ZDRAVSTVENA SKUPNOST
Administrativni ukrepi namesto samoupravnih
Značilno za seje skupščin sisov družbenih dejavnosli, da navadno z udeležbo na zborih izvajalcev ni težav, medtem ko so zbori uporab-nikov zadnje čase vse pogosteje nesklepčni. saj se skiicu ne odzove niti polovica delegatov. To se je pripetilo tudi 12. marca na zadnji seji skupščine naše občinske zdravstvene skupnosti v preteklem mandatu; od 54 delegatov zbora uporabnikov se jih je seje udeležilo le 20. Ven-dar so navzoči sklenili, da se bodo kljub temu pogovorili o zadevah, uvrščenih na dnevni red, in kasneje iskali soglasja k sprejetim skle-pom.
Ob obravnavi poročila občin-ske zdravstvene skupnosti za mi-nulo Ieto so delegati ugotovili, da so naloge izpolnjevali v okviru plana. Bilo je nekaj prekorači-tev, tako na primer pri številu prevozov z reševalnimi avtomo-bili in pri zdravljenju v zdraviliš-čih, toda v zdravstvu ni moč na-tančno načrtovati vsak dinar, saj se bolezni in poškodb ne da predvideti vnaprej niti njihovega zdravljenja ni mogoče odložiti na prihodnje leto. (Slišati je bilo za primer iz Grosupljega, ko so stroški za zdravijenje dečka, ki mu je odrezalo obe nogi, znašali toliko, kolikor plan te občinske zdravstvene skupnosti.)
V poročilu, ki so ga delegati prejeli skupaj z vabilom na sejo, je bilo prikazano, da so občinske
zdravstvene skupnosti v letu 1985 poslovale pozitivno, na seji sami pa je bilo slišati drugačne podatke. Gre namreč za to, da je služba družbenega knjigovod-stva z dopisom 27. februarja ob-vestila zdravstvene skupnosti o nekaterih spremembah, ki naj bi jih upoštevali pri sestavi bilance. Tako je ob enakih stroških in iz-datkih prišlo po novem do tega, da naša občinska zdravstvena skupnost izkazu je skoraj 115 mi-lijonov dinarjev izgube.
Nekateri delegati niso mogli razumeti tega početja SDK, do-kler ni predsednik zbora upo-rabnikov razložil, da je vsa za-deva pravzaprav v tem, da je za-radi inflacije v blagajne zdrav-stvenih skupnosti, kl jub znižanju prispevne stopnje v decembru,
prišlo več denarja, kot je bilo na-črtovano. Seveda so bili zaradi inflacije večji tudi stroški, vendar to zvezne administracije prav nič ne zanima, saj spremlja le pri-hodke sisov. Tisti del denarja, ki je bil s predpisom SDK izločen kot prihodek zdravstvenih skup-nosti, je zdaj na posebnem raču-nu, kaj se bo dogajalo z njim, pa
Omenimo naj še, da so sporo-čilu in s tem tudi nalogam za to in za prihodnja leta dodali še misel, da bi morali tako, kot spremljamo število bolniških izostankov pri zaposlenih, slediti tudi obolevno-sti predšolskih in šolskih otrok.
Zdravstveni dom Moste je na-mreč opravil analizo, iz katere je bilo rarvidno. da je obolevnost teh dveh kategorij otrok v okolici Toplarae precej večja, kot pa znaša povprečje za Slovenijo.
še ni znano. Zato so delegati sprejeli tako poročilo, kot je bilo sprva predlagano, pooblastili pa so koordinacijski odbor, da sprejme vse potrebne sklepe, ki bodo morebiti še potrebni v zvezi
s poslovanjem zdravstvenih skupnosti v lanskem letu.
Ker so delegati hkrati s poroči-lom sprejeli tudi sklep o poviša-nju osebnih dohodkov iz indeksa 182 na 185 za leto 1985, da bi pač dohiteli dvigovanje plač v gospodarstvu, se ni bilo mogoče izogniti tudi razpravi o nizkih osebnih dohodkih v zdravstvu.
Na noben način delavci v zdrav-stvu ne morejo vplivati na boljši osebni dohodek, kot to lahko storijo delavci v gospodarstvu, je poudarila ena izmed delegatk zbora izvajalcev. V isti sapi govo-rimo o razbremenitvi gospodar-stva, označujemo zdravstvo kot porabo, obenem pa se zavze-mamo za kvalitetne zdravstvene storitve, kar pa seveda ni združ-ljivo,   so   povedali   tudi   drugi.
Zakaj je bilo na primer že kar v resoluciji zapisano,- da morajo osebni dohodki v zdravstvu (in seveda tudi v drugih družbenih dejavnostih) zaostajati za oseb-nimi dohodki v gospodarstvu? Mar je delo zdravnika manj vredno od dela inženirja?
DARJA JUVAN