Štev. 76. V Trstu, v ponedeljek, 19, marca 1917 Letnik XUf. Izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L're< i*v«»- L::ea Sv Frančiški Asiškega št. 20, 1. nadstr. — Vsi , -j c- prc» i-o nrcdniitvu lista. N^f^jiikiranj pisma «e ne ' epreieatajo in rokopisi se nt vračajo. jT r rf,= ;., ,rni ured ik Štefan O^in". Lastnik !;onsoTd| Ti^k tisknrne .Edin- ? *" vpisne zadruge a ; - , v Trstu, ulica Sv. ru>»< A takega št. 20. Te ion uredništva in uprave štev. li-o7. Naročnina znaia: Za ceio leto.......X 24. — y *■ teta a . — .«.♦•.•••••• »I ?«™™ ri «scsece ...... ...........m 6.— d e I j s k o Izdajo za celo leto . 6.20 le:a ....... 2-80 z a za Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Šiiokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............tnm po 20 vJn. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaijna vrsta............ • — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najm.mj pa 40 vinarjev. Oglase, sprejema inseratni oddelek .fMinosti". Naročnina lil reklaniacijc se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno !a upravi .Edinosti* — Plača in toži sc v Trsiu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun Št. St 1.652 ErtgrtJ nrlznnla outorltcto odseka doanajstorlce. - Finski $uwraer Se i cretlrc n. - Pcslarec Rctllčev minister za Rnsko. - Presanlanje nsm^Kiti plesnite»- - Demisijo Brfandooeso kabineta. PROKLAA1 \C1JA VELIKEGA KNEZA MIHAJLA. KOPENHAGEN, 17. (Kor.) Rrtzau- • uTl. : rtva iz Pctrograda: Veliki knez ajlo A'eksandrovič je izdal proklama-^ o. v Kateri naznanja svoj trdni sklep, .'a -i jjtne najvišjo oblast le pod pogo-jtm. da je to volja naroda, ki mora s ple-bi-J: ni. izraženim po njegovih reprezentanc h v ustavodajni skupščini, določiti vladno obliko in novo ustavo ruske države. Proseč blagoslova Najvišjega«, ^e >i dalje. prepuščam torej volji vseh rusk h Iržavljanov. da se podrede vladi, ki je bila sestavljena na inicijativo dume in ima vso oblast in avtoriteto, »dokler ns4z a skupščina, izvoijena na pod- sp! šnega, direktnega, enakega in tajnega glasovanja, s svojim sklepom o ob!iki vlade ne izrazi volje naroda.« Duma in odsek dvanajstorice. PETROORAD. 17. (Kor.) Petrograjska brzo!avna agentura poroča: Na poziv izvrše valnega odseka ie duma izjavila, da ie za izvrševanje zmage neobhodno potrebno, da se zopet napravi red in prične zopet splošno Uelo za fronto. Dalie je bilo šl sklenjeno. :la se v vseh stvareh, ki so v zvezi z upravo ruske države, do sklicani ustavodajne skupščine prizna oblast »z\~ Sevalnega odseka. Odsek dvanajstorice in diplcmatična zastopstva entente. MILAN, IS. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Izvrševal ni odsek dume in poveljnik petrograjske gar-niztje sta sprejela predvčerajšnjim zastopnike in vojaške atašeje Anglije. Francije in Italije, ki so izjavili, da so poobla-stopiti v normalne odnošaje z izvrše valnim odsek*wn in priznati njegovo avtoriteto. Guverner Finske aretiran. PoN. Rodičev minister za Finsko. PETROGRAD, 17. (Kor.) (Pet. brz. ag.) Na ukaz provizorične vlade je dal načelnik vzhodnega brodovia, admiral Nepenin, aretirati dosedanjega generalnega gu- vernerja Finske. Seyna. in dosedanjega podpredsednika upravnega oddelka senata, Orovitinova. itiRuUKAD, I/, lKor.) (Pet. brz. ag.) P rovi zor i čn a vlada je imenovala poslanca Rodičeva za ministra za finske stvari. (Rodičev je član kadetske stranke in pripada njenemu levemu krilu). Generalni štab za novo vlado. Sistematično preganjanje Nemcev. LONDON, 17. (Kor.) »Times« poročajo , iz Petrograda, da se je ves generalni štab j pridružil novi vladi. Isto so storili kozaki ! in druge čete. Nova vlada ima seznam j vohunov in ovaduhov, ki jih hoče napra-I viti neškodljive. Prebivalstva se polašča-jo skrajno protinemška čustva. Vrši se sistematična gonja za vsemi pripadniki višjih krogov, ki so osumljeni naklonjenosti Nemcem in za onimi, ki imajo nemška hnena ali naslove. Baron Frederiks, čigar hiša je bila porušena in je bil včeraj zasačen v nekem skrivališču, je bil aretiran in odveden v dumo. Vojaki in nižje ljudstvo so uprizorili lov na grofico Kleinmichel, ki ie osumljena, da je nemška vohunka. Dobili so jo v kitajskem poslaništvu in jo aretirali. Baron Stackelberg ie včeraj iz okna streljal na vojake. Privlekli so ga takoj iz hiše in potem na cesti ubili. Snemanje carskih grbov. PETROGRAD, 17. (Kor.) Reuter poroča: Dne 16. t. m. popoldne so pričeli moški z lestvami snemati raz javna poslopja in trgovine carske gTbe. Takoj nato so poročali listi, da se je car odpovedal prestolu. Grbi so bili na ulicah sežgani ali pa pometani v kanale. Vest, da se je car d'povedal prestolu, je privpela v Pe-trograd ponoči in povzročila nekoliko razburjenja. Tekom dneva je videl ko-respondent ReuteTjevega urada vojake in meščane, ki so prepevali po ulicah mar-zeljezo. Veliko navdušence je nastalo, ko so se čete na konjih ustavile pred dumo z zastavo z napisom: »Živela socialistična republika v vseh državah!«___ Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 18. (Kor.) Uradno se razglaša: IS. marca 1917. Vzhodno In jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Na Co-stabelli se je protinapad Italijanov izjalo-\il v našem zapornem ognju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL liofer, fini. fcmšKo uradno poročilo. BEROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan. iS. marca 1917. Zapadno bojišče. — Med pre-Kopom La Bassee in Scarpo je bilo ži-\ ahno bo)no delovanje. Pri Loosu so pri-\ cdle naše napadne čete iz angleških črt IS ujetnikov. Na obeh straneh Arrasa so sovražni oddelki, batalj m mož. izvršili iiapad na naše postojanke; večinoma so bili odbiti z ognjem, pri Roclincourtu in T i Hov pa vrženi v boju Iz bližine, ostavivši več ujetnikov. Med Arrasotn in Oiso so Angleži in Francozi v ozemlju, ki smo je izpraznili po načrtu, zasedli naše prejšnje postojanke in več krajev, med njimi Bapaume. Peronne. Roye in Novoo. Naše varnostne čete so prizadejale sovražniku znatne izgube In se nato v smislu ukaza umaknile. Na desnem bregu Moze ste dve francoski stotniii ob jutranjem svitu napadli naš dne 16. t. m. osvojeni kos jarka severno Chambrette Ferme; sunek se je .Nalovil. Na combreški višini in pri Mai- zey, severno St. Mihiela, so naše napadne čete prodrle v francosko postojanko in se vrnile z 20 ujetniki. Ob obali do Oise ob jasnem vremenu ojačeno letalsko delovanje. V zračnih bojih so izgubili sovražniki 19, v sled sestrelitve s tal tri letala. Poročnik baron Richthofen je sestrelil 27. in 28.. poročnik Baldamus 14. in 15. nasprotnika. Mi smo izgubili tri letala. Vzhodno bojišče. — Nobenih važnih bojnih dejani. Macedonska fronta. — Močni napadi Francozov med Ohridskim in Prespanem jezerom so bili odbiti. Težka borba za greben severno Bitolja ni prinesla nasprotniku nobenih bistvenih uspe* hov. Obvladujoče višine, ki so bile tudi ponoči zaman naskakovane. so trdno v naši posesti. Prvi generalni kvartirmojstera •r pl. Ludendorff Dogodki na moriti. BEROLIN, 18. (Uradno.) Naše pomorsko letalo je 17. t. m. popoldne obmetalo z bombami pristanišče in plinarno v Dovru z bombami. V noči na 18. t. m. so deli naših pomorskih bojnih sil ponovno vdrli v Dovrsko morsko ožino in ustje Temze. Južna napadna skupina je v boju iz bližine potopila rušHec prellvske straže in drugega težko poškodovala. Severna napadna skupina je pri Northiore-landu uničila 1500tonski trgovinski par-nik s torpedom in dve predstražni ladji z ^rtiljeriiskim ogniem. Nato je uspešno obstreljevala utrjeno pristanišče Margate iz majhne razdalje. Sovražne baterije so s PODLISTEK. sodite,...! i« iloman. — SeJai veni prav toliko, kot prej. — •e dejal tujec sam pri sebi, — kajti da je !ličnesa imena, vidim itak sam. Nagovoril ie potem drugega: Dovolite, ali ta dama stanuje tu v !ici? Ali ni morda inozemka? — Grofica Oginska je---- — To sem že cul. — Rusinja je in stanuje v Solrtudi — Ali ni to knežji grad? — I)a. V čast mi je bilo! — Čudno, — si je mislil tujec. — Obr-tem se torej na ljudstvo. Morda mi pove vai več ciii-le čevljarski vajenec. in storil je tako. — Hej, vi mladi mojster, ali poznate to damo? — To .pozna vsak, kneževa ljubimka ie! — Poslušati je treba ljudstvo, — si je misli! tujec, — strela, visoki gospod inia res dober okus! Preji nji/m ste stali dve že u i s košarami m ste se pogovarjali: — Onegave Barbe mirtastega sina ie spravila v zavod, da se izuči tam. Da, dobra je, zelo dobra, ali.... v pekel pa le pride. — Sestre iz bolnišnice zahajajo k njej, če potrebujejo česa. Predkratkim je za ves otroški oddelek darovala perilo rn staremu Handlerju lep vozfč, veste, tak vozič, da ga vozijo, ker ne more hoditi. — Pa poj lem prosit tudi jaz in pore-čem, da Imam bolnega otroka. — Nikar, se opečete, kajti preden pomaga, se da vselej dobro poučiti. suhega odgovarjale brez uspeha. Naše po-1 morske bojne sile so se polnoštevilno vrnile brez poškodbe In Izgube ljudi. Bolgarsko uradno poročilo. SOFUA, 17. (Kot.) Bolgarski generalni štab javlja: Macedonska fronta: Ob zapadni obali Prespanskega jezera celi dan srdit sovražen topovski ogenj. Po daijšem bobna jočem ognju iz topov vseh kalibrov so Francozi napadli naše postojanke severno Bitolja, a so bili krvavo odbiti; zasedli so le enega n?š1h najsprednejših jarkov južno vasi Sne^ovo. Na ostali fronti slab topovski ogeni V nižini Seresa so nastopale na več krrjih angleške patrulje, ki pa so jih naši prednji oddelki pregnali. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 17. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Nobenih imenovanja vrednih dogodkov na nobeni fronti. SovraZna uradna poročila. Rusko uradno poročilo. 16. marca — V ozemlju Stanislava je sovražnik napadel naše postojanke in zasedel del naših jarkov, iz katerih pa je bil s protinapaii'olm naglo došlih ojačenj takoj zopet pregnan. Francosko uradno poročilo. 17. marca — Ob V-6 zjutraj je bil zep-pelinovec »L 39«, ki je ravnokar preplul pariško ozemlje, nad Compiegnom v višini 3500 zadet od naših obrambnih topov. Zrakoplov je padel na tla v drevoredu Compiegna. Niti padec zrakoplova niti eksplozije bomb niso napravile nobene škode. Vsa posadka je izgubila življenje. DEMISIJA BRIANDOVEGA KABINETA. PARIZ, 18. (Kor.) Ministri so se sestali včeraj zvečer k seji. Ministrski predsednik Briand je poročal o posvetovanjih, ki jih je imel glede pogojev izpopolnitve kabineta. Ministrski svet je bil mnenja, da zahtevajo okolščinc, da se pusti predsedniku Poincareju popolna svoboda, da odloči o položaju ta^o, kakor smatra Ua bo najbolje v interesu narodne obrambe. Vsled tega je izročil ministrski predsednik Briand predsedniku Poincareju demisijsko prošnjo kabineta. Uspehi nemških podvodnikov. 781.000 ton v enem mesecu. BEROLIN, 18. (Kor.) VVoiffov urad poroča: V februarju je bilo po podvodnikih in minah, kolikor je dognano, potopljenih 781.000 ton, od katerih (idpade 500.000 na angleške ladje. Popolnoma natančno tudi teh števil ni mogoče dognati, ker ni bila pri vseh potopljenih ladjah zastava razvita. Uspeh nadkriljuje daleč pričakovanje. Ker ni nobenega povoda, da bi se prikrivalo, konstatiramo, da se je pred 1. februarjem računalo na največ 600.000 ton, odštevši gotov 'Jelež nevtralnih ladij. Pomorski promet Anglije se je zmanjšal v preteklem mesecu za 30%. Ameriški odgovor na mehikansko noto o ustavitvi izvoza municije. WASHINGTON, 17. (Kor.) Vlada je v svojem odgovoru na mehikansko noto, ki je predlagala, da naj se prepove dobavljanje municije za aliirance, odklonila predlog in ga označila kot izrecno Nemcem prijaznega. Pred železničarsko stavko v Ameriki. NFAV YORK, 17. (Kor.) Železničarska stavka je bila tekom konference za 48 ur odgodena. _____ Italijanska zbornica. Zaupnica vladi. CURI H, 18. »pisje nista nikdar |fla prj Ameriki. Do meseca marca 1916. niala :asop pravega na pri Ameriki. I)o meseca marca 1916. razumevanja je Amerika samo vojnih potrebščin pro- iti p- vršne presojevalce. Ne, da bi ^ružnic po južni Ameriki in v — Rusiji, sni mirovna naje a in zahteve- samo sc je Amerika nastanila s svojimi varjanje. N\tsrr :no: ta načela in za- bankami, tam hoče imeti tudi svoja tržišča za svoje blago. Tovarne izhajajo sijajno in delo jc drago plačano. Nekate- ri la i, . ve so se tam vedno posebno očitno in z vnetno naglašalc, kakor se je še nedavno iu pokazato povodciii nepričakovane rfm podjetjem sc je imetje — postoterilo! v:ie izv: "tve Wilsonove. Ali nikdar j Delnice pri obrtnih podjetjih so sploh r*>-»gle rJločno pro:'reti na površino raslje. Kot zgled naj navtliemo tvrdlvo -----' - u Ford. Ta je v minolem letu izdelala ni _ „ in iztl mti ene politike širjenja, ki je kemiji,., jasno prodrla na dan. Ta politika ima na:.?reč ^ ;;r!;ie moči, ki leže v notranjosti stvari, v izrabljanju geografskega položi . eincna. nagona, trad cij. A ta moč je ečja. nego z:-temi. najela, govori in pr -ic-ti. Kdor hoče izpoznati notranjo ; kake države, ta se mora vglobiti v nje z. i-,vino, ne pa v teorije političnih m Jrecev. Za brezvestno politiko severne Ameri-j ke ;e izvrsten vzgled prfevoi-'tev veJ kan-tkega pudiuCja Teksasa, ki se je nagla izvala^ le z g^-mi nasilstvom na Mek siki do leta 1S4*. V« v pr< ; ^pan-ki leta 1898. ki je imela d< esti do dolgo zaželjene posesti Ku- — . v 50S.0CH' avtomobilov ter zaslužilo čistih 60 milijonov dolarjev, kar ppmenja triti-sočen odstotek ustanovne glavnice. Evropsko zlato gre v Ameriko za blago. ki je vojna uničuje. Evropa osiromašuje, Amerika bogati. Nizko računjeno, ie oJ.;lo za časa vojne najmanje 6 milijard zlata v blagajne amerikanskih bogatašev. Naša drža\a in nje zaveznica niste sicer direktno nič udeleženi, posredno pa vendar-le. ker je-mnogo našega zlata d'-šlo v nevtralne države za razno blago, ki smo je tam kupili, a od tam je odšlo v Ameriko! Naših ljudij je v Ameriki veliko število, ki so v času vojne gotovo priiiranili lepe ■ U U w 11 U' / v. Mh r * J I" ----- -- I\1 JV/ V S. Cl H » >/JIIW . v, J"---------------. bc. je jprla evror ki javne ~ti oči. Tu se svote. Dal Bog, da bi mogli ti v času miru je združbo vse, kar je a-ngleška dežela!s svoj ini prihranki pomagati, da se naše mati od r.ci iaj uveljavljala kot izkušeno gospodarstvo povzdigne in naša doinovi-pr .: nič *.i izgovori, natrije proti šib-^ia postavi na nove temelje. Vojni ne mo-kejemu, d her apetit, ki se je pojavi! šele remo odmerjati poti. Sama jo pripravlja med ieJjo. in hfinjeno odrejanje, češ, da se pravica samodolo^be mora ohraniti, Kuba da mora prštali svobodna, a'i tako — da je samostalnost očtala prazna beseda! Ali vsa ta hrezcbz:rna poJftrka Zedmie-n:»f dr/av se pokazala v pravi luči v dogodkih gleJe panonskega kanala, ki so tudi š^ danes vsem v živem spominu. la politika postaa vedno brezobzirnc-ia. Orant je izjavil leta 1870., da evropske trdo in brezobzirno. Želeti pa moramo, da napetost ith»" našo državo in Ameriko ne bi šla predaleč. Dal Bog, da bi se pomiril vihar, ki nam grozi. Želimo, da bi nam bila po vojni Amerika tam, kjer bila pred vojno. Za gospodarsko našo ureditev, bi bilo trajno ameriško sovraštvo huda in težka stvar. Naj bo, kar mora biti! Vzajemnost, marljivost in zvestoba so vredne božjega blagoslova — as tem poj de vse! dr/ave skcrc < Dirstijo svoje posesti v f . M r ki in da te ne smejo preiti od enejp^g tTgOOSKIll KlBSlC eniSniTlIn države na drugo. Mac Kinn!ey ;e leta isiotako iz.ekei nado, da s-i Evropski sknn. ccst"i:rij/\ eno stoletje Angina -lista država, na držav. Vojni troški ententnih držav ovajajo očitno silne pasive, s katerimi je obremenjen njih vnenji promet vsled tega, ker nezuelo so pckazali, kako so se Zedinje-K irzave MlIO držale IWil imi>eriia-li-t čnih iiače! — in skon> da se niste An-gj; :i Nem. ja zapleli v vo'no žnj+mi. Na;r veji dogodki nam pričajo še jasne-i r, er jali-zmu Zedinjenih držav. ko da se mu posreči to pot, po-vo nedal'na bodočnost. i tem v koi kaž< no, aho bi vzeli za podlago prave po-; vpreene ccne. Sladkorja so morali uvesti j za 2i0 m lijonov, za uvoz žita so plačali v inozemstvu eno milijardo, za sveže meso in za meso v škatljaii (konzerve) 401 miMion, a za bombaževo predivo MH mi-: llioiiov. Za koliko se je Francija zadolžila ' v inozemstvu za municijo in vojni ma-; terijal, o tem ne govori nič uradna statistika. Nasproti letu 1915, v katerem se Tudi konflikt, ki ga je Amerika ir\\x>]-1 nava]a prebitek uvoza (torej pasiva) vsaj i /izvala z Ncmči.io, je zopet etapa v j dvakrat toliko. Potemtakem kaže vnanja tra.!:cijv nalm imperijalistički politiki A- trgovjna francoske republike vedno slane- ' e. Povsod se ai govori o pripra- j bej-Q trgovsko bilanco. Za prvih 11 mese- d strani Amerike za konflikt s cen- ------------------------------cev ]eta i9i6 kažejo sledeče podrobne a vlastima. Pripravljenim nam je §tevilke narram zadnjemu mirovnemu bi ; na to, da nekega dne amerikan !ii j |etu 1913 te_|e izp,ernembe (v milijonih I s1 aM*ik na Dunaju odpotuje iz presio'm- frankov): ce naše ' -zave. j Uvoz \9lto n. 1913. Izvoz 1916 n. 1913. j Nu. ni ga menda razsodnega človeka, ž vežna sredst. 2768 4- 1067 377— 370: ki bi sodii. da bi mogla Amerika milita-j Surovine 3687— 802 622—1097 lično izdatn-: \plivali na potek in končni fabrikati 3002 -f 1484 2199—1171 iz d vojne. \ tej borbi se nam ni bati A- Francija spada med kreditne države, n- r ke. \ kol r nam je m<^Ia škodo-|kj v nomialnih časih s pomočjo obrestnih va . ie st J-VHill IKVI i. I ICrjčUUV pmin UJU n ni prodajala n.č. našim nasprotnike m i v prometu z blagom. Največ t ld ie d' ' a.ljala vsega, kar prideluje in Franciji Rusija. Da je torej tudi frai producira. bilanca plačevanja z ozirom na og o ve ?! Pručno je v tem pogledu dej-; vidno iz francoskih meničnih kar zov. st\o, d.i anicrikar^ki listi in učenjaki že Tudi Anglija in Rusija stojite pred veli-1 sedaj vedao aeglaialo, kako da se treba kanskim porastom uvoza. Prebitek an-j nor. Ali oai i wf jo to po gieškega avasa je v letu 1916 v poedmih svoje, ro amerikanski: ohraniti da si mo- rne.eeih omahoval mdi 20 do 39 milijonov j rajo tLdi ix> vojni vsa tržišča, ki so si jih 'funtov in jc v januarju tega leta iznašal | pri oblU med sedanjo vejno, in pa — pridobiti še novih. Živo priporočajo, nai Amerfeanci napno vse sile, da bodo po vojni v poljedelstvu in obrti na višini v vsakj::i <»bzirn. In Ainerkanci so že za- z j ci 35 milijonov funtov. Rusija je hneia pred vojno aktivno tr-j govsko bilanco. Leta 1915 pa uvoza za 1 i i53 milijonov rubljev, izvoza pa samo 4u2 milijona; poslednje leto uvoza 2700 Snih milij nov rubljev. vvoza ra 575 milijonov. proizvodov n. pr. so bili Amerikanci navezani doslej na Nemce. Ti so pokupovali v An^riki razne surovine, jih prevažali v Nemeijo. tar predelali v svojih tovar-nali pak p*>teiii te izdelke zopet prodajali v Amcro. Sedaj pa, med to vojno so Amerikanci investirali mnogo milijonov v sve kemične tovarne. Ob enem B la je torej v letu 1910 z 2124 milijoni rubljev pasivna. Koliko bo vplivala od februarja započeta poojstrena vojna s podvodniki — to se bo šele videlo. Vsekakor pa je računati z občutnimi izpremeinbami. Pasivnim trgovskim bilancam ententnih držav "stoji nasproti financijefna žetev * • ' ' • " --------- """"'V. '/U V.lltlll "'"J- ---- , . ,. .. nagla>aj . da ^e bombaževina ue sme ve^ Zedinjenih držav, ki so v poedmih mese-sufON a izvažati iz Amerike. ampi»k naj se 1 cih izkazale aktivo med 152 in 34N milijo-prL eluie v denačrh tovarnaii in naj se ni dolarjev, izvaža šele izdelano bla^o. Zc sedaj se prireja v Ameriki nad milijon svežnjev bom!--/evine več, nego pa pred vojno. Med to vojno je v Ameriki silno napredovalo tudi poljedelstvo. Leta 1913. so priredili 763 milijonov bušljev pšenice (I bušelj — 27 kg), leta 1914. že 891 milijonov, a leta 1915. 1011 milijonov. V tem zadnjem letu so prodali pšenice izven mej za 42* milijonov dolarjev. Cena se je povzdignila in stoji visoko tt;i i sedaj, ko Domače vesti. Zahvala boievnifcov. Svojedobno jc go-sr- dr. Slavikova objavila prošnjo do slo-v. skih rodoljubov, naj bi naklonili kako knjigo za naSe vojake na bojiščrh. Povedala je tudi, koliko prošenj dohaja za knjige. Nekaterim da je mogla ustreči z darovanimi knjigami. Pozneje se je spomnila tudi nas. V naši stotniji služhno sami Slo- venci iz tržaške okolice in pa nekaj iz dežele sedemnajstih. O priliki ustanovitve namenjenega nam vojaškega doma je bila prva naša misel, kako bi si dobavili slovenskih knjig. Obrnili smo se do gospe dr. Slavhkove. In glejte: ni minulo niti ose n 'dni, ko smo prejel? darovanih knjig in raznovrstnih igrač, s katerimi se naši fantje zabavajo. Kaka dobrota je to za vojaka, ve le tisti, ki j£ jesam deležen. Tem večja nasa dolžnost je, da se blagorodni gospej naiprisrčiiejc zahvalimo na tej naklonjenosti. Bog jej poplačaj! — jej kličejo hvaležni sinovi slovenske domovine. Peter Kranjc, Josip Tence, Fran Kralj, Jernej Benčič, Josip Spetič, Fran Fuks, Ivan Dancu, Frankovič, Jakob Va-tovec, Ivan Košuta (Žnidrčič), Ernest Tinko, Josip Siard. * E, da! Šestdesetletnico znane in efektne, tudi pri nas znane Josip Freudenrei-chove igre > Graničar« so proslavili te dni v osješkem gledališču s svečano uprizoritvijo tega izvirnega, naravnost iz življenja nekdanje granice vzrastlega dela. Iz kritike posncmljemo, da je bila predstava res dostojna te prilike. Na koncu pa ie kritik v -Hrvatski Obrani« kapnil malo pelina v čašo ~voje za»?ovoljnosti. Pripominja: »Gledališče je bilo skoro razprodano — videli nismo le tistih Hrvatov, ki znajo svoje hrvatstvo izpremeniti v dnevno kritiziranje hrvatstva!« — E. da, takih je tudi pri nas, ki svojo slovensko nalogo razumejo tako, da vse, kar jc slovenskega kritizirajo! Da bi pa sami kaj pripomogli, da bi se zboljšalo, kar je nedostatnoga — jok!! Tega pa ne! Kajti potem bi morali stopiti doli s piedestala negacije in kritike radi — kritike! Omejitev porabe papirja pri časopisih. Potreba, da se vse dane delovne sile in produkcijska sredstva stavijo v službo namenov vojskovodstva, je dovedla do tega, da izdelovanje rotacijskega papirja vkljub temu. da so posamezni časniški obrati iz lastne volje omejili obseg in naklado listov, ne zadošča več, «i'a bi zagotovilo izhajanje avstrijskih listov v dosedanji izmeri. In ker je poleg tega treba skrbeti za kritje potrebščine ogrskih listov in za dobave papirja listom, ki izhajajo v državah, ki so z nami v zvezi, je nastala potreba, da se odredi omejitev porabe -papirja za liste, ob enem pa, da se poskrbi za enakomerno porazdelieva-nje razpoložljivih množin paprrja vsem listom. Teinu namenu služita ravnokar izdana naredba ministrstva za trgovino v sporazumu z Udeleženimi ministri in pa razglas, ki ga je izdal isti minister na podlagi te naredbe. Glavna vsebina teh odredb sestoji v ustvaritvi razdeljeval niče za rotacijski papir, 'ki bo imela v prvi vrsti skrbeti za to, da se vsakemu predmetnu časniškemu podjetju odkaže tisti delež razpoložljive množine papirja, ki mu pripada na podlagi kvote, tki se ima ura!X-no ugotoviti. Nadalje se v omenjenem razglasu dopušča poraba papirja poedinvh listov v razmerju z ugotovljeno kvoto percentuvelno omeja tako. ua bodo morali v mesecu marcu listi do mesečne kvote 10 vagonov omejiti porabo za 20 z mesečno kvoto nad 20 vagonov za 30 odstotkov, listi do mesečne kvote 2u vagonov za 25 odstotkov, a oni z mesečno kvoto nad 20 vagonov za 30 odstotkov. Slednjič se obseg tekstnega «dela listov, ki izhajajo po enkrat na dan, deleča za teden na največ 70 strani normalnega formata (veličina stavka 43:27 cm —1 161 cnr), pri listih pa, ki izhajajo po dvakrat na dan, na največ 94 strani na teden istega formata. Kcaično se določa, da nedeljski in prazniški listi ne smejo biti ob-sežneji, nego v dvakratnem povprečnem oftscgu med tednom. — Tako nam sporoča tiskovni oddelek ministrskega predsedstva. Madjar, ki so ua Angleži postavili na led. Peštanski listi so tekom vojne večkrat opozarjali na nekega lažnjivega »malijarskega dopisnika« v londonski »Moniing Post«. To je neki Joszef Szbe-nyei, ki je po napovedi vojne ostal v Londonu, kjer je potom rečenega lista širil najneumneje laži o stanju in razpoloženju na Ogrskem. Slabo mu je usr>e1 ta posel tudi pri Angležih samih. Tudi tem so se njegove laži pristudile tako, da sta dva poslanca v parlamentu zahtevala od ministra za notranje stvari, naj da tega časnikarja — zapreti, ker le zavaja javnost s svojimi izmišljciinamL Minrster je odgovoril sicer, da nima zakonite podlage za postopanje proti temu človeku, ali mož je le postavljen na led z njegovimi lažmi vreli. . Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes popoldne ob 31/- ob polovičnih cenah opereta »Visokost pleše valček«. Zvečer ob 8 Kalnianova opereta »Zlato za železo«. Jutri, v torek, kabaretni večer z vsemi solisti. Pevski zbor »Soča« c. kr. prost, strelcev 1. stot. VII. baona pošilja vsem prijateljem, prijateljicam, znancem in rodoljubom najsrčnejše »pozdrave iz soške fronte: Rač. podčast. Magania Josip; desetniki: Fuks Franc, Tence Josip, Spetič Josfp: poddes.: lvanovič Janko, Benčič Jernej, Frankovič Leop., Brišček Gvidon, Žitnik Jos.; strelci: Krati Franjo, Kralj Jos. Kralj Ernest, Kralj Andrej, Daneu Ivan, Vaftovec Jak., Krajne Peter, Turko Frnest; Milrč Alojz, Ferhiga J ust. — Domovina, ti si krvava, — krvav |e na tebi sin, — a žila tvoja Je še zdrava, — ne boji se sovražnih nam zverin. Vojna pošta 383, dne 10. marca 1917. F. F. revija objavljala članke s polja socijalne in prirodoslovne vede. politike in narodnega gospodarstva, kritične spise in študije ter tupatain leposlovne stvari, bibliografsko kroniko itd. List je popolnoma neodvisen. Njegova naloga je, da nudi nareku resnico in presveto, da vzgaja kulturne enote, da razširja svobodomiselna demokratska načela, da pobuja socijalni čut in narodnogospodarski napredek. Krasen program, in za njim stoji cela vrsta najboljših hrva tskih znanstvenikov in publicistov. Prva številka ima naslednjo vsebino: Naš zadatak; Rat i privreda; Naša politika; Matične knjige za mlc'iež; Inteligencija i narod; Pavao Ehrlich; Ilija Mečnikov; Gogolj u hrvatskom prijevodu; Adresa saborske većine. Smotra: Avtonomija zemalja u Austriji; Politika; Socijalni život; Narodno gospodarstvo; Književnost i umjetnost; Od uredništva i uprave: Li-stak: Milan Pugelj: Sveta gruda. — Izboren list, ki se priporoča sam. Naroča se: »Hrvatska Njiva«, Zagreb, Nikolićeva ul. 8. Naročnina: celoletno K 30*—, za pol in četrt leta razmerno, za en mesec K 2*50, posamezne številke 70 vin. Gospodinja k! nima olja za pripravo solat, naj prečita oglas Mat. Dežmana v Ljubljani, ki priporoča po okusu zelo posrečen in na zdravje blagodejno učinkujoč nadomestek. Z mahom se gospodinja lahko za dolgo založi, ker se hranjen na suhem prostoru, nikdar ne pokvari. DA£OVI. V Kolonji so pri nedeljski prireditvi 11. t. m. pleplačali vstopnino: g. dr. Abram 2 K; po 1 K: gdč. Severjeva, gg. Cevna. Stepančič, dr. Wilfan, Kandolini. Bandelj, Kovačič; Po 40 vin,: gg. Blažič, Kodrič; 70 vin. g. Ribičič. — Za prireditev so darovali: gdč. Lojzka Bratnževa 5 K, Kraljeva 2 K. Ferlugova 2 K: po 1 K pa: Vodopivčeva, Ferlugova, Vizintinijeva Ln Kočičeva, ga. dr. Slavikova Vz kg sladkorja. tvTdka Ferfolja 2 butiljki vina m tvrdka Perhavc 1 stekl. ruma. Srčna hvala vsem! Darovi, došli cesarskemu komisarju. Neimenovan je daroval K 3000 v korist tukajšnjih dobrodelnih institucij, da se olajšajo po vejni povzročene razmere. Zt.esek se je razdeli! na naslednji način: K 1000 v korist skladu za vdove in sirote padlih vojakov; K 1000 v korist sklai-in za ustanovitev kolonije za invalidne vojake Tržačane; K 500 v korist organizaciji oskrbnic vojniških sirot; K 250 v ket-rist skladu za vojne slepce; K 250 v korist skladu za begunce s Primorskega. — Vodstvo mestne ljudske šole v ulici Paolo Veronese K 16, nabranih med učenci, za vdove in sirote padlih vojakov. Heronim Arnerrgtsch K 76 za vdove in sirote podlih Tržačanov. bčitelji obč. dekliškega liceja K 64 v korist skladu za revne učenke imenovanega skiacl'a. Za »Vojaški dem« v Trstu. Vojno-oskrbnemu damskemu komiteju so došli naslednji nadaljni darovi: Baron in baronica F. Vivante pl. Villabella 150 K, ravnatelj Ooldschmid in soproga 50 K, Maksimilijan Ehrlich 20 K. Jadranska banka 150 K, podružnica banke »Union<- 400 K, podružnica Anglo-Avstrijske banke 400 K, podružnica c. kr. priv. Kreditnega zavoda 400 K. Cassa dj risparmio triestina 200 K, Rihard Dejak 30 K, narednik Ro-gel 12 K, Ludvik Nagelschmid 20 K, Elza Glanzrnann 50 K. Skupaj 1.SS2 K. Doslej izkazanih 4.311 K. Celotna svota 6.193 K. Nadalje so darovali razne igralne predmete, knjige in časopise: Angelika Cova-cevich, Janez Petrich, gca. Saul, Ema Halbauer, tvrdka Schmelzer, Casino vecchio. l«fl »B IHLI O^LMSI nj □D J jDaj »e računajo po 4 itot. be-e io. ijfl Mastne tiskana b«*ed»3 pn ra^u- i ^ini najo tiir.ru več. — Nai naai^a j r-^p-i : pristojbina sua^a 40 suttink. .-LJLJ Kupujem /aklje vsake vr-te. Anto tija Veoicka Ireneu 4. Iu03 Fotograf Stev. 10. Anton Jerkič posluje-/.opat v sTnjem ateljeju ▼ Trstu. Via vin. več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za poskušajo pošiljam tudi posamezne zavitke proti preplačflu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Poštna naročil« in denarne pošiljatve naj se pošljejo na Itot. Dežitm o UM, Kopitarjevo ul. 6. KnMlevnost In umetnos*. »Hrvatska Njiva«, gotf. I„ br. 1. — Pod uredništvom dr. Dragana Novosela je začela izhajati v Zagretou tedenska revija z zgcrnjhn imenom. V programu, ki ga objavlja prva številka, se naznanja, da bo ASŠiCURAZiONi &ENEKAU IN TRiESTE (Občna zavarovalnica v Trsta). Ustanovljena i. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana podvradla od leta 1881 do 31. decembra 1914 K 1.212,012,598.55. S 1. Unuvariem 1907. ie društvo uvelo za življensk! oddelek nove slavne pogoje polic« nadarjene največjo kulantnostjo. Povoarjati jc sledeče usodnosti police: I. Veljavnih takoj od izdanja: •) brezplačno nadaljevanje veljavnosti poiice za celo vlogo, kaaar mora zavarovanec vršiti vej. službo, ako jc vpisan v polah črne vojske. . .... ... b) ako plača zavarovanec l*Voo od zavarovane svotc, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljaj j vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanji Vrsi v teku 6 mesecev po preteku ruka. U. Velja.nih po preteku 6 mesecev od izdanja: .. ») zavarovane • more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati In bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater sibodi deželi \ega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v Hoboju. UL Veljavnih po preteku enega leta po Izdanju poiice: «) zavarovanec sc oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoocu za delo IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja: •) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaju prevare , , b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec uinrl vsled R-imoinora, aJ poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4S75 Društvo sprejema zavarovanje tudi za —-—r — - življenje, požar, prevažanje In ulom. C i. -"CCCCOC-C. Illll! menili