PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuli’1’ od 18. septembra 1944 d° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Nar je izšla zadnja številka- Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v zadnjem Evropi.
primorski
MT	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 5.59 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 -Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 69 (13.899)
Trst, sreda, 24. aprila 1991
Sovjetski voditelj v precejšnjih težavah
Gorbačov vsiljuje »vrh« z Bushem
Za vsako ceno želi mednarodno potrditev Danes bo desnica zahtevala njegov odstop
MOSKVA — Mihail Gorbačov krvavo potrebuje zunanjepolitično zmago, da bi vsaj delno omilil notranjepolitične neuspehe. To je edi-n° opravičilo za neobičajen diplomatski spodrsljaj o datumu prihodnjega srečanja na vrhu med Mihai-°m Gorbačovom in ameriškim Predsednikom Bushem. Predsednikov glasnik Vitalij Ignatenko je namreč na tiskovni konferenci napo-e.dal, da bo vrh v prvi polovici juha. V Washingtonu o tem datumu Pjoh nimajo pojma, glasnik Bele lse Fitzwater je včeraj jasno nave^ , 6' da se še vedno pogajajo, a da y°nčnega datuma še niso določili. . sa zadeva bo bržkone bolj jasna, , 0 se bo s severnokavkaškega Kis-°yodska vrnil ameriški državni taj-v'k Baker, ki je včeraj nepričako-jano odpovedal današnji obisk v ^ ruzalemu in obenem napovedal, , ,Se bo jutri sestal s svojim sovjet-jm kolegom Besmertnihom. sa ^natenko pa seveda ni govoril sv^0 0 tem vrbu- Več časa je po-sph1 današnjemu plenarnemu za-vp^anjo centralnega komiteja 2>Z. Odločno je zavrnil namige, funk ..lahko Gorbačov odstopil s Da tkC^e generalnega sekretarja ren Omenil je tudi da je ducat skjp *ških in oblastvenih partij-b . organizacij zahtevalo, naj Gor-bKC;OV da obračun svojega dela. V DarvU Se di moral šef sovjetske ski 1)6 za9ovarjati pred desničar-1,1 krilom partije. Ignatenko pa
je takoj dodal, da bo Gorbačov »brez dlak na jeziku« odgovoril na vsak napad. Položaj je vsekakor izredno težak. Kot je zapisala Pravda, bi se radi nasprotniki perestrojke maščevali Gorbačovu. Argumentov za neposreden napad jim ne manjka. Vrhovni sovjet je včeraj odobril gospodarski načrt premiera Pavlova, to pa se bo le s težavo ponovilo na današnjem partijskem sestanku, kjer bodo skoraj gotovo ugotovili, da je ta načrt prava izdaja socialistične prakse in revolucionarnih izročil sovjetske partije. Država se nahaja pred gospodarskim zlomom. Že res, da so marsikje rudarji prekinili svoje stavke, a kaj, ko so se z referendumi odcepili od zveznih ministrstev in se pridružili Ruski federaciji. Kjer pa je republiško vodstvo desno usmerjeno, se stavke še stopnjujejo. Zgovoren je primer beloruskih rudarjev in delavcev, ki že grozijo s splošno stavko.
Gorbačov pa ima težave tudi z republikami Včeraj se je sestal s predsedniki devetih republik, ki niso bojkotirale vsesovjetskega referenduma o zvezni ureditvi države. Na sestanku pa je bil deležen kritik predvsem glede gospodarskega načrta, ki ne upošteva suverenosti posameznih republik.
Na sliki (telefoto AP): pripadniki gruzijske nacionalne garde, ki bi se morali postaviti po robu rdeči armadi.
Polemike po napovedih zakladnega ministra o znižanju pokojnin
Minister Carli vztraja pri predlaganih ukrepih
Za sanacijo javnega dolga potrebne spremembe pokojninskega sistema, zamrznitev plač državnih uslužbencev in privatizacija
RIM Zakladni minister Guido Carli je včeraj ob zaključku tretje italijanske konference Euromoney spregovoril o vladnih prizadevanjih za sanacijo javnega primanjkljaja in s tem v zvezi tudi z možnostmi za zmanjšanje obrestnih mer. Glede tega je bil Carli povsem jasen. Po njegovem mnenju obstajajo možnosti za pocenitev denarja, toda to je v tesni zvezi z doslednim izvajanjem ukrepov, ki jih bo vlada predlagala v skladu s programom, ki je bil pred kratkim sprejet v parlamentu.
-Programske izbire, ki so po Carlijevem mnenju nujne za dosego tega cilja in tudi za polnopravno sodelovanje Italije v procesu evropske monetarne združitve, pa so tri: pokojninska politika, ki naj bi po vsej Italiji bila urejena tako, kot je to v drugih evropskih državah, triletna zamrznitev realnega povišanja plač uslužbencev v javnih sektorjih in pa privatizacija javnih ustanov, ki naj bi se spremenile v delniške družbe. Kot prvi naj bi se v delniški družbi spremenili ustanovi ENEL in ENI.
O zamrznitvi plač državnih uslužbencev iri dejanskem znižanju pokojnin pa je zakladni minister govoril tudi na predvčerajšnjem zasedanju malih in srednjih industrijcev v Brescii, kjer je tudi predstavil vladni načrt za zmanjšanje javnega dolga. Pri tem je Carli dejal, da naj bi bile italijanske pokojnine med najvišjimi v Evropi, s tem pa je sprožil pravi plaz polemik.
Na te njegove besede so reagirali1 iz sindikalnih vrst, nesoglasje z njegovimi trditvami pa so pokazali tudi nekateri predstavniki iz vrst vladne večine, kjer velja posebej omeniti novega ministra za delo in bivšega generalnega
tajnika sindikata CISL Franca Marinija in tudi podtajnika pri predsedstvu ministrskega sveta Cristoforija, ki je dejal, da se tako delikatno vprašanje, kot je pokojninska politika, ne more reševati z vladnimi dekreti.
V imenu UIL se je oglasil generalni tajnik Giorgio Ben-venuto, ki je dejal, da se vlada še naprej sooča s tako resnimi vprašanji, kot so pokojnine in plače državnih uslužbencev, »z velikansko improvizacijo«. Zavzel se je za takojšnje soočanje med vlado in sindikati ter poudaril, da bi bilo »nepojmljivo, da bi v času, ko predsednik Fiata poziva k strnjenju vseh moči, prav vlada odklonila dialog s sindikati in to o temah, ki lahko predstavljajo element konflikta, če se jih ne bo obravnavalo resno in z dolžnim spoštovanjem pravic ter potreb delavcev in upokojencev«.
Negativno mnenje o Carlijevih predlogih pa je izrekel tudi generalni tajnik sindikata upokojencev CGIL Rastrelli, ki se je izrazil proti zniževanju pokojnin in proti zvišanju dobe za upokojitev na 65 let. Bodoči generalni sekretar sindikata CISL za državne uslužbence D'Antoni pa je za Carlijeve predloge dejal, da šo »nesmiselni, saj vlada trdi, da so izdatki za pokojninsko zavarovanje iri zdravstvo pod kontrolo, kar pa ne velja za' izdatke za plačevanje obresti na javni dolg«. D'Antoni se je zato zavzel za tako dohodkovno politiko, ki bo lahko brzdala inflacijo z ustreznim skupnim upravljanjem dobičkov, plač, cen in tarif. Tudi po mnenju predsednika INPS Maria Colomba so predlogi zakladnega ministra nesprejemljivi, vsako spremembo pokojninskega sistema pa je po njegovem mogoče doseči le z dogovarjanjem s sindikati in'podjetniki.
Polemičen odnos slovenskih krščanskih demokratov
Različna gledanja na obletnico OF
LJUBLJANA V slovenskem glavnem mestu potekajo živahne priprave na sobotno obletnico slovenske osvobodilne fronte in petdesetletnico združitve slovenskega naroda v odporu proti nacifašističnemu okupatorju. Že zjutraj bo spominski tek ob žici okupirane Ljubljane. To je že tradicionalna prireditev, ki ima izrazito human in domoljubni značaj. Ljudje množično tečejo po spominski poti, ki so jo uredili ob bodeči žici, katero so fašistični okupatorji razpeli okrog uporne Ljubljane 1941. in 1942. leta. Na tej poti so stale lične spominske plošče, katere so v teh dneh pričeli nenadoma odstranjevati. Ljubljanska občina in županstvo sta v rokah Demosove koalicije oziroma Slovenske krščanskodemok-ratske stranke.
S tem smč pri naj ostrejšem primeru polemičnega odnosa. Pokroviteljstvo nad proslavo je namreč prevzelo slovensko predsedstvo (sestavljeno izrazito pluralistično). K sodelovanju so povabili vse stranke, zastopane v slo-
venskem parlamentu. V pripravljalnem odboru tako sodelujejo poleg treh strank opozicije tudi Slovenska demokratska zveza in Zeleni Slovenije, v odboru pa si sodelovanja niso zagotovili socialdemokrati, Slovenski krščanski demokrati, Kmečka zveza -ljudska stranka in kranjski liberalci.
Slovenski krščanski demokrati so sprejeli uradno stališče, v katerem polemizirajo s predsedstvom Slovenije, da ne sme nikomur vsiljevati proslave OF. Menijo, da ni umestno praznovati obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ker je »izločala nepartijske sopotnike«. Posamezniki lahko praznujejo, toda ne z denarjem davkoplačevalcev. Zato bodo zahtevali, da skupščina sprejme sklep, po katerem bo preklicala finansiranje proslave iz proračuna. Nadalje je v izjavi rečeno: »Ne strinjamo se s predsedstvom Republike Slovenije, ki skuša mimo legitim-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Konec prihodnjega tedna štiri dni brez časnikov zaradi stavke novinarjev
PNswl Tajnik vsedržavnega novinarskega sindikata s*®vko 10r?^° Santerini je za 2., 3. in 4. maj napovedal in radi'nkV|inarjev časopisov in revij, RAI ter privatnih TV p°gov0JSklh p°stai 1(01 odgovor na »popolno odklanjanje lovn„ r°v zal°žnikov o novinarski platformi za obnovo de-Tako časopisi kar 4 dni ne bodo izšli (1. Santeri namreč praznik in časopisi 2. ne izidejo). Ob tem je ha še , tudi napovedal, da je vodstvo FNSI pripravljeno pogaifln01!0dločne odlike sindikalnega boja, če bo zastoj v Pa b0 fkict2 zal°zniki trajal še naprej. O oblikah tega boja y sklepala po tridnevni stavki od 2. do 4. maja.
harjevZV65d S Pogajanji za obnovo delovne pogodbe novi-^iovann® )e včerai predsednik združenja založnikov FIEG barske	*^ilanu izjavil, »da je že normativni del novi-
skega P ationne tak, da ne dopušča nikakršnega manevrskim; za°tt0ra Za Pogajanja' podobno pa je tudi z ekonom-trorn Zri^t iVaiTd<<' Giovannini se bo danes sestal z minis-Posredov 6l° Marinijem, ob tem pa je izjavil, da nasprotuje redna anJu niinistra na pogajanjih in se zavzel za nepos-Pogsjanja z novinarskim sindikatom.
Walesa v Veliki Britaniji

Poljski predsednik Lech VValesa je včeraj dopotoval na obisk v Veliko Britanijo, kjer ga je sprejela kraljica Elizabeta II.	(Telefoto AP)
Priprave na proslavo 27. aprila dneva OF
Sedemindvajseti april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte in. z njo oborožene vstaje slovenskega naroda, se hitro približuje. Ob letošnji 50. obletnici bo zaznamovan še posebno slovesno in množično, saj gre za dogodke, s katerimi je slovensko narodnoosvobodilno gibanje že sredi vojne z vrsto državnopravnih aktov položilo tudi temelje slovenski državnosti in suverenosti. Prav to pa je upoštevalo tudi predsedstvo Republike Slovenije, ki je na pobudo borčevske organizacije prevzelo pokroviteljstvo nad slovesnostmi ob 50. obletnici ustanovitve OF in upora proti okupatorju ter imenovalo državni odbor za zaznamovanje tega zgodovinskega dejanja in povabilo k. sodelovanju v odboru vse stranke, zastopane v slovenskem parlamentu. Republiški odbor pa je k temu praznovanju povabil tudi društva in organizacije, ki v svojih vrstah združujejo številno članstvo in zlasti mladino ter se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jim je skupna človeška solidarnost in ljubezen do domovine.
27. aprila bosta tako dve osrednji proslavi. Ob 11. uri na Trgu revolucije veliko ljudsko zborovanje, ki ga sklicuje republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije skupaj z borčevsko organizacijo mesta Ljubljane, kateremu bo ob 13. uri sledil koncert sodelujočih pevskih zborov v Cankarjevem domu, pod večer ob 18. uri pa slavnostna akademija v Cankarjevem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ministra za gospodarska vprašanja naj bi predsednik Peterle zamenjal še ta teden
Za odstopom ministra Jožeta Mencingerja se skrivajo razhajanja glede osamosvojitve
LJUBLJANA — Predsednik Demosa in predsednik socialdemokratske stranke dr. Jože Pučnik trdi, da bodo zamenjavo Jožeta Mencingerja na mestu ministra za gospodarska vprašanja in podpredsednika vlade takoj nadomestili z gospodarskim strokovnjakom iz vrst socialdemokratske stranke. Predsednik Pučnik še pravi, da bodo to izvedli takoj, najbrž že ta teden, ker so že uskladili mnenja s predsednikom vlade Peterletom. Zamenjava naj bi torej pomenila preprosto rošado, da ne bi prišlo do vladne krize in z njo do težav za.vladajočo koalicijo.
Predsednik Peterle je včeraj v izjavi za »Delo« skušal omiliti osebno raven odstopa prof. Mencingerja, češ da je že v nastopni izjavi govoril, da je pripravljen ministrovati samo eno leto in da bo še naprej sodeloval z vlado pri izdelavi gospodarskih programov. Toda Peterle daje vsej zadevi tudi po-litično-programski pomen, ki ga v resnici ima. Mencinger je zagovarjal postopnost pri osamosvajanju Slovenije, nekateri drugi pa so bili za terapijo šoka, za enkratni rez, kar zagovarja tudi predsednik vlade sam. Ne gre torej samo za Sachsovo teorijo, temveč za dve smeri znotraj vladne koalicije.
V vso zadevo je vpleten tudi finančni minister Marko Kranjec, ki skrbi za finance in je nekaka Mencingerjeva naveza. Kranjec ni član nobene stranke, je pa slovenski vrhunski fh nančni strokovnjak. Nekaj časa se je govorilo, da bo postal podpredsednik in prevzel Mencingerjevo mesto. Na koncu se je izkazalo, da je ta položaj rezerviran za predstavnika socialdemokratske stranke in da ni drugega ustreznega nadomestila za finančnega ministra, ki ima v slovenski vladi trojno nalogo: je istočasno finančni, zakladni in proračunski minister. Odgovornosti in pristojnosti so torej velike. Včeraj popoldne so se po Ljubljani razširile govorice, da namerava minister Kranjec odstopiti, ni pa dal nobene uradne izjave. Predsednik Pučnik nam je zagotovil, da bo ostal na svojem mestu. O vsem tem je včeraj popoldne za zaprtimi vrati razpravljal poslanski klub Demosa, navzoč je bil tudi minister Kranjec; uskladili naj bi vsa tako raznolika politična stališča.
Temeljno stališče je vsekakor v taktiki, načinu osamosvajanja Slovenije. Omenili smo že različna stališča, ki so prišla do izraza v ponedeljek v Demosu. Nekaj podobnega je prišlo do izraza tudi včeraj na tiskovni konferenci predsednika Kmečke zveze - ljudske stranke Marjana Podobnika, ki ima neposredno opraviti z zamenjavo kmetijskega ministra. »Zamrznili« so jo za mesec dni, ko mora najprej Demos, nato pa vlada razpravljati o vrsti zahtev Kmečke zveze, ki se nanašajo deloma na strogo strokovno-kmetijska vprašanja, večinoma pa zadevajo lastninjenje, denacionalizacijo, kmetijske zadruge, lastnino kmetijskih industrijskih podjetij, lov in podobne zadeve. Kmečka zveza - ljudska stranka se za-
vzema za poprejšnje dogovarjanje s stranko o vseh zakonih, ki se nanašajo na kmetijstvo, torej na neke vrste moderni cehovsko-korporativni mehanizem. Zelo ostra so stališga do denacionalizacije, pri lastninjenju pa v celoti podpirajo Sachsova stališča in oporekajo Mencingerjevim. Končno zahtevajo večjo usklajenost med vlado, predsedstvom, skupščino in zlasti znotraj Demosa glede procesa osamosvajanja. Tudi Podobnik trdi, da ne gre za vladno krizo, hkrati pa poudarja, da so to bistvena politična vprašanja, z rešitvijo katerih povezuje sodelovanje v Demosu in podporo vladi.
O vladi in političnih odnosih v Sloveniji so včeraj govorili tudi liberalni demokrati. Mile Šetinc je dosledno zagovarjal regionalno ureditev Slovenije, ki mora priti do izraza tudi v slovenski ustavi. Zavrnili so kompromis-
no rešitev, ki jo predlaga Demos, da naj bi bilo namreč v istem splošnem zboru 80 poslancev izvoljenih s proporcionalnim, 50 pa z večinskim sistemom. Liberalci predlagajo dva zbora: splošno politični, izvoljen po proporcionalnem sistemu, in večinski, ki bi zastopal regije.
To vprašanje ločuje večino in opozicijo. Prav tako jo cepi načelo demilitarizacije Slovenije. Ostre so razlike še glede splava. Mile Šetinc meni, da delo v ustavni komisiji poteka počasi, ker Demos zavlačuje, da bi volitve še ne bile kmalu. Vendar sta kriva tudi določena inercija in slab način razprave. O teh treh vprašanjih ne bo možen konsenz in najbrž bo treba odločati z referendumom.
Glede odstopa ministra Mencingerja pa so liberalci poudarili, da je odšel vrhunski strokovnjak, s katerim so se običajno strinjali in ga v parlamentu
tudi podpirali. To je izraz krize znotraj Demosa in napoved sprememb. Kolikor bi prišlo do novih razmišljanj in ponudb, so pripravljeni sodelovati.
Danes bo pričela zvezna skupščina razpravo o Markovičevem programu, v četrtek jo bo prekinila z govorom zveznega predsednika Joviča o varnostnem in splošno jugoslovanskem položaju, v petek pa končala z glasovanjem.
Danes ob 16. uri bo slovenski predsednik Milan Kučan na skupnem zasedanju slovenske skupščine poročal o pogajanjih šestih predsednikov republik. Naslednja pogajanja bi morala biti v četrtek na Cetinju v Črni gori, pa so jih preložili na ponedeljek, ker bo v četrtek- v jugoslovanski skupščini govoril predsednik zveznega predsedstva Jovič.
BOGO SAMSA
Arabci podpirajo Bakerjev načrt ob nasprotovanju Šamirja in PLO
KAIRO Arabske države podpirajo ameriške napore, da bi s pogajanji premostili izraelsko-arabski spor in palestinsko vprašanje, izraelski premier Šamir pa je s svojim nasprotovanjem zabredel v težave, ker se mora soočati z razhajanji celo v vladnih vrstah med jastrebi in zagovorniki ameriških pobud. To je prva ocena že tretje misije v zadnjih šestih tednih ameriškega državnega tajnika Jamesa Ba-kerja, ki bo moral zvečer po pogovorih s sirskim predsednikom Hafezom el Asadom ponovno odpotovati v Jeruzalem.
Po arabskih diplomatskih virih v Kairu je Baker včeraj pričakoval Ša-mirjev odgovor glede spornega vprašanja o prisotnosti delegacije Palestincev iz vzhodnega Jeruzalema na morebitnih medregionalnih pogajanjih o Bližnjem vzhodu. Ker tega odgovora Baker ni dobil, je svoj obisk v Jeruzalemu odložil na konec tedna po sestanku s sovjetskim zunanjim ministrom Besmertnihom. Da bi bila mera polna, sta tako premier Šamir kot njegov zunanji minister David Levi v intervjuju za egiptovski Al Ahram odločno zavrnila vsako možnost pogajanj s PLO in se postavila po robu zahtevi Damaska, naj Izrael vrne arabska ozemlja, ki jih je zasedel leta 1967, vključno s sirskim Golanskim višavjem. Minister Levi pa je še dodal, da predstavlja Sirija glavno nevarnost za Izrael, kar nedvomno ni koristilo • Ba-kerju med njegovim pogovorom s Hafezom el Asadom. To pa za sedaj ni spremenilo zadržanja Sirije, ki skupaj z Egiptom in Jordanijo podpira ameriški načrt o medregionalni konferenci pod pokroviteljstvom ZDA in SZ, na
kateri bi poiskali rešitve za bližnjevz-hodno vprašanje.
Ob izraelskem nasprotovanju postaja sedaj jasno, da taki konferenci nasprotuje tudi Arafat, ali bolje rečeno, skrajno krilo PLO je Arafata prisililo, da je moral ponovno spremeniti svoje zadržanje. Srečanje Bakerja s palestinskimi predstavniki na zasedenih arabskih ozemljih je bil dokaz, da je tem pogovorom dal svoj imprimatur Arafat. Na zasedanju osrednjega sveta PLO, na katerem so predstavniki vseh palestinskih organizacij in skupin in je kot tak neke vrste vmesni člen med narodnim svetom in izvršnim odborom, pa se je Arafat po vsem sodeč znašel v manjšini. Prevladale naj bi Habaševe in Havatmehove težnje o
doslednem nasprotovanju ameriškemu načrtu. To bo bržkone jasno danes, ko bi morali ob koncu zasedanja 90-član-skega osrednjega sveta izdati sklepno sporočilo.
Palestinsko nasprotovanje pa navsezadnje ne predstavlja prevelike ovire. Že res, da PLO vztraja na mednarodni konferenci pod pokroviteljstvom OZN, če pa bo ostala osamljena tudi v arabskih vrstah se bo morala sprijazniti z navadno medregionalno konferenco. Trši oreh bo seveda Izrael, ki noče popustiti. VVashingtonu do sedaj ni uspelo spremeniti izraelskega zadržanja. Nedvomno pa bo morala Busheva administracija prej ali slej seči po drugih metodah kot je golo prepričevanje.
Na sliki (AP): ameriški državni tajnik James Baker s sirskim predsednikom Hafezom el Asadom.
Kohl za postopno premestitev vlade in parlamenta v Berlin
BERLIN — Nemški kancler Kohl podpira zamisel, da bi premestili vlado in parlament iz Bonna v Berlin. To pa naj bi se zgodilo postopoma v roku od 10 do 15 let. Vsekakor pa se bosta o tem vprašanju izrekli obe zbornici nemškega parlamenta prihodnjega junija. Odločitev ni lahka tako s finančnega kot političnega vidika. Premestitev vlade in parlamenta v novo prestolnico
je vezana na precejšnje izdatke, tako da tej zamisli nasprotujejo številni Kohlovi pristaši, a tudi med socialdemokrati ni enotnosti. Bonn je navsezadnje simbol zahodnonemške demokracije, medtem ko Berlin obuja trpke spomine na nacizem.
Na sliki (telefoto AP) berlinski župan Diep-gen s kanclerjem Kohlom.
Vztrajne govorice o potrditvi Cossige za šefa države
RIM — Medtem ko je predsednik republike Cos-siga na obisku v evropskem parlamentu v Strasbourgu, se v Italiji nadaljujejo polemike in ugibanja o tako imenovani reformi institucij. V političnih krogih se čedalje bolj vztrajno govori o možnosti ponovne izvolitve Cossige za državnega poglavarja in sicer za obdobje dveh let, da bi v tem roku izdelali vse potrebne inštrumente, ki bi omogočili reformo. Predsedstvo republike o teh govoricah in o tej možnosti vztrajno molči: Cossiga je zanikal, da bi bil pripravljen odstopiti: »Odšel bom, ko bi mo zapadel mandat, in sicer 3. julija 1992.« Ugibanja in natolcevanja pa se nadaljujejo. Neka tiskovna agencija je naredila celo minianketo med poslanci. Anketa je skrajno pomanjkljiva, vendar odraža dejstvo, da si je državni poglavar v zadnjem času, mimo napadov, ki jih je bil deležen, predvsem iz vrst lastne stranke, zagotovil dokajšnjo podporo in precejšen ugled tudi med tistimi poslanci, ki so pred šestimi leti glasovali proti Cossigi. Eden od teh je predsednik komisije poslanske zbornice za zaklad in finance, socialist Franco Piro, ki je zadnjič odkrito glasoval za Vassallija. Po njegovem mnenju bi Cossigo kazalo izvoliti spet, saj se je izkazal kot odličen predsednik republike.
Podobnega mnenja je tudi izvedenec za ustavno pravo, demokristjan Guarino, ki ne izključuje možnosti ponovne izvolitve. Šlo bi za samoobvezo parlamenta, da bi čimprej izdelal reformo institucij.
Caria (PSDI) pravi, da predsednik republike trenutno deluje izredno učinkovito, medtem ko liberalec Sterpa trdi, da ne bi bil proti morebitni ponovni izvolitvi Cossige, pa naj bo tudi samo za neko prehodno obdobje.
Do tod anketa, ki je kot vidimo dokaj pomanjkljiva, saj manjka še nekaj pomembnih členov politične palete v Italiji, daje pa jasno na znanje-vsem, da je reforma institucij neizogibna in nujna.
s Različna gledanja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nih predstavniških organov po stranski poti vsiljevati praznovanje dneva, do katerega imajo Slovenci zelo različen odnos.«
Slovensko predsedstvo je včeraj uradno odgovorilo in spodbijalo vse navedene trditve. Predsednik odbora za proslavo in član slovenskega predsedstva Ciril Zlobec pa j-e poleg tega poslal slovenskim krščanskim demokratom, naslednji odgovor:
»Nedvomno imate vso legitimno pravico, če uporabimo vaš jezik, da javno izpovedujete, kar ste zapisali, celo prav in pošteno je, da je vsakdo odkrito in povsod in samo to, kar v resnici je. Toda: po evropskih, in ne le slovenskih kriterijih sta bila in ostajata slovenski upor in boj proti okupatorju del skupnega boja zmagovitih zavezniških sil proti fašizmu, OF pa je ta boj na Slovenskem organizirala in vodila. Zato se je predsedstvo Republike Slovenije odločilo, da se petdesetletnice njene ustanovitve in začetka upora proti okupatorju spomni z dostojanstvom, s kakršnim vsi civilizirani narodi praznujejo svoja zgodovinska državotvorna in osvobodilna dejanja.
Glede sredstev iz proračuna, namenjenih izključno za osrednjo proslavo, ki naj bo predvsem proslava osamosvajajoče se slovenske države, pa samo to: razmerje med tistimi, ki zanikate zgodovinski pomen NOB, in tistimi, ki ga priznavajo, je, po javnomnenjskih raziskavah, 1:10, torej niti polovica volilnega telesa vaše stranke se ne izreka za takšen odnos do OF in NOB, kakršen veje iz vaših sklepov, med katerimi je sklicevanje na davkoplačevalce... no, pustimo stavek nedorečen. Za resno razpravo o zajemanju denarja iz žepa davkoplačevalcev je bilo in še bo dovolj priložnosti in utemeljenosti za protest.
Sicer pa je s prazniki tako, tudi z nacionalnimi: v poštev ga jemlje samo tisti, ki ga kot praznik občuti, nobeno vsiljevanje nič ne pomaga. Vaša zaskrbljenost v tem smislu je torej povsem odveč.«
B. S.
• Dan OF
NADALJEVANJE S 1. STRANI domu, ki jo prireja državni odbor za proslavo 50. obletnice OF.
Praznovanje dneva ustanovitve OF in oborožene vstaje proti okupatorjem slovenske zemlje pred 50 leti, se bo začelo že v petek, 26. aprila, z otvoritvijo razstave »Inovacije v NOB« na Trgu revolucije v ali stolpnice Iskra.
V	soboto, 27. t. m., se bo ob 6. uri začel pohod po poteh svobodne Ljubljane, ob 11. uri, kot rečeno, pa ljudsko zborovanje na Trgu revolucijo, kjer bosta govorila predsednik republiškega odbora za proslave in član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec ter predsednik ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar, pozdrave Pa bodo prinesli predstavniki borcev in aktivistov NOB iz Koroške in iz Trsta ter predstavništvo VZPI-ANPI. V kulturnem programu bodo nastopili godba milice in pevski zbori iz Ljubljana in zamejstva.
Ob 13. uri bo koncert pevskih zborov v Cankarjevem domu, ob 18. uri pa svečana akademija v Cankarjevem domu, kjer bo slavnostni govornik predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, nastopili pa bodo Simfonični orkester RTV Slovenija in Slovenski oktet.
V	kulturnem programu na ljudskem zborovanju na Trgu revolucije bodo sodelovali: Pihalni orkester Godbe milice, mešani pevski zbor ljubljanskih srednješolcev »Veter«, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Tržašk1 partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič«, Moški pevski zbor »Foltej Hartman« iz Pliberka in gledališka igralca Jože Logar in Boris Juh.
27. maja ob 11.30 bodo po vsej Sloveniji polagali cvetje na grobove padlih in druga spominska obeleži11. NOB. 23. in 24. maja pa bo v Ljubljan1 mednarodni znanstveni simpozij na temo »OF pred pol stoletja - zgodovinski prostor in čas«. Pripravljajo ga' Slovenska akademija znanosti ,rl umetnosti, Inštitut za novejšo zgodovino, Slovenska izseljeniška matic in Filozofska fakulteta. V univerzitet ni knjižnici v Ljubljani bodo razstbV ljene publikacije s kulturno tematik (npr. Prešernove poezije, učbeniki sl° venščine itd.) ki so jih ilegalne tiska ne med NOB kot dolžnostne J’zV. skrivaj pošiljale tema sorodnim knjižnicama v Trst in Celovec.
Odprto pismo SKGZ uredništvu ljubljanskega Dela
Tržaško dopisništvo igra dragoceno vlogo
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji preživlja težke trenutke. Italijanska država še vedno zavlačuje z odobritvijo zaščitnega zako-ua, ki bi na organski in zadovoljiv uačin reševal manjšinsko problematiko in nam zagotovil osnovne Pravice, brez katerih je težko zaustaviti asimilacijski proces, ki nas neizprosno šibi. Po drugi strani postavlja huda finančna kriza v resen dvom obstoj pomembnih manjšinskih kulturnih ustanov, kar je lahko prav tako pogubno za Slovence v Italiji. Spričo tega nelahkega položaja nam je vsaka pomoč, tudi moralna, iz matične domovine nadvse dragocena, kot nam je bila dragocena v vseh teh letih. Pomemben delež te pomoči se je izkazoval tudi v pozornosti, ki nam jo je posvečal matični tisk s tem, da je informiral slovenskega človeka o naši zamejski stvarnosti, o naših naporih za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture v italijanskem okolju ter o uaši vlogi na stičišču dveh svetov Evrope, ki sta se spričo silovitih sprememb na Vzhodu tako približala. Takšen ali še popolnejši pristop slovenskega matičnega tiska Pri informiranju, spodbujanju in nakazovanju novih pobud in rešitev za uveljavljanje celotnega naro-
da, ne glede na meje, nam je v teh trenutkih še posebno potreben.
Prav zaradi tega nas je neprijetno presenetila odločitev uredništva Dela, da ukine nekatera zunanja dopisništva, med katerimi dopisništvo v Trstu, ki ga vodi Mišo Renko. Med razlogi, ki so narekovali to odločitev, naj bi bila želja po osamosvojitvi časopisa, ki terja ustrezne politične, profesionalne in ekonomske ukrepe. Kako naj dejansko razumemo ukinitev tržaškega dopisništva? Lahko sicer razumemo določene težave, vendar se hkrati sprašujemo, kako je mogoče, da uredništvo Dela odstrani ravno v času prehajanja Slovenije v Evropo svojega dopisnika s praga te Evrope, ki se tudi z zakonskimi instrumenti primerno opremlja za sodelovanje ob tej meji, kjer poleg vsega živi in dela in se bori za svoje pravice del slovenskega naroda. Za našo narodnostno skupnost v Italiji je mnenje, da je Trst sicer še vedno pomemben, vendar ne tako aktualen kot doslej, nesprejemljivo. Menimo, da je Trst, kakor tudi Celovec, aktualen kot že dolgo ne. Zato nas odločitev uredništva Dela za-skrblja, čeprav nas še ni zapustilo upanje, da se ta namera ne bo uresničila.
Slovenska
kulturno-gospodarska zveza
Včeraj na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu
Pogovor med zastopniki manjšine in novim vodstvom RTV Slovenija
TRST —n Kako tudi na radijskem in televizijskem prostoru uresničevati skupni slovenski prostor, kako omogočiti, da bo radijska in televizijska beseda iz Slovenije bolj dostopna manjšinskemu poslušalcu in gledalcu, kako doseči, da bo gledalec iz matične države še bolje informiran o problemih Slovencev v Italiji in o njihovem boju za lastne pravice. O teh vprašanjih je bil včeraj govor na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu, kjer so se na pobudo generalnega konzula Jožeta Šuš-melja srečali predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in novo vodstvo RTV Slovenija. Srečanje (na fotografiji D. Križmančiča), na katerem so RTV Slovenija zastopali predsednik sveta Rudi Šeligo, generalni direktor Janez Jerovšek in glavni urednik TV programov Borut Suklje, je imelo predvsem informativni značaj, saj bo najbrž treba kopico vprašanj še razčleniti in poglobiti.
Novo vodstvo RTV Slovenija si je zastavilo nekaj ciljev, ki jih je mogoče strniti v težnjo, da bi RTV res postala ena od osrednjih slovenskih kulturnih
gledanost programov, ki jih pripravljajo sami predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. V tem okviru so zastopniki manjšine želeli, da bi bila problematika narodnosti še bolj pri-
institucij, da bi bil pri tem upoštevan skupni slovenski prostor, da bi podprli in omogočili v Sloveniji slišnost in
šotna v medijih matične države in da bi se v še večji meri uresničeval skupni medijski prostor. S tem vprašanjem pa je seveda povezano še nerešeno vprašanje televizijskih oddaj v slovenskem jeziku v sklopu italijanske države. Prav temu problemu je bila v razpravi posvečena največja pozornost. Vsi so načelno soglašali, da mora Italija uresničiti zakonska določila in omogočiti slovenski manjšini, da ima lastno televizijsko postajo, v kateri bo
sama odločala o programskih in kulturnih smernicah. Glede konkretnih rešitev pa so udeleženci zagovarjali različne možnosti in Šeligo tudi namignil na možnost enake pozornosti italijanskim TV programom v Sloveniji in slovenskim v Italiji.
Pred srečanjem s predstavniki manjšine se je vodstvo RTV Slovenija srečalo s predstavniki podjetja Ponteco in si ogledalo pretvornik pri Ferlugih, popoldne pa se je sestalo z vodstvom deželnega sedeža Rai.
Koncert Primorska poje v Špetru podkrepil zavezanost naši kulturi
ŠPETER SLO VENOV — V zna-en/u ljubezni do pesmi, ki po-eni spoštovanje lastnih korenin, 'šjvezanost slovenski kulturi in krati priložnost, da se vzpostavi-0 Pov{ sdki in se zbližujejo med h®,° ljudje, ki živijo ob meji, je v občinski dvorani v Špetru
bil
ho.
l Ufert Primorske poje. S to po-Udo , že 22 let jo organizirata ;eVeza slovenskih kulturnih druš-p v In Združenje pevskih zborov •j^orske - se konkretno uresni-p4e Politika miru in sodelovanja, , PTepogosto, žal, ostaja le na S(,nj načelnih izjav. Že več let do VUie s svojimi zbori in kot kn i!!eIiica koncertov tudi Beneš-
m0te°hVv$a'* r Se, h0ČG Pw SV°m Zcit n V^JUC1^ v ta prizadevanja,
Ven i5a se °k uveljavljanju slo-p0 s*e kulture meja spremeni v t0n)ez°Valni element s širšim sve-(f0 ’ Te misli je na špetrskem ZSknrtu lzrazila predsednica M0nr za videmsko pokrajino Jole (sPo°r NalPrei se le občinstvu rec* je povezovala Antonella zbnaVfaz) Podstavil moški pevski rjjp, Stmaver, ki ga je vodil Gab-še Hovetak. Spored so obogatili Vea e^anj zbor Topničar s Trno-iavc? vodstvom Giannija Ri-bin-a' ženski pevski zbor Polju-MoiVf 9Q Je vodila solopevka zborc, Luznlk, mešani pevski stv ž>kala iz Gropade pod vod-ljenj11 Anastazije Purič in priljub-Kobq0-fltet Simona Gregorčiča iz
Moški pevski zbor iz Štmavra pri Gorici
Deželna delegacija PSI na razgovorih s SDZ
LJUBLJANA — Delegacija deželnega vodstva socialistične stranke, ki jo je vodil deželni tajnik Piero Zanfagnini in v kateri sta bila tudi deželni odbornik Ferruccio Saro in načelnica deželne slovenske komisije PSI Laura Bergnach, se je sestala v preteklih dneh z zastopstvom Slovenske demokratske zveze, ki mu je načeloval zdajšnji zunanji minister Republike Slovenije prof. Rupel. Proučili so notranje politične razmere v Sloveniji in njene odnose z drugimi jugoslovanskimi republikami. Prof. Rupel je poudaril nepreklicno odločitev Slovenije, da doseže neodvisnost in narodno suverenost, ter izrazil nujo, da se tega popolnoma zavedo tudi italijanska vlada in stranke.
Tajnik Zanfagnini je zagotovil vso podporo deželne PSI tej izbiri sosednje republike in solidarnost socialistov s slovenskimi demokratičnimi silami, »ki se soglasno upirajo pritiskom beograjskega vojaštva in pretirano nacionalističnim nameram Srbije«. S tem se morata sprijazniti tako rimska vlada kot Evropska skupnost, je dodal.
Srečanje deželne delegacije PSI s predstavniki Slovenske demokratske zveze se uokvirja v sklop stikov in odnosov, ki jih navezujejo socialisti iz Furlanije-Julijske krajine z laičnimi in reformističnimi silami v Sloveniji, kakor so, kot poudarja tiskovno sporočilo deželnega vodstva PSI, Stranka demokratične prenove, Socialistična stranka Slovenije in Socialdemokratska stranka.
Piero Zanfagnini je napovedal, da bo o vseh teh srečanjih sestavil podrobno poročilo in ga posredoval vsedržavnemu strankinemu tajniku Bettinu Craxiju.
Razprava o JE Krško
VIDEM — O varnosti jedrske centrale v Krškem ter o vprašanjih okolja bo tekla beseda na današnjem srečanju, ki ga ob 18.30 na videmski Pokrajini prireja skupina PDS v deželnem svetu. Na to temo bodo spregovorili podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger, predsednik videmske pokrajinske komisije za okolje Mattassi in pokrajinski odbornik za okolje furlanske pokrajinske uprave.
Komunisti o Slovencih
ŠPETER — Gibanje za komunistično prenovo priredi danes ob 20.30 v restavraciji Belvedere v Špetru javno debato o »Obnovljena komunistični opoziciji za obrambo demokratične ustave in priznanje pravic Slovencev v Italiji«. Govorili bodo I. Predan, G. Andrian in sen. St. Spetič.
Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar na srečanju Panevropske unije Alpe-Jadran
»Slovenija bo prav gotovo samostojna«
PORTOROŽ — V okviru dvodnevnega srečanja Panevropske unije Alpe-Jadran je bila v Portorožu okrogla miza, na kateri je pokrovitelj srečanja, predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar predstavil slovenske priprave na osamosvojitev. Dr. Bučar je poudaril, da bo do osamosvojitve prav gotovo prišlo, čeprav je tak korak za državo, kakršna je Slovenija, velika žrtev. Prav lahko se bo namreč zgodilo, da bo nova država zaradi nerazumevanja in zapletenih mednarodnih okoliščin ostala osamljen in izoliran otok sredi Evrope. »Mi seveda želimo, da se to ne bi zgodilo.« Predsednik slovenske skupščine je hkrati prepričan, da bo Zahod kmalu doumel, kako kontraproduktivno in zgolj danajsko darilo
je lahko pomoč, ki jo zahodne države ponujajo samo enotni Jugoslaviji.
Da odnos Evrope do dogajanja v Jugoslaviji in Sloveniji le ni tako enobarven in neomajen, kot se zdi na prvi pogled, je dejal dr. Bučar, dokazuje tudi odločitev udeleženk portoroškega srečanja, da so v potrditev dobre volje in razumevanja slovenskih hotenj podpisale resolucijo, s katero podpirajo legitimno pravico državljanov Slovenije in Hrvaške, da se odcepijo od Jugoslavije.
Srečanja Panevropske unije Alpe-Jadran v Portorožu so se poleg Slovencev in Hrvatov udeležili še predstavniki italijanskih in nemških dežel, Slovaške, Madžarske in Avstrije.
JANEZ ODAR
£a ohranitev doslejšnje podobe starega mestnega jedra v Kopn
ttientan^ Pri sprejemanju doku-jih Za t, Pr°storskih ureditvenih popotno jerir°Per oztroma za njegovo mes-ttia bli4 ° z vPlivnim območjem oziro-Vse dncft? okolico bo treba upoštevati kurrient ej. sPrejete načrte oziroma do-razPravf ln v mesec dni trajajoči javni skladi;) • 0P°z°riti na morebitna ne-s° j,* .!n opredeliti dodatne zahteve, *ZVršnpUl na nedavni seji občinskega havali n,aT ®veta v Kopru, ko so obrav-ProL , za Koper.
Pcr___°rski ureditveni pogoji za Ko-
d°kum0 n.ve?tbiro bo izdelal podobne 7~ onr„2 še za pet območij v občini jedru negujejo, kako bo v mestnem adaptar.. Prihodnje mogoče izvajati radnjp ."e’ rekonstrukcije in novog-hiajo 7,ln. ,sicer na območjih, kjer ni-hih nsr-.,-* a^ntd načrtov ali ureditve-kaj. tov. Teh pa je v Kopru še ne-
<**> mestno jedro je pomembno sPo®er!;i 50 9a razglasili za kulturni niedovfl m da Je bila zavarovana varovan zunania podoba - veduta. Zadane n 6 ?° nadalje tudi vse nepozi-Površine — dvorišča, vrtovi, ze-
lene površine, na katerih bo tudi v doče prepovedana gradnja, če ne šlo za posebne zahteve oziroma že d ločene možnosti novogradenj ali do: dav.
Prav tako ne bo dovoljeno širjer komunikacij na škodo rušenja obstoj čih objektov, spreminjanje gabariti tudi ni dovoljeno, novogradnje ] bodo pri stanovanjskih objektih ime višino »P + 2«, pri poslovnih objekt pa »P + 1 in mansarda«. Ob tem, i bo seveda kritina ostala nespremenj na, da bodo fasade, arhitektura čler tev pa odprtine na oknih in podobi deležni posebne pozornosti, je p membno tudi dejstvo, da bo trel pred vsemi prenovami stavb v mes opraviti raziskave, ki bodo odkrile st rej še gradbene faze (primer take< pristopa smo že videli na Titove trgu), šele potem pa bodo določeni p goji prenove. Pred vsemi večjimi p šegi v mestu bo treba opraviti tudi a heološke raziskave.
DUŠAN GRČA
V Sezam na ogled stvaritve fotografa Borisa Gaberščika
SEŽANA — V srednji šoli v Sežani je na ogled razstava fotografij mladega Borisa Gaberščika iz Ljubljane, ki je 1985 diplomiral na oddelku za biologijo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Že med študijem se je bavil s fotografijo in postal samostojni kulturni delavec-umetnik. Kot ustvarjalec je sodeloval pri mnogih razstavnih katalogih slovenskih likovnih umetnikov in vrsti publikacij ekonomsko propagandnega značaja za slovensko industrijo. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav in za svoje delo prejel vrsto priznanj. Zdaj predstavlja tihožitja in kompozicijske študije. Iz njih je razvidno zavestno poglabljanje v modalitete reprezentacije objekta, asociacijskih nizov in aranžmajev, ki so prilagojeni za prenos v iluzionistični prostor fotografske podobe. Iluzionistična sugestivnost slike se mu spreobrne v na novo ustvarjeno resničnost, ki deluje po likovnih načelih in ne več po načelih posnemanja pojavne resničnosti.
OLGA KNEZ-STOJKOVIČ
B. Gaberščik: "Orientacija tulipana"
Kdaj bodo res začeli razsirjevatijfbmejni prehod na Škofijah?
KOPER — Območje mednarodnega mejnega prehoda na Škofijah postaja iz leta v leto bolj tesno. Po podatkih, ki so jih zbrali statistiki, prek tega prehoda v obe smeri potuje povprečno po 2 milijona osebnih avtomobilov letno pa okrog 20.000 avtobusov in 30.000 tovornjakov. Za približno 6 do 7 milijonov potnikov postaja ta prehod pretesen, nujne so.posodobitve. Prvi korak morajo storiti v občini Koper, saj je treba pred posodabljanjem in širjenjem zmogljivosti prehoda sprejeti nov zazidalni načrt. Po dokumentih, ki so v veljavi že 20 let, namreč na območju mejnega prehoda ni moč nič več graditi. Pred dnevi so v Kopru sklenili v javno razpravo dati osnutek zazidalnega načrta. Po predlogu, ki ga ponujajo arhitekti Investbiroja, naj bi tod uredili večje parkirišče za kamione, zgradili prostore za veterinarsko in fitopatološko službo ter sanitarno inšpekcijo in nove prostore za špedicije, povečali število parkirišč za avtomobile, dodatno uredili še eno vstopno-iz-stopno linijo itn. (D. G.)
Danes stavka tržaških bolničarjev
Hude težave zdravstva KZE pa samo molči
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta
Repentabrska skupščina odobrila resolucijo o zaščiti in razvoju Krasa
Pokrajinski sindikati zdravstvenih delavcev so najavili tridnevno stavko bolničarjev in drugih zdravstvenih delavcev. Danes bodo tako stavkali bolničarji, jutri pa bo splošna stavka. Stavkali bodo tudi 6. maja, kar bo seveda povzročilo vrsto nevšečnosti. Sindikati bodo jamčili namreč le nujne posege, ostalo delo pa bo beležilo večje zastoje.
Stavke so sad hudega spora med sindikati in vodstvom tržaške KZE, ki jo sedaj vodi komisar Mazzurco. Sindikati so vzroke spora in svoje zahteve najavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Predstavili so tudi program, na podlagi katerega naj bi preuredili sistem dela v tržaških bolnišnicah. Sindikalni predstavniki so bili zelo ostri pri oceni dela komisarja in vodstva KZE. Najhujša obtožba je, da KZE noče razpravljati o nekaterih dramatičnih problemih in da se zapira v ne-prodorno lupino. Med drugim noče niti odpreti predalov in pokazati dokumente o učinkovitosti oddelkov tržaške bolnišnice.
Čisto na vrhu vseh problemov postavljajo sindikati pomanjkanje bolničarjev. Deželni načrt predvideva za tržaško KZE 1968 ležišč in 1677 bolničarjev, le teh pa je 1237, kar pomeni, da manjka 440 bolničarjev. Sindikati so pri tem drastični in zahtevajo znižanje števila ležišč na 1447, kar bi odgovarjalo sedanjim zmogljivostim. V Tržaških bolnišnicah naj bi tako bilo 517 ležišč manj. Sindikati zahteve ne postavljajo kot nekaj pozitivnega, ampak kot nujno zlo. Razmere, v katerih delajo bolničarji, so namreč iz dneva v dan hujše. Kdor more, gre v zasebni sektor, ali pa si poišče drugo službo tako, da odhaja vedno več bolničarjev. Septembra naj bi sprejeli v službo 50 bolničarjev, do takrat pa jih bo odšlo v pokoj 70. Položaj se torej drastično slabša, KZE pa ni doslej nakazala nobene rešitve. Hipoteza o novih bolničarjih, ki prihajajo iz držav tretjega sveta, je tudi povsem nerealna, saj je jasno, da bi morali tuji delavci imeti
vse pogoje, med drugim tudi diplome, ki jih Italija priznava.
Zaradi hudega položaja predlagajo sindikati tudi vrsto organizacijskih sprememb. Med drugim se zavzemajo za to, naj prenesejo ginekološki oddelek v otroško bolnišnico Burlo Garofo-lo in naj ukinejo obstoječe dvojnike v oddelkih. Dejstvo je, da obstajajo na Katinari in splošni bolnišnici isti oddelki, kar pomeni velike stroške. Med Univerzo in KZE bi moralo priti do smotrnega sporazuma in racionalizacije struktur. Sindikati nadalje predlagajo reorganizacijo kirurških oddelkov. Znižati bi morali dni, ko bolniki čakajo na operacijo in določiti zmogljivost operacijskih sob, skratka, število izvedenih operacij. Uvesti bi morali "hospital day" in vključiti določeno število mest v ta sistem. Zmanjšali naj bi tudi število postelj na medicinskih oddelkih. Ob tem naj bi nemudoma pričeli z novimi tečaji za bolničarje in okrepili, ali pa ustanovili bolniške službe v okolici. Skratka, sindikati zahtevajo, naj se končno ustanovijo okraji in naj se tako razbremeni delo v osrednjih bolnišnicah.
Med včerajšnjo tiskovno konferenco je bilo slišati tudi vrsto polemik, med temi tudi to, da KZE skrbi za dovolj-, šnjo število zdravnikov, zanemarja pa druga vprašanja, kot sta število bolničarjev in vprašanje plač. Sindikati trdijo, da bi morali vzpodbujati tudi bolničarje in to z boljšimi ekonomskimi pogoji. Dejstvo je namreč, da bolnišnice ne morejo funkcionirati samo z zdravniki, ampak potrebujejo vse potrebno osebje, danes pa so razlike prevelike in nestimulativne za bolničarje.
Omenili smo bistvene probleme, sindikati pa imajo v "zalogi" še vrsto drugih zahtev in obtožb na račun KZE in organizacije tržaškega zdravstva. Gre namreč za veliko strukturo, ki včasih celo prerašča potrebe mesta in okolice, v njej pa je veliko dezorgani-zacije in protislovij. Zaradi vsega tega so sindikati pričeli odločen boj, ki predvideva tudi na začetku omenjene stavke.
Na ponedeljkovem zasedanju je repentabrski občinski svet soglasno odobril resolucijo v zvezi z zaščito in razvojem kraškega ozemlja, ki jo je predlagala svetovalska skupina Slovenske skupnosti. Kras, ki je bil v zadnjih desetletjih podvržen velikim razlastitvenim in raznarodovalnim posegom, je sorazmerno gosto obljuden in na njem živi avtohtona slovenska manjšina. Zato ga ni mogoče obravnavati skupno z ostalimi parki in nujno je za kraško območje odobriti poseben zakon, ki naj poleg zaščite vsebuje tudi določila o razvoju. Izrecno mora predvideti tudi zaščito kraškega prebivalstva, njegovega jezika in njegove kulture ter zajamčiti pravico do rabe slovenskega jezika v okviru vseh dejavnosti parka. Načrtovanje kraškega parka in njegovo administrativno ter finančno upravljanje naj bo zaupano Kraški gorski skupnosti, ki naj bo pristojna za vse vrste posegov. Zakon ne sme predvideti nikakršne oblike razlaščanja in za morebitne omejitve morajo biti predvidene ustrezne odškodnine.
Repentabrsko občino očutno bremeni vojaška služnost strelišča v Paču, ki mora biti po zakonu obvezno na razpolago za vojaške potrebe. Obseg strelskih vaj se bo sicer skrčil od 18 na 7 dni v mesecu, lastniki zasebnih parcel, ki so zaradi tega oškodovani, pa morajo vložiti prošnjo za denarno nadomestilo. Zadevni pravilnik so odobrili z glasovi napredne liste, Slovenska skupnost pa se je vzdržala. Za revizorja obračuna so imenovali Borisa Kureta, v komisiji za pripravo občinskega statuta pa bodo poleg župana še Aldo Škabar in Sonja Lazar za svetovalsko večino, Emil Guštin in Franc Pisani v zastopstvu svetovalske manjšine ter občinski tajnik Valter Švara.
V uvodnem poročilu je župan Pavel Colja seznanil svetovalce, da je osrednja Hranilnica in posojilnica odobrila posojilo za nakup tovornjaka za odvažanje smeti, sklad za Trst pa je občini Repentabor dedelil prispevek 200 milijonov lir za javna dela. Na Fernetičih dokončujejo obnovitvena dela na kapelici, ki bi morala biti s slovesnim obredom predana namenu konec meseca maja. V zvezi s pobudo za napeljavo metanskega omrežja je zasebno podjetje pripravilo podroben načrt, vendar pa so se spremenile nekatere predpostavke in pred dokončnim sklepom bo treba pozorno proučiti vse aspekte. Ponovno se bodo posvetovali tudi z javnim podjetjem ACEGA. V kratkem bodo namestili žaromete za osvetlitev Tabra, na pokopališču naj bi usposobili mrtvaško vežico, (bs)
■ Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da na podlagi dekreta predsednika deželnega odbora FJK ne bo mogla več izdajati dovoljenj za ribolov v sladkih vodah naše dežele. Dekret stopi v veljavo danes.
Ribiči, ki bodo želeli dobiti dovoljenje za ribolov, se bodo morali od danes naprej obrniti na poseben urad Ustanove za varstvo rib, ki ima svoj sedež v Ul. Stella št. 1 v prostorih stavbe kmetijskega nadzorništva. Urad bo odprt od 9. do 12. ure.
V DSI predstavili izsledke raziskave med slovenskimi osnovnošolci na Tržaškem
Naši šolarji imajo največ težav s slovenščino
Zamejska raziskovalca dr. Danilo Sedmak in prof. Emidij Susič sta v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev prvič predstavila rezultate raziskave med našimi osnovnošolč-ki. Pomembno vlogo pri realizaciji te ankete je imela Socio-psiho-pedagoška služba pri KZE v Trstu.' Pri raziskavi je sodeloval tudi prof. Marjan Kravos, ki pa se ni mogel udeležiti ponedeljkovega večera. Vsi zbrani podatki bodo kasneje izšli tudi v knjižni obliki.
Strokovnjaki so zbrali številne dragocene podatke o tem, kateri predmeti delajo našim otrokom največje preglavice, v katerem jeziku se navadno pogovarjajo doma, kakšne so njihove družinske razmere, kako znajo izkoristiti svoj prosti čas, s čim se najraje ukvarjajo itd. Podatki, ki nam jih nudi anketa, so v glavnem precej vzpodbudni. Kar pa zadeva znanje slovenščine, je treba na žalost povedati, da ima kar 48 odstotkov naših učencev precejšnje težave z materinščino.
Dr. Danilo Sedmak je za uvod podal nekaj splošnih informacij o poteku te raziskave. Predvsem je opozoril, da vse premalo poznamo našo šolsko stvarnost in da so takšne ankete zelo koristne, če znamo seveda pravilno
izkoristiti dobljene podatke. Podobno raziskavo bo sedaj treba napraviti še na Goriškem, v Beneški Sloveniji in na Koroškem (to bi moralo biti opravljeno že v tem šolskem letu), prihodnje leto pa naj bi jo zaključili tudi v Porabju in v Sloveniji. Tako bo slika o stanju naših osnovnih šol popolna in bo mogoče izdelati konkreten načrt za njihovo kvalitetno rast.
Zamejski strokovnjaki so za to anketo izdelali precej natančen vprašalnik, ki je zahteval dobro leto dela. Vprašalnik so izročili vsem staršem in učiteljem osnovnošolskih otrok; skoraj vsi so ga izpolnili. Raziskava je torej precej popolna, saj je dejansko zajela vso našo osnovnošolsko populacijo na Tržaškem.
Prof. Emidij Susič je te splošne informacije dopolnil z natančnejšimi podatki, ki so prišli na dan v tej anketi. Skoraj dve tretjini slovenskih družin sta se odločili za dva otroka, ena četrtina pa je med našimi osnovnošolčki edinčkov. Zanimiv je tudi podatek, da imajo matere v povprečju višjo izobrazbo od očetov; 13 odstotkov več jih ima višjo šolo, kar zadeva univerzitetno izobrazbo pa ni bistve-
ne razlike. Glede poklica staršev pa je treba povedati, da je med materami kar 16 odstotkov učiteljic ali profesoric. Življenjski standard naših družin je precej visok, saj jih le malo živi v najemniških stanovanjih. Kar pa zadeva pogovorni jezik v družini je prof. Susič povedal, da približno polovica naših osnovnošolskih učencev govori samo slovensko, ostali pa govorijo mešano (ali predvsem v slovenščini ali pretežno v italijanščini).
V svojem posegu se je prof. Susič dotaknil tudi vprašanja mešanih zakonov. Okrog 27 odsotkov naših osnovnošolčkov ima očeta ali mater italijanske narodnosti. Zanimiva pa je ugotovitev, da se ženske V povprečju pogosteje odločijo za partnerja druge narodnosti. Ob koncu je prof. Susič še na kratko omenil izvenšolske dejavnosti slovenskih učencev. Polovica naših otrok se resno ukvarja s športom, okrog 20 odstotkov jih goji glasbo, prav toliko pa zborovsko petje. Za druge organizirane dejavnosti pa se odločijo le redki otroci.
Večer v DSI se je zaključil z zanimivo razpravo med gostoma in obiskovalci, ki so poglobili nekatere najpomembnejše ugotovitve o stanju naših šol na Tržaškem, (hj)
Za našo manjšino zelo nenaklonjena upravna razsodba
Državni svet je pred kratkim objavil besedilo razsodbe, ki prepoveduje rabo slovenščine v tržaškem pokrajinskem svetu. Formalno gre za dokončno zavrnitev priziva Pokrajine, ki je leta 1977 s spremembo pravilnika skupščine zajamčila pravico slovenskim svetovalcem, da na sejah spregovorijo v materinem jeziku, deželni nadzorni odbor je ta sklep zavrnil, nakar se je pokrajinska uprava obrnila na Deželno upravno sodišče (TAR). Odgovor je bil tudi tukaj odklonilen in skrajno negativen, proti rabi slovenščine pa so se na koncu izrekli tudi člani državnega sveta z utemeljitvijo, da slovenščina ni dovoljena, ker manjka ustrezni državni zakon in ker so pokrajinski svetovalci dejansko tudi javni funkcionarji, njihov uradni jezik pa je ob pomanjkanju drugačnih predpisov lahko samo italijanščina.
Odvetniki Nereo Battello, Peter Sancin in Sergio Serbo so v utemeljitvi raznih prizivov postavili v ospredje tretji in šesti člen republiške ustave, ki govorita o enakopravnosti državljanov in o dolžnosti države, da primerno zaščiti narodne in jezikovne manjšine, Londonsko spomenico in Osimski sporazum. Pravniki pa so tudi omenili razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1982, ki priznava pravico pripadnikom slovenske manjšine, da v odnosu do javnih oblasti uporabljajo slovenščino. Državni svet sicer priznava to razsodbo, dodaja pa, da ta po njegovi interpretaciji zadeva le državljane kot posameznike in ne državljane, ki opravljajo javne funkcije ali so bili izvoljeni v neko teritorialno enoto oziroma javno upravo. Isti organ se glede tega sklicuje na razsodbo ustavnega sodišča, ki je leta 1960 razveljavilo sklep bocenskega pokrajinskega sveta o rabi nemščine na sejah, češ da ni državnega zakona, ki bi urejeval to problematiko. Na Južnem Tirolskem se je vprašanje vsekakor kmalu rešilo, saj je Rim nekaj let pozneje uzakonil skoraj vse temeljne pravice tamkajšnje nemške skupnosti, deloma pa tudi ladinske, a samo za tisto, ki živi v bocenski pokrajini. Podobno velja tudi za francosko skupnost v Dolini Aoste. Državni svet navaja tudi člen ustave, ki pravi, da so Pokrajine samostojne ustanove, ki pa morajo poslovati na osnovi državnih zakonskih okvirov.
Tudi stalno sklicevanje na Londonsko spomenico je po mnenju sodnikov neprimerno, »saj italijanski parlament ni nikoli ratificiral protokola o slovenski manjšini, ki torej ni izvršilen«. Končno pa državni svet odgovarja na pripombe Battella, Sancina in Ser-ba, češ da se pravica do rabe slovenščine uokvirja v Deklaracijo OZN o človekovih pravicah in v Evropsko konvencijo za zaščito človekovih pravic in njegovih temeljnih svoboščin. Glede tržaške Province po njegovem ne gre za diskriminacijo, ki pa je v tem primeru zelo jasno razvidna.
Končno pa se državni svet sklicuje še na ukaz zavezniške vojaške uprave z dne 2. septembra 1949, »ki priznava pravico občinskim svetovalcem v Dolini, Zgoniku, Repentabru, da lahko na sejah govorijo v slovenščini«. Iz razsodbe je izpadla Občina Devin-Nabrežina, ki je polnopravno vključena v zgoraj omenjeni odlok. Upati je, da gre le za tiskarski škrat, v nasprotnem primeru pa bi bila ta pomanjkljivost zelo huda, saj bi to pomenilo, da je državni svet v bistvu pristal na nacionalistično kampanjo, ki jo je s svojim stališčem o dvojezičnih izkaznicah podpihoval tudi bivši župan Dario Locchi.
Razsodba državnega sveta je zelo toga, birokratska in omejevalna. Sodniki so ubrali pot skrajno restriktivnega tolmačenja tako razsodbe ustavnega sodišča iz leta 1982 kot drugih obstoječih določil ter tudi mednarodnih sporazumov. Stalno je prisotno sklicevanje na državni zakon, ni pa niti enega poziva vladi in parlamentu, naj končno poskrbita za polnopravno izvajanje ustavnih obvez. Ustavni sodniki so pred devetimi leti vsekakor opozorili na to veliko pomanjkljivost, državni svet pa ne. To je še dodatna negativna točka te za Slovence v Italiji skrajno nenaklonjene razsodbe, ki prihaja prav v trenutku, ko se krajevne ustanove (vključno s Pokrajino) začenjajo soočati s statuti, ki so ponekod (glej polemike v Nabrežini in v Miljah) že predmet spora med političnimi silami.	c T
Razpis Republiškega sekretariata za šolstvo RS
Natečaj za osem štipendij za izpopolnitev v slovenščini
Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Republike Slovenije razpisuje za akademsko leto 1991/92 v smislu 8. člena Osimske pogodbe osem enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki pa Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini ter tistim, ki nameravajo poučevati v navedenih šolah in želijo izpopolniti svoje jezikovno in strokovno znanje. Štipendija se izplačuje v enakih mesečnih obrokih od oktobra do junija.
Prošnje lahko vložijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Praviloma se štipendija podeljuje za eno študijsko leto, izjemoma, če ni novih kandidtov, ali če kandidati, ki so štipendijo že dobili, nujno potrebujejo še eno leto za dokončanje začete študijske naloge, je mogoče štipendijo podeliti še za drugo leto študija. V takem primeru mora kandidat predložiti potrdilo o opravljenih izpitih in druga ustrezna dokazila.
Možno je dodeliti namesto ene štipendije dve polovični za študij na Pedagoški fakulteti - oddelek v Kopru.
Izbiro kandidatov opravi ustrezna komisija, ki pri izbiri kandidatov upošteva tudi njihove posebej izražene namere, da se pri izpopolnjevanju poglobijo v katerega od problemov, ki posebej zadevajo razreševanje pedagoških problemov šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Te namere naj kandidati v vlogi posebej navedejo.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in ustreznimi podatki o dokončanem študijo ter o dosedanji službi prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 10. maja 1991. O izidu razpisa bo kandidate obvestil Deželni šolski urad.
Sovjetu Fadejevu včeraj izročili nagrado Dirac
Sovjetskemu znanstveniku Ludviku D. Fadejevu so včeraj v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko izročili medaljo Dirac za leto 1990. Nagrajenec je priznanje prejel za svoje znanstveno delo iz šestdesetih let, ki je našlo aplikacijo v modelu elektrošibkih interakcij, ki so ga izdelali Glashow, Salam in VVeinberg. Njegovo delo - je rečeno v utemeljitvi nagrade - je odločilno pripomoglo k vključitvi geometrijskih in algebričnih konceptov v moderno teoretsko fiziko in matematiko. Na priložnostni sovesnosti sta Fadejevu nagrado izročila ravnatelj miramarskega centra Abdus Salam in predsednik znanstvenega sveta Stig Lundgvist, nato pa je nagrajenec predaval o Diracovih generaliziranih dinamikah in o teorijah Gaugejevega polja.
Na sliki (foto Križmančič) Fadejev (desno) z nagrado.
Danes zvečer okrogla miza sekcije DSL za Opčine in Bane
Polemike in razprave o možnostih mirnega sožitja z romskimi družinami
Še do nedavnega so se Romi samovoljno selili iz kraja v kraj, dandanes pa jih naseljujejo in premeščajo posamezne krajevne oblasti. Neposrednega sosedstva z njimi pa se velikokrat otepajo stalni prebivalci kraja, kamor bi krajevni upravitelji želeli namestiti tudi ne preveč priljubljene Rome. Proti priselitvi večje skupine »prehodnih« Romov in stalni namestitvi nekaj romskih družin na Opčinah se je v prejšnjih dneh izrekla večja skupina openskih trgovcev in prebivalcev. V prepričanju, da je poznavanje zgodovinske in kulturne tradicije Romov nujen predpogoj za vzpostavljanje korektnih stikov na katerikoli ravni, prireja Center za uveljavitev kulture miru in sožitja sekcije Demokratične stranke levice Opčine-Bani srečanje na temo »Etnično-jezikovna manjšina Romov: ali je možno sožitje? Problemi in predsodki«. Okrogle mize, ki bo danes ob 20.30 na sedežu DSL na Brdini, se bosta udeležila tudi člana deželne komisije za probleme Romov Antonia Za-nin, tržaška občinska svetovalka DSL in Luigi Sferco, predstavnik organizacije »Opera Nomadi«.
Do polemik in do ljudske peticije proti naselitvi Romov na Opčinah je prišlo po odločitvi rajonskega sveta za
Vzhodni Kras, da izreče povoljno mnenje o predlogu tržaške Občine glede namestitve romskega taborišča prehodnega tipa na Pikelcu v bližini ceste proti Colu. Ob tem velja še upoštevati dejstvo, da naj bi tudi nekaj romskih družin, ki so bile stalno naseljene v tržaškem predmestju Val-maura, zaradi gradnje nogometnega stadiona preselili na Opčine.
S peticijo, ki jo je, kot poudarjaj0 pobudniki, zaradi časovne stiske podpisalo »samo« 316 oseb, se skuša prehiteti dokončno odločitev Občine o namestitvi Romov. Podpisniki nadalje opominjajo, da je na deželni ravni prišlo do spremembe zakonskih predpi' sov: doslej so se Romi morali javljati v uradih občine, v katero so prispeli, P° novem pa bodo občinski uradniki obi' skovali romske nomade v njihovih začasnih bivališčih in jih popisovali.
Organizatorji današnjega srečanja pa naglašajo, da prevečkrat nesporazumom botrujejo številni predsodki in medsebojno nepoznavanje. Tudi odločitve občinske uprave niso vselej utemeljene oziroma najbolj preudarne, vendar pa tako odklonilno stališče d° naseljevanja Romov ne kaže na prl' pravljenost nekaterih domačinov, da bi se s problematiko odkrito soočili-
S sodelovanjem Mipota in družbe Galileo iz Firenc
V Devinščini se je rodil konzorcij za visoko tehnološko proizvodnjo
Včeraj so v Trstu podpisali ustanov-no listino za novi konzorcij »Galileo Vacuum Special Eguipments« (GVSE), ki sta ga ustanovili delniški družbi Galileo Vacuum Tee iz Firenc in krčanska Mipot. Prva je udeležena pri glavnici s 60, druga pa s 40 odstotki, legalni in operativni sedež konzorcija pa bo v obratu Mipota v Devinščini na območju zgoniške občine. V njem b° praktično takoj stekla proizvodnja naprav za vakuumsko (brezzračno) obdelavo kovin in drugih materialov.
Krminska tovarna Mipot, ki je specializirana za proizvodnjo elektronskih delov, se je torej podala na pot diversifikacije in relansiranja svoje dejavnosti, pri čemer je pripeljala v našo deželo prestižnega partnerja, kakršen je firenški Galileo. Kot sta na Predstavitvenem srečanju z deželnim odbornikom za industrijo Ferruciom Sarom, ki je sledilo podpisu ustanovne listine, poudarila tako predsednik upravnega sveta družbe Mipot inž. Drago Milič kot predsednik Galilea Vacu-nrn Tee inž. Aldo Cella, pa poslovni odnosi med obema družbama niso novost: družba iz Firenc je že leta eden izmed najzvestejših odjemalcev kronskega Mipota, zato je bil korak k ustanovitvi skupnega podjetja pravzaprav povsem naraven. Na ta način s° se namreč - kot je poudaril predsednik novega konzorcija inž. Corrado Zaccagnini - pod skupno streho srečati visoka tehnologija, raziskovanje in tržišče družbe Galileo na eni strani, na drugi pa prožnost in učinkovitost ma-ega podjetja, kakršno je Mipot. Prož-n°st in operativnost bosta nedvomno ljubosumno negovani tudi v prihodnje, saj ni naključje, da se je konzorcij r VSE rodil pod geslom »zdrava rast« ® z namenom, da izkoristi vse možnosti, ki jih ponuja na področju visoke tehnologije še posebno kompetitivno tržišče.
Prav o tržišču, še zlasti vzhodnoevropskem, za katerega Furlanija-Julij-ska krajina more in mora predstavljati glavna vrata, so predstavniki novega konzorcija razpravljali z odbornikom arom. Le-ta pa ni pokazal samo velikega zanimanja za novo industrijsko
Jifiill
	pilil
i i	L
Obrat družbe Mipot v Devinščini, v katerem bo stekla proizvodnja konzorcija »Galileo Vacuum Special Eguipments«	(Foto Križmančič)
iniciativo, ampak je tudi ponudil vso svojo razpoložljivost, saj gre za področje, do katerega je bila Dežela vselej izredno pozorna, zlasti zaradi potrebe po postopni prekvalifikaciji največkrat tradicionalnih proizvodnih struktur v Furlaniji-Julijski krajini. Izražajoč zadovoljstvo za to novo iniciativo pa je odbornik orisal tudi perspektive, ki jih bo lahko tako visoko
tehnološka industrijska dejavnost imela na območju Furlanije-Julijske krajine, in to še zlasti za razvoj pomembnih pobud v visoko razvitih sektorjih. Te perspektive se odpirajo še posebno na vzhodnoevropskih tržiščih - je zaključil Saro - kjer je veliko zanimanja za ustanavljanje mešanih družb, v naši deželi pa obstajajo v ta namen prav tako zanimivi spodbujevalni mehanizmi finančnega značaja.
Pokrajinski in občinski odborniki za šolstvo o »Projektu mladi 93«
Pokrajinski odbornik za izobraževanje Giorgio Berni in občinski odborniki za šolstvo Ariella Pittoni (Trst), Vera Tuta Ban (Devin-Nabrežina), Fabio Vallon (Milje) in Sandy Klun (Dolina) so skupaj s šolskim skrbnikom Čampom analizirali program ministrstva za javno izobraževanje z naslovom »Projekt mladi 93«.
Šolski skrbnik je pojasnil namene in cilje te pobude, ki bo imela priložnost za prvo pomembno preverjanje na bližnjem majskem simpoziju o mladinski problematiki v šoli. Odbornik Berni pa je izrazil pripravljenost pokrajinske uprave, da bi prevzela pokroviteljstvo in da bi podprla celoten program, hkrati pa je - ob polni podpori skrbnika - predlagal periodična srečanja med pokrajinskim in občinskimi odborniki, na katerih bi obravnavali skupne teme, ki zadevajo področje šolskega programiranja na pokrajinski ravni.
Osrednja svečanost bo jutri v Rižarni
Proslave v počastitev obletnice osvoboditve
Letošnjo 46-letnico osvoboditve bodo proslavili v Trstu in v okoliških občinah. Osrednja prireditev bo jutri v Rižarni in sicer ob 10.30. Slovesnost organizira pokrajinski Odbor za obrambo vrednot odporniškega gibanja, ki je pripravil tudi program. Program slovesnosti, ki bo dokončno objavljen danes, predvideva med drugim časten vojaški pozdrav praporoma tržaške in miljske občine, katoliški, židovski in srbsko-pravoslavni verski obred ter govore. Med drugimi bosta spregovorila predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli in v slovenščini Filibert Be-nedetič, predviden je tudi nastop Tržaškega partizanskega zbora Pinko Tomažič.
Prav tako jutri bo ob 11. uri na bivšem vojaškem pokopališču pri Sv. Ani komemoracija sovjetskih partizanov padlih za osvoboditev Trsta leta 1945. Komemoracijo prireja združenje Italija ZSSR. V sovjetski delegaciji bosta prisotna maršal Kulikov in vojaški ataše pri sovjetski ambasadi. Spremljal ju bo polkovnik Impavido iz generalnega komisariata za počastitev padlih v vojni pri italijanskem obrambnem ministrstvu.
Uprava devinsko-nabrežinske občine bo počastila spomin padlih za svobodo jutri z osrednjo manifestacijo na nabrežinskem trgu. Od 8. ure dalje bo delegacija predstavnikov devinsko-nabrežinske občine, VZPI-ANPI in političnih strank položila vence pred spomenike padlim za svobodo na občinskem ozemlju. Ob 10. uri bo pri spomeniku v Nabrežini komemoracija, na kateri bodo govorili podžupan Martin Brecelj in predstavniki VZPI-ANPI Zerilli in Markovič. Sodelovali bodo tudi nabrežinska godba ter pevska zbora Fantje izpod Grmade in Igo Gruden. Uprava Občine Devin-Nabrežina bo položila vence pred spomenike padlim za svobodo s sledečim urnikom: ob 8. uri pred županstvom, ob 8.10 v Slivnem, ob 8.20 v Medjavasi, ob 8.30 v Devinu, ob 8.50 v Cerovljah, ob 8.55 v Mavhinjah, ob 9. v Prečniku, ob 9.05 v Trnovci, ob 9.10 v Praprotu,
Poziv ANPI k udeležbi na proslavah
Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI vabi bivše borce, aktiviste, prijatelje in antifašiste, naj se jutri, 25. aprila, množično udeležijo proslave ob obletnici osvoboditve Italije. Svečanosti v tržaški Rižarni, edinem taborišču smrti v zasedeni Italiji, se bo udeležila tudi delegacija iz Postojne.
VZPI-ANPI prav tako poziva vse bivše borce, aktiviste, prijatelje in antifašiste, naj se v soboto, 27. aprila, množično udeležijo osrednje republiške proslave ob 50-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Proslava bo na Trgu revolucije v Ljubljani s pričetkom ob 11. uri.
VZPI-ANPI obvešča vse, ki se nameravajo udeležiti proslave, da bodo avtobusi in zasebni avtomobili lahko parkirali na obsežnem parkirišču pred halo Tivoli.
ob 9.15 v Šempolaju, ob 9.30 v Križu in ob 10. v Nabrežini.
V	Križu bodo proslavili dan osvoboditve pred spomenikom padlim. Proslavo prireja krajevna sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič, zbirališče bo ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma, od koder bo krenil sprevod do spomenika. Nastopil bo moški pevski zbor zbor Vesna.
V	Palači Costanzi v Trstu pa bo do petka odprta dokumentarna razstava o lagerjih. Na ogled so dokumenti in fotografije mednarodno znanih umetnikov, ki pričajo o grozotah nacističnih taborišč. Danes in v petek bo razstava odprta med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro, jutri pa bo na ogled občinstva med 10. in 13. uro. Rižarna, ki je kot znano državni spomenik, pa bo v teh dneh odprta med 9. in 18. uro, ko bodo tudi stalno na razpolago vodiči.
Nekaj razmišljanj z občnega zbora zadruge s Proseka in Kontovela
Preteklo soboto je bil na Proseku ^®dni občni zbor zadruge Kulturni n°® Prosek-Kontovel. V imenu uprav-s 9a odbora je člane pozdravil pred-fetk k zac®u9G Josip Cuk, ki je v za-rku svojega poročila pozval prisotni ' da se z enominutnim molkom počiš sPominu nedavno preminulih anov Romana Daneua, Ivana Bana in ®°na Miliča.
jav na4a*ievaniu je Čuk poročal o de-n]| n®s,-i odbora in med drugim ome-n ’ aa so za novega gospodarja ime-Zg a“ Danila Kocmana. Predsednik in nru9e Je posebej omenil razna dela nj P°Pravila, ki so jih opravili v dvora-pJPomočjo članov športnega društva Dr n * rie’ ^a zunanjem prireditvenem st . oru pa so zgradili dve balinarski nov*' Za kar gre velika zasluga članom qa ®9a balinarskega odseka športne-Drnhi štva Primorje. Glede splošnih tem emov je Čuk poudaril, da kljub )et u Ja je zadruga v teku poslovnega sPrejela 29 novih članov, še vedno
ni velikega zanimanja za delovanje zadruge, ki se trudi, da bi bili zadružni prostori lepo urejeni in da bi se gostje, vaščani, domača društva in organizacije v njih prijetno počutili. Podčrtal je sicer, da je letos vaško kulturno delovanje nekoliko zastalo, vendar je izrazil prepričanje, da bo ob sodelovanju vseh vaških komponent v bodoče boljše. Ob koncu svojega poročila se je Čuk zahvalil vsem tistim, ki s prispevki pripomorejo, da zadruga krije letne stroške. O finančnem stanju zadruge je podrobno poročilo podal blagajnik Drago Milič, predsednik nadzornega odbora Josip Starc pa je ugotovil, da je vodenje knjig in dokumentacije v najboljšem redu, zato se nadzorni odbor popolnoma strinja s predloženim obračunom upravnega odbora. Čeprav prisotnost članov na občnem zboru tudi letos ni bila najboljša, je treba priznati, da so prisotni v živahni debati dali nekaj dobrih predlogov za prihodnjo sezono.
O ugodnem vplivu bakra na človekovo zdravje
Tudi letos turistične vstopnice - vozovnice
Italijanski zavod za baker je priredil včeraj v našem mestu tehnični posvet o uporabi bakra v gradbeništvu s posebnim ozirom na ugodni vpliv te kovine na človekovo zdravje. Na srečanju, ki so se ga udeležili mnogi predstavniki podjetniških in akademskih krogov, so prišle do izraza tudi tiste lastnosti bakra, ki so bile doslej javnosti neznane, pa čeprav so zelo dragocene. Med njimi so npr. bakteriosta-tične lastnosti, kar pomeni, da ta kovina ne dovoljuje razmnoževanja bakterij, ki se ponavadi pojavijo v vodovodnih ceveh, in torej občutno zmanjšuje biokemijsko onesnaženje pitne vode. Ta lastnost bakru omogoča tudi odpravo bakterij in klic, ki se pojavljajo na predmetih široke uporabe. Raziskave so pokazale, da je baker posebno priporočljiv v bolnišnicah, npr. za izdelavo kljuk, na katerih bakterije, ki jih zapustijo roke pacientov, umrejo. Iz istega razloga je vse večja uporaba bakra tudi za izdelavo kovancev.
Kljub vsem tem pozitivnim lastnostim pa so poročevalci na tržaškem simpoziju ugotavljali, da je uporaba te lahke kovine v naši državi še vedno na zelo nizki ravni: medtem ko jo v Veliki Britaniji za vodovodno omrežje rabijo v več kot 95 odstotkih, v Franciji v 90 odst., v Nemčiji pa v 70 odst., dosega v Italiji baker komaj 40-odstotno uporabo. Pri tem pa je treba opozoriti na pozitivno dejstvo, da Italija svoje potrebe po bakru (glede na to, da ima sama le mahjne zaloge bakrove rude) v veliki meri krije z recikliranjem.
Krajevna Turistična in letoviščarska ustanova (AAST) je s sodelovanjem transportnega konzorcija ACT in društva Societa Alpina delle Giulie tudi letos poskrbela za kumulativni turistični listek, s katerim bodo interesenti lahko obiskali jamo pri Briščikih in se za prevoz do nje poslužili openskega tramvaja in avtobusa st. 45. Pobuda ima namen reklamiranja uporabe openskega tramvaja v turistične in ekološke namene, saj gre za edinstveno prevozno sredstvo na svojem področju, ki na neonesnaževalen način povezuje Trst z Opčinami že od daljnega leta 1902.
Tržaška turistična ustanova je prepričana, da bo ekološ-ko-ambientalni turizem v prihodnjih letih postal glavni adut našega zemljepisnega območja, z jamo piri Briščikih pa se mu pridružujeta tudi kulturna in naturalistična poanta. Kumulativni listek, na katerem je natisnjena tudi krajša predstavitev jame, Krasa in tramvaja, bo veljal kot vstopnica za jamo in - za razliko od prejšnjih let - tudi kot celodnevna vozovnica za vse avtobusne proge podjetja ACT. Listek, ki ga bodo prodajali vse do konca letošnjega septembra, velja 8 tisoč lir in je že v prodaji, in sicer pri blagajni ACT pri Sv. Ivanu, v prodajalni časopisov in tobaka na Trgu Oberdan, v poslovalnici UT AT v Pasaži Protti in na vseh sedežih Letoviščarske in turistične ustanove (na Gradu sv. Justa in v železniškem uradu za informacije v Trstu, in na sedežih ustanove v Sesljanu in Miljah.)
Soljenje bil na vsedržavni skupščini
Ghersina v vodstvu zveze radikalcev
GhersaŠki. °bčinski svetovalec Paolo ustan ®,a ie bil izvoljen v vodstvo novo-demni.V -2e9a radikalnega združenja za nje , rabčno konstituanto. Gre za giba-Spada ■ n*ka ie bil izvoljen Gianfranco stalič*Ccla)' .*ci se v glavnem naslanja na zadev 9] radikalne stranke in ki si bo pri-Politiv ° Za korenito reformo italijanske 2druž 6 m P°btičnega sistema. Med cilje v0iiiner9a s°di med drugim tudi reforma nikj vf9f Ostema. Spadaccia in somišljenik °do Pr* tem postavljali kot zgled minalni anglosaški sistem.
Jucci se poslavlja
jel ?ašk* župan Richetti je včeraj spre-kratke^®13 Eberta Juccija, ki bo v
^,Uya ,zapustil predsedstvo Tržaškega družK ,ln nato prevzel predsedništvo ^ e italcable.
Prisnp811]86 i? Jucciju zahvalil za njegov tržaškVe^ Pr* uveljavitvi družbe in z njo nik t ,9a Pristanišča. Župan in predsed-P°zom°yda sta s°glašala, da je potrebno jetja .0 slediti premestitvi sedeža pod-razniha rl-°9istica' k* deluje v okviru gistiCa ?ružb skupine Finmare. Interlo-prav t° namreč imela svoj novi sedež v trstu.
Mlada jugoslovanska državljana prišla v navzkriž s tržaško policijo
Dva mlada jugoslovanska državljana sta predvčerajšnjim povzročila veliko preglavic in težav tržaškim agentom letečega oddelka. Vse se je začelo okrog poldne, ko je 21-letnega Aleksa Gačiča in njegovega pajdaša Nastažiča (policija ni posredovala drugih podatkov) zasačil neki geometer, ki skrbi za obnovitvena dela na zapuščenem poslopju v Ul. Cavana. Fanta sta se potikala po delovišču in nista hotela slediti njegovemu vabilu, naj se oddaljita. Da gre zares sta razumela šele, ko je geometer odšel, da pokliče policaje. Takrat sta vzela pot pod noge in jo pobrisala, še preden je prihitel izvidniški avtomobil.
Policijski agenti so ju po krajšem zasledovanju izsledili na Trgu Barbacan, kjer pa sta spet skušala bežati, vendar brez uspeha. Nastažič je razumel, da je bolje ohraniti mirno kri, Gačič pa se je agentov strahovito branil s pestmi in brcami, tako so se trije nato zglasili v bolnišnici, kjer so zdravniki ugotovili, da imajo manjše poškodbe in da bodo okrevali v nekaj dneh. Fanta so policisti vsekakor ukrotili, vendar pred sodniki se bo moral braniti precej hudih obtožb: upiranja, nasilja in povzročitve poškodb javnim funkcionarjem ter nedovoljene posesti orožja (v žepu je imel nož). Njegovega prijatelja so funkcionarji kvesture pospremili do meje in izročili jugoslovanskim oblastem.
Voznika je nepričakovano zadela kap na državni cesti 202
Izdihnil je za volanom svojega avta
Hitro in nepričakovano: tako je umrl včeraj zjutraj okrog 10. ure 61-letni Carlo Tedesco, ki se je peljal s svojim fiatom 127 po državni cesti 202 proti Katinari. Ko je prispel do križišča z Ul. Brigata Casale, je zaradi srčne kapi izgubil nadzorstvo nad vozilom, vendar je bil še toliko priseben, da je obrnil volan na desno in tako preusmeril avto proti zidu. Avto je nadaljeval z vožnjo še okrog sto metrov in se nato ob zidu ustavil. Ko so prihiteli reševalci, je bilo za Tedesca že prepozno; izdihnil je, kljub intenzivni negi.
Zaradi opeklin v smrtni nevarnosti 47-letni psihiatrični oskrbovanec
V	paviljonu H v komprenzoriju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu se je včeraj zjutraj odigrala drama, o kateri pa nam kljub zanimanju ni uspelo izvedeti podrobnejših informacij. Iz uradnih virov je znano le, da se je 47-letni oskrbovanec psihiatričnih služb Flavio Rathmann hudo opekel po vsem telesu in da je v smrtni nevarnosti.
V	takem stanju ga je ob vhodnih vratih paviljona H našel zjutraj ob 7. uri bolničar, ki je pravkar nastopil službo. Nemudoma je poklical reševalce Rdečega križa, ki so ranjenca prepeljali v glavno bolnišnico. Tam so ga sprejeli na oddelek za oživljanje, kjer so zdravniki ugotovili, da ima opekline 1. in 2. stopnje po glavi, vratu, obeh rokah, na hrbtu in po levi nogi. Plameni so prizadeli okrog 45 odstotkov celotne površine telesa. Ker je bilo njegovo stanje zelo zaskrbljujoče, so ga popoldne prepeljali v Videm, kjer imajo v okviru bolnišnice posebno opremljen oddelek za zdravljenje
nom, ni znano. Tudi policijski agenti, ki so kmalu po nesreči obiskali paviljon H, niso zaenkrat ugotovili dina-
in nego hudo opečenih pacientov Kaj se je točno zgodilo z Ratb
mike dogodka. Tako torej ni dano vedeti, če si je ranjenec namenoma pritaknil ogenj ali če je šlo za malomarnost pri kajenju, kot se je zadnje čase že nekajkrat zgodilo v domovih za ostarele. Prav tako nam ni uspelo ugotoviti, kako je organizirana oskrba na paviljonu H oziroma v bližnjih malih hišah, kjer bivajo kronični bolniki. Na naše vztrajno iskanje je direktor psihiatričnih služb Rottelli prek drugega osebja odgovoril le, da novinarjem nima kaj sporočati.
■ Tržaško podjetje za prevoze ACT
sporoča, da so upokojencem podjetja na razpolago obrazci za davčno prijavo 101 in 201. Obrazce lahko dvignejo pri vratarju na sedežu v Ul. Portineria št. 2 in sicer od 9. do 12. ure.
Ob smrti tovariša Rika Ceperja izreka iskreno sožalje svojcem sekcija VZPI-ANPI
Devin-Nabrežina.
Zanimiva zgodba pribežnikov iz Tirane
Albanska družina išče tržaškega prijatelja
V našem mestu, kije le obrobno doživljalo velik naval in prihod albanskih beguncev, smo se pred dnevi srečali -z dvema albanskima družinama. Do srečanja je prišlo v enem od javnih lokalov na Garibaldijevem trgu, ki se . vsak dan po 17. uri spremeni v množično zbirališče ljudi iz raznih krajev Istre, Slovenije, pa tudi Hrvaške in Bosne Hercegovine. Gre za delavce iz vseh območij, ki so v Trstu redno zaposleni kot zidarji, keramičarji, delavci v raznih podjetjih.
Albanski družini sta na svojo prisotnost opozorili, ker sta pač govorili jezik, ki ga mi nismo razumeli. Toda, čim smo se jim približali, smo ugotovili, da govorita družinska poglavarja kar dobro italijanščino, ki so jo še kar obvladali tudi drugi družinski člani.
Družini sta prihajali iz Vidma, kjer sta bili - morda sta še - nastaljeni v eni od tamkajšnjih vojašnic. Zgodba ene od družin nas je še posebej pritegnila.
»Prihajamo iz Tirane ter smo se odločili za beg iz Albanije, ne toliko zaradi politike, temveč zaradi zelo slabih življenjskih razmer. Gledali smo po televiziji življenje pri vas, pa smo si mislili, da bi lahko morda nekaj takega nudili tudi svojim otrokom,« nam je povedal Nahida Mandžo, ki je prišel v Italijo skupno s svojo ženo Jasminko ter otrokoma Zehro in Fadilom.
»Moramo povedati, da je Italija, ki jo sedaj doživljamo, vse kaj drugega od tiste, ki smo jo doživljali preko televizije. Nismo prišli sem, da bi beračili; hoteli smo delati, biti koristni člani nove skupnosti. Pa vidimo, da je tudi tukaj veliko brezposelnosti, da nam ustanove in posamezniki ponujajo samo pomoč - nekakšno miloščino. Mnogi od nas so se že odločili, da se bodo raje vrnili domov, kjer so pustili še svoje sorodnike, prijatelje, znance. Mi smo zaenkrat ostali tukaj, to pa še iz posebnega razloga.«
In od tod dalje se je začela zgodba, ki se nam je zdela še posebej zanimiva in za katero je bila ena od albanskih družin še posebno zainteresirana, da bi prišla prav tu, v tržaškem tisku, v objavo.
»Med drugo svetovno vojno, ko je bila italijanska vojska kot okupator v
koncerti
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
- Nocoj ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert POKLON MOZARTU. Nastopa godalni kvartet GM v sestavi: Ž. Hrvatič in J. Kjuder (violini), M. Bitežnik (viola), P. Filipčič (violončelo). Sodeluje flavtistka Daniela Brussolo. Vabljeni!
V diskoteki Matt v Sesljanu bodo nocoj ob 22.30 predstavili nov program Witz Orchestre.
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava Gi-orgia Valvassorija OBJEKTI IN RISBE.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V Prosvetnem domu je do 30. t. m. na ogled razstava tržaške umetnice MEGI PEPEU. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 2. maja razstava LOJZETA SPACALA.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je na ogled razstava slikarja BRUNA FAI-DUTTIJA. Razstava bo odprta do 6. maja ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta - bo do 30. t. m. odprta razstava slikarke LUISE M. SGUAZZI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 3. maja odprta razstava tržaškega slikarja MARINA SORMANIJA.
V	galeriji Studio Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, bo do 2. maja na ogled razstava z naslovom »10, 20, duecento«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
V	galeriji Katoliške knjigarne SLO-VIMPEX - Gorica, Travnik - Trg Vittoria 25, je na ogled do 11. maja razstava KRAŠKE PODOBE Bogomile Doljak. Urnik vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih.
naši državi, se je moj oče spoznal z italijanskim vojakom, s katerim je ostala naša družina še po vojni v dobrih, prijateljskih stikih. Vem, da si je moj oče več let s tem vojakom in njegovo družino dopisoval, da so si ostali še naprej prijatelji in si celo obljubljali, da se bodo še srečali.«
Vse, kar je Nahida vedel povedati o tem italijanskem vojaku, je bilo ime in sicer Vincenzo Trevis, prebival pa naj bi bil tedaj s svojo družino - torej v prvih povojnih letih, v Trstu, ali v njegovi okolici, nam je Nahida povedal.
S temi pičlimi podatki - med tem so se poštne zveze že razgubile - je prišel Nahida v Trst, v upanju, da mu bo morda le uspelo najti Vicenza in preko njega počasi vzpostaviti pogoje, ki bi mu omogočili življenje v naših krajih.
»Tako, kot sedaj živimo v Vidmu, ne bi želeli nadaljevati. Sicer smo vajeni dela in vsakršnih težav. Prav gotovo smo bili zelo naivni, ko smo mislili, da bomo lahko v Trstu izsledili očetovega prijatelja Vincenza Trevisa. Toda, ker pravite, da ste novijarji, nam boste morda lahko pomagali. Včasih se še dogajajo čudeži. Morda pa bo ta Vi-cenzo bral vaš dnevnik, ali pa mu bo o tem, kar boste zapisali, povedal kak znanec, ali prijatelj. Mi bi bili seveda tega srečanja zelo veseli. V Trstu ne moremo ostati ter se vračamo v Videm. Toda, če bi se ta vez ponovno vzpostavila, bi se lahko spet, po toliko letih, srečali z očetovim prijateljem in njegovo družino.«
»Moj oče, ki je medtem že umrl, bi bil tega srečanja prav gotovo vesel. In mi tudi, ker bi vedeli, da lahko med tolikšno množico ljudi računamo na človeka, ki je poznal moje še med vojno in jim je ostal prijatelj še toliko let potem.«
Družine Nahida Mandže nismo več srečali na Garibaldijevem trgu. Vrnila se je, kot je povedala, v Videm. Kdo ve, če bo prišlo, po tolikih letih, do resnično čudežnega srečanja med takratnim italijanskim vojakom Vincen-zom in Nahidom, sinom družine Mandžo, ki ni pozabila na med vojno sklenjeno prijateljstvo.
NEVA LUKEŠ
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Operna sezona 1990/91
V	torek, 30. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere PITTORI FIAMMINGHI A. Smareglie. Dirigent Gianfranco Mašini; režija Lorenzo Mariani. Ponovitve do 16. maja.
Predprodaja vstopnic od danes dalje pri blagajni gledališča Verdi.
V	torek, 30. t. m., ob 17. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2 predvajali drugi del video filma »OTELLO«. Dirigent Herbert von Kara-jan. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 16.00 in ob 20.30 ponovitev predstave skupine Teatro de gli Incam-minati z Goldonijevo komedijo I DUE GEMELLI VENEZIANI. Nastopa Franco Branciaroli. Režija G. De Bosio. V abonmaju odrezek št. 8 B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA
Gledališče Crlstallo
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro d'arte iz Rima uprizorila delo F. Brusatija LE ROSE DEL LAGO. Režija Antonio Calenda. Igrajo Gabriele Ferzet-ti, Pietro De Vico in Anna Campori.
Gledališče Ul. Ananian
Jutri ob 20.30 bosta na sporedu enodejanki CENTOCINOUANTA... LA GALLINA CANTA v izvedbi gledališke skupine I Commedianti in PAURA Dl PRENDERLE v izvedbi skupine Quei de Scala Santa. Predstavi sta izven abonmaja.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SSG gostuje s pravljico za najmlajše na sledečih šolah in vrtcih: danes ob 9.30 v vrtcu v Barkovljah in ob 10.45 na Greti; v petek, 26. t. m., ob 10. uri v Zgoniku in
mSCI slovensko stalno gledališče
TRIPTIH
Achille Campanile
Vojna - Kosilo v naravi
w	Dario Fo
Se tat ne more pošteno krasti
Režija Sergej Verč
Danes, v petek, v soboto, v nedeljo, v četrtek, v petek,
24. aprila,
26.	aprila,
27.	aprila,
28.	aprila,
2.	maja,
3.	maja,
ob 20.30 ob 16.00 ob 20.30 ob 16.00 ob 20.30 ob 20.00
Abonma RED D Abonma RED I Abonma RED F Abonma RED G Abonma RED E Abonma RED K
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB Škedenj, Kolonkovec in Sv. Ana
vabi vse demokratične organizacije ter kulturna društva na
POLAGANJE VENCEV IN CVETJA BREZ SVEČANOSTI
jutri, 25. t. m., v jutranjih urah,
izleti
čestitke
Včeraj in danes praznujeta ALEKSANDER TRETJAK in NIKO SIRK rojstna dneva. Prijatelji MPZ Vesna jima želijo vse najboljše.
včeraj - danes
Klub prijateljstva organizira 13. maja izlet na Bled, v Brezje in Vrbo. Vpisovanje pri Fortunatu v Trstu, Ul. Paganini 2, tel. 60542, ter vabi na srečanje danes, 24. t. m., ob 16.30 v Ul. Donizetti 3.
Združenje aktivistov in invalidov NOB, Krut in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporočajo, da je odhod avtobusa na enotedensko bivanje v Moravskih Toplicah v nedeljo, 28. t. m., ob 13. uri izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
Društvo slovenskih upokojencev in Krut v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obveščata, da sprejemata rezervacije za Šmarješke Toplice, Hotel Svoboda, Strunjan, Dolenjske Toplice in Rabac. Informacije na sedežu organizacij v uradnih urah.
Danes, SREDA, 24. aprila 1991
FIDEL
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.57 - Luna vzide ob 15.32 in zatone ob 3.48.
Jutri, ČETRTEK, 25. aprila 1991
DAN OSVOBODITVE PLIMOVANJE DANES: ob 2.04 najnižja -25 cm, ob 7.38 najvišja 17 cm, ob 13.30.najnižja -34 cm, ob 20.06 najvišja 46 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Leda Sossi, Marilina Malusa, Eleonora Minut, Aliče Bellini, Marco Modolo, Thomas Padovan.
UMRLI SO: 83-letni Giuseppe Drudi,
85-	letni Luigi Solari, 79-letna Giovanna Radossi vd. Ive, 79-letna Lucia Fozzer vd. Zemanelli, 75-letni Giuseppe Gallenti,
86-	letna Enrica Spazzapan, 76-letna Silvia Dunaz.
. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. aprila 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Milje, Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje, Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330).
Četrtek, 25. aprila 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje, Lungomare Venezia 3, Nabrežina.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Milje, Lungomare Venezia 3. .
Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje, Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). INFORMACIJE SIP 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja jutri, 25. t. m„ PROSLAVO DNEVA VSTAJE. Nastopil bo MPZ Vesna, zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu.
Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. Penko« organizira v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v petek, 26. t. m., ob 20.30 predavanje na temo: ONESNAŽENOST TAL IN MOŽNOSTI REŠITVE ZA KMETIJSTVO. Govoril bo prof. dr. Franc Lobnik. Vabljeni.
KD Vesna vabi v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirk v Križu na veseloigro »SKUPNO STANOVANJE« v izvedbi amaterskega odra I. Gruden iz Nabrežine. Režija Maja Lapornik.
KD Fran Venturini - Domjo priredi mednarodno srečanje GLAS HARMONIKE v sredo, 1. maja, ob 14. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
V torek, 30. t. m., ob 17. uri bo na barko vij anskem pokopališču POČASTITEV PADLIH. Sodelovali bodo osnovnošolski otroci in recitator Stane Raztresen.
SKD Tabor - Opčine, VZPI - ANPI Opčine, Bani, Ferlugi - na predvečer prvomajskega praznika v torek, 30. aprila 1991, ob 20.30 se bomo zbrali v Prosvetnem domu in v povorki krenili do spomenika padlim v NOV, kjer bo PROSLAVA OB 50. OBLETNICI OF. Sodelovali bodo: MPZ Tabor, ŽPZ Tabor in recitatorji. Zamisel Olga Lupine. Vabljeni.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, r. Jean Paul Rappeneau, i. Ge-rard Depardieu.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Storie di amori e infedelta, i. Woody Allen, Bette Midler.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 22.00 Amleto, r. Franco Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Close.
NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Suore in fuga, kom.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Nella lana del serpente.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Le eta di Lulu, erot., □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla II., i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Paprika, r. Tinto Brass, i. Deborah Caprioglio, .□ □
EDEN - 15.30, 22.00 Sexual Heights super bestia, pora., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Green card -Matrimonio di convenienza, i. Ge-rard Depardieu.
LUMIERE - 17.30, 22.00 58 minuti per morire.
ALCIONE - 18.00, 22.00 Cobra verde.
RADIO - 15.30, 21.30 I piaceri scatenati di Ramba, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
prispevki	ob 11.15 v Gabrovcu; v soboto, 27. t. m., ob 11. uri v šoli v Barkovljah.		predpraznična od 14. do 20. ure in praz-nična od 8. do 20. ure.		Berite »Novi Matajur«
Ob 12. obletnici smrti drage mame in		NEVA01/5			
Bogdan in Ode 50.000 lir za DPZ Vesna .
V	spomin na drago mamo Nado Perčič daruje Silva z Mauriziom 100.000 lir za KD Rdeča zvezda, 100.000 lij za MPZ Rdeča zvezda, 100.000 lir za ŠK Kras in
100.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Ljubija Peta-rosa darujeta Mirna in Boris Rapotec
20.000	lir za Godbo Breg.
V	spomin na dragega Fajota darujeta Mirna in Boris Rapotec 50.000 lir za TFS Stu ledi.
Ob 1. obletnici smrti Jožeta Guština daruje družina 25.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, 25.000 lir za SKD Tabor, 25.000 lir za MoPZ Tabor in
25.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
Družina Bersa daruje 15.000 lir za-Skupnost Družina Opčine.
WlVEVAR
Ul. Maiolica 15/b
URARNA - ZLATARNA
S. R. L.
evat 2
Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483
Velika izbira
dragocenih daril
m
GIBANJE ZA PRENOVO KPI
vabi na javno srečanje danes, 24. aprila, od 20.30 v prostprih restavracije »Belvedere« v Spetru Slo-venov, kjer bodo:
Izidor PREDAN, Gastone AN-DRIAN, sen. Stojan SPETIČ spregovorili na temo: Obnovljena komunistična opozicija za obrambo demokratične ustave, za priznanje pravic slovenske manjšine.
razna obvestila
Klub prijateljstva vabi danes, 24. t. m., ob 16.30 v Ul. Donizetti 3 na predavanje dr. Borisa Kariša »DUŠEVNI RAZVOJ Z VIDIKA ANTROPOLOGIJE«, ki je 17. t. m, odpadlo zaradi slabega vremena.
Zadruga Mangart vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t. m. ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, Trst.
Gospodarsko društvo na Kontovelu
vabi člane na 91. LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. aprila 1991, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Ul. Donizetti 3 v Trstu bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 govoril prof. Alojz Rebula na temo »Razmišljanje ob zadnjih Kocbekovih dnevnikih«.
Nabrežinska župnijska skupnost vabi na predavanje na temo »Družina danes«, ki bo nocoj s pričetkom ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini. Predavala bo znana novinarka prof. Vanja Keržman iz Ljubljane.
Slavistično društvo v Trstu priredi v petek, 10. maja, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma letni literarni večer MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE. Nastopili bodo: Andrej Brvar (letošnji nagrajenec Prešernovega sklada), Tone Kuntner, Veno Taufer, Branko Hofman, Neža Maurer, Niko Grafenauer, Zora Tavčar, Ace Mermolja in Vera PejoviČ. Vljudno vabljeni!
Ano in Edija je osrečila prvorojenka
VERONIKA
Da bi srečno zaplesala v objem življenja ji želi
TFS Stu ledi
mali oglasi
IMATE v Italiji premoženje in želite soliden zaslužek? Ste pripravljeni z nami sodelovati? Pokličite nas na tel. št. (003861) 344293 od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure ali pišite na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Pikapolonca".
POMOČ v gospodinjstvu nudim enkrat ali dvakrat tedensko. Pridna in poštena, informacije na tel. št. (003865) 75149. _
SLAŠČIČARNA »Saint Honore'« na Opčinah išče mlado žensko zainteresirano za poklicno delo po možnosti iz bljiž-nje okolice. Telefonirati na št. 213055.
OSMICO bosta odprla danes, 24. t. m., Alan in Silvo Hrvatin pri Elerih št. 34 (Yu).
OSMICO ima odprto Radovan Šemec iz Prečnika št. 3/B.
OSMICO je odprl v Sli vnem Frandoli. Toči domačo kaplico.
OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini 38. Toči malvazijo, refošk in sa-vignon.
OSMICO ima odprto Miro Žigon v Zgoniku št. 36.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
PRI ČOČEVIH v Doberdobu osmico so odprli, vino pretočili, svinjino posušili-Vse je že nared, da lahko pridete na izlet in prepričate se, če to je res.
GOLF GTI 1800, letnik junij 1986, rdeče barve, električne šipe, garažiran, v odličnem stanju prodam; cena po dogovoru. Telefonirati ob uri obeda na št. 211375.
VOLKSVVAGEN GOLF GL 1600, rdeče barve, maj '90, še v garanciji, prodam za 12.800.000 lir. Tel. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
PRODAM kraška vhodna vrata iz macesna z dvema okencema in tipično izde- • lanimi železnimi rešetkami, velikost 210 cm x 133 cm. Telefon 764584.
PROFESOR pedagogike inštruira vse predmete za nižje srednje šole. Telefonirati (003867) 72007 zvečer.
SEMENARNA išče delovnega vajenca z opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenec".
FIAT TIPO 1400, metalizirane barve prodam po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 229224. •
menjalnica				23.4. 1991	
TUJE VALUTE	FIXING 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		.. 1300,30	1250 —	Japonski jen 		9,366	8,80
Nemška marka	..	738,15	730,— -	Švicarski frank		882,10	870.—
Francoski frank ...	..	218,79	215,—	Avstrijski šiling		104,917	103,50
Holandski florint .	..	655,38	648,—	Norveška krona		190,05	185,-
Belgijski frank		..	35,895	34,50	Švedska krona		207,40	201 —
Funt šterling		.. 2204,10	2170.—	Portugalski eskudo .	8,603	7,50
Irski šterling 		.. 1976,80	1950,—	Španska peseta 		11,984	11.—
Danska krona		..	193,29	188,—	Avstralski dolar		1004,—	940.—
Grška drahma		6,828	6,20	Jugoslov. dinar 		—	—
Kanadski dolar ....	.. 1121,65	1050,—	ECU		1523,30	
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE OLIKO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Popularno oddajo bo vodil trio Badaloni-Marclnni-Cutugno
Ko se je še pred nekaj tedni v reklamnih vložkih hvalisal, da gleda njegovo nedeljsko popoldansko oddajo na 1. italijan-. 1 TV mreži kar 25 milijonov Italijanov, znanemu konferansje-Ju Gigiju Sabaniju verjetno niti na misel ni prišlo, da bi imela »njegova« Domenica in... štete dneve. In vendar: ravnatelj Raiu-n° Carlo Fuscagni je včeraj potrdil, da se. bo Domenica in... v sedanji zasedbi, z Gigijem Sabanijem v vlogi vodje oddaje in režiserjem Giannijem Boncompagnijem ob koncu letošnje sezone iztekla, jeseni pa jo bo zamenjala druga, korenito spremenjena in povsem drugačna Domenica in...
Sprememba naj bi bila po mnenju Fuscagnija kar »revolucionarna«. Od oktobra dalje ne bo več varjeteja v rimskem studiu Uearr kamor je Domenico in... s krdelom deklic pon-pon, vsakovrstnimi milijonskimi kvizi in bolj ali manj pomembnimi gosti Popeljal »vražji« Boncompagni. Nedelja na Raiuno se bo odtlej otresla rimske navlake in se bo odprla vsej Italiji: »vandrala« bo Podolgo in počez po Apeninskem polotoku in tudi po obeh otokih povrh, nekako tako, kot letos že drugo sezono zaporedoma počenja opoldanska oddaja Piacere Raiuno.
Vodja te nove, vseitalijanske različice oddaje Domenica in... bo — kdo drug — kot že preizkušeni trio oddaje Piacere Raiuno Badaloni-Marchini-Cutugno. Oddaja bo vsako nedeljo romala iz enega v drugo italijansko mesto, iz enega v drugo gledališče, kar seveda ni - prav glede na Piacere Raiuno nič novega in originalnega. »Napredovanje« Piera Badalonija, Simone Marchini in Tota Cutugna z delavnika na praznični dan predstavlja zanje vsekakor priznanje, ki so si ga nedvomno zaslužili z lepim osebnim uspehom, uspehom pri občinstvu in med TV gledalci oddaje Piacere Raiuno (pa čeprav med lanskim petdnevnim gostovanjem v tržaškem Rossettiju sploh niso spregovorili o eni od značilnosti Trsta — prisotnosti naše manjšinske skupnosti...).
Nova, laho bi zapisali »provincialna« Domenica in... bo stekla 20. oktobra letos in se bo po 32 nedeljah zaključila konec maja 1992 v gledališču Regio v Parmi. Doslej ni še znano, v katerih mestih bo gostovala, kaže pa, da bo obiskala Piacenzo, Reggio Emilio, Catanio, Brescio, Verono, Alessandrio in druge.
Kaj pa Piacere Raiuno? V prihodnji sezoni bo oddaja štarta-la dan po štartu Domenice in..., v istem mestu kot Domenica in..., vodil pa jo bo... Gigi Sabani.
Letos v Spoletu nad 200 predstav
Tri opere, prav toliko baletov, 8 gledaliških predstav, 41 koncertov, ? znanstvenih zasedanj, številne filmske premiere in filmske revije, vse to ponuja letos svetovno znani Festival dveh svetov v Spoletu. Festival, 34. po vrsti, bo potekal v tem Umbrijskem mestu od 26. junija do 14. julija in bo štel skupno več kot 200 predstav.
Program letošnje odmevne manifestacije je včeraj v Rimu predstavil sredstvom javnega obveščanja ustanovitelj in predsednik festivala glasbenik Giancarlo Menotti, ki letos slavi 80-letnico. Na festivalu oodo počastili njegov visoki jubilej z njegovo opero Goya, ki bo odprla tnanifestacijo. Opero je režiral sam skladatelj,' dirigiral pa bo Števen Mercurio. Lani si je poletne prire-ditve v Spoletu ogledalo kar 100 tisoč obiskovalcev.
Med drugim je režiral tudi Beg iz Alcatraza
Umrl je režiser Don Siegel
Na svojem domu v Nipomu v Kaliforniji je konec preteklega tedna v starosti 78 let za neozdravljivo boleznijo umrl ameriški režiser Don Siegel.
Donald Siegfel, kot je bilo njegovo pravo ime, se je rodil leta 1912 v Chicagu kot sin violinista. Po študiju v Cambridgeu in na Royal Academy of Dramatic Art se je zaposlil kot igralec, a njegova igralska kariera je bila kratka. Obstal pa je v filmskem ambientu, pri filmski družbi VVarner Bros. Najprej je delal v montirnici, nato je posnel nekaj dokumentarcev, naposled pa je postal režiser (leta 1945 je posnel film Star in the night). V petdesetih letih je snemal predvsem za televizijo, postal je eden najboljših ameriških filmskih propovednikov. Med njegovimi filmi naj omenimo Angelski obraz (1957), Pogodba za umor (1964), Inšpektor Callaghan: primer Scorpio je tvoj (1972) in Beg iz Alcatraza.
Don Siegel
Poleti bo na Raitre vodila oddajo Bazen
»Vroča« Alba
Medtem ko si je Kim Basinger »privoščila« devet tednov in pol z Micke-yem Rourkom, bo prva dama Tele-montecarlo Alba Parietti letos poleti lahko »le« osem tednov koketirala s tretjo italijansko TV mrežo, a efekt te začasne »TV poroke« bo za italijanske gledalce gotovo prav tako vroč, kot je bil film, ki slovi po najbolj erotičnem striptizu.
Alba Parietti, odkritje (v vsakem pomenu) letošnje televizijske sezone, je čez noč zaslovela med lanskim nogometnim mundialom, ko je začela na Telemontecarlo voditi športno oddajo Galagoal. Uspeh je bil takojšen: s svojimi sedaj že slovitimi bogato razkazanimi nogami (katoliški II sabato je celo zapisal, da bodo »ostale v zgodovini nogometa«) je priklenila pred TV zaslone čez milijon gledalcev, s čimer si je »zaslužila« vodenje nedeljske istoimenske športne oddaje in triletno ekskluzivno pogodbo s Telemontecarlo za športne oddaje. Pogodba ji dopušča sodelovanje z drugimi TV mrežami, in prav to bo »bajna« in »bujna« Alba izkoristila letos poleti na Raitre.
Julija in avgusta bo vodila prvo varjetejsko oddajo na tej mreži. Ker bo v poletnih mesecih vroče in ker bo njena prisotnost gotovo še zvišala temperaturo že itak temperamentnih Italijanov, bo pa vsaj naslov oddaje kolikor toliko ohlajujoč Bazen. Alba, ki je sicer samokritično izjavila, da nima tako lepih nog, kot jih hvalijo njeni oboževalci, ker da ima špi-časta kolena in noge rahlo na iks, bo ob robu bazena sprejemala goste, kramljala z njimi, ob tem pa tudi pela in plesala. Vse, seveda, v primernih poletnih oblačilcih...
To pa ne bo še vse. Od 15. maja bodo začele televizije oddajati reklamni vložek italijanske petrolejske družbe IP, v katerem nastopa (vsega 30 sekund) prav Alba. Po napovedih bo tudi ta spot paša za moške oči...
Podoben efekt obljubljajo producenti filma Abronzatissimi, v katerem bo
Alba Parietti
visokorasla Alba Parietti nastopala z ramo... »ob glavi« nekoliko nižjega Jerryja Calaja. Film bodo posneli junija. Tistemu, ki jo je vprašal, zakaj se je odločila za tak povsem nezahteven film, je Pariettijeva odgovorila, da ni še renomirana filmska igralka in da je zadovoljna s takim filmskim debijem. Film bodo predvajali v kinematografih »šele« poleti. V pričakovanju tega filmskega dogodka (za katerega pa dvomimo, da se bo kot njene »nogometne« noge - vpisal v zgodovino filma), osemtedenskega Bazena na Raitre in spota IP, se lahko njeni TV privrženci te dni »tolažijo« z njenimi nedeljskimi nastopi na Tele-montecarlu, pa tudi s posnetki, s katerimi »nesramni« Blob občasno spušča v eter najintimnejši delček njenega perila...
RAI 1
In',c Aktualno: Uno mattina ^ Nanizanka: II meravigli-°so mondo di Walt Dis-ll n neV
j l'!® Jutranji dnevnik
Nanizanka: Padri in U . Prestito
u Variete: Occhio al bili st glietto
^reme in kratke vesti ioAn Variete: Piacere Raiuno
Hon ?nevnik
59, konjsko tekmovanje
16 3n V Kimu
Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in
1?.55 Tbere
Ig iz Parlamenta in vesti 1845 £ktualno: Italia ore 6 Tfokumentarec: Trideset >9.4(1 A,naše zgodovine
Almanah, vreme in
20.25 (!nevnik
Nogomet: Inter-Spor-fng Lisbona (za pokal
§45 Ak6^ik
-ktualno: Piazza della
2345 Bepubblica 24 00 rTmske novosti
dnevnik, vreme, Danes 0 2s d P^f^fnentu
Rubrika: Mezzanotte e umtorni
:::h;	liiiiiiiiiilliii		
s			m
			
^ RAi 2
7.00	Nanizanki: La mia terra tra i boschi in Lassie
8.00	Lalbero azzurro
9.00	Aktualno: Radio anch'io
10.20	Dokumentarec: Deset let kinematografije (1968-77)
10.50	Nadaljevanka: Destini
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.15	Aktualno: Detto tra noi
16.25	Rubrika: La TV degli animali
17.00	Vesti, Iz parlamenta in Odprti prostor
17.35	Nanizanka: Alf
18.05	Športne vesti
18.15	Novosti: Rock Cafe
18.55	Nogomet: Roma-Brond-by (za pokal UEFA)
19.45	Dnevnik
20.25	Nogomet: Juventus-Bar-celona (za pokal pokalnih zmagovalcev)
22.20	Mixer kultura
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop
0.10 Film: Io la conoscevo bene (dram., It. 1966, r. Antonio Pietrangeli, i. Stefania Sandrelli)
|	^ RAI 3__________________
11.30	Supermarecross
12.00	Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.40	Krožek ob 12. (2. del)
15.40	Vaterpolo: italijansko prvenstvo
16.10	Zenska košarka: italijansko prvenstvo
16.40	Karting
17.10	Drobci
17.20	Nanizanka: Vita da stre-ga
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez)
18.35	Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Aspettando un terno al lotto
20.05	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina (A. Barbato)
20.30	Film: La gatta sul tetto che scotta (dram., ZDA 1976, r. R. Moore, i. Lau-rence Olivier, Natalie Wood)
22.15	Drobci
22.35	Večerni dnevnik
0.15 Pred premiero: Riccardo Muti vadi Traviato
r Žr TV Slovenija 1
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Živ žav
9.50	TV komedija: Kdor pride prepozno
11.45	Nadaljevanka: Strast in paradiž (2.del)
12.20	Video strani
15.15	Video strani
15.25	Sova: nan. Črni gad in Inšpektor Morse
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarna oddaja: Bajke na Slovenskem
17.40	Spored za otroke in mlade: Novosti založb, Od obzorja do obzorja,
17.50	Klub klobuk
19.00	Risanka in TV okno 19.19 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: At (dram., turško-nemški 1982, r. Ali Ozgenturk, i. Genco Erkal, Yaman Okay)
21.50	Video godba
22.40	Dnevnik in vreme
23.00	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Inšpektor Morse ter dokumentarec V znamenju zvezd
0.50 Video strani
IjlP) TV Koper______________
16.00	Športni pregled
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Matt e Jenny in risanka
20.15	Nanizanka: Buck Ro-gers
21.00	Dokumentarec: Mondo selvaggio
21.30	Nanizanka: Dottori con le ali
22.20	TVD Novice
22.30	Rubrika o športu
[	TV Slovenija 2
17.45	Svet poroča
18.30	Alpe Jadran
19.00	Studio Maribor: Poslovna borza
19.15	TV ruleta
19.30	Dnevnik
20.00	Danes v skupščini
20.40	Košarka: Pop '84-Parti-
zan (1. tekma finala)
22.00	Nogomet: C.zvezda-Ba-yern (za pokal prvakov)
23.45	Vaterpolo: Mladost-Par-tizan (finale jug. pokala)
-S**jALE5
rre,? (kom., S-hve Do Kemmon)
Kviza:
C —
I5ns Ae,c°PPie 5 Aktualno ffirnonia
^'OOoTro^1
I815 bumbam:
18.45 K,anizank
Kviza: II c
2°oo tef
di Twin
Lynch,
Variete
stanzo
Nan.:
2.30	Op
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per E lisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
12.45	Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
12.50	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 Aspettando Manuela, 15.15 Piccola Cenerentola,
16.15	La valle dei -pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre damore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: Ceravamo
tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.40	Nad.: Marilena
20.35	Film: II lupo chiama (kom., ZDA 1964, r. Ralph Nelson, i. Cary Grant, Leslie Caron)
22.50	Dokumentarec: National Geographic
23.55	Aktualno:	Evropski
dnevnik
0.30 Film: Shogun il signore della guerra (pust., ZDA 1981, r. Jerry London, i. Toshiro Mifune)
ITALIA 1
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
10.00	La donna bionica,
11.00	Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Variete: Il paese delle meraviglie
16.15	Nanizanki: Simon & Simon, 17.30 Mai dire si
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: McGyver
20.00	Risanke
20.30	Film: In viaggio con papa (kom., It. 1982, r.-i. Alberto Sordi, i. Carlo Verdone)
22.30	Nogomet: Crvena zvez-da-Bayern (za pokal pr-
' vakov)
0.30 Odprti studio 0.45 Nanizanki: Kung Fu, 1.45 Samurai
ODEON_____________
13.00	Risanke
14.00	Film: Champagne in pa-radiso (kom., i. Al Bano, Romina Power)
15.30	Nad.: Pasiones
16.15	Kabaret: Fiori di zucca
16.45	Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., It. 1973, r. Mario Amendola, i. Maurizio Arena, Tina Aumont)
18.30	Risanke
20.30	Film: Due strani papa (kom., It. 1983, r. Mariano Laurenti, i. Pippo Franco, Viola Valentino)
22.00	Rubrika o medičini: Il ritratto della salute
22.30	Film: Combat Killers (vojni, VB 1968, r. Ken Loring, i. Marlene Dau-den)
24.00	Alternativni šport: brid-
ge
0.15 Kabaret: Fiori di zucca
TMC___________________
8.30	Nanizanke: Le spie, I gi-orni di Brian, Il fantasti-co mondo di Mr. Monroe
11.15	Nadaljevanka: Potere
11.55	Kosilo z VVilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Guerra in famiglia (dram., ZDA 1977, r. Lee Philips, i. Richard Cren-na)
16.50	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop per
il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Cercando la Garbo (dram., VB 1984, r. Sidney Lumet, i. Anne Bancroft)
22.30	Variete: Festa di comple-anno
23.30	Nočne vesti
23.50	Rubrika: Top Šport
1.15	Film: Non c'e pošto per nascondersi (krim., ZDA 1977, r. Jack Starrett, i. Lee Van Cleef)
TELEFRIULI____________
10.30	Telefriuli non stop
16.00	Otroška oddaja in risanke
18.00	Nan.: Mago Merlino
18.30	Nad.: E' proibito ballare
19.00	Nanizanka: Il calabrone verde
19.30	Dnevnik
20.30	Film:.Il diavolo sotto le vesti (1963)
22.00	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Za smeh in dobro voljo
. (pon.); 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Prezir (Alberto Moravia); 11.45 Slovenska lahka glasba; 12.00 Prodor novih gastronomskih tokov v obmejni prostor; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom;
17.30	Mladi val; 19.20- Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!, 19.45 Studio 26;
20.00	Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki z opere; 22.20 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno, 23.15-
4.30	Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro,- 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)*
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?;
19.00	Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst.
Z glasovi vseh političnih skupin z izjemo misovcev
Deželni svet osvojil vsebino peticije za zaprtje strelišča nad Selcami
Na koncertu v goriškem Kulturnem domu
George Cables trio ponudil vrhunski jazz
Deželni svet je včeraj skoraj soglasno osvojil vsebino peticije za zaprtje vojaškega strelišča nad Selcami. Peticijo je vložil julija lani odbor proti strelišču, ki je pred tem zbral podpise 1.300 občanov Doberdoba, Ronk, Poljana in sosednih občin. Podpisniki so ugotavljali, da jfe spričo sprememb na Vzhodu nesmiselna tolikšna prisotnost vojske v naših krajih. Glede strelišča so s peticijo ponovno opozorili na nevarnost, ki jo povzroča njegovo skoraj vsakodnevno delovanje tako za krajevno prebivalstvo kot tudi zaradi drugih naprav in objektov (plinovod, naftovod, avtocesta, pokrajinska cesta Devetaki-Selce itd.) v neposredni bližini strelišča. Občina Doberdob, ki je uradno pristopila v odbor za zaprtje strelišča, je poleg tega večkrat opozorila na nevzdržnost vojaških služnosti, ki so v današnjih mednarodnih razmerah absurdne, a še vedno bremenijo velik del kraškega teritorija.
Po dolgem času je včeraj le prišlo do razprave o peticiji, k čemur je morda pripomogel nedavni incident, ko je izletnik tvegal smrt med vojaško vajo na nezastraženem strelišču.
Poročevalec pristojne deželne komisije svetovalec Carpenedo (KD) je v spremnem poročilu načelno podprl zahteve podpisnikov peticije, glede česar so že v komisiji dosegli soglasje skoraj vseh političnih skupin. Tako množična prisotnost vojske v naši deželi, je napisal v spremnem poročilu, je nedosledna z mednarodnimi razmerami in prizadevanji. Treba je zato
vzeti celovito v pretres vso problematiko vojaških služnosti in omejiti težave, ki jih povzročajo objekti, kakršno je strelišče nad Selcami.
Peticijo so nato podprli svetovalci raznih strank. Brezigar (SSk) je ugotovil, da je tako strelišče na Krasu morda ustrezalo urjenju za vojno, kakršna je bila prva svetovna, ne odgovarja pa potrebam sodobne vojske, ki se mora pripraviti na tehnološko vojno. Caval-lo in VVehrenfennig (Zeleni) sta poudarila, da mora Dežela brez vmešavanja drugih oblasti upravljati svoje ozemlje
in pozvala upravo k aktivnejši mirovni politiki v okviru skupnosti Alpe Jadran. Padovan (DSL) je opozoril na nevarnosti in motnje, tudi akustične, ki jih povzroča strelišče prebivalstvu, Blasig (PSI) pa je dejal, da bi se moralo težišče obrambne strategije pomakniti z vzhodne meje proti jugu. Peticijo je zaradi neposrečene lokacije strelišča podprl tudi Tomat (KD). Sledilo je glasovanje, pri katerem so misovci glasovali proti, vse druge stranke pa so osvojile peticijo.
Uprava Kulturnega doma je predsi-noči ponudila goričkemu občinstvu srečanje s kvalitetnim mednarodnim jazzom, ki ima tudi pri nas nemalo privržencev. Koncert so priredili v sodelovanju z združenjem Gorizia Gio-vani in z občinsko upravo. Nastopil je trio ameriškega temnopoltega pianista in skladatelja Gerogea Cablesa, ki je z goriškim koncertom (edinim v naši deželi) sklenil turnejo po Italiji.
Cables je tudi ob tem nastopu upravičil sloves, ki ga uvršča med najboljše jazz pianiste v svetu. Ob sebi je imel dva prav tako solidna izvajalca, ki sta bistveno prispevala k uspehu
večera. Pri kontrabasu je 46-letnega newyorškega vodjo skupine spremljal leto mlajši Cameron Brown iz Detroita, ki se tako kot Cables lahko ponaša s sodelovanjem z nekaterimi med naj-svetlješimi zvezdami na nebu svetovnega jazza in je na odru pokazal vso svojo inventivnost ter izredno tehniko. Ob dveh Američanih v nobenem pogledu ni zaostajal Giulio Capiozzo, bivši bobnar in soustanovitelj znane italijanske rock-jazz skupine Area, ki si je z virtuoznimi "a solo" zaslužil ploskanje občinstva. Levji delež aplavzov pa je seveda šel Cablesu in njegovemu elegantnemu in prepričljivemu klavirskemu izvajanju.
Prvomajsko slavje v Števerjanu 5. maja spominski pohod v Gonjače
Na prvomajsko slavje se pripravljajo tudi v Števerjanu, na pobudo KD Briški grič. Prireditve se bodo pričele 30. aprila, zaključile pa v nedeljo 5. maja s pohodom Števerjan - Gonjače - Števerjan. Sicer pa se v okvir prvomajskega slavja vključuje tudi prireditev, ki bo 27. t. m. popoldne — ko bodo v tem kraju, na pobudo pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško obeležili 50-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte.
Program prvomajskega slavja, ki vsako leto privabi v ta kraj množico ljudi od vsepovsod, bo letos nekoliko krajši, osredotočen pa na praznični dan. Prvega maja popoldne bo na prireditvenem prostoru v Dvoru nastopila foklorna skupina Ballemo insieme. V Dvoru pa bo odprta tudi razstava in pokušnja briških vin. Odprli jo bodo že na predvečer mednarodnega delavskega praznika.
Prvomajsko slavje se bo sklenilo v nedeljo 5. maja s pohodom Števerjan -Gonjače - Števerjan, ki ga pripravljajo ZSŠDI, ZTKO iz Nove Gorice, KD Briški grič in KS Kojsko. Udeleženci bodo šli na pot iz Števerjana ob 9.30. Cilj bo tudi v Števerjanu, kjer bodo udeležencem izročili spominsko kolajno in kjer bodo nagradili najbolj številne skupine. Pohod bo ob vsakem vremenu.
Petovlje: tožilec zahteval obsodbo Mingarellija in Chirica na 10 let
Slovesnosti ob jutrišnjem prazniku
Predstavniki Občine Gorica bodo danes dopoldne obiskali partizanske spommenike in grobišča ter obeležja na območju občine ter se s položitvijo vencev poklonili spominu žrtev za svobodo. Ob 8. uri bodo obiskali zapor, zatem grad, pokopališče v Pevmi in Ločniku. Ob 9. uri bo slovesnost pred postajo, ob 9.15 v spominskem parku, ob 9.40 na glavnem pokopališču, ob 10.10 v sinagogi. Poleg predstavnikov Občine se bodo komemoracij udeležili tudi predstavniki Pokrajine.
Delegacija SKGZ se bo, skupaj z delegacijo VZPI-ANPI poklonila spominu za svobodo padlih na glavnem pokopališču danes ob 17.15.
Danes ob 20. uri bo komemoracija v Gabrjah pred partizanskim spomenikom.
V Tržiču in na Tržiškem, kjer je bila prva od slovesnosti, že včeraj pred spomenikom pred ladjedelnico, bo jutri vrsta komemoracij. Priredili bodo tudi 37. kolesarsko dirko za pokal Montes.
Večina komemoracij se bo odvijala jutri dopoldne tudi v slovenskih krajih, o čemer smo poročali že v nedeljo in včeraj. Iz Števerjana so nam sporočili, da se bodo bivši borci poklonili spominu padlih jutri, 25. t. m., ob 10. uri.
Oprostitev obtožencev na prejšnjem prizivnem procesu je bila arogantno dejanje in zato je bila povsem utemeljena odločitev kasacijskega sodišča, da se oprostilna razsodba razveljavi in prizivni proces ponovi. Tako je generalni pravdnik dr. Remo Smitti začel včeraj svoj dolg poseg na procesu zaradi potvarjanja uradnih aktov in preusmeritve preiskave o petoveljskem atentatu ter obrekovanja šestih po krivem obtoženih za atentat. General Dino Mingarelli in polkovnik Antoni-no Chirico, ki sta takrat vodila karabinjerjem zaupano preiskavo o pokolu treh karabinjerjev, sta na osnovi kasnejših izsledkov zanesljivo kriva, je poudaril javni tožilec.
Dr. Smitti je petoveljski atentat uokviril v celovito italijansko polpreteklo zgodovino, saj predstavlja nedvomno kamenček v mozaiku strategije napetosti, pri katerem se skrivnostno prepleta delovanje fašističnih teroristov, vojaških prevratnikov, fra-masonskih lož, tajnih služb in drugih delov državnega aparata. Tako ne more biti zgolj naključje, je menil tožilec, da je bilo v seznamih pripadnikov Gellijeve tajne lože P2 kar 56 visokih častnikov karabinjerjev. Niti ni naključje, da je general Dino Minga-
relli, prav tako povezan z ložo P2, bil desna roka pučista De Lorenza in je prav on izdelal načrt državnega udara "Solo". "Gre za človeka, ki bi za uresničitev svojih ambicij naredil karkoli", ga je označil Smitti. Sredi mnogih skrivnosti je petoveljski atentat edini, za katerega sta bila doslej storilca obsojena s pravnomočno razsodbo. Vin-cenzo Vinciguerra prestaja obsodbo na dosmrtno ječo, Carlo Cicuttini pa se kljub enaki obsodbi skriva v Španiji. S tem v zvezi je Smitti omenil tudi vlogo tajnih služb in ameriške obveščevalne službe CIA, ki da ščiti Cicutti-nija, saj bi sicer ne mogel kljub obsodbi na dosmrtno ječo nemoteno živeti v državi, ki je članica NATO pakta.
Glede odgovornosti treh obtožencev na sedanjem procesu je tožilec ocenil, da je potvarjanje izsledkov preiskave dovolj neizpodbitno dokazano v sodnih aktih. Obtoženci so prikrili najdbo dveh tulcev in ponaredili zapisnik o uradnem ogledu prizorišča atentata, da bi preusmerili preiskavo s sledi, ki je vodila naravnost do videmske neofašistične celice. Ščitili so prave krivce, zato pa so potrebovali druge in so po krivem obtožili skupino šestih nedolžnih Goričanov. Smitti je zaradi
tega zahteval naj porota prizna krivdo vseh treh obtožencev in naj v bistvu potrdi provostopenjsko razsodbo: za gen. Dina Mingarellija in polk. Anto-nina Chirica je zahteval po 10 let in 5 mesecev zapora, za marešala Giuseppa Napolija, ki je imel obrobnejšo vlogo, pa 3 leta in 3 mesece zapora. Predlagane kazni so samo po en mesec krajše kot v prvostopenjski razsodbi.
Proces, ki mu predseduje dr. Miche-le Curato, se je včeraj nadaljeval s prvimi posegi branilcev treh obtožencev. Nadaljeval se bo v petek, 26. aprila, razsodbo pa bodo najbrž izrekli v torek, 30. t. m.
Drevi občni zbor Kmečke banke
V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 18. uri redni občni zbor delničarjev Kmečke banke. Dnevni red zbora je naslednji: poročilo upravnega sveta za leto 1990, poročilo nadzornega odbora, odobritev bilance, volitve upravnega sveta in nadzornega odbora, določitev honorarja upraviteljem in nadzornikom, razno.
Koncert Mozartovih skladb ob obletnici umetnikove smrti
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici bo letos obeležila 200-letnico Mozartove smrti in štiristoletnico J. Gallusa - Petelina.
Mozartu so se že oddolžili z lepo glasbeno prireditvijo, ki je bila na sporedu v soboto, 13. aprila, v Katoliškem domu. Nastopil je zbor Consortium musicum iz Ljubljane s solisti in ob spremljavi ansambla, ki je izvedel bogat spored Mozartovih religioznih skladb. Posebej velja opozoriti na drugi del koncerta, ko je bila na sporedu Missa in "C" (Čredo Messe — K. 257). Zbor in orkester je vodil Mirko Cuderman. Z istim sporedom je ansambel nastopil 14. aprila v dvorani Slovenske filharmonije. (Foto Klemše)
Promocijska pobuda sladoledarjev Vendar samo za učence osnovnih šol
Goriški osnovnošolci bodo lahko do 27. aprila lizali sladoled brezplačno. Gre za tradicionalno, letos že peto zapovrstjo, brezplačno razdeljevanje okusnega sladoleda našim najmlajšim, na pobudo sindikata prodajalcev sladoleda in v sodelovanju z Združenjem goriških trgovcev Ascom. Pobudi se je odzvalo kakih trideset prodajaln pristnega domačega sladoleda,.ki delujejo in prodajajo svoje ledenosladke izdelke na goriškem ozemlju.
Prireditelji so manifestacijo poimenovali "Sladoled spomladi". Letošnjo prireditev so sklenili časovno nekoliko podaljšati, tako da si bodo osnovnošolci lahko privoščili okusen kornet vse do 27. t. m. Prodajalci sladoleda, ki so sklenili nuditi osnovnošolcem svoje storitve brezplačno, bodo v naslednjih dneh nudili okrog 4 tisoč slastnih sladoledov. Združenje goriških trgovcev je namreč v prejšnjih dneh v sodelovanju z goriškim Šolskim skrbništvom razdelilo po vseh osnovnih šolah go-riške pokrajine kupone. Prodajalne sladoleda, ki so se odzvale pobudi, boste takoj prepoznali, saj imajo izobešeno na zunanji strani plakat omenjenega praznika sladoleda.
Tatovi v dveh lokalih
Na delu niso bili sladokusci, ampak ljubitelji stereo naprav, ki so se obe-
nem okoristili še z nekaj drobiža. V ponedeljek ponoči so neznanci vlomili v slaščičarno Bertoni v Ronkah, na glavni Ulici Roma. Odnesli so stereo napravo in za kakih 30 tisoč lir drobiža iz blagajne.
Prav tako v ponedeljek ponoči so se neznanci oglasili v restavraciji Al con-tado. Tudi tu je izginila stereo naprava in nekaj drobiža.
V	obeh primerih so v lokal vlomili, v Ulici Roma kar skozi okno, odprto na glavno ulico.
V	teku je preiskava.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev prireja v soboto, 11. maja, celodnevni avtobusni izlet v zanimivo srednjeveško mesto Mantovo. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu samo še DANES od 10. do 11. ure.
Upokojenci iz Doberdoba prirejajo štiridnevni izlet v Rim in Firence 15. maja. Vpisovanje do konca aprila v trgovini Pri Mili.
KD Jezero in sekcija VZPI v Doberdobu prirejata v soboto, 27. t. m., avtobusni izlet na proslavo 50-Ietnice OF v Ljubljani. Odhod ob 8. uri. Vpisovanje in informacije v trgovini Pri Mili (tel. 78072).
Na sliki (foto Marinčič) George Cables trio na koncertu v Kulturnem domu.
razne prireditve
Narodna in študijska knjižnica in
Slovenska ljudska knjižnica D. Feigel prirejata v petek, 26. t. m., ob 20.30 Večer posvečen Stanku Vuku. Sodelovala bosta Milko Matičetov in Tone Kuntner. Prireditev bo v čitalnici v Ulici della Croce 3.
razstave
V	Galeriji La Bottega je še danes odprta razstava del znanega goriškega slikarja Fulvia Monaia.
V	galeriji Katoliške knjigarne razstavlja likovna dela Bogomila Doljak. Razstava bo na ogled do 11. maja.
V	Exitu, mladi, a uspešni razstavni galeriji, je do 5. maja' na ogled razstava del Mirelle Brugnerotto.
razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča, da sta goriškim šolnikom na voljo dve štipendiji za udeležbo na Tl. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 1. do 13. julija letos. Interesenti se morajo javiti pri odbornikih sindikata najkasneje do 25. aprila.
Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da bo služba pobiranja odpadkov od 2. maja dalje začela delovati eno uro bolj zgodaj.
prispevki__________
Namesto cvetja na grob Jožefa Ferleti-ča iz Doberdoba daruje Mario Lakovič z družino 50 tisoč lir za pihalni orkester Kras.
|_____________kino________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »II silenzio degli in' nocenti«,
VERDI 18.30-22.00 »Balla coi lupi«. VITTORIA 17.30-22.00 »La grande penet' razione«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Časa di vizi erotici«. Prep. ml. pod 18. letom. COMUNALE Danes zaprto. Jutri 18.00 >n 21.00 »Balla coi lupi«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Odpadni' ki«.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstave. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita — Don Boscova ulica 175 tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo Ul. Primo maggio 94 tel. 790338.
pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Antonia Mel°^ vdova Ressa iz bolnišnice Janeza 0 Boga v cerkev v Podturnu in na glaVI1 pokopališče, ob 11. uri Enrico Ceper 1 ^ splošne bolnišnice v Devin, ob 12.30 Lh ciano Vecchiato iz splošne bolnišnice.
V slovenskem prostoru nova publikacija
Revija za kulturo Takt
. Nazadnje vendarle! Tako bi lahko rekli, saj je zadnje CQse postalo več kot očitno, da v slovenskem prostoru Pravzaprav ni redne, ažurne, recimo mesečne revije za kulturo, ki bi svojo skrb z vso potrebno obzirnostjo posvečala predvsem tej, na vse konce tako nesrečno nategovani aesedi - kulturi namreč. Je že tako: malo nas je in vsi moramo vse delati. Zgodila se je politika, demokracija, celo še več, stopili smo kar naravnost na prizorišče usod-n,“ vprašanj. Seveda nočem reči, da je s tem kaj narobe, nasprotno, lahko smo zadovoljni nad tem svojim skromnim Zlvljenjem, ki mu je od časa do časa vendarle dano, da Pokuka iz svoje tragične letargije in se naravnost epično zažene v zgodovino. Toda priznajmo si: ostati pri vsem em normalen... ja, to je resnično težko. Včasih se zazdi, da le normalnost za našega človeka nedosegljivi cilj. In Podobno je z revijami. Ta starejše, na primer Nova revija ln Problemi, pa še kaj bi se našlo, so dočakale svoj trenu-e« v praksi. Napadalna Mladina v resnici nikoli ni bila jcvija za kulturo in nadaljuje s streljanjem v zid, ki se je z!‘ že pred dobrim letom podrl, novega pa ne zna graditi. 'eiex, ki bi se lahko razvil v nekaj zanimivega, je prav ak° že pred letom dni usahnil, ker je bil v matični hiši ^rentabilen. Potem so tu še zaradi nekaj nerodnih izjav Jezno našpičeni novinarji, bolj ali manj upravičeno užalje-ni politiki, itd., itd. Skratka, ničesar več, kar bi Človek v m,ru prebral. Normalnost... ? Menda res daleč.
Zdaj imamo pred seboj Takt. Uredništvo nam zaenkrat Obljublja ravno to: sproščenost in kar se da široko branje Prez predsodkov. Za pluralizem jamči podnaslov: Katalog kultur. V množini torej! Sicer je pri prvi, pravzaprav ničelni številki težko podati resnejšo oceno. Da bo Takt brez Predsodkov, verjamem. Ti v naših krajih navsezadnje niso Več problem. Težje bo z okusom. Tega bo treba šele ustva-
riti. Naslovnica zaenkrat ne obeta kaj prida: spet črno-belo, z ostro črto po sredini, čeprav je material zelo kvaliteten, v celoti plastificiran in barven. Glede vsebine pa tako: veliko informacij od vsepovsod, tu in tam kak prijetno berljiv intervju, npr. z glasbenikom Vladom Kreslinom in umetnostnim zgodovinarjem Tomažem Brejcem,- bolj ali manj prisrčen utrip iz ljubljanskih mestnih ulic; pa precej teženj, ki silijo k filmu in podobnim zadevam, čeprav v tem prvem hipu amerikanizma še ni preveč. No, recimo, da ga ni. Potem so tu kratke ocene novih knjig, plošč, filmov in teatrskih predstav, ki se bodo verjetno tudi v prihodnje še najbolj vestno približale bralcem. Nimam nič proti. Konec koncev pomaga k tistemu, kar sem tu že omenil in nas nekako počasi prepričuje, da kultura ni slon, ampak če že je kaj, potem je veliko prej trgovina s porcelanom. Kratko, vendar nekako dragoceno je razmišljanje iz prostora arhitekture. Ne manjka seveda pokušina iz predala leposlovja. In zaupna pisma v stilu: povej, potolažili te bomo!
Tako. Morda pa nekaj že lahko rečemo: Takt ne začenja s kanoni, kot je pred časom denimo udarla Podmornica, kulturna priloga v ljubljanskemu Dnevniku, in kot tu in tam še kdo strelja. Mogoče se bo to obrestovalo. Kultura je kultura, naj so dinozavri take ali drugačne barve. Resno dilemo vidim v tem, ali naj bo Takt revija za slovenski prostor, ali le za prestolnico in čudoviti daljni svet. Bomo videli. Glede resnične heterogenosti kultur? Tudi tu bomo videli; ne gre namreč pozabiti, da so se v zadnjih desetletjih vsi revijalni boji odvijali na kulturniški levici, tisti na desni pa je potekal nekaj tisoč kilometrov stran. Morda pa bi lahko zaključili: Takt, mesečnik za kulturo. Lepo, da ga imamo, in lepo, da ni (ne bo) edini.
IGOR ŠKAMPERLE
Novi premieri v Drami in PDG
Usoda Vuka in Tomažičeve v novi drami Toneta Partljiča
•: v''••

■ pe
dr<
novemu dramskemu delu Toneta Partljiča, ki bo doživelo svoj krst jutri na odru Slovenskega narodnega gledališča Drame v Ljubljani. Vest je zanimiva že sama po sebi, za nas pa še toliko bolj, ker tematizira
Primorskim slovenističnim dnevom v Sežani na rob
Krepitev identitete primorskega prostora
V pravi kopici novih knjig tudi zapiski Borisa Pahorja
Primorski slovenistični dnevi o Srečku Kosovelu v Sežani. Končali so se v cboto in postregli s kopico opažanj, novosti, znanstvenih in vsakršnih zanimi-Že manifestacija kot taka pomeni za kulturno življenje Primorske izjemno
Ob napovedi njene prve, lanske, izvedbe sem se potihem spraševal, čemu 0 sploh potrebni, saj imamo slavistična društva, literarne krožke, Združenje Sevnikov Primorske, literarne večere, in strokovna srečanja slavistov; o na-raz P°membnih ustvarjalcih se tako in tako na vseh ravneh pogosto piše in
B ifa Sem ^dovoljen, da sem se pošteno uštel. Že lanska izvedba, posvečena evitu, je pokazala, da so nam slavistom, književnikom, pegagogom in vsem, ki Ovensko kulturo pojmujejo kot izvir in bogastvo, potrebni.
Pat mi ie P°budnik Primorskih slovenističnih dnevov prof. Silvo Fatur zau-£ J do bo letošnja tema Srečko Kosovel, sem - najbrž kot mnogi - skremžil nos, s, saj je o njem že vse povedano, Pa sem se spet udaril po prstih in sem se oral posuti s pepelom. Sladek je bil ta pepel. Drugi Primorski slovenistični ®VJ v imenu Kosovela, 18. in 19. aprila v Sežani, so pokazali, kako je pri tem y rualnem slovenskem človeku, piscu in mislecu še vse odprto, ali skoraj.
Bip Predavatelji so plast za plastjo odkrivali z njegove podobe še veliko lusk.
£ -,sm9 priča imenitnim referatom (dolžan sem iskreno povedati, da me je M , a Čehovin s svojim prispevkom Černigoj in družina Kosovel, presunila; Uq- ? Škrinjar s svojim prispevkom Podoba Krasa v Kosovelovi impresionis-Sj^‘ [n ekspresionistični liriki - očarala, ostali referati - kolikor sem jih uspel
pa zelo zelo pritegnili).
bes ^va^evredna je tudi zasnova Primorskih slovenističnih dnevov, ki daje o d edov hrdi tistim, ki s slovenistično znanostjo nimajo neposredne povezave, a °‘Očenih temah lahko nakažejo zanimive osvetlitve. tjf domiselna je bila zaključna ugotovitev prof. Bojana Kranjca, ki je interpre-rriat ^osove^ov Kons 5 skozi svoja matematična očala. Rekel je: književnost in bese5,af,*a s' nista toliko vsaksebi kot kaže videz. Književnost išče harmonijo ed, matematika pa harmonijo številk.
ogD- postavka lahko s primerno obdelavo obrodi žlahtne sadove, ker se Ptrajo nove še neslutene valence.
inšft koncu Pa rnenim, da bi morali Primorski slovenistični dnevi postati 9osn Ciia’ za katero bi se morale resno zavzeti vse vodilne kulturne, socialne, s^bodarske in politične ustanove (na obeh straneh meje), saj niso namenjeni kret?-JzP°ii^avi kakovosti pouka v šoli, temveč in predvsem k poglabljanju in P>tvi kulturne in vsakršne identitete naše primorske zemlje.
3a rf C?r pa 50 lahko že zdaj - po dveh izvedbah - roža v gumbnici Slavistične-Trst lu^,va Koper, Slavističnega društva Nova Gorica, Slavističnega društva K0'(j°rica-Videm in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Nova Gorica in
BORIS PANGERC
Slovenija doživlja zadnje čase pravcati založniški razcvet. Število ustanov oz. posameznikov, ki se v celoti, ali vsaj delno, ukvarjajo z izdajanjem knjig, se je namreč pomnožilo v znatni meri. Konec prejšnjega leta jih je bilo približno 150; mnogo je sicer takih, ki so doslej izdali le en ali dva naslova, vseeno pa je skupno število vseh -glede na to, da je za Slovenijo značilna omejenost tovrstnega tržišča - precej visoko. Glavna razloga za razmah založniške dejavnosti sta naklonjenost zasebni pobudi in seveda proces demokratizacije; slednji je imel odločilen vpliv zlasti na pestrost kulturne vsebine oz. založniške ponudbe.
Zanimivo je, da nove založbe oz. za-ložbice niso nujno osredotočene na čiste komercialne projekte. Nasprotno, mnoge so naklonjene leposlovju bolj kot desetletja ustoličene založbe. Dober zgled za to je lani ustanovljeno Založništvo slovenske knjige. Omenjena založba se je izcimila iz Slovenske knjige, tj. prvega zasebnega distribucijskega podjetja na tem področju v Jugoslaviji, doslej pa se je izkazala z več zanimivimi knjižnimi izdajami: npr. z zbornikom Slovenija 1990 (ljubitelji knjige so ga razgrabili takoj po izidu), z zbirko esejev Prešernovega nagrajenca Rožanca Brevir in z vrsto drugimi knjigami, med katerimi so tudi dnevniški zapisi in polemični spisi Borisa Pahorja, z naslovom Žlahtne
transverzale. Založništvo slovenske knjige ima v načrtu prevod približno 1.000 strani obsežnega dela 2.000 let krščanstva, ki sodi med dokaj ambiciozne založniške projekte.
Sicer pa pojav novih (skoraj praviloma malih) založb ni čisto nov, saj so nekatere, kljub maloštevilnim kadrom in ne preveč velikim finančnim zalogajem, na slovenskem založniškem prostoru prispotne že nekaj let. Omenili bi npr. Karantanijo (vodi jo eden od obtožencev na ljubljanskem procesu leta 1988 David Tasič), Emonico Dušana Cunjaka, Magellan Bojana Korsike in številne druge.
Med novostmi velja zabeležiti, da so se nekatere založbe z dolgo tradicijo pred nedavnim preimenovale. Založba Borec se je prekrstila v Mladiko, Partizanska knjiga pa v Založbo Park. Obe sta zadnje čase precej dejavni; celotna naklada Borca (nato pomlajenega v Mladiko) je lansko leto znašala bližu 90 tisoč knjig, velik poudarek so njeni uredniki dali zlasti knjižnemu programu za mladino. Založba Park nadaljuje z izdajanjem zbirke biografij Znameniti Slovenci (pred nekaj meseci je izšel življenjepis A. M. Slomška), prejšnji mesec pa je izdala knjigo bivšega predsednika Društva slovenskih pisateljev Rudija Šeliga, z naslovom Prehajanja.
IVAN VOGRIČ
Partljič v svojem najnovejšem tekstu življenjsko usodo Stanka Vuka in Danice Tomažič. O tej usodi je bilo doslej objavljenih že več del v prozni, korespondenčni ali dramski obliki (spomnimo se le na romana Borisa Pahorja oziroma Fulvia Tomiz-ze, ali pa na monodramo, ki smo jo letos gledali v Trstu v režiji Jožeta Babiča), še vedno pa razvnema pisateljsko fantazijo. Jutrišnjo premiero v Ljubljani (začetek ob 20. uri) je pripravil Boris Kobal ob sodelovanju dramaturginje Alje Predan, scenografke Simone Perne, kostumografke Giuliane Gerdol in skladatelja Gianpaola Corala. Igrali pa bodo Silva Čušin, Boris Juh, Kristijan Muck (Brane Grubar), Mojca Ribič, Matija Rozman, Andrej Nahtigal in Jurij Souček.
Tudi v Primorskem dramskem gledališču so za ta teden pripravili novo premiero, ki bo v petek ob 20. uri v solkanski dvorani. Gre za delo Pierra Marivauxa »Zmagoslavje ljubezni« v režiji Janeza Pipana. Ta odrski tekst francoskega pisatelja bo sploh prvič izveden v slovenščini. V vabilu na premiero so pri PDG zapisali: »Ampak ljubiti še ni vse, imeti je treba prostost, da se to izreče, in si najti možnost, da se kar naprej ponavlja.«
Uspeh gojenca GM Jercoga
Še en prepričljiv uspeh gojenca glasbene šole Glasbene matice: na 20. jubilejnem tekmovanju učencev in študentov glasbenih šol Jugoslavije in solopetja, pihal in harmonike, ki je bilo od 17. do 21. t. m. v Hercegnovem, je gojenec podružnične šole GM za Opčine - Dolino Uroš Jercog iz harmonikarskega razreda prof. Klavdija Furlana v svoji starostni kategoriji od letnika 1978 dalje, osvojil absolutno prvo mesto. Za svoje izvajanje je prejel 94,6 točke. Njegov uspeh je še toliko večji ob dejstvu, da je v njegovi tekmovalni skupini nastopilo 18 konkurentov, ki so bili vsi izjemno dobro pripravljeni, zlasti tisti iz Srbije.
Mlademu harmonikarju in njegovemu profesorju gredo za uspeh iskrene čestitke, (jk)
V Sloveniji poteka teden nemške kulture
VeX.P°nedeljek se je po vsej Slojev J1 Začela pomembna priredijo ■ Teden nemške kulture, ki preri S sl°vesnim govorom odprl Kn* sec*nik predsedstva Milan LiiiVu11' 26. t. m. se bodo v jen- Jani- Mariboru, Celju in Ve-ctleri v-Vrst^e številne razstave, dUr 1Ske prireditve, tekli bodo nem-uSliski večeri, itd. Teden gan-S. kulture v Sloveniji je or-kult1Zlran v °kviru dogovora o lovaUrnem in znanstvenem sode-lik n mec* vlado Zvezne repub-Nemčije in vlado SFRJ, sklepnega 28. julija 1969.
dpi taklmi dejanji kulturnega so-u °Vanja skupaj prispevamo k n‘ snovanju duha in usmerje-k h 1 evroPskih držav,« je v uvodu du °i?atemu dvojezičnemu katalo-?fl>v ,r le nmlk vseh prireditev, dpsa Milan Kučan in podčrtal, tud >>sm° kot skupno zavezanost za 1 hZa v Prihodnje sprejeli skrb e °hranjanje bogate in pluralne s_roPske kulturne dediščine in za Prošenje in osvobajanje vseh varjalnih potencialov.«
Ureditev poteka tudi pod po-°viteljstvom ministra za zuna-Je zadeve ZRN Hansa Dietricha ^enscherja.
Pogovor z avtorjem koristnega vodiča Fabiom Fortisom
Privlačne slovenske poti za gorsko kolo
Na nedavni tržaški manifestaciji Green šport so predstavili vodič mladega Tržačana Fabia Fortisa (bolje poznanega kot Alce) z naslovom »Alpi Giulie orientali e Carso in Mountain Bike« in podnaslovom »27 itinerari in Slovenia«. Gre torej za prvi vodič po poteh za gorsko kolo (kako naj drugače prevedemo izraz mountain bike?) v Sloveniji. Vsekakor je ta založniška pobuda zelo zanimiva in hvalevredna, vodič pa izredno pregleden, saj so opisi poti podani sistematično, nazorno ter so vsi opremljeni z ustreznim zemljevidom.
Vodič je založila založba Ediciclo iz Portogruara, na naslovni strani pa je slika spusta (s kolesom seveda) s Kobariškega Stola, v ozadju pa je vidna Soča. Vodič je opremljen z barvnimi fotografijami in jasnimi skicami, na katerih so vrisane poti. Razdeljen je na sedem poglavij, odvisno od zemljepisnega področja, pač od zgornje Soške doline na severu do Krasa in Čičarije na jugu. Vodič ima druge važne informacije, saj npr. navaja težavnost poti, dolžino, kulturne in etnološke znamenitosti ob trasi ipd.
Da bi zvedeli, kako in zakaj je do tega vodiča sploh prišlo, smo se po predstavitvi knjige daljše pogovorili z njenim avtorjem, ta pogovor pa na tem mestu objavljamo.
Kdaj in zakaj si se odločil za tako naporno in odgovorno delo, kot je pisanje vodiča poti in stez za gorsko kolo v Sloveniji?
»Preden^ ti odgovorim, bi rad dal predhodno informacijo. Že dolga leta živim v idelani simbiozi z naravo, kolikor mi je to seveda možno. Sem alpinist, turni smučar, bil pa sem tudi potapljač, jamar in opravljal sem vse mogoče dejavnosti, ki so v tesni povezavi z naravo. Tako sem se približal kolesar-
stvu, saj je ta šport idealen za udejstvovanje v naravnem okolju. No, pred leti sem bil strokovni sodelavec v neki športni trgovini, ki je prodajala mountain bike, tako sem se tudi sam navdušil zanje. Začel sem kolesariti ob prostem času, vendar sem izgubljal ogromno časa, da sem iskal primerne poti. To ni lahko delo, ker ne smemo pozabiti, da lahko poiščeš tudi 20 km dobre poti, vendar pa moraš preostalih nekaj kilometrov prehoditi s kolesom na hrbtu, kar ti takoj pokvari ves izlet. Ko sem tako spoznal celotni tržaški Kras, sem se podal v Avstrijo, kjer je teren za mountain bike idealen. Naslednja »spoznavna« etapa je bila Slovenija in... spoznal sem pravi raj za gorsko kolo. Tako sem se odločil, da napišem vodič, saj sem menil, da ne more tako bogastvo ostati prikrito...«
Toda ne meniš, da današnji »civilizirani«, prebogat in presit človek ni zrel za spoznavanje novih krajev, ko pa kamorkoli pride, prinese s seboj navlako svojega sveta v obliki smeti, ropota, ošabnosti, nespoštovanja kraja in tamkajšnjega prebivalca itd?
»Ta nevarnost obstaja, vendar pa ne smemo zaradi nje določene stvarnosti skrivati. V uvodu k vodiču sem namreč kot napotek in navodilo jasno napisal, da le tisto, kar poznaš, lahko spoštuješ, ter še dodal, da je tvoja dolžnost, da spoštuješ vsak pašnik, vsako drevo, vsako travno bilko, ki jo srečaš na svoji poti. Po drugi strani pa je utvara, da se lahko določene kraje skrije pred »civilizacijo«. Ko sem npr. obiskal Čičarijo sem bil eden redkih izletnikov. No, v kratkem bodo tam zgradili supercesto in civilizacija bo prišla tja na najbolj nasilen način... Prav zato v vodiču razlagam krajevne kulturne in vse druge značilnosti, da bi bil pristop obikovalcev čim bolj
pozitiven. Sicer pa navajam vsa krajevna imena v slovenščini v znak naj večjega spoštovanja in »sodelovanja«1 med krajanom in obiskovalcem, med katerimi se lahko razvije prijateljska vez. Menim, da je prav vožnja z gorskim kolesom najboljši način spoznavanja in torej spoštovanja bližnje Slovenije. Prav z avtomobilom namreč pridejo tudi negativni vplivi, peš pa se izletniki le redko podajo v nekatere kraje...«
Toda, zakaj prav gorsko kolo in kakšna je nje gova funkcija?
»Sedaj smo pri bistvu. Gorsko kolo je ustvarjen za to, da z njim »osvajaš« gorske vrhove ali v s njegovo neposredno okolico. Tako so v vodiču op j sane poti na vrh Blegoša, Trstelja, Snežnika, Javo: nika, Kobariškega Stola, Slavnika, pa tudi poti f Tamarju, Dolini Vrat ali pa krožna pot okoli Bohiiv skega jezera. Mountain Bike ima namreč mehansi strukturo, ki omogoča »osvajanje« sicer nižjih goi Za »sprehode« po asfaltirani cesti je dovolj navadi kolo.«
Zakaj nisi napisal vodiča za tržaški Kras?
»Ker bi to bilo kratko »monografsko« delo, ko i naš Kras prekolesariš v nekaj urah. Poleg tega pa na Krasu že itak toliko obiskovalcev, da bi bi nadaljnje spodbujanje vožnje z gorskim koleso celo nevarno. Sicer pa je tudi tu nekaj lepih p; ljudje pa se odločajo predvsem za stezo štev. 3, ki dolga nekaj deset kilometrov in pelje vsa ob me
Kaj bi še dodal ob koncu najinega pogovora?
»Le to: moj cilj je uvajati ljudi k naravi in njenemu spoštovanju, poleg tega pa k spoznava-nečesa prelepega, kot je Slovenija. Le tisto kar* znaš, lahko iskreno vzljubiš... «
DUŠAN JELINČIČ
Danes v povratnih polfinalnih srečanjih v treh evropskih nogometnih pokalih
C. zvezda, Inter in Roma korak od finala
Hokej: SZ še vodi
Danes bodo povratne polfinalne tekme v evropskih nogometnih pokalih.
POKAL PRVAKOV
Beograjski stadion bo pretesen za tekmo med Crveno zvezdo in Bayer-nom iz Munchna. Beograjčani so zasluženo slavili že na prvi tekmi v Miinchnu z 2:1 in že takrat postregli s pravo nogometno poslastico. Tekma bo ob 19.15. Sodil bo Švicar Galler.
V drugem polfinalnu si bosta stala nasproti 01ympique iz Marseilla in moskovski Spartak. Nesporni favoriti so Francozi, ki so že na prvem srečanju zanesljivo zmagali s 3:1.
DANAŠNJI SPORED
•	Crvena zvezda (Jug.) - Bayern Munchen (Nem.). Prva tekma: 2:1.
•	01ympique (Fr.) - Spartak Moskva (SZ). Prva tekma: 3:1.
POKAL POK. ZMAGOVALCEV
Juventus, ki je pod Maifredijevim vodstvom krepko odpovedal, bo lahko »rešil« sezono, le če se bo uvrstil v finale tega pokala. Njegova naloga pa gotovo ne bo lahka, saj se bo danes pomeril z Barcelono, ki je na prvem srečanju zaensljivo zmagala s 3:1.
DANAŠNJI SPORED
•	Juventus (It.) - Barcelona (Šp.). Prva tekma: 1:3.
•	Manchester U. (Angl.) - Legia Varšava (Polj.). Prva tekma 3:1.
POKAL UEFA
Postavi Interja in Rome sta na današnjih srečanjih favorita, saj sta na prvih tekmah v gosteh igrali 0:0.
Nedvomno pred težjo nalogo je milanski Inter, saj ima Sporting iz Lizbone v svojih vrstah tehnično dovršene nogometaše,-
Tudi Roma gotovo ne bo pred lahko nalogo. Nogometaši danskega Brond-byja nimajo bogate tradicije, a so že na prvi polfinalni tekmi pokazali velik temperament.
DANAŠNJI SPORED
•	Roma (It.) - Brondby (Dan.). Prva tekma: 0:0.
•	Inter (It.) - Sporting Lizbona (Port.). Prva tekma: 0:0.
TAKO PO TV
18.55 Raidue: Roma - Brondby 20.25 Raidue: Juventus - Barcelona
20.25 Raiuno: Inter - Sporting 22.00 Slovenija 2 in Italia 1: Crvena zvezda - Bayern 22.30 Tele+ 2: oddaja o tekmah
HELSINKI — Na svetovnem hokejskem prvenstvu A skupine po štirih kolih še naprej vodi SZ. Sinočnji izidi: ČSFR - Nemčna 7:1, Kanada - Finska 5:3, Švedska - Švica 4:3, SZ - ZDA 12:2.
Lestvica: SZ in Kanada 8, Švedska 6, ČSFR 4, Finska in ZDA 3, Švica in Nemčija 0.
Smelt Olimpija uspešna v Beogradu
BEOGRAD — V tretji tekmi košarkarskega play offa za nastop v Korače-vem pokalu so ljubljanski igralci Smelt Olimpije v Beogradu s 93:82 (48:38) premagali moštvo IMT. Za Ljubljančane je največ točk tokrat dosegel Kotnik (30). Ostali strelci ljubljanskega moštva: Daneu 2, Zdovc 20, Hauptman 9, Čurčič 16, Djurisič 14. Pri IMT je Krečkovič dosegel 23 točk. Sicer pa je bila tekma brez pravega pomena, kajti že pred tem je bilo znano,
da bo Smelt Olimpija v prihodnji sezoni igrala v pokalu pokalnih zmagovalcev, IMT pa v Koračevem pokalu.
Danes prva tekma Pop 84 - Partizan
V Splitu bo danes prva tekma play offa za naslov jugoslovanskega košarkarskega prvaka med ekipama Pop 84 in Partizan iz Beograda.
Levanto izključen
MILAN — Disciplinska komisija nogometne zveze je ta teden v B ligi med drugimi za eno kolo diskvalificirala tudi člana Triestine Levanta.
Falconara naprej
BOLOGNA — V tretji tekmi odbojkarskega play offa je Falconara s 3:0 (15:2, 15:11, 16:14) premagala Gabeco iz Montichiarija.
Borgu ni uspelo
MONTECARLO Ob povratku na teniška igrišča po osmih letih neaktivnosti in pri 35 letih starosti Bjornu Borgu ni uspelo premostiti prvega kola turnirja v Montecarlu. Brez težav, s 6:2, 6:3, ga je premagal 26-letni Španec Arrese, 52. igralec sveta. Borg je bleda senca nekdaj slovitega igralca in čeprav je možno, da mu je za boljši uspeh treba zdaj čimveč igranja, poznavalci menijo, da mu ne bo uspelo niti približno doseči nekdanjih rezultatov.
»Nisem si upal napadati. Zgrešil sem nekaj lahkih žogič, ker nisem vedel, kako moram igrati in nisem še dovolj samozavesten.. To je normalno. Ljudje pričakujejo, da bom takoj igral dobro, a treba mi je še nekaj časa,« je izjavil Borg, ki je bil z nastopom zadovoljen. Izjavil je, da se bo preizkusil še v Rimu, Parizu in VVimbledonu.
Nekaj ostalih izidov drugega dne:
Prpič (Jug.) - Novaček (CSFR)_ 6:2, 6:4, Cesnokov (SZ) - Wilander (Šve.) 7:6, 6:2, Perez-Roldan (Arg.) - Tulasne (Fr.) 6:0, 6:4, Fromberg (Avstral.) - Jaite (Arg.) 6:3, 6:2, Čerkasov (SZ) - Agenor (Haiti) 7:6, 6:3, Paloheimo (Fin.) - Mu-sater (Av.) 6:7, 6:2, 6:1, Gustafsson (Šve.) - Riglewski (Nem.) 6:7, 6:2, 6:3, Pistolesi (It.) - Rosset (Švi.) 7:5, 5:7, 6:3.
Na deželnem prvenstvu v športno-ritmični gimnastiki
Ob ekipni uveljavitvi zmaga Karin Mezgec
Vse kaže, da rase pri Borovem gimnastičnem odseku nova, nadvse obetavna generacija ritmičark. V nedeljo so namreč mlade borovke, na prvem tekmovanju za deželno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki v Trstu, v kategoriji A-2 osvojile nič manj kot prvo in tretje mesto. Presenetila je zlasti Karin Mezgec, ki je s serijo odlično izvedenih vaj (zlasti s kolebnico) nepričakovano odpravila vse svoje tekmice, poleg tega pa je bila tudi edina, ki je v vseh petih nastopih zbrala več kot 8 točk. Z rezultatom 40.80 je potisnila na drugo mesto Goričanko Pitessijevo (40.70). Izvrstno formo borovk pa je dopolnila s 3. mestom še Kristina Ferlu-ga (39.80), ki bi se z nekoliko boljšim nastopom z obročem in kijem verjetno uvrstila še višje. Od ostalih borovk je bila 5. Irina Žagar (39.20), ki v nedeljo očitno ni bila v najboljši formi, 8. pa Fjona Mezgec (38.30), ki je tokrat plačala davek nekaterim spodrsljajem.
V kategoriji A-l je nastopila tudi Erika Gregori, ki je novinka v tekmovalni ritmiki, a je kljub temu s prikazanimi vajami zadovoljila, saj je le zelo malo zaostala za tekmovalkami, ki so na lestvici pred njo.
Danes ob 15. uri bo Borov gimnastični odsek spet pripravil prijetno prireditev. Ljubitelji ritmike si bodo namreč lahko ogledali prijateljsko srečanje najmlajših gimnastičark Partizana Moste iz Ljubljane in Bora. (-boj-)
Z zmago proti VBU so si že zagotovili nastop v meddeželni fazi
»Dečki« Teknoprogresa zdaj za deželni naslov
Dečki Valprapora Teknoprogres so si z zmago tudi v povratnem srečanju deželnega polfinala zagotovili nastop v nadaljnjo meddeželno fazo. Zamojevi varovanci so namreč v nedeljo slavili tudi sredi Vidma, kjer so z zgovornim 3:1 premagali domači VBU. Tekma ni bila na visokem nivoju, saj je našim predstavnikom zadostoval za napredovanje v nadaljnjo fazo le set. Tega so tudi prepričljivo osvojili, saj so v prvem nizu vodili najprej z rezultatom 10:3, nato pa 14:7. V drugem so bili ponovno boljši nasprotnik, medtem ko je v tretjem trener Zamo poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Četrti niz je zopet pripadal valpraporcem, z njim pa tudi srečanje.
Sedaj čaka mlade goriške odbojkarje še deželni finale, ki bo v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v občinski telovadnici v Roveredu in Piano pri Pordenonu. Nasprotnik bo Prata, ki je v polfinalu z zmagama v tie breaku izločila tržaški Palla-volo. V primeru zmage bodo Goričani na meddeželnem finalu (od 7. do 9. junija) nastopili v Bocnu, v primeru poraza pa bodo morali odpotovati v Piemont, (mar)
VBU VIDEM - VALPRAPOR TEKNOPROGRES 1:3 (9:15, 11:15, 15:5, 8:15)
VALPRAPOR: Devetak, Kovic, Gravner, Maraž, Korečič, Brisco, Paoletti.
V1. ženski odbojkarski diviziji so mlade igralke Nacinovijeve še nepremagane
D liga je za Borove »deklice« bližja
Najnevarnejši zasledovalec ima tri poraze - Slogini naraščajniki prvaki brez poraza - Deklice: finale Bor - Sloga
V prvenstvu »najmlajših« na Goriškem
Mladi nogometaši Juventine še naprej premočno vodijo
NARAŠČAJNIKI
Čeprav do konca prvenstva manjka še pet kol, so "deklice" Bora Friulexport že zelo blizu velikega podviga - napredovanja v žensko D ligo! Po 13 kolih so namreč še vedno nepremagane, naj bližji zasledovalec, to je Altura, pa ima že tri poraze, Breg (skupaj s Slogo Sagor), ki so ga v pomembni tekmi premagale v nedeljo zjutraj, pa celo štiri. Odločitev bo adla v prihodnjih dveh kolih, ko se odo igralke trenerke Nacinovijeve pomerile s slogašicami in Alturo, proti katerima so v prvem delu zmagale s 3:2.
BOR FRIULEXPORT - BREG	3:0
(15:12, 15:10, 15:3)
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Legovich, Neubauer, Vodopivec, Čok, Flego, Faimann.
BREG: Canziani, Kocjančič, Komar, Sancin, Slavec, Taučer, Zeriali, Žerjal, Pecchiar, Malmenvall, Kosmač.
Kljub temu da so bile že pred to tekmo skoraj povsem odrezane od boja za napredovanje, so se Brežanke predstavile na 1. maju trdno namenjene, da se nHa-dim borovkam oddolžijo za poraz iz prvega dela. V prvih dveh nizih so varovanke trenerja Jurmana igrale dobro, a so tokrat naletele na res izredno razpoložene domačinke, ki so pokazala za svojo starost res bogat repertoar obrambnih in napadalnih akcij ter potrdile, da so povsem zasluženo na vrhu lestvice. Mogoče tudi zato so igralke iz dolinske občine v tretjem nizu povsem popustile. Dotlej pa je bila igra resnično na nivoju, kakršnega včasih ne zasledimo niti v D ligi.
Naj omenimo še, da je bila to že sedma zaporedna zmaga borovk s 3:0. (ak)
PALLAVOLO ALTURA -SLOGA SAGOR 3:0	(15:9, 15:9, 15:9)
SLOGA SAGOR: Brišnik, Ciocchi, Če-bulec, Ferluga, Fonda, Gruden, Maja in Martina Kosmina, Milič, Spacal.
Sloga Sagor je v soboto igrala proti ekipi, ki si je po spodrsljaju iz prejšnjega kola po vsej verjetnosti zapravila še zadnje upanje v napredoanje, a kljub temu je odločena, da v prvenstvu zapusti čim-boljši vtis. Slogašice so nastopile brez Karin Starc, za nameček pa je ekipa naletela na črn dan. Največ preglavic jim je tokrat povzročal sprejem, ki je tako onemogočil učinkovito igro ob mreži in upanja na pozitivien zasuk v tej tekmi so tako kaj kmalu splavala po vodi. (INKA) OSTALI IZIDI 13. KOLA: Club Altura - Killjoy 1:3 (15:11, 6:15, 10:15, 12:15), OMA - Virtus 2:3 (12:15, 15:8, 15:17, 15:11,
13:15), CUS Trst - Marmotta 3:0 (15:6, 15:1, 15:13).
LESTVICA: BOR FRIULEKPORT 24, Altura 20, BREG IN SLOGA SAGOR 18, Cus in Killjoy 12, Club Altura 8, Virtus 6, La Marmotta 4, OMA 2. (CUS dve tekmi manj, Bor Friulexport, La Marmotta, Club Altura in Virtus s tekmo manj)
DEKLICE
V finale za naslov pokrajinskega prvaka sta se tudi letos uvrstili vrsti Bora Friulexport in Sloge Sagor. Premočno sta zmagali v svojih kvalifikacij ih skupinah, prepričljivo sta premostili tudi polfinale. Zdaj bo morala zveza ob soglasju društev določiti datuma obeh finalnih tekem.
NARAŠČAJNIKI
Miniprvenstvo s tremi ekipami se je končalo prejšnji teden s premočno zmago Sloge, ki je po trikrat premagala svoja nasprotnika. Po naslovu med mladinci je to za ŠZ Sloga in za trenerja Franka Drasiča že drugi letošnji uspeh v pokrajinskem merilu.
Pallavolo Trieste je v zadnji tekmi premagala borovce in si tako zagotovila
drugo mesto. Za plave, ki so bili najmlajša ekipa v prvenstvu, pa je bilo zadoščenje že v tem, da so dobili eno tekmo.
KONČNI VRSTNI RED: SLOGA 12, Pallavolo TS 4, BOR 2.
NARAŠČAJNICE
Čeprav je lestvica zelo nepopolna, je kolo pred koncem vse že jasno. Za osvojitev naslova prvaka manjka borovkam le še en set, ki bi ga morale v dvojnem spopadu z Melaro (v redni in zaostali tekmi) osvojiti brez težav. Sokol je po zmagi v zaostali tekmi z Melaro sam na solidnem četrtem mestu, Sloga pa deli sedmo mesto s Cobollijem z možnostjo, da svoj končni položaj še izboljša.
IZIDI 17. KOLA: Cobolli - Sokol 1:2 (15:13, 13:15, 12:15), Melara - Virtus 2:0, Sloga - Bor Friulexport 0:2 (14:16, 3:15).
LESTVICA: BOR FRIULEKPORT 32, Oma 28, Ricreatori 24, CUS 22, SOKOL 18, Melara 16, Virtus 8, SLOGA 6, Cobolli 4, Club Altura 2. (Melara in Ricreatori dve tekmi manj, OMA, Bor Friulexport, CUS, Altura, Sokol, Cobolli in Sloga tekma manj)
DOMIO - BREG	1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: Bajec.
BREG: I. Rapotec, Kalc, Strain, Lavrica, Reja, Švab, Čuk, Bajec, Mauri, Pavletič, Č. Rapotec, Gropazzi.
Brežani bi gotovo zaslužili več, saj so kljub močni burji ves čas napadali. V sredini prvega polčasa je Bajec krasno realiziral po podaji Maurija. Nasprotniki pa so iz prostega strela takoj izenačili. K neodločenemu rezultatu je pripomogel tudi neizkušeni sodnik, ki je po nepotrebnem izključil kar tri igralce, med katerimi Rejo in Kalca. Upajmo, da bo Bregova usoda odlsej boljša, kot je bila v zadnjih časih. (Luka)
S. ANDREA - ZARJA 4:4 COSTALUNGA - PRIMORJE 0:2
OSTALI IZIDI 26. KOLA: Zaule Ra-buiese - Chiarbola 1:4, Opicina - Cam-panelle 5:0, Don Bosco - Olimpia 0:4, Fortitudo - CGS 1:1, Portuale - S. Lui-gi 1:1.
LESTVICA: Olimpia 45, S. Luigi 43, CGS 37, Chiarbola 33, PRIMORJE 32, Costalunga 31, S. Andrea in Zaule Ra-buiese 28, Portuale 24, BREG 23, Opicina in ZARJA 20, Don Bosco 18, Fortitudo 13, Campanelle 10, Domio 9.
NAJMLAJŠI
ZARJA ADRIAIMPEX -
SAN LUIGI	0:1 (0:1)
ZARJA: Bellafontana, Ražem, Ražman, Kočevar, Tence, Grgič, Gregori, Antonini, Jurinčič, Balbi, Pussini, Kocman.
Tekma med Zarjo Adriaimpex in San Luigijem je potekala v znamenju izenačenosti. Obe ekipi sta začeli previdno in le sredi polčasa sta bili nevarnejši. V tem delu je tudi padel zadetek gostov, ki so s tremi hitrimi podaji prešli iz obrambe v napad. V drugem polčasu so zarjani igrali bolj napadalno, a nasprotnikova obramba je bila vedno na mestu. (P. B.)
COSTALUNGA - PRIMORJE 1:0
OSTALI IZIDI 11. KOLA: CGS 17,
Olimpia 16, San Nazario 15, Opicina in S. Luigi 12, S. Giovanni 11, Costalunga 10, PRIMROJE 7, ZARJA 5, Fortitudo in Fani Olimpia 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
DOMIO - ZARJA ADRIAIMPEX 5:0
(3:0)
ZARJA: Gregori, Iozza, Martini, Racman, Tence, Jercog, Rismondo, Sancin, Ota, Lorenzi, Čurman, Danie-letto, Sic.
Telesno bolj sposobni igralci Domia so izjalovili vse napore zarjanov, ki pa so vendarle igrali požrtvovalno in prikazali nekaj zanimivih kombinacij. Prav na tehnični ravni so zarjani zadovoljili, kar pa ni bilo dovolj, da bi lahko kljubovali močnejšim nasprotnikom. (P. B.)
PRIMORJE - ALTURA 3:0
STRELCA: Furlani (2) in Braini.
PRIMORJE: Husu (Gruden), Sardo, (Spinazzola), Migliani, Bukavec, Šušteršič, Braini, Šemec, Lovrečič, Ber-gagna (Milič), Furlani, Pertot.
Čeprav niso igrali najbolje (še zlasti to velja za začetek tekme), so "začetniki" Primorja brez težav premagali objektivno šibkejšega nasprotnika in obdržali peto mesto na lestvici. Gostitelji so kmalu povedli s Furlanijem, po prvem zadetku pa je sodnik izključil pri-
padnika Alture, ki se je prerekal s soigralcem. Avtor drugega gola je bil spet Furlani, ki je v protinapadu s spretnim lobom ukanil vratarja, zadetek Brainija pa je bil sad res lepo izpeljane kolektivne akcije, (ak)
OSTALI IZIDI 24. KOLA: Portuale -Muggesana 11:0, Fulgor - Chiarbola 3:0, S. Andrea - Ponziana A 2:3, Fortitudo A - Opicina B 0:0, Esperia - Son-cini 0:7.
LESTVICA: Soncini A in Portuale 43, Ponziana A 39, Fortitudo A 37, S. Andrea 27, PRIMORJE 26, Domio in Chiarbola 25, Fulgor 24, Opicina B 17, ZARJA 13, Altura 12, Esperia 11, Fani Olimpia 7, Muggesana 3.
Na Goriškem NARAŠČAJNIKI
GRADESE - JUVENTINA 1:0 (1:0)
JUVENTINA: Peric, Todde (Trampuš), Mažgon (Paoletti), Peteani, Zani-er, Ferfolja, Šcimone, Kobal, Dario, Gergolet, Bais.
Naši predstavniki so v zelo okrnjeni postavi, saj so manjkali kar štirje standardni igralci, zaigrali v Gradežu eno naj lepših tekem letošnjega prvenstva. V prvem polčasu je bilo srečanje zelo izenačeno, a po edini negotovosti naše obrambe so domačini povedli. V drugem polčasu so igralci Juventine stalno napadali, ustvarili so več nevarnih akcij, vendar zaradi negotovosti zapravili nekaj zrelih priložnosti. Tokrat si zasluži pohvalo vsa ekipa, še posebej David Gergolet. (Aleš Ferfolja)
IZIDI 22. KOLA: Juventina - Natiso-ne 6:0, Lucinico - Gradese 2:2, San Michele - Pro Gorizia 0:1, San Sergio -San Nazario 0:0, Muggesana - Cormo-nese 0:0, Staranzano - San Polo 2:0. Počivala sta Azzurra in Como.
LESTVICA: Pro Gorizia 36, San Nazario 34, Muggesana 30, Cormonese 29, Gradese in San Sergio 28, Staranzano 24, Juventina 19, San Polo lž San Michele 16, Azzurra in Lucinico 12, Corno 11, Natisone 8.
NAJMLAJŠI
IZIDI 17. KOLA: Isontina - Juventina 0:3, Corno - Itala 4:1, Azzurra - Pr° Farra 3:0, Sanrocchese - Mossa 2:0, Pr° Romans - Natisone 6:0. Počival je Lucinico. ZAOSTALO SREČANJE: Lucinico - Itala 5:1.
LESTVICA: Juventina 33, Pro R°' mans 26, Azzurra 24, Sanrocchese 19' Isontina 15, Lucinico 13, Natisone ih Pro Farra 12, Corno 10, Itala 7, Mossa 5.
ZAČETNIKI
IZIDI 21. KOLA: Mossa - Lucinico 0:1, Cormonese A - Medea 1:0, Itala B ' Sagrado 0:3, Pro Romans - Sanrocchese 0:2, Natisone - Sovodnje l:0,Tsonti" na - Itala A 1:0, Corno - Čormonese ” 2:2. Počivala je Azzurra.
LESTVICA: Cormonese A 38, Sanrocchese 33, Itala A 31, Isontina 30, Azzurra 23, Lucinico 22, Natisone 21, Sovodnje 17, Pro Romans 16, Medea ih Cormonese B 15, Corno 13, Mossa 10’ Itala B 3, Sagrado 2.
CICIBANI
IZIDI 12. KOLA: Isontina B - Itala B 7:1, Sovodnje - Lucinico 0:5, Azzurra " Cormonese A 1:2, Pro Gorizia - Auda* 6:1, Sanrocchese - SantAnna 1:3.
LESTVICA: Lucinico 23, Cormonese A 18, Isontina B 16, Azzurra 15, S ant Anna 11, Sovodnje in Pro Gorizia 1 ' Itala B 6, Sanrocchese 5, Audax 0.
Odbojkarji »Kosovela« v M odeni presenetili
Včeraj se je v Modeni začel meddeželni del mladinskih iger v ženski in moški odbojki. V moški konkurenci zastopajo našo deželo dijaki openske srednje šole Srečko Kosovel, ki jih spremljata ravnatelj Emil Bole in profesor Ivan Peterlin. Dijaki merijo svoje moči na podobnih meddeželnih tekmovanjih še v treh mestih. Pravico do nastopanja so si priborili zmagovalci raznih medpokraj inskih faz.
V Modeni nastopa osem ekip, in sicer v A skupini Kosovel, Modena, Ferrara in Treviso, v B pa Bočen, Vicenza, Benetke in Parma. Ekipe v vsaki skupini se bodo po sistemu vsak proti vsakemu pomerile med seboj, zmagovalca skupin pa se bosta v petek potegovala za vstop v veliki finale v Rimu, na katerem bodo igrale štiri najboljše ekipe iz Italije.
Kosovelove! so za presenečenje poskrbeli že včeraj v uvodni tekmi, ko so z 2:1 premagali Modeno, v kateri vrstah nastopa tudi nekaj naraščajnikov prvoligaša Philipsa in ki je bila po mnenju izvedencev favorit za končno zmago. Vsi naši fantje so se dobro odrezali, neustavljiva pa sta bila Aljoša Kralj in Devan Grgič. V 3. setu je do odločilne set žoge (14:13) prva prišla Modena, s hladnokrvno igro pa so kosovelovci le osvojili tekmo.
IZIDA: Kosovel - Modena 2:1 (10:15, 15:12, 16:14); Ferrara - Treviso 2:1.
Danes bodo predstavniki Kosovela merili moči z ekipo iz Ferrare, v četrtek zjutraj pa z vrstniki iz Tre viša. (Inka)
Pred dnevi na občnem zboru Športnega krožka Kras v Športno-kulturnem centru v Zgoniku
Društvo s pomembnim družbenim predznakom
Športni krožek Kras se ob skorajšnji tridesetletnici lahko z zadoščenjem 0zre na prehojeno pot, zaznamovano z zavidljivimi športnimi uspehi, še pose-bel pa z vlogo, ki jo društvo opravlja v zgoniški in repentabrski občini. Zdi se ?am. da je povsem upravičeno mogo-Ce trditi, da imajo vsebinske in organizacijske značilnosti delovanja tega društva pomemben družbeni predznak, ki bi lahko bil še kakšnemu dru-gemu okolju za zgled.
Amatersko društvo s profesionalni-F11 pprijemi, bi lahko ugotovili, potem 1(0 le tudi letošnji občni zbor, ki je bil v Petek v zgoniškem športnem centru, Potrdil vitalnost športnega udejstvovanja v dveh občinah, katerima maj-nen obseg ni omejil ambicij po uve-tjavljanju koncepta telesne kulture Predvsem kot naravne revalutacije človeka in okolja, v katerem živi in .tuje. To je tudi premisa, ki je izšla iz predsedniškega poročila Zvonka Siknete, ki ga je skoraj zaman iskati K)e drugje kot na občini ali v prostoru športnega centra, kjer za krmilom sPortnega društva preživi večji del svojega prostega časa. Izčrpen v poro-cdu, nikakor pa ne »izčrpan«, kot se je blagohotno zareklo enemu izmed dis-Kutantov.
Po vsem sodeč so prav zahtevne načine izbire in njihovo dosledno upoštevanje v ozadju uspehov, tako v tekmovalnosti kot v rekreativnem delo-aniu društva, kar dokazuje že dej-v°' da so v različne panoge vključe-f domala vse starostne kategorije, od troškega vrtca do naj starejših gene-“Cij. Simoneta se je v poročilu dotak-11 vseh dejavnosti društva, od parad-Fe3a namiznega tenisa, do rokometa, ya|inanja in številnih rekreacijskih
V namiznem tenisu so rezultati presegli pričakovanja, kajti drugo mesto ženske ekipe v drugi ligi predstavlja solidno podlago za ponoven prehod v prvo. Presenečenje je prvo mesto v moški B-2 ligi, tako da bo v naslednji sezoni nastopala v ligi B-l. Tudi v ženski C ligi je bil zastavljeni cilj dosežen, gotovo pa je najbolj razveseljivo delo na mladinskem področju, kjer se utrjuje nov tekmovalni kader v potrditev vztrajnega dolgoročnega programiranja. Novost je v namiznem tenisu tudi prošnja staršev otrok italijanske šole za organizacijo začetnega tečaja v sodelovanju z ljudsko univerzo, čemur se je društvo rade volje odzvalo.
Zadovoljivi so bili tudi rezultati v rokometu, s položajem moške ekipe v
zgornjem delu C lige in prihodom novih igralcev_nekdanje ekipe Inter iz Nabrežine. Ženska ekipa se je nad vsakim pričakovanjem potegovala celo za napredovanje v B ligo, kot najvažnejši dosežek pa gre oceniti ustanovitev mladinske ekipe, ki uspešno nastopa v skupini kadetov. Trenerja Božeglav in Lazar sta bila za rezultate deležna toplega priznanja.
Dobra organizacija je tudi balinarskemu odseku omogočila ene izmed najuspešnejših sezon doslej z večkratnimi zmagami in brezhibno priredbo številnih turnirjev, tudi mednarodnih. Balinarjem gre tudi zasluga za gojitev družabnosti in plodnih stikov z drugimi ekipami. Ob doseženih rezultatih je zato toliko bolj utemeljeno pričakovanje za novi balinarski stezi, ki ju na-
črtuje občinska uprava v okviru projekta družbenega centra v Samatorci.
V skladu z usmeritvijo društva je beležiti tudi množično udejstvovanje na rekreacijskem področju, z velikim navalom zlasti na teniško igrišče, ki je glede na povpraševanje kmalu postalo nezadostno, zato so v teku razmišljanja o dodatnem. Redno se odvija tudi telovadba za starejše, stiki s šolami so že utečena praksa, kakor tudi stiki s pobratenim društvom TVD Partizan.
Ob vsem tem delu je tudi jasno, da ga spremljajo nemajhni problemi, od finančnih do prostorskih in organizacijskih, kar je prišlo do izraza tudi v razpravi. Zgoniški župan Miloš Budin je ob čestitkah za uspešno delo zagotovil društvu, da bo občinska uprava tudi v bodoče vestno spremljala delovanje društva in si prizadevala, da mu omogoči razvoj, saj so obstoječi objekti spričo velikega povpraševanja že kar pretesni.
O preseganju ozko tekmovalne miselnosti in sodelovanju z drugimi dejavniki v občini zgovorno priča skrb društva za urejevanje okolja, predvsem lastnega, saj je vzdrževanje športnega objekta v veliki meri odvisno od prostovoljnega dela članov, v teku pa je tudi ekološka akcija za sanacijo kala Rakikenca v Saležu. Predsedujoči Boris Simoneta je ta pomemben družbeni predznak društva še posebej podčrtal, Tamara Blažina pa je o praznovanju tridesetletnice dejala, da je zamišljena delovno, brez dragih in donečih manifestacij, pač pa z namenom, da se vanjo vključi prebivalstvo okoliških krajev. Aleš Gruden se je v imenu KD Rdeča zvezda zavzel za sodelovanje med kulturo in športom, Aleks Milič pa je v imenu rokometašev omenil veliko motivacijo igralcev, ki bi ig-
rali še bolje, če bi bile prvenstvene tekme ob sobotah, kajti nedeljske jutranje tekme po vročici sobotnih večerov ne dopuščajo mladim zadostne koncentracije, občina je bila v tem smislu naprošena za razsvetljavo igrišča.
V predsedniškem poročilu tudi ni manjkalo občutenih izrazov solidarnosti z našim dnevnikom in želje, da bi se čimprej rešil iz nastalih težav. Simoneta se je javno zahvalil tudi Radiu Trst A, Radiu Opčine in Pontecu za oddajo 6. krog.
Kot na marsikaterem občnem zboru je bilo tudi tokrat slišati zaskrbljenost zaradi pomanjkanja financ. Društvo, kakršno je Kras, objektivno ne zmore brez ustreznih sponzorjev, čeprav je z umnim gospodarjenjem mogoče tudi z lastnimi močmi mnogo doseči. O tem in o dolgoročnem načrtovanju je govorila Sonja Milič in obenem prepričano najavila ponoven naskok ženske namiznoteniške ekipe na A ligo. Nekako tudi ob sendvičih in radenski, če bo treba, kot je poudaril za Krasove uspehe zaslužni trener Matjaž Šercer. Mimogrede: da so takšni podvigi za Krasovo ekipo možni, naj spominja Doljakov skedenj, ki je bil pred izgradnjo športnega centra v Zgoniku najbrž edinstvena zibelka državnih prvakov.
Ni kaj, izražene ambicije so povsem na mestu za društvo, ki je pravkar prejelo eno najvišjih priznanj v italijanskem športnem svetu nasploh, srebrno zvezdo CONI za športne zasluge, kakor tudi ni naključje, da si je deželni center CONI za priprave namiznoteniških igralk in igralcev ravno v zgoniškem športnem centru izbral svoj domicil. (D. U.)
Pred kratkim na rednem občnem zboru Shinkai Karate Cluba v Zgoniku
Tekmovanja in srečanja za kakovostni skok
j, Ni domačem karatejskem Shinkai arate Clubu je prišlo v minuli sezoni 0 nekakšne ideološke krize z držav-0 ZVezo, ki ga je imela pod streho in Prepisali so se zato v FIKTA (Federa-iinif6 *takana karate tradizionale e af-
krNa občnem zboru, ki je bil pred im v Zgoniku, je bilo dokaj težko §2:i\0 uokviriti delovanje Shinkaija. jjj^ua karate k športu (tekmovalne-šev' to rekreacija (telesna ali- du-Ver*13^' se tisti naziv »affini«, ki je Shi i 0 Pravno omogočil, da so se v Yogg vključile tudi privrženke
p^nost je' zato precejšnja, vsekakor treba zavreči razširjeno napačno k0 ^|n°st, da se pri karateju koga lah-Si0v anne po nosu. Nečesa takega se p ne lotevamo. zb0ru°ctla in razprava na občnem trii v S° razkrila probleme, ki so las-visok etn’ Prav vsem društvom: dokaj anga -° kvalificirano vodstvo in medlo n°stiZlrana baza/ ki se nudenih ugod-vedrii^°S^uzuie največ za lastno raz-slecj0 °' Netok duš, ki nastaja pri za* 0(jkrjVaniu modnih krikov ali poskusu Vanja in uveljavljanja osebnosti,
je pri Shinkaiju precejšen in je lani zasegel približno tretjino članstva.
Predsednica Romana Maiano je v svojem posegu obravnavala bolj praktične zadeve kot so smotrna uporaba zgoniške telovadnice, iskanje novih virov za društveno blagajno, organizacija prireditev, udeležba na strokovnih seminarjih in podobno.
V	daljšem posegu, prepletenim z nevsakdanjimi izrazi, je Anica Purič orisala vrline yoge, za katero se na Proseku in v Repnu ogreva kakih 30 žensk. Med vajami naj bi odkrivale vitalne energije in pridobivale sposobnost pasivnega opazovanja samih sebe. Pobudnica tega odseka je tudi predlagala, da bi se privrženci obeh taborov (karateja in yoge) srečavali na skupnih vajah meditacije.
V	celoti je izšlo, da sta pri klubu prisotni dve duši. Prva, v številčni premoči, je usmerjena v samo sebe. Druga, vodstveno jedro kluba, stremi, da bi postal Shinkai normalno športno društvo z nastopi, tekmovanji in odmevnostjo v javnosti. V slednji je verjetno ključ za morebitni večji prodor karateja. Tekmovanj je v naši deželi bolj malo in Shinkai je to vrzel napol-
nil s stalnimi stiki s sorodnimi klubi iz Slovenije in Veneta.
Na lanskem turnirju Treh dežel je Shinkai dosegel odlično drugo mesto, uspešno pa je organiziral turnir za pokal Zgonik. Stalno je bila prisotna težnja, da se člani preko predavanj in srečanj s priznanimi mojstri povzpnejo
na kakovostni lestvici. Za naraščaj je Shinkai skrbel preko tečajev za začetnike, pri organizaciji katerih so veliko prispevali tudi starši otrok.
Odstop enega odbornika so na občnem zboru nadoknadili z izvolitvijo Anice Purič v vodstvo.
BRUNO KRIŽMAN
^ nedeljo na pionirskem košarkarskem festivalu v Trbovljah za Pokal Mars
Premočna konkurenca za našo mlado selekcijo
dih ^ se ie reprezentanca mla-zamei*ta[kariev (Ntnika 1978/79) vseh halnen" klubov uzdeležila četrtfi-Slovenv turnirla za pionirski festival Trb J-Pokal Mars, ki je potekal v k°biisii *n. 9a vsako leto prireja karski zvZa- dolsko košarko pri Košar-tanco k'621 Slovenije. Našo reprezen-ran <2. 1 nastopala z nazivom Jad-kontove?/uV,liali '9ralcl Bora, Brega, Doma v-a' Polota. Sokola in goriškega Venstvih1 V Ustnih klubih igrajo v pr-Nak “Propagande« ali pa »dečki«, hii in r8ta se je pomerila s kranjski-lo$t izmikn nsklmi vrstniki in na ža-yičiiQ P Oilci obe tekmi. V delno opra-iektivmtf P?ve4ati/ da se je zaradi ob-Venstev ,zav in potekanja raznih pr-sotnih ■ Polovica v Trbovljah pripornih pralcev redno udeleževala talci dei rer?'n90v' tako da so bili ig-Vsi S^T Jansko prav v Trbovljah nrvir
;uPaj.
prav v Trbovljah prvič
•'“Kazal; --—***»vui v obeh tekmah vitvi da zadovoljivo igro, ob ugoto-?0ven«V'S°-	v primerjavi s svojimi
Ih naivni™^ VINniki vse preveč nežni
KRa*,.	izida
jADr IniADRAN	59:43 (36:28)
(5:9^ Štok l' ia9°dic 7 (3:4), Starc 9
a^ 80 vsekakor ladovc
^ovench.vf. Bdi v primerjavi s svojimi
Prik,
kovif okelj 3 (1:2), Kafol,'dej 2 Per-Lista o 1. -1). Lakovič, Umek P°STneTx1,Zza' Devetak 17 (3:7).
IaUJJNA - JADRAN 60:49
U:4/ Kafol, Cej 8 J2:6), Perkovič
12 (0:1), Lakovič 3 (1:2), Umek 2 (0:3), Lista, Senizza, Devetak 11 (1:1).
(Cancia)
Državni kadeti (finalna skupina)
Kontovel danes proti Goričanom
DIGAS - KONTOVEL 100:80 (52:34)
KONTOVEL: Ban, Budin 15 (4:4), Rebula 6, Kralj 3 (1:2), Gulič 20 (4:7), Kapun, Briščik 4, Milič 24 (8:10), Vodopivec 8 (2:3).
TRI TOČKE: Budin 1.
V San Danieleju so Kontovelci izgubili zelo pomembno tekmo v boju za tretje mesto. Za naše je bila tekma že na začetku izredno težka, saj so ostali brez Kristjana Rebule, ki sta ga sodnika prenaglo izključila. Če dodamo še, da so Kontovelci igrali še brez Jana Gregorija, ki je poškodovan, je jasno, da so se znašli v podrejenem položaju. Domačini so si kaj kmalu priigrali zanesljivo prednost 15-20 točk in jo v bistvu obdržali do konca srečanja.
Že danes bodo Kontovelci spet pred izredno težko nalogo. Ob 19. uri se bodo namreč v Repnu pomerili z go-riško Diano, ki s 14 točkami vodi na lestvici.
OSTALI IZIDI: Emmezeta - Don Bosco 80:82; Diana - Ricreatori 75:63; Udine Basket - Stefanel 56:65.
LESTVICA: Diana Gorica, Stefanel Trst in Acli Digas San Daniele 14; Don Bosco Trst in Ricreatori Trst 12; Kontovel 10; Legnonord Videm 6; Emmezeta Videm 2.
TOLAŽILNA SKUPINA
BOR - BASKET PORDENON 96:80
(51:31)
BOR: Pavlica 10, Simonič 15 (3:3), Debeljuh 32 (7:8), Starec, Petaros 10 (2:3), Škabar 4, Schiulaz 2 (2:2), Droc-ker 14 (1:4), Barini 5 (3:4), Rudež 4.
TRI TOČKE: Drocker 3, Debeljuh 1.
Borovci so si že v uvodnih poteazh priigrali zanesljivo prednost in že ob polčasu vodili z 20 točkami razlike. Predvsem Marko Debeljuh se je tokrat razigral v napadu, saj je dosegel kar 32 točk. Sicer pa zmaga našega moštva ni bila nikoli v dvomu in borovci so tako ohranili prvo mesto v tolažilni skupini.
OSTALI IZIDI: SGT - Electrolux Pordenon 110:109; Basket Center - Lar-go Isonzo 0:2; Arte - Latte Carso 98:100; Santos prost.
LESTVICA: Bor 22; Largo Isonzo, Santos in Arniči del Basket Pordenon 16; SGT Trst 14; Electrolux Pordenon in Latte Carso 8; Arte Gorica 4.
DEČKI
BOR - RICREATORI 140:27 (68:9)
BOR; Jagodic 28, Colja 20, Jogan 16, Uršič 26, Oberdan 28, Požar 10 (2:2), Štokelj 8 (0:2), Stanič 4 (0:2).
Borovi dečki so brez težav in visoko premagali moštvo Ricreatorija in se tako utrdili na tretjem mestu lestvice.
OSTALI IZIDI: Sokol - Poggi 0:2; Latte Carso - Autosandra 73:81; Stefanel - SGT 115:33; Barcolana prosta.
Mednarodni trenerski seminar v Tolmeču
Košarkarska liga Alpe Jadran ob sodelovanju Zveznih košarkarskih trenerjev Furlanije-Julijske krajine bo v okviru finalnega dela turnirja kadetov Alpe Jadran priredila 3., 4. in 5. maja v Tolmeču mednarodni seminar za trenerje.
Predavatelji na tem. seminarju bodo znani košarkarski strokovnjaki, kot Corsolini (tehnični vodja Clear Canu), Skansi (trener Benettona iz Trevisa), Gjergja (trener mladinskega odseka pri Libertasu iz Livorna), Piccin (trener Emmezeta Videm), Gorlato (posebni komisar sodniške košarkarske organizacije), Sagadin (trener Smelt Olimpije) in Drvarič (trener Pall. Por-denoneja).
Verjetno pa bodo prisloni še Tanje-vič (trener tržaškega Stefanela), Bucci (trener Glaxa iz Verone), Barbara (trener mladinskega odseka Glaxa iz Verone), Hruby (trener mladinskega odseka Scavolinija iz Pesara), Pasguali (trener mladinskega doseka Knorra iz Bologne) in Casalini (bivši trener milanskega Philipsa).
Mladinske igre v kotalkanju
Dobre uvrstitve mladih poletovcev
Na pokrajinskem delu Mladinskih iger v kotalkanju so se poletovci zelo dobro izkazali, saj so v vseh kategorijah zasedli visoka mesta, Tanja Romano pa je v skupini naj mlajših zanesljivo zmagala. Tekmovanje je bilo v organizaciji tržaškega društva PAT.
REZULTATI
NAJMLAJŠI (1982/83/84)
ŽENSKE: 1. Tanja Romano (Polet) 16,2; 2. Crevatin (Jolly) 15,8; 3. Vidoni (JolIy) 15; 6. Vesna Hrovatin (Polet); 7. Karin Crissani (Polet); 8. Maruška Hrovatin (Polet).
MOŠKI: 1. Serafini (Pol. Opicina) 6,7; 2. Battigelli (Jolly) 5,3; 3. Daniele Vita-le (Polet) 5.
DEKLICE (1980/81)
1. Cociancich (Pat) 21; 2. Mauri (Joni) 19,5; 3. Maja Berzi (Polet) 18,2.
SREDNJA ŠOLA
DEKLICE: 1. Punis (Joni) 20,6; 2. Crevatin (Jolly) 19,8; 3. Trento (DLF) 19,1; 7. Francesca Gurtner (Polet) 18,1. DEČKI: 1. Menegon (Joni) 15,5; 2. Cau-cich (Pat) 12,8; 3. Marko Malalan (Polet) 10.
Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji so se kvalificirali v deželno fazo, ki bo 1. maja v Vidmu.
Poletovi kotalkarski delavci pa se že pridno pripravljajo na organizacijo deželnega prvenstva deklic in dečkov, ki bo na Opčinah 11. in 12. maja in na katerem bo nastopilo 64 tekmovalcev. Že 25. maja pa bo na sporedu na Opčinah pokrajinska tekma UISP.
Danes tekmovanje v skateboardu
Danes s pričetkom ob 13,30 bo na Trgu sv. Antona zanimivo tekmovanje v skateboardu, ki se ga bodo udeležili poleg domačih še tekmovalci iz Slovenije (Kranja, Ljubljane itd.). Okoli 18.30 pa bo ekshibicijski nastop treh ameriških profesionalcev.
obvestila
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Carducci 12. Na sporedu bo prikaz diapozitivov z odprave Alpe Adria Sagarmatha Ex-pedition '90 na Everest. Vabljeni vsi!
SK BRDINA
priredi v nedeljo, 5. 5., avtobusni izlet v Gardaland. Odhod avtobusa z Opčin ob 6.00 in nato skozi Prosek, Križ, Nabrežino in Sesljan. Vpisovanje za izlet na sedežu kluba, Proseška 131, ob ponedeljkih in sredah od 19.00 do 20.00. Informacije na tel. št. 212859, 299573 in 226271.
TPK SIRENA - sekcija za športni ribolov
obvešča člane, da so na sedežu v Mira-marskem drevoredu 32 (nasip) razobe-šeni razglasi za tekme v športnem ribolovu. Prva tekma ob oganizaciji TPK Sirena bo 28. t. m., trnkanje po dvojicah s čolna - I. kvalifikacija za italijansko prvenstvo. Vpis še danes, 24. t. m., informacije na sedežu od 18. do 20. ure, tel. 422696.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 .st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 24. aprila 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Kakih 40 mrtvih, več sto ranjenih in ogromna gmotna škoda
Močan potres je prizadel obalo Kostarike in Paname
SAN JOSE (KOSTARIKA) — Štirideset mrtvih in več sto ranjenih je še začasni obračun potresa, ki je v ponedeljek prizadel atlantska obalna območja Kostarike in Paname. Glavni potresni sunek jakosti 7,2 stopinje po Richterjevi lestvici so zabeležili ob 15.55 po krajevnem času, a je bil k sreči kratek, sledilo je še več potresnih sunkov, a manjše jakosti. Nedvomno je število žrtev omejeno, ker je potres prizadel predvsem kmetijska območja in ob uri, ko je bila večina ljudi na poljih, je pa zato gmotna škoda ogromna.
Epicenter potresa je bil 40 kilometrov jugovzhodno od pristaniškega mesta Limon v Karibskem morju. Največ škode in žrtev so zato zabeležili prav na območju mesta Limon, v dolini reke Estrella, v zalivu Talamanca, na kostariškem otoku San Andreas in na panamskem otočju Bocas del Toro. Tu so prekinjene vse prometne in telefonske veze. Potresni sunek je uničil vodovodna omrežja in razdejal prometnice. Da je bila škoda še večja, je potresnemu sunku sledil manjši tsunami (orjaški morski val, ki nastane po podmorskih potresih). K sreči so ga ljudje pričakovali in so se zatekli na varno na višje ležeča območja. Zaradi potresnega sunka je obenem izbruhnil požar na kostariškem naftnem terminalu in rafineriji Moin v neposredni bližini pristanišča Limon, a so
ga gasilci ukrotili, preden bi zadobil katastrofalne razsežnosti.
Potres so občutili tudi v glavnem mestu Kostarike San Joseju, kjer pa je povzročil predvsem paniko in nepopisno zmedo. Oblasti so iz previdnosti prekinile ves zračni promet, ker zijajo na pristajalnih in vzletnih stezah široke razpoke. V obeh državah so obenem proglasili izredno stanje in zaprosili za mednarodno pomoč.
V reševalne akcije se je takoj vključila s svojimi helikopterji ameriška vojska iz Paname. Zaradi razdejanih cest in železniških prog prihaja pomoč po zraku in po morju. Trenutno ni še znano, koliko je brezdomcev, sodeč po prvih vesteh jih bo več tisoč. Lanskega decembra je namreč podoben potres v kostariški Alajueli uničil 3 tisoč hiš, ne da bi povzročil smrtnih žrtev.
Širše območje Kostarike in Paname stalno podrhtava vse od leta 1983. Seizmologi trdijo, da se sprošča napetost, ki nastaja ob premikanju Karibske in Kokosove plošče. Ti premiki so botrovali skoraj vsem katastrofalnim potresom, ki so v zadnjih letih prizadeli Nikaragvo, Gvatemalo, Salvador in Mehiko. Po vsem sodeč pa to še ne pomeni konca potresni dejavnosti, ker je seizmična napetost še vedno precejšnja.
V Mehiki zaplenili tono kokaina
Mehiška zvezna policija je zaplenila tono kokaina v mestu Guadalajara, pri čemer je tudi aretirala šest Mehikancev in Kolumbijca. Po poročilih policije je mamilo prihajalo iz Kolumbije, namenjeno pa je bilo v mesto Tijuano, na meji z ZDA, odkoder bi kokain morali poslati čez mejo	(Telefoto AP)
Infekcijske bolezni krive za tisoče žrtev med najrevnejšimi sloji povsod po svetu
S; I	
	I %
a (El	
LIMA — Preplah zaradi epidemije kolere v Peruju - po uradnih podatkih je zahtevala preko 1.100 žrtev - počasi pojenjuje, zato pa se bolezen širi v ostale andske države. Položaj je najbolj dramatičen v Venezueli, kjer so že proglasili izredno stanje. Oblasti se najbolj bojijo hitrega širjenja bolezni v revnih predelih, kjer ni ustrezne vodovodne napeljave in kanalizacije. Podoben je položaj tudi v Ekvadorju, kjer pa je doslej zaradi kolere umrlo nekaj manj kot sto ljudi.
Kolera pa mori tudi na Črnem kontinentu. Tako je od oktobra, ko so zabeležili prve primere, v Zambiji doslej za to boleznijo umrlo že preko 800 ljudi. Po pisanju zambijskega tiska so
zdravstvene oblasti v državi doslej naštele 10.711 primerov bolezni, od tega pa je 9.785 oseb že prebolelo kritično fazo bolezni in zato niso več v nevarnosti. Naj hujši je položaj v mestu Ndola,-kjer ni kanalizacijskega sistema in kjer je doslej umrlo že 212 oseb, medtem ko so v glavnem mestu Lusa-ki našteli 120 žrtev kolere.
Revščina in suša pa naj bi bila vzrok za epidemijo diareje v Bangladešu (na sliki AP), kjer je po uradnih podatkih zaradi tega že umrlo 500 oseb. Bolezen povzroča onesnažena voda, doslej pa je za drisko zbolelo 30.000 oseb. Prve primere so zabeležili januarja, prejšnji mesec pa se je bolezen spremenila v epidemijo.
Med državljansko vojno v Iraku uničeni in izropani mnogi muzeji
BAGDAD — Iraški arheološki zakladi so relativno dobro »preživeli« zavezniška bombardiranja med zalivsko vojno, zato pa jih je mnogo izginilo med državljansko vojno, ki je nato izbruhnila na severu in jugu države. To je izjavil direktor iraške ustanove za varstvo arheoloških ostankov Muajad Said Damerdži, ki je še dejal, da so bili dobesedno izropani in uničeni muzeji v Amari, Kufi, Divaniji in Basri na jugu ter Kirkuku na severu Iraka. V vseh teh petih muzejih so med zalivsko vojno shranili najpomembnejše primerke iz bagdadskega muzeja, ki je bil zaradi stalnega bombardiranja mnogo bolj izpostavljen neposredni vojni nevarnosti.
Iraške oblasti za zdaj še nimajo pripravljenega seznama izginulih predmetov, pri čemer pa je Said Damerdži izrazil upanje, da ti predmeti niso bili uničeni in se bodo čez nekaj mesecev pojavili na paralelnih trgih v Evropi ali pa kje drugje po svetu. »Na ta način jih bo morda s pomočjo Interpola spet mogoče dobiti in vrniti v bagdadski muzej, kamor tudi sodijo,« je še poudaril iraški funkcionar za varstvo arheoloških ostankov.
Brez Lune bi življenje propadlo
RIM — Akademska razglabljanja lahko mimogrede zdrknejo v znanstveno fantastiko, ki je popolnoma skregana z zdravo pametjo. To nedvomno velja za ameriškega matematika Alexan-dra Abiana, ki je razvil teorijo, da bi uničenje Lune zagotovilo našemu planetu večno pomlad. Kljub temu da je lahko vsakomur jasno, da bi izginotje Lune imelo za Zemljo katastrofalne posledice, je Ezio Bussoletti, ugledni italijanski astrofizik in član znanstvenega odbora Italijanske vesoljske agencije (ASI), porabil nekaj svojega časa, da je to teorijo dobesedno raztrgal.
Po Bussolettijevih trditvah bi kot prvo prišlo do težnostnih sprememb, ki bi vplivale celo na zemeljsko revolucijo in rotacijo. Izginila bi bibavica, najhujše pa bi bile posledice prav pri podnebju, ki bi postalo apokaliptično. Najprej bi se stopil ves led na tečajih, skopneli bi tudi ledeniki, tako da bi se gladina morja zvišala za kakih 40 metrov. To bi pomenilo konec vseh priobalnih civilizacij.
Ker bistroumni Abian svetuje, ■ da bi Luno »likvidirali« z jedrskimi bombami, bi zaradi prahu in drobcev prej ali slej nastopila prava ledena doba, če ne bi bilo prej konec vsega življenja na Zemlji zaradi radioaktivnih delcev, ki bi padali na zemeljsko površino.
Odstop zaradi neslane šale
SYDNEY — Dr. Lloyd Fletcher, član avstralske odprave v Antarktiki, je včeraj odstopil s svoje funkcije, ker poveljnik avstralske postaje major Bob Parker ni bil zgledno kaznovan zaradi neslane šale, ki jo je organiziral na račun dr. Fletcherja: ponudil mu je namreč kozarec urina, ki ga je prej primerno ohladil, da ne bi bilo zaznati vonja. O dogodku je na prvi strani obširno poročal dnevnik Sydney Morning Herald.
Fletcher je napitek sprejel in se zavedel komaj potem, za kaj je šlo. Besen kot ris je uro kasneje še sam napolnil plastično posodo z urinom in jo zvrnil na spečega majorja Parkerja. S tem pa še ni potešil svoje maščevalne sle, temveč je častnika prijavil tudi vojaškim oblastem.
Dogodek se je pripetil konec septembra lani, doslej pa Parker ni bil kaznovan, še več njegovi nadrejeni ga ne bodo niti kaznovali, temveč bo dogodek šel v njegovo kartoteko, tako da Flet-cherju ni preostalo drugega kot da iz protesta odstopi.
Rakete sejale razdejanje
Na alžirskih volitvah bodo kandidirale tudi ženske
Razdejanje v mestu Asadabadu, ki so ga s štirimi raketami scud napadli iz Kabula. V napadu je bilo 300 ljudi ubitih, 700 pa ranjenih. Mudžahedini so že napovedali maščevanje (Telefoto AP)
ALŽIR Konec junija bodo v Alžiriji prve pluralistične politične volitve, od kar je ta magrebska država leta 1962 prišla do neodvisnosti. Po tridesetih letih oblasti edine dovoljene stranke, fronte za narodno osvoboditev, so te volitve pomembne tudi zato, ker se bodo na njih prvič predstavile kot kandidatinje tudi ženske, kar je za muslimanske države prava redkost.
Za sedaj napovedujejo dve kandidatinji: prva je atletinja Sakina Blutamin, ki je na zadnjih afriških igrah postavila tudi dva rekorda. Predstavila se bo v okrožju Bin Murad Rais v predmestju Alžira, zastopala pa bo »zvezo "za pravico ih svobodo«.
Druga kandidatinja je Salida Masaudi, profesorica matematike in predsednica »društva za triumf pravic alžirskih žensk«. Njen cilj je odpraviti nekatere člene alžirskega družinskega zakonika, ki močno omejujejo pravice žensk. Tako na primer mož lahko zavrže ženo tudi brez njenega pristanka, samo on lahko zahteva razporoko, njemu ostane hiša p° razporoki, tudi če je zanjo sam kriv.
Predstavitev kandidatnih list se bo zaključila sredi maj3' tako da se še ne ve, če bodo kandidirale tudi druge ženske-Gotovo je, da se bodo predstavili vsi vodilni alžirski polivki, med temi tudi predsednik vlade Hamruš, predstavil se bo kot kandidat fronte za narodno osvoboditev, ki jo b° vodil Ben Bela, prvi alžirski predsednik po osvoboditvi le)® 1962. Na oblasti je bil dve leti, nakar so ga strmoglavi'1 tako da je potem 20 let živel v izgnanstvu, od koder se Je pred kratkim vrnil v domovino.
Predstavila se bo tudi stranka muslimanskih integrali5' tov, ki si je na upravnih volitvah zagotovila večino v marsikateri občini.