AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB
NO. 296
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 16TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Francija in Anglija bosta skušali ustavili civilno vojno v Španiji. Liga narodov bo podelila izdatno pomoč
Geneva, 15. decembra. Tekom prihodnjih tednov bosta Francija in Anglija, z zaslombo Lige narodov, posvetili vso svojo pokornost prizadevanju, da se krvava civilna vojna v Španiji ustavi.
Koncil Lige narodov je uradno izjavil, da je nadaljevanje civilne vojne v Španiji resna nevarnost za mednarodni mir. Naj-Pi'vo bosta Francija in Anglija skušalj preprečiti dohod vsakega tujezemca v Španijo, bodisi da pomaga lojalistom ali upornikom. Enako bodo tudi skušali ustaviti dovoz orožja.
Koncil Lige narodov je tudi priznal, da se je španska sociali-
stična vlada upravičeno pritožila na Ligo narodov, ker sta Italija in Nemčija priznali vlado nacionalistov. S tem se ogroža mednarodni mir, se je izjavil koncil Lige narodov,
Dočim je Liga narodov skušala vsaj omejiti špansko civilno vojno, so pa nastale nove težave med Turčijo in Francijo. Prepir ie nastal radi meje med Francijo in Sirijo. Del te pokrajine si prilaščuje Turčija.
Sirija je danes francoski pro-tektorat, toda Francija je obljubila neodvisnost Sirske v letu 1939, vendar je Francija prepričana, da svoje obljube ne bo mogla držati, ker je položaj preveč zi pleten.
Madrid, 15. decembra. Vrhovni poveljnik socialističnih čet v Madridu je rojen Avstrijec, general Kleber, ki je pozneje postal kanadski državljan, a končno pristopil k španski armadi.
General Kleber je star šele 4.1 i let, pa" se je že boril pri komuni-I stih nu Kitajskem, dokler ga usoda ni zanesla na Špansko. Po | prepričanju je komunist. Včeraj je general Kleber sprejel v avdi-I j ene j več ameriških časnikarjev, ' katerim je povedal:
"General Franco, poveljnik nacionalistov, je bil do dobrega poražen pred Madridom. Socialistična milica je izredno zanes-
Roosevelt se vrnil v Zedi-njene države
Porotniki se ne morejo zediniti glede Harwooda, Danes nadaljuje s posvetovanjem
Cleveland. — Včeraj so porotniki, ki imajo v rokah usodo bivšega policijskega kapitana Harwcoda, dobili navodila od sodnika Day-a glede pravdore-ka. Med porotniki je sedem žensk in pet moških.
Razsodba porotnikov bo ena. najbolj vplivnih imsodb v analih zgodovine elevelandske policije. Direktor javne varnosti namerava enkrat za vselej narediti kcnec graftu v mestnem policij-l skem oddelku.
Hanvood je bil specifično obtožen, da je v letih 1928 in 1929, ko je vladala prohibicija, pobiral denar od gostilničarjev, ki so točili nepostavno pijačo. Državni prosekutor je poklical proti Hanvoodu sedem prič, šest izmed njih Slovencev.
V pondeljek popoldne je pričalo nadaljnih sedem prič ugodno za Harwooda. Med temi je bila tudi njegova soproga. Kapitan je absolutno zanikal vsako zvezo s prodajalci opojne pijače, priznal pa je, da so zvezni prohibicijski agenti enkrat naredili pogon v njegovo hišo, kjer so dobili nepostavno žganje.
Kapitan je tudi bil obdolžen, da je bil lastnik neke hiše na Euclid Ave., kjer so se zbirale prostitutke, glasom policijskega poročila. Harwood je vse to odločno zanikal, priznal pa je, da je delni lastnik dotične hiše.
Na vprašanje prosekutorja Cullitana, zakaj ni Harwood kot poveljnik svojega policijskega okraja zatrl gemblarje in zloglasne hiše, je odgovoril, da do tega ni imel pravice, ker mu je to prepovedal tedanji župan Harry L. Davis.
Prihodnja priča je bil policijski načelnik Matowitz, ki je pričal, da ni resnica, da bi župan Davis kdaj dal enaka povelja, in če jih je, tedaj bi moral on, policijski načelnik vedeti za taka povelja.
Zadnja priča je bila soproga kapitana Harwooda, ki je oddala za svojega moža najboljše spričevalo. Prosekutor Cullitan je imel v torek zjutraj zaključni govor, in v torek popoldne je šel slučaj porotnikom v razsodbo.
V torek popldne ob 2:37 so začeli porotniki s posvetovanjem. Ob 11:15 zvečer je sodnik Day poslal v njih sobo vprašanje, če so pripravljeni poročati. Porot-
Vojvoda Windsor želi pri-prosto poroko
Dunaj, 15. decembra. Bivši kralj Edward in njegova "zaročenka" Mrs. Simpson nameravata priprosto in tiho poroko. Povabljeni bodo samo najožji prijatelji ženina in neveste. Edward je videti zelo vesel, celo razposajen. Včeraj je igral golf na posestvu svojega gostitelja barona Rotschilda. Ko je hodil po tratini, je veselo žvižgal in prepeval razne jazz pesmi. Oseb ni tajnik bivšega kralja Brown-low se poda jutri v Francijo, kamor ponese zaupna poročila Ed-warda Mrs. Simpson. Poroča se nadalje, da se bo poroka vršila kmalu po 27. aprilu in sicer nekje v Avstriji. Včeraj je mislil Edward iti v neko dunajsko kavarno kjer plešejo, toda se je premislil in ostal doma. Ko so ga včeraj vprašali, kako je spal, je rekel, da še nikdar ni imel boljšega spanja in da še nikdar v življenju ni bil tako vesel.
—--o--
Štrajk pristaniških delavcev velja denar
San Francisco, 15. decembra. Lastniki parobrodnih družb na zanadu so preračunali, da jih velja štrajk pristaniških delavcev okroglo do 350,000,000 dolarjev, ako se vštejejo vsi stroški. Koliko so zgubili pristaniški delavci, odkar so se podali lia štrajk, se ne more dognati. Te dni so se zopet začela pogajanja med zastopniki delavcev in lastnikov parnikov. 230 večjih parnikov počiva v pristaniščih, dočim se nahaja na štrajku 36,000 pristaniških delavcev. Pričakuje se, cla bo tekom tega tedna prišlo do sporazuma.
-o—--
Ameriško časopisje osle-parilo kralja za prestol?
Novi davki potrjeni. Malo število glasov
Izmed 485,000 registriranih ' državljanov v Clevelandu in oko-' lici se jih je včenaj komaj 144,-000 potrudilo v volivno kočo, kjer ' so glasovali za nove davke za j mesto, za okrajno vlado in proti 'dodatku k mestnemu čarterju. Za 5.5 novih davkov za mestno vlada v Clevelandu je bilo oddanih 79,452, proti ' pa 41,869. Za okrajne bonde je glasovalo 95,001, proti pa 49,702. Dodatek k mestnemu čarterju je bil ponižen in sicer je glasovalo za ; carter 52,472, proti pa 64,599. : Iz podanih številk je očitno, da !.je v Clevelandu zmagala Burto-nova skupina, ki je šla na delo, j da je izvabila svoje pristaše v volivne koče. V okraju Cuyaho-|ga .-o se pa demokrati potrudili, da so dobili denar za okrajne si-' remake, župan Burton se je sinoči na radio zahvalil "zavednim" državljanom, ki so mu dali pet nadaljnih milijonov za mestno upravo.
-O-r-
Oddaljena zvezda
Washington, 15. decembru. Carnegie Institute v Washingtonn poroča, da je dognal, katera je najbolj oddaljena■ zvezda od zemlje. Njena razdalja znaša 2,000,-
000,000,000,000,000 milj, ali
z drugimi bet>e4qmi dva k r i m i i l i j o n ti: ml j. Dr. Adams, znani kurator Mt. Wilson observatorija Calif omiji, je tudi poročal, da je najbolj sijajna zvezda 20,000 krat bolj svetla kot nonce. Napram zvezdam je , j zemlja pravi pritlikavec, ► neznaten košček sveta, pravijo a s t r o n o m i s. t i, ki so zbrani na konferenci i Washingtonu.
-o-
P Francoski rabelj se je naveličal svojega dela Pariz, 15. decembra. — Znani j
Močna ameriška liga za ohranitev miru
Buenos Aires, Argentina, 15. . decembra. — Na konferenci in-. ter-ameriške lige, ki zboruje v item mestu, je bilo sklenjeno, da se ustanovi močno ligo ameriških republik, katere prvi in poglavitni namen bo ohraniti mir v :ia(padnih Amerikah in j težko kaznovati vsakogar, ki bi kršil mir. Zagovorniki te ameriške zveze so odločno izjavili, j da mecl ameriško ligo in Ligo narodov ni absolutno nobene zveze. Vsi neodvisni narodi novega sveta bi bili člani te lige. — Ako bi kak član te lige začel z vojno, tedaj bi vse ostale republike prekinile diplomatske zveze, vpeljale pomorsko blokado ; proti republiki, ki je začela voj-j no nastopile bi skupno z vojaško silo in zasedle ozemlje napadalca. Med drugimi zadevami je prišlo včeraj na vrsto tudi vprašanje, če naj ameriške republike zahtevajo, da se vsaj za božično dobo ustavi preliva-! nje krvi na španskem. Tako je I prišel tudi evropski problem na konferenco ameriških republik.
-o-
Zadnji klic!
Do četrtka, 17. decembra, bomo še sprejemali naročila za bo-1 žično številko "Ameriške Domo-!\ine" za pošiljatev v domovino 5 ali kamor koli po svetu. Ena-j ko tudi sprejemamo tudi pozdra-! Ve. Prinesite naslov svojega j sci-odnika ali prijatelja takoj v j iVuš urad, obenem tudi pozdrav, i ali pa oddajte našim zastopnikom. Od petka zjutraj naprej 18. decembra ne moremo več -prejemati naročil, ker bo prepozno za priobčitev. Toliko v pri-i jazno naznanilo, da ne boste po- ] Izreje zahtevali božične številke, ki ne bo več na razpolago. Vsakdo je imel čas en mesec, da se odloči.
-o-
Washington, 15. decembra.— Predsednik Roosevelt se je včeraj izkrcal z bojne križarke Indianapolis v Charlestonu, South Carolina. Pnjič tekom eaeg'a meseca je zopet stopil na tla Ze-dinjenih držav. Takoj po izkrcanju se je podal s posebnim vlakom na pot proti Washingtonu. Takoj po prihodu v Washington gre Roosevelt na delo, da izpopolni načrte, katere bo predložil kongresu v svrho nadaljnih reform na delavskem, industrijskem in farmayskem polju. Kongres bo začel zborovati 5. januarja in 15 dni pozneje bo predsednik zaprisežen. V delavskem programu predsednika so sledeče točke: krajše de-evne ure, višje plače in odprava dela otrok, popolna pravica kolektivnega pogajanja z delodajalci. Na industrijskem polju ima predsednik sledeče načrte: odprava monopolov, nepoštenost v trgovanju ter nepošteno tekmovanje v trgovini mora prenehati.
--o--:-
Italijani zopet nimajo denarja za Ameriko
Washington, 15. decembra. Laška vlada je sporočila zaldad-niškemu oddelku vlade Zedinje-nih držav, da ne bo mogla plačati zapadlega obroka na svoj j dolg, ki poteče 15. decembra | Zapadli obrok znaša samo neko-j liko nad $2,000,000. Za osvoje-; \ alno vojno v Abesiniji je potrošila Italija nad $20.0,000,000. Dolge v v svoti dveh milijonov p,a ne more plačati!
--o---
Skrivnostni ropar , Policij|, še dosedaj ni mogla prijeti skrivnostnega roparja, ki j ima navado, da ustavlja voznike trnkov in zahteva denar od voz-1 nikov, katere vpraša, koliko de-j narjii je kompanijske, .koliko pa! ' privatnega. Kar je privatnega ' izroči vozniku nazaj, dočim od-jnese kompanijski denar. V krat-; kem času je ropar na ta način s | dobil že 19 žrtev.
Zadušnica i Za pokojnim Frank Lau-. | ricbem se bo brala sv. maša v če-; | trtek 17. decembra ob 8. uri zju-i | traj v cerkvi sv. Pavla na 40. >ce-,|sti. Prijatelji in sorodniki ranj-! kega so prijazno vabljeni.
K molitvi
s člani Oltarnega društva fare i Marije Vnebovzete so prošene, - da se zberejo nocoj večer k most litvi ob 7:30 pri umrli sestri Luciji Ule, 16016 Saranac Rd.
ljiva. Prepričan sem sicer, cla bo general Franco ponovno skušal napasti, toda če Madrida do sedaj ni dobil, ga ne tudi v bodoče mogel zavzeti, raz ven če dobi izredno številno armado na pomoč, kar je pa izključeno."
Kot se je nadalje izjavil general Kleber sta Nemčija in Italija dosedaj poslali nacionalistom 500 bojnih letal. Od teh jih je 150 dospelo šele zadnji teden. General Kleber je prepričan,, da bosta Mussolini kot Hitler umaknila svojo podporo generalu Franco, kakor hitro se prepričata, da general Franco ne. more zasesti Madrida, i-
Liga žrtev avtomobilskega prometa
V Clevelandu se je te dni ustanovil;. Liga, ki je edina svoje vrste v Ameriki — Liga žrtev avtomobilskih nesreč. Namen Lige je doseči primerno posta-vodajo v zavarovanje žrtev, nadalje pravno pomoč in ceneno postrežbo v bolnišnici za žrtev •avtomobilov. Liga šteje danes devet članov, toda hitro napreduje. Ustanovil jo je neki Joseph Kraiger, 1193 Addison Rd., nekdaj uspešen kontraktor, ki pa danes ne more vršiti težjih del, ker je dobil resne poškodbe v avto nezgodi brez svoje krivde. Kraiger se je od tedaj začel zanimati za druge žrtve avtomobilskih nesreč. Seznanil se je z nekim moškim, ki je v avto nezgodi zgubil obe nogi, z neko žensko, ki je že leta priklenjena na postelj. Srečal je dva očeta na Addison Rd., katerih sinova sta bila ubita v avto nezgodah. Take vrste ljudje so ustanovili omenjeno Ligo, ki naj bo v obrambo žrtev neštetih avto nesreč.
---o---
Zaposlena pošta
Ravnatelj pošte v Clevelandu Mr. O'Donnell pravi, da je dobil že sedaj več tisoč pisem od sirotnih otrok. Otroci naslovijo pisma na sv. Miklavža, in ker pošta danes nima še zveze s sv. Miklavžem v nebesih, seveda vsa taka pisma odprejo na pošti, nakar jih razpošljejo raznim dobrodelnim družbam, ki skrbijo za to, da so otroci obdarjeni za božič.
Predsednik je izvoljen
Včeraj se je zbralo 531 predsedniških elektorjev v vsaki posamezni državi Ameriške unije. Glasovali so za predsednika. 523 i glasov je bilo oddanih za Roose-i volta i" osem za Landona. Te (glasovnice gredo sedaj v kongres :Zedinjenih držav, kjer jih bodo uradno potrdili. Roosevelt je torej končno uradno izvoljen.
Potres pri petorkah
Iz mest Callander in North i Bay, Ontario, Kanada, se poro-| ča, da so imeli tam včeraj rahel : potres, ki je trajal 30 sekund. V Callander, Ontario, je dom znamenitih kanadskih petork. Pa ne, zlomka, da bi potres značil 'rojstvo novih petork'
Manj na relifu
i.: Tekom prvega tedna decem-, bra meseca se je v Clevelandu - oglasilo 1057 oseb za relif v pre--' teklem tednu je pa to število padlo na 937.
niki so odgovorili, da bodo gotovi okoli polnoči. Toda ob polnoči so zopet naznanili, da se ne morejo zediniti, nakar jih je dal sodnik zapreti v hotel Cleveland in bodo danes zjutraj ob 9:30 nadaljevali s posvetovanjem. ;
čuje se, da se porotniki zeloi prepirajo tekom svojih posveto-; vanj. Zlasti je neka ženska po-j rot niča zelo huda. Govori se tudi, da se porotniki najbrž ne bodo mogli zediniti, in da se bo morala vršiti nova obravnava.
V zaključnem govoru je zagovornik kapitana Harwooda povedal, da vsa obravnava proti j Harwoodu ni druzega kot osebno maščevanje councilmana Anto-na'Vehovca proti kapitanu, do-1 čim je državni prevdnik Cullitan imenoval Harwooda "izdajalca svojega urada" in "mazalca svoje časti."
-o-
Dvesto policistov prijelo j bančnega roparja I
New York, 15. decembra.; Zvezni tajni agenti, znani pod imenom G-Men, so s pomočjo policije vlovili v torek večer drznega bančnega roparja Harry Burnett, ki je v zapadnih državah oropal več bank. 30 tajnih agentov, 100 detektivov in 50 policistov je zasedlo W. 102nd ulico, kjer je stanoval ropar. Ko se je prikazal pri vratih, so začeli metati plinske bombe in streljati iz pušk in revolverjev. Burnetta so dobili živega v roke. -o-
Pokvarjene ribe
Prodajalec rib in perutnine Morris Sherman, ki ima svojo trgovino na 5916 Quincy Ave., je bil včeraj kaznovan od sodnika Petrasha, da mora plačati $25 globe in povrniti vse sodnijske stroške, ker je prodajal nagnji-te ribe odjemalcem. Morris se je izgovarjal, da ni vedel, da so ribe — smrdele. Prodajal je malo bolj ceno, kot drugi trgovci, toda povzročil je bolezen mnogih odjemalcev, ki so kupili pri njem pokvarjene ribje meso. Zdravstveni nadzorniki so zaplenili pri Morrisu za 200 funtov pokvarjenega ribjega mesa.
Letna seja
Prosi se vse novoizvoljene in sedanje zastopnike, da se udeleže letne seje Kluba društev S. N. D. v četrtek 17. decembra. Pri-četek ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani. — Tajnik.
Washington, 15. decembra. V Londonu študirajo vlogo, katero je igralo ameriško časopisje tekom krize, ki je privedla kralja: Edwarda, da se je odpovedal prestolu. Skoro sleherni Anglež je prepričan, da je ameriško ča-isopisje odgovorno za odpoved j kralja. Ce bi si ameriško časo-ipisje, kot je izjavil odličen an-igleški pisatelj, naložilo enako | cenzuro glede dogodkov, kot jo I je imelo angleško časopisje, te-! daj bi šli dogodki mirno naprej, in v maju mesecu bi se vršilo I kronanje kralja Edwarda nemoteno, in kralj bi po kronanju imel več odporne sile napram ministerskemu predsedniku Baldwinu ter bi Mrs. Simpson lahko naredil« za kraljico. --o-
Obsojeni bankirji
Včeraj je izredno apelatno sodišče v Clevelandu potrdilo ob-, sodbo proti Kenyon Painter ju,1 bivšemu največjemu delničarju zaprte Union Trust banke, češ, da je banki poneveril denar. Kenyon je bil leta 1935 obsojen, da mora plačati $30,000 in poleg
tega je bil poslan za 30 let v ječo. Z njim zaeno je bil spoznan krivim tudi predsednik banke Wilbur Baldwin, toda apelatna sodnija je sedaj oprostila Bald-dina obtožbe, kot je bila podana, odredila pa je, da se mora proti Baldwinu vršiti nova obravnava.
Letna seja
Letna seja društva Cerkniško jezero št. 59 S. D. Z. se vrši v četrtek 17. decembra v S. D. Domu na Waterloo Rd.
francoski rabelj, Anatole Deib-j ler, je pravkar poslal pravosodnemu ministrstvu svojo resigna-cijo. Tekom svojega poslovai-nja je rabelj Deibler odsekal glave 270 zločincem. Rabelj Deibler je izjavil, da mu je za-( čelo delo presedati, odkar ga je napadla neka notranja bolezen. Za vsako usmrtitev je dobil ra-' bel j 7500 frankov nagrade. Kot' i svojega naslednika je priporo-j I čil svojega nečaka, o katerem je I sporočil justičnemu ministrstvu, "da zna z največjo spretnostjo lin milobo spraviti ljudi na drugi svet."
-o--
Za Kulturni vrt
Mrs. Rozalija Zupančič je ponovno nabrala $30.00 za Jugo-! slovanski kulturni vrt. August J Kollander, lastnik potniške pisarne, je daroval $5.00, Mrs. Martin Frank $2.00 in Mr. Jos. I Zulich $1.00. Vsem zavednim rojakom in rojakinjam iskrena S hvala!
Letna seja lovcev
Danes v sredo 16. decembra se i vrši glavna letna seja Euclid > Rifle kluba v Slovenskem domu i na Holmes Ave. Začetek je ob - osmih zvečer. Vsi člani naj se , gotovo udeleže te važne seje, ker je obenem tudi volitev odbora za 1937.
K molitvi
Vse članice podružnice št. 14 S. ž. Z. so prošene, da pridejo nocoj večer ob 8. uri k molitvi za pokojno sestro Frances Lov-rin na Goller Ave.
Smrtna kosa	š
Umrl je v pondeljek Peter 5 Fortuna, star 56 let, stanujoč na r 3413 W. llOth St. Ranjki je bil rojen v vasi Nared, fara Št. Ju- j rij. V Ameriki je bival 36 let. T11 zapušča tri hčere in sina ter dva brata, Jacoba in Lovrenca, v stari domovini pa brata in se- I stro. Bil je član društva Novi 1 Dom št. 7 SDZ. Pogreb se vrši 1 v četrtek popoldne iz pogrebnih i prostorov 11a W. 95th St. in Lo- ( rain Ave. Bodi ranjkemu ohra- I njen blag spomin!	;1
Novi uradniki D r u št v o Slovenska Bistrica 'i št. 42 S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor za 1937: predsednik John i Anžiček. podpredsednik Joseph Turk, tajnica Mary Turk ml.,' 33 Smithsonian Ave., blagajnik, j William Seitl, zapisnikarica Mary Turk st. Nadzorniki: Matija Leskovec, Anthony Gabrovšek ml., Joseph Leskovec. Društveni zdravnik dr. Wiliams. Listnica uredništva L. K. Oglasite se v uradu '.United States Civil Service, no-', I vo poštno poslopje v Clevelandu, kjer boste dobili vse potrebne I podatke, kako postati pismonoša.;
K molitvi
1 članice podružnice št. 10 S. i s ž. Z., so prošene, da pridejo k J molitvi v sredo večer ob 7. uri: • za pokojno Mrs. Lucijo IJlle, 16016 Saranac Rd. Pokojna Frances Laurin l V poročilu o pokojni Frances ) Laurin je bilo izpuščeno, da i ranjka zapušča tudi hčer Fran-- ces Badolich, hčer Mollie in sina Antona.
Nemčija in Italija odpovesli podporo m španskim nacionalistom, ako v nekaj ^ tednih ne zasedejo mesta Madrida
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na letu $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
O«"!.........■"■............"I "I.....—. ......................... ...... . I ......I.I II. ......-M. .I.M. .......... I I.................... . II I	........... ..........L!
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents,
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.

No. 296, Wed., Dec. 16, 1936
Kaj bo storil Mussolini
Par dni pozneje smo lepega jutra zgodaj vstali, ker napočil je čas, da se poslovimo iz Teton parka in da gremo v Yellowstone park. Po dobrem zajtrku smo podrli šotor in naložili prtljago na trailer. Najin novi tovariš, Mr. Jackson se je tukaj poslovil od naju in z Albertom sva jo sama odrinila naprej.
Do Yellowstone parka je bilo samo kakih 90 milj, torej sva kmalu prišla v ta znameniti kraj. Plačati sva morala $3.00 vstopnine. Toliko se mora plačati od vsakega avtomobila, ne glede koliko oseb je v avtu. Ko plačaš vstopnino, ti rangerji dajo več permitov in listkov ter te vprašajo, če imaš kako orožje pri sebi. če ga imaš, ga moraš izročiti. Tudi midva sva morala izročiti mojo 22 kalibra karabinko. Ko sva jo potem dobila nazaj, sva opazila, da je bil petelin zapečaten. Ranger nama je prijazno ukazal, da mora ostati kara bi nka tako zapečatena, dokler sva v parku. To je menda radi tega, da se ne bi kdo v svoji navdušenosti spozabil in začel streljati številno divjačino tukaj.
V tem parku je toliko zanimivosti, da ni mogoče vseh popisati. Najčudnovitejši je gotovo "Old Faithful," ki meče dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom, vsakih 63 minut močan curek vode iz zemlje in sicer vročo vodo. Včasih jo vrže tudi do 250 čevljev visoko. Tu
Centralna Evropa je bila že odnekdaj Mussoliniju priljubljeno torišče za njegove vratolomne eksperimente, in v poletju leta 1935 si je na vso moč prizadeval, da bi zvaril skupaj Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko, da bi te države, skupno z Italijo, tvorile tako nekak protiutež Franciji in njenim Številnim zaveznicam.
Tako se je Mussolini iavno zavzemal za revizijo mirovnih pogodb, in to ne morda zato, da bi imela Italija kake koristi od tega, če bi se dalo Avstriji in Madžarski zopet nazaj nekaj njiju ozemlja, ki je prej tvorilo avstro-ogrsko monarhijo, marveč zato, ker se je pričel že takoj od vsega po-četka smatrati za nekakega vodjo in učitelja teh držav ter si prisvajal pravico skrbi za njiju koristi.
Njegovo ponovno govorjenje po reviziji madžarskega ozemlja, ni torej nič novega. Položaj je ostal kljub vsemu njegovemu govorjenju neizpremenjen v vsakem pogledu, razen v enem.
Stvar je namreč ta, da je Mussolini ob priliki svojega govora v Milanu, ki ga je imel dne 1. novembra, in pozneje spet s svojim povabilom regentu Horthy-ju, katerega je povabil v Rim, tako podžgal in razpalil madžarska pričakovanja, da se je zdaj nenadoma znašel pred potrebo, da podpre svoje besede tudi z dejanji. Zakaj, če bo še kaj dolgo čakal ( in odlašal z izpolnitvijo svojih ponovnih obljub, se bo Mad- j žarska, ki je danes podobna napolnjenemu balonu, ohlapno j sesela, Italija pa bo postala v osrednji Evropi predmet sovraštvu, ki bo gotovo sledilo madžarski reakciji.
Politični in diplomatski krogi v Rimu si zaman belijo glavo, kaj bo storil Mussolini, da zadovolji Madžarsko, katero je dvignil že v deveta nebesa s svojimi neštetimi obljubami, in kaj bo ukrenil, da bosta volk sit in koza cela. Splošno se smatra, da ima za to svoj načrt, toda kakšen je ta načrt, o tem ne ve živa duša.
Kot gotovo dejstvo se danes lahko smatra to, da ni v Mussolinijevih namenih, da bi se poslužil sile, da pripravi Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo do tega, da bi dale Madžarski nazaj ono ozemlje, ki jim je pripadlo po določbah mirovne pogodbe. V Italiji prav dobro vedo, da bi vsak oborožen tozadevni spopad v Podonavju ne pomenil ničesar drugega, kakor splošno evropsko vojno, ki pa nikakor ne bi rešila tega problema, marveč bi, baš nasprotno, ustvarila še nešteto novih. Sila in vojna torej ne prideta v poštev.
Prav tako ne more Mussolini upati na kako učinkovito tozadevno akcijo od strani Lige narodov. V prvi vrsti nima zdaj Italija pri Ligi nobenih delegatov in tudi nobenih znamenj ni, da bi se v doglednem času Italija kaj bolj približala Ligi. V drugi vrsti pa je skrajno dvomljivo, da bi mogla Liga v tej zadevi kaj storiti, razen če se njene metode in procedure radikalno ne reformirajo. To pa je stvar, ki bi vzela mnogo časa, če bi se jo sploh moglo udejstviti.
Potem pa pride na vrsto najvažnejše vprašanje. Tudi če bi Liga narodov pristala na to, da se vrne Madžarski nekaj ozemlja, tedaj je več kot gotovo, da bi tri države, ki imajo danes to ozemlje v svoji lasti — Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška, tega ne storile brez boja.
Morda Mussolini upa, da bo pripravil Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško do tega, da mu pridejo takorekoč do pol poti naproti, če jim-obljubi za to ozemlje kakšne drugačne kompenzacije ali odškodnino v drugih smereh. Toda kakšne kompenzacije jim more obljubiti v zameno za vrnjeno ozemlje? Niti Italija niti Madžarska nimata ničesar, kar bi lahko dali kot odškodnino za5revizijo mej, poleg tega pa se ne sme prezreti dejstva, da je Mussolinijev govor v Milanu popolnoma konsolidiral omenjene tri države, ki bi v takem slučaju postopale kakor ena sama država pri obrambi svojih interesov.
V zadnjem času Mussolini silno snubi Jugoslavijo. V j svojem milanskem govoru je zagotavljal Mussolini svoje prijateljstvo napram Jugoslaviji v isti sapi, ko je govoril o revizijah pogodb, in znano je, da se od takrat vrše intenzivni dogovori med Rimom in Beogradom. Morda si Mussolini prizadeva izvabiti Jugoslavijo preč od Male antante, ker ji morda obeta, da Jugoslavija pri tej reviziji ne bo prizadeta, vendar pa-nihče ne more zapopasti, v koliko bi bil Mussolini bliže svojemu cilju, da bi pripravil Češkoslovaško in Romunsko do tega, da bi dali Madžarski nazaj odvzeto ji ozemlje. — Pri vsem tem moremo reči samo to, da so slovenski listi v stari domovini, kadar pišejo kaj o Italiji, zelo pobeljeni, kar pomeni, da so bili Članki, ki so pisani v Italiji neprijaznem duhu, zaplenjeni. Kaj pomeni to? Kam jadra Jugoslavija?
je vse polno malih in velikih jezerc, z mrzlo, toplo in vročo vodo. V nekaterih jezercih voda vre kot v posodi na peči. Vse te vode imajo v sebi razne kemikalije. V nekem kraju sva videla več akrov čisto bele zemlje, kot bi bila s Snegom posuta. To je bel kemični prah, ki je ostal, ko se je posušila voda. Videla | sva tudi velike luknje, v kate-Irih je vrelo blato. To so tako-| sjvani "mud geysers." Od teh se širi precej močan smrad, tako da si morajo obiskovalci držati robce pred nosom.
Kot sem prej omenil o belem prahu, ki pokriva cele akre zemlje, sva videla tudi prah v rdeči, plavi, zeleni in sploh razni barvi. Jako lepo za pogled. Vse to sestoji iz kemikalij, ki pridejo z vodnimi curki iz zemlje.
Tukaj sva se tudi prvič srečala z medvedom. Res, pravim in živim medvedom. Vsepovsod so nabiti napisi, ki opozarjajo turiste, da medvedje niso udomačeni, čeprav so vajeni na ljudi. Mnogo ljudi je namreč že dobilo resne poškodbe, ko so ponujali medvedom živila. Seve, medved v svoji požrešnosti ne vidi samo kruha ali sladkorčka v roki, ampak vidi celo roko in ker medved ni ravno izbirčen, pa pograbi za celo roko.
Ravno tisti dan se je zgodilo, da sta sedela dva moška v avtomobilu in jedla v božjem miru svoje sendviče. Naenkrat se : prikaže pri oknu avtomobila ogromna medvedova glava, ki široko zija, hoteč i*eči, da se je povabil brez vstopnine na banket. Moška sta se tako ustrašila, da sta pozabila zapreti usta. Medved je pa brez vsakih posebnih ceremonij segel po sendviču in ga začel slastno jesti. To pa turistoma ni bilo po volji, pa se eden zave o pravem času, ko | vidi, kam gredo po bližnjici ' njuni sendviči. Pa udari eden \ možakarjev medveda po nosu, ! da je takoj izgubil vse poželje-! nje po malci in jo je godrnjaje | pobrisal v gozd. Seve, to je bil ' samo en slučaj, da se je vse tako ;lepo končalo. V drugem slučaju j bi pa medved česnil napadalca ! po nosu, da bi videl vse zvezde i in luno kar pri belem dnevu, j Gozdna straža opozarja turi-! ste, naj puste medvede pri miru. j če pride medved le preblizu, naj ( se zavpije nad njim, malo zaropota s-kako stvarjo, pa bo med-
ved takoj odšel, čeprav ne s kakim posebnim poklonom. Naj-bolj pa pomaga, če je v družbi kaka ženska. V 99 izmed 100 slučajev se namreč ženska tako ustraši medveda, da pretresljivo zavpije in ta krik zadostuje potem za vse medvede v okrožju desetih milj. Torej so medvedje napram ženskam pravi gentle-mani.
Prej, predno je bil v modi avtomobil, so hoteli v Yellowstone parku oglašali po listih ter vabili turiste, naj pridejo gledat medvede, ki da so jako protki in pridejo prav do hotela, malo-dane v hotel sam. Pa so hotelirji zvečer deli v velike kante pred hotel vse kuhinjske odpadke in mevedje so prišli na to domačo zabavo. Res je bilo zabavno gledati, kako so kožuhar-ji prevračali kante in iskali jedi. Medvedje so se tako privadili na :e partyje, da so bili redno vsak večer nepovabljeni gostje pri hotelih, kar je bila velika zanimivost za turiste in, kakopak, lep zaslužek za hotelirje, še dan-danes-pridejo medvedje tepeškat pred hotel, kjer dobijo redno svoj delež.
Ogledala sva si tudi ribnik in va videla tudi ribe vsake velikosti.
Okrog štirih popoldne sva se z Albertom poslovila od parka in naravnala vozilo proti Mon-tani. Kmalu sva privozila do ne je Montane. Tukaj sva videla velik napis, ki je opozarjal avtomobili ste, da se mora vsak avto ustaviti tisoč čevljev naprej. Pred prijazno hišico ob cesti, sva videla v vrsti stati tri avtomobile. Torej sem tudi jaz mojega zapeljal v vrsto. Kmalu so avtomobili pred nama odšli in k nama je pristopil uniformiran možak, prijaznega obraza. V roki je držal, zemljevide in razne magazine, v katerih se je bralo vse zanimivosti o državi Montani. Izročil je nama vse to in vprašal, če nama more po-streči s kakim pojasnilom, kar se tiče cest, postav, mej in drugem. Povedala sva mu, da bi •ada dobila najboljšo cesto do Chinook, Mo.pt., in obenem bi rada izvedela za kraj turistov-skih kemp. Vse nama je lepo razložil in odpeljala sva se naprej.
Med drugimi tiskovinami sva dobila od tistega uradnika listek, na katerem so bila vprašanja in prostor za odgovor. Vprašanja so bile nekako taka: Koliko časa ostanemo v državi, od kje smo, koliko denarja smo zapravili, koliko milj smo prevozili v državi, kakšen avto imamo, če smo zadovoljni s cestami in zadnje vprašanje je bilo, če imamo kako pritožbo glede cest, glede javnih naprav ali glede ljudi. To pelo se je potem odposlalo na sedež države v Heleno, Mont.
V resnici sva bila s to državo jako zadovoljna. Ceste so dobro tlakane. In kjer cesta ni bila ravno tlakovana, sva pa videla delavce, ki so jih ravno tlakovali. Ljudje so prijazni in zlasti policisti po mestih so bili sila vljudni. Seve, vedeli so, da če bi se kak turist pritožil, bi takoj izgubil službo.
Pot je vodila od začetka med hribi in temnimi gozdovi, kmalu je pa prešla bolj v ravnino in rodovitno zemljo. Tukaj sva videla velike farme ali ranče, posejane večinoma s žitom. Toda letos je letina slabo kazala vsled velike suše, ki je vladala tukaj.
že proti večeru se ustaviva ob cesti za najino prenočišče. Kamor je seglo oko, sama ravnina, nobenega drevja in nobene vode. Za večerjo sva si skuhala zelenjadno juho, makarone za-beljenie s kruhovimi drobtina-mi, opraženi na maslu, mleto meso s čebulo (tri čebule sva zmešala notri, da je bolj držalo), dalje, stročji fižol in kavo. Boy, oh boy, ali je bila to rihta, da
se reče! Tako sva se napešta-la, da sva se komaj premikala.
Krasno razpoloženje nama je pa kmalu pokvarila nevihta, že ves dan se je nekam kislo držalo in zdaj je pa začelo bliskati, grmelo je in strela je udarjala, da se je kar zemlja tresla. Nato se je vsul dež, kot bi se odprle vse zatvorice na nebu. Midva pa še šotora nisva imela postavljenega. Sicer je bila pa to še sreča, ker bi ga nama bila gotovo odnesla silna burja. Kaj torej? Nič, naložila sva posodo na trailer in se odpeljala dalje kar v dežju. Ford je godrnjal in priklopni voz je drsel sem in t je po mokri pot, kot bi vozila za seboj dolg rep. Toda nič zato, saj sva bila pod streho in če voziva počasi, se nama ne bo nič hudega zgodilo. Sicer pa ni nikjer rečeno, da mora biti vedno lepo vreme.
(Dalje prihodnjič) -o-
Naša trgovska organizacija
Nekako pred osmimi leti se je Collinwoodu organiziral Klub slovenskih groceristov in mesarjev, ki še vedno obstoja zdrav in soliden. Namen organiziranja je bil, da se naši trgovci skupno borijo proti verižnim trgovinam v obrambo sebe in njih odjemalcev, šli so skozi depresijo in pomagali našim ljudem v kritičnih časih, ko ni bilo najti dela in ne zaslužka. Svojim starim odjemalcem so dejali blago na kredit ter jim ohranili domove in vzdrževali njih družine. Pomagali so si ti organizirani trgovci medsebojno, da niso posamezno v temnih dnevih propadali. Klub slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu poznamo iz impo-zantnih piknikov, ki so jih vsako leto prirejali svojim odjemalcem in prijateljem. Delili so tudi obilne podpore našim slovenskim šolam ter prosvetnim in kulturnim ustanovam.
Nič ne bo odveč, če si te človekoljubne trgovce od bližje pogledamo. Dobro je da nakrat-, ko omenimo kje še danes trgujejo.
John Kaušek, ki organizaciji že več let predseduje uspešno trguje na Kewanee Ave.
John Asseg, novi podpredsednik ima svojo lepo in moderno urejeno trgovino na Holmes Ave.
Ludwig Raddell, vseskozi tajnik organizacije ima svojo dobro idočno trgovino na Waterloo Rd.
John Tomažič, blagajnik od postanka kluba, trguje na Grove-wood Ave., v lepo urejeni trgovini.
Frank Mullec, prvi nadzornik ima velik krog odjemalcev kar znači, da izvrstno postreže.
John Dolenc, drugi nadzornik, značajen trgovec veselega ponašanja, trguje na 140. cesti.
Victor Berriot, se ponaša s svojo lepo urejeno in dobro ido-čo trgovino na Holmes Ave.
Cergol & Ogrinc imata svoje dično urejene trgovske lokale na 156 cesti, kjer tudi skrbno postreže ta.
Blaž Godec, trguje na Grove-wood cesti in postreže svojim odjemalcem z najboljšim blagom.
Mary Kuhe! ima svojo trgovino na Arcade Ave., kjer ji v postrežbi pridno pomagajo sinovi.
Jo Metlika, marljav in podjeten trgovec na Sylvia Ave., je zelo postrežljiv in prijazen trgovec.
in mesa. Je preudaren trgovec na 156. cesti.
Frank Gabriel je pred leti prevzel trgovino po Mat. Petro-vichu, kjer sedaj uspešno trguje na 140 cesti.
John. Spehek, starosta slovenskih trgovcev, postreže z najboljšim blagom na Arcade Ave. 1 John škof se ponaša z moderno urejeno mesnico, v kateri ima najboljšo kvaliteto.
Joe Tisovec prodaja prvovrstno meso, suho in prekajeno, na Arcade Ave.
Anton Tekančič zadovoljno streže svoje odjemalce na Chickasaw Ave.
Louis Urbas, pošten, dober in j previden trgovec, trguje z najboljšim blagom na Grovewood Ave.
Fred Jazbec, dobrovoljen, iskren in pošten rojak v zadovoljstvo svojim odjemalcem streže na 222 cesti.
šober & Modic imata svoje lepe prostore na 152 cesti, kjer ! skrbno strežeta našim rojakom.
Ludwig Mandel, najmlajši | član kluba, ima trgovsko obzor-1 je ter je marljiv in zaveden sin : našega naroda.
Joe Janes trguje na Park-grove Ave., v splošno zadovoljstvo naših rojakov. Ima najboljše blago.
Joe Petrich najbrž ima velik i krog odjemalcev ter pošteno in dobro trguje na 27919 Lake Shore Blvd.
Joe Setina ima moderno urejeno mesnico na 185 cesti, kjer . postreže z najboljšim mesom.
Mrs. Max Habinc ima svojo lepo trgovino na 185. cesti, kjei . uspešno trguje.
Ludwig Mandel sr., že dolgo trguje v svojih prostorih na 140. . cesti in zadovoljno streže vsa-• komur, ki se posluži njegove . trgovine.
Frank Fabian, trguje na 152. . cesti in odjemalci se pohvalijo. ) da ima najboljše blago.
Joe Janževič ima dobro idočo ! mesnico na 152. cesti, kjer postreže z najboljšim svežim in . prekajenim mesom.
John Videmšek ima zelo veli-. ;o zalego najboljšega blaga \ . prostorni in lepo urejeni trgovini na 152. ce:sti. i Blaž Boldin je dober trgovec, j ki hoče svoje odjemalce pridržali pri naših ljudeh. Postreže najboljše v ceni in blagu na hames Ave.
Tukaj smo navedli imena naših slovenskih groceristov in mesarjev, ki so člani Slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba v Collinwoodu. Ti trgovci so sami naši rojaki, dobri in •ošteni trgovci. Sedaj, ko si bližajo božični prazniki, odločite se, da boste svoje potrebščine kupili pri teh naših ljudeh, ki so mnogim pomagali ob času največje depresije. Držimo se gesla "Svoji k svojim!"
Poročevalec.
Frank Kastelic, ki ima svojo trgovino na Shawnee Ave., po-
šteno'streže odjemalce z najboljšim blagom.
Chas, Lisjak je zelo vljuden in pošten trgovec na Saranac Rd. Ima velik krog odjemalcev.
Frank Lach sedaj trguje na zelo prometni 185. cesti, kjer si je najlepše uredil trgovske prostore.
Joe Modic ima veliko in vedno svežo zalogo najboljše grocerije
Zahtevamo pojasnila
New Duluth, Minn. — Nerad, pa sem primoran, da se oglasim v javnosti. Zadnja konvencija Ameriške Jugoslovanske zveze, ki se je vršila 25. oktobra, 1936 v Eveleth, Minn., je potrdila priporočilo, da se povabi senatorja Elmer A. Benson-a, ki se je slučajno nahajal v Evelethu, da nastopi kot govornik na našem banketu. Ko je prišel čas, je bil senator pripravljen, da nastopi, da nam napravi svoj govor, ne o politiki, pač pa kot paš gost. Veliko članov je z veseljem pričakovalo, da se spozna ž Bensonom in da ga sliši.
Gotove sile so pa Bensonov nastop v zadnjem trenutku preprečile, nam iz neznanih vzrokov, kar je ustvarilo mučen položaj med članstvom. V imenu kluba št. 12 Ameriške jugoslovanske zveze v Gary-New Duluth bi rad vprašal sledeča vprašanja :
Kdo je bil tista sila, ki je vplivala na odbor, da Bensona niso pozvali za govor? Zakaj se
.je, potem ko je velika večina de-| legatov odobrila predlog, da se povabi senatorja da govori, majhna skupina, ali morda en posameznik proti vil večini? Mi Jugoslovani, pripadajoči Ameriški Jugoslovanski zvezi zahtevamo, da se nam to pojasni in sicer takoj ! Vedeti bi morali, da se s takimi čini postavi jugoslovanski narod pred javnimi uradniki kot da smo zarukan narod, da se pustimo zavajati majhni skupini, katera ima slučajno moč v svojih rokah. Naš klub, in vemo da tudi članstvo drugih klubov, želi pojasnila, zakaj se je pritisnil ta pečat sramote na nak narod. Izvrševalni odbor AJZ se kliče, da to pojasni našemu članstvu v najkrajši dobi. To zahtevamo v korist naše organizacije.
Za klub št. 12 A. J. Z.: Charles Hren, 204 W. House St. New Duluth, Minn. -o--
(e verjamete al' pa ne
Dragi Jaka!
Zadnjič si poročal, da si šel lovit zajce na Miheličevo farmo n da si tam pustil dva zajca, po catera da se vrneš o priliki. Da pa ne bo kake pomote in da ne boš zastonj sem hodil, vzemi spoštljivo na znanje, da tistih Iveh zajcev ni več. To ti povem .ned štirimi očmi kot prijatelju n ker ne želim, da bi .po nepotrebnem gasolin pridil. Naj ti •azložim, kako se je to godilo in :godilo.
Ko me je John Mihelič povabil, naj grem ž njim na farme, sem vzel za vsak slučaj seboj udi puško, ker v tem času ni, la bi človek hodil na farme brez orožja, ko ima zverina odprto se-:ono na jagre. John me je sicer ;e vnaprej lepo tolažil, češ, da le smem biti preveč razočaran, :e ne bo zajcev. Ta prisrčna ipodbuda me je napotila, da tudi lisem šel takoj v gozd, ampak iem prej nekaj pomagal gori na lohnovi strehi, kjer so se nekaj zkazovali in ustili, da bodo po-egnili dimnik za par col. če bi r jil dimnik iz golomastike, bi jilo to kaj enostavno, tako smo norali pa z opeko podlagati.
Lahko mi verjameš, kako sem jil z ihto pri delu, ko sem na strehi poslušal grmenje tvoje n tvojega sina pušk. Pri vsa-tem strelu mi je srce zaostalo sa par udarcev in pri vsakem strelu sem odšel po enega zajca z mojega računa.
Potem pa, ko si prišel iz goz-la z dvema zajcema in si brez sramu povedal, da sta ti dva išla, pa tudi mene ni več vzdrža-o na strehi. Takoj sem odpo-/edal službo in zdrsnil doli po lestvi, zgrabil puško in jo ubral / gozd po tista tvoja dva zajca, ci sta ti jo upetala. Takoj v do-inci pod hišo se srečava s prvim jajčkom in eden je bil že naš pa Nackov. Komaj je gospodar John slišal strel, jo je tudi on ubral doli s strehe in v hišo po puško, priletel doli na rob in eričal: "Koliko jih je padlo?" Povem mu, da če bi ustrelil še snega, bi imel dva.
"Jaz sem pa mislil, da mislijo napraviti šturm na mojo farmo, zato sem prišel branit," je rekel John in šel ves potolažen nazaj na streho.
Torej enega sem že imel, zdaj je treba pa še drugega, ki si ga ti Jaka, pozabil. No, po pravici ti povem, da sem ga kmalu našel. Sicer sem se bil trikrat izgubil v obširnem Johnovem gozdu, pa sem nazadnje le srečno prišel z dvema zajcema. John me je sicer malo postrani gledal, rekel pa ni nič.
Pa še to ti moram povedati, da ne bo kaj napek. če bi ti vedel, kaj je John mislil in rekel o tebi gori na strehi, ko si zapeljal mašino na njegovo lepo travo! Njegovih iskrenih besed ti ne bom pripovedoval, kar sam ga vprašaj, pa ti bo povedal.
No pa lepa hvala za tista dva zajca, ki si jih prepustil meni.
—Joe Fortuna.
Premogarji v Ohio
Prernogarji v državi Ohio bodo letos praznovali prvi resnično vesel božič od leta 1929. Kot izjavlja John Owens predsednik premogarske unije za južno Ohio, je letos v ohijskih rudnikih zaposlenih 29,000 premo-garjev, ali 12,000 več kot lansko leto. Vsi delajo po pet dni v
tednu. Premogarske družbe so | bilo primorane oglaševati v ča-' sopisju, da so dobile dovolj pre-, mogarjev.
-----o--
RAZNE ZANIMIVOSTI Sonce je 324 tisoč krat težje ko zemlja.
Najstarejši človek sveta je bil neki Jenkins, ki je bil 151 let star in je umri 1. 1870. -
Potovanje po zapadni Ameriki
Piše Michael Lah ml., Cleveland, Ohio.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n«mik«m Uvirr.i ku K. Ulr>
"In bežal si pred menoj, Ibrahim mamur! Ali pravzaprav Dawud Arafim. Strahopetnež si!"
"Le zbadaj, škorpijon! Jaz pa sem lev, ki te bo raztrgal. Vedel sem, tistikrat v Damasku, da me boš izdal,'zato sem šel. Nisem hotel izgubiti vseh težko pridobljenih uspehov. Zasledovali ste me in mi spet vse vzeli. Pa dobil bom nazaj dragulje, dobil jih bom! Zanesi se na to!" "Dobi jih!"
"Da! In prinesel ti jih bom in pokazal! Zato te še nisem umoril. Pa umrl boš vkljub temu! Kajti ti si kriv vseh strašnih muk, ki sem jih pretrpel! Iztrgal'si mi Zenico, njo, ki sem z njeno pomočjo hotel postati boljši človek. Ti si me pahnil!
'Torej pa mi pred smrtjo še vsaj povej, kje živi tisti Bar ud el-Amazat, ki ti je prodal Zenico za sužnjo?"
"Tega nikdar ne boš zvedel."
"Vidiš, da se me bojiš! Če bi bil prepričan, da bom poginil, bi ni brez skrbi povedal."
"Ni radi tega, da ti ne povem! Le zato, ker ti nobene želje več nočem izpolniti.
Sedaj pa molči! Spati moram, po noči me čaka mnogo dela, spočit moram biti."
"Ne. boš mogel spati. Vest ti ne bo dala miru."
"Ve.-1 ima le džaur. Pravoverni jo prezira."
Čul sem iz šuštenja njegove obleke, da je legel. Ali je res mislil spati? Nisem verjel. Ali
nazaj v prepad, iz katerega sem se hotel dvigniti! In zato te bom kaznoval! Maščeval se bom. Crnrl boš, pa ne naglo, ne pod nožem in ne od krogle, o ne, počasi in v neskončnih mukah. Glad bo trgal tvoja čreva in žeja bo žgala tvojo dušo, da bo Sikala kakor kaplja, ki pade na razbeljeno železo!" "Zmožen si tega, vem!" "Ne norčuj se! Nikar ne misli, da mi boš ušel! Če bi vedel, kdo da sem, bi okamenel od groze."
"Ni mi treba vedeti." "Ne? O, pa ti bom. le povedal, da ti bo vsako upanje minilo in da bo groza zgrabila tvoje srce. Vse boš zvedel, da boš od strahu z zobmi škripal! Ali veš, kaj je cuwaldar ?" "Vem."
Cuwaldar pomeni vrečarja, človeka, zločinca, ki svoje umorjene žrtve v vrečo zavije in v morje vrže. Mnogo sem čul o cuwaldar jih. še pred nedavnim časom so vznemirjali ves Carigrad.
"Dobro! Pa veš tudi, da so ču-waldarji organizirani in da imajo svojega poglavarja?" "Ne, tega nisem vedel." "Torej pa vedi, da sem bil jaz poglavar in da sem še!" "Bahač!"
"Ne dvomi! Ali nisi videl v Egiptu, da sem bogat? Odkod bi naj imel denar, jaz, izgnani uradnik? Tudi Al'rak ben Mulama smo zašili v vrečo. Eden mojih ljudi v Odrinu je namreč opazil, da ima mnogo denarja pri sebi. Našli so pri njem tudi pisma in jih prinesli meni. Previdno sem jih odprl, bila so priporočilna pisma. Koj sem sklenil, da bom šel v Damask in prevzel vlogo Jakubovega sorodnika ter ob ugodni priliki izro-pal Jakubovo trgovino. Ni se mi še ponudila prilika, pa si prišel ti, džaur! Hiteti sem moral,_ vedel sem, da ne boš miroval, da me boš našel in spet pregnal, in zadovoljiti sem se moral z majhnim plenom. In spet si ti tega kriv! še j tan naj te zato muči v najstrašnejšem ognju džehenne!"
"In še to, kar si ugrabil, si spet izgubil!"
"Pa dobil bom nazaj, videl boš! In to bo tudi zadnje na svetu, kar bodo videle tvoje oči! Spravil te bom na kraj, odkoder ni vrnitve. Poznam te razvaline in njihove rove in hodnike, kajti vedi, da sem v Sugeiru rojen. Moj oče se je skrival v tehle rovih, ko je egiptovski paša prišel v Sirijo in lovil može in fante za svojo vojsko. Mlad sem še bil tistikrat, skupaj sva se plazila po teh globinah, z vsakim kotom sva se seznanila in zato tudi dobro vem za kraj, kjer boclo trohnele tvoje kosti, ko boš po strašnih mukah poginil."
"Tudi Allah ve zanj!"
"Pa Allah ti ne bo pomagal, džaur! Tako trdno, kakor te sedajle držijo tele vezi, tako trdno te bodo držali tudi tile temni rovi, ki te v njih čaka smrt.
neizogibna smrt!"
•e je le delal, kot da spi? Se je igral z menoj, kakor se mačka -gra z miško?
Ostro sem ga .nekaj časa opazoval.
Res ni spal. Imel je sicer oči zaprte, pa kadar jih je odprl in pogledal na mene, niso bile trudne in zaspane, ampak žive in ostre. Močno so se. bleščale.
Kako bi sicer tudi mirno spal? Saj je vendar dobro vedel, kako slabo me je zvezal, poznal pa me je tudi dovolj in si je lahko mislil, da bom vse poskusil in ;.e rešil, če bo mogoče. Ovil mi je namreč neke trake okoli glež-njev in nekaj, sam nisem vedel kaj, okoli zapestja. Roke mi je pustil spredaj in cisto lahko sem z njimi segel do gležnjev.
Da sem imel nož! Pa vse mi .je vzel, tudi žepe mi je izpraznil. Koliko sreča vobče, da sem vzel !e nož in samokres s seboj! Če mi je bila res usojena smrt v podzemeljskih hodnikih solnčne-ga templja, bi vsaj Halef podedoval moje puške, mesto da bi prišle temu zločincu v roke.
Smrt—? Ali -je res bilo tako nevarno? Se nisem mogel braniti? Se nisem mogel reši-
Špamski submarin potopljen od tujezemcev
Valencia, španska, 15. decembra. špansko mornariško mini-sterstvo socialistične vlade je naznanilo včeraj, da je neki tu-i jezemski submarin potopil špan-ski submarin 0-3 v bližini Mala-ge. Pogreša se 44 mož posadke i na španskem submarinu.
MALI OliLASI
Delo dobi
izkušeno dekle za hišna dela in ki stanuje v bližini 185. ceste. I Oglasite se na 762 E. 185th St.
(X)
Mr. in Mrs. John E. Da-vies na potu v Rusijo. Mr. Dairies je novi ameriški poslanik za Rusijo. Mrs. Davim je najbogatejša ženska v Ameriki.
-o—--
Farma naprodaj
I Proda se ali zamenja za hišo v mestu, 101 aker obsegajoča farma v Pennsylvaniji, z vsemi poslopji in obširnim goz-jdom. Za gotovino je jako nizka I cena. Lastnica se nahaja v Olevelandu, in je naslov: Stella Kris, 5516 Carry ave., Cleveland^.__<297>
ženska dobi delo
za hišna opravila, za en dan ali dva dni v tednu. Vprašajte na 15317 Hale Ave.
Naznanilo
članice društva sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio ste vabljene, da se vse brez izjeme udeležite ' j letne ali glavne seje v sredo 16.
decembra ob navadnem času. " Vabi se vas zato, ker so važne " stvari na dnevnem redu in tudi * j volitev odbora.
^ t Naznanja se vam tudi, da mo-
0	j ra vsaka članica ta. mesec plačati e' 50c v društveno blagajno. Po se-
1 ji se bo vršila zabava, in ena iz-*! med članic bo deležna lepega do-'■j bitka. Vidite torej, da je vaša " j navzočnost potrebna, ker se gre j :a važne stvari. Pridite, da ne j )c potem nepotrebno kritizira-i nje. S sestrskim pozdravom —
1	i tajnica.
Rudarji v Utah z uspehom odbili skebe
a?
Roke mi je samo zvezal, ne pa tudi privezal. Lahko sem jih pregibal, tudi so bili svobodne-. Izdrl bi mu nož, si prerezal vezi, pa bi bil prost.
Toda to se je moralo kmalu zgoditi. Opoldne je bilo, ko s6m stopil v rov, gotovo sem bil več ur nezavesten — lahko mu je prišlo na misel, da bi me vendarle ustrelil. Potem je vsaj gotovo vedel, da sem mrtev.
Razmišljal sem. Če bi se bil čisto počasi splazil k njemu in otipal, kako leži, kje ima nož, in mu ga v hipu izdrl? Ne, to je bilo nemogoče. Ali pa bi planil nanj in ga zadavil z rokami? Tudi to ni bilo mogoče. S samimi prsti nisem mogel obseči močnega moškega vrtau. Da bi ga z nogami napadel? Ga sunil s pestjo v sence? Ne! Je bilo preveč tvegano. Če ga nisem zadel koj v prvem hipu naravnost na pravo mesto, sem bil izgubljen. Ne, nož sem moral dobiti med prste v prvem hipu napada in čisto zanesljivo, sicer je bilo zaman vsako tveganje.
Odločil sem se za počasnejši pa varnejši napad.
Počasi, čisto počasi sem se zravnal. Noberia guba na obleki mi ni smela zašušteti, v sklepih mi ni smelo pokati in povrh sem moral tudi oči zapreti, sicer bi bil iz njihove lege spoznal, kaj počenjam. Kajti prav tako, kakor sem jaz videl blesk njegovih oči, je tudi on videl moje oči.
Ni bilo lahko, pa šlo je. Počasi, neskončno počasi in previdno sem sedel, počasi in neskončno previdno počenil na roke in noge. Oči sem imel napol odprte, da bi ujel njegov pogled. (Dalje prihodnjič) —-o--
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za ilom. 6303 GLASS AVE. HEndcrson 2978
Park City, Utah, 15. decembra. štrajkujoči rudarji v tukaj-j, šil jih srebrnih rudnikih so vče-j raj z uspehom odbili kakih 100, skebov, ki so prišli, da zasedejo1 mesta štrajkarjev. Skebi so se! pripeljali v 17. avtomobilih, j štrajkarji so jih čakali ob glavni i cesti, jih potegnili iz avtomobi-j lov, pretepli, potem pa prepodili iz mesta. Stavkokazi so se pri- j tožili na governerja.
-0—- ;
Dva francoska parnika j
zadržana po štrajku
Paris, 15. decembra. Parnika I Champlain in Paris od franco-; ske linije nista mogla odpluti iz i Havra radi štrajka pristaniških delavcev. Champlain je imel na krovu 450 potnikov za Ameriko, Paris pa 800. Francoska družba mora skrbeti za ljudi, dokler ne bo štra.jk poravnan.
--0---
General Kaj Šek je bil umorjen?
Tokio, 15. decembra. Japon-. ska časnikarska agentura Domei ; poroča, da je bil kitajski mini-sterski predsednik in vrhovni i načelnik kitajske nacionalistične armade, general čiang Ka.i Šek l umorjen zaeno s svojimi častniki in stražniki, ko so ga pretekle; soboto zajeli komunisti. Vir, odkod prihaja ta vest, ni naveden.
a &
* *
-s-*
*
4< t
1 t
4
I *
+ *
t *
Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih scda.i, dokler zalaga lic poide!
za vaš premog
TELEFONIRAJTE GLENVILLE 2914 ........
T.95 POCAHONTAS LUMP
MALO PEPELA. NIČ DIMA REAL VALITE	SUNDAY
LUMP	CREEK
fina gorkota malo
pepela
$5.95 $6.65
tona	'ona	_ —
REAL VALUE COAL CORP.
10305 ELK AVE POVAŽAMO NA VZHODNO STRAN
nič holjiega za ta denar
GL. 2914
REVA LUMP
srednja velikost, dober za peč
GL. 2914
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno
"filiEE'S ELIXIR =
«*>*? MrtER WIME
N s bodite sužnji neprebavnosti
- NAliOOlTK SI I'KOSTI VZOREC —
1 fritter's Bitte. Wine Co. | 1 514 S. Wells St., Chicago, 111. ,
1 Pošljite mi brezplačni vzorec. (
\ Ime *....................... I
' Naslov .....................
V vseh leliornali
r
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
POSEBNOST!
Deške in fantovske
SUKNJE
$4.95, $8.50, $9.95, $12.00 FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE HEADER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
REJ ENI PREŠIČI NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnuieni, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Koljeno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite, tudi izvrstno govejo mesa in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Wilioughby, Ohio Tel. WtcMiffe H0-J-3
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je bil prizadet hud udarec, ko sem tako nepričakovano naglo izgubila nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga
Joseph Vartz
ki je nanagloma izdihnil svojo blago dušo dne 12. novembra 1936 v najlepši moški dobi star 35 let. Položili smo ga v prezgodnji grob dne 16. novembra 1936 na Calvary pokopališče.
Vdolžnost si štejem, da se iskreno zahvalim vsem onim, ki so mi kaj dobrega storili ter mi bili V veliko pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Kakor tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so pri njem culi in molili in ki so se udeležili zadnjega sprevoda.
Najprisrčnejša hvala Rev. Andrew Andreyu za spremstvo iz hi|e žalosti v cerkev"!.i "na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Ravno tako tudi lepa hvala Rev. Matija Jagru in Rev. Max Scdji za navzočnost in asistenco pri sveti maši. V globoki hvaležnosti se najiskrene je zahvaljujem za poklonjeno cvetje, ki ste ga položili ob krsti mojega ljubljenega soproga in sicer: družina Joseph Yartz Hecker Ave., družina Anton Vidervol, družina Mr. in Mrs. Frank Vidervol, Mr. in Mrs. Anton Vidervol Jr., Ralston Family, Mr. in Mrs. Joseph Kalsic, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar Jr., Polly Vidervol, Boj ack Family, Ralph in Frances Pust, Anthony in Mary Lončar, James Merhar in družina Norwood Rd., Johnnie and Shorty Merhar, Pauline and Josephine Gorsha, Joseph Glavan in družina, Mr. in Mrs. Hol-linshead, Anton Grdina in družina, Mr. Frank Novak E. 69th St., Community Welfare Club, Mr. in Mrs. Frank Drobnick, Mr. in Mrs. Joseph Gliebe, Mr. in Mrs. Frank Mervar, Bridge Club, The Staff of Eaton Mfg. Co., Joe's Friends at Eaton's, Mr. in Mrs. Chas. F. Coyle, Mr. in Mrs. John Schoettle, Mr. in Mrs. J. F. Romans, The Bridge Club, Sympathy from Friends, društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z., glavni odbor Slovenske Dobrodelne Zveze, The Bridge Club.
Iskrena hvala vsem sledečim za obilne darove za svete maše: Mr. in Mrs. John Merhar Sr. E. 41st St., Mr. in Mrs. Math Nousak, Mr. in Mrs. Frank Gorsha in družina Mr. in Mrs. J. Cernilogar, Mr. in Mrs. Jos. Jernejčič, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar E. 67th St., družina Marko Merhar E. 66th St., Mr. in Mrs. Joseph Yartz, Mr. in Mrs. Frank Krall Thames Ave., Mr. in Mrs. Frank Merhar E. 62nd St., Mr. in Mrs. Frank Zobec in družina, Miss Anna Yartz, Mr. Frank Yartz, Mr. in Mrs. Lushin in družina, Mr. in Mrs. Frank Koren, Mr. in Mrs. John Kromar Glass Ave., Mr., in Mrs. Joseph Metlika, Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. John Gornik Giddings Rd., Miss Clementine Posch, Mrs. Mary Gornik, Mr. Vic Kosoglav, Mr. in Mrs. Victor Hočevar E. 53rd St., Mr. in Mrs. Joe Mismas, Mr. in Mrs. Stephen Novak, Jerry Pappes, Mr. in Mrs. P. V. Hopkins, Mr. in Mrs. Baker, Mr. in Mrs. Cassovie, Matthew Modic, Martha Secolic Z ack, Mr. in Mrs. Jos. Menart Jr., F. A. Novak Family, družina Joseph Ponikvar, Mr. in Mrs. Victor Zakrajšek, Mr. in Mrs. Zbasnik, Mrs. M. J. Herrvon, Mrs. Alice Ronyetz, Mrs. Vivian Gedeon, Rudolph Koenig, Mr. in Mrs. Walter J. Guzik, Kmet Family, Ralph Cebron Family. Mr. h\* Mrs. Frank Glavan, Mr. in Mrs. A. Kosoglav, Mr. in Mrs. Koren E. 45th St., Miss Angela Teck. Mr. in Mrs. Edward Bell, Mr. in Mrs. J. Fleishman, Mrs. Frances Hočevar, Mr. in Mrs. Jack Klopec, Joe Bai;t Zinich, Joseph Markovic E. 43rd St., Mr. in Mrs. Anthony Bell, Mr. John Vidmar, Mrs. Frances Drobnic.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba in sicer:: F. J. Vidervol, A. J. Vidervol, Joseph Hočevar Jr., E. F. Posch,"j. E. Gliebe, J. Demshar, Chas. Coyle, Rose Weiss, P. F. Rossbach, John Bo-jack, Edward Bojack, Peter Popovic, Walter Guzik, J. F. Romans.
Ravno tako iskrena hvala onim članom društva Sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z., ki so nosili krsto ter ga spremili in položili v prerani grob. Obenem tudi lepa hvala društvu Sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. za hitro izplačilo posmrtnine.
Prisrčna hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost ob času žalosti in za izvrstno vodstvo pogreba.
še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste se na en način ali drugi izkazali kot zvesti prijatelji, ne boste pozabljeni in naj vam ljubi Bog stotero povrne.
Ti preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog, ki si me tako nanagloma za vedno zapustil in življenje tega sveta dokončal, veseli se sedaj v nebeški slavi. Nikdar ne boš pozabljen v,srcih onih, ki so Te poznali in ljubili, zlasti pa pri svojih dragih. S žalostnim srcem Ti želim, da počivaš mimo v prezgodnjem grobu, in nebeška luč naj Ti sveti. Ohranite ga vsi, ki ste ga poznali, v najlepšem spominu.
žalujoča
MAE YARTZ, soproga.
Zapušča tukaj tudi žalujočega očeta : n mačeho, Joseph in Margaret Yartz. brata Franka in sestro An no in popol sestre in brate Margaret, Mary, Lillian, Eleanor, Robert, James, Raymond.
Cleveland, Ohio, 16. decembra, 1936.
bil je Lionel, ki je ta zločin zvrnil na Sira Oliverja. Takrat je bilo rečeno, da je Sir Oliver pobegnil iz strahu pred posledicami, in v svojo sramoto priznavam, da sem tudi jaz verjela tem besedam. Toda od takrat sem odkrila resnico. ..."
"Resnico?" je vzkliknil nestrpni Sir John. 'Resnico, praviš, gospodična?"
Spet se je bilo njegovo lord-stvo prisiljeno vmešati.
"Potrpljenje, mož, potrpljenje ! Končno se mora resnica iskazati, Killigrew!"
"Da, medtem pa tratimo čas!" je zamrmral Sir John in trmasto utihnil.
"Ali naj dalje razumemo, gospodična, da obtoženčevo izginotje iz Pannarrowa ni pripisati njegovemu begu, temveč ma-hinacijam njegovega brata?"
Dalje prihodnjič)
na," je rekel. "Ali imate kaj, s čemer lahko dokažete resnico svojih besed?"
Toda Sir John se ni dal ugnati. "To ni nič drugega kot laž, ki ji jo je ta lopov natvezil. Začaral jo je, pravim!"
Sir Oliver se je na te besede glasno zasmejal. "Začaral? Vidim, da vam obtožb nikoli ne zmanjka. Najprej je bilo piratstvo, potem umor in ugrabljen je, in zdaj je čarovnija!"
"Trenutek, prosim!" se je spet oglasil Lord Henry. "Ali resno mislite, ko nam pripovedujete, da je bil Lionel Tressi-lian oni, ki je umoril Petra Go-dolphina?"
"Resno?" je ponovila in njene ustnice so podrhtavale. "Tega vam ne pripovedujem samo, marveč vam to prisegam pred obličjem božjim. Bil je Lionel, ki je umoril mojega brata, in
Morski jastreb
PREVEL — A. š
PUBLIC &QTHES 6301-03 St. Clair Ave.
šla sem prostovoljno ž njim v Alžier, kjer sem postala njegova žena."
če bi bila vrgla bombo mednje, ne bi mogla povzročiti mod njimi večje osuplosti in razburjenja. Naslonili so se nazaj na svoje sedeže ter široko razprtih oči strmeli vanjo.
"Njegova žena . . . njegova žena? .... je končno izdavil Lord Henry. "Postali sle njegova . . . ."
Nato pa je usekal z jeznim glasom vmes Sir John: "Laž! Navadna laž, da reši vrat tega opova!"
Rozamunda se je naslonila proti njemu in njen nasmeh je )il podoben skoraj režanju. "Vaše domislice so vedno nespametne, Sir John," je rekla. "Zakaj dcer vas ne bi bilo treba opomniti, da nimam vzroka lagati, da ga rešim, če mi je res storil to krivico, o kateri vi trdite, da jo je storil." Nato je pogledala po ostalih: "Menim, gospodje, da bo v tej zadevi moja beseda odtehtala Sir Johnovo ali besedo katerega koli drugega na vsakem sodišču, kjer se deli pravica."
"Hm, to je resnica!" je pripomnil Lord Henry zmeden. "Trenutek, Killigrew!" In spet je pomiril nestrpnega Sira Johna. Nato je pogledal na Sira Oliverja, ki je bil najmir-nejši in najbolj izbran v vsej družbi. "Kaj imate vi povedati, gospod ?"
"K temu?" je vprašal korzar. "Kaj pa je k temu še povedati?" je vprašal.
"To je laž!" je kriknil Sir John. "Vsi smo bili priča tistemu dogodku — vi in jaz, Harry —• in videli smo. . . ." i "Ste videli?" je vprašala Ro-; zamunda. "Ampak niste. . . ."
Razjarjeni Sir John jo je pre-, kinil:
i "Ni dvoma, da je pripravije-i na priseči, da jo je njen zaroče-i nec, Master Lionel Tressilian prostovoljno spremljal na nje-| nem begu.I'
R "Ne," je odvrnila. "Kar se ► tiče Lionela Tressiliana, je bil ^ odveden nasilno, da prizna svoje grehe, ki jih je grešil proti
VSE VOLNA
Novi športni modeli eno in dvovrstne. Vseh barv, vseh mer. Hitite!
plave, rujave, črne, sive, itd. Mere take, da vsakemu pristoje.
S polnim pasom, s pol pasom. Hitite!
Prihranite si razliko za vaše božično nakupovanje!
Kupite na tej razprodaj i!
"give this gift for new joy
in living!"_
"Božič je tu Kaj!
V naši trgovini dobite
NAJLEPŠA BOŽIČNA DARILA
FINE MOŠKE SRAJCE, moderne barve.
ŽENSKO PERILO in OBLEKE, najmodernejši kroji.
OTROČJO ZGORNJO in SPODNJO OBLEKO.
POSTELJNO P OGRINJALO, čista volna.
BLAGO na JARDE, najmodernejše barve.
VOLNENI JOPICI za moške, ženske in otroke.
V naši trgovini dobite vse, kar potrebujete, da se lepo oblečete za božične praznike.
JSTe hodite v mesto predno se ne oglasite pri nas in si ogledate našo zalogo.
Mesto koledarjev dajemo Strašne in BREZPLAČNE DOBITKE ZA NAGRADE.
Oglasite se pri nas.sda vas postrežemo v dobrem blagu po najnižjih cenah.
Ena stvar pri nakupovanju božičnih daril v naših prodajalnah je, da imamo mi popolno izbiro daril, za vsakega člana vaše družine, — darila za mater, očeta, sestro, brata in tudi za male.
Vse naše blago ima prave cene, tako da faktično prihranite denar pri vaših božičnih nakupih. Poleg tega se pa izognete drenju, na katerega naletite v tem letnem času. Zato je pa toliko bolj prijetno kupovati pri Grdinovih.
Pridite in si oglejte našo izložbo priporočil za božična darila. Samo nekaj malega gotovine vam je potrebno za katerikoli predmet, ki si ga izberete.
Da se vam olajša nakupovanje, bosta obe naši prodajalni odprti vsak večer do božiča
ZASTONJ
medaljnoiz ■Sterling srebra
Ta lep medaljon iz Sterling »rebra, engravirun s kakršnim napisom hočete, »e vdela zastonj v vaš božični Frigidaire, kot stalen spomin na vaše darilo za novo radost v življenju.
MESEČNA PLAČILA SE PRIČNO ŠELE 1. APRILA 1937
Se priporoča
A. GRDINA IN SINOVI
6019 ST. CLAIR AVE.	15301 WATERLOO RD.
HEnderson 2088	KEnmore 1235
ANTON GUBANC
Slovenska modna trgovina
16725 Waterloo Road
"Zanikati? Ne. Zanikam pa vašo jurisdikcijo v tej zadevi, kakor sploh jurisdikčijo vsakega angleškega sodišča, ker nisem zagrešil zločina piratstva \ angleških vodah."
Lord Henry je priznal, da ga je ta odgovor skrajno presenetil, ker je bil nepričakovan. In vendar, kar je ujetnik rekel, je bilo resnično in čudno, da je lord Henry to izpregledal. Toda Sir John ni bil tako tankovesten, zato je vprašal:
"Ali niste prišli v Arwenack ter jo od tam nasilno odvedli?"
"Nu,nu," je rekel korzar do-brovoljnc. "Pojdite nazaj v šolo, kjer se boste poučili, da od-vedba ni piratstvo."
"Torej imenujte to odvedbo, če hočete,' je priznal Sir John.
"Ne, če hočem, Sir John. Imenovali bomo to pač to, kar je."
"Mir!" je rekel Lord Henry ter potisnil zadevo na stran. "Obtoženec ima prav. Mi nimamo nobene jurisdikcije v tej zadevi, ker ni zakrivil nobenega zločina piratstva v angleških vodah, niti ne — v kolikor nam je znano — proti nobeni ladji, ki bi jadrala pod angleško za stavo."
Rozamunda se je zgenila in pozorno prisluhnila. Sir Oliver je to opazil ter se čudoma čudil, kakšno je njeno sedanje mnenje o njem, zdaj ko se nahaja med svojimi prijatelji in zaščitniki.
Toda Sir John se je naglo spet lotil zadeve:
"Pa naj bo tako," j6 priznal nestrpno. "Obravnavali in so-
dili ga bomo torej na podlagi zločina odvedbe in umora. Ali imate kaj pripomniti k temu?"
"Ničesar, kar bi imelo pri vas kaj teže," je odvrnil Sir Oliver. Nato pa se je njegovo mirno zadržanje nenadoma izpremenilo in skoraj strastno je vzkliknil: "Dajte končajmo že to komedijo, to navidizno sodno obravnavo ! Obesite me, da bo stvar že v kraju. Kar igrajte vlogo pirata, zakaj ta vam izvrstno pristaja. Toda, za božjo voljo, ne onečastiti kraljičinega urada }n ne igrajte vloge sodnika!"
Sir John je skočil na noge, rdeč v obraz ko kuhan rak:
"Pri Bogu, nesramni malopridnež. . . ."
Toda Lord Henry je položil svojo roko na njegovo ramo ter ga potisnil rahlo nazaj na njegov sedež. Zdaj je sam nagovoril obtoženca:
"Gospod, vaši zločini so nevredni človeka, ki si je pridobil sloves drznega in hrabrega bojevnika. Vaša dejanja so tako notorična, posebno ono, radi katerega ste pobegnili iz Anglije, in pozneje vaš zopetni pojav na Arwenacku, da je vaša obsodba na kakem angleškem sodišču že v naprej sklenjena stvar. Vendar, kakor sem že rekel, na vas je, da stavite zahtevo, da vas prepeljemo v Anglijo. Pa vendar," je rekel z nizkim in zelo resnim glasom, "če bi bil jaz vaš prijatelj, Sir Oliver, bi dal prednost obravnavi tukaj, na morju."
"Gos;: ad je," je odvrnil Sir
Oliver, "vaše pravice, da me obesite, nisem oporekal niti je zdaj ne oporekam. Drugega nimam pripomniti."
"Ampak jaz imam."
S temi besedami se je končno oglasila Rozamunda ter presenetila sodnike. Vsi so se obrnili proti njej, ko je vstala koncem mize.
"Rozamunda!" je vzkliknil Sir John. "Prosim te . . ."
Z odločnim zamahom roke mu je ukazala molk.
"Ker je torej to zadeva odredbe, in ker sem bila jaz ona oseba, ki je bila odvedena, zato je prav, da zveste, kaj bom mor-;la imela povedati na angleškem sodišču."
Sir John je skomignil z rameni in spet sel. Lord Henry se je obrnil k Rozamundi in rekel: "Ker obtoženec ni zanikal obtožbe in ker se je modro odločil, da noče zahtevati obravnave na angleškem sodišču, zato ni potrebno, da vas nadlegujemo, gospodična Rozamunda, niti se vam ni treba vznemirjati, da boste kdaj pozvani na kako angleško sodišče."
"Tu ste v zmoti, gospod," mu je mirno odvrnila. "Poklicana bom na sodišče, do povem svoje, ko vas bom vse skupaj obtožila umora na visokem morju, če še nadalje vztrajate pri svoji namenih."
"Rozamunda!" je vzkliknil Sir Oliver v silnem presenečenju.
Ona ga je pogledala in se nasmehnila; bil je to smehljaj poln bodrosti in prijateljstva, pa še nekaj več, radi katerega je Sir Oliver videl, da bi bil vreden cene, ki so jo zahtevali od njega.
"Ker on sam noče zanikati te obdolžitve, jo moram torej jaz zanikati mesto njega," je dejala. "On me ni ugrabil, gospodje, I kakor mislite. Jaz ljubim Sira j Tressiliana. Polnoletna sem in gospodarica svojih odlokov in
svojemu bratu, grehe, katere vi zdaj temu pripisujete."
"Nu, kaj pa mislite s tem?" je vprašalo njegovo lordstvo.
"Kaj mislim s tem? Da je trditev, da je Sir Oliver umoril mojega brata, nesramna, zločinska laž; da je bil resnični morilec Lionel Tressilian, ki je dal, da izbegne odkritju in da dovrši svoje peklensko delo, svojega brata ugrabiti, da bi bil prodan pozneje v sužnost."
"Ha, to je preveč!" je zarjul Sir John. "Saj vidite, da se norčuje z nami! Kar je belo, nam hoče prikazati črno, in črno, kar je belo! Ta prekleti lopov jo je začaral se svojimi peklenskimi maverskimi čarovnijami!"
"čakajte!" je rekel Lord Henry in dvignil roko. Zelo resnega obraza se je obrnil proti Rozamundi. "To je ... to je skrajno resna izjava, gospodič-
Mi opustimo trgovino! PRIDITE TAKOJ KUPITE PRIHRANITE $ $
DARILA ZASTONJ z vsako obleko, površnikom, suknjo.
SUKNJE!
$l A*95 12
12
fa CHRISTMAS FRIGID AIM
yga^ t/metermiser
i Brings Years of Happiness as it Saves... Ask to see Proof of its amazing economy !\
fyf Ask about our ^ I* Christmas Plan i
i NO MONEY DOWN •
Ai Monthly Terms to Suit $ Your Budget! M> VVr	vfifii
• Pridite k nam in videli boste, kako Frigidaire z Meter-Miser enoto za zamrz-. nenje, zniža stroške elek-. trike do kosti. Meter-Miser ; je najenostavnejši mehanizem za zamrznenje, kar se jih je še napravilo, — tih, neviden, brez sitnosti. Videli boste, kako zasigura varnejšo protekcijo živil, kar dokaže Food-Safety In-psfidicator, vdelan v odde-• lek za živila.
Potem boste videli, zakaj je Frigidaire dvojno razveseljivo darilo. Ne donese samo novo udobnost in novo radost življenju, ampak varje tudi zdravje družine ter faktično prihrani dovolj na živilih in ledu, da se sam izplača.
Fredno se odločite na kako darilo, si na vsak način oglejte božični Frigidaire, ki ima vseh pet standardov za kupca ledenice. Radevolje vam bomo razkazali dokaze pred vašimi očmi. Ne pozabite vprašati o našem bo-f.ičnem načrtu za odplačevanje.
KREMZAR FURNITURE
6806 St. Clair Ave.	ENdicott 2252
ODPRTO ZVEČER