Delegatska vprašanja - Delegatska Nadzor nad inšpekcijami Vprašanje: Branko Brodnik, delegat KS Videm iz Dobrepolja a) Izvajanje del pri napeljavi PTT omrežja na območju Dobre-polja. b) Ureditev bankin in označba cestišča na Jokalni cesti kompo-lje-Videm. cl Način nadzora nad občin-skimi inšpekcijskimi službami. - kdo in na kakšen način jih nadzira; - v kolikšnem času mora in-špektor poslati pisno obvestilo o ogledu pri občanu, da ta občan na tej osnovi uveljavlja svoje pra-vice. Odgovor je pripravila Jana Kej-žar. dipl. ing. gradb. ai Krajevna skupnostje naslo-vila na PTT podjetje uradno re-klamacijo z dne 14. 9. 1991 na izvajanje gradbenih del pri nape-ljavi PTT omrežja po območju krajevne skupnosti; o reklamaci-ji je bila obveščena tudi obeina. Dne 4. 10. 1991 je bil izveden ogled na kraju samem, pri ogle-du pa so sodelovali Vinko Blat-nik. Darko Slabe in Darko in Brane Brodnik. Glavne pripom-be na reklamaciji so bile glede polomljene table pri vhodu v vas, poškodbe cestišča. zasutja jaška in ventila za vodovod na križišču odcepa za Krivce in glede izruva-nih mejnikov ter dveh drogov na poti. Na ogledu je bilo dogovorje- no na kakšen način in y kakšnem roku bodo pomanjkljivosti od- pravljene. Odgovor pripravil Tone Hajdi- njak, ing. geod. b) Vzdrževanje bankin ob as-faltiranih cestah je stvar rednega vzdrževanja cest, kakor tudi vzdrževanje makadamskih ce-stišč, ki so za vzdrževanje veliko zahtevnejša in terjajo pogostejše intervencije. Zato se je v letoš-njem letu, ko se je zamenjal vzdr-ževalec cest v naši občini, večja pozornost povečala makadam-skim voziščem. Ker so se ob cesti Videm-Kompolje opravljala ze-meljska dela (polaganje PTT ka-bla) bankine niso bile nasute, bo to urejeno, ko bodo ta dela kon-čana. Sredinska črta na cesti Videm--Kompolje bo izdelana hkrati s sredinsko črto na regionalni ce-sti Videm-Rašca. Odgovor pripravil Franc Ur-bančič, dipl, iur. c) Zadeve inšpekcijskega nad-zora neposredno opravljajo in-špektorji, kot delavci s posebni-mi pooblastili. Inšpektor samo-stojno opravlja zadeve inšpekcij-skega nadzora, odloča o uprav-nih in drugih ukrepih, za katere je pooblaščen ter je za svoje delo osebno odgovoren. Delo inšpektorjev organizira in koordinira funkcionar, ki vodi inšpekcijski organ. Ta tudi dolo-ča program dela inšpektorjev in opravlja druga organizacijska in strokovna opravila, vključno z nadzorom. Vsak inšpektor mo- ra najmanj enkrat letno poročati skupščini DPS in njenemu Izvrš-nemu svetu. Glede drugega dela vpražanja odgovor daje 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ, št. 47/86), ki določa, da organ. ki je ustno odločil (ev. na terenu) mora stranki na njeno zahtevo izdati pismeno odločbo in sicer najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je to zahtevala. To zahtevo lahko poda stranka v dveh mesecih od ustne odloči-tve. Vendar ta rok velja le, če gre za izjemno nujne ukrepe, da bi se zavarovala javni red in varnost ali odvrnila neposredna nevar-nost za življenje in zdravje ljudi ali premoženje, v ostalih prime-rih velja splošni rok za odločanje iz 218. člena istega zakona. Ta rok znaša en mesec od dneva, ko je stranka izročila pravilno se-stavljeno zahtevo. Cesta v Suhi Krajini Vprašanje: Jože Perko, delegat KS Ambrus a) Krajana Ambrusa zanima, kdaj se bo začela gradnja ceste Zagradec-Ambrus. b) Opozoril je na zelo slabo vzdrževanje lokalnih makadam-skih cest. Cesta iz Malega Kori-nja na Veliki Korinj se sploh ne popravlja, tudi zimskega vzdrže-vanja ni. c) Kdaj bo opravljena preseli-tev Romov na novo lokacijo? Odgovor pripravil Tone Hajdi-njak, ing. geod. a) Modernizacija lokalne ceste Zagradec-Ambrus je bila v let-nem programu za leto 1991, ven-dar zaradi nerešenih lastninskih zadev ni prišlo do realizaeije. Sprožen je postopek za razlasti-tev, ko bo končan, bodo akcije tekle dalje. b) Cesta Mali Korinj-Veliki Korinj je nemodernizirana kra-jevna cesta in je njeno vzdrževa-nje v pristojnosti krajevne skup-nosti. Odgovor pripravil Matjaž Špo-lar, dipl. ing. arh. c) Romska problematika je praktično na robu zanimanja nas vseh, očitno problemi še niso pe-reči. Predpogoj za uspešen pristop k temu vprašanju pa je nujno spoznanje, da ta problematika obstoji, da je pereča in da zahte-va dobro voljo zelo dolgo časa večine resornih organov, vode-nih iz ene roke. Naš oddelek se nagiba k reši-tvam, ki bodo romska naselja vsaj deloma združevali in jih pre-stavila bliže urbaniziranim cen-trom. Vendar o teh modelih praktično ne vemo nič. Občevalni jezik vTO 7. ODGOVOR NA DELEGAT-SKO VPRAŠANJE DELEGATA DPZ - Jožetu Rojcu V zvezi z vašo trditvijo, da ie bila v 57. ObmŠTO Grosuplje v času agresije na Republiko Slo-venijo edina oseba za kontaktira-nje ženska, ki ne obvlada sloven-skega jezika in kot taka ni pri-merna za normalen pogovor ter da se je v posameznih primerih celo zelo žaljivo obnašala, pred-postavljam, da mislite na civilno osebo na dolžnosti strojepiske v 57. ObmŠTO. V štabu je bilo v skladu z ukazi organizirano redno 24-urno de-žurstvo, poleg tega je bil štab an-gažiran z vso svojo stalno in re-zervno sestavo častnikov. tako da ni umestna trditev, da je bila edina oseba za kontaktiranje de-lavka 57. ObmŠTO. Prav tako ni znano niti meni niti sodelavcem stalne in rezerv-ne sestave, da bi se delavka žalji-vo obnašala. V kolikor so za to konkretni primeri, seveda obsta-jajo veljavni disciplinski in drugi ukrepi, vključno s prekinitvijo delovnega razmerja. če gre za hujše kršitve. V kolikor vam je poznan konkreten primer takš-nega obnašanja, vas prosim za posredovanje konkretnih po-datkov. Odločbe o delovnem razmerju sklepa Mi-nistrstvo za obrambo Republike Slovenije po veljavnih predpisih. Zakon o obrambi in zaščiti (UL RS št. 15/91) določa v svojem 48. čl., da se poveljevanje in pouk v TO izvaja v slovenskem jeziku, kar v 57. ObmŠTO dosledno izva-jamo.