Od t. bot. d«1|« naročnina mesečno |0 din, za inozemstvo 50 din — no-deljska izdaja celoletno 86 din. ta kiozemstvo 120 din. Uredniitve: Kopitarjeva nL6/IIL TeL 40-01 da 40-05 VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po prazniku. ©ek. raBj Ljubljano St 10.650 sa naročnino ln Stev. 10.340 ca tnaerate. Uprava* Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 PodruLi Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo me«to, Trbovlje Angleži nc morejo prodreti obroča pri Tobruku Nekje v Italiji. 6. maja. Al. Uradno porodilo št. 335 glavnega štaba italijanskih vojnih sil se glasi: Nov angleški poskus prebiti obroč okoli Tobruka se je ponesrečil zaradi takojšnjega nastopa junaških italijanskih in nemških čet, ki so sovražniku prizadejale zelo hude izgube. Na bojišču pri Soliumu pa so bili odbiti napadi sovražnih tankov. Italijanski in nemški letalski oddelki so večkrat bombardirali pristanišče v Tobruku in je bomba zadela veliko ladjo. Sovražnik je izvedel letalske polete nad nekaterimi kraji v Cirenajki. Nekaj škode. Na Egejskem morju so letala zasedla otoke: Amorgo, Anale, Mios, Terra, Nacos in Paros v skupini Cikladov. V vzhodni Afriki sc v odseku Am-ba Alagi nadaljuje sovražni pritisk, toda naše čete ga junaško odbijajo. Italijansko vojno poročilo št. 335 Italijanska Vladarska Dvojica na nemški umetniški razstavi Rim, 6. maja. Al. Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica sta danes dopoldne ob 11 prišla v »Nemško akademijo«:, kjer sta obiskala razstavo del mladih nemških umetnikov. Visoka suverena sta ob vhodu pozdravila nemški veleposlanik in ravnatelj Akademije. Vzvišena gosta sta si natančno ogledala dvorane, kjer je razstavljenih 54 slikarskih in kiparskih del, ki predstavljajo letošnje uspehe te akademije. Ob koncu svojega obiska sta visoka suverena izrekla pohvalne besede umetnikom akademije. Pri vseh delih te razstave se opaža jasna sled vpliva podnebja in okolja Italije. Slovenski župani Veliki Italiji 105 slovenskih županov v Imenu slovenskega ljudstva Izraža hvaležnost za ustanovitev Ljubljanske pokrajine ter voljo lojalnega in vnetega sodelovanja Ljubljana, 5. maja. Danes proti poldnevu so se zbrali v sejni dvorani palače Visokega Komisariata v Ljubljani vsi župani vseh občin, ki pripadajo novi ljubljanski provinci. Sejna dvorana je bila lepo okrašena, bila je vsa v zelenju ter so na stenah ter oknih visele državne zastave in fašistična znamenja. Nad odrom v dvorani je visela velika slika Nj. Vel. Kralja in Cesarja, poleg nje pa slika Duceja. Pestra in slavnostna je bila slika dvorane, v kateri so se zbrali vsi župani, ki so prosili za sprejem, takoj ko so zvedeli za proglasitev nove Ljubljanske pokrajine. Kmalu je stopil v dvorani Ekscelenca Visoki Komisar Emilio Grazioli, z njim pa poveljnik armadnega zbora, armad, general Ma-rio Robotti. Obdana sta bila od svojih najožjih sodelavcev. Visoki Komisar je pozdravil zbrane župane vseh občin Ljubljanske pokrajine in jo nato izrazil svojo prvo misel vdanosti Nj. Vel- Kralju in Cesarju, nato Duceju, po- »Dan italijanske vojske v Ljubljani« Dne 9. maja bo Ljubljana videla veliko italijansko vojaško parado v slavo slavne italijanske vojske Proslava »Dneva Vojske« bo 9. maja na vseh sedežih vojaških poveljstev. Proslava bo kratka, resna v visokem smislu vojaške častitljivosti, ki je v skladu z običaji in izročili Vojske. Vsa Italija bo na »Dan Vojske« posvetila svoje misli in svoja čustva spominu in slavi italijanskega vojaškega izročila. Kratka spominska slovesnost za obletnico oddelkov, služba straže pri Spomeniku padlih, izročitev odlikovani za vojaško hrabrost bodo označili preprosto proslavo dneva. Proslave bodo v svoji globoki duhovnosti izražale podobo slovesnosti, kajti ob proslavljanju tistih, ki so doprinesli najbolj vzvišeno žrtev in tistih, ki so se zlasti odlikovali s svojimi junaškimi dejanji v izpolnjevanju svoje častne dolžnosti, morajo vojaki priznati in občutiti hvaležnost domovine. V Ljubljani pa bo slovesnost posebno velika. Ljubljana je glavno mesto najmlajše italijanske province in »Dan Vojske« je prva narodna slovesnost, ki se proslavlja po šestih dneh, od kar je priključena h Kraljestvu. Zato se bo »Dan Vojske« >roslavil z vojaško parado ljubljanskega poveljstva, 'a vojaška slavnost, ta revija čet, ki se nam bodo pokazale v vsej svoji impozantnosti pomeni prisrčen pozdrav, ki ga oddelki ljubljanske posadke nudijo prebivalstvu. Podroben spored parade bo razglašen v četrtek. Vojaška parade se bo kakor običajno razvijala v dveh delih. V prvem delu bo Eks. Ambrosio, poveljnik H. Armade, obhodil s svojim spremstvom paradne čete, ki bodo razvrščene ob Tyrševi cesti; potem bo Ekscelenca Ambrosio zavzel prostor na vnaprej določenem mestu na Bleivveisovi cesti, v središču pred tribunami, ki bodo postavljene za predstavnike Oblasti in povabljence in pred njim bodo korakali v paradi polki in drugi odelki, ki bodo sodelovali pri paradi. Občinsto se bo moglo udeležili paradi ob ulicah, kakor bodo določili reditelji. Po vseh italijanskih mestih se prebivalstvo, ki ljubi svojo Vojsko, z navdušenjem udeležujejo vojaških parad ter ploska in pozdravlja na rimski način stare polkovne zastave, ki so bile često raztrgane v bitki, često odlikovane z najvišjimi vojaškimi odlikovanji za hrabrost, ki so jo izvršili polki v svojem junaškem udejstvovanju in v svojem dolgem slavnem življenju: vojaška parada je zmeraj praznik in obenem prizor moči in slave. Kr. Civilni Komisar za Črno goro Cetinje, 6. maja. Kr. Civilni Komisar Italijanske vlade Eksc. Mazzolini je danes obiskal mesto Kotor in okolico. V Kotoru je obravnaval skupaj s prvaki Črne Gore razne pereče zadeve. Komisar je bil povsod deležen od strani prebivalstva najlepših manifestacij in simpatij. Krajevne oblasti so mu izrazile veselje prebivaistva, da je postalo deležno italijanske zaščite. Kmalu bodo imenovani zastopniki Kr. Civ. Komisariata v glavnih krajih Črne Gore. Ker je Komisar od italijanske vlade dobil vse pravice, izvrševati civilno oblast v teh krajih, je s tem nehal delovati začasni upravni odbor za Črno Goro, katerega so prve dni zasedbe sestavile italijanske vojaške oblasti. Komisar je imenoval sosvet petih Črnogorcev za razna tehnična vprašanja, ki zadevajo upravno delovanje. Na Cetinje se je pripeljal Eksc. Host Venturi, minister za promet. Boji med Angleži in Iračani Bejrut, 6. maja. AL Zaradi dogodkov v Iraku je že prišlo v nekaterih egiptskih mestih do spopadov med arabsko mladino in policijo. Stranka egiptske mladine je poslala brzojavko iraškemu predsedniku vlade, v kateri mu sporoča, da je v celoti na razpolago za boj proti Angliji. Bern, 6. maja. AL Poročilo iz Bagdada pravi, da je iraška vlada sklenila obnoviti diplomatske zveze z Nemčijo. Te zveze so bile prekinjene v septembru 1939, ko je izbruhnila vojna med Anglijo in Nemčijo. Bejrut, 6. maja. AL Angleški radio ie objavil, da želi obnovo prijateljskih zvez z Ira- Nemško uradno poročilo Berlin, 5. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Precejšni nemški letalski oddelki so preteklo noč izvedli uspešen napad na važno pristanišče v Bel las tu v Severni Irski. Opazili smo silne eksplozije, mnogo hudih požarov, med njimi več notranjih delov v plamenih, zlasti pa hude požare v industrijskih napravah in v ladjedelnicah Vi-ckers Armstrong. Štiri ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču, so bile zažgane. Drugi bojni oddelki so bombardirali pomorska oporišča angleškega vojnega brodovja in industrijske naprave v Barrowu in Furnesu na zahodni angleški obali. Letala so zadela v polno važne vojaške objekte v okrožju ob Merseyu, kjer je še gorelo po napadih predzadnje noči. Drugi letalski napadi so veljali vojaškim delavnicam pri Hartle-poolu, kakor tudi važnim luškim napravam v Ips-wich Elymouthu. Bojna letala so ob morski obali blizu Anglije potopila štiri trgovske parnike z 21.000 tonami. Potopila so tudi enega rušilca ter so pet drugih velikih trgovskih ladij močno poškodovala z bombami. Med napadom na letališče Manston v južni Angliji je bilo na tleh uničenih več letal, vojaške stavbe in rezervarji. V Severni Afriki pred Tobrukom so bili ie v začetku ustavljeni angleški protinapadi s pomočjo topniškega ognja. Vojna mornarica je s pomočjo donavske flotilje odstranila mine na plovni črti na tej reki. Na ozemlje Nemčije ni bil niti čez dan niti ponoči izvršen noben sovražni letalski napad. Pomožna križarka »Voltaire« — potopljena Berlin, 6. maja. b. Britanska admiraliteta poroča, da je bila potopljena 13.245 tonska angleška pomožna križarka »Voltaire«. Cel mesec je minul, predno se je angleška admiraliteta odločila sporočiti in priznati, da je bila ta njena jx>možna križarka res potopljena. Že 5. aprila je namreč nemško vojno poročilo javilo, da je neka nemška bojna ladja v prekomorskih vodah potopila omenjeno angleško križarko. Istočasno s jx>-možno križarko »Voltaire« |e ista nemška bojna ladja potopila tudi 8.950 tonsko britansko trgovsko ladjo »Britannia«. Angleške čete na Kreti so v pasti Solun, 6. maja. Zavezniške čete na otoku Kreti so zdaj pod poveljstvom novozelandskega generala Freyberga, ki je poveljnik novozelandskih čet. To sporočilo je dal grški ministrski predsednik in minister za vojsko v dnevnem povelju, ki se takole glasi: Da bi se še bolje vodila vojna, ki smo jo začeli s svojo zaveznico Anglijo, sta kralj Jurij in njegova vlada sklenila, da bodo zavezniške čete na otoku pod enotnim poveljstvom. General Frey-berg je imenovan za poveljnika čet na otoku.. — Dnevno povelje pa ne pove, da »zavezniške čete« na otoku niso nič drugega kakor mešanica avstralskih, novozelandskih in angleških oddelkov, ki niso imeli več časa, da bi bili ušli v Egipt. Tako so ostali v pasti na Kreti. Ma!ta spet hudo bombardirana Na bojišču, 6. maja. Al. V noči od 5. na 6. maja so težki bombniki nemškega letalskega zbora napadli vojaške in pomorske ter letalske naprave na otoku Malti. Bombe so zadele v polno lelališča. skladišča, orožarne in tovarne. Nemška letala so metala bombe težkega in najtežjega kalibra. Povsod je bilo opaziti razdejanje in razvaline. kom. Tako je Anglija sama razkrila, kako nevaren je njen položaj. Bejrut. 6. maja. AL Iz Bagdada zanikajo zatrdila londonskega radia, da bi Basora še bila v angleških rokah. Mesto so dejansko zasedle iraške čete in je poslej izključeno kakršno koli izkrcavanje angleških čet. tem pa Italijanski Vojski. Izrazil je nato ko zanesljiv tolmač misli vsega prebivalstva svoji zahvalo Italijanski Vojski za njeno vzorno zr.držanje za časa zasedbe in po zasedbi. Potem je prebral dekret o inkorporaciji ziu sedenega slovenskega ozemlja Kraljevini Italiji. Govor Visokega Komisarja je bil takoj • prevajan v slovenščino. Po prečitanju dekreta, pri čemer je prišlo do navdušenih ovacij Kralju in Cesarju, Duccju ter Italiji in njeni Vojski je Visoki Komisar še enkrat poudaril namen italijanskih oblastev vladati s popolno avtoriteto in čvrsto voljo ter rimsko pravičnostjo v novi provinci, kar ho v dobrobit slovenskega ljudstva. Pričakuje pa, da bo tudi slovensko ljudstvo, kot doslej, lojalno sodelovalo z italijanskimi oblastmi. Ljubljanski župan dr. Juro A d I c š i č jo nato prebral v slovenščini in italijanščini posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju v imenu 105 županov občin Ljubljanske pokrajine. Prosil je Ekscelenco Visokega Komisarja, naj blagovoli to spomcnico poslati Duceju. Nato jo Visoki Komisar zbranim županom dal nekatera navodila za njih poslovanje. Med drugim jc opozoril, naj še nadalje delajo z vso vneino, brigajo naj se za prehrano, za zdravstvene razmero v svojih občinah in naj zlasti posvečajo pozornost kmetijskim vprašanjem. Kajti noben košček zemlje ne smo ostati neobdelan. Končno jim je naročil še svoje pozdrave prebivalstvu Ljubljanske pokrajine. Toplo aklamiran jo spregovoril tudi poveljnik armadnega zbora general Mario R o -b o 11 i, ki jc izrazil misel, naj krajevne oblast: sodelujejo z Italijansko Vojsko, ki je danes v vojnih časih gotovo najbolj priznani predstavnik italijanskega ljudstva. Slovesni akt jo bil zaključen z vzkliki Nj. Vel. Kralju in Cesarju, Duceju, Kraljevini Italiji ter bodočnosti Ljubljanske province, kar so vzklikali tudi vsi navzoči z največjim veseljem in radostjo. Pozivajoč vse navzoče k delu za bodočnost Ljubljanske province je Visoki Komisar zapustil dvorano, toplo pozdravljen od navzočih predstavnikov slovenskega ljudstva. Del hrvaške vlade v Banjaluki Vsi uradi podpredsednika vlade države Hrvatske so se t. maja presolili po odredbi poglavarjevi v Banjaluko, da bi tako bilo poskrbljeno za posebna vprašanja Bosne in Hercegovine. Ob tej priliki je izdal podpredsednik vlade dr. Kulenovič posebno izjavo. Slovenci v Veliki Italiji Že štiri dni je minilo, kar se je po prelepi zemlji slovenski, ki jo jc zasedla italijanska armada, raznesla novica, da je modri preporoditelj Italije in ustanovitelj rimskega imperija Duce v duhu tradicionalne rimske pravičnosti, podelil temu delu Slovenije avtonomno ustavo in ustanovil pod okriljem rimskega cesarstva in večnega Rima posebno Ljubljansko provinco. In je povsod še pravo praznično razpoloženje, ker se narod nekako nagonsko zaveda, da se je izvršil zgodovinsko važen preobrat v nadaljnjem oblikovanju njegove usode. Kakor blisk je šla ta novica iz Ljubljane, kulturnega žarišča Slovencev, v sleherno vas in dosegla zadnjega slovenskega človeka. Prav vsi smo občutili in sc zavedli blagodejnih koristi in važnosti te zgodovinske odločitve, ki je težko preizkušeni del slovenskega naroda vključila v mogočni italijanski imperij in mu zagotovila svoboden in nemoten kulturni, gospodarski in socialni razvoj. Malodušjc je padlo in izginilo. Očetje in bratje so se že vrnili na svoje domove. Globoka hvaležnost žena, mater in otrok spremlja vse tiste, ki so narodu spet prinesli mir in preprečili nadaljnje prelivanje krvi in rušenje ter pustošenjc kulturnih in gospodarskih vrednot. Pridne slovenske roke sc bodo krepko loteli dela, ker smo Slovenci priznano delaven narod, ki delomržnežev in lenuhov ne more trpeti med sabo, in hodo Še lepše obdelale sleherni kotiček slovensko zemlje. Slovenci so hvaležen narod in ne bodo pozabili plemenitih in modrih nagibov Duceja, ki jc majhnemu, toda visoko kulturnemu narodu, pokazal in odprl pot v novo življenje pod varno zaščito in okriljem mogočnega rimskega imperija v najtežjem trenutku njegovega s trnjem posutega življenja. Duce in Rim jamčita Slovcnccm samostojno kulturno življenje in vse njegove bistvene etične posebnosti! Pot je jasno in odločno začrtana. Postave zoper 2ide na Hrvatskem » Poglavar Hrvatske, dr Ante Pavelič, je podpisal in razglasil dve odredbi, s katerimi se ščiti kri in čast hrvatskega naroda. Prva odredba je o rasni pripadnosti, druga pa o zaščiti arijske krvi in časti hrvatskega naroda. Španija bo sama delala letala Madrid, 5. maja. Španski uradni list je objavil uredbo o gradnji tovarne za letala. Za graditev bojnih in prevoznih letal bo ustanovljena delniška družba z zasebnim in državnim kapitalom. Država bo prispevala 10 milijonov pezet v denarju in gradivu, zasebni kapital pa bo sodeloval pri tem podjetju z deležem 20 milijonov nezp' španski slikar zapustil državi milijone Granada, 5. maja. španski slikar Jožef Marija Acosta, ki je pred kratkim umrl, je zapustil državi vse svoje premoženje, ki znaša nekaj milijonov peset v denarju, ter svojo hišo. Denar bo hranjen v podporo umetnosti, hišo pa bodo spremenili v muzej. Bivši jugoslovanski poslanik v Rimu potuje v Ameriko Madrid, 5. maja. Bivši jugoslovanski posltt-nik v Rimu, dr. Hristič, je prispel v Madrid, odkoder bo skozi Lisbono odpotoval v Združene držav- Duševni brezdomci Duše mnogih ljudi so kakor pohajati in potepuhi, ki nimajo nobenega doma, kamor bi ge mogli zateči v svojih stiskah in nadlogah in kjer bi ge mogli odporiti in se ogreti. Takšni ljudje niso nikdar pri sebi doma, so duševno zmeraj zunaj in životarijo duševno od drugih. _ Navzlic temu niso ljudje še nikoli tako do dnd koprneli po kaki duševni domovini kot zdaj. Ker postajajo ljudje krog nas zmeraj bolj tuji in mrzli, ker v javnosti zmeiaj bolj razpada krščansko prepričunje in življenjski temelji, po-stuja doniotožje po toplem, mirnem zavetju v lastni duši neizmerno veliko. Tako hrepenenje je bivalo doslej le v mehkih, čustvenih, zlasti verskih dušah. Ker pa zunanji življenjski pogoji vedno bolj propadajo, je več in več takih ljudi, ki se jim toži po miru in si želijo nazaj v tišino svojega srca. Pa jih je mnogo, ki te poti do sebe ne morejo najti. To so ubogi duševni brezdomci. Nam, kristjanom, je duša slehernega človeka svetišče, tudi duša najbolj revnega, najbolj pokvečenega človeka. Saj vemo, da Bog vse enako ljubi in da je dal za slehernega od njih svojega edlnorojenega Sina. To je kultura, to jc misel, ki odrešuje svet, ln ob tej misli sc utegne trpeče, v bolečinah Ječeče ljudstvo spet dvigniti kvišku. Da pa tn zamisel dandanašnji ne izvaja v krščanskem svetu nobenega vidnega vpliva, pa je odtod, ker je vse tako površno in lenobno. Treba je, da sleherno jutro pomislimo, da imamo dušo in ne ravnamo z njo manj skrbno ko s telesom, ki imamo toliko brige zanj. Ne pohnjajmo po svetu, ko da ne bi imeli nobenega bolj važnega opravka ko delati, jesti in nmretll Ne dajmo se premotiti s sleherno smerjo jav-negu mnenja, saj, ie do dna premisliš krščanske nauke, ti jih zadošča le malo, da utegneš z njimi ruzrešiti življenjska vprašanja ln dvome. Vsaj za urico ostanimo pri sebi doma v tihi kamrici duše, da more priti Bog k nam. Zakaj, Bog hodi zmeraj k ljudem, treba je le, da smo doma, ko pride! Duhovna priprava na fašizem pred svetovno vojno Nekaj desetletij pred svetovno vojno je /.lasti pod Leonom XIII. začela vstajati katoliška demokracija, ki ie hotela spodnje ljudske plati dvigniti, na drugi strani pa tudi pobijati načela jakobinske in prostozidarske demokracije. Zoper reforinistični socializem, ki je začel nastopati v Nemčiji in JtuJiji, in ki se je skoraj že odrekel socializmu, je začel vstajati radikalni sindikalizetn. Ta je bil doma v Italiji, kjer je dobil najbolj rodovitna tla na razviti in najbolj nemirni ter močno industrializirani dolini reke Pada ter okoli Ferrare. Tukaj je zajel tamkajšnji industrijski in kmečki proletariat. Tukaj so bili doma tiste čase največji štrajki. Ta socialistični sindikalizem je oznanjal največji radikalizem, bil je_ protidemokratičen, zoper parlamentarizem, pripravljen za radikalno delo in poln vere v silo in vrednost manjšine. To gibanje je skušalo tedanje socialistično delaVstvo osvoboditi izpod jarma socialistične strankarske organizacije in ideologije ter mu vcepiti revolucionarnega duha. Duhovno je bilo to gibanje utemeljeno nekako po francoskem sindikalistu Sorelu in filozofu Bergsonu. kateri je pred kratkim umrl in kateri je bil hud zopernik materialistično-naravoslovne miselnosti, kakršna je takrat prevladovala. Dasi je bil sindi-kalizem oprt na proletariat, vendar ni zanemarjal meščanstva, ki se mu je zdelo potrebno. Tudi kolonialnih podjetij države sindikalizem ni zametaval, kakor tudi ne vojne, češ da ima tudi ta ustvarjalno silo v sebi. Na narodnost je drugače gledal kakor pa marksistični socializem. Delavstvo je hotel tako spopolniti, da bi postalo jedro narodu in narodu primeslo višek. Sindikalizem pa je sam sebe pokončal v svoji stavkovski besnosti. S stavkami, ki jih je brezumno gojil in netil, je padla tudi njegova udarna sila, kar sc je zgodilo okoli leta (910. Nekaj idej pa se je ohranilo ter Je podzavestno živelo. Prav ob tem času pa se je znova vzdromilo narodno gibanje. Tudi nacionalisti so nastopali zoper enakost politične demokracije. Hoteli so dati državi zoper strankarstvo, parlament in birokracijo novo veljavo in moralno smisel. Ta nacionalizem, ki je prav tako nastopal zoper prostozidarsko kakor zoper katoliško demokracijo, se je na vso moč zavzemal za resno kolonialno politiko, za resno izsoljevalno j>olitiko. To je bilo nekaj drugega kakor pa socialistični sindikalizem, ki se je bil rodil iz socializma. Vendar sta se sindikalizem in novi nacionalizem v marsičem srečiivala. To dejstvo pa je bila zgolj italijansko zadeva. Na Francoskem sta si obe gibanji ostali nasprotni, sindikalizem je ostal radikalen, nacionalizem pa konservativen. V Italiji sta obe gibanji ostali prej ko slej sovražnici demokracije, parlamenta, bili sta zoper pacifizem in zoper tako imenovano humanost. Nosilec nacionalizma pa je postalo v Italiji novo zavedno in produktivno meščanstvo, ki pa je želelo sodelovati z delavskimi sindikati. Narod mora biti organiziran v družbi delovnih stanov, ne le zaradi reda, marveč tudi zato, da skupno (prevzamejo državno oblast. Tako so tik pred svetovno vojno vrele duhovne sile v Italiji. Iz tega večkrat nasprotujočega si gibanja pa je končno zraslo vendarle skoraj soglasno prepričanje, da je narod mnogo boljši kakor pa njegova vlada. Takrat je Italijo dolgo vrsto let vladal stari liberalec Giovanni Giolitti, ki je v širokih plasteh italijanskega naroda izgubljal tla pod nogami. Vedno bolj si je utiralo pot splo5-no prepričanje, da je neobhodno treba spremeniti ne Ie ljudi, temveč tudi obliko vladanja. To prepričanje je postalo v množicah kakor revolucionaren kvns, ki je sčasom prekvasil vse stranke. V tem stanju pa je prišlo usodno leto 1914. Uradni razglasi Postavitev Slavije, jugoslov. zav, banke, pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odrejat Vse In vsakršno poslovanje »Slavije«, jugoslovanske zavarovalne banke, s sedežem v Ljubljani, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in sc imenuje ea sekvestra g. Angelo de Marini. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-frim vodstvom. Ta odredba je takoj Izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 20. aprila 1941 - XIX. Kr. Clv. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio tirazlolL Postavitev Splošnega jugoslovanskega bančnega društva pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odreja; Vse in vsakršno poslovanje Splošnega jugoslovanskega bančnega društva, s sedežem v Belgradu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra odvetnik Carlo Chersi. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-»im vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Slnžhenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941-XIX: Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio GraziolL Postavitev Državne hipotekarne banke pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odrejat Vse in vsakršno poslovanje Dri. hipotekarne banke, s sedežem v Belgradu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vso denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra odvetnik prot. Teobaldo Z en n aro. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941 -XIS. Sr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli. Postavitev Elementar, prej Commercial Union, zavarovalne d. d., pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje »Elementar«, prej Commercial Union, zavarovalna d. d. s sedežem v Londonu, tako s premičninami, nepremičninami, dcinicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra Gonzalo Ruiz de Balle-streros. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Slnžhenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli. Postavitev Zanatske banke a. d. pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d., s sedežem v Belgradu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra koinendator Angelo Nlcola Don ni ni. Poslovanje sc sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941 -XIX. Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli. Postavitev Royal Exchange Assuranče Corporation pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje a d r e j a : Vso In vsakršno poslovanje »Royal Ezchange Assurance Corporation«, s sedežem v Londonu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obvoznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra g. dr. Marino B idol i. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom. Ta odredba je takoj Izvrina in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941 - XIX. Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli. V četrtek se;a italijanske vlade Rim, 6. maja. a. Ministrski svet v Rimu je sklican na svojo sejo za četrtek, 8. maja ob de-setih dopoldne v Viminalu. Japonska priznava katoliško cerkev Tokio, 6. maja. a. Japonski minister za narodno kulturo je te dni dal važno izjavo, v kateri se je dotaknil posameznih veroizpovedi na Japonskem. Dejal je med drugim, da bo rimsko-kato-liška vera med vsemi tujimi veroizpovedmi na Japonskem prva, ki bo tudi uradno priznana. Na tn način bo Japonska dala posebno prednost rimsko-katoliški Cerkvi. Vrhovni poglavar rimsko-katoliške Cerkve na Japonskem bo Pietro Tatsuo Doi. Gre za izredno važen dogodek, kajti prvič se bo zdaj zgodilo, da bo krščanstvo, ki so ga nekoč tako zelo preganjali, pozneje pa saino še tolerirali, tudi zakonito priznano. Glavno zaslugo za to imajo katoličani, ki žive zdaj na Japonskem ln ki so s svojim vnetim delovanjem dosegli tolikšne uspehe, da bo zdaj Japonska tudi uradno priznala rimsko-katoliško vero. Velika vojaška parada v Atenah Atene, 5. maja. s. Srečanje nemških in italijanskih čet na grškem bojišču je bilo proslavljeno z veliko vojaško parado. Med vojaško parado so roji italijanskih in nemških letal letali nad zmagoslavnimi četami. Nemške čete in predstavniki italijanskega orožja so deiilirale pred feldmaršalom Dietlom, vrhovnim poveljnikom nemške armade na Balkanu. Na njegovi desnici se je nahajal polkovnik Carloni, poveljnik nekega Italijanskega polka. Paradi je prisostvoval ves diplomatski zbor Italije in Nemčije ter prijateljskih držav. Maršal Dietel ter italijanski častniki in civilni predstavniki so prisostvovali mimohodu v kraljevem dvorcu, kjer |e pokopan neznani grikl vojak. Nad uro trajajoča parada se je vila po glavnih atenskih ulicah. Zafiell so |o nemški planinci, nato so sledili padalci, oklepne edinice, topničarji, pionirji in drugi. Dolga kolona oklepnih avtomobilov, pred katero se je vila zastava Italijanske 47. pehotne divizije Ferrara j« odprla mimohod italijanskih čet. Pehotni polk fe bil sestavljen Iz enega bataljona pešcev 47. polka, enega bataljona 3. grpnadirskega polka, enega bataljona 4. polka lovcev, enega bataljona planinske divizije »Julija« in enega bataljona črnih srajc. Parada je bila končana ob četi;t na dva. Prebivalstvo je dolgo postajalo na ulicah in občudovalo posamezne edinice, ki so strumno korakale po glavnih ulicah. Hitlerjeva mladina — gost mesta Turlna Turin. 6, maja. Al. Skupina Hitlerjeve mladinske organizacije je prišla v Turin, kjer bo gost mesta. Skupina bo ostala v Turinu nekaj dtti. Na postaji so io sprejeli vodilni člani nemške kolonije in zastopniki krajevnih oblasti. Člani organizacije so po prihodu korakali po ulicah med navdušenim pozdravljanjem prebivalstva, medtem pa so prepevali hknne. Mestna občina je priredila svojim gostom kosilo, ki so se ga udeležili zastopniki oblasti. Dopolavoro v Berlinu Berlin, 6. maja. a. Italijanski generalni konzul v Berlinu je kot predsednik Dopolavora imel včeraj v fašistovskem domu sestanek z glavnimi predstavniki italijanske kolonije, da bi poživil in pospešil delovanje Dopolavora v nemški prestolnici. Na sestanku, pri katerem je bil navzoč tudi tajnik krajevnega Fašija, je generalni konzul razložil delovni program, ki ga misli Dopolavoro izvesti na političnem polju, kakor tudi na kulturnem in športnem , predvsem pa je imel v mislih tisoče italijanskih delavcev, ki so zaposleni v tovarnah berlinskih podjetij. V ta namen je generalni konzul napovedal bližnjo ustanovitev »ustmenih no-vin«, ki bo koristna za 25.000 italijanskih delavcev, ki so raztreseni po štiridesetih berlinskih okrajih in med katere bodo tudi razdelili časopise, revije in knjige. Italijanski delavci bodo razen tega deležni tudi številnih drugih podpornih akcij, tako da bodo ti rojaki, ki dajejo svoje dragoceno delo v korist velikega prijateljskega in zavezniškega naroda, občutili iz neposredne bližine prisrčni glas svoje domovine. Generalni konzul je potem orisal druga važna delovna področja, ki se bodo v najbližjem času pojavila. Nato je govoril o sodelovanju na tem poprišču, ki se bo vedno bolj poglabljalo skupaj z vzporedno nemško organizacijo »Moč po delu«. Govornik je končal svoj govor z napovedjo vedno tesnejšega sodelovanje med vsemi Italijani, ki bivajo v Berlinu, na delovnem poprišču Dopolavora. »Interradio« — nova radijska družba za evropski jugovzhod Bukarešta, 6. maja. a. Romunski »Uradni list« je objavil odlok, ki dovoljuje ustanovitev nove radiofonske družbe poleg dosedanje nacionalne radijske družbe. Nova radijska družba se bo imenovala »Interradio« in bo njen namen ustanoviti pa državi radijske oddajne postaje, ki bodo služile izključno le propagandi v jugovzhodni Evropi, na Balkanu in Srednjem Vzhodu. Svojih radijskih sporedov ta nova radijska družba ne bo oddajala v romunščinl in se tudi ne bodo ujemali z onimi, ki jih oddaja dosedanja romunska nacionalna radio-fonska družba. V Srbiji prehaja življenje spet v normalni tir Belgrad, 6. maja. a. V Belgradu in na srbikem ozemlju, ki ga je zasedla nemška vojska, prehaja življenje polagoma spet v svoj normalni tir. Urejanje novih razmer se razvija točno po določenem načrtu, Šole bodo v kratkem spet odprte. Vlaki vozijo ie zdaj normalno. Vodovodne in električne naprave v Belgradu so popravljene, razen v nekaterih mestnih okrajih. Papeški konzistorij Rim, 6 maja. Papež Pij XII. Je sklical za 12. maj konzistorij. V inozemstvu so bili razširjeni glasovi, da bo papež na tom konzistoriju imenoval nove kardinale. Ta novica je neutemeljena, ker je službeno objavljeno samo to, da bo Pij XII. na konzistoriju imenoval samo nekaj Škotov na izpraznjene škofijske sedeže. Mogoče je sicer tudi da bi papež Imenoval nove kardinale »in peetore«. Nikakor pa nI mogoče prerokovati, kaj bo sveti oče storil. Ce bodo imenovani kardinali »in peetore«, bo to sporočeno na prihodnjem konzistoriju, ki aa bo, kakor so uradno zogotavlja, papež Pij XII. sklical po končani vojni. Takrat se bo zvedelo za imena novih kardinalov, imenovanih »in peetore«, njihovo imenovanje pa bo veljavno že od 12. maja 1941. Pogrešanci se oglašalo lldeči križ sporoča, da so se oglasili ti-le pogrešanci: Ljubljana - mesto: Mezf Tvan, Tržaška c.; Jakša in Co., Celovška: inž, Kobi Joško, Res-ijeva; Savinšek Jaka, Soteska; Jošt Ivi, Praža-kova; Trešek Ciril, Ilož. dolina; Lenger Zvoni-mira," Predovičeva; Rozman Avgust, Poljska pot; rodbina Veter, Medvedova; Petruša Ivan, Rož/na dolina; Hicke, Vrtača; Zorman Anica, Celovšku; Čelešnik, Mencingerjeva; Mahnič Joža, Breg; Kobajc M., Luvričeva; Pogačar Alojzij, Rožma dolina: Premrov Marija; Janša Majda, Jegli-čeva; Feler Josipina. Ljubljana-okolica: Lindič Ana, Tomačevo. — Dolenjsko: Kluna Ivana rodbina, Ribnica; Kadunc Franc, Perovo, Grosuplje; Pire Marija, Št. Jrnej, stara vas 14. — Gorenjska: Dr. Volbank Jože, zdravnik, Kranjska gora; Prešeren Marija, Žirovnica; Rutschigaj Izidor, Jesenice; Nerad Ivanka, Jesenice; Cop Franja, Jesenice; Žvan Angela, Jesenice — Fužine; Pretnar Ignacij, Podtabor — Podbrezje; Stegnar Albin, Podibrezje; Fertin Leopold, Medvode; Cerne Andrej, Medvode; Prernk Antonija, Verje; Lap Josip, Verje — Medvode; Orel Katarina. Ooričane — Medvode. štajerska: Južna rodbina, Sv. Jurij ob Ta-boru; Jus Josip, Zetale-Rogatee; dr. Mogilnicki Zora, St. Georgen ob juž. žel.; Žvab Marija, Laško; Vrabič Olga, Šoštanj; Babnik Amalija" Grajska vas-Gomilsko; Lukman Peter, Mila, Pahor, Gornji grad; dr. Ludvigova obitelj, Braslovče; Rainer Metka, Braslovče; Turnšek Margareta-Gorjup, Lava-Celje; Wessely Marie, štore; Roj-nik Elza, Celje;' Ulaga Kati, Celje; Zldanšek Fani, Sp. Hudinja-Celje; Dobovišek Jurij, Sv. Jurij pri Celju; inž. dr. Pivko Svetopold, Središče ob Dravi; Ornik Franc, Gočova-Sv. Lenart nad Mariborom; Kuk Anton, Slov. Konjice; dr. Ska-pinova rodbina, Maribor; Irgolič Sonja, Maribor; »Unio« družba, Maribor; Kranjc rodbina; Maribor; Ainalietti Avguštin, Maribor; prof. Pirna-tova rodbina. Maribor; Jurčič Anton, Maribor. Kos Martin, šenešči, Vel. Nedelja: Todorovič Ana — Miroslav, Podčetrtek, p. Rog. Slatina; Aj-lec Marija, Murščak, Slatina Radenci; iFlipič Marija, Desniak, Ljutomer; Orešnik Jože, Rog. Slatina; Markuc Drago, Žitečka vas, Vurberg pri Ptuju; Jurgec Marija, Gruškovec, Sv. Barbara, Haloze; Kosi Karel, Sv. Tomaž pri Ormožu; Fuis Karel, Murska Sobota; Ulaga Janez, Št. Rupert, p. Sv. Jurij ob j. ž.; Širša Marija, Sv. Pavel pri Preboldu. Rdeči križ objavlja seznam naslovljencev, za katere so prišla sporočila pogrešancev. Naslov-ljence pozivamo, da v pisarni Rdečega križa, Miklošičeva 22b-U, dvignejo došla sporočila. Opozarjamo, da so naši kurirji že vedno v Belgradu in v ostalih krajih, pa bo Rdeči križ postregel z novimi informacijami, ko jih bo prejel. Drobne gospodarske novice iz Zagreba Na Hrvatskem nameravajo vpeljati za vse življenjske potrebščine karte. V Zagrebu je izšla naredba, po kateri se mora vsa orna zemlja obdelovati. Za neizvajanje tega so določene visoke kazni. Prepovedano je odsvojevanje nepremičnin kakor tudi vpisovanje hipotek. Prodaja motornih vozil je dovoljena s posebnim dovoljenjem ministrstva narodnega gospodarstva, oddelka za trgovino, industrijo in obrt, prometnega odseka za motorna vozila. Izšla je zakonska odredba, po kateri je uvedena kontrola denarja, vrednotami in predmeti, ki se nahajajo v predalih (safejih) denarnih zavodov in drugih gospodarskih podjetij. Safeji bodo komisijsko pregledani, gotovina bo izločena na tekoči račun. Nadaljnje razpolaganje z vsebino safeja je mogoče samo s posebnim odobrenjem pristojnega ministrstva za narodno gospodarstvo. Angleške izgube na morju v aprilu Rim, 6. maja. Al. »Popolo di Roma« objavlja članek o angleških, izgubah po 7. aprilu. Pregled se končuje s 3. majem in našteva angleške izgube takole: pet križark, osem rušilcev, ena podmornica iu tri j>omožne križarke. AngJiia-dedtščfna Združenih držav Monakovo, 6. maja. Al. Ameriška revija »Life« objavlja članek, v katerem pravi, da je Anglija 49. država Združenih držav severne Amerike.^ »Miinchener Tageblatt« podčrtava, da so Združene države s svojo židovsko naravo že začele pripravljati aneksijo Anglije, da bi se tako dokopale do svetovne dediščine, in sicer z najmanjšim vojaškim naporom. Toda Amerika se ne zanima samo za angleško otočje, ampak tudi za ves razsežni angleški imperij. Toda resnica bo kmalu drugačna, kajti nemški vojaki bodo znali spraviti s sveta anglosaksonsko privide. Sovjetski častniki Moskva, 6. maja. AL Danes so v številnih sovjetskih vojaških šolah razdelili častniške di-lome gojencem šol. Na slovesnost je prišel tudi talin, ki je imel govor, v katerem je podčrtal potrebo, da se naj sovjetska armada reorganizira. Ameriški sodnik ne mara izvršiti oporoke Milan, 6. maja. Al. Ameriški sodnik Walsh ni hotel izpolniti obvez oporoke, ki jo je sestavil duhovnik Mercers. V svoji oporoki je namreč Mer-cers, ki je umrl v Newportsu, določil velike vsote rebivalstvu v Perugi, prav tako pa tudi Assissiju, jer je grob sv. Frančiška, ki je pokrovitelj Italije. »Corriere della Sera« ostro napada ta sklep ameriškega sodnika, ki iz sovraštva do Italije ni hotel izpolniti obvez oporoke. List piše, da je bila ta odločitev ameriškega sodnika sramotna, v oza-clju pa je naibrž kaka umazana zadeva izsiljevanja. Kajti ni prvič, da pod plaščem ideologije v Ameriki sklepajo najbolj umazane kupčije. Poveljnik Armadnega zbora pri ljubljanskem županu Ljubljana, dne 6. maja. Župan mesta Ljubljane dr. Juro A d I e i i i je v soboto popoldne v banski palači obiskal poveljnika armadnega zbora Nj. Eksc. generala M a r i a R o b o 11 i j a ter ga pozdravil v imenu mesta in prebivalstva. Davi ob 9 je Nj. Eksc. general M. R o b o 11 i vrnil obisk ljubljanskemu županu na mestnem magistratu. Zupan dr. Adlešič je visokega dostojanstvenika sprejel v starodavni mestni hiši z direktorjem in načelniki mestnih uradov. Izrekel mu je v slovenskem ter ponovil v italijanskem jeziku naj-spoštljivejše pozdrave, ki jih Nj. Eksc. izreka v imenu mesta Ljubljane in njenega prebivalstva ter se pri tej priliki najtopleje zahvaljuje za prav lepo ravnanje oborožene sile napram Ljubljani. Nj. Eksc. general Robot t i se je zahvalil za pozdrav ler izjavil, da se čuti počaščenega, ker lahko kot prvi poveljnik armadnega zbora pozdravi ljubljanskega župana in mesto v mestni hiši. Prinaša pozdrave italijanske armade in zagotavlja, da bo prav tako kot civilna oblast tudi vojna oblast gojila do Ljubljane samo dobrohotnost ter sodelovala pri prizadevanjih za koristi mestnega prebivalstva. Po slikovitem stopnišču je visokega gosta odpeljal župan v svoj kabine!, kjer je Nj. Ekscelenca general armadnega zbora županu izrazil posebno priznanje prebivalstvu za korektno obnašanje in za prijazno uslužnost, ki jo tudi kmečko ljudstvo izkazuje italijanski vojski. Oskrba Ljubljanske provincije s kruhom Visoki Komtear g. Emilig Grazioli je med premnogimi drugimi vprašanji, ki pri nas čakajo na rešitev, najprej načel tako važno vprašanje prehrane prebivalstva. Pozval je k sodelovanju odlične italijanske strokovnjake, ki so že prišli v Ljubljano. Prav zato je mogel bivši banovinski preskrbovalni urad uspešno nadaljevati z delom, bivalstva zastopnik Ministrstva za kmetijstvo v Pri PREVODu vodita vse delo glede prehrane pre-Rimu in načelnik kmetijskega oddelka na Reki g. dr. Moseri Ciro, ki je prišel z Reke, in vodja prehranjevalnega urada v Trstu g. dr. Carlo Mar-son, ki je prišel iz Trsta. Iz Rima je pred nedavnim dopotoval v Ljubljano tudi vodja vse prehrane v Italiji, g. prof. Ronchi, ki je že dal vsa najbolj potrebna navodila za prehrano prebivalstva. Prehranjevalni urad posluje sedaj z vso vnemo in je že odločeno vprašanje preskrbe s kruhom. Peki v Ljubljani so že začeli peči enoten kruh. V kratkem pa bodo pekli peki le še enoten kruh, ki ne bo na nakaznice. Preskrba s kruhom bo torej popolnoma zagotovljena in bo vsakdo mogel kupiti toliko kruha, kolikor ga bo potreboval. Zaradi tega bodo nakaznice za kruh ali moko ostale nepotrebne. Najvažnejše živilo, vsakdanji kruh, bo na razpolago v zadostnih količinah. Ta odločitev je nad vse umestna, saj se kruh ne da kupičiti. Odpadle bodo tudi vse druge vrste peciva, ki so ga doslej peki lahko pekli iz bele moke in prodajali brez nakaznic. S tem je odstranjena nepravična razdelitev, pri kateri so bili prizadeti zlasti nepremožni sloji. Bogatejši so namreč mogli kupovati fino ali celo mlečno pecivo, ne da bi zato dali krušne nakaznice. Morali so imeti samo dovolj denarja. Odslej pa bo za vse enako na razpolago le enoten kruh, ki bo ta mesec narejen iz moke, ki bo mešana iz 60 delov moke iz bele koruze in iz 40 delov pšenične moke. Cena za tak enotni kruh je že določena in je zelo nizka, kilogram enotnega kruha bo veljal v vseh pekarnah po 5.50 din. S to odločitvijo ne bo pomagano samo prebivalstvu, ampak tudi vsem pekom in njihovim pomočnikom, ki so bili zadnje čase skoraj brez dela, ker je večina prebivalstva pekla doma. Tako vidimo, da oblasti ne skrbe le za prehrano, ampak tudi za primerno zaposlitev vseh, ki nimajo dela. Hkrati pa je omogočena najbolj pravična razdelitev tako važnega živila, kakor je kruh, med vse prebivalstvo brez razlike. V krajih, kjer ni pekov, prebivalstvo seveda kruha ne bo moglo kupovati. Tudi za te primere so oblasti odlično poskrbele. V vseh teh krajih bo prebivalstvo dobilo za peko enotno moko, ki bo mešana v istem razmerju, kot je to določeno za moko, iz katere bodo pekli kruh peki. Za sedaj je določeno, da bo prebivalstvo v takih krajih dobilo na mesec po 7 kg enotne moke na osebo. V primeri z razdelitvijo, ki jo je določi! svoj čas Prevod, je ta razdelitev ugodnejša tudi zaradi tega, ker ne določa nikakršnih manjših obrokov za mla- dino in otroke. Vsakdo, pa naj si bo to dojenček, otrok ali odrasel, dobi na mesec po 7 kg enotne moke. Kraji, kl bodo dobivali namesto kruha moko, bodo dobivali moko na vsako postajo po 5 din za kilogram. Razdelitev moke bodo oskrbele občine. Ta cena je zelo nizka, količina pa zadostna, tako da ni treba nikomur biti v skrbeh, kaj bo z vsakdanjim kruhom. Italijanske oblasti so dale tudi že navodila, naj se dovaža moka iz Italije v ljubljansko pokrajino. Te dni so z vlaki ali pa na tovornih avtomobilih pripeljali v Ljubljano že 11 vagonov mofio, v Logatec jo je prišlo že 3 vagone, v druge krajo pa se dovaža sproti in prihaja v naše krajo povprečno vsak dan po 3 vagone enotne moke. Moko dovažajo iz velikega mlina Variola v Cordovadi pri Cervignanu. Ker se mudi, za sedaj še ni mogoče dovažati k nam žita. Ko bo pa ustvarjenih nekaj zalog, bodo pa italijanske oblasti naročile, da se dovaza k nam tudi žito, da bodo zaposleni tudi naši mlini. Nastane še vprašanje, kaj bo z moko za kuho. Za to se že pripravljajo nakaznice in' bo za vsako osebo na mesec dovoljeno količina 1 kg. Na to nakaznico bo prebivalstvo lahko kupilo po 1 kg moke za kuho ali pa 1 kg testenin ali pa 1 kg riža. Prihodnji mesec pa bo tudi pri nas na razpolago enotna moka, ki bo mešana po istem načelu, ki je bilo veljavno že prej v Italiji. Že sedanja mešanica bo mnogo boljša, kakor smo je bili vajeni, saj je bela koruza za kruh mnogo boljša. Poleg tega pa je bela koruza izredno dobro zmleta. Prihodnji mesec pa bo mešanica moke v razmerju 70 delov pšenice in 30 delov bele koruze. V nekaj dnevih bodo že izšle odredbe, ki bodo uravnavale ves promet z moko in kruhom. Prebivalstvo ho te odredbe pozdravilo z največjim veseljem in z globoko hvaležnostjo do oblasti. | LJUBLJANA Zdravstveno odposlanstvo iz Rima v Ljubljani Ljubljana, 6. maja. Pod vodstvom zdravstvenega direktorja mesta Rima in okolice g. dr. C h r i c h i j a in glavnega direktorja pokrajine Trst dr. D u e e j a se je v Ljubljano pripeljala avtomobilska sanitetna kolona ▼ dveh velikih avtobusih, opremljenih 1 vsem instrumentarijem, zlasti pa tudi z instru-mentariji za specialne preiskave oči in ušes ter za preiskavo in zdravljenje zobovja, 1 Rontgeno-vim aparatom, kemičnim laboratorijem ter z vsemi mogočimi modernimi pripravami in napravami. Bogato opremljena avtomobilska kolona se je ustavila na Krekovem trgu pred Mestnim domom, kjer ima svoje uradne prostore mestni fizikat. Pripeljalo se je tudi primerno število zdravnikov-specialistov, ki bodo preiskavali zdravstveno stanje naše šolske mladine —. nc morda zaradi nezaupanja do naših zdravnikov, temveč, da se sami prepričajo o zdravstvenem stanju mladine in poročajo ministrstvu za notranje zadeve v Rim, ki jih je semkaj poslalo in s tem dokazalo Koledar Sreda, 7. maja: Stanislav, škof in mučenec; Benedikt II., papež; Flavija, devica in mučenica. Četrtek, 8. maja: Prikazen nadangela Mihaela; Peter Tarantski, škof. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Josip Lipovec, učitelj v pokoju. Pogreb bo v četrtek, 8. maja ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomini Žalujočim naše iskreno sožaljel Učencem škofovih zavodov! Vsi učenci, zlasti pa osmošolci Škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, naj se takoj vpišejo na klasični gimnaziji v Ljubljani. — Ravnateljstvo. Slovenske žrtve vojske 30. Janez Peterlin, oče številne družine, doma iz Velike Poljane, p. Ortnek, padel veliki teden. 31. Martin Munda, zadružni ravnatelj iz Ormoža, se je peljal z avtomobilom. Na cesti so bile položene mine. Avtomobil je zavozil na mino, ki je eksplodirala. Pri tem je bil g,- Munda ubit. 32., 33., 34. Dr. Stanko Mencinger, šef kabineta gradbenega ministra v Belgradu, njegova žena roj. Kerinevčeva iz Ptuja in otrok so bili ubiti ob priliki bombardiranja Belgrada dne 6. aprila. 35. Francka Meden, služkinja in najboljša pevka pri slov. mašah ter vneta delavka v katoliških belgrajskib kulturnih organizacijah, je bila ubita ob priliki bombardiranja Belgrada 6. aprila. 36. I. Knlmanova roj. Kopač, žena vrtnarja, doma iz Novega mosta, je bila ubita obenem z ministrom dr. Kulovcem na Dedinju v Belgradu. 37. Martin Gaberc, župnik v Gornji Radgoni, padel po nesreči zadet od krogle iz strojnice na cvetno nedeljo, 6. aprila zjutraj. • — Vincencijeva konferenca za akademike in za inteligenco stoji pred velikimi nalogami. Vse polno srednješolcev, akademikov in drugih inte-ligentov se obrača na nas dan za dnem s prošnjami za hrano in stanovanje. Vsi oni, ki so doslej podpirali Vincencijevo konferenco, se naprošajo, da posebno sedaj podprejo naše karitativno delo. — Vincencijeva konferenca za akademike in inteligenco, Ljubljana, Semeniška ul. 2-11. — Rdeči križ v Ljubljani opozarja svojce po-grešancev, naj ne nasedajo ponudbam nepoklicanih oseb, ki za denar ponujajo svoje usluge in pri tem izrabljajo ime Rdečega križa. Rdeči križ opravlja svojo posredovalno službo brezplačno, objavlja prejete podatke v časopisju in daje informacije v pisarnah na Gosposvetski cesti 2 in na Miklošičevi cesti 22b v Ljubljani. Samo te objave so verodostojne. — Slana ic škodovala sadnemu dreviu. Vremenska kronika zaznamuje lelos. da je že dva dni v začetku majnika jutranja temperatura padla pod ničlo. Tako je bilo tudi v torek zjutraj. Na Črnučah in na Barju kakor tudi v Vevčah so imeli v torek zjutraj najnižjo tempera- turo —2° C, v Ljubljani med zidovjem pa ie bila najnižja +1.5° C. V ponedeljek popoldne je bilo lepo in sončno. Proti večeru precej vetrovno, kar je mnoge premotilo, da niso računali na nastop jutranje slane. Čez noč se je pa ozračje močno shladilo in je najvišja toplota poprejšnjega dne +18° padla pod ničlo, tako da je padec znašal 20 stopinj. Jutranja slana je napravila po vrtovih na hruškah znatno škodo, ker je posmodila cvetje. Češnje so že odevetele, zato jim ni škodovala. Slana je napravila večjo škodo po sadovnjakih v dobrunjski in soslrski okolici, tako pri Sv. Lenartu in na Orlem. V torek popoldne je bila najvišja temperatura + 17° C. Tudi druga leta je maj zaznamoval jutranjo nizko toploto. Tako je maj 1935 dosegel prve dni +5° C. — Priporočamo vsem zainteresiranim uradom, trgovcem in obrtnikom nakup slik Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Nj. Ekscelence Duceja iz zaloge knjigarne Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva c. 16. Cena od Lit 9 (30 Din) do Lit. 16.50 (Din 55). — Kdor ve, kje se nahaja redov Ivan Žen, ki je bil 31. marca v Kunianovem, kolona 1-3, naj javi proti povračilu stroškov na naslov: Jože Polajnar^ Lepodvorska 23, Ljubljana VII. — Debevec Jože, gojenec 8. čete Vazduho-plovne šole v Pančevu, se do danes še ni javil. Ce je komu izmed njegovih tovarišev o njem kaj znanega, prosmo, da sporoči na naslov njegovih sorodnikov: Debevec, Ciglarjeva 11, Ljubljana— Moste. — Kdor kaj ve o pogrešanem Jarcu Alojziju, ki je služil Sokolana 1-3, Kunianovo, naj sporoči proti odškodnini na naslov: Alojzij Cvajnar, posestnik, Preska 13, p. Medvode. V zagrebškem M. aksimiru bodo nasadili krompir Tudi Hrvati se v svoji novi državi trudijo, kako bi čim bolj izrabili vso razpoložljivo plodno zemljo. Izdana je bila celo posebna uredba, ki obvezuje vse lastnike, naj zasade razpoložljivo zemljo bodisi po mestih ali na deželi z žitom, zelenjavo ali s krompirjem. Zagrebška mestna uprava se je odločila, da bo zasadila tudi nekaj mestnih parkov. Ne bodo se dotaknili manjših parkov v mestnem središču, ker so to tudi ne bi obneslo, je pa na razpolago več prostora v znanem zagrebškem parku Maksimiru. V Maksimiru bodo nasadili krompir. Ze spomladi so nekaj zemlje v Maksimiru zorali in vsa ta zemlja bo sedaj spremenjena v njivo, zasajeno s krompirjem. Krompirjev sok — zdravilo za želodčno kislino Vsa zdravila proti želodčni kislini so pokazala posebno v težjih primerih, da le deloma pomagajo. Ko je iskal novih zdravilnih sredstev zoper to bolezen, je znašel zdravnik dr. Magerl iz Heidelberga neki sok iz mladega, svežega rdečega krompirja. Verjetno gre pri tem krompirju za neke sestavine, ki preprečujejo izločevanje kisline, kopičenje soli in drugih kemičnih sestavin ter varujejo želodčne stene. Važen je tudi vitamin C, ki preprečuje vnetje. Po desetdnevnem zdravljenju s tem zdravilom so bolniki nehali tožita o bolečinah, povzročenih od želodčne kisline veliko zanimanje in skrb za zdravstveno stanje šolske mladine naše pokrajine Ljubljane. Take avtomobilske sanitetne kolone skrbo namreč po vsej Italiji za zdravje prebivalstva po deželi. Zdravstveni odposlanci ministrstva notranjih zadev so takoj- pokazali veliko zanimanje za zdravstvene razmere mosta Ljubljano in mestni fizikat jim je predložil izčrpna poročila z vsemi podatki. Na Visokem Komisariatu pa se je odposlanstvo v zdravstvenem oddelku zanimalo za splošno zdravstveno stanje pokrajine Ljubljane. Množice Ljubljančanov se neprestano zbirajo okrog impozantne avtomobilsko sanitetne kolone in 1 glasnim občudovanjem hvalijo zanimanje in skrb najvišjih italijanskih oblasti za naše mesto in pokrajino, saj bo ta ambulanca v Ljubljani po preiskavah šolske mladine v Ljubljani in pozneje tndi na deželi na razpolago tudi odraslemu prebivalstvu. Mestni fizikat vabi gospode zdravnike iz mesta in okolice k skupnemu ogledu teh najsodobnejših sanitetnih avtomobilov ter opozarja, naj se t ta namen zberejo v sredo 7. t. m. ob 11 pred Mestnim domom. 1 Odrska učinkovitost, tehnična spretnost, dra-matska napetost v izredno zabavnih in duhovitih scenah odlikujejo Benedettijevo delo >T r i d e -set sekund ljubezni«. Dejanje se godi v rodbini zobozdravnika Sirianija Tullija, glavni osebi sta poleg njega njegova žena Grazia in Petro Guarandi, pasant, ki ga pri avtomobilski nesreči poškoduje. Predstava bo v sredo za red Sreda. 1 Opozarjamo, da ho pela v sredo Zlata Gjungjenčeva Verdijevo »Traviato«. Njena Tra-viata je muzikalno dognana in do potankosti izoblikovana partija, ki nudi poslušalcem izreden muzikalen užitek, ki naj bi ga nihče ne zamudil. Kmetom in vsem, ki imate zemljo: Obdelajte vsako ped zemlje ! 1 Sladkega sena v balah po 50 kg je po 1.25 din za kilogram na razpolago večja količina ter naj se interesenti oglase v mestnem preskrbovalnem uradu v II. nadstropju Mostnega doma, kjer dobe podrobne informacije. 1 Lastnike psov opozarja mestni eksekucij-ski odsek, da je rok za prijavo psov izjemoma podaljšan, in sicer nepreklicno do 20. maja t. 1. Najkasneje do tega dne morajo lastniki prijaviti vse svoje pse v eksekuci jskem odseku v Lingarjevi ulici I, I. nadstr., soba št. t in 2, ker je po tem dnevu treba napraviti pregled vseh psov, za katere je ireha plačati mestno občinsko takso. Vsi tisti, ki teh navodil ne bi upoštevali, bodo občutili strogost predpisov pravilnika o občinski taksi na pse. Gledališče Drama. (Začetek ob 19.) Sreda, 7. maja: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda. — Četrtek, 8. maja: Komedija zmešnjav. Red A. Opera. (Začetek ob 19.) Sreda. 7. maja: Tra-viata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. — Četrtek, 8. maja: Faust. Red Četrtek. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Picroli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. 18. in 20. ari! Največji alpinski film vseh časov! Bof asa Himalajo Nftnffn Parhat. - Ekspedicija leta 1837 film J« oprumllen s hrvaškimi napUl! Kino Union, telefon 22 21 Fantastični filmi Frankensleinov sin Boris Karlov, Bela Lugosi. — Danes pos l edn j i č. — Kino Sloga, telefon 27-30 Dr. Ilenrik Steska, univ. profesor: Ustroj šolstva v Italiji I. Italijansko vzgojno šolstvo V februarju leta 1930 so bili v Italiji izdani novi temeljni predpisi o italijanskem šolstvu, tnkozvana Carta della Scuola. Skladno načelom fašistične državne ureditve sta šolstvo in fašistična narodna stranka tesno zvezani. Sole, italijanska liktorska mlade/, in univerzitetne fašistične skupine skupno vzgajajo fašističnega človeka. Od 4. do 14. leta starosti mora vsak Italijan obiskovati šole in se v tej dobi in še pozneje flo 21. leta tudi, ako ne nadaljuje šolskega pouka, udejstvovati v fašističnih mladinskih organizacijah, združenih v italijanski liktor^ki mia-deži (Gioventu Italiana del Littorio). Univerzitetna mladina pa je za čas svojih visokošolskih študij združena v fašistične univerzitetne grupe (Gruppi Fascisti IJniversitnri). Sole naj mladino po njeni intelektualni in fizični sposobnosti nravnostno in kulturno dvigajo in skladno z vzgojnim ciljem fašističnih mladinskih organizacij politično in vojaško pripravljajo. »Carla della scuola« je okvirni zakon za vse šolstvo ter se nanaša na vzgojno šolstvo, ph strokovno šolstvo in na visokošolski študij. Vzgojne šole širijo v pretežni meri občo izobrazbo, one izoblikujejo duševne sile in seznanjajo mla lino stopnjevano globlje in globlje z najvažnejšimi pojavi v človeški družbi in v prirodi. Nižje vzgojno šolstvo nove Italije se pojavlja v treh stopnjah: materinska šola (scuola matoma) je podobna našim zabaviščem ali otroškim vrtcem in trnja dve leti (od 4. do fi. leta); njej sledi osnovna šola (scuola elomentnre) s tremi letniki (od 6. do 0. leta), a jo zaključi delovna šola (scuola del lavoro). ki traja dve leti ((.d 9. do It. leta). Že osnovna šola sc pri pouku ozira na razlike med mestno in podeželsko kulturo, a še v večji meri je to opažati pri delovni šoli, katern naj s praktičnimi vajami vzbuja zanimanje do ročnega deln in zav>st njegovega pomena v narodnem življenju. Te tri stopnje so za vsakogar obvezne, pozneje pa pride do ločitve pouka, nekateri nadaljujejo po strogem izboru svoje učenje v tri leta trajajoči srednji šoli (scuola media), drugi pa takoj v strokovnih šolah nižje ali srednje stopnje. Srednja šola je izrazito vzgojna šola srednjega reda. ki ob pouku latinščine poda ja prve, mladini od II. do t4. leta prilagojene temelje humanistične izobrazbe. Onim. ki dovršijo srednjo šolo, se po opravljenem sprejemnem izpitu dovoli vstop v licej ali v strokovne šolo višje stopnje. Licej s petimi letniki je vzgojna šola višjega reda in sta zan jo določena dva tipa. klasični licej (liceo classico) in znanstveni licej (liceo scientifico); prvi lip se opira pretežno na antične, a obenem tudi nn ipo-derne jezike in literature, drugi iip pa združuje s klasično tradicijo in modernim humanizmom obsežnejše prirodoslovno znanje ob praktičnih vajah. Koliko je Židov v hrvatskih krajih V zvezi z najnovejšimi zakonskimi odredbami o zaščiti arijske krvi in časti hrvatskega naroda, v Zagrebu objavljajo statistične podatke o številu Židov, živečih v posameznih krajih v neodvisni državi Hrvatski in v krajih, ki so jih zasedle italijan- ske oborožene sile. Iz navedenih podatkov je raz-vidno, da Židov ni v naslednjih okrajih: Oločae, Perušič, Senj, Novi, Čabar, Krk, Gračac, Donji Lapac, Cazin, Bileče, Ljubinje, Mostar, Varcar-Vakuf, Glamoč, Bcnkovac, Zadrsko otočje, Imotski, Knin, Hvar in Sibenik. V naslednjih okrajih jih je pa že nekaj in to: Ivanec 5, Vrginmost 4, Dvor 4, uospič 3, Gračac 2, Korenica 3, Delnice 1, Slunj 6, Sušak 15. Crikvenica 10, Irig 14. Banja Luka 8, Kotor-Varoš 4, Bosanska Krupa 4, Ključ 7. Gacko 6, Konjic 6. Nevesi-nje 3, Stolac 5, Trebinje 9, Duvno 2, Livno 7, Pro-zor 9, Maglaj 11, Srebrenica 6, Korčula 1, Makar-ska 3, Metkovič 6, Sinj 4, Supetar 4, Kotor 13. Nad 100 Židov živi v tehle okrajih: Dubrovnik 113, Split 179, Bjelovar 140, Koprivnica 106, Val-jx>vo 206. Virovilica 405, Donji Miholjac 156, Dje-kovo 407, Našice 401, Slatina 275, Daruvar 276, Nova Gradiška 266 Pakrac 2S2, Županja 142, Ze-mun 450, llpk 304, Ruma 348, Stara Pazova 122, Prelog 105, Čakovac 631, Derventa 343, Tešanj 180, Bihač 182, Visoko 150, Žepče 216, Zenica 254, Travnik 420, Bijeljina 401, Brčko 139, Gradačac 124 in Zvornik 134. Po samih židovskih podatkih pa je bilo v Osijeku 2960 Židov, Karlovcu 400, Varaždinu 1400, Bjelovaru 800, Križevcih 210, Brodu 655, Požegi 468, Vinkovcih 995, Zemunu 1200, Vukovaru 611 Trovatorec in »La Traviata« (Vio-letta) in ki so Verdija uvrstila med pomembne doprinašalce k celokupni svetovni operni literaturi, je zadnja pač najpomembnejša in tudi za poznejše delo najznačilnejša. Tragiko Violette in Alfreda je izlil v glasbo in na svojstven način združil najrahlejše utripe razboljene duše s pro-finjenim čutom v muzikalnem izrazu, ki se poslušalca tako živo dojml. Njegov poglavitni izraz je vedno melodija, zdaj prešerna in vesela (na-pitnica), zdaj vriskajoča pesem ljubezni, zopet oložna, boleča in žgoča. Preprosta je, a zato živa, ker izhaja iz vrela, ki mu je temelj prvinskost | avtorjeva. Morda je prav zato dojemljiva najširšim krogom, ki se opajajo ob njeni lepoti. Omenjeno Verdijevo delo je naše operno gledališče ponovilo v nedeljo pred popolnoma zasedeno hišo. Gostovala Je ga. Zlata Gjungjenac, ki je ponovno ogrola poslušalstvo. Po uverturi, ko se je zastor dvignil, lo Je občinstvo, vzrado-ščeno nad dejstvom, da je domneva o tragični usodi bila preuranjena. pozdravilo z močnim ploskanjem; poleg tega, da ji je ohranjeno življenje, se veselimo tudi tega, da nam |e ohranjena pevka, ki je toliko let vzdrževala umetniški nivo Opere in nam bo še v bodoče nudila vrednote svojega poustvarjanja. Tudi pri zadnjem gostovanju je izoblikovala v dramatskem in glasbenem pogledu edinstveno Violetto, čeprav se glasovno v prvih dveh dejanjih ni mogla popolnoma sprostiti. Vendar jo bila njena muzikalna oblikovanost smiselna in dobra. Največji učinek dosega ga. Gjungjenac pač v skladni in med seboj tesno povezani inuzikalni interpretaciji z dramatsko, kar pa ne daje izraza kake izumetničenosti, ampak se izpopolnjuje oboje in Izravnava do globoko prepričljive enovlto6ti in zlitosti. Le i gli-sandlrajočimi prijemanji tonov se ne moremo strinjati, ker povečini niso na mestu in samo motijo kristalnost Verdijevih melodij, ki zahtevajo čistega prijemanja, četudi, samoposebi sili pevca to ali ono mesto v dramatskost. S to pripombo pa ni mogoče bistveno zmanjšati celotne poustvaritve in izredno dobrega lika, ki ga je umetnica izoblikovala prav v tej vlogi, ki spada med njene najboljše. Alfreda je pel g. Franci; zaradi neindisponi-ranostl nas tokrat nI mogel zadovoljiti v pevskem oziru; upamo, da bo v bodoče boljši. Namesto g, Sladoljeva je nastopil g. Kristančič, čigar glas ni mogel priti do zadovoljivejie veljave, kar nm prenizko pisana vloga kot tenoristu ne dopušča v polni meri. Ostala zasedba je bila običajna. Omeniti je še g. Janka, ki |e deloma prav dobro zapel, vendar je bil že boljši v vlogi očeta. Zbor dober, prav tako tudi orkester pod g. N. Štritofom. Zadnje čase se je razpasla navada, da obiskovalci zamujajo predstave. Tako se je ob tej priliki zgodilo, da so morale izstopati cele vrste v parterju med celo uverturo in med prvim dejanjem, kar jc zelo mučno za druge. Upamo, da bo uprava prihodnjič napravila red. sil. Anton Vodnik: »Skozi vrtove« S pesnikom Antonom Vodnikom je zvezan početek povojnega slovenskega pesniškega ekspresionizma, in sicer tistega, ki je začel z revolucijo na duhovnem polju ter je iz razsula svetovne vojne, tega triumfa nasilja, zako-prnel po duhovnem bratstvu vseh in po najgloblji, edini stalni vrednoti, po Bogu. Bog je bil postavljen v središče, vse druge stvari pa so veljale samo v toliko, v kolikor so vodile k Njemu in so bile obsejane od Njegove prisotnosti. Tako se je temu pokolenju, ki mu je Vodnik poslal pesniški oznanjevalec, in kateremu je ustanovil in vodil list Križ na gori, realni svet odmaknil v globoki duhovni perspektivi, pred očrni mu je lebdela podoba novega sveta, ni se naslajal nad zunanjim videzom narave, nad raznolikostjo barv in telesnih mikov, temveč ie gledalo naravnost v smisel stvarstva, v njega za-zenisko pomembnost in vesoljno smotrnost. Ker je ta rod vso svetovno snov gledal v metafizičnem smislu, v ideji, je tudi poezija tega rodu bila drugačna od prejšnjega, če ie hotela povsem ustrezati občutku teh mladih ljudi izpred dvajsetih let In kakor sla bila brala Kralja nosilca tega novega duha v likovni umetnosti, prav tako je bil pesniški glasnik tega religioznega rodu po svetovni vojni pesnik Anton Vodnik in njegovi tovariši. In če so nekateri teh pesnikov zašli zaradi kulla ideje vse preveč v abstraktnost in razumarslvo, je Anton Vodnik ostal vedno le pesnik ki ie tudi idejo povezal tesno in živo z vso svojo duhovno strukturo in življenjem ter je njegova pesem živa in izraz polne človeške in pesniške osebnosti, ne samo mode, ter je vredna, da se v dvajsetih letih poveže v pesniško antologijo, ki bi dostojno prikazala to svojstveno pesniško osebnost v naši povojni liriki, v kateri ie bil eden izmed ustvarjalcev novih poti in predstavnikov katoliške duhovne struje med mladimi. Do sedaj je bil pesnik Anton Vodnik znan najbolj po svojih dveh zbirkah, ki ju je izdal v akademskih letih, namreč po Žalostnih rokah (1922) in \igitijnh (1923). Pozneje pa je priobčeval samo od časa do časa pesmi največ po Domu in svetu ki mu ie bil tudi urednik, Mladiki in Dejanju. Toda glavno prestavo sta dajali omenjeni dve zbirki, po katerih je veljal za mehkobnega, »ženskega« lirika, ki da ni več za današnji, kruto-realni čas. Toda iz teh dveh knjig je prevzel sedaj Vodnik le malo pesnil v svojo novo zbirko Skozi vrtooe (iz Žalostnih rok na pr. samo 81), spopolnil pa jo je z novejšimi, predvsem s pesmimi iz zndnjih dveh let (Dejanje, Mladika), tnko, dn predstavlja ta zbirka pesniški razvoj enega najpomembnejših povojnih pesnikov v 20 letih, in to v približno 60 pesmih, razdeljenih v oddelke. Melodije, Vigi-lije. Žalostne. Pogovor s smrtjo. Skozi vrtove in Nove pesmi. Ni tu sicer mesto za natančnejšo ponazoritev te razvojne poti. toda v kratkem se njegov pesniški svet in njegova pesniška pot pokažetn nekako v tej luči: Prvo zbirko Žalostne roke predstavlja samo 8 pesmi z naslovom Melodije, kar ni najbolj posrečen naslov za prvo razvojno dobo, ki je vicer v izboru dobro prikazana, kako se iz pojočih impresij pomladnega vetra razširja pesniški svet v duhovnost, v gledanje daljnih bratov in sesler. ki si jih ustvarja njegova domišljija — vse dobre in lepe — poduhovl jene in dobre —-Namesto brutalne resničnosti ler se z ihtečimi zvoki zave, da smo doma drugod, ne na tem svelir lo je zvok iz onostranstva. Zalo se mu vse svet odmakne v neko niesečinsko žalost in melodijo, ki on nista sentimentalnega izvora, temveč resnično metafizičnega, v katerega svitu se mu pokaže vse življenje in vrednost vseh dožitkov -— Drugi oddelek Vinilije (izbor iz Vigilij) to šp najbolj potrjuje, kajti tu je v najlepših primerih in polnih pesniških besedah in občutjih podano doživljanje ljubezni, erosa, potopljenega v metafizično iskanje dveh duš. In tako so tudi le vigilije kot usodno ljubezensko prebil ien je. ki se razodeva v polnih vizijah povezanosti človeškega najlišjega doživ-Ijanjn z božnnslvom, ki se javlja s posredništvom religioznih simbolov. Niso pa to samo estetski simboli, kakor pri marsikakšnem našem pesniku, temveč resnične metafizične stvarnosti (angel), ki vežejo naše življenje z onostranstvom. največ preko sestre smrti. V Vigili-jah je Vodnik najbolj odmaknjen vsakemu impresionizmu in najmanj dekorativen, zgolj duh, zamaknjen v objektivno vrednost, suo specie aeternitatis pojmovane erotike, brez telesne sle, le duhovnega zbliževanja dveh duš. Vendar pa je tekst v sedanji obliki ponekod nazornejši kakor prej, na pr. »kako je bleda tvoja duša«, sedaj — »kako je trudna tvoja roka,« ali; »tvoja glava na moji duši sloni,« sedaj »tvoja glava na mojih prsih sloni«, itd. Tretji ciklus Žalostne roke pa prehajajo iz erotike v religiozno zavest ničnosti spričo Boga in v hotenje po novem religioznem čustvovanju gotskega značaja, »a sredi psov in volkov, ki Tvoja noč jih privabila, mi trudna dlan je omahnila.« Tako je od prvotnih impresionističnih melodij preko erotike in religioznosti prešel do »Pogovora s smrt jot, kjer v tihem, a zalo globokem dvogovoru postavi smrt ob stran liubijenega bitja, dve sili, ki usmerjata naše življenje, ga čistila in mu dajeta več-nostni smisel, ki si nista nasprotni, temveč se dopolnjujeta in je smrt »dobra kot žena, ki prvikrat rodi«. Predzadnji ciklus Skozi vrtove še enkrat z novimi barvami in v novi jarki svetlobi nekako ponovi posamezne faze te razvojne poti, toda že s ^varnejšimi opredelitvami. — .Svatbena pesem' se bere kot Salombnov himen. ,Kam me vodiš' uvaja nov bf-ezinovski motiv: zvezo z vsemi mrtvimi predniki, kar je že realnejši motiv, zveze s smrtjo. Tudi je erotika vse bolj sočna in religiozni simboli realnejši. Vodnikova gotika se bliža polnokrvneišemu izražanju, močnejšim barvam in bolj čutnim primerom (Večerni gost): Po vse i hiši razdehti se žit in polja duh, » ko s srebrnima rokama lomi z nama domači sladki kruh ... Tako se je Vodnik na ta način iz svoje prvotne eterične poti približal novemu duhu, ki je poudarjal novo stvarnost, nov realizem in se pri neidealisličnih pesnikih razvil celo v grob materialistični naturalizem. Vodniku je ta smer samo povečala smisel za naravo, za nove barve in zvoke, toda duhovne osebnosti mu ni spremenila, temveč jo samo dopolnila z močnejšimi realističnimi poudnrki in bolj zaprto formo ler je tako v zadnjem ciklu Nove pesmi zapel nekaj svojih najmočnejših pesmi. Tu je novo impresijo (večer, pomlad, travo itd.) podal v tako močnem metafizičnem pojmovanju, kakor pri nas noben pesnik. Vse njegove duhovne postnje so poslale otipi ji ve jše in realnejše, smrt ie dobila podobe vseh prednikov, zarašča se v zemljo, ki jo je prej zanikaval, in v travah, rožah, vetrovih in večerih, v mavricah doživlja zvezo s prvobitnim življenjem, s kmetstvom in živalmi, s sosedi in vsemi mrtvimi predniki, vse pa v luči vesoljstva in Boga. Tuko odkriva novo zemljo, tako gre njegova pesem skozi vse vrtove do smrti ki ga bo pripeljala v nove vrtove, kjer bo od samih svetlih zvezd zgorel (Pesem o grobu). Tako zbirka Skozi vrtove poda lepo razvoj ene najnovejših pesniških osebnosti povojnega rodu, pesnika vseskozi idealistične smeri, povezanega s simboli in metafizičnimi realnostmi, mistika zemlje in smrti. Njegova beseda pomeni eno najmočnejših metaforičnih izražanj v naši liriki, pesmi same pa močno notranjo konstrukcijo. V zbirki so njegove pesmi samo pridobile. Seveda ga bo v celoti razumel snmo listi, ki je podobno notranje usmerjen in se bo znal vživeti v mrtnfizično koncepcijo njegovega duha. Nova založba, ki je izdala to zbirko v lepi opremi nrof. Krcgarja, ie storila važno delo, ko je v lako lepem izboru pokazala enegri najznačilnejših pesnikov našega povojnega časa. Mor da se zdi danes komu laka pesem nesodobna toda prepričan sem, da vedno bolj zori čhs, ko bo zopet Drišln do veljave v polni meri. (Cena 48 din.I td I Gospodarstvo F. Meriol, Novo mesto! Naša največja skrb Naia največja skrb današnjih in bodočih dni mora biti, da si preskrbimo najnujnejši živež za vso dobo preko poletja, jeseni in zlasti zimo in bodoče leto. Za vse brez izjeme velja nujna zahteva, da mora biti vsaka ped naše zemlje, sposobne za kmetijsko proizvodnjo, te v tej spomladi obdelana In poeajena. Delo mora biti Izvršeno kar najskrb-nejie in zemlja pognojena z vsem dosegljivim hlevskim gnojem ter v največji meri — kakor to določajo tozadevna pravila — z umetnimi gnojili, Vprašanje, če se uporaba umetnih gnojil obrestuje ozir. izplača ali ne, ne obstoji več V novih razmerah se bo namreč obrestovalo in izplačalo prav vse, kar bomo podvzeli v svrho večje proizvodnje živeža. Vsak kmetovalec, ki bo Imel jeseni količkaj več živil, zlasti krompirja, koruze, fižola naprodaj, si bo gospodarsko pomagal na noge. Se je čas, da se preorje, prekoplje in obdela vsa zemlja, ki je sposobna za pridelovanje človeške hrane tako na podeželju kakor predvsem v mestih in njih okolici. Do sredine maja je še čas za saditev krompirja, koruze, zlasti zgodnjih vrst činkvantina in fižolov, nizkih in nakolskih vrst. Predvsem mora veljati naša skrb pridelovanju navedenih treh vrst živil, to je krompirja, koruza in iižola in za poletno porabo tudi graha, V drugi vrsti moramo pridelati zaradi bogastva na potrebnih vitaminih >n zdravih rudninskih snoveh tudi korenčkov, čebule, kapusnic, repe in pese več kot dotlej v preteklih letih. S tem si bomo ustvarili vtaj kolikor je to možno v danih razmerah delen nadomestek za izad in pomanjkanje drugih vrst živil. Kdor ima za to primeren prostor, naj seje tudi sončnice in buče. Posušena semena sončnic so odličen vir maščobe in rudninskih soli in veljajo za to v severnih deželah v nepredelanem stanju zaužita pozimi kot slaščica. Naia prva in največja skrb mora veljati ravno pridelovanju živeža. Vendar pa pri tem ne smemo prezreti važnosti pravilne shranitve pridelkov, zlasti pa tudi ne izredne važnosti pravilne in smo-trene uporabe vseh pridelkov ln živil. Tu moramo upoitevati naslednje okoinostii Običajno kuhamo krompir, itročji fižol, repo, solatno peso, grah, karfijolo itd. v vodi ter to vodo potem zavržemo. Z zelo velikim številom znanstvenih poskusov pa so ugotovili številni znanstveniki raznih kulturnih narodov — imenujem tu zaradi prihranitve prostora in zaradi namena tega članka le enega, Ragnarja Berga, ki je vršil večino svojih poskusov v znanem sanatoriju »Weisser Hirsch« pri Dresdenu, da se pri kuhanju krompirja in ostalih vrst sočivja v vodi izgubi naravnost ogromna količina za zdravje človeškega telesa izredno važnih in nujno potrebnih rudninskih soli in vitaminov. Ta izguba znaša na splošno ca 80—95 odstotkov vse vsebine kuhanega krompirja, sočivja itd. na rudninskih soleh in vitaminih. Kratko povedano: S kuhanjem na vodi zavržemo mi, ker «e to vrši dan na dan, ogromne količine za telesno zdravje izredno važnih in nujno potrebnih snovi. Če Je bilo to početje v dobrih mirnih časih neodpustljlvo zapravljanje narodne Imovine ln narodnega zdravja, je v sedanjih razmerah naravnost zločin nad vsakim posameznikom, ravno tako otrokom, starcem, kakor delovnim človekom. Kuhanje vseh onih živil, ki jih použivamo brez vode, v kateri so bila kuhana v vodi, moramo za to v novih razmerah takoj in nemudoma opustiti ter iskati drug način pripravljanja naše vsakdanje hrane. Po ugotovitvah znanstvenikov znaša v na- sprotju s kuhanjem v vodi pri kuhanju na pari ca 5%. Če vzamemo izgubo na teh snoveh pri kuhanju v vodi le z 80%, tedaj znaša naša izguba na neobhodno potrebnih rudninskih soleh in vitaminih pri kuhanju v vodi najmanj 16 krat toliko kot pri kuhanju na pari, Naravno, da bo pri takem stanju stvari marsikdo želel takoj preiti na kuhanje na pari. V trgovinah bo prav verietno za kuhanje na pari potrebnih posebnih loncev, ki so seveda za to predvsem priporočljivi, premalo za vse in vsi tudi ne bomo imeli potrebnih sredstev za njih nakup. Priporočamo za to vsem, da si napravijo prav uporaben nadomestek za tak lonec Zato je potreben večji železni ali emajlirani ali aluminjasti ali drug lonec z vsebino 6—8 litrov za 4—5 člansko družino ter za tak lonec kakor ie že v gospodinjstvu, poseben vložek tz cinkove pločevine v obliki plitve kožice s premerom ca 3 cm manj od premera lonca, znotraj merjenega. Pri notranjem premeru lonca 24 cm znaša celotni premer vložka 21 cm. Obod vložka je narejen iz cele pločevine ter je visok ca 9 cm. Dno vložka je narejeno iz iste pločevine, v kateri so pa v razdaljah po 1 cm nameščene številne luknjice, vsaka s premerom 8 do 10 mm. Vložek s preluknjanim dnom se fiostavi na robe, to je z dnom navzgor na dno onca. Na to se nallje v lonec vode, tako, da stoji voda ca 2 cm pod preluknjanim dnom vložka. Na dno vložka se na to naloži skrbno opran, ne-olupljen krompir, fižol Itd. Lonec se pokrije z dobro prilegajočim se pokrovom, katerega se ob-teži z 2—3 utežmi aH par opranimi kamni v teži 3—4 kg, ter postavi na štedilnik. Doba kuhanja je pri tem načinu znatno krajša in prihranimo s tem tudi precej na kurivu, kar bomo v prihodnji dobi znali vsi od dneva v dan boli ceniti. Naša največja skrb mora tako biti, da bo vsaka naša ped zemlje še v tej spomladi obdelana in posajena, da bomo ves živež in vse pridelke skrbno hranili ter kar najskrbnejše in najbolj smo-treno uporabljali in zato takoj prešli od dosedanjega načina kuhanja v vodi h kuhanju na pari, kakor to delajo že dolga leta desetine milijonov drugih narodov. To bo obenem naš prvi korak k nam v sedanjih razmerah tako potrebni avtarkiji v pogledu prehrane. Seznam tujih honj ki se nahajajo v občini Ježica V občini Ježica je prijavljena sledeča živina im vozila, ki Jo oakrbujeo tuk. posestniki, dokler se ne ugotovi njihov lastnik: Kvnji: Stev.. 265 A, 115, 48, 2558, 0070, XXXVI, 266, 1888, 147 , 535, 268, 51, 13, 117, 112, S 44, 909, 545. 106, konj z žigom na levi nogi -.438. na desni nogi pa 88, 713, 31(1, 66, 73, 13, 119, 1603 in Konji bret itevilk: Konj z napisom: «Dacar Ivan«, konj črn, konj iiinet, kobila črna, kobila prama s črnimi nogami, konj črn, konj pram, žrebiček, konj ples-nov pram, konj bel, žrebe, konj pram s Komatom in vozom (zapravljlvček) konj ima liso konj sivo-rujave barve, konj pram, konj fukB konj z jahalno opremo, konj črno-sivkast, konj črn, kobila z liso (špico), kobila prama ovetasta, konj pram » liso. žrebe črno, konj rudeč, konj pram. konj rudeč, konj pram z liso, konj črn, kobila prama z liso, konj fuks žrebe pram, kobila prama z liso, kon.i r ostriženo grivo in ropom, »predal na vratu malo bel, konj fuks, kobila fuksa, kan) trn z malo liso, konj pram z liso. Voli: štev. 31, 270, 258, 156. 492, 26«, 575. 225, 499, 24 100, 186, 52, 514. 337 206, 10, 130, 424, 227, 72, 363. 171, 497. Vozovi: št.: 24, 425, 223, 371, voz Iz občine Preddvor, voz z lesenimi osmi, voz z ijnicaim, nekaj voz z loj-traml, voz št. 375. voz z ojnioo in komat, v>oz z vprego, voz malo zelenkast, voz la«t Kranjca Janeza, Grahovo Ste o. 57. Poleg teg« je v občini še nekaj volov brez številk, prav tako tudi nekaj konj, voz in vprege. Italllaniiina brez utltelja V slovenščini ni treba reči »jaz delam«, Zadošča nam glagol brez zaimka — »delam«. Podobno je v italijanščini. Zaimek rabimo le, če hočemo osebo kako posebno poudariti. Zato imo spregali pomožnike eisere in avere zadnjič z lahkoto brez zaimkov. Preidimo zdaj h glagolu Italijanski glagol se deli v štiri spregatve (coniugazioni), ali z drugimi besedami: glede načina, kako se glagoli spregajo, ločimo štiri skupine, Ločijo se med seboj po končnicah nedoločnika. Kot prva velja spregatev glagolov, katerih ne-določnik se končuje na -ARE: parl-Are (govori-ti). Drugo spregatev tvorijo glagoli na -ERE s poudarjenim predzadnjim zlogom; tem-ere (izg, temčre, bati se). Tretja spregatev združuje glagole z isto ne-določnikovo končnico kakor jo imajo glagoli druge spregatve, le da je končnica v celoti nepoudar-jena: cred-ere (izg. krčdere, verjeti) Četrto spregatev tvorijo glagoli na -IRE s poudarjenim predzadnjim zlogom: sent-ire (izg. sentire, čutiti). V tej spregatvi pa ločimo dve skupini glagolov, od katerih kaže ena neke posebnosti. Prva je, recimo, pravilna, to ie, posamezne osebe se tvoriio brez posebnosti. V drugi pa se osnova (to je, tisti del glagola, ki ostane, če odbijemo nedoločnikovo končnico) podaljša za zlog -isc-, n. pr. fln-ire — osnova je fin — podaljšana osnova pa finisc. Res pa je, da pride tako podaljšana osnova v poštev le v sedanjem času (in v velelniku). Kateri glagoli na -IRE podaljšajo osnovo in kateri ne, ne pove nobeno pravilo. Tega se je treba naučiti sproti. Tvorijo pa ogromno večino med glagoli na -IRE. Naučimo se sedaj spregatve v sedanjem č a • u (il presente) I. | Glede spregatve glagolov po tej (»drugi«) spregatvi (spoznamo jih, da ponovim, po končnici -črel) velja isto, kar sem povedal o spregatvi glagolov prve vrste: na osnovo natikamo obrazila, ki so pa, kakor ste 6ami opazili, za spoznanje drugačna kakor pri prvi spregatvi: -o, -I, -ej -iamo, -ete, -ono. Množina: (noi) parl-iamo (vol) parl-ate S}(ioro) psri-an° Ednina: (io) pari-o (tu) parl-i (egli) t(Iui) 1 . , (essa) I (lei) I parl la Po zgornjem vzorcu ugotavljamo: Če hočemo spregati glagole na -ARE v sedanjem času, ugotovimo najprej osnovo (ki jo dobimo, da ponovim, če odbijemo končnico -ARE od nedoločnika!) in nato nanjo pritikamo končnice (obrazila) za posamezne osebe: -o, -i, -a; -Umo -6te, -ano Naglašeni sta iamo dve končnici: -iamo in -ate. Ostale so nenaglašene. Ednina: (io) tem-o (tu) tem-l je s s a'j }(ieij} tem' U. Množina: (noi) tem-iamo (volj tem-ete !"•') i llnrM lesse) I - — -ono III. Množina: (noi) cred-iamo (voij cred-ete Ednina : (io) cred-o (tu) cred-i K) IS Sldoro) cred-ono Ponavljam, da spoznamo glagole, ki pripadajo tej spregatvi, po tem, da je nedoločnikova končnica -ERE nenaglašena. Končnice (obrazila) pa so popolnoma enake končnicam v drugi spregatvi. — Starejše slovnice druge in tretje spregatve ne ločijo in družijo obojne glagole v eno (= drugo) spregatev. Ednina: (io) sent-o (tu) sent-i (egli) \ dui) 1 (essa)/ (lei) / 8ent'e IV. (a) Množina: (noi) sent-iamo (voi) sent-ite (essi),}(loro) »ent-ono (b) (io) fin-isc-o (noi) fin-iamo (tu) fin-isc-i (voi) fin-ite (essa)}(lei)'} fil>-isc-e (loro) fin-isc-ono Glagole obeh skupin četrte spregatve spoznamo po nedoločnikovi končnici -IRE Pazimo pri drugi skupini (b) na to, da se osnova v 1. in 2. osebi množine ne podaljša Obrazila, ki jih natikamo brez razlike na nepodaljšano ali podaljšano osnovo, so, kakor vidite, naslednje: -o, -I, -e; Spregajte zdaj za comprare (kupiti) cantare (peti) chiamare (klicati) lavorare (delati) restare (ostati) arrivare (dospeti) vedčre (videti) ricevere (prijeti) battere (tolti, tepsti) iamo, -ite, -ono. vajo ustno spodnje glagole: serivere (pisati) partfre (odpotovati) dormire (spati) mentire (lagati se) capire (s podaljšano osnovol, razumeti) spedire (s podaljšano osnovol, odposlati) Popravil — V 6. nadaljevanju na«ega tečaja popravite v 1. stolpcu v 34. vrsti (od zgoraj šteto) pridelnik, ki si ga je tiskarski škrat izmislil namesto pridevnika! — V 2. stolpcu ste naibrž sami popravili v 5. vrsti (od zgoraj JUpIo) liirghi v lunghi, v 6. vrsti pa eolzolai v calcolai. V bombardiranem Sarajevu in ie dalje po Bosni Dnevi na Palah so bili strahotno pusti in dolgočasni. Najbolj srečni smo bili, če smo šli zvečer lahko kmalu spat, ker so bili vsi ljudie nejevoljni in jezni. Ministri so se sprehajali, kakor ostali ljudje od omenjene gostilne ob cesti do okrajnega načelstva in no sestrske hiše in obratno. Nekateri ministri so pričeli že tudi javno zabavljati na Simoviča, Tki ga ni bito nikjer in bi bil rad obenem šef vlade in šef vrhovnega poveljstva. Gotovo je samo to, da nikjer ni bil ves. Lepi so pa bili večeri, ko sflio se katoliki zbirali v sestrski kofpeli in molili ob božjem grobu. Opravi smo tudi sveto spoved in šli k sv. obhajilu. In kar odkrito priznam, da od otroškihh let dalje nisem bil se nikdar tako zbran pri molitvi, kakor tedaj, ko je človek pričakoval samo konca. Hvala Bogu, tiste dni smo bili zaradi slabega vremena, predvsem zaradi megle varni pred letalskimi napadi in smo zato s strahom pričakovali prvega sončnega dne. Na veliko nedeljo so nam Sestre po jutranji sv. maši postregle tudi a pirhi, šunko in belim kruhom. Tako smo praznovali veliko nedeljo. Po zajtrku so nas ministri prepodili, ker so imeli v sestrski obed-nici sejo vlade. Tega si pač nismo preveč gnnli k srcu in smo prav radi odšli na prosto in dalje v smrekov gozd. Na našo veliko žalost so se pričele dvigati megle in pred nami so vstali obrisi okoliških hribov v vsej pomladanski krasoti. Tako ni minilo niti pol ure, pa smo že začuli nad sabo brnenje italijanskih m nemških letal, ki so letela v smeri proti Sarajevu. Nekaj minut nato smo že culi prve močne eksplozije, s katerimi se je mešalo streljanje protiletalskih baterij. Letala so krožila tudi nad vso okolico in so močno obstreljevala tudi Ilidže. Zato smo se kar držali gozda in sloneli ob smrekah. V gozdu smo pa nemalo začudeni opazili polno bivše jugoslovanske vojske, ki je zastražila vse ceste in poti. Tu sem naletel tudi na svojega časnikarskega tovariša iz Belgrada, ki je bil mobiliziran že v Belgradu in dodeljen vrhovnemu poveljstvu. Od veselja sva se objela in ocmokala. Ves začuden sem ga vprašal, če je tu že vrhevno poveljstvo, kar mi je potrdil. Pokazal mi je tudi hišo v smrečju. Povedal mi je, da gre naročit kosilo za oficirje. Položaj mi ie pa označil t besedami: »Ne valja, ne valja i opet ne valja.« Medtem se je pa vrstil letalski napad za napadom nad Sarajevom. (O teh napadih je »Slovenec« že poročal v nedeljski številki dne 4. t. m. Op. ur.) Preden je vlada s svojim spremstvom zapustila Pale in odšla v Nikšič v Črno goro, je še na veliko soboto proglasila splošno mobilizacijo in razpustila vsa ministrstva, ki so bila razkropljena po raznih zdraviliščih in kopališčih. Eden od članov vlade je tedaj vprašal vojnega ministra, generala Iliča, kaj naj napravi z uradništvom, ki je bilo oproščeno vojaške službe tudi za slučaj vojne. Vojni minister mu je odgovoril, da ga naj pošlje domov, ker vojaška uprava tako nima več nobenih razpoložljivih uniform in tudi ne potrebnega orožja. To je bilo istega dne, ko je bila objavljena splošna mobilizacija, ko bi se bil moral javiti prvi vojaški oblasti sleherni vojaški obveznik. Za splošno mobilizacijo pa ljudje tudi zvedeti niso mogli, ker ni bila učinkovito razglašena. Nekatere vojaške oblasti pa obveznikov, ki so se jim med potoma javljali, tudi niso sprejemale, ker niso vedele, kako naj bi jih razporedile. Tako nam je pripovedoval Tone Koščak, da se je na poti od Belgrada do Pal trikrat javil vojaškim poveljstvom. Povsod so mu samo potrdili prijavo, nato so ga spustili dalje z besedami: »Mite samo dalje, negde če vas več primiti.« Pa ga niso sprejeli. Po odhodu vlade iz Pal na veliki ponedeljek, je zavladal v tem kraju mir. Odpotovalo je vse, kar je le moglo. Ostalo je samo vojaštvo, ki ga je bilo vedno več. Po nervozi tega jutro, k oso šoferji zbegano skakali okoli svojih avtombilov, orožniki priganjali vedno E. I. A. R.-Radio Lubiana Parliamo 1' italiano Schema della I. lezione che verra tenuta dal prof. dott. Stanko Leben (mercolcdi, 7-5-1941-XiX, ore 19) Tu natisnjeno besedilo j"-, samo ključ za vse one, ki bodo sledili pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Prva lekcija bo v sredo, 7. maja ob 7 zvečer. Lezione prima II vento e freddo. — Dov' e il mio cappel-lo? — L' arrosto e buono. — La minestra e an-cora calda. — Ecco una bella rnela. — Questa pera e molto saporita. — Dov'e il fratello? £ in časa. — Dov'fe la sorella? £ in tcatro. — Questo pane nero non e freseo. — Comč il latte? £ binn-co. — Buona sera, caro amico. — Buona notte, cara mamina. — £ un vero inforno! — Questa e bellal — Come sono le finestre? Sono apertc. — Sei sempre allegro e contento. — Siamo d'accor-do. Sono buone queste sigarette? Sono ottime. — £ un osso duro. — £ astuto come una volpe. — Sei rosso come un gambero. — Sono solo come un cnne. — Ora e allegro ora fe triste. — Non sono mai contenti. — Com'6 questa lezione? £ breve o lunga? £ piuttosto lunga. — Ora basta. II verbo ausiliare. — Infinito: essere Presente indicativo io sono tu sei egli, ella K esso, essa J not siamo voi sieto essi, esse sono Terminazioni Singolare Plurale vente venti časa čase cane cani notte notti Esercizio I. Coniugarc in tutte le persone del presente indicativo le seguenti frasi: essere in časa. — Essere allegro. — Essere jjalato. — Essere a tavala. — Essere s letto bolj na odhod, ker so letala že na vse zgodaj krožila tudi nad Palami in bombardirala okoliške ceste in železnico, smo ostali sumi in delali načrt za nuduljne potovanje. Bili smo: Drago Ulaga, Tone Koščak, pisarniški uradnik Uršič z gospo in moja malenkost. Za cilj smo si postavili: Priti čimprej med Ilrvaie in se tam izročiti italijanskim ali nemškim oblastem. Pri tem smo seveda takoj »kleni ogibati se fronte. In tako smo se podali na pot proti Sarajevu. — Kar prevelika skupina nas je bilo. Zato smo gospodu Uršiču svetovali, naj s svojo gospo potuje ali pred nami, ali pa, da nam sledi v primerni razdalji, da ne bi izgledali preveč sumljivi. Na prve vojaške straže_ in pregled smo naleteli že v bližini. Med vojaštvom smo imeli tudi nekaj znancev iz Belgrada, zato legimiranje ni bilo združeno z več jimi sitnostmi. Na vprašanje tovariša iz Belgrada, ki je bil tudi v tej vojaški skupini, kam prav zn prav mislim potovati, sem mu zaupal, da gremo ali proti Brodu ali pa proti Mostarju. Odsvetoval nam je oboje z besedami: »nemoj druže, tnmo je zbog ustaša pravi pokolj,« Lepa tolažba in še lepše upanje za naše potovanic! Pa smo le krepko stopili na pot. Jutro je bilo lepo in sončno. Tudi cesta ni bila nič več blatna. Prtljaga, ki smo jo zdaj nekaj že imeli, prav tako ni bila pretežka. Drago Ulaga je na veliko soboto v Sarajevu nakupi? za vsakega nekaj najpotrebnejših stvari. Milo, aparat za britje, krtačko za zobe, vsakemu po eno srajco in spodnje hlače, da smo se lahko preoblekli, nokai fig, keksov in podobno. Imeli smo tudi nekaj konzerv in malo kruha. Za prvo silo smo bili že preskrbljeni. Nahrbtnika smo imeli dva. Drago Ulnga je mogel enega še stakniti v Sarajevu, meni so ga pa napravile sestre v Palah kar iz navadne vreče. In je bil čisto dober. Med potjo smo srečavali samo vojaštvo. Med njim so bile tudi močne skupine, ki niso imele nobenega orožja. Povedali so nam, da so vračajo iz Hrvaške, kjer so jih Hrvati razorožili in napodili. Civilistov ni bilo skoraj nobenih. Kdo bo pa tudi potoval v mesto, ki je bilo Izpostavljeno stalnim letalskim napadom. Po dveurni hoji smo si privoščili malo počitka. Nekaj smo tudi pojedli, pokadili cigarete in šli dalje. Pozneje smo počivali še dvakrat, samo ne prostovoljno. Nad Sarajevom in njegovo okolico so krožila italijanska in nemška letala in bombardirala mesto. Z okoliških hribov se jo pa oglašalo protiletalsko topništvo. Pred samim mestom smo opazili, da so letala na dveh mestih precej poškodovala cesto. V mesto se nismo spustili, ker smo bili prepričani, da ga bodo italijanska in nemška letala še obiskala. Počasi smo se dvigali proti postaji Bistrik. Pri ljudeh smo pa opazili takoj, da so bili vsi še bolj zbegani kakor mi. Nad mestom Je namreč tedaj krožilo tuje letalo. Ni bil niti bombnik, temveč izvidniško letalo. Ko smo mirno sedeli ob cesti* so nas močno posvarili in pozvali, da so moramo skrili. Zuto smo pod cvetočim sadnim drevjem zopet počivali. Tu smo se tudi ločili. Ulaga, Koščak in jaz smo šli dalje, Uršič je pa z gospo ostal v Sarajevu. Povzpeli smo ie v muslimanski del mesta ter smo iskali ulic, ki bi nas bile pripeljale na prosto. Moram priznati, da so nam bili ljudje šo precej naklonjeni. Tudi vodo so nam dali piti. Večina mladih ljudi sploh ni bila odšla k vojakom. Izpod vznožja Trebeviča smo imeli mesto lepo pod seboj in smo lahko opazovali vse dele mosta, ki so Jih prejšnji dan bombardirala italijanska in nemška letala.U gotovili smo takoj, da jo bilo zadetkov zelo veliko, vendar pa je bilo mnogo, mnogo važnih objektov še nepoškodovanih. Na nekaterih mestih so divjali še požari. Kakor smo poznejo ugotovili v samem mestu, Sarajevo še od daleč ni bilo tako prizadeto, kakor Belgrad že prvega dne. Ko v predmestju nismo dobili ne kruha, no pijače, ne cigaret, smo se morali le odločiti za pot v samo mesto. Po prvi ulici smo se spustili navzdol in smo bili kmalu ob Miljacki. Ulice so bile res da posute s steklom, ki je popokalo na oknih od zračnih pritiskov eksplodirajocih bomb, več avtomobilov in avtobusov je bilo razbitih, več hiš porušenih in poškodovanih, vendar pa mesto samo ni nudilo tako strašnega pogleda, kakor bivša jugoslovanska prestolnica. Nikjer nismo videli živo duše, razen pred samo postajo, ki Je bila poškodovana. Vse je zbežalo v okoliška naselja. Gostilno zaprte, prav tako trafike. Za noben denar nisi mogel dobiti ne kruha, ne druge hrane ali pa pijače. Še hujše je bilo za cigarete. In to v mestu, v katerem je bilo tako veliko vojaštva! Nič drugega nam ni preostajnlo, kakor da smo se napotili dalje, kar smo storili tem lažje, ker smo ugotovili, da nihče ni prav vedel, kdaj in kam bo vozil kak vlak. Po prostrani ulici smo jo mahnili proti prvi prihodnji postaji proti jugu, proti Alipašinemu mostu. V predmestju smo opazili odprt lokalček, v katerem smo z največjo slastjo in užitkom popili po dve črni kavi, nakar smo se zopet podali na pot. Kmalu nato smo pa ugotovili, da potovanje po tej cesti le ne bo preveč varno. Na obeh straneh so bila samo vojaška taborišča. Po cesti so pa v obeh straneh prav tako drveli samo vojaški kamioni. Povsod samo vojaštvo. Pa si nismo mogli pomagati. Pospešili smo korake, da bi čimprej prišli do samo postaje, kjer smo mislili čakati na vlak, pa četudi uro in ure. Sredi takega premišljevanja smo opazili avtomobil dr. Bojana Pirca iz Belgrada, ki nam jo vozil nasproti. Ustavili smo ga in smo bili res veseli, ko smo se po takih dogodivščinah zopet videli živi in zdravi. Prav prijateljsko nam je svetoval, naj čimprej zapustimo cesto in se pomaknemo par kilometrov na eno ali drugo stran, ker je povsod vojska in so jo prejšnjega dne močno obsipavala s kroglami iz strojnic italijanska in nemška letala. Izmenjali smo še nekoliko misli in se ločili. On se je vračal v mesto, mi smo pa šli dalje proti Alipašinemu mostu, kamor smo prišli ie precej hitro. Močno utrujeni od bitre hoje in po trdem terenu, smo zavili v edino odprto gostilnico v neposredni bližini same postaje. Ves prostor pred in sa poatajo je bil zopet poln vojuštva, ki so ga natovarjall v živinsko vugone. V gostilni smo dobili dobro črno kavo in žganje ter cigareto. Vsi veseli smo srkali dobro pijačo in uživali nnd vestmi, ki jlb je vsem priročna« poročila. Pravil je, du jo prejšnjega dne povedoval nekt sarajevski stražnik. Ta je imel zelo Rusija napadla Nemčijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo in da italijanska in nemška letala nc bodo več letela nad Sarajevo, ker bodo imela opravka na drugih mestih. Domačini so ga poslušali z napeto pozornostjo in požirali njegova odkritja in mu seveda verjeli. Par častnikov, ki so sedeli za drugo mizo, jo zmajevalo z glavami in se smejalo. Tudi mi smo ge smejali. Sredi naj-živahnnjšega pripovedovanja so nas pa pometalo s stolov močne detonacije. V gostilni smo pustili vse, kar smo imeli s soboj in zbežali na prosto. Nad krajem sino opazili eskadrllo 9 štirimotornih bombnikov, ki go ae v nizkem letu spustili uad ta kraj in začeli odmetavati bombe no vojsko. Eno letalo sc je spustilo šo nižje ter je začelo na vojaštvo sipati ogenj iz strojnic. Koščak in jaz sva skočila za postajno skladišče in ge skrivala pred tem letalom zn zidom. Stalno sva pazila, da gva ga imela vedno pred sabo. Sčasoma dobi človek tudi v teh rečeh prakso. Ko sva opazila, da ge je letalo obrnilo, sva začela bežati skozi vrlove in ograje za Miljacko in sva popadala v kotanje, ki jih je napravila voda. Tu gva našla že precej domačinov, ki go se vsi preplašeni stiskali v teji primitivnih zakloniščih. Najbolj varni pa le nismo bili, ker smo za nagprotniin gričem opazili protiletalsko baterijo, KI je začela streljati na italijansko in nemška letala. Ko so jo ta samo opazila, bo se takoj vrnila, se spustila zelo nizko in jo začela obmetavati z bombami. Istočasno so letala bombardirala tudi Ilidže, nakar so odletela nad Sarajevo. S Koščakom sva zapustila »zaklonišče« ob Miljacki in odšla zopet v omenjeno gostilno. Poiskati sva morala tudi Ulago, ki sva ga bila izgubila. Ljudje so naju pa svarili in opozarjali, da se bodo letala zopet vrnila iz Sarajeva, pa tega nisva verjela. Pozneje sva videla, da bo imeli ljudje prav. Komaj do gostilne sva bila prišla, pa je že zopet začela streljati protiletalska baterija, ker so se letala že vračala nad Alipašin most. Prav tako naglo kakor prej sva se znašla zopet za Miljacko in čakala, da je minil ta drugi napad. Ulago gva pozneje tudi našla, nakar smo v prepričanju, da tega dne letalBklh napadov zaradi nastopajočega mraka več ne bo, odšli tkoj daljo. Imeli smo prav ter smo srečno prihiteli še do postaje Ilidže, ker v Alipašiuem mostu nismo več marali čakati na vlak. Imeli smo srečo ter smo nanj čakali snmo deset minut. Sprevodnik nam je pregledal legitimacije ter nas takoj spustil v prvi vagon, kjer smo po 30 km dolgi hoji dobili dovolj prostora, da smo se lahko ileknili po klopeh in zaspali. To je bilo na veliki ponedeljek. Joško Krošelj. Ženska v Fašistični Italiji Italijanske ženske, ki se prav za prav niso nikdar udeleževale tako zvanega »ženskega gibanja« in ki prej niso poznale nobenega športnega udej-6tvovanja in ki so bile njih družabne in državne pravice jako tesno omejene, zavzemajo v sedanji državi mnogo čislano mesto. To novo pojmovanje pomena žensk, za katerega je bilo italijansko ljudstvo kot celota vzgojeno po fašizmu, se razvija na vseh področjih, tako v družini, v poklicu, na univerzah in v mladinski vzgoji. Razdelitev posameznih dolžnosti v fašizmu dodeljuje moškim delo, to je gospodarski delež narodnostne sjx>lnitve, ženskam pa v prvi vrsti vzgojo in socialno pomoč. Fašizem ščiti in po6f>ešuje tudi poklicno udejstvovanje žensk, čeprav pojmuje nalogo žensk predvsem v zakonu in v materinstvu. Mussolini zapošluje žensko predvsem kot sodelavko pri nacionalni gradnji in jo uvršča v disciplinirane vrste ženskega lašija. V »Opera nazionale Balila« se mlade Italijanke od 8—14 in 14—18 let vzgajajo v gimnastiki, športu, fašistični kulturi in veronauku. Temeljna zamisei telesne vzgoje je, da naj se ženska izvežba za najpopolnejše športno udejstvovanje, ne da bi pri tem kaj izgubila ženska milina in ne da bi trj>elo škodo njeno jMznejše materinsko delovanje. Dekleta, ki ne mislijo iti na univerzo, imajo v mladinskih organizacijah možnost, da se pripravljajo na kak jjoklic, ki je pa navadno le prehod v zakon. Korporativna gospodarska zakonodaja se na vso moč ozira na pravice ženskega dela. Tako je bilo, na primer, ženskam priznana v zavarovanju kvota 15 odstot- kov in so imela prizadevanja, da bi se prevelika razlika med mezdami moških in žensk omilila, že veliko uspeha. Prav posebno pa je izgrajeno skrbstvo za matere, ki so ga v enaki meri deležne zakonske in nezakonske matere. Leta 1925 je hkrati z ustanovitvijo »Opera Nazionale per la Maternitd ed In-[anzia« — (Organizacija za pomoč in varstvo mater in otrok), izšla posebna naredba, po kateri ne sme biti nobena ženska odpuščena iz službe, če se poroči ali če postane mati. Skrbstvo za mater in otroka se začne že z bodočo materjo, ki je deležna vsestranskih nasvetov in pomoči. Te [»moči je koj deležen tudi novorojenček, ki je pod zdravstvenim in vzgojnim nadzorelvom. Po zdravstveni oskrbi dojenčkov je uspelo, da se je umrljivost dojenčkov, ki je bila prej jako velika, znatno znižala. Ženske imovitejših slojev preidejo iz Balile v fašistične univerzitetne skupine. Med italijanskim dijaštvom ie 16 odstotkov (približno 8300) žensk. V nekaterih strokah, tako v filozofskem in farmacevtskem študiiu pa je celo več žensk kot moških. Nobena študijska stroka ni ženskam zaprta. Vendar se na nekaterih mestih, kot v politiki, ne smejo, javno udejstvovati. V svobodnih poklicih pa je udejstvovanje žensk povsem neomejeno. Zatorej so italijanske profesorice na univerzah, so zdravnice, notarke,' arhitektinje, inženirke itd. V najvišjem korporativnem združenju, v »Assarnblea dei Con-sigli Nazionali delle Corporazione« pa je pet žensk, ki zastopajo ženske interese. Na Vezuvu Spomini so mi prešinjali misli, ko sem nad mladimi kostanjevimi gozdovi, ki se raztezajo prav do nove lave, zagledal v bližini zelenkastomedli dim ognjenika, ki ge žo iz dalje tako tuje odraža od nebesnih oblakov. Zdaj je bil dim na robovih poln sončne luči. V notranjost pa so od spodaj navzgor jezljali plameni. Moral sem se spomniti besed prijatelja iz Itima, ki je bil dejal, da ni bil še nikoli na Vezuvu in da tudi nikoli ne bo šel nanj, ker ga je strah. To jo bilo bolj kot govorica tjavendan. A ko sem Izstopil iz voza in sem skozi prozorne tančice zagledal Pompeje, sem razumel, da jo govoril iz njega arheolog. Duhoviti in ljubeznivi poznavalec starih stebrov in zgradb, jasno-vidni čilalelj razdejanih napisov, raziskovalec in prebivalec okrašenih stanovanj, tak človek ne more imeti o|>ravka s takimi razdiraluimi silami, kot so ognjeniške. Še nekaj korakov, pa sem stal pri vrhnjih delih ognjeniškega žrola, in še nekaj korakov, pa sem videl nizdof v peklensko globel, ki se iz njene sredine dviga kadeča sc gmota. Imel sem vodnika s seboj, ki je bil pa prav za prav odveč, saj Človek pač izlahka loči ohlajeno lavo od razgrete, ki li čevlje osmodi, Taka mesta se sama izdajo z dimom in skozi špranje ln reže vidiš šo žarečerdečo magmo. Iz peči pepelnatejja stebra se neprestano dviga gosti, belorumenl čad, poln strupenih plinov, ki je ves preprežen s plameni, in to se dogaja s sikanjem, ki ni sicer glasno, ki pa zelo močno vpliva na sluh in na dušo. Delovanje ognjenika je zdaj precej obrzdano, je tako rekoč vsakdanje. Močan veter je začel tlačiti dimasto soparo nizdoi. Ta je za minule dolgo premešala kot žve-plena megla vse žrelo, tako da je bilo najbolje, da sem obstal in z robcem na ustih čakal, da jo odjenjal zračni tlak. Ko sem odhajal od žrela, so je žc bližala pol-danska ura. Šele zdaj sem se do dna zavedel, du ni nikoder videti np ptice nc cvetlice ne druge rastline. Mojemu slarinoslovskemu prijatelju ne bo nihče zameril, da ga je groza te orirodat »ile.- Na vsak način fma več spoštovanja do Vezuva, če ga ni sem, kakor tisti turisti, ki zvedavo stikajo okoli žrela, govoreč o svojih vsakdanjih skrbeh, ali pa ki se prerekajo z vodnikom glede cene. Ves ta neskončni potek more človek samo občutiti, če je sam z njim. A kako bi bilo to podnevi mogoče? Žal, nimam več časa in tudi oblečen sem prelahko, sicer bi prav izlahka ostal tukaj, da bi popolnoma sam prebil noč pri ognjeniku. Ko bi se čez nekaj ur pojavila jutranja zarja, bi si človek brez dvoma dejal, da je doživel že mnogo noči, v katerih je bil vsnmirju bolj blizu, kot tu na ognjeniku, ki živi v drugem času kot mi. Ce človek pomisli na vse to, kar se dogaja po svetu, na ves ta bojni metež ln vrvež, tedaj človek začuti, da je tukaj vendarle nekaj, kar je dokaz nepreglednega, velikanskega reda. Ta čudoviti pojav nas spominja na prastanje zemlje, porok nam je njenega neposrednega Izvora od sonca. In ko bo nekoč ugasnil poslednji ognjenik, se bo tudi človeški rod že postaral in do kraja utrudil. (H. Carossa.) Novice s Hrvatskega Novi zagrebški župan. Za novega zagrebškega župana je postavljen Ivan Werner, ki ga je notranji minister dr. Andrija Artukovič zaprisegel dne 2. maja. Pred njim je zagrebški župan položil prisego naslednje vsebine: »Prisegam Bogu vsemogočnemu in dajem svojo častno besedo, da bom državi Hrvatski in poglavniku, kot predstavniku njene su-verenitete, zvest, da bom njene ustavne odredbe in zakone spoštoval in se jih držal, da bom imel pred očmi vedno interese države Hrvatske in naroda hrvatskega, in jih požrtvovalno pospeševal in da bom naročila predjx>stavljenih vestno izvrševal. Tako naj mi Bog pomaga.* Hrvatski uradni list »Narodne novine« objavljajo zakonsko odredbo o prepovedi odtujitve mo-ioraiit vozil in zakonsko odiedbo o ustanovitvi cen- trale za kurjavo, ki preide v delokrog ministrstva za gozdove in rudnike. Za ravnatelja zagrebške policije je imenovan Marijan Ive Nikšič. Dosedanji policijski ravnatelj dr. Josip Vragovič je pa z odlokom notranjega ministra postavljen za namestnika ravnatelja za javni red in varnost neodvisne države Hrvatske Evgena Kvaternika. Predsedništvo zagreške Trgovske zbornice je sprožilo idejo ustanovitve hrvatsko-nemške hrv.-italijanske, hrvalsko-madžarske in hrv.-slovaške zbornice. Glavno ustaško poveljstvo za bivšo vrbasko banovino je izdalo naredbo, po kateri morajo vsi Srbi in Črnogorci v 10 dneh zapustiti te kraje in oditi v svojo domovino. Iz same Banja Luke je do sedaj že odjx>tovalo 90 Srbov. Tobak na Hrvatskem. Z ustanovitvijo neodvisne države Hrvatske je Hrvatska dobila tudi pokrajine, v katerih raste najboljše vrste tobak. Predvsem v Bosni in Hercegovini. Te dni je državno vodstvo odobrilo polno saditev tokaba, približno 350 milijonov gad.ik na vgem svojem tobačnem področju. Prihodnje dni bo ustanovljeno tudi posebno ravnateljstvo monopolov Države Hrvatske, ki bo vodilo vso tobačno politiko. Kmalu bo tudi izdan novi monojiolski zakon. Sedanji jKiverjenik za monopol je Peter Poleti-Kopešič. (Novi list.) Nov časopis. V Zagrebu je te dni izšla prva številka glasnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Za dom«. List izhaja v hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. »Narodne novine«, uradni list neodvisne države Hrvatske, objavlja odredbo poglavnika, s katero se ustanavlja posebni urad za obnovo gospodarstva. Iz Sarajeva poročajo, da se je tamkaj ustrelil zadnji ravnatelj zagrebškega policijskega ravnateljstva Rihard Vikert, ki je ob zlomu Jugoslavije pobegnil iz Zagreba in se skrival po manjših bosanskih krajih. Za njim je bila izdana tudi tiralica, sarajevska policija je pa na njegovo glavo razpisala tudi nagrado 100.000 din. Bivši zagrebški policijski ravnatelj se je medtem skrival v tajni sobi svojega prijatelja v Sarajevu, kjer ga je končno le izsledila policija, pred katero si je tudi pognal kroglo v glavo ter je sedaj zadobljenim ranam tudi podlegel. Šef statističnega urada v Zagrebu dr. Dušan Maruzzi je imel te dni več konferenc zaradi ustanovitve novega instituta za načrtno gospodarstvo in statistični urad. Vse te priprave so v zvezi z novim ljudskim Štetjem, ki ga pripravljajo na Hrvatskem. Važnost soli Zelo važna in neobhodno potrebna sestavina človeško in živalske hrane je kuhinjska sol, ali — kakor ji pravi kemija — natrijev karbonat. Sol je poleg fosforja in apna edina anorganska sostavina, ki je v hrani ni dovolj ter jo moramo posebej dodajati. Kuhinjsko sol zato najdemo v vseh gos]>o-dinjstvih, naj bo v mestu ali v zodnji gorski vasi. Kuhinjska sol je važna za nastanek važnih sokov, ki so človeku potrebni pri prebavi (solna kislina) maščob in beljakovin, pomaga tudi pri kroženju hraniva po celicah, v živalskem organizmu pa še preprečuje tvorjonje prevelikih količin kalija. Sol nadalje povečuje okusnost hrane in omogoča zauživanje take hrane, ki bi Je brez soli ne mogli uživati In bi ostala tako neizkoriščena. Zalo je kuhinjska sol edina ruda, ki jo dodajamo tudi živalski hrani. Največ soli potrebujejo molzne krave, ki izločajo v mleko tudi natrij in klor Mlada živina, ki raste, kakor teleta in žrebeta dobijo dovolj potrebno soli v hrani, vendar Jiin večkrat dajemo tudi sol. Najmanj soli potrebujeio svinje, ki so že tako zeio občuiijive sa (o1 Mgfž oglasi »■•»i »«M« nOi >■»!» 1 flat taaltovaafckl Mlart I fla. Debalatlikeae u>lnM besede m računajo dvoja«. NajaseM saeeak M aal) »rlu U dla. • Mali Mlaal m platoje)* teka) ari aartrflla. • Pri o»l««lh taklamaara mataja m rajna* aaakolnnaka, I mm visoka •adtea dični k zaslišanju,« je dejal naglo; »če jima hočete pomagati, bodite pripravljeni. To je vse...« »Iločem jima pomagati!« Te navadne besede so zadostovale, da sem hitro zbral svoje misli. Kaj sem dosedaj mislil? Pred mojimi očmi je izginila groza dogodka in vse podrobnosti preiskave, kakor da je vse to zavila temna koprena. Gledal sem ganljivo sliko ljubeznivih nečakinj, ki sta v globoki boli oiplakovale onega, ki jima je bil boljši od lastnega očeta. Ko so nato zahtevali da se pripeljeta Mary in Eleonora Leavenworth, sem se javil in posiužil sem se laži, da 6em prijatelj te družine, ki se nii bode gotovo odpustilo, pa sem prosil, da mi' dovolijo iti po gospodični. Takoj so vsi uprli oči v me, pa sem občutil neko čustvo, kakor oni, ki v veliki množici z nepričakovanim izrazom obrne vso pozornost nase. Ugodili so moji prošnji. Hip nato sem bil že ves razburjen na hodniku, in srce mi je nenavadno bilo. Slišal sem samo Gryce.jeve besede: »Tretje nadstropje, soba odzadaj, prva vrata nasproti stopnicam. Dami vas pričakujeta!« VI. Sledovi svetlobe. Povzpel sem se v gornje nadstropje ter sem z nekim strahom pogledal na steno knjižnice, v kateri se je dogodil zločin. Počasi sem stopal po hodniku in pri tem so mi prišle na misel materine besede, ki mi jih je nekoč govorila: »Sin moj, misli vedno to, da žena. ki skriva kakšno tajnost v svojem srcu, more biti zelo vabljiv študij, a nikdar ne verna in zvesta družica v življenju.« Brez dvoma so bile te besede pametne, a v tem času niso bile na mestu, ker jaz nisem imel namena izvabiti skrivnosti iz ene in ne zanimati se za drugo gospico. Čeprav sem podil materine besede iz. glave, so me vendar spremljale do vrat, katere so mi bile označene. Obstal sem pred vrati tako dolgo, da sem se zbral za hip, ki je imel slediti. Ravno sem dvig- nil roko, da bi pritisnil za kljuko, ko sem začul iz sobe glas, ki ni bil najbolj ugoden. »Ne dolžim tvoje roke, čeprav ne vem drugo, katera bi to želela ali storila, ali tvoje srce, tvojo glavo, tvojo voljo — te dolžim jaz, in dobro je, da veš ti za to!« Kako da me je zadela strela iz jasnega neba. Moj Bog, strahovit prepad pokvarjenosti I Obotavljal sem se nekaj časa in začutil, da me je nekdo prijel za rame. Ko sem se obrnil sem zagledal Gryceja, ki je stal tik za menoj, položivši prst na ustne. »Idite, idite,« je šepnil. »Vidim, da mislite, v kakšen svet boste stopili. Zberite se samo in pomislite, da vas spodaj pričakujejo.« »Ali, kdo je bil to? Kdo ie hikaj tako govoril?« »To bova videla takoj,« je dejal kratko in ne oziraje se na me in sunil v vrata, ki so se na-stežaj odprla. Isti hip me je očarala prekrasno urejena soba: modri zastori, modre preproge, modre tapete — bilo je podobno, da se je nebesna modrina izlila v te prostore. Skoro zaslepljen s tem nepričakovanim sijajem sem stopil v sobo, a takoj sem obstal, ker me je jezil prizor, ki se mi je prikazal pred očmi. Na krasnem, z atlasom prepletenem stolu je počivalo krasno dekle. Njeno vedenje je kazalo, da je bila tista, ki je malo prej izrekla ono grozovito obtožbo — a bila je lepa, bleda, ponosna, nežna — kot lilija, ki se koplje v jutranji rosi. Celo je bilo izrezano po grškem modelu in ovenčano z modrimi ovoji. Ena roka ie krčevito objemala stolov naslon, dočim je druga iztegnjena kazala na neki predmet v sobi. Cela postava je bila tako krasna, tako čarobna, da sem pridržal saj>o in v tem momentu som komaj verjel, da gledam živo bitje. Prej bi mislil, da gledam kakšno glasovito pro>rokinjo iz starega veka, ki si pije vso jezo razjarjenega ženstva, kakor da bi gledal navadno žensko. »Gospica Mary Leavenworth,« je nekdo dejal za mojim hrbtom. »A — Mary Leavenworth 1« sem ponovil v mislih in takoj sem se zavedel. Torej ta krasen stvor ni bila ona Eleonora, ki je znala nabijati samokres, ž njim meriti in streljati! Obrnil sem glavo, da bi videl v smer, v katero je kazala Maryna roka, ki 6e je bila že malo skrčila, in tu sem zapazil____ — Ne, ne I Tuka j mi odpove perol Eleonoro bi moral kdo drug opisati, ne jaz. Mogel bi sedeti pol dneva in opisavati vso dražestno postavo, divne črte in krasno postavo Maryje Leavenwor-thove; ali Eleonora —I Bila je gotovo nadzemsko bitje. Takoj je pregnala v mojih očeh svojo se-strično in vso njeno draž in ljubkost; — jaz sem videl samo Eleonoro — Eleonoro in povsod Eleonoro! Ko sem jo prvič zagledal. Je stala pri neki mali mizici, obrnjena z obrazom proti svoji se-strični. Z eno roko je krepko držala za stol, dočim je drugo položila na prsa, kakor bi bila pripravljena na borbo s svojo protivnico. In še preden me je minul strah, kateri me je obvzel pri pogledu na toliko lepoto, se je ona obrnila proti meni in najina pogleda sta se srečala. Ona je dobro pojmovala vso grozo svoje vloge in namesto, da bi bila kot ponosna ženska pripravljena odbiti od sebe grozno obdolžitev, — sem videl — ah! Trepetajoče, plašno človeško bitje, ki ie bilo prepričano, da mu visi nad glavo meč in ki ni imelo ni besedo v svojo obrambo. Bil je ganljiv prizor, ki je na me tako vplival, da sem se moral obrniti. V tem je pristopila k meni njena sestrična, ki se je prva zavedla, pozdravila me je in podala roko. »Kaj ne, vi ste gospod Ravmond? Kako lepo je od vas, da ste prišli. In vi,« se ie obrnila proti Gryceju, ...vi ste gotovo prinesli povabilo, da naju spodaj pričakujejo. Kaj ne?« Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčil!