Ok PHInuflSKI DNEVNIK Leto!T~~5r~-~^S>L° osvobQP1LNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JUl a- • Stev. 218 (2837) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbort. post. 1. gr. VCER, JSNJA MOGOČNA MANIFESTACIJA MLADINE JE BILA SPODBUDA DA SE MLADINA SE BOLJ STRNE IN POVEČA PRIZADEVANJA ZA URESNIČITEV IDEALOV VSE NAPREDNE MLADINE SVETA, KI SE BORI ZA ZMAGO NOVE DRUŽBENE UREDITVE, ZA ZMAGO NAPREDKA NAD STARIM RAZPADAJOČIM REAKCIO- NARNIM SISTEMOM IZKORIŠČANJA ČLOVEKU. ČLOVEKA PO TRST, torek 14. septembra 1954 Cena 20 Ur MANIFESTACIJ A MLADINSKEGA TEDNA Dokaz požrtvovalnosti, borbenosti jpavdušenla tržaške napredne mladine Za In nacimv^ Vse napredne tržaške mladine v borbi za socialne Q ne Pravice, za zmago nove družbene ureditve! V-—’.' tori® k* *. . dinskTterim, sf je .K011631 PO RAZGOVORIH V BOHRU PRISPEL EDEM VČERAJ V RIM Optimistične izjavi: ob odhodu iz Bonna, kjor pa socialni demokrati sodijo, da ni sin vso gladko - Hdcn predlaga razširitev bruseljskega pakta na Zahodno [Veničiju in Italijo 7 BONN. 13. — Angleški zunanji minister Eden je danes nadaljeval svoje razgovore s kanclerjem Adenauerjem, ki jih je začel včeraj popcidne. Današnji razgovor, tretji po vrsti, je trajal samo eno uro in je bil v glavnem posvečen sestavljanju uradnega poročila. Opoldne sta zahod nun em š k o ražajo upanje, da bo moral Eden upoštevati stališče Francije in tistih sil v britanski javnosti, ki nasprotujejo oborožitvi Zahodne Nemčije v kakršnikoli obliki. Zvečer so uradno naznanili, da je bila preložena izjava bavna večera v uonm rn na. sum prinesel naši mladini d • , ,i mnogo izkušeni, in kar ie še Program mladinskega tedna mnogo bolj važno, dal živo no- • rrlnrlo cnrtrt. hnrln J- __ . * redit,,"--'"*'*1 z veličastno I "a,“? večera v Dolini in na,s!im na Opčinah Prl'j terasi v Ul. Montecchi. £0r.u_ob.BaaovUki m'° p“ . pro so ^°..ž‘vaJmoS vesCedan ! JmbU .bogat tucii glede šport-1 budo] da se še bolj čvrsto 7n zgodmsadmc' m mladinko tl' n pnredltev- saj so zelo le- trajno oprime borbe in dela za PripravrU,trai ureiali prostor ' ^ sahovskl>. namizno-1 združitev vseh mladinskih na- in jed a- kioske za p?ia/J i-ln, nog?metn’ turnirji, j predrtih sil. za še večjo poži-in , cov razobešali i Mladinski teden je torej .re- vitev mladinske športne in Ston^ ?vili lesen oder f ^ obsežnih in dolgotraj-j kulturne dejavnost« zlasti na stopajoče. °d« za na-, n,h naporov številnih mladm-jza okrepitev vsakodnevne bo^ ka’ vsa Pričakovanja! IT so I »htll «re,snitit«v upravičenih ditve, za zmago napredka nad ‘SVJ,e S1°,b ugotovili da ni! Postavlja vedno J starim razpadajočim reakcio- ?^ari«n°Ž^ - ie > Urah ko ir V, P°P°idan- j ov ?an 2aeetl', 150 Je bil - ! hnlas,‘ J* iz v 4 Ve,lik* gi nji ‘ .'Piadi P/'':'5 odločneje prebivalstvo mesta in dežele, slovenske in italijanske narodnosti. Današnja mogočna manifestacija miadine naj nas spodbudi, da se še bolj strnemo io povečamo prizadevanja za u-resničitev idealov vse napredne mladine sveta, ki se bori za zmago nove družbene ure' narnim sistemom izkoriščanja človeka po človeku. Naj živi tržaška napredna mladina ! Na.i živi bratstvo in sloga med tu živečim delovnim ljudstvom ! Naj živi napredna mladina sveta v borbi za zmago napredka !». (Nadaljevanje na 2. strani) ler in britanski zunanji mi- nister sta proučevala vprašanje o obnovitvi nemške suverenosti in razne možne reši- h uresničenja nemškega prispevka k obrambi svobodnega sveta. Oba sta prepričana, da mora taka rešitev sloneti na trajnem sporazumu! kanclerja Adenauerja o vlad-med Francijo in Nemčijo. Oba j ni zunanji politiki, ki je bila ministra sta soglasno izrazila, napovedana za jutrišnjo sejo zunanje ministrstvo in britan- upanje, da bodo sedanj, d.plo- J Bundcstafpi. Zatrjujejo, da je ski visoki komisariat v Nem- matski razgovori omogočili v [kancler mnenja, da so njegovi čiji izdala skupno poročilo o biižnjem času . sklicanje kon-j razgovori z angleškim zuna-razgovorih s kanclerjem Ade- £erenee.» njim ministrom Edenom pri- nauerjem in ministrom Ede- Eden «e nat0 0), 13 un z! nesli nove elemente, o katerih nom. Poročilo pravi, da je letalom odpotoval v Rim i n, mogoče poročati parlamen-včerai in danes nrišln rred J5 aj°l oapoio\ a v «'**“•) tu, dokler h de n ne bo konca) včeraj m aanes prišlo med P,.ed odhodom je izrazil upa- svojih posvetovanj v evrop- nje, da se bo s Kanclerjem drzavah. Socialdemokrat- Adenauerjem kmalu sestal_ vL^j voditelj OUenhauer je med Londonu če se bodo uspesno j danaE.n -jrn razgPVOrom z Ade-zaključih njegovi razgovori v 1 naUerjein pristal na io, da se Rimu m Panzu. Eden je s v|adna izjava in parlamentar-tem očitno namigoval na an-jna dobata odloži Socialdemo-gleški načrt konference deve-: kratska parlamentarna skupi-tih. ki ga poročilo omenja sa-jna_ kj se jc sestala popoldne, mo v skrajno negotovi obliki: pa je kljub temu .-poročila. da «konferenca». Ta formulacija j ^ jj zdj zunanjepolitična de-porcčila kaže. da Adenauer j j,ata v kratkem času zelo ni mnogo spremenil svojega j nujna. mnenja, ki za konferenco devetih ni bilo navdušeno. Novinar 'em je F.len pred od- Adenauerjem in Edenom do ((poglobljenega proučevanja evropskega položaja*. Poročilo nadaljuje: ((Razgovori so omogočili dosego popolnega sporazuma. Kancler Adenauer in britanski zunanji minister bosta z vsemi svojimi silami nadaljevala z napori, da se uresniči združitev Evrope, v kateri bc lahko Velika Britanija v celoti izvrševala svoje vlogo. Oba državnika sta prepričana, da lahko samo združitev svobodnih evrooskih narodov orno- tralizirati armado kot politič-ni činitelj jn jo podvreči svoji volji. Toda armada je potegnila z načelnikom glavnega štaba. Diem, ki je poslednja karta nepriljubljenega cesarja Baodaja. je v zadnjem času mnogo zgubil na ugledu. V francoskih in tujih krogih ne verjamejo, da bj bil general Van Hin nameraval izvesti vojaški udar proti sedanji vladi. Bolj verjetno je. da je predsednik vlade, ki se ne strinja niti s šefi verskih sekt m strank niti z glavnim štabom, hotel postaviti na čelo glavnega štaba svojega zaupnega. človeka, ni pa pričakoval. da bo ves glavni štab solidaren z Van Hinom. . re, katere mladina s svojo 1 la 7u°!lek Programa festiva" ^ vztra->nost!0 in borbenostjo ne I razve.«,, v 1 more Premagati". Ta ugotovi-j a vpfin' 1 V0' da i tev pa je v sedaniem poli- veicma Prisotnih tičnem .................. i- bila velik mladinp i« j 1 “““i huuciii . m^dinci n p;: 1; so mno" j številnimi Vz70fe° mnoWenke0baisknf-Čaja'! Yčeraj 80 na zaključni pridih težav nekaj ,czav. saj mrtvilu, ki vlada med mladinci, še posebno dragocena. Nda J« bil e po-1 reditvi nastopali številni pev- organiza-i skj zbori, folklorne in druge m v«/', mimo umetniške skupine iz Trsta in vec dalo iti *ie" ““ Prostor za na'rT-i,.o‘ i °*ol,ce- Kulturni program pa 4a a torjev premajhen tako! s?..z'ast'1 P°živili gostje iz Go-ian„i-,*.Lambrette» in j riske m iz domovine, katerih, glavno F I t0p'° Pozdravljena prisotnosti del Ra,nvi“J.'! J> da!a prazničnemu dnevu’ coM,n,,,e .Sncedn/o giaVno uli- orsen leste1 ^ob Vo^h mlad,n 'M? -1 1 j ra-iiuunei ske . p0seben pomen. ^r sta »a je še toMko! Kulturni program (podrob-, bila mladinski i no Poročilo objavljamo na "n.Uid, nedeljska za-j drugi strani’ se je začel točno \ 1 Pnreditev organizira-! °'!! določeni uri ob zvokih > h'J\' s?romnimi finanč-i “darne partizanske pesmi «Na -•ihti katera je mla- 3UriS» Potem pa je rala s prostovoljnimi! nred mikrofon tov KI >n je torej tudi s I Mesea 'el P0I0ZAJ HA ZAHODNEM PACIFIKU na nedeljski geji sveta ra varnost ZDA Eisenhowarjeve izjave o «obrambi živlienjshih interesov Z0A» - Čanghajšek bi hotel napasti celinsbo Kitajsko ob ameriški pomoči - V Londonu in Delhiju priznavajo utemeljenost kitajskih zahtev, sodijo pa da sedaj ni primeren čas za postavljanje zahtev - Krišna Menon zopet poudarja nujnost sprejema Kitajske v OZN ZU|,!.eflr,wn ’1' številnih Bosti "ap°rov in plati re-i prisotne z stopil Pilvan ki je pozdravil vse besedami: iz ","v v 1,11—kT 'r-«u* irzasKe i ° Se posebei ! okoliških mladine, pozdrav!lam‘7 ve- nostl>>* Pripomnil je, da včeraj S hvaliti ncenri v 'e ‘rebajbkim vese,|em v n,y " * '* | ' ' i.^1 so požrt-1 iz Slovenii.* _____. i lavni] taiiji. 1 še anse. ki so s svo.io udeležbo pczrtvoval-j »Ko otvarjam /akliucno pri-! bral"b5 ladincev in i reditev tedna ! sov ZDj pomagal; tako programu kot. tisiz nem r^rih Slovenije. Koroške, pred- '"^tonifnvprsf.nniih. ki,. ''Nike PHreditvi take '»azjlj 5Vojo cije Mladinske manifesta- r 01 *3dino. I'avduf-'!fikl - Požrtvovalnosti, r«j Za ln horbonosti gre Po oga da je tako V r^dinski h včerajšnji Mi cela vr t' na °Pnnah kot ]Mnom p Pta Prireditev meri že v fZi Pnreditpv je bi. ^otltecch ^ na terasi v Ul. . ecla »n" i!1 ,e sledila v četrt«, d,tev v Pad i c«trte> v Padričah. Ln. 6'asbeno ,ritl’tev v Bnr^> ,1! Roma in llter?rr" večer v Pl |ppo usnerCn°' V S',bot0 viah in n-k o"reditvi v Nabrežini ,n povezanost z po^k^l^kot' f,PCicn je nastal in Pred n e Ie7n'a 'n izraz na-S nrinb ria v danih delež la ,Jris-?eva eim vpf.li oredne tri, iruz,tev Vse na' bi 7a tnn-i m,ad'ne v bor-oravice v3 k' J" naci,’naine do dos*oin borV" ra pravice nadki Pri- ________ vav.«.v 1 - ivljenjskih iutere- n cev in i reditev tedna tržaške”"nMred-i sov ZDA’ kadar so ts v neva!'- - w nosti,,. Pripomni niso sprejeli nobenega sklepa in da je bil namen izredne seje proučiti sedanji, položaj EDA na ((razburkanem področ-jiL_Zahodnega Pacifika*. Označil je nato v velikih potezah ameriško politiko in izjavil, da obstaja ta v obrambi življenjskih interesov države kjer koli so v nevarnosti, v spremembi «starih prijateljev* ZDA v boljše zaveznike in v pVidobivanju čim več novih zaveznikov. Ta politika obstaja tudi v podpiranju zavezniških držav pri obrambi njihove varnosti ir. njihovih lastnih interesov, kjer to terjajo življenjski interesi ZDA. Predsednik je tudi izjavil, da so se sestali, zalo da jim Dulles poda poročilo o svojem potovanju na Daljni vzhod. Državni tajnik Dulles se je medtem vrnil v \Vashington. Pada m,ademu deloven,u tto-Pruv e*a naprednega sveta, dinski Jn ‘??a bil mlaje izšlo P0)n 7iv|jen.ia. ki z-nte Sp0n anega razpolo-Ta J teH.Sam^n,kov :n 5k«Pin. orcante Cn- J* kUub 'amirn r?amzacijskim pomanjkljivo- v 113111 obisku P°Udar>a angleški pob^^81110^011 ’n ii^>eralci zavzemajo za podpo- popoln sporazum" v vladni koaliciji. ^sel nenadnega^'" ^emokristjani pa so deljena tu dopisnika) *Una;,?risPei v'»1-‘oti veep- I« nV;V„r,^anes P Rim - ‘viaiičz Ede„, hort P,mi^ter ptjprejei zuna. !>ji razpravljali o stališču, ki ga z an»io8™^° razgovefri zunanjim mini- ie I®5', mmfster^ angleški, * letal^č„ n: ki ga I strom. Po sej, je podpre^ed': angleškim rom. po se,. “*.7Aade Saragat izjavil črpno idžaj in določili ‘sta- S&« ra,«WMSiB» « in nrnAm.Str°m Pic- a so izčrpno pre-zaj in 1 1 “** *a jutrišnje razgovore. | 'pt,yje in da i Saragat je nato poudaril tod,, .“»‘er Pu-p,. '*javn)e dal ^den Ub pn- i v'nar,jem, da sem<8.45 ! !ISCU in angleškim odsvetujeio. da Podprla Pogojne vodil °iitn sv becio Ed ni lanskim glasj, ennni,min»lu.|- D.rU8i na emu sta-Pobudam Podprla amerTško^štahče^breit - m g0,!nC:! oborožitve Zahorin" > tenTie" Tudi med demokrirt ■ ja"fklmi Predstavniki baje „1 g'asja glede orientacije. element Je povezan s ameriška ”el«tp0slani- i "■ t Pa bo! Prvim: ohV Pričal, elavci. nekaterimi i ca Clara Luce se je nenid---------- Ri;ska' ž°eVavP)u Ede itmeil3 T R'm s V U^fi'?ahskr,a? P&6.a ! Njet tiVuaU.±.,^ rasa. le b, ,rpe «f>Vor n bi ^nu Md Pl*«lDu,lJL,oV*fc*nlk daljši • ,,|dn raz- anov v;‘,d’ viaae Puidne "''''^'neu8 V'- a katerit, :b spravljajo v nai-z Edenovim poto- kl Namestnika ampnškega . .. ’®stn,ka državnega podtaj- kateri vla- da poskuša »to nalogo ul»°. akciio- ' - ■ < zvezo Vf,r>jem m , Murphvja. a’ splošen vtis Paralizirati so I tudi C1 ma. ara Luce kot vse kaže Prepriča naj D.ENVER. 13. — Fredsednik i Ob prihodu ni hotel dati no-Eisenhovver je na tiskovni kon-1 bene izjave o delu državnega ferenci v zvezi z včerajšnjo | sveta za varnost. Novinarjem, izredno sejo državnega svela 1 ki so ga izpraševali, je odgo-za varnost izjavil, da je ta svet I voril, da ni navada dajati poudaril ameriško politiko o- , kakršnih koli izjav v zvezi s sestankom omenjenega sveta. Prav tako je odklonil vsak odgovor na vprašanje, ali so bili na seji sprejeti kaki sklepi. Vsekakor so opazovalci mnenja. da so na seji razpravljali o splošnem vprašanju, kako in do katere meje obdržati «ostro smer* v Aziji in pri tem ohraniti enotnost zahodnoevropskih zaveznikov, in kako se lotiti evropskih vprašanj, ne da bi oslabili moč atlantskega pakta. Pri tem sta dve vprašanji važni: prvič, ali bo Maocetung udaril na Kvemoj. in drugič, kako ohraniti atlantski pakt, katerega je po ameriškem mnenju propad EOS oslabil, in kako hkrati dati Nemčiji vlogo, ki se je Francozi bojijo. Ameriški republikanski senator Alexander Smith, ki je član senatnega zunanjepolitičnega odbora in ki je spremljal Duliesa na potovanju na For-mozo, kjer sta se skupno raz-govarjala s Cangkajškom, je izjavil, da Čangkajšek ni menjal svojih namenov, da napade celinsko Kitajsko in da je mnenja, da se bo njegova vojska lahko «dobro izkazala*. Dodal je: «Mi pa ne vidimo stvari na ta način*. ((Čangkajšek — je pripomnil Smith — ne bo napadel brez našega privoljenja. Misli, da je pripravljen pod pogoj>m, da dobi "pomoč v nasvetih od ZDA. noče naših čet*. Glede otoka Kvemoj je Smith poudaril, da ZDA niso prevzele nobene obveznosti za obrambo tega otoka. Po njegovem osebnem mnenju pa bi morale ZDA nuditi Cangkaj-sku pomoč za obrambo tega otoka, toda samo z mornarico in letalstvom, ne pa s kopenskimi vojaškimi silami. V londonskih vladnih krogih i izjavljajo, da je treba napra- ’ viti vse, da bi prepričali pekinško vlado, naj ne bi skušala zavzeti Formoze. Toda vsaka izzivalna politika Cang-kajska bi imela ravno nasprotni učinek. Z druge strani pa v Londonu priznavajo s pravnega stališča utemeljenost zahtev pekinške vlade do Formoze, toda s političnega stališča so mnenja, da ni se prišel trenutek, da bi podpirali te zahteve. Po informacijah madraškega lista «Hindu» je indijski vladni predsednik Nehru obvesti! delegacijo Indije v OZN, da kitajskega bombardiranja Kve-moia ne smatra za uvod na pripravljanje napada na For-mozo. List sodi. da je Nehru-jevo mnenje rezultat obvestil, ki jih je dal Peking o tem vprašanju. Te informacije so po pisanju lista prepričale indijskega predsednika vlade, da gre za »proučevanje mednarodne reakcije na eventualno zaostritev kitajskih zahtev glede Formoze*. in da «akcija Pekinga ni vojaškega značaja*. Po prepričanju, ki vlada v Delhiju, indijska vlada ne zanika dejstva, da je Formoza del Kitajske, kljub temu pa bi vojaške operacije, katerih cilj bi bil priključitev tega otoka matični državi, naletele na neugoden odmev, v vladnih krogih. ker bi «ponovno oživele nevarnost svetovnega spopada v tem delu sveta*. Indijski delegat v OZN Krišna Menon pa je v intervjuju z argentinskim listom C. Luce • Tudi Trst na dnevnem redu? italijansko vlado, da ne bi preprosto pristala na Edenove načrte. V Rimu govore nadalje, da je Edenov obisk tudj v zvezi s Trstom, kot naj bi bil z njim v zvezi tudi bližnji Mur-prihod, V tej zvezi so nekoliko prizadeto sprejeli vest, da bo Murphy jutri v Beogradu. Koliko je resnice na tem. je težko ugotoviti. Zanimivo pa je, da je Saragat javno izrazil stališče, da bi se morala Italija zdaj, ko je EOS propadla, orientirati na čim tesnejše sojielovanje z balkansko zvezo. Podobno mnenje izražajo tudi nekateri liberalni predstavniki. Končno pada Edenov prihod v skrajno mučno razpoloženje, ki je nastalo v Rimu po prekinitvi preiskave o smrti Vilfne Montesi, zlasti še, ker je med verjetnimi glavnimi obtoženci tudi sin samega zunanjega ministra Picoionija. A. P. PoinišKi ofoms! po Donavi BoopiBuoai obiioviien DUNAJ. 13. — Danes je pri spela v dunajsko pristanišče na Donavi jugoslovanska potniška ladja «Beograd». To je prva potniška ladja, ki je po dolgi prekinitvi pristala na Dunaju. Z ladjo je prišlo 380 turistov na obisk na dunajski velesejem; med njimi je 150 prosvetnih delavcev iz Beograda. »Democracia* izjavil, da je edini način, ki je danes mogoč, miren soobstoj režimov različnih ideologij. Na vprašanje, ali bi invazija Formoza po kitajskih silah privedli" do vojne, je Menon odgovoril: »To bi morala biti notranja zadeva za kitajsko ljudsko republiko. Gotovo pa je, če bi zasedba Formoze po celinski Kitajski povzročila vojno, bi druge nearijske in zelo močne države imele svojo besedo.* Zatem je Menon poudaril, da Indija odločno želi sprejem celinske Kitajske v OZN. Kar bi prispevalo k stabilnosti v Aziji, okrepilo svetovni mir in odprlo nove možnosti sporazuma za mednarodno trgovino. Dodal je, da bi «še nadaljnje držanje ljudske Kitajske izven OZN pomenilo ne priznavati obstoja 600 milijonov ljudi, kar je nedopustno*. V zvezi z ženevskim sporazumom o Indokini je Menon izjavil^ da pomeni rešitev m-dokitajskega spora zmago za mir. «Lahko je upa, je pripomnil Menon, na trajeD mir pod pogojem, da ne pride do vmešavanj tujih držav, ki imajo interes motiti ta mir.* «Manilska konferenca, je dalje izjavil Menon, je preobrnila tendence po spravljivosti, ki jo je nakazal sporazum o Indokini. Vse kar prispeva k zaostritvi napetosti, nas oddaljuje od miru.* Glede poriugalskih ozemelj v Indiji je Menon izjavil, aa indijska vlada podpira indijske brate, ki hočejo napraviti konec kolonialnemu gospostvu in združiti se z domovino, Pripomnil pa je, da želi indijska vlada najti mirno rešitev vprašanja, ter je zanikal, da je Indija zbrala čete okolj spornih ozemelj. Okazaki je tedaj izjavil, da niti mamilski sporazum in tudi nobena druga mirovna konferenca ni spremenila temeljnega stališča Japonske do Sovjetske zveze, «Ce Sovjetska zveza odobrava pogodbo iz San Francisca, ali če pristane, da bi se z nami pogajala o pogodbi, ki ne bi nasprotovala pogodbi iz San Francisca, smo pripravljeni vzpostaviti z njo redne odnose*, je pripomnil predstavnik. Moskovska »Pravda* objavlja danes na prvi strani besedilo izjav Molotova, kar pomeni da pripisuje sovjetska vlada tem izjavam precejšnjo važnost. V diplomatskih krogih v sovjetski prestolnici pa so dokaj presenečeni, ker Molotov sploh ni omenil podpisa pogodbe SEATO. goči ustvarjanje potrebnih te-1 se u.-lavl1’ da jC- meljev za zagotovitev trajne- z Adenauerjem zelo izčrpne ga miru. Nemški zvezni kane- razgovore ,n da je Prepričan. j da so bili ti razgovori konst---------~.......—■■•t.t',— ;■ i ni in konstruktivni, zaradi česar »nadaljuje svoje potovanje popolnoma spodbujen spričo napredka skupnega dela*. Kancler Adenauer, ki je bil tudi prisoten na letališču, je izjavil, da je bilo storjeno ((dobro delo za stvar miru in svobode* in izrazil zahvalo angleškemu zunanjemu ministru «za razumevanje, ki je pokazal v sedanjem položaju na evrbpski celini, zlasti pa za ooložaj nemške zvezne repuklike*. Zahodnonemški socialni demokrati pa so že včeraj pozno zvečer objavili svoje uradno stališče do Edenovega potovanja po Evropi. Socialdemokratski kontsntator pravi tako, da je angleška pobuda očitno dobrodošla prizadetim državam, vendar da zaradi posebnega položaja Ve'ike Britanije od nje ni mogoče preveč pričakovati. Socialni demokrati pravijo, da bi bil popoln uspeh mogos samo v primeru, če bi se Anglija bolj vezala na evropskem kontinentu in tako dejansko vplivala na normalizacijo francosko-pemških odnosov. Obenem izraža socialdemokratski komentar dvom. da bi bila Edenova intervencija zadostna za vzpostavitev skupne osnove za konferenco deveti . držav. Se manj pa upajo, da bi bila Anglija pripravljena omogočiti popolno oborožitev Nemčije, ki jo pričakujejo bonnski uradni predstavniki. Socialdemokrati iz- OB1SKI DULLESOVEGA NAMESTNIKA R. Murphy prispel danes v Beograd Namestnik ameriškega državnega podtajnika se je danes v Bonnu razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem Murphy potuje po Evropi po posebnem naročilu državnega tajnika Duliesa Japonska vlada o odnosih s SZ TOKIO, 13. — Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da bi morala Sovjetska zveza staviti uradno po kaki tretji državi svoje ponudbe za vzpostavitev diplomatskih odnosov med obema državama, če res želi, da bj Japonska upoštevala to ponudbo. To je prva uradna reakcija japonske vlade na izjave sovjetskega zunanjega ministra Molotova japonskemu listu «Chubu Nippon*. Molotov je odnosov med Japonsko m Sovjetsko zvezo, in je pri lem pripomnil, da je največja ovira temu dejstvo, da sedanja japonska vlada sledi ameriški volji, ter dejstvo, da je Japonska Je vedno na pol zasedena po ameriških četah. Japonski predstavnik je dalje izjavil, da so podobne izjave pričakovali po ženevskem sporazumu, da pa niso nič drugega nego ponovitev podobnih tipanj, ki jih je Sovjetska zveza večkrat napravila po parlamentarnih ali privatnih osebah. Uradno pa ni japonski vladi nič znanega o namenih sovjetske vlade. V japonskih krogih pa v zvezi z japonsko-sovjetskim; odnosi omenjajo izjave, ki jih je 8. septembra podal japonski zunanji minister Okazaki pred parlamentarno komisijo BEOGRAD, 17. — Namestnik stalnega državnega podtajnika v ameriškem državnem tajništvu Robert Murphy bo 14. t. m. obiskal Jugoslavijo. Ob tej priložnosti bo imel več razgovorov s pristojnimi Jugoslovanskimi osebnostmi o aktualnih vprašanjih glede gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in ZDA. Z jugoslovanskimi državniki bo proučil tudi mišljenja o drugih aktualnih vprašanjih. BONN, 13. -- Z letalom je prispel danes popoldne iz Londona v Frankfurt namestnik stalnega državnega podtajnika v ameriškem zunanjem tajništvu Robert Murphy, ki potuje po Dullesovem naročilu po Zahodni Evropi. Zvečer se je Murpny razgovarjal s kaneier-jem Adenauerjem. Razgovoru, ki je trajal poldrugo uro, je visoki komisar v Nemčiji Co-nant, na njem pa so razpravljali o predlogih angleškega zunanjega ministra Edena za vključitev Nemčije v NATO. Ti predlogi se tičejo »modernizacije* bruseljskega pakta, ki bi se mu naj pridružili Zahodna Nemčija in Italija. V današnjem razgovoru je Mur-phy zagotovil, da Dulles načelno ne nasprotuje Edenove-mu predlogu, v katerem vidi povečanje možnosti, da se Francija ne bi upirala sprejemu Nemčije v NATO. Izraelski poslanik o balkanski zvezi BEOGRAD, 13 — Izraelski poslanik Ezra Voram, ki bo 20. t.m. odpotoval iz Beogra- da na novo službeno mesto, je v izjavi Jugopreasu poudaril, da je izraelsko ljudstvo s simpatijami pozdravilo sklenitev balkanske zveze kot dober primer poglabljanja sosedstva in regionalnega sodelovanja. Izraelska država z zanimanjem zasleduje politiko Jugoslavije, ki temelji na načetih enakosti in suverenosti malih držav in obnem utrjuje mednarodno sodelovanje z razumevanjem pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Dodal je še, da tudi Izrael zastopa podobna gleaar.ja kot Jugoslavija glede gospodarske in tehnične pomoči nerazvitim državam, kakor tudi medsebojne tehnične pomoči med istimi državami. JVov.-bolosA pnoodbi 911 BEOGRAD, 13. - Zvezni izvršni svet je odobril jugo-slovansko-bolgarsko pogodbo o obmejnem potniškem in blagovnem prometu, ki je bi-ia podpisana v Niški Banji med zastopniki jugoslovanskih in bolgarskih državnih železnic. BEOGRAD, 13. - Vršilec dolžnosti glavnega tajnika za zunanje zadeve dr Aleš Bebler je poslal predsedniku francoske vlade zunanjemu ministru Mendes-Franeeu brzojavko, v kateri izraža v imenu jugoslovanske vlade globoko sožalje zaradi hude elementarne nesreče, v Alžiru. ki je zahtevala toliko človeških žrtev in povzročila veliko materialno škodo. K Edenovim razgovorom poročajo iz Londona, da se v dobro obveščenih krogih širijo vesti, da namerava dosedanji minister predlagati razširitev bruseljskega pakta, tako da bi obsegal tudi Zahodno Nemčijo in Italijo. Ta korak naj bi bil uvod k sprejemu Nemčije v atlantski pakt. Baje jc Eden o tem že govoril z belgijsko, holandsko, luksemburško in nemško vlado, zdai pa namerava obvestiti še Rim in Pariz. Smisel angleškega predloga bi bil, da se izkoristi ze obstoječa pogodba za povezavo Velike Britanije z načrti za oborožitev Zahodne Nemčije. Bruseljsko pogodbo so podpisale leta 1948 Anglija, Francija, Belgija, Holandska in Luksemburg. V Foreign Officeu teh vesti nočejo komentirati. V Bruslju pa so vladni krogi dali razumeti, da utegne V 'ti 1 ; resnice v vesteh o angleških predlogih za razširitev bruseljskega pakta. V Bruslju, kjer je bil Eden v soboto, o-pozarjajo glede tega. da predvideva člen t' bruseljske pogodbe možnost vabila drugim deželam, naj se priključijo pogodbi, če se s tem strinjajo vse države članice. De Casfries poročal Menties Franceu FARJZ, 13 — General De Castries se je danes razgovarjal z obrambnim ministrom Jacquesom Chevallierom, zatem pa z ministrskim predsednikom Mendes-Franceom. Uradno niso javili vsebine razgovorov, toda politični krogi pripominjajo, da je želel general poročati ministrskemu predsedniku o odgovornosti in o pomanjkljivostih, ki so v zvezi s porazom v Dien Bien Fu. Prav gotovo je, poudarjajo opazovalci, da De Castries ni štedil s kritiko, posebno še ker za časa obleganja Dien Bien Fuia nista bila ne Men-des-France ne obrambni minister na odgovornih mestih. Prevladuje mnenje, da ne bodo objavili - važnejših točk generalovega poročila, ker bi v sedanjem trenutku to utegnilo povzročiti resno politično krizo. Značilno ie tudi. da so De Castriesu zabranili prirejati tiskovne konference. Adenauerjev poraz pn pokrajinskih volitvah v Schfesvvig-Hullstemu BONN, 13. ■— Včeraj so bile v najsevernejši zahodnonemški pokrajini Schlesivig-Hollstein volitve za pokrajinski parlament. Pri volitvah ie sodelovalo deset političnih strank, 33P kandidatov, od katerih so volivci izbrali 69 za novo pokrajinsko skupščino. Pri teh volitvah pa jc vladna koalicija močno nazadovala v primeri z lanskimi volitvami. Adenauerjeva stranka je dobila 384.870 glasov, t. j, približno četrt milijona manj kakor pri lanskih volitvah. Socialni demokrati pa so dobili 386.870 glasov. Sedeži bodo takole razdeljeni: demokristjani 23, socialisti 25. politični begunci 10, svobodni demokrati 5, blok Schlesivig-Hollstein 4. Na izid volitev je vplivala sedanja kriza Ade-nauerjeve zunanje politike. Razen tega je ta pokrajina tudi sicer gospodarsko bolj zaostala od drugih in se bori z gospodarskimi težavami, ki sc se v zadnjih letih povečale. Izid volitev bi utegnil vpii-vati tudi na večino v boemskem parlamentu. Ce vladna koalicija ne bi več ostala taka kakor sedaj (demokristjani in begunci), bi zvezna vlada spričo dejstva, da Schlesvvig-Ho.lstein razpolaga s 4 glasovi v bonnskem Bun-desratu, zgubila dvotretjinsko večino, ki jo do sedaj ima, ker bi ji ostalo samo 22 glasov od 38. Admiral Mountbatten obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 13. - 22. septembra bo prispel na obisk k jugoslovanski vojni mornarici poveljnik britanskega sredozemskega brodovja admiral lord Mountbatten. Britanski admiral bo prispel v Jugoslavijo na križarki «Glasgow», ki bo skupno z drugimi enotami britanskega brodovja v križarjenju pred jesenskimi manevri obiskalo jugoslovanske luke Split, Šibenik. Dubrovnik in Stari grad. NEW VORK. 13. — Odbor OZN. ki proučuje vprašanje sprejemanja novih članov,- je pripravil poročilo za glavno skupščino, v katerem priznava, da njegovi napori niso uspeli. Ni bilo mogoče najti kompromisa med sovjetski tezo o skupnem sprejemu držav, ki so zaprosile za sprejem, in a-meriško tezo. naj se prouči položaj vsake države posebej. BEOGRAD, 13. — Visoka funkcionarja / evropske gospodarske komisije pri OZN direktor področja za industrijo Waring in specialni pomočnik sekretarja KostelettzKi, bosta obiskala 25. septembra Jugoslavijo. Sodijo, da bosta vodila razgovore z. jugoslovanskimi gospodarskimi strokovnjaki. Spor v Vietnamu med vojsko in vlado SAIGON. 13. - V Južnem Vietnamu še dalje traja »por med ministrskim predsednikom Ngo Din Diemom in načelnikom glavnega štaba Nguen Van Hinom. Piedsed-nik vlade Ngo Din Diem je namreč razrešil načelnika glavnega štaba vseh funkcij m mu ukazal, naj takoj odide v Francijo «na posebno odpo-slanstvo*. Vladni predsednik je pozval generala Nguen Van Vija, naj prevzame funkcije načelnika glavnega štaba. Oba generala pa sta odklonila izpolnitev teh ukazov. General Nguen Van Hin nadaljuje svo-je dosedanje delo ob podpori oficirjev glavnega štaba. Tudi danes se je vrtni v svoj urad Kakor običajno, General je u-kazal, naj dve oklepni vozili varujeta zgradbo glavnega štaba pred orožniki, če; bi ga ti skušali aretirati. Fied.;ed-nik vlade pa je s svoje strani ukazal pripravljenost orožnikom. Obveščeni krogi izjavljajo, da je vladni pred.-edoik odredi' nmrni«rc ukrepe proti na- 1 jiod no*lni’" čelniku glavnega štaba, zato; m da bi preprečil vojaški udar !e »uenerondo pnrroro -Jen ,-ls-i proti Baodajevemu režimu. | suulo* don Tt.uoi T in cuieili, | Verjetno pa je hotel le uev-1 z' oni Santinuv pajdni. Berto Ido.,. Kot smo še pred kratkim. napovedali so se za .35-1 e utico OAnnunziotse pvstoloti- šeme oglasih po vrsti vsi mogoči fašisti z aaPl rit"1? Lelifa:i7 in V Plesnt%«i» i 18.00 Športni tej*wK'D0»5f,i» S S^ove^ stanovske pesmi P 3(3 T®1 komorni zbor: nTeelei',veSi,c notranje-polltičnl Pvnj o ^v. Igrajo veliki za^d,sja: s,10pž 21.00 Literarna or ure ,« divizijo; 21.30 P 20 ^ skih samospevov, zabavna glasba. „BORI" ZBORNIK ZA KNJIŽEVNOST IN KULTURO, Novi peiiodičnik mladih primorskih književnikov, dobite v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU, GORICI in SESLJANU. SOLA GLASB. MATICE Gojenci, ki se niso . utegnili vpisati pred pričetkom pouka, se lahko vpišejo v šolo še naknadno med uradnimi urami. Ravnateljstvo TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 Na trbiški cesti kakih 50 m, Čampo ima prav tako števil-od križišča, kjer se odcepi ce-j ne poškodbe na glavi in je sta proti Katinari, je prišlo | v omotičnem st-nju. Predvi-sinoči ob 22.10 do hude pro-1 doma bo ozdravel v 15 do 20 metne nezgode, ki bo kot vse; dneh. Carmelu Aliju, pa so kaže, terjala smrtno žrtev. VI smeri proti Trstu je v tisti uri Proti povišani kavciji Carabei sppt na svobodi Giuliana Carabeija, ki se pri zadnji razpravi v zvezi z obtožbo posesti palice-puške z mumcijo, ni predstavil sodišču. so včeraj zjutraj na podlagi tiralice aretirali in ga včeraj po končani razpravi ponovno izpustili na začasno svobodo. Seveda proti položitvi 200.000 lir kavcije v gotovini in proti garancijam dveh premožnih oseb, ki bosta vsak s 100.000 lirami garantirala, da se bo mladi Carabei ricbf3 2S- sep izlet v enodnevni REKO OPATIJO PODGRAD MATERIJ^ herpelJE TOMAJ« DUTOVLJE KOMEN lCo KOSTANJEV|7 sep‘ Vpisovanje Izleti, ki SO ^bta.*0 Ijeni za 19. seP*' sePte"' preneseni na -ber. ---- 2 in 3. oktob^jt t enoinpoldnev POSTOJNO RAZDRTO SENOŽEČE ŠTORJE . LJUBLJANO ^ 24 m Vpisovanje privozil v Vespo TS 13789 26-letni Pavel Čampo z 19-letno Marijo Susino iz Ul. Mazzini na zadnjem sedežu. JS precejšnjo brzino je na že označenem kraju od strani zadel v razen udarcev po glavi, pred-l prihodnji ponedeljek gotovo vsem po čelu in možganske-; pojavil na zatožni klopi. ga pretresa, ugotovili tudi zlom desne noge. Ozdravel bo v 30 ao 40 dneh. Po nezgodi je prišla na mesto prometna policija, da ugo- 20-letnega Carmela Alija, ki tovi vzroke za nesrečo in od- je hodil po desni strani v isti govornost zanjo smeri kot vozilo. Sunek je bil tako močan, da so vsi trije padli,- pri čemer so dobili hude poškodbe, k' bodo za Marijo Susino lahko usodne. Po sprejemu vseh v bolnišnici, kamor jih je pripeljal avto Rdečega križa, so Susinovi u- piti na. osnovnih šolah cone A bodo od 16. septembra do 25. septembra t. 1. za vse razrede osnovnih šol, in sicer v kraju dotične šole. Pri vpisovanju v I. razred izročijo starši učitelju naslednje listine: a) rojstni ,.JQ o.-..., ^----------------- — . „ --- list; b) potrdilo o cepljenju gnoza zanjo je brezizgledna. I dišču 63 močno pretegnil. Kakor je znano je komaj 17-letni Carabei v začetku novembra streljal s palico-puško na drevesa in nato še na električne žarnice. Z njim je bil tudi 15 in pol letni Fabio Peterlin, katerega so tudi obtožili. Med zasliševanjem je mladi Carabei izjavil, da je palico-puško našel v očetovem stanovanju. Njegov oče, zdrav-, . | nik po poklicu, je sinove iz- dneh so morali včeraj spre-1 -ave potrdi] in dodal, da je Pretegnil se je S prognozo okrevanja v 30 jeti na ortopedskem oddelku j pred let' res imel orožje 40-letnega težaka Marina Za- gotovili poleg številnih ran ga iz Ul. delle Lodole 2, ki na glavi in nezavestnega sta- 1 je pojasnil, da se je med dvi-nja tudi srčno poškodbo. Pro-1 ganjem papirnate bale v skla- OD VČERAJ DO DANES ložaj v okviru družbe za pre-1 stale brezposelne delavce, ki kladanie blaga na suhem, to se vsakih 6 mesecev menja- fi pT njihovem normalnem | vajo. da narede prostor no- delu. Sedaj pa se hočejo sin-jvim. dikati, družba in pristaniški urad enostavno znebiti teh delavcev in jim dati nekako podporo za brezposelne v obliki zaposlitve pri podporni uslunovi SELAD. Ko na se bodo vzdrževalna in poprav na stopnicah lastnega stanovanja. Njegovo stanje je izredno resno in prav zaradi tega so si zdravniki pridržali prognozo. Z zida je padel Med delom na 3 metre visokem zidu na Vogalu Ul. S. Rita z Ul. Locchi je 39-letn: Adolfo Rasoni iz Ul. Torre-bianca izgubil ravnotežje in padel na tla, pri čemer se je udaril po raznih delih te- lesa in se tudi ranil na levi nogi. Ob 19.45 so sprejeli s pro-| V bolnišnici, kamor se je gnozo okrevanja v 3 dneh, ra-j zatekel z rešilnim avtom so zen seveda če ne nastopijo ga pridržali s prognozo okre- Soanska tunina je bila pokvarjena? ROJSTVA, SMRTI IN POROKE: E>ne 12. in 13. septembra t. 1. 5.2 ie v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 17. POROČILI SO SE: mehanik------ ... „ ------ . Silvan Pečarič m gospodinja Ma-idas, mehanik Ottavio Moimas in rija Vit, uradnik Luciano Ko- delavka Bruna Dodič, delavec šuta in gospodinja Luci!la Ha- ' *' rej, kuhar Luigj St urnega in in uradnica Gigliola Gerini, delavec Bruno Camauli in Šivilja Maria Stochelli, šofer Josip Pe- trinek in gospodinja Gertrud Lo- «Kimeret», proti Reki s 95 oot- .... / '1. ..I .. . . .. .1 , 1 n tr 0.1' n«inililo n 1 l/i <>•« 1 .. .1 ; .. .. I? n ital. ladja »Elba«. ODHODI: proii Reki s 350 ion raznega blaga izraelska ladja we Čharlotto, delavec Daniele Baiz in gospodinja Severina Er ljalna dela v pristanišču knn- komplikacije 22-letno učitelji-j vanja v 5 ali 6 dneh na opa- s1ert Mitchum. Kino ob morju. 16.30: »Razkošne manekenke«, Susan Stehpen, Arma Maria Ferrero, M. Vlady. Massimo. 16.30: «Kača na kri- žu«. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 17.00: «Toledski lju- bimci«. Savona. 16.00: »Roparji sonca«, Glecn Ford, Diana Lynn, S. Marco; 16.00: »Montecristov sin«, Luis Hayward, J, Bennett. Vittorio Veneto. 16.30: »Usmiljenje za tistega ki pade«, A. Lualdi, A. Nazzari. Azzurro. 16.00: «Gvajanski ubežnik«. Pierre Gay. Belvedere. 16.00: «Dvoje zastav na zahodu« Marconi. 16.30 ((Prepovedane igre« z malo Brigits Fossev. Novo cine. 16.00: »Zlobno vabilo«, Van Johnson Odeon, 15.30: »Oči, ki se ne smejejo«, Laurence Olivier. Radio. 16.00: «Vraž.ia hči«. Venezia. 16.00: »Mesto strahu«, Dick Povvell. POLETNI KINO: Ariston. 20.00 in 22.00: »Saga o Forsy'tih». Arena dei ftori. 20,00: »Potop- il eno mesto« Rojan. 19.45 in 22.00: »R-v.košno križarjenje«, Pooziana. 19.30 in 21.30: \e žalujte zaradi meriel«. Garibaldi, 19. o;i »Puščavska lisica«. James Mason. d° "T-a ‘M 9. in 10. oktoM|ct* enoinpoldns'’ ŠTANJEL BRANIK „ ZALIHR1U <’• AJDOVŠČINO VIPAVO f) NOVO CIO** SOLKAN jo ,, enodnevni: , KO/'N A H LOKEV SKOČI J AN Vpisovanje (10 16. in >7. ' dvedn^vf LJUBLJANO bled ^ , 16 in 17 °,!vei * . enoinpol'*" „r<< t OPATIJA ’ „fž ILIRSKA h'5 Vpisovanje AD£X Nezpda med igro Med igranjem na otroškem igrališču na Rosmini je 11-letni Francesco Pergola iz Ul. Colautti nerodno padel s stopnic tobogana in si zvil zapestje ter se udaril po glavi. Ker so mu v bolnišnici ugotovili verjetno kostno poškodbo zapestja so ga p n dr žali na ortopedskem oddelku TOREK, 14. septembra 1954 JK.O l ; u 50 Pregled t .s»».la *>■* — PRIMORSKI DNEVNIK jZADEVA montesi« in politični interesi demokrščanske stranke Pritisk vlade na državno ■ O j ^ emnajst mesecev razburljivih dogodkov • Smrt Vilme Montesi in Silvano Muto - «Markiz» Hugo Montagna o vina z mamili in nočne orgije v vili Capocotta - Sin zunanjega ministra Piccionija, glavni osumljenec drirv, vzroke Ne b0 e.n Preobrat? to'je'y/„„’ t -‘-naeai družbe, rd rS-o^rki2a» Mon-i' s‘na ministra 2adeve Piera , 'L~-ni. a’ r d° papeževega ■'ih * ^‘eazza Lisi j a m f-ii m i’r?.51em Politio-• v ..-V .Lnem svet-V, 'tr“ n’ A n;u znanih v, “avalirjev». Ves ti/, kanii p3 *rrn ali KV-» eri" Zlp!?te'n v Ip^kiv i°anizac:jo raz-* k: Jo imel Hie-t *; i lma mečne *£-h T%mU /Prijatelje* h::dle>ll s ' Itmkcionarji V Vladmh z3ri»m tltdi c'?]e nam P°' Jat /jEte, v. '3e poznejše ?ve2i p ts V„ s° se doga- . UOff^iain v srečo, ki se je dekletu pripet,Ua, ko si je 20 km od kraja, kjer so jo našli mrtvo, iz zdravstvenih razlogov v morju kopala noge. Tako se je 24. aprila 1953, po koma.i 13 dneh preiskave, zaključila prva faza te zadeve. 15. oktobra pa je revija '' WM-. """ Cev i * •v-..-. m mmm .- ,c,, ^ .O r f . .c* .4« ,V ;t.. ,,c*.. .j| Tako naj bi bili našli truplo pokojne Vilme Montesi na obali Tor Vaianica razkrije preteklost zloglasnega «markizax> Montagne, odgovornosti : šefa rimske policije Pavoneja, papeževega zdravnika Gaieazza-Lisija, Fiera Piccionija, poslanca Beliaviste sina de-mokrsčanskega poslanca Spatara, policijskega majorja Cerre in drugih oseb. menta». Spričo te njene izjave, državni tožilec zahteva odložitev razprave proti Silvanu Mutu in ponovno preiskavo v zveži z eb-dolžitvijo, da je Piero Pic-cioni ubijalec Vilme Montesi. Preiskava je poverjena dr. Rafa'elu Sepeju, ki se vrže takej na delo. nju i v demokratičnem tisku. Vlada pa se boji posledic in zato okleva. Tudi mednarodni položaj, zlasti po zavrnitvi pogodim c EOS po francoskem parlamentu, je tak. da zahteva stalno prisotnost aidi kompromitiranega italijanskega mtnistra, posebno pa se v-čt-Vp - ■’ . :• J f na Preidi d°sajajo v ’!a tega zlo_ k. /'"..Pa di kave s/ !iucklh prv tr ’» «.t - Ilrna M “Pio ivr5?. Sre pr -htesi za ne Mavricij Princ Hesenski iz.iava zajadra v arhiv in Muto pride zopet pred sodišče. Razprava je odložena na 4. marec, da bi sodišče moglo zaslišati Ano Marijo ‘Caglio in Jadranko Bisaccio, ki trdita, da sta Ugo Montagna in Piero Piccioni, sin italijanskega zunanjega ministra, soodgovorna za smrt Vilme Montesijeve. Na tej re\pra-vi poči nova bomba: karabinjerski polkovnik Pomp-i Piero Piccioni ki so Montagne vi prijatelji in z njim v tesnih poslovnih zvezah. 2e tu se prične majati Scelbova vlada, kajti v «zadevo Montesi* so zdaj javno vmešane osebnosti, ki so najtesneje povezane s samim predsednikom vlade in drugimi njegovimi ministri, prijatelji «markiza» Huga Montagne. 20. marca se najde «te- iJBr.či ji-, ičt “Markiza Ugo Montag Saverij Polito Senzacionalnih vesti sicer ni več, le tu pa tam se pojavi novica, ki da slutiti, da smo sedaj na pravi poti, ki mora slej ko prej privesti do popolnega razči-ščemja te zagonetne zadeve. Omajana demokrščan-ska vlada sicer pride tako do sape, a zahteva, da kompromitirani zunanji minister Piccioni poda estav-stament* Ane Marije Ca- ko na poločaj. se stalno glio, ki ga je napisala že ponavlja i v javnem mne-30. oktobra lanskega leta, tik pred ob:skom aagleske-in v katerem zatrjuje, da ga zunanjega ministra E-je Montagna šef tolpe zs dena v Rimu razpečevanje mamil in Pie- čudnega terej ni, če ro Picioni ubijalec. S tem nas je v nedeljo preseneti-se vsa zadeva se bolj za- ja V83^ ,ja so prei6jjavo v plete: vanjo se posredno ali neposredno zapiete.io še druge osebnosti, ne med zadnjimi celo znana filmska igTalka Alida Valli. Vse skupaj se sedaj suče okoli posestva Capcectta,^ kjer so se vse te osebe ločeno ali v večjih ah manjših skupinah zbirale in prebile noči v orgijah, v družbi mladih r mskih žena. Luč, ki jo vsa ta odkritja mečejo na vlado, je precej porazna. zlasti če upošteva- mo dejstvo, da so večkrat ] poskušali vso zadevo zadu-' šiti In da so celo tirali pred sodišče ljudi, ki so hotel! vso stvar samo razčistiti in ugotoviti odgovornost posameznikov v tej zadevi A s tem se nismo na koncu: novo in to pot naj večje presenešenje nas čaka 22. marca, ko Ana Marijo Caglio potrdi na razpravi obtežbe iz svojega «testa- Bivši šel policije za mesio Rim Tomaž Pavone, ki je bil odstavljen, ko je skušal zadušiti iizadevo Montesi« «zadevi Montesi* za sedaj ustavili in da dr. Sepe nima do nadaljnjega nobenega pooblastila za nadaljevanje z delom, ki je bilo na tem, da se uspešno zaključi. Celotna preiskava, ki je bila poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Sepeju, ie bila, po njegovih lastnih izjavah, zaključena že proti koncu julija 1.1. in vsi spisi — kakih 7 kn.i:g! — izročeni držav, pravdni-štvu, da sestavi obtožnico in izda dr. Sepeju potrebna pocoblastila za aretacijo obtožencev. Od takrat ie dr. Sepe nadaljeval s preiskavo manj važnih po- drobnosti, zlasti v okolju čuvajev posestva Capocct-ta, ki morajo sr. ego vede-j ti, a ki so b ii :o tedai, m to iz rozumlj vih razlogov, j zelo molčeči. Odvzetje potnih Letev, glavnim osumljencem. ki ga je dr. Sope ! odredil pred tinev., je daio slutiti, da je v kratkem pci-Ičakcvat: senzacionalnih do-j gedkev v tej zaključni fazi, in kronisti so bili stalno na preči. Namesto tega Pa smo doživeli še zadnje j presenečenje: ustavitev pre-I iskuve in do nadaljnjega j popolno zatišje. Čuvaji po-I sestva Capocotta so sicer v zaporu, na prostosti pa so se d?nes glavni krivci, ker je treba k:k:rkcli preprečiti prev rede j izbruh velikega političnega škandala. V zvez: z aretacijo čuvajev posestva Capocotta pa je izredno zanimiva še neka okoliščina. Preden je dr. Sepe cal aretirati omenjene čuvaje, jih je v spremstvu svojih piavnih zastopnikov cb.sk?.! Montagna in jim dal podpisati neke izjave. na c z ne. vi katerih bi sleddo, da nesi fpavno krivdo sa smrt V.l-.me Montesi mladi Mavricij princ Hes-senški, nečak bivšega italijanskega kralja Humber-ta. Oči.no gre tu za manever. k: naj odvrne vsak sum glede viege, ki jo je pri smrti omenjenega dekleta imel . P ero Piccicni-Politično ozadje omenjenega manevra je prozorno: ubijalec mere b:’ti mladi princ, ki je hkrati politična ničla, ne sme pa biti človek, ki ima to nesrečo, da je hkrati sin sedanjega italijanskega minic ra za zunanje zadeve, znanega prvaka demokrščanske stranke. Zadnja ^plemenita* poteza «markiza* Montagne. ki skuša uprepastiti svojega brata v plemstvu, in rešiti svojega sejunaka degeneriranih nočnih orgij v Capa-cctti ter neizbežnega poloma svoje politične prijatelje. je sicer razumljiva m skero bi rekli nujna, a v svoji tragikomičnosti najzgovornejši dokaz do kakšne moralne podlosti more privesti človeka način življenja, ki mu je edini cilj bogastvo in uživanje. Pritisk na državno pravd-nistvo, k\ ga diktira politični interes demokrščanske vlade v tem kritičnem trenutku, je vsekakor začasne narave in ne bo mogel zaustaviti in zadušiti klica po pravici, ki se dviga iz src teptanega italijanskega ljudstva. ti n Gpč S«*,-:', m .'».."t I'«! Ii': P® bav , ■ Tov. Mesesnel pozdravlja nastopajoče in udeležence mladinske prireditve na Operna ,. nfssrf. BI Tržaška mladina poklanja šopek zastopnikom soriške napredne mladine. Mladineka godba na pihala uLitostroja« iz Ljubljane. f Nastop folklorne skupine z Opčin. Vhod v posestvo Capocotta, od koder so odvlekli truplo pokojne Vilme Montesi na obalo v Tor Vaianico v— dr. Vladimir b a r t o .j Kamniških j fic-dej reastq ! 5 JS ia »ho'* n''° 'ia”‘n>^iall dru,n’ v QJe / P^edu . (<^ottdar- v SS? Uneva »NN na !>" n„- tl^v^nlikath Vre;lvojve Zato sem bil nemalo preše-necen nad odtočnim dvigom splošne igralske ravni, ki ga la pokazala uprizoritev «!/a-son nptnice«. Delo je resda re-‘tral igralec ljubljanske Drame Stane Potokar, ki je n. rt(,|al režijo kot post, ki ga Pozna tudi naše tržaško ob-C nstva Z1 gostovanj ljubljanske Drome. Vendar so bile posamezne igralske stvaritve izdelane v take značilnosti jn podrobnost,, da so z„at„0 r-st gle raven povprečne dl-letanske predstave m so lahko prevzele tudi zahtevnega recenzenta /men pofameZnih ‘pralcev ne bom navajal tria-skenu občinstvu. Samo to naj Pripomnim, da razpolaga I ar umska sekcija «So Itdarno-i''’t,,, 2 nadarjenim kadrom igralcev, ki so mi jiosredovuli prvo presenečenje v razvoju kamniškega življenja po osvoboditvi. Pripomba; Kamnik, ki šteje danes 6.000 prebivalcev (pred vojno jih je štel nekaj čez H.OUOJ, ima v «Kulturnem do-mun dvorano, kakršne bi bili lahko Tržačani veseli, če bi jo imeli za svoje prireditve. Kar verjeti nisem mogel, ko sem si pred dnevi ogledal razstavo v prostorih bivše «Citalnice», da je bila ta majhna dvorana nekoč obenem dvorana in oder za prireditve kamniških igralskih amaterjev. Dvorana v ((Kulturnem domu ima prostora za več kot 500 gledalcev in služi obenem za predvajanje filmov. Toda Kamničani so taki ljubitelji gledališča, da so dvorano pri predstavah «Ha-san aginicen trikrat napolnili. * * * Od 26. julija do 1. avgusta so bile v Kamniku tekme za mladinsko prvenstvo Jugoslavije v plavanju za leto 1954. Kamnik ima namreč odlično urejeno kopališče s plavalnim■ bazenom, ki je izdelan po mednarodno veljavnih športnih predpisih. Od kod to zanimanje za šport v Kamniku zlasti za plavanje, m čemer pričajo doseženi rezultati, ki so gotovo znani tudi našim čitateljem športne rubrike? Tu pod planinami, kjer leče saino plitka in ledeno mrzla Kamniška Bistrica in za spoznanje toplej-,ša Nevljica? Mislim, aa sc ne motim, če zapišem, da pripada levji delež za dosego teh, uspehov našemu odličnemu in mednarodnemu znanemu plavalcu Kamničanu Tonetu Cererju. Po njegovi zamisli je bil ’ z izdatno in širokosrčno po- močjo mestnega ljudskega odbora zgrajen najprej plavalni bazen in nato postopno celotno kopališče, ki je v posameznosti že dograjeno. Poleg kopališča je še lepo urejen športni prostor za tenis m odbojko, ki se tudi že izpopolnjuje. Tone Cerar je tudi vesten in prizadeven vzgojitelj mlade generacije kamniških plavalcev. s katerimi se je letes uveljavil Zrinšek tudi na meddržavnih tekmah z mladinci Avstrije. Kamniški mladinci so si poleg tega priborili prvo mesto med mladinskimi klubi v Sloveniji. Čeprav me ne odlikuje izrazit smisel za šport, sem vendar z napetim zanimanjem prisostvoval letošnjim plavalnim tekmam v Kamniku kjer so se zbrali stasiti mladinci in postavne mladinke iz vse države. Tekme so bile ostre, plavalci požrtvovalni in navijači po sodbi južnjakou dovolj skromni in zadržani. Seveda so levji delež zmag od- nesli s seboj Beograjčani in Splitčani. Vendar se je v taki konkurenci Kamnik za čuda dobro uveljavil, zlasti če pomislimo da šteje komaj (i.OdU prebivalcev. Kut sem že omenil, je dosegel med slovenski-mi mladinskimi klubi prvo mesto. 4. Itvoje pomembnih gospodarskih razstav na Gorenjskem Ud 30. julija do 9. avgusta je bil gorenjski sejem v Kranju. Z veseljem sem se pridružil večjemu številu Kamničanov, ki so si najeli avtobus za ogled ^konkurenčnega» sejma. Ob treh popoldne smo se odpeljali po lepi, deloma gozdni poti skozi Komendo in druge prikupne kraje proti Kranju. Ponekod je bilo žito že požeto ali pokošeno, drugod pa so se smejala bogata žilna polja in kakor z ravnilom potegnjene njive v pripeki prvih avgustov, dni. To so rodovitni kraji, ki jih obdeluje samozavesten in malce košat gorenjski kmet. Kjer prehaja dolina v višavje proti Krvavcu, znanemu in priljubljenemu smučišču v Kamniških plan uah, se bohotijo obsežni gozdovi, porasli večji del z bu’ vami in hrasti. Nastopa folklorna skupina iz Boršta in Ricmanj. 'ti ..c-,-/ mm * & T 1 ^i?-‘\ •/: " .v i? ' ’ ■ ■' ' . 5 'L.ibp h ■ jj "(Nadaljevanje sledi) Nastopa mladinski lamburaški zbor iz S^a#:^!Je. TKST, torek 14. septembra 1954 V KOI K Vremenska napoved za danes: V splošnem lepo in jasno vreme; možne so krajevne pooblačitve. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27.5 stopinje; najnižja pa 21 stopinj. PRIMORSKI DNEVNIK Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: ■ 4 dej. S. S. Prokofjev: ((Zaljubljen v tri oranže«, opera ^ Trst II.: 18.00: V. IVilliams: Koncert za dva M jij; 11 on. crlasba. — DiU* * orkester. — Trst I.: 11.30: Komorna glasba. Poje mariborski komorni zbor. . ;; : '• ■■■ «■ JUKHSI.UMI\1SHU ftl »BO MET MII PRli:rVSTVI) ;grsri prvak «olimpiakqs» krepko poražhn ~ VISOKA ZMSGfl IRIESTINE 5 'HiB 2/ -mB. - JljS ™ .H "y rr- PM VELIKA SVEČANOST V SOLKANU OB OTVORITVI SPOMENIKA No če u lestvice je še nadalje Pcrtizao pred BSK m Dinamom, ki imnjo vsi po štiri točke V drugi zvezni ligi je ljubljanski Oored na lostuem igrišču izgubil proti mostarskemu Veležu V drugem kolu jugoslovanske zvezne nogometne lige so les ji delež zmag odnesla domača moštva; izmed gostujočih sta edino Vojvodina in BSK odnesla domov obe točki. Kolo je minilo brez večjih presenečenj, vendar so bile zmage, razen v Subotici, dosežene šele po ostri in ogorčeni borbi. Največji uspeh je dosegel BSK, ki je tudi to nedeljo kot gost na nevarnem igrišču Zagreba osvojih obe točki. Lep uspeh je dosegla tudi Vojvodina, ki je po porazu prejšnje nedelje osvojila v Sarajevu obe točki. Beograjski Partizan je šele v zadnji pol uri premagal sarajevskega «železničarja», ki je dotlej vodil z 1:0. Potem pa je Bobek dvakrat ukanil gol-tnana, tretji gol pa je pripravil. Hajduk je v Splitu premagal Proleterja s 5:3 (2:1) po mlačni in nezanimivi igri. Tudi Crvena zvezda je kot Partizan potrebovala mnogo časa in naporov, da je zlomila odpor svojega nasprotnika - Vardarja iz Skoplja. Igra pa kljub j 25(1 ccm: 1. Wheeler (Guzzi) s 148,657 gm na uro; najhitrej-si krog \Vheeler s 151,908 km. 350 ccm: 1. Anderson (Guzzi) s 163,670 km na uro (nov rekord); najhitrejši krog Anderson s 168,249 km (nov rekord). 300 ccm: 1. Duke (Gilera) s povprečno brzino 179,474 km na uro (nov rekord); najhitrejši krog Duke s 182,022 km (nov rekord). Prikolice: 1. Noll (BMW) s 149,968 km (nov rekord); najhitrejši krog Noll s 153.243 km (nov rekord). ni odraz njene pripravljenosti Triestirm bn morala znatno izboljšati svojo kolektiv- j no igro - Curti, Nay, Soldan in Lucentini najboljši I Prekrasen spomenik padlim je skromen znak hvaležnosti svobodnega primorskega ljudstva Sladkor in kaVI Pros,e “S* Danes se je pričelo kave >e A* vanje sladkorja m j. ! cone za potrošnike i ^ • i-- uborne. 01 .. -i sovodenjske ob“^reZelt š' 1 kg na osebo na Svojo poslednjo preizkušnjo pred začetkom prvenstva, je Triestina opravila v nedeljo proti grškemu moštvu «01im-piakos« iz Aten oz. Pireja. S kakšnim uspehom? Zmagala je izdatno s 5:0, vendar rezultat ne sme ustvarjati iluzij, čeprav je bil «01impiakos» v pretekli sezoni grški prvak. Predvsem je treba povedati, da je rezultat glede na igro gostov previsok. Grki so zaslužili najmanj častni gol, morda še kakšnega več, z nekoliko več spretnosti v o-brambi pa bi tudi njihova pasiva ne smela biti tako visoka. V ostalem pa so prikazali zelo povprečno igro. Ce hočemo primerjati igro V napadu sta sicer Ganzer in _ __ . , __ ___ Jensen hotela biti nekaka na-| Odkril 03 J6 narodni tSCčTOj ZmQ0O padalna dvojčka z dojiljo Cur-tijem v ozadju. Toda v tem svojstvu se je obnesel le Curti, medtem ko sta bila Ganzer in posebno Jensen izrazito slaba. Po tem, kar je Jensen pokazal proti Udinese in potrdil proti Olimpiakosu je skoraj gotovo, da se bo vrnil v rezerve. S tem, da se je podrla zgradba v ospredju, se je praktično podrl tudi ves sistem M. Tako smo vseh 90 minut lahko prisostvovali igri brez sistema, opirajoči se na večjo ali manjšo individualno sposobnost igralcev. In tu lahko razdelimo Triestino v boljši in slabši del, (žal, da je boljši del številčno manjši od Govorila sta France Bevk in I surove ali 0,32° kž P ^lt„-I ve na odrezek s • • vanje se Zakl)«« M vtbl|(š Po včerajšnjih tekmah so l Triestine z njeno igro pre- , drugega), Kot izreden nogo- postali svetovni prvaki: Hol-laus (NSU), v kategoriji 125 ccm; Haas (NSU) v kategoriji 250 ccm; Anderson (Guzzi) v kategoriji 359 ccm; Duke (Gilera) v kategoriji 500 ccm; Noll (BMW) v kategoriji prikolic. teklo nedeljo proti rivalom iz j metai se je pokazai predvsem Vidma, moremo sicer ugoto- j Curtlj ki je ba ves fias glavni viti napredek, vendar ne v smislu kolektivne igre. O sistemu M. ki ga je hotel uvesti trener Feruglio ne bilo ta-korekoč ne duha ne sluha. vsaj o pravem M sistemu ne. ZAČETEK FINALNIH TEKMOVANJ na šahovski olimpiadl v Amsterdamu temu ni bila niti zanimiva niti napeta. Pozornost je vzbudil pomlajeni napad Crvene zvezde, v katerem je izmed starejših igral samo Mitič. dtlje Czeilbo‘SV1razi.ko S'go"ov slavije. Švedske, Madžarske, Zah. Nemčije in Anglije V finale so se uvrstile reprezentance ZSSR, Nizozem ske, Islandije, Argentine, Bolgarije, ČSR, Izraela, Jugo- AMSTERDAM, 13. — partizan, drugi je BSK. tretji zagrebški Dinamo. Edino ta . . tri moštva so v prvih dveh zuIta“ Prekinjenih partij zad-kolih osvojila vse štiri točke, ‘'-'ega kola - polfinalnega Sledita Hajduk in Crvena zvezda s tremi točkami. Naislab-sa je Lokomotiva, ki se letos ne more znajti in ki je tudi to nedeljo doživela katastrofo. V drugi zvezni nogometni ligi .1- ljubljanski Odred na lastnem igrišču izgubil proti Veležu iz Mostarja / rezultatom 1:2. V Odredovetn moštvu «•:( nvvr: nastopila nova igral ca Ki gin in Jurišič, ki pa ni-s.a popolnoma zadovoljila: so’ h ie bil napad zelo slab Bmje te zaigrala obramba, le i ra: r Grrevič je bil delno ne-loeviiv l. ZVEZNA LIGA : Rezultati : Beograd: Partizan - Železni t 3:1 (0:1); Crvena zvezda Vardar 3:1 (2:1); Zagreb: Dinamo - Radnički 2:1 (2:0: Zagreb - BSK 1:3 (0:1), Spiit: Hajduk - Proleter 5:3 (i:l); Subotica: Sparlak - Lokomotiva 6:1 (2:1): Sarajevo: Sarajevo - Vojvodina 1:3 (0:2). ! ESTVICA I ZVEZNE LIGE Partizan BSK Dinamo Crv. zvezda Hajduk Spartak Vojvodina Zagreb Proleter Vardar Sarajevo Radnički železničar Lokomotiva 6:1 3:2 7:4 5:3 7:5 1 6:4 4 4 4 3 3 2 2 2 1 7:8 2 1 2:4 1 1 2:4 1 2 4:6 0 2 4:8 0 2 2:11 0 3:2 2:3 II. ZVEZNA LIGA: Rezultati: Ljubljana: Odred - Velež 1:2 (1:1); Zagreb: Metalac -Lovčen 3:1 (1:0); Kotor: Bo-kelj - Mačva 1:2 (1:2); Zenica: Zenica - Nap.edak 3:3 (2:1). LESTVICA II. ZVEZNE LIGE r.jega kola tekmovanja: Prva skupina: Nizozemska -Avstrija 3:1, Islandija - ZSSR 0.5:8,5; drugi skupina: Itali- ja - Kanada 1,5:2,5; tretja skupina: Danska - Saar 2:2, Francija - Izrael 1:3; četrta skupina: Kolumbija - Anglija 2.5:1,5. Končni vrstni red polfinalnega tekmovanja: Prva skupiva: 1. ZSSR 16.5. 2. Nizozemska 13, 3. Islandija 11. 4. Avstrija 9,5, 5. Finska 5.5, 6. Grčiji 4,5. Tri prva moštva so se uvrstila v finale. Druga skupina: 1. Argentina 14, 2. in 3. Bolgarija, CSR 13.5, 4. Kanada 10. 5. Italija 7.5, 6. Irska 1,5. Prva tri moštva so se uvrstila v finale. Tretja skupina: 1. Izrael 16, 2. in 3. Jugoslavija, Švedska 14, 4. Danska 11.5, 5. Norveška 11, 6. Francija 9,5, 7. Saar 8, V finale so se uvrstili Izrael, Jugoslavija in Švedska. Četrta skupina: 1. Madžarska 18. 2. Zahodna Nemčija 16.5, 3. in 4 Anglija, Švica 13.5, 5. Kolumbija 12,5, 6. Balgija 9, 7. Luksemburg 1. Danes so kapetani vseh moštev izžrebali številke za finalno tekmovanje in za tola- Fve- žilno skupino. Pravi boj za naslov najboljšega moštva in zmagovalca na enajsti šahovski olimpiadl se šele začenja. Po vojni je to tretja šahovska olimpiada. Prva je bila v Dubrovniku leta 1950, ko je zmagovalni pokal ostal v Jugoslaviji. Druga je bila v Helsinkih leta 1952, ko so si Jugoslovani priborili tretje mesto za Sovjetsko zvezo in Argentino. Jugoslovansko moštvo čakajo sedaj veliki in težavni, dvoboji, saj se bodo v finalnem tekmovanju pomerilj res najboljši. V turnirsko lestvico so se reprezentance razvrstile takole: 1. Madžarska, 2. Bolgarija, 3. Islandija, 4, ZSSR, • 5. Jugoslavija, 6. Zah. Nemčija, 7 CSR, 8. Nizozemska, 9. Švedska, 10. Anglija, 11. Izrael, 12 Argentina. V tolažilni skupini je razvrstitev naslednja: 1. Luksemburg, 2. Kolumbija, 3. Francija, 4. Saar, 5. Italija, 6. Danska, 7. Irska, 8. Belgija, 9. Finska, 10. Avstrija, 11. Švica 12. Norveška, 13. Krnada, 14. Grčija. V finalni skupini se bodo v prvem kolu pomerili: Madžarska . Argentina, Bolgarija -Izrael, Islandija - Anglija, ZSSR - Švedska, Jugoslavija • Nizozemska, Zah. Nemčija CSR. Martin Graii - Veliko udeležencev - Ganljivi prizori pri otvoritvi Občani iz Nove Gorice, po-] ploskanjem. Zatem je nasto-sebno pa iz Solkana so zadnje | pil najbolj pričakovan trenu-dni z nestrpnostjo pričakovali tek: odkritje spomenika, ki je pustiti mesto novim demokratičnim in socialno pravičnejšim vladajočim silam, ki ne cellija, Novare, Ancone, Reg-gio Emilie, Belluna, Benetk. Modene, Padove, Viterba, Ra- 12. september, dan odkritja bilo poverjeno znanemu pri-' bodo poznale sovraštva med , venne in Roviga. spomenika 216 padlim borcem ! morskemu narodnemu heroju I ljudstvi in sloji. Toda za ures- Prizadeti učitelji si lestvice in žrtvam fašizma Gorice in 1 Zmagu Delpinu. Kip predstav- ničenje te misli bo potrebno lahko ogledajo na omenjenem iz krajev, ki so sedaj vklju- i lja ranjenega borca, ki ga 1 še mnogo napora in borbe in uradu od 16. do 17. ure. čeni v novogoriško občino, j podpira partizanka. Stoji na brez dvoma v tem zamejski Pričakovani dan je prišel j visokem kamnu pred izredno naglo. Solkan in Nova Gorica zanimivo izdelano grobnico, v sta bila odeta v zastave in j katero bodo pozneje prenesli vsepovsod je bilo polno cvet- posmrtne ostanke padlih juna- ja. Svobodoljubni Primorci so hoteli v svečanem razpoloženju pričakati odkritje. Zamisel za spomenik, ki naj bi bil vsaj znak skromne kvaležno-sti goriškega prebivalstva svo- kov, ki jim je spomenik namenjen. Njim na čast je vojaška četa izstrelila tri salve, zatem pa je domače prosvetno društvo, ki se imenuje po solkanskem heroju Jožetu jim najboljšim sinovom, pad- j Srebrniču, katega posmrtne o-Jim v antifašistični borbi, je ' Stanke bodo prav tako prene- Slovenci ne bodo zadnji. To so si zakleli tudi v nedeljo, ko so v imenu Zveze partizanov in Zveze slovenske mladine v Italiji poklonili na spomenik v Solkanu venec in šopek rdečih nageljnov. VesH za učitelje režiser, razen tega pa se je ob nemoči Ganzeja in Jense-na izkazal tudi kot dober realizator z dvema res lepima goloma v 9. in 14. minuti. V napadalni petorici je zadovoljil edino še Lucentini s svojimi izrednimi prodori, iz katerih sta se tudi rodila dva njegova gola. Poskusni izpit na levem krilu je od vse trojice še najbolje prestal Affinito, izredno slabo Rossetti, Bubnič pa je itak igral samo pet minut. Krilska vrsta je v glavnem dobra pričenši od Naya preko Petagne do Dorigo ki mu bo kot vse kaže Feruglio zaupal stalno mesto levega krilca, čeprav se zdi, da bi bilo vseeno bolje, da bi bil v krilski vrsti igral Ganzer, ki se v napadu nikakor ne znajde predvsem zaradi svoje tipično razdiralne igre. Naj je zopet pokazal, da je preizkušen nogometaš, na katerega se je moč zanesti. Zaradi neučinkovitega napada Grkov ni mogoče do kraja preceniti vrednosti obrambe, vendar je novinec Soldan odlično rešil nekaj kritičnih situacij, ki jih je pripravila leva zveza gostov Brosos, tako da si je upravičeno zaslužil aplavz občinstva, ko je sredi drugega polčasa po nalogu trenurja zapustil svetišče. Od branilcev je bil Valenti mnogo boljši od Bellonija, l:i se je preveč zredil. Od njega je bil boljši tudi Toso, ki je nastopil v drugem polčasu. Skratka, če bo hotela Triestina igrati kolikor toliko solidno vlogo v letošnjem prvenstvu, bo morala ša precej izboljšati svojo kolektivno igro, kar velja predvsem za napad. Pred začetkom tekme so, kot se spodobi za meddržavni dvoboj, zaigrali himne; najprej grško, potem pa namesto tržaške-kot bi bilo pravilno seveda italijansko. Na ta račun je bilo med gledalci mnogo pikrih pripomb. dolgo tlela med ljudmi. S pr-' v solkansko grobnico, iz- vini majem letošnjega leta pa i vedlo kraj:i kulturni program, so začeli na glavnem trgu j O*3 pesmi «Kot žrtve ste pad-v Solkanu pirpravljati pro-1 je mnogim prisotnim, po- stor, na katerem naj bi stal j sebrio materam padlih, zable-spomenik, delo znanega kipar- ' stela v očeh solza ob spominu ja, solkanskega domorodca j na mlade borce, ki niso po-i Borisa Kalina. Pri pripravah znali ne omahljivosti ne stra- j in zidavi ogrodja soomenika j du pred italijanskim ovsaja- j so sodelovali vsi občani .od teni, lašistična Italija je sto-j mladega pa do najstarejšega, ! tila toliko gorja na Primor- j vse je bilo dokončano v re- ' skem, da bi ogorčen dvig v | kordnem času. I borbo za svobodo in osnovne Pri pokrajinskem sindi.katu osnovnih šol so na vpogled lestvice za provizorična mesta šolskih skrbništev iz Sondria, Irevisa. Coma, Pescare, Ver- Novo poslovanje poštnih uradov Pokrajinsko ravnateljstvo pošt obvešča občinstvo, da bodo s 1. oktobrom pričeli sprejemati ponočne brzojave za notranjost države pri brzojavnih uradih železniške uprave na železniških postajah. Enako poslovanje se bo pričelo s 1. oktobrom tudi pri brzojavnem uradu železniške postaje v Gorici. Zainteresirani ^ , sku da pridejo iskat■ Pot^jJ kazila na sedež Trg r.ice, soba štev. Do 20. seplejj prijavile vire —■ Steverjansko žup^.wj| roča, da morajo da ^ valci prijaviti v sta pr 274 enotnega besed*^ * jevnih financah d £ tembra leta 1954 P Jr vire dohodkov, b io f m občinskim daVK stojbinam. ki so * Davkoplačevalci. vpisani v sezna^fst0jbi»'j;. tekoče leto, niso niti prijave, če s«'jjafr obdavčenje nis0 n0vaD‘ f.. Kršilci bodo * "otDeža členu 292 m 29b ei sedila V nedeljo so že od ranega i človeške pravice vsega naroda kot en mož mogel koga začu- Velež Zenica Metalac Napredak Mačva Odred Lovčen Bokelj Buducnost Rabotnički 7:1 8:3 4:2 6:3 3:2 3:3 2:5 1:5 0:5 1 0:5 Toča rekordov Vsa prva mesta Goričanom ob dnevu tržaške mladine jutra stopale po cestah, ki ; « ■ j u j•. V. iuo« cu. \ diti. Ni bila prehuda nobena vodno v Solkan skupine biv- » A u • žrtev za tako družbeno ure- sih borcev z venci, namenie- - j • ji' ■; ditev, kakršno ima in gradi nimi padlim tovarišem. V sre- . , , , i•»v 0 ; . se naprej svobodno primorsko discu Solkana je bilo vedno . j * * ~ « . • j. • ir'.-, o« „4^ • i• ljudstvo onstran meje. vec ljudi in ko so stopili na ; J tribuno pred spomenikom °Paz^1 včeraj predstavniki Zveze komuni- med svečanostjo m po njej; stov in Socialistične zveze de- Uuclje onstran meje niso poza-lovnega ljudstva ter sorodni-1 bili hudih dni suženjstva k: padlih, je bil trg in do- \ P0(l fašistično Italijo, in tudi stopne ulice popolnoma natla- J danes ne pozabljajo, da se čeni. j njihovim bratom toitran meje Govore tovariša Franca !že vedno Sodijo krivice ln so Bevka in sekretarja OK ZK | še vedno v javnosti smatrani GOKiŽKE M BS 3« 3 OB MLADINSKEM Pg ¥ažen mejnik v mladinski za dobro naših ljudstev, napredka iaJEL' .m—i, ii. ■ im i m ■■ m — ■imi.iMiiiiniir.BnrrfT. wmmHTit"nrTf^-1—,11 Martina Graifa, v katerih je za manjvreden narod. Vendar bila očrtana težka borba pri- | )e prav v novi Jugoslaviji, morskega naroda za narodno j državi novega socialističnega in obenem socialno svobodo, j tipa vedno bolj trdna misel, so prisotni sprejeli s toplim j da bo stari svet moral pre- Kulturno in špoitno delovanje dobilo priznanje - Pogumno naprej po zatri*1" I Menda se še ni dogodilo, da bi se Goričam, predvsem pa ne mladina, v zadnjih letih v tako velikem številu udeležili nekega praznika na Tržaškem kot je bilo prav v nedeljo na Opčinah, kjer je imela na- Goričani na Opčine, so jih pričakali športniki m pevci, ki so jim sporočili razveseljivo vest, da so morali Tržačani prepustiti Goričanom zma- lcžiti rojstni h-d. ,iC:sv o cepljenju PrJ ^ maš-1 -jčel”4-redni pouk sfc -I davici. Šolska gi v nogometu in v namiznem j tobra ob 8.36. ud1'/’,)) - šolah s tenisu. Za poklon so prejeli | .mast_ predna tržaška mladina svojo j lep pokal in pa opremo za , zikom doberu jvijal1’’ ^ igranje namiznega tenisa. I se začnejo P0^ 30 '"'j "j Prav gotovo mladi nogome- | v ponedeljek ^js taši kakor tudi igralci nami-1 bra 1954 in znega tenisa ob prijavi na so- ‘ ''~n ' IZ BENEŠKE SLOVENIJE .Pravica “ Itrit/ico noilsiira! Nadvse uspešno tekmovanje mladincev v nogometu, namiznem tenisu in šahu Motorne dirke so bile zaradi tehničnih priprav preložene na prihodnjo nedeljo V okviu tedna tržaške na-, igrali pet izločitvenih tekem. na dirkah v Monzi Na nedeljskih motornih dukati za Veliko nagrado narodov v Monzi so bili porušeni vsi dosedanji rekordi proge. Vse zmage so — razen v kategoriji prikolic, kjer so bili nemški motorji BMW brez konkurence — odnesli italijanski stroji, toda večinoma z t angleškimi vozači, V kategoriji 125 ccm ni bilo pričakovanega r.voboja med motorji MV in NSU. Rezultati so bili naslednji: 125 ccm: 1. Sala Guido (MV) s povprečno brzino 146.535 km na uro (nov rekord proge), najhitrejši krog Ubbiali s povprečno brzino 150,497 km na uro (nov rekord). predne mladine sta bili v nedeljo na Opčinah dve zaključni športni prireditvi. Na openskem igriš. u sta se srečali cnajstorici ellirija« s Proseka in mladinsko nogometno moštvo iz Gorice. Nogometna tekma je bila lepu, čeprav je mestoma nervoza kvarila lepe poteze posameznih igralcev. Pa to je tudi razumljivo, saj je slo za pokal, katerega je prireditveni odbor razpisal za zmagovalca. Goričam so zasluženo zmagali s sicer visoko izraženim rezultatom 3:0. Končni zmagovalec nogometnega turnirja so tako nogometaši i z Gorice, ki so zmagali že na tekmi z moštvom Bazooice preteklo nedeljo z rezultatom 5:0. Tudi v namiznoteniškem turnirju dvojic so se Goričani ponovno izkazali, saj so porazili ostale pare z Opčin in si zasluženo priborili prvo nagrado. Vendar pa so se Openci zelo žilavo in borbeno upirali, da je bila borba zagrizena m ostra. Na tem turnirju je včeraj nastopilo jest parov, ki so od- Zopet je bila najlepša partija med Openci samimi, m to dvoboj med parom Skerlavaj in Tavčar proti Skerlavaj-Hrovatm. Zmagala je končno druga dvojica z rezultatom 2:1 Openca Hrovatin Arman-do in Skerlavaj sta se tudi borila za prvo mesto z Goričanoma Benedetičem in Bau-conom. Tudi pri t:j zaključni tekmi je prišla do izraza velika borbenost Opencev, ki pa so končno le morali podleči tehnično močnejšima goriški-m a nasprotnikoma. Poleg tega je Opence tudi na nedeljskem tekmovanju motilo dosledno izvajanje pravil igre, saj so izgubili precejšnje število točk zaradi napačnih servisov. Zadnja odločilna tekma se je končala z rezultati: Goriča-ni-Openei 25:23, 14:21, 22:21, 21:15. Zmagali so torej Goričani s končnim rezultatom 3:1. Motorno dirko pa je zaradi tehničnih težav moral prireditveni odbor preložiti na prihodnjo nedeljo in so navzoči dirkači samo v skupini prevozili progo. Na koncu slavnostnega pro- grama, ki je bil popoldne na Opčinah in o katerem podrobno poročamo na drugi strani, je prireditveni odbor razdelil nagrade zmagovalcem vseh turnirjev. Goričani so se zelo izkazali, saj so odnesli vse nagrade. Prvo nagrado (usnjeno aktovko) šahovskega turnirja si je tako priboril tov. Labovič, znani mladi šahist iz Tržiča, drugo nagrado, knjigo, katero je poklonil nPrimor-ski dnevnik«, pa mojstrski kandidat Filipovič. Goričani so dobili tudi pokal kot zmagovalci nogometnega turnirja. Kompleten pribor za namizni tenis je dobil zmagovalec namiznoteniškega turnirja tov. Benedetič in loparje ter žogice zmagovalca turnirja dvojic Benedetič in Baucon. KAJASKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V bližini Banja Luke je bilo končano tridnevno tekmovanje najboljših jugoslovanskih kajakašev za prvenstvo mest FLRJ. Naslov prvaka si je priborila mestna reprezentanca Ljubljane. V veleslalomu je postal prvak Bogdan Svet. Da «pravica» zapira naše ljudi v Beneški Sloveniji, je že postala navadna stvar in zato ne preseneča več našega prebivalstva kot v prvih povojnih letih. Vsem čitateljem italijanskega tiska kakor tudi čitateljem našega «Primorskega dnevnika» je dobro znano, kako so financarji pred nekaj meseci zaprli domačine s Črnega vrha; zatem je sledila aretacija štirih ljudi iz vasi Matajur. Meseca avgusta so zaprli v Topolovem kar šest ljudi in sedaj je prišla na vrsto aretacija mladega zidarja Gina Vogriča iz Seve pri Grmeku, ki so ga orožniki zaprli v nedeljo 5. septembra na zahtevo «pridnega» župana in «cavaliere» gospoda Antona Pavletiča. Po naših informacijah naj bi prišlo do aretacije takole: mladi zidar Gi no Vogrič iz Sevca je bil zaposlen na cesti, ki jo gradijo od Klodiča skozi Sevce do Topolovega. Zidar je videl, da na delu nekaj ni v redu. Ugotovil je namreč, da se podjetje, ki dela to cesto, baje ne izogiba «c amori», da bi imelo več dobička. V mostičke in zidove, ki jih delajo pri gradnji te ceste, naj bi dajali malo ali skoraj nič cementa in peska. Vogriča je to še posebej zanimalo, ker pelje cesta tudi skozi njegovo vas Sevce. Zato je večkrat opozoril župana Pavletiča, naj se zanima za to stvar. Rekel mu je, naj posreduje pri podjetju, in naj ne dovoli takšnega početja, saj je to tudi v županovo korist samo, ker je tudi on iz Seve, in v k°rist vseh občanov. Zupan pa se za njegove besede ni nikoli zmenil. V nedeljo 5. t. m. se je Vogrič srečal z županom v gostilni Marjana Cuodra in mu ponovno pojasnil, kar smo že napisali. Zupan pa ga ni hotel poslušati, ker pregovor beneških Slovencev pravi, «da resnica zbada«. Zupan tega zbadanja torej ni trpel, poklical je orožnike, ki so Vogriča aretirali pod obtožbo sramotitve javnega funkcionarja. Zato je danes že osmi dan, ko sedi Vogrič za vlažnimi zidovi videmske ječe. Prebivalci grmske občine pravijo zato: vOh, kaljšno čast si dela naš župani« Drugi pravijo, da tako županovo ravnanje ni najboljša propaganda in priporočijo za njegovo ponovno izvolitev. Da bi se ujemal naš članek z naslovom, ki ga nosi, moramo povedati, kaj imajo naši ljudje za pravico. Ko okradejo kakšnega človeka, mu prijatelji svetujejo, naj da to upraviči na roke«, to je orožnikom. Kadar kratijo kakšnemu človeku pravico do neke stvari, mu svetujejo, naj gre k orožnikom in naj si poišče pravico pri upraviči«. Sedaj pa naši ljudje menijo, da tista ((pravica« ne brani resnice in pravice ter da celo zaprejo človeka, ki pove resnico, to je da ta «pravica» krivico p odpira! Ljudje pravijo, da so izvolili župana, zato da bo branil njihove interese, zato bi morala biti njegova dolžnost, da se zanima, ali gre vse prav, ko gradijo kakšno stvar v njegovi občini. Pavletič pa je bi L obveščen o dozdevni «ca-mori«, ki naj bi se dogajala pri gradnji ceste, pa se ni hotel zanimati, da bi posredoval in ugotovil, koliko je resnice v trditvah omenjenega zidarja. Zupan Pavletič naj se zaveda, da krivica ne more zmagati, ker je pravica vedno zmagala nad krivico. Ni ga še bilo kovača, ki bi skoval takšen ključ, da bi za zmerom zaprl vrata resnici. Naši ljudje se ne dajo več varati, prebujenje beneških Slovencev ne bo nihče ustavil niti preprečil niti z verigami niti z zapori. Sicer pa bi moralo biti v interesu samega župana m podjetja, da se stvar razčisti, saj gre za resne obtožbe, ki se ne dajo zavreči s takimi metodami, marveč s protidokazi, če bi bile obtožbe mladega Vogriča neutemeljene. JANEZ JURMAN veliko manifestacijo za zaključek obsežnik prireditev, ki so bile med tednom v mestu in po okoliških vaseh. Ne samo dejstvo, da je gorička mladina nastopila z rivc-r,ijj zboroma in oktetom, že sama manifestacija'je'bila tako privlačna, da je zanjo vladalo tudi med člani tolikšno zanimanje, da so se komaj strpali v pet velikih avtobusov, medtem ko so številni mladinci iz vseh goriških vasi odšli s svojimi motornimi vozili. Na Opčinah so se zopet srečali stari znanci z dela v mladinskih organizacijah, srečali so se ljudje, mladi Slovenci in Italijani, ki mislijo napredno in pošteno. Prijateljsko so si segli v roke in s tem pripomogli k odstranitvi raznih ovir, ki jih sovražniki mladinske organizacije in napredka skušajo postavljati pred neiz* delovanje niso upali na tako dober plasma. V nedeljo pa so vsem žareli obrazi, ko so nam sporočili to vest. Ne moremo drugega, kot da jim ob tem uspehu najtopleje čestitamo in jim želimo, da bi še nadalje organizacijsko delovali v vrstah mladinske organizacije in jo krepili. Krepiti in čuvati pa je treba tudi vezi, ko so se, včeraj še bolj strnile med vso napredno zamejsko mladino. Naj bo ta veliki dogodek v življenju naše mladine važen mejnik v njeni borbi za dobro naših ljudstev, napredke in miru. septembra 1954- ;e(rti Prvi, drugi .*"')] imajo popravne v,;ep _ ( in 21. t. ni. razen Ronk, ki imai° 23. 9. Sovodenj' jte >P“-, ) izp’ V tretjem 'n $ te"1 y po redu: 20. in pa bodo izP' _ 1. sep‘- jS'V vodnjah, RUP' 'n i# 21. in 22. seP’-, , berdobu, 5. raz.r'mš’f 22. in 23. sep'-v Tržiču; jgM ; V '24. in 25. berdobu, 3. razr -isf' * Šolska obvestila p rosno kolo zgodovine, ki ne goriškega in doberdobskega okrežja pozna ovir in gre nevzdržno Na šo[ah s slov učnirn je. svojo pot. zikom goriškega okrožja bo- Openska manifestacija Je , do popravni izpiti za 1., 2. in odkrila marsikaj lepega in za- 4 razrEd dne 20., 21. in 22. nimivega. Goričani so lahko spoznali kulturno in športno raven delovanja tržaške mladine, obenem pa so ob primerjavi z njimi ugotovili, da je tudi na Goriškem mladinsko delovanje globoko zasidrano in da po svoji kvaliteti ne zaostaja, Sodelovanje goriških zborov m ((novorojenega« okteta je uspeh poživitve mladinske organizacije, ki je prinesla tudi na prosvetno področje zagon in napredek. Ko so kmalu popoldne prišit Danes in ponoči V nedeljo nesreče septembra 1954, izpiti za 3. in 5. razred pa po sledečem redu: 20. in 21. sept. 1954 v Kr- minu (Plešivo); 22. in 23. sept, 1954 v Ste- verjanu, na Valerišču, v Skr-ljevem (za Skrijevo in Mirnik); 23. in 24. sept. 1954 v Go- rici, Ul. Croce, Ul. Randaccio, Standrežu, Vodgori. Fevmi; 24. in 25. sept. 1954 v Jaz- fcinah. ie». - .-. . Vpisovanja bodo od 20. do! MODERNO-30 septembra 1954. I lodije»- ...rvjC). ’ č. Otroci, rojeni 1. 1948 (za j POLETNI ^,erlSlce»- prvi razred) so dolžni pred- ---------------*>»ke in v Gabrijah- ^ ^ bo ■ji' Vpisovanje 'ob Otroci, rojeid prvi razred), ^ in na vseh šolah. _ j 1^,* in > ložiti rojstni “=tl o cepljenju Pr°^ čir A I davici. . •„ doLfi Šolska maš« J jj, soboto 2. oktobrV*" pa za poneleJ^- . "Ti-4" DEŽURNA 1 ve< ,/ posiui' lekarni. letti, Travnik l4 CORSO. 1U nc»>V stvo je reki„anlef’ VERDI. 17' ska žena«. L; $tfi VITTOR1-A- L ' ,,f t(,»' jLjG* *7: «Ne / ne počivajo Ob nedeljah je v Gorici bolj živahno kot običajno in zato so tudi prometne nesreče številnejše. Tako se je v nedeljo ob 12, pripetila prometna nesreča na Korzu v bližini Ul. Rossini, ko sta trčila tovorni av o GO 695, last Egidia Mar-tellanija iz Gorice Ul. Cap-puccini 2, in motor znamke »PariUa«, last Gilda Gortana iz Gorice Medtem ko se je šofer tovornega avtomobila hotel u-makniti dvema scootei jema, ki sta privozila z nasprotne strani, pa ga je v istem trenutku hctel prehiteli Gortan. Toda vozili sta bili preveč b' i z u in je prišlo do trčenja; Gortan in njegov spremljevalec Ferruccio Forabosco sta padla in se precej poškodovala. Njahujc je bil Gortan, ki ima najbrž zlomljeno desno ramo in poškodbe na obrazu, medtem pa bo Forabosco ozdravel prej, ker je poškodovan samo po obrazu, ter je po prvi pomoči lahko odšel domov. UUKO.OIIII uicUmK »lAINISI-AV KUHKU - imuiJlNIhl VO ULICA MONTbCCH! Sl * III. Iiau. - Telefon StevllKa 93-80« ln 14-638 — Fojlnl predal SOZ - UPKAVA ULICA SV. FHANCISKA St. M) - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov- Za vsak min vtSine v Sirim i stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLHJ za vsak mir. Širine 1 -itiipca r« vse vrvtr igu.-ov («> zti,- din - Tiska Tiskarski savod Z TI - Podružn Gorica Ul. 8. Pellico l-ll Tel. 33-82 — Rokopisi se n* vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, ce|nlelna 32(>0 Ut led. Ijud refniD Jugoslavije Izvud /a PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 — Za M,HJ Agent ia deniokraličncga možem ob lS predvaja DANES 14. t. m. z začetkoo barvni blm UOOJRt t* WA£NčRCQU)ft tuje, Ljubljana Stritarjeva 3-1.. tel, 21-928 tek račun pri Narodu' nauki v Ljubljani «04 (75 - Izdala Založni«vn rj-iSkeg«