PRIMORSKI DNEVNIK £“Ja.rr^pPr'’“ Cena 60 lir Leto XXIII. Št. 275 (6859) TRST, torek, 21. novembra 1967 VELIK ODMEV NA RAZVREDNOTENJE^ ANGLEŠKEGA FUNTA Angleško vlado čakajo še velike težave da odpravi negativne posledice tega ukrepa V' Življenjski stroški se bodo zvišali, podražili se bodo številni prehrambeni izdelki, ki jih uvažajo, in nafta - Vlada se pogaja s sindikati, da bi dosegla sodelovanje - Tudi Izrael in Španija sta sledila Veliki Britaniji LONDON, 20. — Danes je bila v Londonu seja vlade, na ?ateri so razpravljali o ukrepih, ki jih bodo sprejeli, da olajšajo negativne posledice razvrednotenja funta šterlinga na nekaterih sektorjih. Postopoma so se začele višati Cene potrošnega blaga. Nasploš ho bo razvrednotenje funta pribijalo do precejšnjega zvišanja življenjskih stroškov v Ve-“Ki Britaniji. Skoro polovico Prehrambenih izdelkov in suro-za proizvodnjo potrošnega “laga uvaža Velika Britanija iz tujine. Vse to bo zdaj dražje, *er je kupna moč funta od so-P°te za sedmino manjša. Med takimi predmeti so tudi osnovni Prehrambeni izdelki, kot pšenica, meso, sladkor in drugo. Razvrednotenje funta bo prive-?*0 tudi do občutnega zvišanja bri; fanskih izdatkov za uvoz nafte, ki • IZiUatlVUV L.O. V L. 1“ 1? nujno potrebna tako v industriji kot državljanom. Odkar je zaprt Sueški prekop, cena nafte narašča, ker so se zvišali stroški za Prevoz, ker prevažajo sedaj nafto s Srednjega vzhoda okoli Afrike. Nove omejitve za odobritev potrošniških kreditov, ki jih je vlada Pojavila skupno s sklepi o razvrednotenju funta, bodo zmanjšale na-kupe avtomobilov, hladilnikov, pral-htn strojev in drugih električnih naprav. V preteklih mesecih se je Povpraševanje po teh predmetih Precej povečalo, ker je bilo lahko Pobiti posojilo. Med ukrepi vlade je tudi zvišanje davka na dobičke družb, in si-°er na 42.5 odstotka. Manjša vrednost funta bo zlasti prizadela bri-tanske turiste. S 50 funti, ki jih turisti lahko odnesejo iz države, so u°slej lahko plačali počitnice v kateri koli evropski državi. Sedaj pa HPajo, da se bo povečal dotok tufu turistov v Veliko Britanijo, ker ®°do počitnice zanje bolj poceni. Predsednik vlade Wilson je go-*o.ril sinoči po televiziji. Izjavil je, ®a ko je vlada v četrtek soglasno ^•"ejela sklep o razvrednotenju, ni tnugel govoriti po radiu in televiziji, ker je bilo potrebno ohraniti tajnost, ko je bila še v teku ta v?lika mednarodna valutna operacija. Izjavil je, da bi bilo mogoče pre: gagati val tuje špekulacije proti tmitu, s tem da bi zahtevali krat-r0ročne kredite, ne da bi odpravili Korenine vzrokov špekulacije. V tem Pfimeru pa bi dobili kredite v ta-S® Pogojih, da bi inozemski upni-fj lahko zahtevali pogoje glede te 411 one plati britanske politike. „ Zatem je Wilson izjavil, da vla-ni mogla sprejeti omejitve gozdarskega in industrijskega razjaha ali odpovedati se odločitvi, Pa doseže in ohrani polno zapo-siitev. Poudaril je, da je vlada od-jocena odpraviti stanje, ki traja Petnajst let, zaradi česar se je vsa-,‘krat, ko so skušali rešiti probleme * Povečanjem proizvodnje, povečal Primanjkljaj trgovinske in plačil- bilance. Danes so o razvrednotenju razbijali v spodnji zbornici. Pinanč-J minister Callaghan je izjavil, da razvrednotenje prineslo predno-in nevšečnosti. V prihodnjih mezgih se bodo nekoliko zvišale cene “Kradi zvišanja cen uvoznih pred-metov. Toda vlada bo izvajala skrbjo nadzorstvo, da prepreči nenad-ZOrovano zvišanje cen. . Koristi pa bo imela plačilna bilanca, in tekmovalnost angleških jrgov ge bo znatno povečala, ker <® bo prekomorskim kupcem bolj ‘Plačalo kupovati angleške pro-Sode. Poudaril je, da je sedaj f;hšel trenutek za angleške proiz-IaJalce in industrijo, da izkoristijo *>ove ugodne pogoje, ki so nastali ‘ hovim tečajem na tujih trgih. * Minister je posvaril delavce pred udarnostjo zvišanja mezd, ki bi razveljavilo omenjene pred-Mezde bi se morale zvišati tedaj, ko se dejansko zviša “oizvodnja. Dejal je. da so s tem v Y**l v teku posvetovanja med vla-sindikati in zvezo industrije, MK se ugotovi, ali je politika cen in ,}rhodkov primerna potrebam no-stanja, ki je nastalo z raz-f®dnotenjem. h Callaghan Je v zvezi z zmanjša-‘Jetn vojaških izdatkov izjavil, da J?, Predvideva razveljavitev nekate-Ih načrtov. Zmanjšali bodo tudi ‘Patke za raziskave in razvoj in |^ll 'MHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii 25-letnica tednika ^Delavska enotnost» ^Ljubljana, 2o. — ob 25. obiet-izhajanja sindikalnega tedni-»4 “Delavska enotnost« je bila no-v Ljubljani slovesna seja pred-?®Pništva republiškega sveta sindi-JJfOv, katere so se poleg bivših SP JI tikov in ustanoviteljev lista u-btežtii predsednik republiške kon-crence Socialistične zveze delov-ljudstva Slovenije Janez V1-tajnik izvršnega komiteja „K Slovenije Franc Popit, pred-»JJmik izvršnega sveta Stane Kav-o.P in druge osebnosti. Na seji Je ?tane Kavčič izročil delovnemu ko-'Ktivu «Delavske enotnosti« red usluge za narod z zlato zvezdo, ..katerim Je predsednik republike jPhkoval ((Delavsko enotnost« za •jcsebne zasluge in prispevek v šir }®hju naprednih idej, za mobiliza; f?rsko vlogo v narodnoosvobodilni P°rbi in povojni graditvi, za zaslu-*e 0 utrditvi in razvoju delavske- za gradbene programe. Strogo nadzorstvo bodo uvedli nad dividendami. Callaghan je tudi izjavil, da je razvrednotenje predlagal on in vla-■\i je njegov predlog sprejela. Poudaril je, da ima zato osebno odgovornost poskrbeti, da bo vsa operacija uspešna. Jutri bodo banke in borze spet odprte. Predvideva se zelo težaven in razgiban dan. Na današnjem sestanku, ki sta ga imela britanski minister za gospodarstvo in minister za delo s predstavniki izvršnega odbora tra-deunionov, je glavni tajnik britanskih sindikatov izjavil, da bodo na seji tradeunionov, ki bodo v sredo, sklenili, ali naj sodelujejo z vlado ali ne. Vprašal je ministra, kakšna bo alternativa če tradeunio-ni odklonijo sodelovanje. Ministra sta odgovorila, da bo vlada skušala ob primernem času zadevo znova diskutirati, Večina sindikalnih predstavnikov je pokazala pripravljenost podpreti vlado, vsaj dokler bo tako sodelovanje izvedljivo. Po mnenju sindikatov bo najtežavnejše vprašanje porazdelitev negativnih posledic razvrednotenja med razne sektorje prebivalstva, zato da ne bi posledic nosila samo ena kategorija. V ta namen so se že začela posvetovanja med pristojnimi ministri. Londonski «Times» piše, da je bila angleška vlada nepopularna, preden je razvrednotila funt in je še bolj nepopularna, ker ga je razvrednotila. List dodaja, da mora vlada okrepiti svojo politično vo ljo, da vzdrži pred zahtevami tistih, ki hočejo lahko blaginjo po razvrednotenju. List poudarja, da je bilo razvrednotenje nedvomno potrebno, tudi če je nepopularno, in politične posledice razvrednotenja so še težavnejše kakor gospodarske posledice. Po mnenju lista bo Velika Britanija vstopila v evropsko skupnost v letih 70, seveda če ji bo uspelo obdržati konkurenčnost. Konservativni «Daily Mail« piše, da so laburisti že drugič razvrednotili šterling. Toda leta 1949 sta Attlee in Cripps izvedla operacijo tako naglo in na tihem, da ni London zgubil niti unča zlata, pod Wilsonom in Callaghanom, ki sta ravnala počasi, pa je Velika Britanija zgubila 400 milijonov šterlin-gov čez nedeljo. Desničarski «Daily Express» piše, da so sedaj potrebne volitve. ((Dežela preživlja razdobje velikih težav in vlada mora dokazati, da uživa vse zaupanje britanskega ljudstva«. Večina svetovnih vodilnih valut ostaja na svojih pozicijah, čeprav so nekatere manjše države takoj sledile Veliki Britaniji, nekatere pa še omahujejo. Takšen položaj je za Veliko Britanijo olajšanje, ker bi večja razvrednotenja v čezmorskih državah lahko nevtralizirala britanske možnosti pri izvozu na tuje trge. Kakor javljeno v soboto, sta Irska in Danska takoj sporočili razvrednotenje svoje valute. Irska je razvrednotila svojo valuto za 11,3 odstotka kakor Velika Britanija, Danska je razvrednotila svojo krono za 7,9 odstotka. Sledile so še druge države. Izrael je razvrednotil izraelski šterling za 16,5 odstotka, Horig Kong je razvrednotil svoj dolar za 14,3 odstotka, Španija je ravrednotila pezeto za 16,6 odstotka, Gvineja je razvrednotila dolar od 16,6 odstotka, Malta in Bahamas sta izvedli enako razvred. notenje funta šterlinga kakor v Ve- liki Britaniji. Tudi Malavi je sklenil razvrednotiti svoj šterling. Naslednje države so sporočile, da ne bodo razvrednotile svoje valute: države evropskega skupnega tržišča, vzhodnoevropske države, Avstralija, Avstrija, Kanada, ZAR, Finska, Japonska, Etiopija, Indija, Irak, Kuvajt, Libanon, Libija, Malezija, Norveška, Rodezija, Singapur, ZDA, Južna Afrika, švedska, Švica, Tanzanija, Turčija, Zambija in Portugalska. Naslednje države so napovedale v kratkem izjavo o morebitnem razvrednotenju: Kenija, Nova Zelandija, Uganda Zahodnonemški minister za go- spodarstvo Schiller je izjavil med drugim: ((Govorice o revalvaciji marke so sedaj premagane. To predstavlja čist dobiček za nemško gospodarstvo.« Izrazil je upanje, da nemški izvoz ne bo utrpel zaradi razvrednotenja funta, ker gre samo sedem odstotkov zahodnonemškega izvoza v Veliko Britanijo in v druge države, ki so do sedaj sledile Veliki Britaniji pri razvrednotenju. Zahodnonemška zveza industrije je izrazila upanje, da bo z razvred. notenjem funta odstranjena ena glavnih ovir za vključitev Velike Britanije v skupno tržišče, in je poudarila, da ni razlogov še dalje zavlačevati začetka pogajanj. ........................................uit.. ZNAČILNI KOMENTARJI NEKATERIH LISTOV, Prezgodaj je še, da bi mogli reci ali je nevarnost verižne reakcije Dolar je sedaj bolj izpostavljen - Komentar «Izvestij» PARIZ, 20. — Pariški gospodarski in finančni dnevnik «Les Echos« piše, da razvrednotenje ne rešuje v temeljih britanskega gospodarskega problema in hkrati ((ogroža dvig proizvodnje v Nemčiji in Franciji, uvaja nered v EFTA in v njene odnose s šestimi, torej v vso Evropo, zatemnjuje valutni horizont ZDA in še bolj prihodnost tretjega sveta«. List zaključuje: ((Atlantske države prihajajo v razdobje gospodarske negotovosti, od česar bi se lahko napajali številni nacionalizmi.« NEW YORK, 20. — «New York Times« piše, da je še prezgodaj, da bi lahko rekli, ali bo razvrednotenje funta povzročilo nevarno verižno reakcijo.« List dodaja, da se pričakujejo mrzlični dnevi na svetovnem valutnem trgu in da morajo ZDA revidirati svojo politiko, ((šterling je bil prva obrambna črta dolarja, sedaj je dolar izpostavljen kot ključna svetovna valuta. Zato bo moral Washington bolj ko kdaj koli bdeti, da ohrani moč dolarja, bolj z dejanji kakor z besedami.« List pravi zatem, da ameriška vlada lahko upa, da mora računati na svoje velike zlate rezerve in na obljubo mednarodnega finančnega sodelovanja, da ohrani moč dolarja do konca vietnamske vojne. Toda britanska izkušnja je pokazala, da se ne sme storiti napaka in preveč računati na mednarodno podporo, in glavno breme mora prenašati neposredni zainteresira-nec. Zaradi važnosti dolarja bodo morale ZDA sedaj prenašati naj- ........................................................ilinum..... PO DOLGIH POGAJANJIH ZAR in Anglija bosta obnovili odnose V prvi polovici decembra bosta imenovali svoja poslanika LONDON, 20. — Včeraj je Fo-reign Office javil, da sta se Velika Britanija in ZAR sporazumeli o obnovitvi diplomatskih odnosov v prvi polovici decembra, ko sl bosta izmenjali poslanike. V poučenih krogih pravijo, da bo novi britanski poslanik v Kairu sir Harold Beeley, ki je bil oktobra v Kairu in se pogovarjal o izboljšanju odnosov med obema državama. Na današnji seji spodnje zbornice je laburistični poslanec Shinwell vprašal zunanjega ministra Brow-na, ali je britanska vlada sklenila obnoviti diplomatske odnose z ZAR «zaradl neuspeha svoje politike na Srednjem vzhodu«. Brown je odgovoril, da obnavljajo odnose, ker sta obe vladi mnenja, da Je bolj pametno obnoviti odnose kakor delati nasprotno. Brown je izjavil, da bodo odnose obnovili na vseh sektorjih. Shinvvell je vprašal, kakšni pogoji so bili postavljeni za obnovitev odnosov in ali je bila vključena tudi svobodna plovba po Sueškem prekopu. Brown je ponovil, da sta obe vladi bili mnenja, da Je bolj pametno obnoviti odnose. Posvetovanje ministrov gospodarske skupnosti in EFTA BRUSELJ, 20. — Komisija evrop skega skupnega tržišča je imela včeraj izredno seje, na kateri so proučili posledice razvrednotenja funta šterlinga. Sklenili so, da ne bodo razvrednotili svoje valute. Danes so se seštali zunanji mi nistri šestih držav, ki so nadalje; vali razpravo o britanski zahtevi za sprejem v skupno tržišče. Za- 8&pr*^va in SOClall3U6nlh I ji “S. Ml iSfkomišija spopolni že predloženo poročilo z novimi pripombami o tem, kar so Angleži do sedaj storili in kar nameravajo še storiti. Predlog so drugi štirje zunanji ministri podli, francoski zunanji minister de ..urville pa je ponovil, da je britansko gospodarsko stanje tako, kakršno je. Potrebno je, da se britansko gospodarstvo okrepi in _ to je vprašanje, ki se tiče izključno britanske vlade. Preden stopi v skupno tržišče, mora britanska vlada ozdraviti svoje gospodarstvo z ukrepi, za katere mora britanska vlada sama prevzeti odgovornost. Ministri so se razšli in se bodo lonovno sestali 18. in 19. decem-jra v Bruslju. Medtem bo izvršna komisija proučila stanje, ki je na stalo po razvrednotenju angleške ga funta. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je angleška vlada za čimprejšnji začetek pogajanj s skupnim tržiščem in da bi moralo razvrednotenje funta odstraniti vsak dvom, da je Velika Britanija sposobna sprejeti vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva evropske gospodarske skupnosti. ŽENEVA, 20. —■ Svet ministrov EFTA je imel danes izredno sejo in razpravljal o posledicah razvrednotenja funta šterlinga. Zvedelo se je, da so države sočlanice Velike Britanije v EFTA obljubile brezpogojno podporo za uspeh operacije, ki jo je začela britanska vlada. Države članice so mnenja, da ne smejo razvrednotiti svoje valute (od vseh članic je Veliki Britaniji sledila samo Danska), zato da preprečijo verižno reakcijo, ki bi razveljavila rezultate, ki se pričakujejo od razvrednotenja funta šterlinga. ___ Kar se tiče notranjega trga EFTA, so ministri sklenili, da bodo zadevo obravnavali na eni poznejših sej, ko bodo bolj vidne posledice razvrednotenja. težji del odgovornosti za mednarodno finančno stabilnost. MOSKVA, 20. — «Izvestija» objavljajo danes uvodnik posvečen razvrednotenju funta šterlinga. List pravi, da pomeni razvrednotenje britanske valute pretres ne samo za Veliko Britanijo, temveč za ves kapitalistični finančni sistem. List omenja odmev, ki ga je londonski sklep imel na vsem svetu, in dodaja, da šterling in ameriški dolar že dolgo časa zgubljata svoje položaje, tako da je francoska vlada nastopila proti monopolu dveh anglosaških valut. Nato omenja u-krepe, kj so jih sprejeli Laburisti, odkar so prišli leta 1964 na oblast, da bi se izognili razvrednotenju. Zaradi tega so bili laburistični voditelji tako navezani na Washing-ton in zaradi tega so bili pripravljeni «ne videti« ameriškega napada v Vietnamu in tudi rehabilitirati napadalce. List dvomi v ugodne posledice, ki jih Wilson pričakuje za Veliko Britanijo od razvrednotenja, in pripominja, da London upa, da mu bo ta ukrep omogočil vstop v skupno tržišče. Toda po mnenju lista je večina držav skupnega tržišča tudi v težavah in prvikrat v desetih letih beležijo gospodarski zastoj a-li celo nazadovanje. Kar se tiče posledic razvrednotenja, niše list, da se na eni strani pričakuje bližnji val povečanja življenjskih stroškov, na drugi strani pa so se vojni izdatki zmanjšali samo za dvajsetinko. Kar se tiče konservativne kritike laburistične politike, piše list, da je nesmiselna, ker ni moč govoriti o posebni laburistični politiki, ker laburisti z mnogih vidikov »igrajo na i-sto struno kakor konservativci«. Zato imajo prav tisti v Veliki Britaniji, ki poudarjajo potrebo spremembe Dolitike, ki je že povzročila toliko pretresov. Potrebna je e-notnost vseh levih sil, da se doseže politika, ki bo v skladu s koristmi britanskega ljudstva. Jugoslavija in razvrednotenje funta BEOGRAD, 20. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji razpravljal o stanju, ki je nastalo zaradi razvrednotenja funta šterlinga, in sklenil, da zaradi zmanjšanja vrednosti funta ni potrebno menjati pariteto dinarja. Istočasno je zvezni izvršni svet ugotovil, da bo razvrednotenje v določeni meri negativno vplivalo na zunanjetrgovinsko izmenjavo Jugoslavije, Zmanjšanje vrednosti funta šterlinga bo po vesteh iz gospodarskih krogov neposredno vplivalo na iz- voz v Veliko Britanijo in na pod ročje funta, ki zajema 10 odstotkov celotnega izvoza Jugoslavije. Izvoz na to področje se avtomatično podraži za 14.3 odstotka odnosno bodo izvozna podjetja pri dosedanjih cenah dobila za izvoženo blago na to področje za 14.3 odst. manjšo protivrednost. Medtem ko se z zmanjšano vrednostjo funta po eni strani otežkoča izvoz Jugoslavije na področje funta, se istočasno veča možnost uvoza s tega področja, ker bo angleško blago za 14.3 odst. cenejše kot doslej in se na ta način njegova konkurenčna možnost .povečuje. Narodna banka Jugoslavije je sporočila, da je v zvezi z razvrednotenjem funta določila nov tečaj, in sicer 30 dinarjev za en funt. S KONGRESA BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH Prisrčni pozdravi kongresa slovenskim tovarišem iz taborišč V vsedržavni svet sta bila izvoljena tudi Albin Bubnič in Luigi Fon, za namestnika revizorja pa inž. Miloš Kodrič - Sprejeta resolucija, ki zahteva uveljavitev ustavnih načel in demokratizacijo v duhu odporništva - Podatki o izplačilu odškodnine SESTO SAN GIOVANNI, 20. — V Šesto San Giovanni (Milan) se je v nedeljo popoldne končal V. vsedržavni kongres Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Kot delegati iz Trsta so se kongresa udeležili Albin Bubnič, Pina Cattaruzzi, Luigi Fon, inž. Miloš Kodrič, pref. Giovanni de Manzini in Giovanni Fostogna. Za vsedržavnega predsednika združenja je bil ponovno izvoljen sen. Piero Caleffi, za podpredsednika sen. Gian Franco Maris in dr. Ermete Sordo, za vsedržavnega tajnika Teo Ducci, za blagajnika pa Alberto Todros. V vsedržavni svet, ki šteje 35 članov, sta bila izvoljena tudi Albin Bubnič in Luigi Fon, v razsodišče prof. Giovanni de Manzini, za namestnika vizorja pa inž. Miloš Kodrič. Ob zaključku kongresa je bila z aplavzom odobrena sklepna resolucija, ki vsebuje glavne misli poročil in obširne diskusije o organizacijskih vprašanjih, o zahtevah bivših deportirancev, o problemih in razmerah v državi in v svetu, o porajanju nacizma in nevarnosti novega svetovnega spopada. Bivši politični deportiranci, ki so v nacističnih taboriščih doživeli grozote vojne, pozivajo vse državnike in odgovorne kroge, naj vložijo vse svoje sile za ohranitev miru, zahtevajo prekinitev bombardiranja in vojnih akcij v Vietnamu, obsojajo vojaško diktaturo v Grčiji in izražajo svojo solidarnost z grškimi demokrati, zahtevajo čimprejšnjo mimo ureditev spora na Bližnjem vzhodu ter opozarjajo na obnovitev nacističnega gibanja v Nemčiji. V državnem okviru zahtevajo uveljavitev ustavnih načel, p:e. Oi,-.ovo struktur in demokratizacijo v duhu odporništva itd. Solidarnost z grškimi demokrati je prišla do izraza na kongresu, ko je v kongresno dvorano prišla niiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA RAZPRAVI POSLANSKE ZBORNICE Spor med PSU in KD glede vrhovnega sodnega sveta Gre za stopnjo demokratičnosti volitev sveta - Odjeki na razvrednotenje funta - Prekinjena stavka uslužbencev državnega telefona RIM, 20. — V poslanski zbornici se je pričela razprava o reformi vrhovnega sodnega sveta, voljenega organizma, ki ima vlogo nadzornega organa nad vsemi sodniki. V zbornici vlada popolno soglasje o nujnosti re- -------------- forme tega sveta, vendar pa je istočasno prišlo tudi do dokaj ostrega spora med socialisti in demokristjani o načinu volitve članov sveta. Dosedanji sistem je predvideval, da je petsto sodnikov kasacije izvolilo šest članov sveta (predsednik in javni tožilec kasacije sta bila avtomatično člana), dva tisoč sodnikov prizivnega sodišča je volilo štiri člane in 4.300 sodnikov nadaljnje štiri. Dejansko so imeli torej sodniki kasacije vrhovni sodra svet v rokah, saj so razpolagali s polovico mest in avtomatično z mestom predsednika. Vladni predlog reorganizacije volitev je predvideval popolnoma nov sistem, tako da bi vsaka skupina sodnikov sicer še vedno imenovala iz svojih vrst kandidate, volitve pa bi potekale na osnovi enotnega glasu, tako da bi vsi sodniki glasovali za vse, z določenimi jamstvi, da bodo izvoljeni sodniki iz vseh treh skupin. Ta vladni zakonski predlog pa so na seji komisije poslanske zborni- ce še v soboto demokristjani nenadoma zavrgli in s pomočjo mi-sinov naredili korak nazaj k manjši demokratičnosti volilnega sistema. Na današnjem zasedanju poslanske zbornice je poslanec Fortuna v imenu socialistične stranke zahteval, da se vrne predlog v prvotno obliko, kot jo predvideva vladni načrt, in dejal, da je glasovanje socialističnih poslancev pogojeno z umikom spreminjevalne-ga demokristjanskega predloga. Zanimivo je, da ga je podprl tudi liberalec Ferrara, tako da se glede tega vprašanja ponovno ustvarja, kot glede ločitve zakona, «laična» enotna fronta, ki gre od liberalcev preko socialistov do komunistov proti demokristjanom in misinom. Glede ostalih vprašanj vrhovnega sodnega sveta pa 'ii več spornih točk, tako da bodo jutri nadaljevali razpravo izključno o spornem sistemu volitev. Razvrednotenje funta šterlinga je imelo močan odjek tudi v Italiji, saj gre za gospodarski poseg, ki ima posledice za celotno svetovno gospodarstvo in seveda neposredne ■imiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiimiH 16.30 Dolžina dneva 9.18. Luna vnele ob 19.28 m zatone ob 11 25. Jutri, SREDA, 22. novembra Cecilija ZAPORA BENCINSKIH ČRPALK SE NADALJUJE Danes zaprti vsi obrati trgovine na drobno z živili Stališča in izjave Slovenskega gospodarskega združenja. Nove delavske zbornice m tržaške federacije KPI - Deželni odbornik Marpillero sprejel predstavnike trgovcev PO USPELEM GOSTOVANJU KOROŠCEV IZ ROZA Danes so zaprte vse trgovine na morskimi deželami, v okviru nove drobno z živili. Lastniki teh trgo- 1 zunanje politike, ki naj odpravi vo-vin so sklenili, da napovedo da-1 jaške služnosti v naši deželi. našnjo zaporo v znak solidarnosti s prodajalci bencina, ki že nekaj dni stavkajo in zahtevajo naj vlada določi za Trst poseben kontingent bencina po znižani ceni, ter zaradi resnega položaja trgovine na drobno z živili. V zvezi z zaporo se je včeraj sestal odbor Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu, ki je razpravljal o težkem položaju prodajalcev tekočega goriva in ugotovil, da so njihove zahteve po olajšavah kakor jih imajo v Gorici popolnoma upravičene in da odgovorne oblasti predolgo zavlačujejo rešitev tega vprašanja. Slovensko gospodarsko združenje še zlasti podpira upravičeno zaporo prodajalcev jestvin. Ti trgovci so v vsej državi v zelo težkem, v tržaški pokrajini pa celo v kritičnem položaju. Slovensko gospodarsko združenje meni, da bi morale •pristojne oblasti najti primemo rešitev. priznati razne olajšave in ustanoviti za naše ozemlje popolno prosto cono. To stališče zagovarja Slovensko gospodarsko združenje že mnogo let. Spričo tega Slovensko gospodarsko združenje vabi svoje člane, trgovce z živili, da se udeležijo zaporo in da s tem aktivno podprejo akcijo celotne kategorije. Včeraj je deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero sprejel predstavnike Zveze trgovcev tržaške pokrajine in predstavnike prodajalcev bencina. Ti so odborniku obrazložili vzroke, ki so povzročili stavko prodajalcev bencina. Odbornik jim je povedal, da se je deželna uprava že zavzela za rešitev teh vprašanj ter jim zagotovil, da se bo še nadalje zanje zanimala. V zvezi s stavko prodajalcev bencina in z današnjo zaporo trgovin z živili je tajništvo Nove delavske zbornice CGIL izdalo sporočilo, v katerem pravi, da je na včerajšnjem sestanku razpravljalo o tem vprašanju. Nova delavska zbornica pri tem pojasnjuje, da je treba resna tržaška gospodarska vprašanja reševati z odstranitvijo starih in novih vzrokov, ki tičijo v demobilizaciji industrije, upadanju pristaniškega prometa in zato zahtevati odločne ukrepe javnih ustanov ter nove naložbe za nove velike industrijske obrate. Vse to mora biti povezano z novo pomorsko politiko in s politiko uveljavitve tržaškega pristanišča ter njegove vloge mosta med srednjo in vzhodno Evropo in čez- Nova delavska zbornica pravi, da odločno podpira zahtevo po ustanovitvi proste popolne cone za celotno tržaško področje. Poleg tega meni, da zahtevo po kontingentu bencina po znižani ceni, ki bi gotovo prinesla koristi avtomobilistom in prevoznikom, ni mogoče imeti za nadomestilo zahteve po ustanovitvi popolne proste cone. Hkrati pa Nova delavska zbornica meni, da osebje, ki je zaposleno v trgovinah, ki so danes zaprte, mora dobiti redno plačo. Tržaška federacija KPI pa pravi v svojem sporočilu, da so omenjeni protesti ponovni dokaz krize tržaškega gospodarstva zaradi škodljive vladne politike do Trsta. Potem ko omenja resne posledice zapore ladjedelnice Sv. Marka, krize v pristanišču in nevarnosti po zapori ladjedelnice Felszegy, tajništvo tržaške federacije ponovno postavlja zahtevo, da je treba ustanoviti na Tržaškem popolno prosto cono. Pri tem poudarja, da je treba takoj določiti Trstu poseben kontingent bencina po znižani ceni ter druge davčne olajšave, kar bo vsaj delno omililo težave prebivalstva. Tržaška federacija KPI je poslala ob današnji zapori trgovin združenju trgovcev na drobno solidarnostno brzojavko, v kateri poudarja, da je treba zahtevati ustanovitev popolne proste cone ter nujne ukrepe in ugodnosti, ki jih uživajo druga obmejna področja. Skoraj 1 milijardo za razvoj kmetijstva Deželni odbor je na svoji zadnji seji sprejel vrsto ukrepov v prid kmetijstvu, živinoreji in gorskemu gospodarstvu. Za vse te ukrepe bodo porabili skoraj eno milijardo lir. Poleg tega je odbor pooblastil izplačilo 595 milijonov lir iz sklada, ki ga je dalo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo za posestva, ki so utrpela škodo zaradi lanske povodnji. 342 milijonov lir so nakazali za razvoj živinoreje v deželi. Spričo velikega števila prošenj posameznih živinorejcev in zadrug je odbor sklenil, da bo dal na razpolago inšpektoratom 200 milijonov lir za finansiranje primernih programov. S tem denarjem bodo kupili živino izbranih pasem, .-zlasti pa bikce in junice. Od te vsote dobi goriška pokrajina 24 milijo- iiiiiiiimmiiiiiiHniimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiininiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Zaključki tretje deželne konference KPI Izvolitev 37 članov novega deželnega odbora jučila tretja , ki se je V nedeljo se je z, deželna konferenca začela v soboto s poročilom deželnega tajnika Silvana Bacicchija o dosedanjem delovanju komunistov v naši deželi, zlasti o borbi za mir in za novo zunanjo politiko, ki je osnovne važnosti za deželo, ki je spremenjena j nekakšno vojno u-trdbo, o poli*'ki levega centra, ki je zaviral cilovanje dežele, da bi lahke razvila svojo vlogo, ter o poslabšanju gospocarsko-socialnega položaja. O Bacicchijevem poročilu se je razvila široka diskusija, katere se je udeležilo 45 članov. V imenu centralnega vodstva KPI je govoril poslanec Alessandro Natta, in sicer o političnem položaju. Omenil je neprijeten položaj samih sil levega centra ter polemike med strankami, kar potrjuje krizo in razpad take politike. Prikazal je tudi odgovornost KD in levega centra glede ovir deželni ustanovi pri izvajanju njene vloge. Delegati so nato odobrili poroči lo in smernice konference s pozivom na javno mnenje. Poslali so protestno brzojavko grški ambasadi v Rimu zaradi procesov in z zahtevo, da se izpustijo vsi politični priporniki. Ob koncu je bil izvoljen deželni odbor, ki šteje 37 članov. Konferenci sta prisostvovali delegacija CK ZK Slovenije ter zastopstvo deželnega odbora PSIUP. Organizacijska konferenca tržaške federacije PSIUP Včeraj je bila organizacijska konferenca tržaške federacije PSIUP kot priprava na vsedržavni kongres, ki bo v Rimu 8., 9. in 10. decembra. Po poročilu, ki ga je i-mel tajnik Ezio Martone, se je razvila diskusija in so odobrili resolucijo, v kateri izražajo solidarnost ter podporo delavcem, ki so bili prijavljeni sodišču, ker so branili interese Trsta in svoje delovno mesto lanskega oktobra. PSIUP je zavzela odločno stališče proti morebitni odložitvi deželnih volitev in opozarja na lesno gospodarsko stanje, ki bi se še bolj poslabšalo, če bi zaprli ladjedelnico Felszegy. Resolucija občinskih svetovalcev KPI o ladjedelnici Felszegy Vsetovalca KPI Cuffaro in Ca: labria sta naslovila na občinski odror vprašanje v zvezi s položajem v ladjedelnici Felszegi v Miljah V njem sta poudarila, da je prenehalo vsako upanje, da bi ustanovili novo družbo za ladjedelni-oo, ker so odpadli vsi zasebni in- teresenti. Zaradi tega preti ladjedelnici nevarnost, da jo bodo zaprli. To bi bil zelo hud udarec, ker je v ladjedelnici zaposlenih 500 ljudi, medtem ko zagotavlja delo nad dvesto delavcem, ki so zaposleni v pomožnih dejavnostih. Hudo škodo bi utrpelo tudi miljsko in tržaško gospodarstvo, ki ni sedaj v ekspanziji zaradi ukrepa CIPE, skrčenja pomorskih in pristaniških dejavnosti in sueške krize. Težke obveznosti podjetja nasproti številnim javnim ustanovam in dobaviteljem, pomanjkanje denarja za delavske plače v prvi polovici novembra, namen, da se 140 delavcev postavi v dopolnilno blagajno, čeprav ni za to kritja niti po podjetju niti po ustanovi, ki denar izplačuje, kar bi lahko povzročilo, da bi sami delavci prosili za odpustitev, medtem ko nima podjetje niti denarja za odpravnine; vse to označuje zelo resni položaj ladjedelnice Felszegi. Po drugi strani pa obstajajo možnosti za nova naročila, če bi ne bilo podjetje v nevarnosti. Zaradi tega je nujen javni poseg, da se prepreči stečaj in zagotovi nadaljevanje dejavnosti. Medtem pa bi lahko proučili razne rešitve tega vprašanja, upoštevajoč veliko gospodarsko in socialno važnost, ki jo ima obstoj ladjedelnice za Milje in Trst. Podpisana svetovalca vprašujeta zato odbor, kaj namerava storiti, da se prepreči zapora ladjedelnice ter da se zagotovi delavcem zaposlitev. nov, tržaška pa šest. 142 milijonov lir so odobrili za razna dela na ravninskih in gričevnatih predelih, kjer gre za zgraditev raznih poslopij in mlekarn. Od tega denarja dobi goriška pokrajina 7 milijonov Druge vsote denarja so določili za razna zaščitna dela v Furlaniji, zlasti pa nasipe ob potokih. Med drugim bodo opravili podobna dela v občinah Fojda, Tolmeč in Sovodnje v Beneški Sloveniji. Danes seja deželnega sveta Danes ob 9.30 se zopet sestane deželni svet, ki bo začel razpravo o posameznih členih zakonskih osnutkov o staležu osebja in o ureditvi deželnih uradov. Na vrsti so tudi številna vprašanja in interpelacije. Danes popoldne se bo sestal na običajni seji tudi deželni odbor. «Miklova Zala» prvič pri nas v pojočem rožanskem dialektu Predstave se je udeležil tudi Jakob Spicar, ki je pred šestdesetimi leti dramatiziral Sketovo povest Tudi v soboto zvečer se je pokazalo, da primorske ljudi še vedno privabi obisk Korošcev. Z* je pokazal polno zaseden Kulturni dom (za vse ni bilo dovolj sedežev). Občinstvo je privabila to pot Miklova Zala*, kakor pač ta ljudska igra vedno privablja mnogo gledalcev. Spominjamo se, da so to igro kmalu po vojni — skoraj bo 20 let tega — igrali Openci; potem jo je igralo SNG na prostem na stadionu; lani so z njo gostovali prosve-tarji iz Kostanjevice na Krki. Sedaj pa so prišli koroški Rožanci, od koder je bila Miklova Zala doma. Razumljivo je torej, da je bilo med našimi ljudmi za prireditev veliko zanimanje. Gostje igrajo svojo «Miklovo Zalo* v rožanskem dialektu, razen župnika, tujca Tresoglava in njegove hčere ter Turkov. S tem je seveda govorica kmečkih ljudi povsem pristna, domača in koroškim gledalcem toliko bolj draga. Za Tržačane je bil koroški govor tu imillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHUllllIlSHilllMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHn DELO DEŽELNIH KOMISIJ Prva komisija je odobrila proračun za leto 1968 Odobrili so tudi obračun za lansko leto Proti so glasovali komunisti in misovci Prva razširjena deželna komisija, ki se je včeraj zjutraj sestala pod predsedstvom svetovalca Cocianni-ja, je izglasovala obračun za leto 1966 in proračun za leto 1968. Proti so glasovali komunisti in misovci Pred glasovanjem je podal glasovalno izjavo za obračun komunist Pellegrini, za proračun pa so podali glasovalno izjavo Bosari (KPI), Mizzau (KD) in Moro (PSU). Sedaj se pričakuje, da bodo kmalu predali obračun in proračun v razpravo deželnemu svetu. Na prejšnjih sejah so odgovorili članom komisije odbornik Tripani, poročevalec za obračun Metus in poročevalec za proračun Varisco. V svojem odgovoru je svetovalec Metus na opazke o negibnosti gospodarske politike deželnega odbora dejal, da ni znala opozicija nakazati nobene politične alternative Rekel je, da kaže obračun za leto 1966, da je vodil odbor pozitivno politiko, čeprav se bo dalo še kaj izboljšati. V zvezi s trditvami, da se učinki te gospodarske politike še ne opažajo, je Metus rekel, da Je treba še počakati ter je pri tem zavrnil tezo, po kateri naj bi deželna politika pripomogla samo k povečanju dobičkov industrij cev ne podlagi nizkih plač. Metus je rekel, da so plače odvisne od kolektivnih pogodb in od razmerja med delodajalci in sindikati. Kar se tiče politike izpodbud, je Metus rekel, da je možna, če se vodi politika državnih soudeležb pri industrializaciji določenih področij. Poročevalec je rekel, da je dejstvo, da je pri blagajni mnogo denarja, pozitivno. Glede pasivnih ostankov v zvezi s pooblastili krajevnim ustanovam je Metus rekel, da so tu razne težkoče. V svojem poročilu o proračunu za leto 1968 je svetovalec Varisco poudaril, da Je pozitivno dejstvo, da so hkrati predložili tudi obračun za leto 1966. O gospodarski po litiki, je predsednik Berzanti jasno spregovoril v svojih programskih izjavah. Značilnost proračuna je o-mejevanje tekočih izdatkov in vlaganje sredstev v proizvodne namene. Letošnji proračun bo postavil temelje za uresničenje deželnega gospodarskega načrta. Odbornik za finance Tripani je rekel, da je treba upoštevati, da mine določen čas med določitvijo sredstev v razne namene ter nji- Seveda pa zahteva politika naložb razne tehnične ukrepe. Kar se tiče pooblastil krajevnim ustanovam, je odbornik Tripani rekel, da deželna uprava ni nikoli zanemarjala te možnosti. Tudi on je dejal, da so nastale pri tem razne težave. Na koncu je odbornik še govoril o reformi zakona o krajevnih financah. Stopper o načrtovanju za gorska področja V preteklih dneh je bil na od-borništvu za kmetijstvo v Vidmu važen sestanek posvetovalne komisije za gorsko gospodarstvo, na katerem so obravnavali vprašanji hi-drogeološke ureditve in načrtovanja za gorska področja. Seje se je udeležil poleg odbornika Comel-lija tudi odbornik za načrtovanje Stopper. Navzoči so bili tudi razni deželni funkcionarji. Najprej je poročal dr. Querin o rezultatih dela komisije za hidrogeološke raziskave ter njene predloge za ureditev raznih povodij. Zatem je obširno govoril o o-snutku gospodarskega načrta glede gorskih področij odbornik Stopper. Rekel je, da so ves čas imeli pred očmi razne smotre gorskega gospodarstva, tako da bi se zvišal na tem predelu dohodek in bi se izravnal z dohodki v ravnini. Seveda je treba v ta namen poskrbeti tudi za nova delovna mesta in zavreti izseljevanje. Stopper je orisal razne ukrepe, ki jih predvideva petletni načrt. Med drugim se bodo ljudje iz gorskih predelov zaposlili v gospodarski dejavnosti na predgorskem pasu Furlanije. Poleg tega nameravajo razviti industrijo v Tolmeču, v poštev prideta pa tudi Humin in Maniago. Odbornik je omenil tudi infrastrukture za turizem ter načrte za izboljšanje prometa in cest. Prav tako bodo tudi poskrbeli za razna zaščitna dela, da se ublažijo posledice poplav. Končno je o-menil tudi kmetijstvo ter načrte za ovrednotenje gorskih zemljišč. pa tam nekoliko trda kost, vendar so lahko dejanju na odru sledili, ker jim je ze znano. Koroški amaterji so nastopili z dramatizacijo, ki jo je po povesti Jakoba Šketa pripravil Jakob Spicar že pred 60 leti. Janko Janežič pa je delo zrežiral. Njegovo delo gotovo ni bilo lahko. Ti igralci in igralke so sami kmečki fantje in dekleta (pa tudi možje in žene), ki jim ni lahko prihajati po delu celega dne na vaje — v lepem in grdem, v dežju in snegu. (In nihče jim ničesar ne da ne za porabljeni čas ne za potne stroške.) Toda delo v dramskih družinah je zanje — poleg zborov — še merilo njih aktivne zavednosti. Predvsem s tega gledišča moramo vrednotiti lo njihovo delo. Potem smo lahko njih uspeha veseli in jim moramo čestitati. Gotovo je uspeh s preprostimi igralci — med njimi ni študentov in ne intelektualcev — postaviti na oder tako obsežno delo, ki ne more biti lahko tudi bolj izvežbanim igralcem. Režiser je imel na razpolago nekaj bolj u-vežbanih in sigurnih igralcev, nekaj pa jih je bilo tudi manj uglajenih. Toda prav vsi so pokazali pogum in voljo, da s svojim delom prispevajo k uspehu svojega društva, ki se trudi, da ljudem na Koroškem kaže svetle vzore zvestobe domačiji. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli naštevati vse nastopajoče: z eno besedo moramo vse pohvaliti. In ne samo za igro ampak tudi za petje, ki ga je pripravil Francelj Fuger. Tržaško občinstvo ni štedilo s ploskanjem vrlim igralcem. Predstave, ki je trajala še čez polnoč (seveda bi se dalo kaj skraj šati ali pospešiti), se je udeležil tudi dramatizator Jakob Špicar, ki so mu Korošci po predstavi na o-dru izročili lep album ob stoti ponovitvi «Miklove Zale*. Pozneje je v gledališkem baru spregovoril predsednik Krščanske prosvetne zveze iz Celovca prof. dr. Zablat-nik, ki je izrekel svojo zahvalo in zadovoljstvo, da je prišlo do tega gostovanja. Počastil pa je tudi Jakoba Špicarja, ki praznuje jubilej — 60-letnico dramatizacije Sketove povesti. Ves ganjen je spregovoril še Jakob Špicar sam, ki je med drugim dejal, da je prosvetna dejavnost koroških Slovencev poroštvo za njih nadaljnji obstoj. Gostje so prenočili v Dragi in po maši na Pesku so se odpeljali na ogled mesta. Iz Trsta so se odpeljali v Gorico. Tu so popoldne na- stopili v natrpanem Katoliškem domu, kjer so spet doživeli velikanski uspeh. Zadovoljni in srečni pa tudi ponosni so odhajali z željo, da bi se vez, ki jo je lani postavici Slovensko gledališče z gostovanjem v Celovcu, vzdrževala tudi za naprej. Od 10. do 22. decembra kampanja za varnost prometa Ministrstvo javnih del je napovedalo zimsko kampanjo za varnost prometa, ki bo trajala od 10. do 22. decembra. Da bi čimbolj uskladili ukrepe, ki bodo sprejeti v zvezi s tem pri nas, je prefektura 16. t.m. sklicala sestanek predstavnikov uradov, ki so pri tem vprašanju najbolj zainteresirani. Prefekt, ki je predsedoval sestanku, je podrobno orisal kriterije, po katerih bo potekala nova kampanja za varnost prometa, ter so se pogovorili o najbolj učinkovitih propagandnih SLOVENSKI KLUB priredi danes, 21. novembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9, izredno zanimiv večer. Gost bo JOŽA HORVAT iz Zagreba, po poklicu pisatelj, ki bo govoril o svojem POTOVANJU OKOLI SVETA ki je trajalo dve leti. Vabimo vse člane in prijatelje kluba, da se večera polnoštevilno udeležijo in tako počastimo tudi mi tega našega sodobnega Argonavta. GLASBENA MATICA TRST V četrtek, 30. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma koncert orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solisti: Vojko Cesar (fagot) in Beograjčan Lazar Marjanovič (violina) ODBOR BIVŠIH MLADINSKIH DRUŠTLV priredi pod okriljem pd Slavko Škamperle v soboto, 25. novembra na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu. SPOMINSKO SVEČANOST ob priložnosti 40-letnice nasilne razpustitve mladinskih društev. Sodelujejo člani Slovenskega narodnega gledališča ter pevski zbor Vasilij Mirk s Prose-ka-Kontovela. Vstop v dvorano z vabili. Olani bivših mladinskih društev, ki vabila iz kakršnega koli vzroka niso prejeli, 8“ lahko dvignejo ob vstopu * dvorano. Začetek prireditve ob 20.30 uri. Opozorilo Zveze invalidov NOV Zveza vojnih invalidov NOV * Trstu vabi svoje člane, naj driš nejo pri blagajni Kulturnega ma v Ul. Petronio 6 abonmajske izkaznice za gledališke predstav- Blagajna je odprta od 9. do • ure (ob nedeljah eno uro Preu pričetkom predstave). Gledališča TEATRO STABILE vprašanjel Jutri ob 20.30 v Avditoriju prva predstava «Che cosa stiamo dicen- Na splošno bodo pobude enake Q0?,, C' CensiJa' Ponovltve *»*> sredstvih, da bi pritegnili pažnjo uporabnikov cest na vprašanje | cestnih nesreč. tistim med prejšnjo kampanjo, razen tega bodo dali še eno novo pobudo, o kateri pa ne bodo prej poročali, da bo «iznenadenje» čimbolj učinkovito. Sestanka na prefekturi sta se u-deležila tudi podprefekt dr. Miceli in prefektumi funkcionar dr. Ca-•1« merlengo. Razstava restavriranih knjig V dvorani za bibliografske razstave osrednjega sedeža Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 5 je še vedno odprta razstava starinskih knjig osrednje Državne knjižnice iz Florence, ki jih je restavriral Inštitut za patologijo knjige iz Rima. Zanimiv je zlasti neka mali kodeks, pri katerem je razvidno, kako restavriranje poteka. Občinstvo se tudi zelo zanima za razne table, ki prikazujejo dejavnost Inštituta in na katerih so nameščene številne fotomontaže. Razstava je odprta ob delavnikih od 9. do 13.30 in od 15. do 19.45. Avtonomna tržaška federacija na razpolago aiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiuiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiimiiniiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Študijske štipendije «Gabriele Foschiatti» im iiiiii ... PO KONGRESU 0 GER0NT0L0GIJI V Furlaniji-Julijski krajini veliko število starih ljudi Nad 12 odstotkov ljudi je bilo lani starih nad 65 let Deželni odbornik za higieno in računajo, da se bo ta odstotek zvi-zdravstvo Nardini se je udeležil 16. šal na 14.44. Za tržaško in gonško vsedržavnega kongresa italijanske- j pokrajino so odstotki še višji, in ga društva za gerontologijo v Tu- sicer 12.7 ter 12.8 za leto 1961, med-rinu. Na kongresu so obravnavali | tem ko računajo, da se bodo zvi-razna vprašanja, ki nastajajo s! šali odstotki 1971. leta na 18.5 ozi-povečanjem števila starih ljudi za-1 roma na 18.9. radi podaljšanja življenjske dobe. I Skupno je v naši deželi bilo 1961. Zaradi tega so morah uvesti novo-, leta 134.845 oseb s starostjo nad sti na toriščih psihotehnike in so- j 65 let (51.937 moških in 82.908 cialne medicine. Znano je namreč, I žensk). Po predvidevanjih se bo da dejavno življenje koristi lju-1 število oseb te starosti leta 1971 dem, ki so že v letih. Poleg tega vrtelo okrog 176.000 do 179.000. Lepa koristi to tudi družbi. ta 1981 pa naj bi bilo do 209.000 Udeležba odbornika na kongresu j ^ g^fleheba iskati vzro-potrjuje zammanje, ki ga kažejo ke za ta pojav v velikem skrčenju zdravstvene oblasti v deželi za urnrijiVOsti otrok, v profilaksi na-vprasanja starih ljudi z zdravstve- iezijivih bolezni, v boljših higien- “ vprašanje^starih ljudf^e toliko skih razmerah in v skrčenju šte-bolj zaskrbljujoče, ker tu jih je še več kot drugod. Tako je na pr. bilo v videmski pokrajini ljudi z nad 65 let starosti 1951. leta 9.15 odstotka, 1961. leta 10.96 odstotka, lani pa 12.42 odstotka, a leto 1971 * V Miljah bo v sredo ob 20. u- [ ri seja občinskega sveta, ki bo raz- “ previjal o nekaterih upravnih zadevah. S to sejo se začne redno jesensko zasedanje občinskega sveta, ki ima na dnevnem redu tudi občinski proračun za prihodnje leto. * Včeraj je potekala obletnica smrti Gabriela Foschiattija. Ob tej priliki je občinska uprava položila na ploščo v spominskem parku, ki spominja na njegovo žrtev, lovorov venec. Opoldne pa je župan izročil dijakom, zmagovalcem natečaja študijske nagrade, ki jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica. Obvestilo gledališkim igralcem in drugim umetnikom Glavno ravnateljstvo za prireditve ministrstva za turizem in prireditve je izdalo z okrožnico od 8. novembra predpise, ki urejajo izdajanje poklicnih izkaznic za umetnike in igralce in ki veljajo za popuste na vlakih. Za nadalinje informacije se prizadeti lahko obr- Včeraj Je župan izročil trem štu- dentom tržaške univerze študijske štipendije «Gabriele Foschiatti*, ki jih da vsako leto na razpolago občini Tržaška hranilnica, da počasti spomin svojega funkcionarja,_________ _ ____ nejona^tistovra'‘urad“vlidnega “im- £ umrl„v koncentracijskem ta-' Tojnmu to*Nadji Povodni*,'oba misariata - oddelek za prireditve| borišču v Nemčiji. ta prvega letnika za leposlovje tr- v Ul. Pešce št. 4, telefon 24011. * Ob tej priložnosti Je župan Cesti. I žaške univerze. tal k študijskemu uspehu trem i Slovesne podelitve štipendij so študentom ter na kratko orisal lik se udeležili Gabriela Foschiattija. Nato Je župan izročil prvo štipendijo 50.000 lir Mari Debeljuh, študentki 4. letnika leposlovja ter štipendijo po 25.000 lir vsaka Gugliel- poleg kojnega Foschiattija, občinska odbornica za šolstvo prof. Faraguna, generalni tajnik občine dr Vucusa, načelnik občinskega oddelka za šolstvo dr. Buffalini ter dr. Fer-lesch in Milazzi za tržaško hranilnico. župana hči po- vila rojstev. Zaradi povečanja števila starih ljudi je težja njihova oskrba. Zato je treba podrobno proučiti to vprašanje, da se rešijo razne njegove plati na podlagi novih socialnih zamisli, ki terjajo, da se ozdravi čim več starih in bolnih ljudi. Iz tega izvira tudi potreba, da se usmeri preventiva nasproti socialno točno določenim ciljem, tako da se starost ne spremeni v stalno obolelost ter da ne bo družba obremenjena z vedno večjimi jalovimi bremeni. Odborništvi za higieno in zdrav stvo že dalj časa proučuje to vprašanje in je navezalo stike, da se bolj racionalno organizira varstvena služba za starčke v naši deželi. V ta namen bo s časom koristila tudi udeležba odbornika Nardini-ja na omenjenem kongresu. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 20. novembra se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 28 oseb UMRLI SO: 84-letn! Vinoenzo Bron zin, 48-letin.i Francesca Istdoro por Ganduslo, 84-letnl Luigl Marelll, 69-letnl Salvatore Terrana, 61-letnl Giu seppe Maturi, 81-letni Giuseppe Te desco, 42-letna Maria Andressl por Llcurgo, 58-letnl Arnedeo Donoilato 60-letna Rosa Gortan por. Chezzoll, 79-letnl Marco BertoHnii, 84-letna Nora Brunner por. de Pangher-Manii-ni, 58-letnl Josip Vidmar, 75-letna Vinc en za Speranza por. Safflottl, 30-letna Elena Clagnan, 80-1 etn» Glu-stlna Kariž por. Roncelll, 58-letna Llbera Apollonlo por. Vianello, 80-letna Caterina Fachln vd. Blasevich, 63-letni Francesco Gobbo, 71-1« trn Glova-nnl Fontana, 85-letnl Andrea Brazzanl, 37-letnl Fablo Chellerl, 59-letni Giuseppe Vatta, 79-letn! R-lc-cardo ZaneUa, 79-letn! Antonio Mau-ri, 46-letnl Daniele Corettl, 1 dan stara Sara Leandrln, 73-detma Glustl-na vd, Mazzucato, 2 meseca stari Ste-fano Saiz. Prt sperm JI« DIJAŠKO MATICO 1 =“| «001 | vsak dan do prihodnje nedelje, 26. t.m. Rezervacije in prodaja vstopnic v Pasaži Protti 2. Dos Passos v Sesljanu Na čast pisatelju Johnu Dos Pas-sosu sta v soboto proti večeru avtonomna letoviščarska in turistična ustanova občine Devin-Nabrežina ter založba La Editoriale Librama S.p.A. iz Trsta priredili v Sesljanu (na sedežu omenjene ustanove) koktajl, na katerega sta povabili številne predstavnike javnega življenja iz domače občine kakor tudi več kulturnih delavcev iz Trsta. Ko je prispel ameriški pisatelj, ga je pozdravil predsednik o-menjene založbe dr. ing. Dino Tamburini, nakar se je gost lepo zahvalil. V prostorih letoviščarske u-stanove je še vedno fotografska razstava c|o-nedeljo 26. t.m. izlet v Beneško venijo za člane društvenega PeV ga zbora. Darovi in prispevki Ljudska prosveta Prosvetno društvo Skedenj vabi svoje člane ln simpatizerje na posvetovanje, m bo v sredo, 22. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Na dnevnem redu bo razprava o proslavi stoletnice organiziranega prosvetnega dela v Skednju. • • • Prosvetno drultvo «1. Cankar* priredi v petek 24. t.m. ob 20,30 predavanje. ki ga bo imel prof. Gojmtr Budal o temi »Kraška hiša*. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Vabljeni člani ln prijatelji. Dvorana bo ogrevana. Namesto cvetja na grob Pol(0j!a-Giovanne Reschltz daruje Olga kovlč 1000 lir za Dijaško matic«-Ob 11. obletnici smrti nepozat>. ga Silvestra Pregarca daruje na 3000 ll-r za Dijaško matico. Be, V počastitev spomina Ivane,„ fr schitz darujeta družini Tomšič ‘n ganel 1500 lir za Dijaško matico-Namesto cvetja na grob In v stltev spomina pok. Ivane ReSC ni-daruje Anica Gombač 1000 lir za jaško matico. S02 ALJE Včeraj je umrl gospod - - - - — iv ‘ i uredništvo globoko sožalje Pino, oče dr. Carla Pina, ravn«1®^, vega _ riata. Ob hudi izgubi izreka tiskovnega urada vladnega ,koI^e in družini. OPENSKA ŽUPNIJA NAZNANJA POGREBNI OBRED ZA POKOJNIM KAPLANOM 10SIP0M VIDMARJEM Danes, v torek, ob 14.30 na Opčinah maša zadufr niča z govorom. Po slovesu se razvije iz cerkve spf®' vod do konca vasi. Jutri, v sredo, ob 14.30 bo pogreb v pokojnikom rojstni vasi Otlica nad Ajdovščino. Pokojnik Je sedaj na mrtvaškem odru v opens^ župni cerkvi. Namesto cvetja ^.-oslmo darove za uboge, za M*" rljanlšče, za Finžgarjev dom. Iskrena zahvala. Openski duhovniki PRIMORSKI 'jNEVNIK IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Dogodivščine mladega človeka ki mu ni bilo nikjer obstanka V Trstu je prišel navzkriž z zakonom - Obsodili so ga pogojno na osem mesecev zapora žkiJ'eraj zjutraj je bila pred trža-Porotnim sodiščem (predsed-toiiio Prisedni sodnik Visalli, tniiio pnseam soamic višam, reim Ballarini, zapisnikar Cicca-pe_ obravnava proti 26-letnemu til " Uerani^ iz Beograda, ki je jan=£t t02en’ da Je sramotil itali- Jfinski narod. rn»inZJ)r?va ie bila v bistvu le for-4iha - ^er o obtožencu ni bilo ne j-p* „ ne sluha. Ceraniča sc nam-SHs.Srebrali 23. aprila lani, ga za-bi potem pa izpustih na .svobodo. Od tedaj je ob-Zginil iz Trsta ter ga niso r»i) nikoli več izslediti. “ranic ie eden izmed u je eden izmed toliko iju-iti iJse jugoslovanske generacije, boiio 1960 menil, da bo v tujini - Je živel kot doma. Pribežal je 1960 menil, da bo v tujini n«* rel kot doma. Pribežal je j"Se mesto, živel nekaj časa tu ^gunskem taborišču ter bil poz- neipmooriscu ter du poz-Sdp , rTerneščen v begunsko tabori-.... Latini. Od tam je odjadral vrnil v Evropo in povrh tega še v rodno Jugoslavijo. Vsaj to se V« J— ,3 „ i_ 4« -4 lahko sklepa iz dejstva, da je imel pri sebi, ko so ga lani aretirali v Trstu, veljaven potni list, ki so mu ga predlani izdale jugoslovanske oblasti v Beogradu. Ceraniču pa žilica ni dala miru. Izselil se je začasno na švedsko, kjer je delal v nekem hotelu. Iz Švedske pa ga je lani v marcu pot pripeljala v Trst. V baru «Vico» v Ul. Roma se je mladenič spet srečal s «pravico». Okoli 18.30 je stopil v bar, naročil kavo in potem začel opazovati prisotne. Pri neki mizi sta sedela dva moška, ki sta igrala «damo». Enega izmed njiju je Ceranič baje poznal: šlo je za nekega kramarja, ki mu je že v jutranjih urah prodal dve zapestni uri. Ceranič se je zapletel z njim v pogovor ter ga vprašal, če ne bi imel na prodaj še kako uro. Moški je uro imel pri roki ter mu jo je izročil. Ceranič mu je po- V n-,,.. S™' ciu tam je oajaarai Pod„irahJ°- zdi Pa se. da mu tudi r^hebje na južni poluti ni pre-Pnjalo, kajti nekega dne se je ,,uiimii,lll|lllll,lllltlllllllmillllllllll|llll||||||||||||||1|||ltlm||I|||||f]t|||mm|)|||||)|n|)||)||||lt|M|TII| ®STA JE VEDNO NEVARNA Dve resni prometni nesreči Pii neprevidnem prečkanju teste Žrtvi sta bili dve priletni osebi, ki se bosta morali zdraviti več tednov jj-LV'- Flavia pri štramarju se je to^biočnjim prinetila huda pro- &.ii S«1 toajr^^njun pripetila huda pro - - a nesreča. 32-letni delavec An- w ..bgeHnj iz Tržiča je z avtom UDovi..00 00 25375 Povozil 77-letno 0!t iž6*^0 Ant°nio Samec vdovo statvi2 .p'avij štev. 12, ki je blizu lta,l°e št. 137 omenjene ulice preč- cesto ^DatPrevidno Prečkanje priletne ki ,*e- je presenetilo Angelinlja, proti Trstu. V zadnjem tem,, *u Je zavrl avtomobil, kljub ,ni mogel izogniti trčenju. Si ."bobilist je podrl Samčevo, ki se jLEfJ nesr«fii zlomila levo nogo, po po glavi, zadobila rane Pon ku' ielu In desni strani prs. v (j^P^srečenko so nujno odpeljali s prognozo okreva- Stoni] '** AAivijvvui, t,c *ic ia/uu na- komplikacije. Vse potrebne 0Dm,-r,?osti na kraju nesreče so dveh mesecih, če ne bodo na- v Ul. Lazzaretto Vecchio 15. Wen-gherschin je okrog 15. ure urezal kos mesa in ga z roko začel tlačiti v stroj za mletje. Bil pa je nepreviden in ni pravočasno umaknil desnice, zaradi česar mu je zobčasto kolesce stroja odščipnilo desni palec. Ponesrečenega mesarja so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni. Novi prostori odborništva za urbanistiko molil dva tisočaka (ura je stala 1.900 lir) ter čakal, da mu kramar vrne razliko. Tedaj pa je posegel vmes drugi moški, ki je baje prvemu nekaj zašepetal na uho po italijansko. Prodajalec je takoj nato vrnil tisočaka ter se znova polastil ure. Iz tega se je izcimil spor. Ceranič je baje izustil neko žaljivko na račun Italijanov, nakar so nekateri prisotni reagirali. Prizadeti je izročil plašč nekemu drugemu Jugoslovanu, ki je bil tudi v lokalu ter baje zabrusil nekomu-Pojdivo s taksijem v predmestje ter se tam pomeriva)). Takoj nato pa je zapustil lokal ter odšel v prenočišče Marina Mladeniča pa je zasledoval Silvano Sardo, ki je videl, da je Jugoslovan stopil v prenočišče. Sardo je takoj poklical policijo ter prijavil zadevo. Policijski organi so uvedli preiskavo ter ugotovili v glavnem že zgoraj omenjena dejstva. Ker pa se jim ni zdelo u-mestno, da bi pridržali v zaporu tujega državljana za razmeroma lahek prekršek, so ga Izpustili na začasno svobodo. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval za Ceraniča 1 leto in 3 mesece zapora, zagovornik pa najnižjo kazen ob upoštevanju splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih predvideva čl. 311 kazenskega zakona. Sodniki so upoštevali to zadnjo zahtevo ter so obsodili Ceraniča, pogojno in brez vpisa v kazenski list na ~ na 8 mesecev zapora. Izredna seja odbora miljske sekcije KD ^rMje^r Pori Predv{?—- nesreia ^ Je pripetila Doin!:?rajšnjim nekaj minut pred bL-PSlo na Reški cesti, katere Sta-, J.e Postal 61-letni upokojenec ki av Slavec z Reške ceste 141, Je v?, je tedaj vračal domov. Ko bra,,. ze blizu doma, je izven ze-Je prehoda prečkal cesto. Bil JC Srp hi °A>en) cestišča, ko Je navzgor po ki», ‘Jeni cesti z avtom fiat 850 o£L,tS 93245 privozil 28-letnl oi° Mazzoni, ki stanuje na ^riip 1 lste ceste- Mazzoni je v Ca trenutku oDazil unokolen- ___I V in?1 trenutku opazil upokojen-y8e 7~tro je zavrl avtomobil, toda i jc aavu avwiuuuii, Wu,bilo zaman In ni se mogel ^suiti trčenju. Sunek je bil sllo-HeL,a je nesrečnega Slavca vrglo »vaJ Ul etrov d ni p/* p-j bietrov daleč ?!°tt)ii i ^ nesred si Je upokojenec levo nogo. Prihiteli so bol-io hiti ktK In karabinjerji. Slavca *o p„cr° odpeljali v bolnišnico, kjer ‘elt* sPrejell na ortopedski odde- ne bodo nastopile kompli-<5 rji, ®e bo moral Slavec zdraviti Na kraju nesreče so potreb- IVI »JU IICOICVC JA/OICU- hjer j70rma,l nosti opravili karabl- ^r°j je mesarju ^dščipnil palec Potu^eju se Je včeraj popoldne !'Ven„ref|l 68-letnl mesar Giusto kt i‘«berschln iz Ul. Revoltella 107, “služben v mesnici Salvadorl Deželne urade za urbanistiko so pred kratkim premestili v novi sedež na Nabrežju Nazario Sauro št. 8 v poslopju, kjer je že odborni-štvo za javna dela. Telefonske številke na novem sedežu so naslednje: odbornik inž. Leschiutta 68923; vodja tehnične službe št. 68950, tajništvo 68923, razni uradi 69345, 69347, 68379, 68557, 68569, 69074 m 63179. Smrtne posledice zaradi padca Na ortopedskem oddelku bolnišnice je izdihnil 69-letnl upokojenec Marie Bertollnl, ki se je 30. avgusta ponesrečil doma, kjer je padel v kuhinji. Tistega dne sl je Bertollnl zlomil desno stegnenico, zato 60 ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Dva In pol meseca kasneje so nastopile komplikacije in nesrečnik je podlegel poškodbam. — V filobusu je ponesrečila Ko Je predsinočnjlm 71-Ietna gospodinja Anna Gherghetta poročena Vlacovich Iz Ul. Tommaso Luciani 3 na postajališču v Ul. Ghe-ga stopila na fllobus proge štev. 19 In hotela sesti, Je fllobus nenadoma odpeljal, da je nesrečnica izgubila ravnotežje In se prevrnila. Pri padcu sl je Gherghettova verjetno zlomila desno zapestje. Z rešilnim avtom so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti mesec dni. ^Jjbpanstvu Je župan inž. Spac-1 milanski univerzi. Siti C6ra1 izročil na kratki sloves. Ob izročitvi priznanja je župan jtoUiM&t tržaške občine iz 14. iWja zdravniku prof. Oskarju j™ ob njegovi 60-Ietmici Prof. j Je ravnatelj inštituta za o- StoLJ6 ravnatelj Inštituta za h rio In specializirane šole ^°btolatrio in stomatologijo na prisrčno pozdravil gosta, nakar se je prof. Hoffer zahvalil županu in občinski upravi, ki ga je počastila s tako visokim priznanjem za njegove študije na zdravstvenem področju. Kiji c na urnam ^vaja danes, 21. t. m., s pričetkom ob 18. uri film: IL TERRORISTA Igrata: GIAN MARIA VOLONTE’ in GIULIO BOSETTI HlKO «1K1M» PKOKEH izvaja danes, 21. t. m. s pričetkom ^ Dlsneya: ob 19.30 barvni film sam il selvaggio 8raJo: BRIAN KEITH. TOMM Y KIRK, KEVIN CORCORAN > in MARTA KRISTEN 9 filmu sledi risanka: CIP, CIOP E L’ELEFANTE V Miljah se je na izredni seji sestal izvršni odbor miljske sekcije KD. Na dnevnem redu je bila proučitev nastalega težavnega položaja, ki zadeva ladjedelnico Fel-szegy. Izredni seji je prisostvoval tudi pokrajinski podtajnik stranke Antonini. Na seji so razpravljali o hudih posledicah za miljsko in seveda tudi za tržaško gospodarstvo, ki bi jih imela morebitna zapora ladjedelnice. Odborniki so sklenili, da bodo posredovali pri deželnih in državnih oblasteh, naj ukrenejo vse potrebno v prid ladjedelnici in zaposlitvi delavcev. Poslali so tudi brzojavke ministrskemu predsed niku Moru, finančnemu ministru Colombu in tajniku stranke Rumor-ju, v katerih izražajo zaskrbljenost za nastali položaj in postavljajo zahteve po takojšnjih ukrepih v prid rešitvi ladjedelnice in milj-skega gospodarstva. Na seji so odborniki zadolžili miljske občinske svetovalce, naj na prihodnji občinski seji predočijo u-krepe, ki so jih včeraj sprejeli. ZARADI NEZAKONITEV PRODAJE V četrtek v Gorici stavka mesarjev Mesarji so v sedanjem času edina kategorija, ki ji odprta meja škodi Okoli 40 mesnic, kolikor jih je Gorici, bo v četrtek zaprtih v znak protesta proti nedovoljeni prodaji mesa s strani jugoslovanskih državljanov. Kategorija mesarjev se je za ta korak odločila na sestanku prejšnji teden, na katerem je preučila zares hude posledice, ki so v zadnjih letih nastale v trgovini z mesom. Ugotovljeno je namreč bilo, da se je dohodek trošarine na meso zelo znižal, odkar prihaja v Gorico meso okviru krajevnega maloobmejnega osebnega prometa. Kakor vse kaže, je protest najbolj naperjen proti prodaji mesa na pokritem trgu, kjer je vsako dopoldne s tem prehrambenim artiklom zelo živahna trgovina. Nekateri mesarji, ki imajo svoje prodajalne na samem pokritem trgu, seve, vidijo v tem hudo konkurenco, ki jim odjeda kruh. Trgovci ne nasprotujejo samemu sporazumu, pripominjajo le, da ne bi smeli dovoliti njegovega izkoriščanja. Gre za protest morda najbolj pri zadete kategorije, odkar se je u-resničila politika odprte meje. če prištejemo še bencinske črpalke, katerim se zadnje čase ekonomske prilike izboljšujejo, odkar ni več moč vnovčiti bencinskih bonov, potem sta ti dve vrsti trgovin najbrž edini, ki jih je odprta meja prizadela, vse ostale, ki jih je na stotine in prav gotovo toliko, da bi ustrezale mestu z 200 do 300.000 prebivalci, pa so si neverjetno o-pomogle ter vidijo v jugoslovanskih kupcih razlog svojega obstoja. Kdo ve, koliko časa bo takšno stanje še trpelo? Najbrž še nekaj let, vsekakor pa se bo postopoma tudi na tem območju našlo primerno ravnotežje ter dopolnjevanje med trgovino z ene in druge strani meje. praznika domačega patrona. Jutri se bo nadaljevala stavka, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, s katero zahtevajo nadaljevanje pogajanj zaradi izvedbe sistema akordnega dela. Vzdržali se bodo tudi slehernega izrednega dela. Stavkali bodo tudi v mehaničnih delavnicah zaradi akordnega dela «passo 60». Tu bo stavba po eno uro za dnevno izmeno po sedmih urah dela. Mezdno gibanje pekovskih delavcev Pokrajinski sindikat pekovskih delavcev pri CGIL je prejel iz Rima sporočilo o zadnjem sestanku z delodajalci te kategorije, na katerem ni prišlo do sporazuma za nadaljevanje razgovorov na osnovi, ki je bila dosežena na sindikalnem sestanku z dne 12. 10. t. 1. Preden bodo tri sindikalne organizacije proglasile nadaljevanje stavke te kategorije, se nameravajo obrniti do vladnih predstavnikov za posredovanje v sporu, da bi dosegli sporazum. Sindikat CGIL namerava posvetiti temu problemu še posebno pozornost tudi na svojem vsedržavnem kongresu, ki bo v Aricci od 30. novembra do 4. decembra. Pokrajinski sindikat bo o vseh novostih obvestil takoj prizadete delavce na Goriškem. Poslej se pri Bratužu ne bomo več srečavali Tokrat kaže, da se Rudi ne bo več premislil: kavarno je sklenil zapreti ter oditi s svojo soprogo v pokoj. Večkrat je imel ta namen ter je lokal tudi zaprl, toda vsaj doslej ga je vedno odprl, nekoliko zavoljo sebe in družine, nekoliko pa zaradi gostov; Bratuževa kavama je postala pojem, znan širom naše ožje domovine in tudi izven nje. Zaradi razlogov, ki jih tukaj ne bomo navajali, Rudi ni privolil v našo željo, da bi ga za spomin slikali skupno s soprogo Marijo in pomočnico Nežko. «Raje ne», pravi, «žal, ne gre za praznik.» Tudi nam je žal, da ni tako, saj smo z Bratužem dolga leta podoživljali toliko dobrega in slabega, toliko timimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiimmiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiii 95 LET TRZISKIH KONZORCIJEV Industrijske delavce so pridržali z drobno posestjo na kmečki zemlji Častne diplome za štiri veterane dela - Konzorciji so v koraku s splošnim napredkom Stavka v ladjedelnici in mehaničnih delavnicah Danes so v ladjedelnici v Tržiču prekinili stavkovno gibanje zaradi Na sedežu združenih konzorcijev tržiškega področja v Ronkah so imeli te dni uradno svečanost, na kateri so podelili častne diplome za zvestobo štirim zaslužnim uslužbencem, ki so že nad 30 let v službi pri tej ustanovi. To so Lidija Za-magna, Antonio Furlani, Francesco Fumis in Giovanni Seli. Prisotni so bili tudi zastopniki tehničnega urada iz Gorice in izboljševalnega konzorcija na Goriškem. Predsednik konzorcija inž. Cosolo je imel ob tej priliki govor, v katerem je na kratko očrtal zgodovino in razvoj ustanove, ki ima že 95 let življenja. Leta 1872 je bil ustanovljen vodni konzorcij za tr-žiško polje. Izvedba vodne napeljave med 1900 in 1905, ki je omogočila namakanje, je odločilno pripomogla k izboljšanju tega polja in s tem v zvezi gospodarskega položaja. Intenzivna proizvodnja na namakanem polju je pripomogla k povečanju števila kmečkega prebivalstva na tem področju. To je imelo za posledico, da je bilo 1. 1907, ko ..................................................................mini................niiiiimiiiiiiniiiiiiiiimnihiniiiimiiiiiiiiililin" PO MNENJU POKRAJINSKEGA NADZORNIKA Letošnja vinska letina znatno boljša od lanske Tudi sadna letina je bila nadpovprečna . Prenizka odkupna cena za mleko je problem živinorejcev že teden dni je minilo, kar je | mlečne izdelke. Se vedno pa so te- . Vicentiniju lz Bočna za sliki «Pae- «mošt postal vlno» in zato smo se | žave pri prodaji mleka, zaradi nizke obrnili do pokrajinskega kmetijskega nadzornika dr. Marsija, da bi nam posredoval nekaj podatkov o letošnji vinski letini in obenem o letini na splošno. Takoj na začetku je dr.. Mars! poudaril, da je bila letošnja vinska letina nad povprečjem, tako gitde količine kakor tudi glede kakovosti. Količinsko je pridelek za 20-22 od sto višji od lanskega, po kakovosti pa je razlika še večja. Nekateri so mnenja, da je goriško vino, zlasti briško še premočno. PokrajinsKO nadzomištvo namerava s tem v zvezi pripraviti poseben tečaj za vinogradnike in bo povabilo znanega vinskega strokovnjaka prof. Cosma lz Conegliana, naj bd dal ob tej priliki nekaj koristnih nasvetov o kletarstvu našim vinogradnikom. Vinogradništvo pri nas se vedno bolj usmerja v pripravljanje izbranih vin in imamo v naši pokrajini že okrog 2300 ha vinogradov urejenih v tem smislu. Pridelek grozdja na splošno se vrti ekrog 250 tisoč stotov v vsej pokrajini, kar je že precej, ne samo v primerjavi s tržaško pokrajino, ki ga pridela petkrat manj, ampak tudi z videmsko, če primerjamo njeno obsežnost in pretežno kmetijski značaj. Omenimo naj še, da je bilo letos precej več povpraševanja po dobrem namiznem grozdju in se Je njegova cena na debelo vrtela do okrog 140 lir za kg. Kar se sadjarstva tiče so jabolka in hruške dobro obrodile. Manj je bilo breskev, zato pa so imele zelo dobro ceno, ter so poplačale trud sadjarjev. Precej slabši je bil pridelek koruze, za 20 do 25 od sto manjši od lani, kar je bilo v zvezi s slabimi vremenskimi razmerami; bolje se je odrezal činkvanttn, ki je nekoliko nadoknadil to pomanjkljivost. Prve košnje in druge krme so bile pravtako slabe. Sele v jesenskih mesecih od septembra do novembra, se je položaj nekoliko izboljšal kar se tiče tega pridelka, od katerega je odvisna živinoreja. Kar se živine tiče je njeno zdravstveno stanje po zagotovilih živino-zdravnlkov zelo dobro. Skupaj s pokrajinsko upravo so skoro do kraja odpravili jetiko ln brucelozo na Goriškem In v kratkem bodo lahko proglasili vso pokrajino kot imuno od teh bolezni. V zadnjih mesecih se je tudi cena mesu dvignila, da Je živinoreja bolj donosna. Isto velja tudi za sir ln druge odkupne cene pri proizvajalcu. Vendar pa so tudi tukaj primeri zelo različni in so nekateri proizvajalci, ki oddajajo svoje mleko tudi do 75 lir za liter. Avtomobilska razstava v Gorici Goriški avtomobilski klub je preteklo nedeljo organiziral na Trgu Battisti v Gorici razstavo najnovejših avtomobilskih modelov. Kot prejšnja leta so se tudi za to razstavo odzvali zastopniki avtomobil, skih tovarn, predvsem inozemskih, ki so prikazali svoje najnovejše proizvode. Posebno pozornost občinstva, ki ga je bilo zaradi ugodnega vremena še kar precej, je vzbujal novi model nemške tovarne NSU RO 80 zaradi svojega posebnega motorja, ki predstavlja absolutno novost v avtomobilski industriji. NATEČAJ DIAPOZITIVOV Casonu iz Trevisa prvo nagrado Prvo nagrado v natečaju diapozitivov z alpskimi motivi, ki ga je priredil CAI iz Gorice, je prejel Adriano Cason iz Trevisa s sliko «Stasi invemale«. Prejel bo pečat iz štirinajstega stoletja občine Gorica. Zlato medaljo pokrajinske u-prave bo za drugo mesto prejel Saverio Fiorl iz Cadore za sliko «Cardo rosso«. Tretje mesto (zlata medalja pokrajinske uprave iz Trsta) so prisodili Luigiju Medeo-tu iz Gorice za diapozitiv «Giocat-t°li sul prato». Zlati okvir zveze industrijcev bodo podelili Fulviu saggio n. 2» in «Scacchiera sulTAl-pe». Pokal družbe Ribi so prisodili Sergiu Clementiju iz Trsta za delo «A tu per tu con le corde». Razsodišče je pregledalo 620 del 155 fotoamaterjev iz vseh pokrajin Veneta. Potrebovalo je pet ur, da je pregledalo vsa dela ter potem razdelilo 12 od 13 nagrad. Zavoljo posebnih umetniških in tehničnih kvalitet je razsodišče izbralo 125 diapozitivov, ki jih bodo skupno z nagrajenimi prikazali občinstvu v soboto ob 21. uri v dvorani Stella Mattutina v Ul. Nizza. Takrat bodo razdelili nagrade zmagovalcem. Tradicionalno martinovanje upokojencev v Šempetru V soboto, 11. t m. so upokojenci iz Šempetra pri Gorici priredili svoje tradicionalno martinovanje. Ob ajdovi polenti z golažem in ob kozarcu dobrega vina so se imenitno počutili. Za višek razpoloženja pa so prispevali mladi godci Iz tržaške okolice. S svojim kvintetom «Kras» so navdušili staro in mlado. Tudi vokalni duet simpatičnih kraljevih dvojčič Tatjane in Magde iz Trebč je vsem zelo ugajal. Uspelo prireditev je zaključil bogat sTe- čolov. ----------------- Padec v Števerjanu Na poti iz števerjana se je v nedeljo nekaj pred polnočjo prevrnil z motociklom 16-letni Mario Lutman iz Ul. Čampi 31. Mladenič se je pobil po roki ter se je ranjen najprej odpeljal domov, potem pa se zatekel v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni zaradi zloma desne roke. Poškodoval se jo je zato, ker mu je pri padcu roka ostala pod krmilom. se je začela porajati prva tržišika industrija, dovolj delovne sile za njene potrebe kar na tem področju. -Inž. Cosolo je omenil še neko drugo gospodarsko posebnost, ki se je pojavila na polju okrog Tržiča. Gre za nastajanje številnih prav majhnih kmečkih posestev, ki jih obdelujejo družine industrijskih de-lacev. Od te dejavnosti so take družine deležne precejšnjih postranskih dohodkov, ki znatno pripomorejo k izboljšanju družinskega gospodinjstva, ter obenem ohranjajo delovno silo na kmečki zemlji. Govornik je omenil tudi izbolj-ševalni konzorcij Brancolo, ki je v obdobju 1927-1936 poskrbel za izsušitev področja ob morju na področju 3300 ha južno od železnice med Tržičem in Turjakom. Svoja izvajanja je zaključil z zagotovilom, da bodo konzorciji vedno upoštevali nove metode in pridobitve za razvoj kmetijskega gospodarstva in za skladno izpopolnitev tehničnih naprav in organizacije, ki so potrebni za učinkovito delovanje tako obsežnih javnih del. Važno obvestilo Kmečke zveze Ustanova uporabnikov kmečldb strojev v Gorici (UMA) nam sporoča, da so njeni tehniki na razpolago vsem kmetom, ki uporabljajo električne motorje ali Id nameravajo namestiti nove električne napeljave, odnosno pregledati že obstoječe. Pomoč nasveti in načrti so brezplačni Kmečka zveza Iz bolnišnice v Tržiču Prejšnji dan so pripeljali v bol- , nišnico v Tržiču 15 mesecev staro rano. Danielo Sanna iz Doberdoba. Nudili so ji prvo pomoč zaradi opekline prve stopnje na desnem licu. Okrevala bo v nekaj dneh. Otrok se je opekel v domači kuhinji, ko se je vrtel okrog štedilnika. Prvo pomoč so nudili tudi 18-letm Lauri Pirjevec iz Tržiča Ul Petrarca 76, ki se je pri padcu ranila na roki. Okrevala bo v nekaj dneh. Včeraj popoldne ob 14. uri so pridržali za 30 dni na zdravljenju 26-Ietnega Luciana Chiandussija iz Ronk, se je na delu pri ENEL ranil na palcu leve noge ter sl ga tudi zlomil, ko mu je padla težka cev na nogo. Prvo pomoč pa so nudili Jordanu Semoliču iz Brestovice v Jugoslaviji. S kolesom se je pripeljal v Tržič, kjer je padel in se ranil na lasišču. Okreval bo v 7 dneh. Velik uspeh Goldonijevega «ArIecchina» V soboto zvečer je Piccolo Tea tro iz Milana gostoval v Gorici z Goldonijevo komedijo vArlecchino servitore di due padronis, ter osvojil srca ogromne množice občinstva (prav gotovo preko tisoč oseb), ki je skorajda napolnila veliko dvorano UGG. Ugajali so vsi igralci, še celo moramo to reči za Arlecchina, ki ga je upodobil Ferruccio Soleri. temperamentni igralec, mestoma že akrobat, ki je prikazal osrednjo osebnost v vsej njeni domiselnosti in življenjski razigranosti. Ob koncu zelo veliko burnih aplavzov, ki jih ni manjkalo niti pri odprti sceni. Goričani so v soboto pokazali, da ljubijo gledališče, če gre za vrhunske stvaritve. Zal v preteklosti ni bilo vedno tako: Cesco Ba-seggio je igral pred prazno dvo- POSKUSNA VOŽNJA... zabavnega in žalostnega. Prav vsega je bilo v tem lokalu od konca vojne pa do nedavnega dneva, ko so še zadnji klienti v spoštljivi tišini srebali svojo kavo ter gledali televizijo brez odprtih časopisov pred seboj. Takšna je bila postava pri Bratužu in obiskovalci so se ji podredili. Majhno zlo, ki ga nih e ni več občutil, nasprotno ga je morda še celo cenil, zakaj tako je bolje užival to, kar se je predvajalo na malem ekranu. Skozi Bratuževo kavarno so šli najrazličnejši ljudje. Pri mizah so spoštljivi meščani mirno prebirali najrazličnejše liste. V zakajeni zadnji sobi so do polnoči in čez igrali vneti kartavci prejeranso in druge igre. Rudi za vse te ni imel vedno iz. branih besed, pa ga kljub temu n*so zapustili. Raje so mu odnuščali njegove simpatične impulzivnosti. Postal je in bil del naše goriške folklore, inštitucija, ki smo o njej verjeli, da ne bo prenehala Zal, nam je prejšnji večer rekel « kavarne, v kateri bi bilo moč najti vse slovenske liste, «pra-voveme» in tiste, ki so na «indek-su». da bi se ohranil kraj za nai-različnejše «rendez vous», za mirno srebanje dobre kave ter kloštrsko sprejemanje televizijskega programa. Danes, ko nam vse to manjka, šele občutimo praznino naših po-poldnevov in večerov, pustost ur brez Rudijevih originalnosti. Kje si bomo še upali navijati za Korejo, kot pri Bratužu? Gospod Rudi in njegova soproga Marija sta vse svoje življenje preživela v tej kavarni; od ranega jutra do čez polnoč sta služila gostom. Nič čudnega, če si je Rudi — ko je bil naveličan in utrujen — zaželel počitka in miru. Želimo mu ga iz vsega srca, vsi njegovi klienti, ki smo ga za tistih. ubogih 50 ali 100 lir nadlego vali po cele dneve. Ni želel slike, saj nam jo tudi ni treba — poznamo ga — zato naj bo teh nekaj iskreno napisanih besed zahvala njegovih klientov, ki so skupno z njim preživeli večji del svojega življenja — ob njem in z njim. Gorica VERDI, 17—22: «Cifrato specialen, Lang Jeffries ln Jose Greci, italijanski barvni film. CORSO. 17.00: «La calda preda«, J. Fonda in Mc Enneri. Ameriški barvni film; mladini pod 18. le tom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.30-22: «In- canpressoD, Stefano Colagrande in Anthony Quayle, italijanski barvni film. CENTRALE. 17.15-21.30: «Thunder-birds, i cavalierl dello spazio«, Gerry Anderson, ameriški barvni kinemaskopski film. V1TTORIA. 17.15—2130: «1 Coman-ceros«, John Wayne in Ina Balin; ameriški kinemaskopski film v barbah. Tržič AZZURRO. 14—22: «Top crak», F. Thomas in G. Moschin. Barvni film. EXCELSIOR. 14—22: «11 ladro dl Parigi», G. P. Belmondo. Kine-maskope v barvah. PRINCIPE. 14—22: «L’albero della vita«, M. Clift In L. Taylor. Kine-maskope v barvah. S. MICHELE. 14—22: «Saul e David«, N. Wocland in Gauco. Ki-nemaskope v barvah. /tanke EXCELS1()R Zaprt. RIO. 19—21.30: «Gringo getta il fu-cile», F. Sancho. Barvni film. DE2URNK I.EKARNE V GORICI Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik tel. 29-72. V TR2ICU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Alla Salu-te», dr. Fabris, Ul. Cosullch 103 tel. 72480. V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «AlTAnge-Io» dr. Olivetti, Ul. Roma 23 — tel. 72393. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne mame Frančiške Delpin iz Podgore, daruje družina za Podporno društvo 5000 lir. Za krvno banko v Gorici sta darovala Dagradi in Fontanini iz Gorice 10.000 lir. TRETJI REDNI OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE V GORICI V nedeljo, 26. t.m. bo ob 9. uri v prostorih kluba »Simon Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13 tretji redni občni zbor Kmečke zveze z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. čitanje zapisnika drugega občnega zbora; 3. poročilo upravnega odbora; 4. poročilo nadzornega odbora; 5. diskusija; 6. razrešnica odboru; 7. imenovanje volilne komisije; 8. volitev novega odbora; 9. slučajnosti; 10. zaključek. Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležijo. Zaradi prevelike brzine se je včeraj ob 8.30 pripetila prometna ne sreča v Ul. Orzoni. šofer osebnega avtomobila je zavozil na levo stran teh oplazil tovornjak; v bolnišnici se bo zdravil 10 dni. Študent 19-letni Romano Costes-si, rojen v Puli ter stanujoč v Ul. Gelsi 5, se je z Lucianom Tron-karjem iz Nove ulice 15 dogovoril, da bo kupil njegov fiat 1100 z registracijo 32980. študent je na vso moč pognal vozilo po Ul. Sodnik ter zavil v Ul. Orzoni. Ker pa Je vozil zelo naglo (govori se o brzi-ni okoli 80 km na uro) ga je zaneslo na levo stran ceste, onkraj (bele črte, kjer je od strani oplazil jugoslovanski žen z lesom z registracijo GO 75-31, ki ga je v nasprotni smeri vozil 21-letni Vojteh Ferjančič iz Lokov-ca 216 pri Ajdovščini. Osebni avtomobil se je na sprednjem koncu docela razbil ter je neuporaben. Costessi pa se je opraskal po o-brazu, zlomil si je levo ramo in prst na roki ter zadobil šok. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom. Tovornjak ni utrpel večje škode. Pri vsem slabem se je nesreča še dokaj dobro iztekla, zakaj če bi potniški avtomobil še malce zaneslo na levo bi nastalo direktno trčenje s prav gotovo hujšimi posledicami. (Na sliki ^ osebni avtomobil takoj po ” * v avto vlak). zahvala Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše drage nepozabne mam* Frančiške Delpin Posebna zahvala zdravniku dr. Rutarju, č. g. župniku Špacapanu za tolažljive besede, darovalcem cvetja ter vsem, ki so Jo spremni na njeni zadnji poti. Žalujoča družina DELPIN Podgora, 21. novembra 1987 PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — ZNAČILNA DOGAJANJA V ŠPANIJI Kaj napovedujejo črne sence gospodarske ekspanzije S SOBOTNEGA SREČANJA TRŽAŠKIH SLOVENČEV S KOROŠKIMI BRATI Nedavni teden borbe proti podražitvi življenja in političnemu nasilju — najpomembnejša politična manifestacija od državljanske vojne do danes Delavske in študentovske demonstracije niso več nobena novost v Španiji. Na široko so zajele najrazličnejše družbene in politične sredine, tako da je Francov režim danes primoran do neke mere gledati skozi prste marsikaj, kar se še do pred nekaj leti v Španiji ni moglo niti zamisliti. Nedavni teden borbe proti podražitvi življenja in političnemu nasilju, ki so ga organizirale in javno vodile ilegalne delavske komisije, borbe, v kateri so se skupaj znašli komunisti, socialisti, anarhisti in katoliki, je doslej najočitneje razkril in prikazal nekatere pojave in značilnosti španskega družbeno-po-litičnega gibanja. Petnajst dni pred začetkom o-menjenih sedemdnevnih javnih demonstracij vseh ilegalnih, polile-galnih in legalnih španskih politič- liiiiliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiliiiiiiiilllilll PRVA IZVEDBA WAGNERJEVE OPERE V TRSTU Sijajen «Rienzi» v gledališču Verdi nih in družbenih organizacij, je jpanzije: namreč zastarelo in na vlada na neki seji proučila položaj v deželi in sprejela sklepe nastopa policije v primeru, ko bi poziv ilegalnih komisij, ki delujejo legalna, naletel na odmev, ki bi prerasel dovoljene družbene okvire. Dva «najmočnejšas> moža Francove vlade, Carrero Blanco, nedavno imenovani predsednik vlade, in Alonso Vega, minister notranjih zadev in načelnik policije, sta izdelala svoj načrt. Sklenila sta nastopiti proti ljudstvu z nasiljem, prepričana, da v Madridu ne bo prišlo do nemirov, če v naprej aretirata tri do štiristo najvidnejših delavskih in študentskih voditeljev. V gledališču Verdi je bila v soboto prvič v Trstu uprizorjena Wagnerjeva opera 'zvedbo sRienzija» med svoje pomembnejše umetniške do- JOŽE KOREN Toda ministra sta računala napak, zakaj aretirane voditelje so nadomestili rezervni kadri in 27. oktobra se je zgodilo nekaj, kar je presenetilo tako uradno kot neuradno Španijo. Prišlo je namreč do najpomembnejše politične manifestacije od državljanske vojne sem. Prvič od leta 1936 je civilna garda uporabila strelno orožje. Streljala je najprej nekajkrat v zrak, da bi manifestante prisilila na umik, ko pa to ni nič pomagalo, so na množico spustili policijske pse. Na raznih krajih in v številnih mestih Španije so se goloroki Španci pomerili z do zob oboroženimi vojaki in policaji. Ob tej priložnosti so se po dolgih letih tudi prvič čule politične parole «Ne, vojni v Vietnamu!*, «Guevara bo živel!*, «Fran-co ne, delavske komisije da!». Celotno vseučilišče, vsi študenti brez razlike so složno korakali z delavci. Prvič v zgodovini Francove Španije je bilo na ulicah aretiranih tudi kakih deset duhovnikov. Nad 90 odstotkov manifestantov še ni imelo štirideset let, kar pomeni, da so na ulice šli predvsem oni, ki se ne spominjajo dni, ko je Franco v krvi zadušil republiko. Ti dogodki predstavljajo neposreden povod, ki navaja na zaključek, da so v notranjem življenju Španije v teku globoke spremembe, sredi katerih predstavljajo delavske komisije resnično poseben in zanimiv pojav. Pojavile so se prvič leta 1962 v času stavke asturskih rudarjev, in to z enim edinim ciljem: da bi kot «črv v sadežu* načele u-radne vertikalne sindikate, ki nikogar ne predstavljajo. Zelo naglo so se potem razširile tudi v vseh ostalih industrijskih ter gospodarskih središčih. Danes predstavljajo najpomembnejše gibanje, odkar je v Španiji bil vzpostavljen Fracov režim. Povsem spontano in zeio naglo so delavske komisije tudi razširile svojo prvobitno vlogo borbe proti vsiljenim uradnim sindikatom. Njihova originalnost sestoji v tem. da niso niti sindikat niti politična stranka niti določena inštitucija, marveč vse to skupaj. Tudi niso v neposrednih odnosih z ilegalnimi glasičnimi o-pozicijskimi strankami in skupinami, pa vendar združujejo ljudi vseh političnih sredin... Imajo določene organizacijske oblike v podjetjih, mestih in provincah, vendar je njihova struktura zelo elastična in odprta proti vsem, brez razlike na versko, politično ali socialno pripadnost. Vlada in uradni krogi skušajo s trditvijo, da gre predvsem za «politične hujskače, ki jih vodijo komunisti*, zmanjšati širino in pomen delavskih komisij. Vendar raznoličnost zainteresiranih političnih strank in skupin demantira to vladno trditev. Od nekaj ti-sočev aretiranih oseb, jih je nad petsto iz katoliških krogov. Dosežena enotnost španskih delavcev vsekakor predstavlja najpomembnejšo značilnost ter obenem največji uspeh delavskih komisij. Spričo tega so povsem nov španski fenomen, do katerega je prišlo v letih španskega ekonomskega vzpona, ki je 1. 1965 dosegel celo svetovni rekord v ekspanziji. Z naglim izboljšanjem življenj; ske ravni, se je v španski družbi pojavil dotlej domala nepoznani srednji sloj, ki je zelo naglo zakorakal v udobnost sodobnega civi; liziranega življenja, zagotovivši si nova stanovanja, avtomobile, televizorje, radijske aparate in vrsto gospodinjskih strojev. V teh okoliščinah gospodarskega razcveta, je Francov režim zanesljivo pričakoval, da na političnem popri-šču ne bo prišlo do nemirov, vtem ko se je zgodilo prav nasprotno. Ekonomsko blagostanje ter odprtje proti zunanjemu svetu sta naglo zaostrila črne sence, ki jih je bilo opaziti v ozadju rožnate eks- fevdalnih odnosih slonečo poljedelsko proizvodnjo, nizke mezde, nenehno višanje cen, špekulacijo, korupcijo in — kot odraz tujih investicij —- prezadolženost pretežnega dela domačih kapitalistov. Nagel gospodarski razvoj je povečal in potisnil na površje številna notranja gospodarska in socialna nasprotja. S tem pa se je pospešilo tudi politično aktiviranje vseh neposredno prizadetih ali potlačenih slojev španske družbe. V tem je obenem tudi pojasnilo, kako je prišlo do ustanovitve delavskih komisij ter do njihovega naglega in velikega uspeha, s katerim danes Francov režim mora računati in s katerim se bo čedalje odkriteje moral spopadati. D. JONEKOVIČ Kakor poročamo na drugem mestu, je sobotno gostovanje dramske skupine slovenskega prosvetnega društva iz Roža na Koroškem zelo uspelo. V elika dvorana ^ulturn _ doma ni mogla sprejeti vseh ljudi, ki so hoteli videti »Miklovo Zalo*. Predstavi je sledil še kratek pomenek v baru KD, kjer je Jaka špicar, ki je «Miklovo z;ai matiziral, spregovoril o svojem delu miiiiiiiiiiuiiuiuiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiin mililitri SICER NEKOLIKO ZAPOZNEL, HKRATI PA ZELO ZANIMIV DOPIS S SEJE V POSTOJNI Sčilskim duhovnikom na Rdečem trgu Delež prekomorce« topničarjev v NO° v povorki za 50. obletnico Oktobra Ob petju revolucionarnih pesmi - Pozdrav Pasionariji Čilski duhovnik, cigar srce je polno žalosti in upanja Ko je Stojan Spetič odhajal v Moskvo, nam je obljubil, da nam bo kaj napisal o proslavi oktobrske revolucije. In res nam je poslal daljši dopis, ki je sicer nekoliko zapoznel, vendar zanimiv in vedno aktualen. Zbor je ob osmih zjutraj, pred parkom kulture M. Gorkega. Kakor študentje moskovske u-niverze so tudi ostali Moskovčani vstajali danes, 7. novembra, zaspani zaradi nočnega postajanja v centru. Odpravljajo se po ulicah, ki so zaprte prometu, qo postaj metroja. Podzemeljska Moskva je edina možnost, da se prebijejo v center do Rdečega trga. Toda, resnici na ljubo, je center še daleč. Ljudje vstajajo, praznično oblečeni stopajo iz domov. Znanci se srečujejo, si stiskajo roke, voščijo: «S praznikom!« - «Srefino!» Ozračje je podobno novoletnemu jutru... Naše zborno mesto je «pereu-lok» Timurja Frunzeja. Pred postajo metroja, od katere se pomika kolona, stoje stojnice z limonado .toplo kavo sendviči, čakati bo treba dolgo, več ur. Hladno je, čeprav sije sonce in /oda, s katero so ponoči prali ulice, zamrzuje. Zrak je čist, prosojen, od daleč se sliši zamolklo grmenje topovskih salv. Nad Moskvo se dvigne ognjena roža: ob belem dnevu umetni ognji, srebrne rdeče in svetlozelene barve. Ljudje ploskajo. Ob zidovih hiS stoje transparenti, tovarniški delavci so prinesli svoje zastave, na vozovih pa so postavljene slike voditeljev ZSSR in Ruske federativne republike. čakamo že nekaj ur, morda dve, morda tri, in kolona se premakne. Po radiu so sporočili miličnikom, ki dremavo spremljajo kolono, da je sedaj vrsta na nas. Ker smo povečini tujci, krene- | Leninov mavzolej, na njem vodi- | proslavah Oktobra ’67. Vprašal mo s skupno pesmijo: tokrat s kubansko himno in z italijansko «Bandiera rossa». Do Rdečega trga je se daleč. Pomaknili smo se za nekaj sto metrov, se ustavili pol ure, spet kilometer, nato spet čakanje. Kdaj bo vrsta na nas? Medem se za nami pomikajo s svojimi vozički prodajalke sendvičev in limonade. Kaj bi ne segli po njih. Nato smo pokukali v sosednjo ulico k Rusom, točneje k delavcem neke tovarne kovinskih izdelkov. Kaj počno? Se ne dolgočasijo? Obstali smo, ko smo videli, da se je skupno veselje prazničnega značaja spremenilo v pravo otroško razigranost. Odložili so transparent z napisom: »Razbili smo fašizem, zdaj je na vrsti imperializem.)) In zaplesali kolo. Močna ženska je plesala na sredi, medtem ko je skušal priti moški, ki je begal okrog kola, do nje. Plesalci mu tega niso dovolili. Ples je rajal toliko časa, dokler ni moški ali ženska prebil obroč... Spet na drugem vogalu so ljudje prepevali. Bolna žena, kakih tridesetih let, nam je zaklicala z okna: «S praznikom, tovariši.)) Z ulice se je utrgalo ploskanje in vzklikanje. «Da zdravstvujte — vi!» Končno je utihnil zamolkli ropot tankov, ki se je slišal od daleč. Krenili smo: po paradi je bil namreč mimohod ljudstva. Nato govor maršala Grečka. Kakor silna reka velikih pritokov so se množice z velikimi rdečimi zastavami transparenti in papirnatimi nageljni (jeseni se tu dobe samo martinke, ki pa niso za praznično razpoloženje), so se stotisoči stekali na Manež-ni trg. Množica je hrumela. Reka se je že premaknila mimo rdeče stavbe Muzeja revolucije, ki loči Rdeči trg od Manežnega trga. Pred nami je bil Kremelj, V soboto in nedeljo so bili na Proseku in Kontovelu tehniki ljubljanske televizije, da bi posneli nekaj slik iz dela pevskega zbora »Vasilij Mirk*. Na sliki vidimo snemanje pred spomenikom padlim na konto-velskem pokopališču tev dobrega finančnega zavezništva. Glejte na nekatere družinske odno- OVEN (od 21 3. do 20.4.) Določite si že zjutraj program svojega dela. Vesel dogodek v družini BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekoliko nejasna situacija v pogledu nekega finančnega vprašanja Nestalno razpoloženje. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Zahvaljujoč se svoji dobri organizacijski pripravljenosti, boste prav dobro prestali dokaj trdo preizkušnjo. Obnovili boste neko staro prijateljstvo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Okoliščine bi utegnile prispevati k vaši izoliranosti, ki pa ne bo povsem škodljiva. Dober začetek novega čustvenega odnosa. LEV (od 23.7. do 23.8.) Skušajte HOROSKOP si omogočiti kratek počitek, ki vam bo zelo koristil Brzdajte nekoliko svojo pretirano širokosrčnost DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Bodite bolj varčni s časom, vendar to ne na račun spanja in razvedrila. Nekdo vam bo zelo hvaležen za majhno žrtev, ki jo boste storili zanj. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Svoje odvečne energije skušajte sprostiti v športu Ne pretiravajte v ljubezni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nadvse primeren dan za vzpostavi- se v kar se da nepristranski luči. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Pazite se, da bi ne delali prevelikih telesnih naporov, ker nanje niste pripravljeni. Nekaj časa posvetite tudi družini. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Vsaj enkrat na teden naj vam pade na mise., da mora človek tudi počivati. Srce bo lanes vaš gospodar. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne zapravljajte časa, zadnji cas ste postali vse preveč leni Neki vaš čustveni načrt ni uresničljiv. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Skušajte si pridohiti kako vplivno osebo, zakaj samo tako si boste utrdili položaj. Ne ponižujte se pred nikomer. telji SZ, vseh socialističnih držav, vseh komunističnih partij. Nekdo maha z roko, v upanju, da ga bo kdo videl. Italijanska grupa je zapela «Bandiera ros-sa» — češ, naj čuje Longo, da smo tu. Pod tribuno se je kolona, tisoči in tisoči nenadoma ustavila. Spoznali smo na mavzoleju Dolores Ibarruri, legendarno Pasionario. Nekdo je prevpil glasbo in zakričal «Arriba Espana roja». Pa-sionaria je pozdravu odgovorila z dvignjeno pestjo. Lasje so ji beli, v stenah Mamaje, pri Stalingradu - Volgogradu ji leži pokopan sin Ruben, heroj SZ, padel v obrambi mesta. Toda silni tok za našimi hrbti se ni ustavil. Začelo se; je prerivanje in treba je bilo naprej. Na mavzoleju moreš spoznati še druge. Kosigin se pogovarja s starim maršalom Vorošilovom; Brež-njev gleda množico; Tito in Longo sta si blizu. Kitajcev ni videti. Mimo cerkve sv. Vasilija in hotela Rossije — mi že smo pod kamnitim mostom. Prehodili smo točen krog in tako, mi pod mostom, prečkamo reko zastav in ljudi, ki se čez most pomika do trga Maneža. Za nas se je končalo. Za 50-letnico oktobra smo šli čez Rdeči trg. V Leningradu je stopil na «Av-roro» stari politični komisar, ki Je pred petdesetimi leti ukazal prvi topovski strel oktobrske revolucije. Ta ukaz, isti strel, je ukazal ob isti uri. Zvečer pa bo radio stare «Avrore» ponovil Leningradu stavek, ki ga je odločno izrekel po radiu Vladimir Iljič Lenin: ((Revolucija delavcev in kmetov, o neobhodnosti katere ni več nihče dvomil, je — dovršena * * * • Jullo Uguerra je duhovnik. Katoliški duhovnik. Srečal sem ga, ko je v spremstvu Jaimeta Meh-tjeja besedoval na ulici pred našim korpusom. Jesen se sprevrača že v zimo. Listje, ki je še včeraj v rumenih in rdečih odtenkih krasilo Moskvo, ki se je kopala v bledem jesenskem soncu, ki je sijalo s plavega, jasnega in mrzlega neba, je že zginilo Blato, ki ga zjutraj spirajo z brizgalkami, je še mazalo čevlje. Priletel je iz Čila, iz Santiaga del Chile, z delegacijo levih revolucionarnih gibanj in KP. S seboj je prinesel kitaro in veliko upanja. Povedal je, da je Jaimeta poznal, ko se je z njim nekoč srečal v Kolumbiji. Tam Je delal drug duhovnik - revolucionar, Camillo Torres, ki je vodil osvobodilno gverilsko gibanje kmetov jugovzhodnih predelov, pod An-dami. Oba sta pravoverna kristjana, oba sta maševala. Camilla Tor-resa je pred letom zadela usoda «Che» Guevare. Strel agenta CIA mu je presekal srce. Julio Uguerra mašuje še danes. »Vera v Boga je vera v dobroto. Morem biti dober, ko okoli mene umirajo ljudje od glada? Ne borim se s silo, a verujem v socializem, živim med delavci v predmestjih Santiaga, z njimi delim dobro in slabo. Delam v tovarni, zvečer pa se potepam od hiše do hiše in govorim z ljudmi, poslušam jih, ko mi pripovedujejo o svojih težavah. Ker sem zelo malo racionalen, izpričujem svoja čustva v pesmih. Pojem jih navadno ob praznikih, na ((fiestah«, pred cerkvami. «Noche de Navidad« je pesem, ki sem jo spisal na božično noč lani. Pravi, da je božična noč sveta in da mir spokojno lega na zemljo... Iž sobe čujem veselo kričanje otrok meščana, iz vasi sem ga, kaj misli o morebitnem dialogu med komunisti in katoličani. ((Komunisti hočejo odpravo krivic, ki tlačijo revno ljudstvo. Mar naj kristjani ostanemo ob strani? Nisem si še zastavil vprašanja, če je to v verskem pogledu koristno, če je prav ali ne. Mene zanima to, da se nekaj naredi, da se menja stanje v Latinski Ameriki, ki je izmozgana. In stanje pri nas, v Čilu, ni prav nič rožnato, čeprav naši demokristjani, prejšnji 'falangisti', govore drugače...« Tedaj me > je prešinilo spoznanje: duhovnik se ima za naprednejšega od komunistov, sprejema jih, podobno kot Camillo Torres, kot Točene br%te’ v svoje revolucionarne vrste revežev in lačnih. Samo da se nekaj naredi... Njegove pesmi so mile in jezne, jedke in prijateljske. Prijateljstvo med narodi mu je tu, v SZ, ko ameriški bombniki rušijo Hanoj v prah in pepel, vdihnilo enostavno pesem, s katero je nastopil pred študenti univerze, na povabilo latinskoameriške skupnosti v Kulturnem domu MGU. Besede refrena pravijo, da išče po svetu pravo prijateljstvo in da ga najde ob kozarcu vina in dobremu kosu kruha, kot je pač v navadi med preprostimi ljudmi, med delavci in kmeti. «Yo busco por el mundo, un rato de amistad cierca un vašo de vino, e un buen točo de pan...» šibki, visok! duhovnik, ki se mu za očali oči bleščijo v prijetnem nasmehu, je utihnil in se oddaljil od mikrofona, črna duhovniška obleka mu je dala videz privida. Nad njim, na stropu, rdeče zastave. Privid brodi po Latinski Ameriki, privid takih ljudi, ki jim srce narekuje pot, v božjem imenu, za narod. STOJAN SPETIČ (Konec jutri) Pred dnevi je bila v Postojni razširjena seja odbora topničar-jev-nrekomorcev, katerih enota ima svoj domicil v Postojni. Šlo je za začetek priprav za proslavo 25-letnice ustanovitve prvih prekomorskih topničarskih enot. Na seji v Postojni so izvolili novo komisijo za zbiranje materiala, za pripravo in pisanje kronike artilerijskih enot. Komisijo bo vodil neposredni organizator in komandant bivših artilerijskih enot general podpolkovnik v pokoju Miroslav Levičnik. Pri delu pa bo sodeloval tudi znani zgodovinar Miroslav Luštek, sodelavec zavoda za zgodovino delavskega razreda v Ljubljani. S tem bo tudi topniški rod prekomorskih enot dobil svojo publikacijo, kakršne so dobile druge enote NOB, publikacijo, ki bo vsebovala zgodovino teh enot, od njihovega nastanka, do zaključnih borb ob .osvoboditvi,....... Kot vrsta drugih prekomorskih brigad, so bile tudi te topniške enote sestavljene pretežno iz borcev iz Slovenskega Primorja in Istre, to se pravi od Slovencev in Hrvatov, ki so se iz kakršnih koli razlogov, kot bivši vojaki italijanske vojske, kot interniranci ali člani imenovanih posebnih bataljonov, znašli po kapitulaciji Italije za fronto, v južni Italiji. Zaradi obrambnih potreb srednjedal-matinskih otokov je jug. misija NOV v Bariju že ob reorganizaciji prve prekomorske brigade ločila 503 borce, ki so bili poslani kot strokovnjaki za dopolnitev razvijajočih se mornariških topniških in drugih enot NOVJ. In tako so prvi borci — prekomorci prišli v topniške posadke na srednje dalmatinskih otokih, zlasti na Visu in Korčuli, kjer so bile že pozicijske topniške baterije. To so prvi prekomorci — topničarji. Naslednje prekomorce topničarje zasledimo konec novembra 1943, ob prihodu prve in druge prekomorske brigade na Vis, Hvar in Korčulo. Torej tudi ob prihodu teh dveh enot so ločili iz moštva kaj borcev za dopolnitev top pnnf na tph ntnkih. V zimsKl h enot na teh otokih. V secih, na prelomu leta pa zasledimo že množičen P ^ borcev prekomorcev v n°ve,ijalt niške enote, ki so se ustana L|j v Gravini in na Visu. Tu a of. tudi pospešeni tečaji za st ^ i njake v tem rodu vojske- tg. isti zimi sta bila ustanovljen • di prvi in drugi divizion,■ . ma se je pridružil še šolski'■ so bile formirane topniške ^ je ter topniški divizioni, ki s poslani prvemu in drugem0 pu*u NOV. . .j, o- Pri osvobajanjih dalmatim> je tokov spomladi in poleti tn,i. bilo topništvo povsod P . uSir Topniški oddelki, ki so bugj,. novljeni v Gravini in na Vis«;; bili sedaj moderno opremilj < vse te enote so bile strni jp' topniško brigado, ki je i®®\ \/r djvizionov in štela 2300 m0|l,W vam... 14.05 K. Pahor: borba 14.25 Lahka glasba ‘ V torek na svidenje - d> ' i,„dd ■■■■■■Krf dan za vas - 17.05" Simi-18.00 Aktualnosti 13.15 SKJ® jj. D. Bučarja --------- Košak: Kirurgovi posegi v 19.P 19.00 Lahko noč. otroci! P Pojo Los Paraguayos Weiss: Pesem o Luzitaoskem »jjj šilu 20.55 Pesem godal . spa Deset pevcev 22.15 Jug Pii - 23.05 J. Miihlberger Ove®c Ital. televizijo III. program 9.30 Radijska sola 10.20 Haydn in Cambini - 10.55 Brucknerjeva sjmL štev. 8 13.15 Budimpeštan- ski kvartet izvaja Beethovna -14.30 Glinka: »Življenj- za kralja* 15.35 Nove plošče 16.15 Manni-no, sonata in koncert 17.20 Angleščina 17.45 Massenetov koncert za klavir in orkester 18.30 Izredna lahka glasba 18.45 Sodobna arhitektura 19.15 Koncert 20.30 Ruska revolucija 21.00 Ob 400-Ietnici rojstva Monteverdija. 10.30, 11.00, M .30 in 13.00 t> 17.30 Dnevnik 17.45 Progf«® a mladino 18.45 Nabožna ola ~ ‘Torriana P “4ra — s- Canzian i Monfal. — Turriaco .S’ p- d'Is. — »S. Lorenzo *arra •teman s Vesna •Rosandra LESTVICA ^ariano £°riiana ,?erado {abertag hala 5°mans n- Monfal. s * n p»er d’Is. n- "‘Uni 5°sandra Janiaco Canzian parra '*sna sRda ’ ^orenzo v Priliodnje veana - s. 5 118 5 0 19 4 2 1 10 4 1 2 13 3 2 1 10 4 2 0 8 4 3 2 2 11 8 3 0 3 9 12 3 0 4 12 8 1 4 2 8 9 1:0 0:0 1:0 1:0 2:1 1:0 3:2 2:0 4 11 3 10 5 10 6 9 2 13 4 14 1 3 3 7 8 1 2 3 5 8 124 6 11 124 4 11 025 3 13 tekme (26.11.) s. Lorenzo, Itala Šlandra, S. Pier dTsonzo -eriano, s. Canzian - Roma- a^Turriaco - Edera, CRDA -cjtfado, Farra - Torriana, Li-^rt®s - Pro Monfaloone. eU Ziani 13, Valenti 11, Collodi 5, Iucchi 8, Or-telli_ 17, halcone, Rossi, Cosmini, Cucilato. m vi- *rk C košuta, Rudes 17, Zavadlal 6, Savo Spacal 18, Fabjan 10, Kralj, Čermelj in Lakovič 2. Že v prvem kolu so morali Bo- rovi košarkarji kloniti Poraz je tembolj pekoč, kajti plavi so izgubili proti neposrednemu nasprotni-ku za končno osvojitev prvega me-sta. Sicer, po tem kar so borovci pokazali v nedeljo, res ne vemo, ce se bodo lahko potegovali za najvišja mesta, Spacal in drugi so namreč le v redkih presledkih po-kazali zadovoljivo igro, precej pa so zgrešili. In mislimo, da so si zapravili prvo srečanje predvsem zaradi slabega zapiranja prostora pod lastnim košem, tako da so tudi nizki igralci Libertasa udobno ulovili odbite žoge in nato realizirali. Ker so bili borovci slabi na odbitih žogah, so zato bili slabi tudi v protinapadu, saj so v celotni tekmi izvedli le en protinapad, kar je zares premalo. Naj omenimo še slab dan Borovih strelcev (Savo Spacal 20 metov, 6 zadetkov; Zavadlal 8 metov, 2 zadetka: Kralj 3, 0; Sirk 5, 0, Rudes 18, 7; Lakovič 5, 1) pa si lahko razlagamo prvi spodrsljaj plavih v tem prvenstvu. Mislimo, da sta edini pozitivni noti tega srečanja dobra nastopa Borisa Fabjana, ki se je povsem uveljavil kot strelec, ter Rudesa, ki je dobil avtoriteto in s tem seveda pogum, tako da je izvedel nekaj zares lepih prodorov. Domačini niso prikazali navdušujoče igre, vsekakor dovolj, da so lahko odpravili borovce in to tudi s precejšnjo razliko (10 točk). Končni rezultat je bil namreč 64:54 v korist Libertasa. Sicer bi borovci lahko tudi odpravili domačine, ko ne bi pri stanju 47:45 izgubili glave in povsem naivno zagrešili nekaj napak (slabe podaje, prehitro streljanje na koš itd.). Statistična tabela borovcev seveda ni zadovoljiva. Borovci so izvedli skupno 15 metov, realizirali pa samo 21 (28 odst ). Prosti streli so še kar zadovoljivi: skupno so jih izvedli 24, realizirali pa 10 (41 odst.). Največ odbitih žog v obrambi je ulovil Savo Spacal 13, nato Kralj 8, Sirk in Fabjan 6, Rudes 5. V napadu Savo Spacal 7, Rudes 3, Lakovič 2. V nedeljo se je trener Mari poslužil kar 9 igralcev. Sirk in Fabjan pa sta zapustila igrišče zaradi petih osebnih napak. Sodnika sta bila večkrat negotova. šena. Kmalu so se Trebenci pokazali v rabil premoči ter zaceli pri-tisKati, z lepimi a nedokončanimi akcijami, na vrata Zarje. Vsak napad Primorca pa je bazovska o-bramba z odločnostjo odbila. Ba-zovci so tem napadom Primorca odgovarjali s hitrimi prodori in iz daljave streljali v vrata. Čeprav so Treoenci v prvem polčasu obvladali igro, jim ni uspelo zaključiti svojih podajanj in realizirali zaželeni gol. Ta neuspeh moramo pripisati predvsem prešibkemu in kot smo že tolikokrat omenili, nekoordiniranemu trebenskemu napadu. Nasprotno so se v tej tekmi Ba-zovci pokazali v boljši formi, tako v tehničnih izvajanjih kot v ago-nizmu. Prav ta njihov atletski napor in odkrita borbenost jim je pomagala, da so realizirali gol, ki jih je privedel v prednost. V ba-zovskih vrstah sta posebno lepo odigrala Pasquale in Scocco, ki do bro obvladata tehniko igre in sta s svojimi posegi večkrat ogrožala vrata Primorca. V drugem polčasu so sicer Trebenci z vso silo pritiskali na vrata Zarje in skušali na vse načine prodreti ter izenačiti. A vse zaman. Bazovci so z odločnostjo branili doseženi rezultat in zaključili igro z dvema točkama. Trebenci ne bodo tako kmalu želi uspehov, če ne bodo stopili na igrišče z odločnostjo in trdno voljo ter se z zagrizenostjo borili za zmago. Zavedati se morajo, da so se v letošnji sezoni vse enajsterice okrepile in izpopolnile svoje pc stave. K. R. liiiiiiiiimiMiiuiiii iiiiiuiii n iiiiii iii iiiuiiiiiii mil iiiiiiiiiiiiniiiiiii n,,MIii liiiii,MIM,iiliiiiiiiiili,u|il||l,|||||| S. MARCO-SOVODNJE 1:1 (1:0) Kot pričakovano v 3’ p.p. Medeot (S. Marko), v 41’ d.p. Boris Petejan STRELCI (Sovodnje). SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Devetak, Jelko Petejan, Branko Ferfolja (k), Ceruc, Boris Petejan, Cijak, Anton Ferfolja, Dužman S. MARCO: Banello, Blason, Bertogna, Soessot, Trevisan, Franco, Savognan, Pacitto, Medeot (k), Castellan in Braida. Kotje 5:3 za S. Marko. Sodnik Burdin iz Krmina. Sovodenjci so z lepo in hitro igro želi polovičen uspeh na tujem igri- šču. škoda, da je še vedno preveč nervoze in medsebojnih očitkov, kot bi vsakdo bil nezmotljiv, kajti z nekoliko olike in potrpežljivosti bi bil rezultat gotovo v korist So-vodenjcev. Da ne govorimo o smoli, ki se po navadi drži le «belih». Povedati moramo, da so domačini realizirali že v 3’ igre: žoga zadene srednjega napadalca Medeota v obraz in se odbije proti vratom Ferfolje, šop trave, ki jih po :grišču ni manjkalo, spremeni smer žogi, ki konča v mreži. Odgovor Sovo-denjcev ni bil preveč izrazit m Sfiligoj, ki tokrat ni zablestel, ie žogo izgubil. Protinapadi domačinov so bili vselej nevarni, vendar o-bramba ni dovolila drugih neprijetnih presenečenj Tudi Sergej Ferfolja je vse bolj posegal na nevarne žoge. Povedati moramo, da Rroseiko Primorje ja nwt.ij.iH je v 12’ p.p. Dužman s par metrov streljal naravnost vratarju v roke. Tudi Anton Ferfolja je minuto kasneje banalno zgreš.1 cilj. žoga le ni hotela v nasprotnikova vrata, kljub nenehnim nevarnim prodorom, ki so se skoraj vsi zaključili ob nastopu obrambe. V drugem polčasu so se domačini pognali v napad, vendar so Sovo-denjci vselej odgovorili. Smola ali banalni streli pa niso dopustiti remija. Omenimo naj, da je Ceruc v 16’ d.p. na predložek Cijaka prodrl v kazenski prostor domač.nov in podal Borisu Petejanu, ki je s par metrov zastreljai previsoko Nekaj minut kasneje je sam Ceruc streljal, vendar prešibko. Tudi Cijak je zastonj poskusil srečo. V 22' d.p. je Jelko Petejan zgrešil vreua s krajše razdalje, Boris Petejan pa je zgrešil dve podaji. Obramba S Marka je aut - žoge streljala na svoje leve položaje, kjer jih je večino prestregel Kuzmin, ki je s hitrimi protinapadi večkrat povzročil pravcato zmedo pred svetiščem S Matea- Tudi njegovi lepi krosi niso našli nobenega, ki bi jih znal pre-v, mrežo. Zato je tudi sam večkrat streljal v vrata. Ko je ze h™ °’ da l?oci9 morali Sovodenjci R?SOVD>?rtženi’ te v ^liko radost ftejds Petejan potresel mrežo na-ate°tn;kov v 42’, to je 3 minuta pred koncem tekme. To je Sovo-denjce pogrelo, škoda prekasno. Ce Pa 3 Sovodenjci izenačili dobrih ka1t^Utrt?°Pil:e'i’ bi got°vo zmagali, a j ti že dva krasna prodora po za- 8 C jaka sta ,/za laa vila zmago. , *?Prav Je morala poražena 1:0 z ekmn® rfam°- P?hvaliti junlorsko ekipo, ki je kljub smoli zelo lepo 7garaimoSroti močnl eWPi Ločnlka Za zmago se mora Ločnik zahvaliti le vratarju Radu Černiču, ki je nlnL^te svetišče, na katero io nenehno streljali Edi Tomšič, Gu-Hn ta mali Agrini. K B A SKUPINA C1 HH IZIDI •Alessandria — Verbania 0:0 Marzotto — Entella Piacenza — Mestrina *Pro Patria — Udinese 'Rapallo — Como •Savona — Monfalcone •Solbiatese — Bolzano •Trevigliese — Legnano •Treviso — Biellese •Triestina — Pavia 2:0 3:0 1:0 2:1 0:0 2:2 0:0 1:1 2:0 LESTVICA Verbania 10 4 6 0 8 4 14 Como 10 6 1 3 17 8 13 Triestina 10 5 3 2 11 5 13 Piacenza 10 5 3 2 10 6 13 Rapallo 10 5 3 2 14 8 13 P. Patria 10 5 3 2 14 9 13 Solbiatese 10 5 2 3 18 10 12 Udinese 10 5 2 3 13 11 12 Treviso 10 3 5 2 15 10 11 Legnano 10 4 3 3 8 7 11 Savona 10 3 4 3 7 4 10 Monfalcone 10 3 4 3 ( i 6 10 Marzotto 10 3 3 4 12 11 9 Trevigliese 10 3 3 4 3 7 9 Biellese 10 2 5 3 8 13 9 Alessand. 10 2 4 4 6 12 8 Bolzano 10 15 4 9 15 7 Entella 10 2 17 5 14 5 Mestrina 10 12 7 2 14 4 Pavia 10 0 4 6 1 15 4 Prihodnje tekme (26.11.) Biellese - Savona, Bolzano -Verbania, Como - Triestina. Entella - Alessandria, Legnano - Treviso, Mestrina - Pro Patria, Monfalcone - Piacenza, Pavia - Trevigliese, Solbia-tese - Rapallo, Udinese - Marzotto. DT W IZIDI •Foggia — Catania •Lecco — Bari •Livorno — Monza •Messina — Catanzaro •Modena — Potenza •Novara — Reggina •Palermo —- Lazio •Perugia — Padova •Reggiana — Piša Verbania — »Verona 1:0 1:1 2:2 0:0 3:0 3:1 0:0 1:0 0:0 1:0 LESTVICA Piša Livorno Palermo Padova Perugia Novara Reggina Verona Catanzaro Venezia Lazio Foggia Monza Messina Modena Lecco Genoa Reggiana Bari Potenza Catania 11 10 11 10 11 11 11 11 11 10 10 10 10 10 11 11 10 10 10 11 10 3 2 6 0 6 1 1 3 5 2 8 1 2 4 15 14 14 13 13 12 12 12 11 10 10 ‘J 9 9 'J 9 8 8 8 8 7 Prihodnje tekme (26.11.) Catania - Palermo, Foggia -Perugia, Lazio - Messina, Monza - Reggiana, Novara -Bari, Padova - Livorno, Piša -Genoa, Potenza - Verona, Reggina - Catanzaro, Venezia - Lecco. Foggia — Catania (1:0) 1 Lecco — Bari (1:1) X Livorno — Monza (2:2) X Messina — Catanzaro (0:0) X Modena — Potenza (3:0) 1 Novara — Reggina (3:1) 1 Palermo — Lazio (0:0) X Perugia — Padova (1:0) 1 Reggina — Piša (0:0) X Verona — Venezia (0:1) 2 Rapallo — Como (2:1) 1 Chieti — Pescara (2:0) 1 Lecce — Cosenza (0:0) X KVOTE 13 — 13.112.700 lir 12 — 431.000 » 1 §_ 11 j B J 1. — 1. Curago 2. Cabral 2. — 1. Onagra 2. Sagapo 3. — 1. Acasto 2. Salimar 4. — 1. Vivaldo da Rio 2. Trivento 5. — 1. Aramis 2. Virgilio 6. — 1. Amuck 2. Dinamite Secondo KVOTE 12 — 502.882 lir 11 — 20.250 » 10 — 2.278 > TRIESTINA PAVIA 2:0 (0:0) Preskromni gostje za Tržačane TRIESTINA: Colovatti (Dapas), Da Rold, Martinelli, D’Eri, Capi-tanio, Pestrin, Ridolfi, Brusadelli, Pedroni, Scala, Ive. PAVIA: Battistini, Villa, Acquali; Mugliaccio, Ghisoni, Sangalli; Radaelli, Brumana, Gravellone, Bernini, Regali. SODNIK Longhi (Livorno). STRELCA: v 60’ Ive, v 31’ Pedroni. Približno 3000 gledalcev. Kotov je bilo 3:1 (1:1) v korist Pavie. Sodnik je opomnil Martinellija, Ridolfija in Acqualija. Triestina se je vrnila k zmagi na račun skromne Pavie, ki je na tržaškem terenu dokazala, da si res zasluži mesto na dnu lestvice. Z bolj odločno Triestino (na primer tako kot proti Bielleseju), bi verjetno to moštvo zapustilo igrišče s še hujšim porazom, kar bi glede na razliko med moštvoma ne bilo presenetljivo. Zmaga Triestine je torej le delno zadovoljila gledalce. Proti moštvu, ki bi moralo biti njen lahek plen, je enajsterica zaigrala preveč nervozno in se izkazala le, ko je bil rezultat popolnoma zagotovljen. Niti po prvem zadetku se namreč rdeči niso odkrižali treme, tako da so gostje celo prevzeli pobudo in nekajkrat sicer zelo neorganizirano navalili na Colovattijeva vrata, ter dali možnost domači obrambi, da je potrdila svojo trdnost. Glavna zanimivost tekme je bil Brusadelli jev povratek. Igralec se je povrnil v precej dobri formi in zadovoljil morda bolj kakor v svojih prvih nastopih. Dejstvo je, da smo tokrat zares lahko spoznali v njem krilca, ki se premika predvsem v napadu, ki ima svoje določeno mesto in ki se tudi v končnem streljanju precej izkaže. Vse te stvari jih v prvih nastopih ni pokazal. Tudi Scala je bil precej pozitiven, čeprav je bilo njegovo delo kot vedno manj očitno. Pestrin pa, ki bi moral z Brusadelli-jevim povratkom pridobiti pravega partnerja, je nekoliko razočaral. Dobro se je še enkrat izkazal napad (govorimo vedno o drugem polčasu), kjer je bil Pedroni še vedno najodločnejši, Ive pa neenakomeren, toda zvit in izkušen. Ridolfi je veliko tekal in veliko skušal, napravil pa je manj kakor navadno. Zelo dobro se je odrezala obramba, ki je morala po prvem golu prenesti jezno reakcijo gostov, in ki je tudi v napadu predvsem z bekoma podprla igro tovarišev. Pavia je res pokazala zelo malo: moštvo je borbeno, se ne poslužuje posebno zaprte taktike (od tod verjetno visoki porazi v zadnjih nedeljah), nima pa potrebne prodornosti v napadu niti prevelike trdnosti v obrambi. Sodnik, ki je bil pri svojem prvem nastopu, je veliko zgrešil, predvsem v prvem delu. Ker pa njegove napake niso v končni meri oškodovale domačinov, mu je ob činstvo na koncu vse odpustilo. Nekaj kronike, Prvi polčas je bil zelo zmeden. Tržačani so večkrat poskušali prebiti nasprotno obrambo, toda nepazljivost in ve- lika površnost sta jih močno ovirali. Le v drugem polčasu se je vratar gostov nekajkrat znašel v nevarnosti. V prvih minutah drugega polčasa je bil najbolj priseben Brusadelli, ki je v 6’ zadel prečko. V 15’ pa je padel prvi gol. Zaradi prekrška nad Martinellijem je sodnik dosodil prosti strel, katerega je izvedel Pestrin; vratar je slabo posredoval, Pedroni je dal Iveju, ta pa iz kratke razdalje potisnil v mrežo. Po nekaterih prodorih gostov, ki niso resno ogrožali Colovattijeva vrata, je Ridolfi ušel svojemu tekmecu, toda zgrešil lahko zaključek. V 35’ pa je tokrat Ive lepo podal Pedroni ju, ki je prehitel vratarja in postavil končni rezultat. Isti Pedroni je kmalu nato zopet premagal vratarja, toda sodnik je razveljavil zaradi offsida. uk NOGOMET NEAPELJ, 20. — škotska enajsterica Hlberniana je danes prispela v Neapelj, kjer bo v sredo nastopila v drugem kolu turnirja za pokal sejemskih mest proti Na-poliju. Tekmo bo sodil Švicar Scheurer. * * * MILAN, 20. — Danes dopoldne so igralci Milana odpotovali na Dunaj, odkoder bodo nadaljevali pot na Madžarsko, kjer se bodo v sredo spoprijeli z enajsterico Vasas Gyoer v prvi tekmi drugega kola za pokal pokalnih prvakov. Tekmo bo sodil Švicar Dienst. KOSA RK A MOŠKA A LIGA (3. kolo) LESTVICA Eldorado - »Petrarca Boardo 68:63 *Candy - Butangas 83:68 *Noalex Reyer - Fargas 74:55 •Simmenthal - AlFOnestk 77:65 Ignis Sud - »Ignis Varese 77:69 •Oransoda - Becchi Forli 87:54 LESTVICA Simmenthal, Candy Bologna, I-gnis Sud Napoli, Oransoda Cantu 6 točk; Ignis Varese, Noalex Reyer Benetke 4; Eldorado Bologna, Bu tangas Pesaro 2; Petrarca Boario Padova, AH’Onesta Milan, Fargas Livorno, Becchi Forli 0. ŽENSKA A LIGA »Recoaro — S.G.T. 67:42 »Fiat — Fiamma 52:29 Geas — »Fari 46:32 »Standa Mi — Torino 50:37 »Lamborghini — Standa Fe 40:26 LESTVICA Recoaro Vicenza 1 1 0 67 42 2 Fiat Torino 1 1 0 52 29 2 Geas Šesto 1 1 0 46 32 2 Lamborghini Bo 1 1 0 40 26 2 Standa Milano 1 1 0 50 37 2 Torino 1 0 1 37 50 0 Standa Ferrara 1 0 1 26 40 0 Fari Brescia 1 0 1 32 46 0 Fiamma Roma 1 0 1 29 52 0 S.G. Triestina 1 0 1 42 67 0 V MOŠKI KOŠARKARSKI R LICI Zmaga goriškega Splugena nad tržaškim Lloydom 78:61 (30:30) za soško peterko SPLUGEN BRAU: Medeot 21, Comelli, Ponton 22, Krainer 17, Me-neghel 4, Bisesi 4, Polloniato 6, Michelini, Stabile, Bosini 4. LLOYD ADRIATICO (TS): Bianco 3, Welker, Poli 17, Fortunati, Bicci 10, Tarabocchia 6, Narder 10, Janousek, Cociani, Lonero 15. V nedeljo smo prisostvovali deželnemu derbiju moške košarkarske B lige. Spliigen je tudi tokrat potrdil svojo formo. To pa nas ne sme presenetiti, saj je tudi Lloyd šibka ekipa. Prav zaradi tega ne moremo še izreči prave sodbe o sposobnosti goriške ekipe. Kot po navadi je Spliigen začel živo in povedel. V prvem delu igre je goriška peterka popolnoma za vladala na igrišču Ponton je_ bil v izredno dobri formi in uspešen k katerekoli razdalje, Medeot pa se protinapadu. V 10’ je Spliigen vodil z 9 točkami prednosti (22:13). Tedaj je trener goriške peterke Mickey Marino izvedel nekaj menjav in posial na igrišče mlade igralce. Tržaška peterka je to krasno izkoristila ter izenačila (28-28), v 19’ pa celo povedla (28-30). Time out... nove menjave in Spliigen je bil zopet uspešen. Z rezultatom 30-30 so se igralci odpravili v slačilnice. V drugem polčasu ,ie Marino poslal na igrišče standardno peterko. Ta je zopet povedla in vedno bolj je zopet izkazal v JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Dve točki za ljubljansko Olimpijo in ena (dragocena) za Maribor Sežanski Tabor jesenski prvak druge republiške lige Ljubljanska Olimpija si je zopet popravila položaj: v nedeljo je v 12. kolu nogometnega prvenstva I. zvezne lige premagala Beograd, ki je tako obstal na zadnjem mestu. Lep uspeh so zabeležili Mariborčani, ki so se vrnili z gostovanja v Splitu s točko v žepu. V republiškem nogometnem prvenstvu so v nedeljo odigrali zadnje kolo. Koper je dosegel svoj načrt. Iz Hrastnika je prinesel dragoceno točko, deli drugo mesto z Ljubljano in odprte so mu vse perspektive, da spomladi resno poseže v boj za prvo mesto. Njegova najnevarnejša nasprotnika (Mura in Ljubljana) igrata spomladi v Kopru, razen tega pa ima Koper tudi lažje nasprotnike na tujih terenih. Toda za točko v Hrastniku je bilo treba plačati težek davek. Danes popoldne smo se v Kopru raz-govarjali s trenerjem in igralci, ki so bili polni pritožb zaradi grobe igre Hrastnika. Kar štirje igralci Kopra so hudo poškodovani. Ves čas tekme so domačini startali na človeka in ne na žogo, posamezniki pa so celo igrali v alkoholiziranem stariju. V zvezi s tem bo Koper s posebnim pismom opozoril republiški nogometni forum. O miiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiitiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiii TRENTO-PONI!AN A 1:1 (1:1) Zopetdragocena točka TRENTO: Spaggiari; Faes, Sartorl, Turrinelli, Fabbro, De Mar-chi; Caprari, Scali, Boetto, Zerlin, Guaresi. PONZIANA: Princig; Verzegnassi, Baudaz; Framalico, Sluga, Kinkmayr, Ravaiico. Frontali, Furlani, Curci, Chlodini. STRELCA: v 3’ Zerlin (enajstmetrovka), v 5’ Frontali (P). Približno 1000 gledalcev. Kotov 12:1 v korist Trenta. Se en pomemben uspeh Ponzia-ne, ki je na igrišču v Tridentu od- ščipnila domačinom točko in tako nadaljevala pozitivno serijo, ki traja že štiri tedne. Gostje so sicer rešili rezultat le s precejšnjo dozo sreče, saj je bil gol sad nepazljivosti sodnika, ki ni opazil, da je bila žoga že v outu. Tekma se namreč ni začela dobro zanje, saj so domačini že po 3’ prešli v vodstvo po zaslugi Zerlina, ki je mojstrsko izvedel enajstmetrovko, katero je sodnik dosodil zaradi Verzegnassi-jevega prekrška nad Scaldjem. Le 2’ kasneje pa je Curci poslal pred vrata žogo, ki je že izšla z igrišča, in Frontali je z glavo neubranljivo streljal v vrata. To je razburilo goste, ki so še dolgo ostali pod šokom in navalili na nasprotna vrata brez potrebne koordinacije. V teh trenutkih je obramba gostov, ki je še enkrat slonela na Baudažu, odlično zdržala pritisk. Res čudna ta Ponziana. Se enkrat ji ni uspelo potrditi za dve nedelji isto moštvo, toda kljub temu je videti vsako nedeljo več napredkov. To je jasen dokaz, da ima moštvo na razpolago veliko število nadarjenih atletov in da bi z malo več sreče lahko kmalu doseglo višja mesta v taki konkurenci, ki se je doslej zelo malo izkazala. Nad vsemi je bil še enkrat Princig, kateremu bo D’Ambrosi le s težavo odvzel mesto v prvem moštvu. Oba beka in krilci so zaigrali kot je bilo potrebno v takih okoliščinah: mimo in preudarno. Značilno pa je za tržaško obrambo, da potrebuje nekaj časa, da se organizira. Prav v prvih minutah obeh polčasov je moštvo najbolj ranljivo, kot se je že pokazalo v mnogih primerih. Na sredini igrišča je bil zelo učinkovit Frontali, o napadu pa sploh ni mogoče govoriti, saj sta bila Furlani in Ravaiico prepuščena samim sebi, in se nista mogla prebiti skozi gosto domačo obrambo. uk sami tekmi naj povemo, da so Koprčani prvi prišli v vodstvo, domačini pa so izenačili v drugem delu igre. Obe moštvi sta zamudili več priložnosti za dosego zadetka. Koprčani so tik pred koncem imeli stoodstotno priložnost, ki pa so jo žal zamudili. Gostje so bili tehnično boljši, domačini pa so to pomanjkljivost skušali nadoknaditi z grobo igro. Sodnik je premaio odločno posredoval in je izključil le Ocepka (Hrastnik) in Nenadiča (Koper) zaradi očitnega medsebojnega obračunavanja. Nova Gorica je z dokajšnjo težavo premagala trboveljskega Rudarja. Pri tem je treba povedati, da so Trboveljčani preboleli začetno krizo in da sedaj niso več tisto moštvo, ki so mu pred meseci na debelo polnili mrežo. Rudar je dolgo časa držal rezultat 1:1, na koncu pa je vendarle moral kloniti ob številnih napadih domačinov. S tema točkama je Nova Gorica popravila slab vtis iz prvega dela tekmovanja ter je pristala na solidnem petem mestu. V drugi republiški ligi (zahodna skupina) je sežanski Tabor premagal Novo mesto na njegovem terenu z 1:0 in tako osvojil naslov jesenskega prvaka... To je vsekakor največji uspeh sežanskih nogometašev, odkar so ustanovili nogometni klub. Seveda čaka Tabor spomladi težka naloga, ko se bo moral otepati nevarnih nasprotnikov, predvsem pa Ilirije, Zagorja in Slovana. Piran je doživel presenetljiv poraz na domačem igrišču z Ilirijo. Prvi polčas je minil v enakovredni igri, ko pa je odšel z igrišča najboljši napadalec Pirana Peroša, so gostje prevzeli pobudo In prepričljivo zmagali. Izola je bila skoraj vso tekmo v premoči v igri z Nanosom, zaradi nespretnih napadalcev pa si je zmago zagotovila šele v zadnjih desetih minutah. Lep uspeh je dosegel Tolmin, ki je doma igral neodločeno z Zagorjem. UMETNO DRSANJE MILAN, 20. — Italijanska zveza za športe na ledu je javila, da bo poslala na predolimpijski teden v Grenoblu, ki bo od 23. do 25. t.m„ nekaj predstavnikov. V Grenoblu bo med posamezniki nastopil Ste-fano Bargauan, ki bo skupno Emanuelo Gianoni tekmoval tudi v dvojicah. MILAN, 20. — Zaradi nezadostne plasti snega v Madonni di Cam-piglio se bodo priprave italijanskih olimpijskih kandidatov v alpskem smučanju nadaljevale v Sestrieru. Tekmovalci v nordijskih panogah pa bodo 23. t.m. odpotovali na švedsko, kjer se bodo pripravljali in tudi nastoDila na tamkajšnjem tekmovanjih. SNAIDERO ITALSIDER 73:50 (34:26) Videmčani premočni za tržaško peterko SNAIDERO — Paschini 7, Fiorini, Zanon, Cella, Cescutti 18, Damico 1, Porcelli 13, Sarti 18, Magnoni 16, Moos. ITALSIDER — Cavazzon 12, Ruprecht 9, Požar 3, Simsig 9, Pa-5, Della Costa 4, Crisma 2, Pilon 2, Porcelli 4, Moreni. je' pais Tržaška peterka Italsider ja mogla le malo proti močni ekipi Snaidera iz Vidma, ki ima letos resne namene (in tudi vse možnosti), da prihodnje leto prestopi v elito italijanske košarke, to je v A ligo. Tržaški predstavniki pa nikakor niso že v uvodnih minutah predali orožja, temveč so se z vso zagrizenostjo in voljo vrgli v borbo, tako da' so večkrat celo spravili v I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Dinamo — Rijeka 2:1 (1:1) Bratstvo — Šibenik 2:0 (1:0) Vojvodina — Radnički 3:0 (1:0) Trešnjevka — Rudar (L) 4:0 (2:0) C. zvezda — Sarajevo 1:0 (0:0) Sloboda —■ Varteks 2:0 (2:0) Hajduk — Maribor 1:1 (0:1) Aluminij — Čelik 0:1 (0:1) Olimpija - Beograd 2:0 (1:0) Belišče — Osijek 1:1 (0:1) željezničar — Partizan 1:0 (0:0) Famos — Split 1:1 (1:1) Velež — Zagreb 2:0 (1:0) Rudar (K) — Leotar 2:2 (1:2) Vardar — Proleter 0:0 Borovo — BSK 3:1 (0:1) LESTVICA željezničar Dinamo 12 12 6 6 5 5 i i 24:12 21:12 17 17 Čelik JU Hi O Partizan 12 6 4 2 14:10 16 Sloboda 14 C. zvezda 12 5 5 2 22:12 15 Famos 14 Vardar 12 4 5 3 14:13 13 Rudar (L) 14 Rijeka 12 5 2 5 21:20 12 Split 14 Hajduk 12 5 2 5 17:16 12 Borac 14 Proleter 12 5 2 5 13:14 12 Osijek 14 Zagreb Olimpija Velež 12 4 3 5 22:22 11 Borovo 14 12 4 3 5 14:16 11 Bratstvo 14 12 4 3 5 10:12 11 Lokomotiva 14 Vojvodina 12 4 2 6 13:13 10 Belišče 14 Maribor 12 3 4 5 19:25 10 Rudar (K) 14 Radnički 12 5 0 7 13:24 10 Leotar 14 Sarajevo 12 4 0 8 14:16 8 BSK 14 Beograd 12 * 3 * * 1 8 10:24 7 Trešnjevka Varteks 14 14 Pari prihodnjega kola: Proleter- Šibenik Aluminij 14 14 Dinamo, Zagreb Vardar, Parti- * zan - Velež, Beograd - željezničar, Maribor - Olimpija, Sarajevo-Haj-duk, Radnički - C. zvezda, Rijeka -Vojvodina ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Izola — Nanos 3:0 Piran — Ilirija 0:3 Litija — Bela krajina 1:3 Tolmin — Zagorje 0:0 Novo mesto — Tabor 0:1 LESTVICA (0:0) (0:0) (0:0) II. LIGA (ZAHOD) večala razliko v koših. Trzaca niso mogli ustaviti tega napredi < ker so bili vsi standardni i|r", obremenjeni s 4 osebnimi napaka1™; Iz tega razloga so Ponton in lahko napadali nasprotni koš® večkrat uspešni. To se je še poznalo, ko je moral Lonero * pustiti igrišče zaradi 5 osebnih n pak. Goriška peterka je takrat d bila pravo moč in stalno napada tržaški koš, tako da je zakljucu* tekmo z razliko 17 točk (78-61)-V tej tekmi sta pokazala odli®. formo Ponton in Medeot, P0"''3.1, je treba tudi Meneghela in P' niata, ki sta dobro branila doffl* koš in bila uspešna na odbitih "7 gah. Zelo smo se čudili slabi fon™ kapetana Krainerja, ki je zgreSt kar 7 prostih metov in celo vrs metov iz razdalje. Svojo netocn je le nekoliko popravil v polčasu, poznati pa je bilo, da n‘ ne gre igra od rok. Pri Lloydu P lahko pohvalimo Polija in I®?erJ ki sta bila nedvomno najboljša tržaški ekipi in sta bila oben® edina, ki sta nekoliko kljuboval Goričanom. Ostali del ekipe Pa . bo moral še truditi, da bo doseg dobro formo. —ameb" MOŠKA B LIGA »Snaidero — Italsider Ts 63:5} •Gira — Libertas Biancosarti — *Faema »Spliigen Brau — Lloyd Adr. »Siemens — Gamma 7::^ »Virtus — Italsider Ge LESTVICA j 3 0 224 }47 6 Biancosarti Spliigen Brau Snaidero Gira Bologna Siemens Libertas Biella Italsider Ts Faema C.M. Virtus Imola Gamma Varese Italsider Ge Lloyd Adriat. 3 0 245 186 239 l7® c 199 166 208 209 195 159 187 184 2 137 0 190 232 158 185 161 211 ■ 3 0 3 0 2 1 1 2 1 2 1 2 1 2 0 3 0 3 0 3 IZIDI Borac Lokomotiva 1:1 (0:1) 9 10 8 7 6 6 5 6 6 5 5 5 3 4 4 3 4 2 2 10 1 29:3 2 26:10 29:10 28:18 22:24 18:20 20:12 19:17 6 23:24 5 14:15 16:21 21:31 13:18 21:23 20:26 16:26 9:28 13:31 Pari prihodnjega kola: Lokomotiva - Bratstvo, BSK - Borac, Leo-tar - Borovo, Split - Rudar (K), Osijek - Famos, Čelik - Belišče, Varteks - Aluminij, Rudar (L) -Sloboda, Šibenik - Trešnjevka. SLOVENSKA LIGA IZIDI Hrastnik — Koper 1:1 (0:1) železničar — Slavija 0:0 N. Gorica — Rudar 2:1 (1:1) LESTVICA Prihodnje tekme (26.lld . Gira - Snaidero, Libertas - Fae>""j Biancosarti - Spliigen Brau, mmo Cii otvj PTTS — * zadrego tehnično boljše nasprotnike. Kaj kmalu pa je bivši igralec Oransode Sarti prijel vajeti igre v svoje roke in za Italsider je bil križ. Domačini so nizali točko za točko in se kmalu oddaljili od Tržačanov za 20 točk Zaman je bil končni finiš Cavazzona in drugih: Videmčani so oili nedosegljivi. Zanimivost nedeljskega srečanja je bil tudi dvoboj med obema bratoma Parcelli, ki sta se v deželnem derbiju znašla nasproti. Uveljavil se je seveda starejši, ki je kot vedno solidno vodil videmsko I Adriatico - Gamma, Siemens peterko do zaslužene zmage. I tus, Italsider Ts - Italsider Ge. llllllllIMlIllMlllllllltlMIIIIIIIIIIIlInllllllllllllllllllllnlllllllMIIIIIMIIIIIIllllllllllMIMIIIIMII IMIlt,III,ll,l>l Nfl ODBOJKARSKEM TURNIRJU Nfl REKI v Zenska šesterka Bora na častnem II. mestu ženska ekipa Bora je v nedeljo nastopila na prijateljskem turu nirju na Reki, ki ga je organiziral domači Partizan. Na turnF so nastopili poleg Bora, Partizan I. in II. z Reke in Partizan p°re' Prva tekma na sporedu je bil derby med reškima ekipama. Z®" porei Tabor 11 8 2 1 23:14 18 Mura 11 7 3 1 32:13 17 Ilirija 11 8 0 3 29:8 16 Ljubljana 11 6 3 2 30:14 15 Zagorje 11 6 4 1 25:11 16 Koper 11 6 3 2 22:13 15 Slovan 11 6 2 3 27:16 14 Celje-Klad. 11 4 5 2 17:14 13 Piran 11 5 2 4 23:18 12 N. Gorica 11 3 5 3 13:11 11 Izola 11 5 2 4 19:16 12 Slavija 11 3 5 3 10:12 11 Litija 11 4 1 6 14:18 9 Triglav 11 3 4 4 15:16 10 B. krajina 11 3 2 5 16:26 9 Hrastnik 11 3 3 5 15:21 9, Tolmin 11 3 2 6 24:25 8 Kovinar 11 2 5 4 14:22 9 Kamnik 11 3 1 7 15:23 7 železničar 11 2 4 5 17:28 8 Nanos 11 2 2 7 15:38 6 Svoboda 11 2 3 6 17:22 7 N. mesto 11 0 5 6 11:28 5 Rudar 11 3 1 7 20:36 7 gale so starejše članice, drugo tekmo pa so mlajše Rečanke izgubile proti Poreču. Dvoboj med Partizanom I. in Borom se je končal z zmago domačink. Borovke so nastopile s pomlajeno ekipo, ki bo letos igrala na italijanskem prvenstvu B lige. Nastop je bil pozitiven, čeprav so plave klonile. Saj so se udeležile turnirja zato, da bi se nova ekipa vigrala in pridobila izkušenj, ki jim bodo služile na prvenstvu. Celotna ekipa se je dobro odrezala in videli smo nekaj lepih akcij, ki so jih Pernarčičeva, Barejeva in Pav-letičeva dobro zaključili. Ne smemo pa pozabiti na ostali del ekipe, ki je pripomogel do lepe Igre. če bodo dekleta redno in z dobro voljo trenirala bodo prav gotovo letos zasedla dobro mesto v ligi. Ostali dve tekmi sta se končali v korist plavih, ki so tako zasedle častno drugo mesto. IZIDI Partizan I. — Partizan II. 2:0 (15:1. 15:2) 3:0 (15:6, 15:4, 15:0) Partizan I. Reka — Bor Trst (15:8, 15:2, 2:15, 15:5) Bor Trst — Partizan II. Reka (15:5, 15:5, 15:4) 3:1 Partizan I. Reka — Partizan 3:1 (3:15, 15:5, 15:5, 15:5) 0 Bor Trst — Partizan Poreč (15:8, 15:8) POSTAVE Partizan I.: Erniša. Dukič jetič, Poropat, Peršič, Diurinič gonja. , s„ Bor: Pavletič, Hmeljak, Bar®}.,,, Kenda, Pernarčič Sonja in Rauber, Rogelja in Bezeljak. Partizan Poreč: Magraitner, žetič, Cetina, Pribetič, Milovan0 Cerič, Paesln. .n9r, Partizan II. Reka: Pulič, GasjL. Franck, Flego, Mikulič, Rotar, £ rin, Beroš, Tare. TENIS LJUBLJANA, 20. — Tenišk»ji» prezentanca Jugoslavije je četrtfinalno tekmo za pokal * ^ skega kralja z Anglijo s jjil po prvem dnevu dvoboja, ki J4li tf v Hali Tivoli, so Angleži P1^ vodstvo, v nedeljo pa so n7]stili podvojili. Jugoslovanom so Pr., i le točko, ki Jo je Pilič osvoj1 srečanju s Coxom. . ILJA ERENBVKG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki is knjige Ljudje, telo, 5ivljenje») Aleksander Aleksandrovič Fadjejev Aleksander Aleksandrovič je bil krepak človek; veliko je jedel, veliko je pil; lahko je tekel deset kilometrov; noči je preživljal na zasedanjih in vse je potekalo brez sledov. Sele v zadnjih letih so ga začeli izdajati živci. Decembra 1952. leta mi je pisal: «Joj, jaz sem še vedno bolan in moral bom še tri tedne ostati v bolnišnici. Ce bi, na primer, človek od strani pogledal vas in mene, bi seveda rekel, da sem jaz popolnoma zdrav, vi pa bolni. Pri delu ste se izkazali kot človek z železnim zdravjem. Vendar le popazite nanj! Saj je vse to vendar zaradi živcev, to je vse za zdaj Vi, kot da niste vajeni oddiha, vseeno pa poskusite...« Med najinim poslednjim srečanjem je Fadjejev pravil, da je bolan — «noge me bolijo, ne morem hoditi«, «roman je, kot sem vam že pravil, propadel,« «skratka, slabo«. Skušal sem ga ohrabriti, govoril, da bo bolezen minila, saj je deset let mlajši od mene in da bo še napisal nekaj romanov. Zmajal je z glavo. «Motor odpoveduje...« Cez dva meseca so mi telefonirali: «Fadjejev je storil samomor...« Kot vedno v takšnih primerih, so začeli ljudje ugibati, iskali so vzroke ter se spominjali dobrega in zlega. Seveda je bilo povodov veliko — v življenju ni štedil s samim seboj; dokler je trajala ostra zima, se je držal, ko pa so se ljudje začeli smehljati, je začel razmišljati nad vsem, kar je bil preživel in napisal; vse se je nekako razgalilo. In tu je začel odpovedovati motor. Ko se oziram na povojna leta, neprestano videvam pred očmi lik Fadjejeva. Bil je visoke rasti in opaziti ga je bilo na vsakem posvetovanju. Pa tudi kot človek je bil velik — tako v okrutnosti kot nežnosti, kot v zaupanju in v nesreči. Georg Pabst Med rokopisi E.P. Petrova je ohranjen načrt knjige, ki jo je nameraval napisati: «Moj prijatelj Iljf». V petem poglavju tega načrta sem našel naslednje vrstice: «Rdeča armada. Edini človek, ki ni pisal, je bil Iljf. Splošno vzeto, takšen je bil stil časa: pljuniti na vse, neumno je pisati pismo, MHAT je nenadarjeno gledališče, berite Julia Jurenita. Eren-burg je prinesel iz Pariza odlomke filmov skupine »Avantgarda« — posnete upočasnjeno. «Pariz je zaspal«. Navdušenje nad filmom. »Kabinet doktorja Caligarija«, «Dve siroti«, Mary Pickford. Filmi s pospešenim tempom. Nemški filmi. Prvi fokstrot. Živeli pa smo zelo bedno.« Navedene vrstice so bile napisane 1926. leta, ko sem v Moskvi predvajal odlomke francoskih filmov, ki so mi jih dali Abel Gance, Rene Claire, Feyder, Epstein, Renoir in Kirsanov. Takrat še nisem poznal Iljfa in Petrova, a sem se, kot onadva, navduševal nad filmom in celo napisal brošuro ((Materializacija fantastike«, Nemškr filmi tipa «Doktor Caligari« mi vseeno niso bili všeč — navduševal sem se nad Chaplinom, Griffithom, Ejzenštejnom in Renejem Clairom. Cez leto dni sem imel priložnost, da sem se pobliže seznanil z ((materializacijo fantastike«, ali natančneje povedano, s fantastiko materializacije. V Nemčiji je založniška hiša «Malik Verlag« objavljala prevode mojih knjig. Omenjeno podjetje je ustanovil moj prijatelj, nemški komunist Wieland Herzfelde. Vedno je šel na roko sovjetskim pisateljem. (1928. leta je Majakovski pisal iz Berlina: «Edino upanje je Malik...«) In glejte, prejel sem pismo od Herzfelda: «UFA bi rada posnela ((Ljubezen Jeanny Ney», film pa bo režiral eden izmed najboljših režiserjev Georg Pabst.« Pabst je bil Avstrijec in se nikoli ni navduševal nad ekspresionističnim kopičenjem strahot, ali, kakor smo tedaj govorili, nad «volkodlaškimi strahotami«. Poznal sem njegov film ((Nevesela ulica« — o človeškem propadanju povojnih let. Omenjeni film mi je bil všeč in razveselil sem se predloga UFA. Kmalu me je Pabst zaprosil, naj pripotujem v Berlin, kjer so snemali film. Uspeh ((Križarke Potemkin« je prisilil številne filmske producente k razmišljanju. Občinstvo se je ohladilo do zloslutnih grimas različnih ((doktorjev« in kavbojev so bili že siti. Ruska revolucija je pritegovala s svojo eksotiko. Cecil de Mille je z naglico pripravljal «Burlake z Volge«, Marcel L’Herbier »Vrtoglavico«. Pabst je sklenil, da bo intrigo mojega romana začinil z živopisnimi prizori: z bitko belogardistov z «zelenimi», z zasedanjem sovjeta delavskih odposlancev, revolucionarnim naglim sodiščem in ilegalno tiskarno. Vedoč, da gre za scenarij, ki ga je nekdo v naglici zmašil skupaj in da je zato prepoln nesmislov, so Nemci, z njimi lastno pedantnostjo vendar težili k resničnosti detajlov, hodili so na sovjetsko veleposlaništvo, istočasno pa so kot svetovalca povabili generala Škuro, ki je nastopal s skupino koza-kov-konjenikov. V paviljonu filmskega mesta sem videl Ulice Feodosije z arkadami, umazano rusko gostilno, krčmo z Montmartra, kabinet modernega francoskega odvetnika, naslanjač velikega kneza, steklenice votke, kip Matere božje, ležišča v prenočišču za siromake in še veliko drugih odrskih rekvizitov. Moskva je bila kakih petdeset korakov stran od Pariza, 1,1 njima pa se je dvigalo krimsko obrežje. Belogardistični & je od sovjetskega naglega sodišča delil en sam franc0 vagon. Film je bil nem in to je omogočalo Pabstu, da je žiral igralce različnih narodnosti. Vlogo Jeanne Ney je >£. lepa Francozinja Edit Jeanne, Andreja Šved Uno Henj> . zločinca Halibajeva Nemec Fritz Rasp, Zaharkeviča pa ® igralec moskovskega Komornega gledališča Sokolov. S snemanja sem si zapomnil samo tri prizore. ^ Jeannine solze. Igralka nikakor ni mogla naravno zaje*5® Navili so gramofon z neko otožno romanco. Edit -JelF se je obrnila in poskušala izvabiti solze — morda se je minjala nesrečne ljubezni, morda pa je mislila tudi n® srečni angažma. Pabst je bil v usnjenem jopiču P°d, poveljniku baterije in je neusmiljeno škartiral prizore j ninega joka: zdaj jih je bilo preveč, zdaj premalo. Končh®, igralko pripeljal do naravnih solza ter je zadovoljen poteg iz žepa sendvič s šunko. Kasneje me je predstavil zvezdi in ta se je nasmehnila: »Ah, ah, vi ste napisali 4 otožno zgodbo? Čestitam.« Moral bi ji čestitati jaz za izr® m jok, toda zmedel sem se in zamrmral nekaj nedoloč0®^ V drugem prizoru se pojavljajo stenice. Po Pabstovi ^ misli bi morale stenice gomazeti po zidu, Helibajev pa hW f jih prestrezal in ubijal. Stenice je bilo treba posneti v V&ijjLj planu. Odsek za nabavo je dostavil kozarec s čudov*4 ^ stenicami. Vendar pa so žuželke izpadle neumno — zAaL(i< naglo zapuščale področje snemanja, zdaj so otrpnile, jih je žgala tudi prveč močna svetloba. Raspu, ki je \\\ vlogo Halibajeva, se nikakor ni posrečilo, da bi jih P° j< Pomočnik režiserja mi je rekel, da bo prizor s stenicami drago prišel UFA — za njihovo snemanje so porabili P° štiri ure (Nadaljevanje sledi) LKKDNISIVO: TRSI - OL MONTEOOHl 6, 11, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Postni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MaggiO l/l Telefon 33 82 - 1-i'itAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA 41 20 - Telefon 374)38, 95-823 - NAROČNINA: meseftna 800 lil - četrtletna 2250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7.700 In - SFRJ posamezna Številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinariev' letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tl.skB Trst 11 5374 " p SFRJ' AD I. UŽS Lribiiaoa. Stari trg 3/1., eleton 22 2117 tekoči račun pri Nimdni nanki v Ljubljani - 5013-2/0/1 - (Mii asi (.ena oglasov: Za vsak mm v sinn) enega stolpca: trgovski 150, finančno-ipravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali 40 Ur beseda - Oglasi trž**8' gort.Ske pokrajne se naročajo pr) upravi. - Iz vseh drugih "okrajih Italije pri »Societš Pubbllcltš Italiana« - Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO — Izdala to tiska Založništvo tržaškega tiska Trst