima novega centra
Po poročanju spletne strani me-gabasket.net so pri nabrežinskem Sokolu, ki bo letos nastopal v košarkarski D-ligi, najeli centra Denisa Car-cicha (200 cm, 1975), ki je lani igral v deželni C-ligi pri Romansu. Njegovega prihoda nam pri klubu niso potrdili, češ da pogovori še potekajo. Vlogo športnega direktorja so pri klubu, po poročanju splete strani, predali bivšemu igralcu Giancarlu Viscianu.
Patrik Bordon bo v ponedeljek na zboru Krasa
TRIESTINA
V Bazovici (zaman) tudi Digos
V Bazovici se nadaljujejo treningi Triestine, kar je že »novica«. To namreč pomeni, da je klub prvi obrok za uporabo igrišča le nakazal na tekoči račun športnega društva Zarja in vsaj do konca meseca se bodo lahko tržaški D-ligaši potili v bazov-skem športnem centru. Tudi včeraj je bil na programu dvojni trening popolnoma prenovljene ekipe; najbrž gre za skoraj edinstveni primer ekipe, ki se podaja v novo sezono z (vsaj doslej) samimi novimi obrazi. Vključno s trenerjem Pasqualejem Lui-som, ki vestno opravlja svojo nalogo v pričakovanju boljših časov. Za včerajšnji dan so napovedovali prihod izkušenejših igralcev, ki bi morali okrepiti doslej v povprečju izredno mlado ekipo, a na bazovski zelenici se je trudila le truma nadebudne-žev, ki naj bi povečini prišla v po-štev za mladinsko ekipo. V jutranjih urah so Bazovico obiskali tudi pripadniki policijskega političnega oddelka Digos, ker naj bi se nekaj kuhalo med najbolj vročimi navijači, a očitno je ostalo vse le pri besedah in napovedih, saj je trening minil brez presenečenj.
A presenečenj ni bilo niti pozitivnih. Naveličani čakanja na izplačevanje starih dolgov iščejo zdaj novo ekipo tudi tisti igralci, ki bi jih novo vodstvo nameravalo potrditi. Med temi je na primer Godeas, ki mu je po več mesecih razumljivo zmanjkalo potrpljenja in si bo tako po vsej verjetnosti v tej sezoni služil kruh v drugi sredini, čeprav je v pretekli dokazal, da je za D-ligo še vedno - oziroma še kako - dodana vrednost. Zanj se je zanimal tudi NK Kras, a se je Go-deas odločil, da ne sprejme ponudbe predsednika Gorana Ko-cmana. (I.F.)
SMUČANJE
Lojsko Popovič podpredsednik deželne FISI
Slovensko smučarsko gibanje je bilo deležno posebnega priznanja. Pred dnevi so za podpredsednika deželne smučarske zveze FISI izvolili Lojzka (Luigija) Popoviča, odbornika SK Brdina, ki bo v naslednjem četrtletju vse do 2018 tudi odgovoren za sodnike vseh kategorij na deželni ravni. Na letošnjih volitvah deželnega odbora je prejel kar 4.221 glasov (drugi z največ glasovi), kar pomeni, da ga niso podprli samo predstavniki slovenskih klubov. Dolgoletni odbornik openskega kluba (klubu se je pridružil dva meseca po ustanovitvi) je edini predstavnik slovenskih klubov, ki je bil kdaj izvoljen v deželni odbor. Član deželnega odbora je že od leta 2001, svojo pot v izvoljenih organih smučarske zveze pa je začel na pokrajinski ravni leta 1996. Letos je bil izvoljen torej že petič zapored, do leta 2010 je bil odbornik, v preteklem četrtletju je bil tudi koordinator sodnikov alpskega smučanja, letos pa je prejel še odgovornejšo funkcijo. Odgovoren bo za vse sodnike vseh disciplin na deželnem nivoju, spremljati bo moral novosti v pravnikih, voditi tečaje za pridobitev sodniške licence in pa vsak teden določati sodnike za deželne tekme. Še posebej prestižna je izvolitev za podpredsednika deželnega odbora, kar je gotovo priznanje za njegovo dolgoletno vestno delo, nenazadnje pa tudi za celotno slovensko smučarsko gibanje. »Seveda sem zelo zadovoljen. Še pred desetimi leti je podpredsednika imenoval predsednik zveze, zdaj pa podpredsednike izvolijo,« je pojasnil 64-letni Popovič, po rodu iz Mavhinj. »Še pred nekaj leti smo bili slovenski klubi oddaljeni od vodilnih organov smučarskega gibanja, zdaj pa imamo višjepostavljene odbornike tudi v pokrajinskih odborih, kar je zagotovo zelo pozitivno,« je pojasnil Popovič, ki je bil v zadnjih letih tudi povezovalni člen med deželno zvezo FISI in slovenskimi smučarskimi klubi. Za predsedniško funkcijo je bil potrjen Franco Fontana, namestnik predsednika pa bo Tancredi Del Mestre. Popovič bo v vlogi podpredsednika spremljal delovanje klubov s tržaškega in goriškega, prisoten pa bo tudi med tekmami na progah. (V.S.)
PET POLETNIH VPRAŠANJ
Tadjan Škerl bo tudi v naslednji sezoni igral pri Kontovelu v košarkarski D-ligi. 20-letnik iz Nabrežine (rojstni dan bo praznoval čez mesec dni) je bil v minuli sezoni tudi pomočnik ekipe minibasketa pri Sokolu, sicer pa je študent inženirstva v Trstu.
Nova sezona: moj recept za ohranjanje forme.
Formo ohranjam z igranjem košarke in odbojke na mivki. Junija smo se s prijatelji srečevali na odprtem igrišču tudi do trikrat tedensko, zdaj sicer nekoliko manj zaradi počitnic. Igral pa sem tudi na košarkarskem turnirju na Opčinah tri proti tri, nogometnem turnirju Lachi v Križu in na turnirju odbojke na mivki v Nabrežini v organizaciji Sokola.
Moj in ekipni cilj.
Rad bi dal ekipi še kaj več in prevzeti vodilno vlogo v njej. Ekipni cilj pa bi težko napovedal, upam pa, da bo čim višji. Doslej še ne vemo, kakšna bo formula prvenstva.
Srečanja s soigralci: kje in kolikokrat tedensko.
Včasih se srečujemo zvečer, na odprtem košarkarskem igrišču na Kontovelu ali v Nabrežini, igrali pa smo tudi nogometni turnir v Križu.
Počitnice: kdaj in kje?
Ne vem še. Morda avgusta, vendar še nisem gotov.
Druga ekipa, za katero boš navijal.
Gotovo bom spremljal Jadran, zanima pa me tudi, kako bo Vesna nastopala v višji ligi. Če bo možno, si bom ogledal tudi kak odbojkarski derbi.
primorski_sport
facebook 4
1 6 Četrtek, 24. julija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad srednjo Evropo in Balkanom je višinsko jedro hladnega zraka. Naši kraji so na obrobju tega jedra. V višinah priteka k nam od severa topel in bolj suh zrak.
y
<6*
OSLO
' 15/27°
STOCKHOLM
13/28 O
S
K0BENHAVN -
,18/29 O -- . -
AMSTERDAM
• O 20/27
PARIZ
017/23
BERLIN
° 18/29
KIJEV
o 17/23
BRUSELJ
16/25
¿I,
VARŠAVA
17/27
ŽENEVA 18/22 0 MILAN
021/29""^
DUNAJ
018/24 LJUBLJANA
O 17/20
1010 a-
MADRID LIZBONA 018/35 .018/26
¡g,°23/29
BEOGRAD
O 18/29
SOFIJA
z > Sonce vzide ob 5.39 in zatone '^g ob 20.44 □ Dolžina dneva 15.05
Luna vzide ob 3.33 in zatone ob 18.45
9	019/32
skopJE
16/25 \
N«-
ATENE
"25/30 O. > *
1951 - Do jutra je v 24 urah predvsem v povodju Sore liko dežja. V Leskovici so izmerili v Selcih 111 mm, v Železnikih 99 < Žireh 88 mm padavin.
Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno vreme z možnimi deževnimi padavinami, predvsem na območju Karnije in v Alpah. Čez dan se bo vreme izboljšalo. Pihal bo rahel veter.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Popoldne bodo nastale posamezne plohe ali nevihte.
Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 18, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C.

TOLMEC
016/26
CELOVEC
014/27

S. GRADEC
O 11/26
VIDEMO
18/28
TRBIŽ O
12/23
čedaDo^
19/27
KRANJSKA G.
010/22
O TRŽIČ
13/26
I
Č&
KRANJ O
fe

CELJE
12/27 O
GORICA
20/28 O
N. GORICA
0 16/27
eME
LJUBLJANA
017/27
POSTOIN.	N. MESTO
POSTOJNA 16/26 O
012/25	^
KOČEVJE
Razvoj vremenske slike ni še povsem jasen. Po celotni deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Možne bodo tudi nevihte z obilnimi krajevnimi padavinami, predvsem v gorah in na Krasu. Ob morju bo prevladovala le zmerna oblačnost. Pihal bo rahel veter.
Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.
CELOVEC <&S
Ou/17	—"
TOLMEC
015/28
TRBIŽ O
11/21
VIDEMO
17/29
CEDADo
18/28
CELOVEC
016/27
KRANJSKA G.
O 13/23
O TRŽIČ
M 16/26
KRANJO
GRADEC
015/25
CELJE
16/26 O
LJUBLJANA
018/27
GORICA
20/29 O
N. GORICA
19/29

pOSTOJNA
O 14/26
N. MESTO
18/27 O
KOČEVJE
ČRNOMELJ
, Danes: ob 2.23 najnižje -53 cm, ob 8.49 naj-padlo ve- g višje 31 cm, ob 14.20 najnižje -14 cm, 132 mm, g ob 20.09 najvišje 39 cm. mm in v | s Jutri: ob 2.53 najnižje -57 cm, ob 9.18 najvišje 35 cm, ob 14.56 najnižje -18 cm, ob 20.43 najvišje 41 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj C.
-JO
500 m ..........20
1000 m ..........18
1500 m ..........14
2000 m ...........9
2500 m ...........7
2864 m ...........5
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9.
REKORD - Doslej je pripadal Japonki
121-letna Vietnamka najstarejša na svetu
HANOI - V Vietnamu živi najstarejša oseba na svetu, ki šteje 121 let, trdijo tamkajšnje oblasti. Nguyen Thu Tru živi v Hošiminhu s svojim najmlajšim sinom, ki je star 72 let. Imela je 11 otrok, od katerih so štirje še živi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Imamo dovolj dokazov, ki potrjujejo, da se je Trujeva rodila 4. maja 1893, kot so dokumenti, ki so jih izdale francoske oblasti, republika Južni Vietnam in socialistična republika Vietnam," je dejal direktor vietnamskega centra Guinnessove knjige rekordov Le Tran Truong An.
Če bodo njeno starost potrdili tudi mednarodni predstavniki Guinnes-sove knjige rekordov, bo Trujeva naziv najstarejše osebe na svetu odvzela 116-letni Japonki Misao Okava. (STA)
HRVAŠKA - Nenavaden incident v turističnem mestu
V Poreču živčen natakar pretepel neučakanega turista
POREČ - Pritožbe nizozemskega turista natakarju zaradi čakanja na večerjo v restavraciji Bijeli san sredi Poreča so se končale s pretepom, po katerem je Nizozemec pristal v bolnišnici. Natakar je namreč turistu zlomil čeljust.
Kot poročajo hrvaški mediji, je bil nizozemski turist v nedeljo zvečer nezadovoljen, ker je s soprogo, štirimi otroki in prijatelji dlje časa čakal na večerjo in se je nekajkrat pritožil 23-letnemu natakarju. Ta naj bi mu odgovoril, naj grem kam drugam, če se mu mudi. Dejal naj bi tudi, da jim ni treba plačati pijače. Ko so nizozemski gostje to tudi nameravali storiti, naj bi si natakar premislil in zahteval, naj plačajo račun. Prišlo je do prepira in fizičnega napada natakarja na 38-letnega gosta, ki je končal na operaciji v reški bolnišnici zaradi odprtega zloma spodnje če-
ljusti. Imel je tudi pretres možganov in druge poškodbe glave. Zdravniki so v torek potrdili, da bodo 38-letnika čez nekaj dni odpustili iz bolnišnice.
Kmalu po incidentu so policisti prijeli in kazensko ovadili 23-letnega natakarja, ki je hudo telesno poškodoval nizozemskega turista. Lastnik lokala in stric natakarja pa je v telefonskem pogovoru za televizijo RTL v torek povedal, da se ni zgodilo "nič takega" in da je gost "le nerodno padel, potem ko ga je fant udaril".
Nizozemskega turista je v bolnišnici na Reki v torek obiskal tudi hrvaški minister za turizem Lorencin, ki je obžaloval napad in ponudil pomoč vseh hrvaških institucij. "Hrvaška velja v svetu kot varna država s prijaznimi ljudmi, šlo je za osamljen incident, ki ga najostreje obsojamo," je za hrvaške medije izjavil Lorencin.
Mesto Poreč in turistična skupnost mesta sta napovedala, da bodo plačali vse stroške bivanja nizozemske družine. Povabili so jih, naj pridejo tudi prihodnje leto na počitnice na stroške mesta. Župan Poreča Edi Štifanič je dejal, da bodo lastnikom restavracije Bijeli san odvzeli koncesijo za teraso.
Novičarski portal index.hr je poročal, da je bil 72-letni dedek natakarja obsojen na 13 let zapora zaradi naročila namestitve eksplozivne naprave pod avtomobil in poskusa umora bivšega namestnika župana Poreča v letih 2006 in 2010 domnevno prav zaradi težav pri uporabi terase za gostinski lokal Bijeli san, ki v Poreču obratuje več desetletij. Portal dodaja, da Porečani zaradi omenjenih dogodkov ta gostinski lokal pogosto povezujejo z "albansko mafijo". (STA)
(POČASI, POČASI)
tekst in fotografije Veronika Sossa
-3-
pdpirjd
centra Eia
Kulturno-izobraževalni center v vasi Mazembe
Društvo Ela, ki vodi projekt v Malaviju, sem spoznala leta 2011, ko smo s taborniki Rodu modrega vala zbirali papir v akciji Star papir za novo upanje. Del zbranih sredstev prve izvedbe projekta Ekologov brez meja je šel ravno v Malavi, kjer je društvo Ela (s sedežem v Sloveniji in v Malaviju) gradilo kul-turno-izobraževalni center v vasi Mazembe. Tak je bil moj prvi stik s to afriško državo in Elo. Center je bil s tem prispevkom skoraj v celoti zgrajen, večji del drugih sredstev pa do letos pridobiva društvo s finančno pomočjo Rotary cluba iz Malavija.
Že samo ime društva Ela nakazuje glavne cilje projekta, ki je v južnem delu afriške celine zaživel poleti 2012. E kot education (izobraževanje), L kot Literacy (opismenjevanje) in A kot Art (razvijanje kreativnosti s pomočjo umetnosti) so glavni cilji in področja dela društva Ela. Več kot leto dni deluje sistem učne pomoči otrokom, ki imajo posebne potrebe in zaradi tega težje in počasneje sledijo šolskemu delu. Pomoč otrokom z učnimi težavami sem s sodelavcem Thokom nudila v jutranjih urah, v popoldanskih urah pa sva vodila izobraževalne, športne in umetniške delavnice za vse otroke vasi Ma-zembe. Po mojem odhodu pa je društvo Ela delo z otroki nadgradilo s kmetijskim opismenjevanjem žensk lokalne skupnosti. Poslanstvo Ele je skratka nuditi znanje, za katerega presodiš, da ga potrebujejo, in torej upanje v boljšo prihodnost. Z znanjem si lahko potem vsakdo kroji življenje sam. »Ne bom jim ujela in prinesla ribe, ampak jih bom naučila, kako si jo lahko sami ujamejo in pripravijo,« pravi Jana, 28-letna direktorica projekta. Po različnih prostovoljnih izkušnjah na afriški celini se je pravnica iz Novega mesta za stalno naselila v Ma-laviju.
Želja, da se tudi sama odpravim v srce Afrike, se je rojevala v meni že dalj časa. Vendar Afrike nisem hotela spoznavati kot turistka, mzungu (belka), ampak kot prostovoljka, v kraju, kjer lahko spoznam celino na pristen način. In ko se mi je ponudila priložnost, sem odletela.
Se nadaljuje.