ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
SOJ

V Trsta, v tetrtek, IS. dtnnbra 1MC.
Posamezna Številka 30 stot
LetolK u
EDINOST
UrcdaMtre te «pr»Y*iftr»j Tnt Pfc uKc« S. Fraeim 4'AmM 301 fcfoe 11-91. DopM m potilM» Iskfrteo ondoUtm.	»ki*
udd to tetf P« aprmTBiitm. RokopW m m tt»Mo Hdwfchi1 pisna m at vfreensjo. — Lstt saktflM In tisk Tiskam »CdMt* PcduredBtMro ▼ Gorici: nHea Glosu« Cutfucd 8L 7, L o. — Tdsi It Mf Glavni In odgovorni uradnik t prof. Pfltp Mt
lem, ki so se iskrcali ob DardaneHh, ko j« e uspehom branil Ari Burnu ln Ana-forto, so ga Nemci začeli upoštevati. General tod. Falkenhajm ga je hotel osebno »poznati in ga Je zato povabil
po svetovni vojni objavu* v	Tsvoj glavni ^ ""Mto £
svoje spomine izza časov, ko f^^^^^TZl
njico zlatega denarja; bili so novi nemški novci po 20 mark. Branitelj Dar-danelov Je darilo odklonil ln mu Je moral nemški častnik pustiti tozadevno pismeno potrdilo. Ko je Falkenhayn sprejel Kemala, je o tem incidentu previdno molčal, gosta pa je sprejel z veliko prisrčnostjo. Kemal je baS v Fal-kenhajrnovem glavnem stanu slučajno izvedel, da so Nemci poslali take zlate skrinjice mnogim turškim generalom; pa so jih ti generali radi sprejeli.
Pozneje je Kemal spremljal turškega prestolonaslednika Wahid Eddina na Nemško. Tako je prišel v neposredne stike z nemško vrhovno komando. 19. decembra 1917. leta je v velikem glavnem štabu srečal Vilhelma II., Hin-denburga in Ludendorffa. Mogočni cesar je stisnil turškemu generalu roko in ga pozdravil z besedami: «junak iz Anaforte». Kemal priznava, da je bil takrat v veliki zadregi in da mu beseda kar ni hotela z jezika. Vilhelm je že dvomil, da ima pred sabo branitelja Dardanelov ter ga je zato vpra&al: «Mar niste Vi Kemal-paša, poveljnik 19. zbora ?» Kemal je zardel do ušes, korajža mu je bila kar odpovedala in v hudi zadregi je priznal:
«Certainement, Excellencel» Ustrelil pa je na ta način dva kozla z enim samim stavkom, kajti usodni besedi je izrekel v francoskem jeziku in nemškega cesarja je nazval «eksce-lenco», mesto da bi rabil besedo veličanstvo«. Vilhelm je z desno roko segel v brke in je turškemu generalu pokazal hrbet.
Kemal si je na vso moč prizadeval, nrsen je jvtjinaa, ve	* —£a bi se s Hindenburgom in z Luden-
bii je vrhovni poveljnik turške vojske dorffom podrobno domenil, kakšne na-v najbolj kritičnih trenutkih, po vojni 'Crte da jmaj0> k£Lj sploh nameravajo pa jf popolnoma prenovil in moderniziral staro sultanovo državo.
V poletju 1914. leta, v času torej, ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil Kemal vojaški atašć v Sofiji. Kemal zatrjuje v svoji knjigi, da ni nikoli verjel v zmngo nemške vojske, tudi tedaj ne,
Novi spomini
na svetovno volno
Cela vrsta evropskih državnikov je ro svetovni vojni objavila v debelih Jnjlgah svoje spomine izza časov, ko
ie v Evropi divjal krvavi metež. Tudi azni vojskovodje, zmagovalci in premaganci so odložili okrvavljene sablje, da sežejo po «uma svitlem meču». Gro-Eovito klanje, ki mu v zgodovini ni para, je bilo pač velika nesreča za vse državo Evrope; tudi za one, ki so na bojiščih izvoj e vale zmago. Za vsako nesrečo pa zahteva javno mnenje krivca, povzročitelja nesreče hoče izslediti. In tako se je po svetovni vojni pričela dolg1 a. pravda o krivdi in nekrivdi, pravda, ki ji še sedaj ni konca. S tem je v zvezi vsa obširna zbirka «spominov«, ki so jih državniki in vojskovodje predložili javnemu mnenju.
Zgledu svojih evropskih tovarišev je sledil tudi Kemal-paŠa, reformator Turške in njen diktator, ki je že nekaj časa objavljal po raznih turških listih svoje spomine. Prvi del teh spominov je te dni izšel v Moskvi in v ruskem jeziku. Dejstvo, da je Kemal-paša hotel pokloniti zbirko svojih spominov naj-prej baš ruskemu narodu, je precej značilno in zgovorno obenem. Čičerinova zatrjevanja o rusko-turškem prijateljstvu in glasovi o snovanju zveze azijskih držav, v kateri bi baš Rusija in Turčija igrali najvažnejšo ulogo, najbrž niso prazne manije. Naj bo temu kakorkoli — ni naš namen, da bi danes razpravljali o teh zadevah; ogledati, pa smo si hoteli Kemalovo knjigo in seznaniti naše čitatelje z njeno vsebino, vsaj v glavnih in najbolj zanimivih
točkah.	.
Kakor že rečeno, je Kemal objavil samo prvi del svojih spominov, y se nanašajo na svetovno vojno; drugi del pa še piše in pripravlja. Človek, kakršen je Kemal, ve marsikaj povedati;
niti 8e drugt ortni sultana In turško vlado.
Proti koncu pripoveduje Kemal v svoji knjigi na dolgo ln Široko o pogajanjih s poveljnikom angleškega vojnega brodovja v Mudroau. Kemal govori tudi o neodločnosti ministrov in o večnem cincanju sultana. Stara Turčija ni hotela nič slttati o svoji bližnji smrti. «Ni čudno, zaključuje Kemal, če, spričo tolikih zmot in takega mravljišča slabih mož, ni bilo enega samega Turka, ki bi bil verjel, da ni več daleč narodna in neodvisna turška držav
ko so nemške čete ogrožale Pariz. Ko pa se je Turčija priključila Nemčiji in Avstriji, je Kemal vso svojo energijo
črte da imajo, kaj sploh nameravajo in kakšen je resnični položaj. Nemška vojaška poglavarja sta ga poslušala brez zanimanja in nista se hotela jasno izraziti, kakor bi Kemalu ne zaupala preveč.
Kemal se je radi tega pritožil turSke-rnu princu, pa je Eddin stisnil .glavo med ramena: «Bodo že oni napravili; pustimo jim». Kemal je ugovarjal, češ: ni prav, da bi prepuščali usodo turške-
M m atentatov la Milja
FIRENZE, 22. (Izv.} Generalno državno pravdništvo tukajšnjega priztvnega sodišča je odposlalo, kakor to predpisuje zakon o zaščiti države, generalnemu vojaškemu državnemu pravdniku sodne spise šestih procesov. Od teh se dva procesa nanašata na prevratne elemente, ki so obtoženi zarote, ostali štirje pa se nanašajo na take, ki so ob dolženi odobravanja atentatov na vladnega načelnika on. Mussolinija.
Sodni spisi procesa proti Zaniboniju, Capellu in tovarišem ae nahajajo na tukajšnjem državnem pravdništvu in bodo takoj odposlani, čim bo to zahteval izredni triumvirat v Rimu.
----■ j	y	.	JU LrreLV, UQ U1 U1CUUSV/CU1	vui
posvetil Skupni stvan, čeprav je zine- naroda nemškim generalom. Sel je from bolj jasno spoznaval, da se	Hindenburffu in mu povedal,
obzorju kažejo grdi oblaki, ki niso me ^ položaj v slriji ^ tako rožnat ka-dobrega obetali. Enver-paša, ki je po- izjrieda_ Maršal se je previdno izo-
stal vrhovni poveljnik turške armaxle,
Že — po Kemalovem mnenju — zagreli usodno napako, ko je dovolil, da je v vseh stvareh odločala nemška voja-Bka konJsija. Kemal pravi, da noče nikakor kritizirati delovanje te komisije; satrjuje celo, da ie generala Limana von Sanders zmerom občudoval. KJ; temu pa je iz, Kemalovega spisa razvidno, da so se nemški vojaški izveden-
kor izgleda- Maršal se je previdno izogibal vsakršne izjave o vojaških zadevah; ponudil je Kemalu cigarete in govoril o megli, o dežju in o lepem vremenu. Kemal je pihal od jeze. Podal se je spet k Eddinu in ga dolgo obdelaval, dokler ga ni pripravil do tega,, da se je turški prestolonaslednik podal k samemu nemškemu cesarju, da bo zahteval od njega izdatnih pojasnil. Wa-
ridno, da so se nemški vojaški izveaen- ^ Edđin	^ k vnhelmu in go_
ci na Turškem prav oblastno ponaSaii, vori]	povedal je vse, kakor ga
kakor so tudi glede avstrijsko-ogiske; bilAMllCil Kemal. Dobil pa je ta-le armade hoteli imeti prvo besedo, i ur-- od vor. <rClo jaZj nemški cesar, govo-ška vlada je prišla docela pod vpliv rim Q skorajgnjih nagih zmagah, kako nemške vojaške komisije — znamenje, zamoreio c tem ge dvomiti ljudje mo-
MlnJster Fedtnod |o spe« zdrav
RIM, 22. (lav.) Minister za kolonije on. Federzonl, ki je več dni bolehal na Influenci, je včeraj nastopil zopet svojo službo. Včeraj zvečer se je podal on. Federzoni v palačo Chigi, kjer je imel s predsednikom vlade on. Mussolinijem prisrčen razgovor.
Izpremenfttev dumih glob v zapor
RIM, 22. (Izv.) Finančni minister Volpi je predložil predsedniku poslanske zbornice, zakonski načrt, s katerim bo onim osebam, ki so bile na podlagi kr. dekreta z dne 25. marca 1923. leta št. 796 kaznovane s strani finančnih uradov z denarnimi globami, v slučaju njih insolventnost, kazen »premen j ena v zapor. _
Afera kapetana Glulettija
GENOVA, 22. (Izv.) 3 sklepom državnega pravdništva sta bila včeraj izpuščena začasno na ^svobodo odvetnik Riccardo Raimondo in rag. Francesco Ameglio, ki sta zapletena v kazensko zadevo kapetana Giuliettija.
1§28 žensk mm INI moških
RIM, 22. (Izv.) Zanimiv pojav poslednjega ljudskega štetja, s čigar zaključki se ukvarja osrednji statistični zavod, je okolnost, da je moško prebivalstvo Italije, navzlic velikim izgubam v svetovni vojni, vseeno znatno naraslo. Do-čim je prišlo leta 1911. v Italiji na tisoč moških 1037 žensk, se Je 1. 1921. poslednje število znižalo na 1028. Docela drugačno je to razmerje v drugih državah, kjer je po svetovni vojni opaziti znatno znižanje moških napram številu ženskih prebivalcev.
da tedanja vlada ni bila kos svoji nalogi; v lastno vojsko ni zaupala, nedo-
zamorejo o tem še dvomiti ljudje mojega spremstva?» Princ ie molčalr^-
logi; v lastno vojsko ni zaupala, neao-	^ udarjati tako preprl-
stajalo ji je narodnega ponosa, nič se gevalnim h'sed£L
ni zmenila, če je prišla ob ves ugled v	orinca. nai za-
državi in v inozemstvu. Vdano in sra- Kemal je nagovarjal T>raica, naj za-+ m V iiitj	neizbežnemu kis- bteva, da se nemška vojaška komisija
motno	v zt odpokliče iz Turčije, pa ni nič opravil.
prot^rtra 1 proti ^mš^volalki Ho\el je, naj bi prestolonaslednik sam kom^siji pa ga n nihče poslušal. Povzel vrhovno poveljstvo nad turško Z e je Kemal po^il iz Sofije v armado pa se je pozneje prepričal, da CariLrad ga je EnveV-paša osebno ime- bi to nič ne pomagalo, kajti Eddin je
v^l ^^o^^e^^/pc^^moraf* v^ svoje hotela Podpoklicatf sv*oje vojake ko-- - - •	-	— misije.
Kemal se je spet povrnil v Sirijo. In najx»čila je doba poloma turške vojske. Od nekega angleškega ujetnika je Kemal izvedel, da bodo sovražniki začeli veliko ofenzivo že naslednji dan, 19. oktobra 1918. Kemal se je takoj podal k Limanu in po kratki razpravi je nem-
veliko začudenje ugotoviti, da 19. armad ni zbor sploh ni več obstojal, razun na... papirju. Hm! Lepe razmere. En-ver-paša, vrhovni poveljnik turške vojske, sploh ni vedel s liolikimi in s katerimi armadnimi zbori razpolaga... Nemci so pač delali kakor se jim je
Edelo. Kemal je seveda tekel k^Enver- -------- ----- --------- -
pa ga je ta poslal k nemškemu ški general odobril vse njegove odred-
eeneralu Limanu, ki je vodil vojaško be: umik na vsej črti in sicer takoj, komisijo Liman se je ironično smeh-;Kemal je bil bolan in je s postelje vo-lial ko mu je Kemal pripovedoval ne-tdil vojaške operacije. Angleži so priče-verietno zgodbo o armadnem zboru, ki li obstreljevati turške postojanke šele bi moral obsojati, in ki ga nikjer ni tedaj, ko se- je bila turška vojska že bilo Nasmehnil se je mogočni von Ll- umaknila. Ko so pa spoznali, da se je man- le že vse prav in v redu; 19. ar- sovražnik umaknil ln da beži, so ga daćnl zbor se bo spet stvoriL In bodo začeli zasledovati. V Rajaku se je Ke-že oni poskrbeli Nemci, da bo vse v mal prepričal, da se mora turška voj-redu- in bodo dali potrebna navodila, ska umakniti v notranjost dežele, proti — Ker je bil Kemal v Sofiji, je hotel Li-jseveru, če naj ubeži poginu. Von Liman
*	...	. ._____<•! ba	mniul A/ll/\Ai4i • IfAnAlln TU> I A T««H
man vedeti, kaj on misli o intervenciji Bolgarske na strani osrednjih vlasti. Kemal mu je odgovarjal po ovinkih: bolgari bodo že dali roko Nemcem; če be jim bo le zdelo, da je zmaga liemške vojske že gotova stvar. Kemal JJe tekom razgovora namignil Limanu, da ima presneto malo vere v nemško zmago. General von Liman se je zgražal: kaj boš turški generalčič dvomil o kmagi nemškega orožja!
In tako je Kemal prišel pri Nemcih V hudo zamero. Ko pa se je mladi turški general izkazal v bojih proti Angle-;
se ni mogel odločiti; končno pa je pri-znial, da drugega res ni mogoče napraviti. On, ki je bil tujec, pa ni hotel prevzeti odgovornosti za tako usodno odločitev: vrhovno poveljstvo je izročil Kemalu.
Nemčiji in njenim zaveznicam je že bila zadnja ura; katastrofa je bila neizbežna. Kemal se je odločil, da v čim krajšem času udejstvi idejo, ki jo je že dolgo gojil: sklenitev separatnega miru z zavezniškimi vlastmi. Glavna ovira, nemška vojaška komisija, je bila že odstranjena. Treba ie bilo sedaj odstra-
Vojna eskadrat na (severnem Jadranu
RIM, 22. (Izv.) Od 15. januarja dalje se bo sedanja eskadra rušilcev torpe-dovk na gornjem Jadranu Imenovala «Mešana eskadra v gornjem Jadranu« in bo sestavljena iz sledečih edinic: I. oddelek (Pula) — «Ardito», «Milaz-zo» in «Ardente»; II. oddelek (Benetke) — «Monfalcone», «Dardanelli», «Corbetazzo» in «Ostia».
Uzunović soet dobil mandat
, za sestavo nova jugoslovanske vlade
BEOGRAD, 22. (Izv.) Ljuba Davido-vić je prispel danes na vse zgodaj v narodno skupščino. Po kratki konferenci s šefi ožje opozicije, ki so ji prisostvovali dr. Spaho, Joca Jovanovlć in dr. Korošec, je Davidovič sprejel zastoj>-nika Jovanovičevega kabineta in ga nagovarjal k -sodelovanju v vladi. Pravo senzacijo je nato vzbudil sestanek med Ljubo Davidovičem in Svetozarjem Pribićevićem. Oba voditelja sta se po razkroju nekdanje demokratske stranke danes prvič sestala pri važnem političnem razgovoru, ki je trajal skoro celo uro. Pribičevič Je nato izjavil novinarjem, da prav nič ne nasprotuje Davidoviću, da pa samostojni demokrati odklanjajo vstop v vlado, ker ne vidijo možnosti lojalnega in solidarnega dela v tako heterogeni vladi, kakršno bi mogel sestaviti Davidovič. Novinarji so ga vpraSali ali se nista razgo-varjala morda tudi o drugih važnih stvareh, to se pravi o zbližan j u obeh frakcij nekdanje demokratske stranke, nakar je Pribičevič odvrnil, da sta govorila seveda tudi o drugih stvareh, toda te niso za javnost. Tekom dopoldneva se je z zanimanjem pričakovalo rezultat seje radikalskega kluba, kateremu je Davidovič istotako ponudil sodelovanje v vladi. Po kratki seji je predsedstvo radikalskega kluba izdalo komunike, v katerem izjavlja, da je ra-dikalski klub soglasno sklenil, da z
odrom na svojo Številčno večino ne more sodelovati v koncentracijski vladi, ki bi jo sestavil Ljuba Davidovič.
Popoldne je imel Davidovič dali M sestanek s Stjepanom Radičem, ki je danes zarana dospel iz Zagreba. Zanimanje je vzbudila njegova izjava, ki jo je dal novinarjem in ki se glasi: ecRekel sem, da Davidovič lahko računa na naše sodelovanje ln da je najbolje, da vstopi v naš blok tudi Svetozar Pribičevič. Treba je reševati državo. Naj Davidovič govori s Pribićevićem in naj Pribičevič vstopi v vlado. Jaz ne morem vstopiti. Tako se bomo enkrat našli skupaj, da napravimo pravo vlado.
V	krogih Dnvidovićeve okolice se je ta Radičeva izjava tolmačila s predlogom, ki ga je Radič stavil Davidoviću, da naj se namreč sestavi parlamentarni blok vseh strank razen radikalov. Ta blok naj bi nastopil proti radikalom ter bi imel najmanj 142 poslancev, s samostojnimi demokrati pa še mnogo več. Zdi se pa, da je Radićeva ideja takoj jpropadla.
Popoldne je bil Marko Trifkovič na dvoru, nato pa mu je sledil v avdijenci Davidovič. Ljuba Davidovič je vrnil mandat in predsedstvo ministrskega sveta je izdalo o tem naslednji komunike: «Ljuba Davidovič je obrazložil kralju potek pogajanj z vsemi zastopniki parlamentarnih skupin. Sporočil Je kralju, da je radikalski klub odklonil sodelovanje v vladi, ki jo bi on sestavil, ter je kralju vrnil mandat«.
Po vsem tem se je pričakovalo, da bo ,kralj poveril mandat Trifkoviču, ki je »bil nato na dvoru. Sledila je zatem še avdijenca podpredsednika radikalskega kluba Ilija Mihajlovič. Zvečer pa se je razširila največja senzacija flneva, da je bil v avdijenco pozvan Nikola Uzunović, kateremu je kralj ponovno poveril mandat za sestavo delovne vlade. Novinarjem je Uzunović izjavil: «Moj mandat ni vezan, temveč neomejen, da poskusim sestaviti vlado z vsemi onimi, ki bi to hoteli sodelovati na podlagi znanega programa«. Nadalje je Uzunović izjavil, da nocoj ne mara nikakih razgovorov, ker je utrujen in nekoliko bolan. Razgovori se bodo torej začeli razvijati jutri.
Rimska „Tribuna1"
o jugoslovanski vladni krizi
RIM, 22. (Izv.) Današnji rimski lfefi prinašajo iz Beograda vest, da je Nikola Uzunović vrnil kralju mandat za sestavo nove vlade; mandat je bil nato poverjen Davidoviću. K tej vesti dodaja rimska «Tribuna» sledeči komentar:
«Razvoj jugoslovenske krize, ki je v tesni zvezi z zamotanim položajem ju-, goslovenskih strank, dokazuje, kako ^absurdna je bila pretveza onih, ki so hoteli pripisovati padec Uzunovićeve-ga. kabineta sklenitvi italijansko-alban-ske prijateljske in arbitražne pogodbe. Ako bi to odgovarjalo resnici, potem bi ne smele biti prav nikakršne težko-če pri sestavi ministrstva, ki bi vodilo drugačno zunanjo politiko, manj naklonjeno takozvani Ninčićevi italofil-ski politiki. Razdor je pač mnogo globlji. Voditelj hrvatskih sel j ako v Štefan Radić in radikalec (v resnici samostojni demokrat. Op. ur.) Pribićević, sta jako nazorno pričala o političnih na-sprotstvih, ki vladajo v mladi državi».
V	ostalem delu komentarja razpravlja list o težavah, s katerimi se bo moral boriti L. Davidovič pri sestavi nove vlade in izraža svoje dvome, da bi se nsu to posrečilo.
Smrt iBHsleeiiškašg diplomata
Poslanik P auta Gavrilović umrl
BEOGRAD, 22. (Izv.) Iz Aten je prispelo poročilo, da je danes dopoldne umrl jugoslovanski antenski poslanik Panta Gavrilović. Pokojnik je bil rodom iz Ohrida ter eden izmed najboljših jugoslovenskih političnih predstavnikov. Pred svojim odhodom v Atene , je bil poslanik v Rimu, še prej pa v Haagu. Dalj časa je bil tudi član repa-racijske komisije v Wiesbadenu.
Razpust irgoviiske zbornice v Ljubljani
BEOGRAD, 22. (Izv.) Na pritisk svojih pristašev iz Slovenije je radićevski Lminister za trgovino dr. Krajač razpustil novo izvoljeno zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za komisarja je imenoval Ivana Jela-čina mlajšega.
, LJUBLJANA, 22. (Izv.) Dr. Gregpr Žerjav je danes poslal protestno brzojavko predsedniku vlade, v kateri protestira proti temu, da je minister za trgovino izrabil svoj položaj ter protizakonito razpustil novo izvoljeno zbornico. Dr. Žerjav zahteva, da predsednik vlade poveri vodstvo trgovinskega ministrstva kakemu drugemu ministru, ki bo ukrenil vse potrebne korake, fla se prekliče razpust zbornice.
PARIZ, 22. Na svoji včerajšnji seji Je ministrski svet sklenil med drugim, da bo francosko vlado zastopal v Beogradu Henry Cambon, ki bo prevzel mesto sedanjega poslanika.
F
OBLEKA
iz pristne svile na izbero
se bo darovala
vsakMiu odjemalcu, M bo nakupil za
l is©--
pri tvrdki
ie e
Manufaktura po nizkih ccnah
Trs-, Fiazza Goldcni štev. 12 Gcvori se slovensko.
I	1300 I
S S SBSSStfSSBE&C SI BĐB £ BI
m* le Turati poSegnil na Francosko
GENOVA, 22. Znano je, da je on. Fir Jip Turati ubežal na Korsiko; znano je Judi, da je bivši aventinski poslanec za^ jaustil Italijo na velikem motornem čolnu in da ga je spremljalo osem oseb. Policija je poizvedovala in še poizveduje, da bi izsledila krivce, ki so Turati j u pomagali, da je skrivaj pobegnil iz Italije.
Poizvedovanj se je udeležila tudi milica, kateri se je posrečilo izvedeti ra£-ne podrobnosti o pripravah za Turati-jev beg.. Predpreteklo nedeljo je nekdo v Savoni naročil 15 vrčev bencina za velik motorni čoln. Nekaterim se je zdelo sumljivo, da se čoln preskrbuje s tako izdatno zalogo bencina, pa so radi tega vprašali za pojasnila. Osebe, ki so pripravljale čoln, pa so izjavile, da se hočejo podati v Sestri Ponente, kjer se je imela izvršiti splovitev velikega motornika «Avgustus». Izgovor se je zdel verjeten in motorni čoln je od-plul.
Po ugotovitvi teh okolnosti je bilo v Savoni aretiranih šest oseb, ki so osumljene, da so pomagale on. Turatiju pri begu.	_
Francija In ItoiUansko-nemika pogodba
Von Hoesch obvestil Brlanda o pogajanjih med Berlinom in Rimom - Baron Avezzana pri Briandn
PARIZ, 22. Zunanji minister Briand je sinoči sprejel najprej italijanskega poslanika barona Avezzano, pozneje pa nemškega poslanika v Parizu von Hoescha.
Baron Romano Avezzana, ki se je šele pred par dnevi povrnil iz Italije in je Briandu obširno pojasnjeval" razne točke italijanske politike. Von Hoesch pa je francoskemu zunanjemu ministru poročal o nemški vladni krizi v tzvezi z nemško zunanjo-politiko, infor-*miral pa je tudi Brianda o pogajanjih, "ki se vršijo med Berlinom in Rimom za (sklenitev arbitražne pogodbe med Italijo in Nemčijo.
Odmevi krvavega Incidenta v Genners-
heimii
BERLIN, 22. Vojaško sodišče v Lan-dau je sinoči oprostilo francoskega nadporočnika Rouzicra, ki je bil obdol-žen, da je 26. septembra t. 1. umoril v Germersheimu Nemca Mullerja in težko ranih nekega Matthesa, s katerim se je sporekel na ulici.
Radi razsodbe vojaškeg-a sodišča, ki ni samo oprostilo francoskega nadporočnika, marveč tudi obsodilo na več mesecev ječe nekatere Nemce, ki so se udeležili oziroma so prisostvovali prepiru, 90 nemški žurnalisti, ki so prisostvovali procesu, odposlali Briandu brzojavko, v kateri protestirajo proti razsodbi vojaškega sodišča.
BERLIN, 22. (Izv.) Ves nemški tisk protestira proti razsodbi v procesu Rouzier ter trdi, da je bila obsodba Škandalozna provokacija francoskega, pravosodja.
Kabinet se bo sestal najbrž še tekom popoldneva, da bo razpravljal o položaju, ki je nastal radi razsodbe in bo sklepal o diplomatičnih korakih, ki naj bi se podvzeli v Parizu, da se predoči ogorčenje nemškega ljudstva radi krivične obsodbe.
Nemški zagovorniki so zahtevali revizijo procesa. V političnih krogih se zgraS^ajo nad obsodbo, Češ da hoče Francija oplašiti Nemčijo. Razsodbo smatrajo za pofližanje vlade, ki se Je pokazala v zadnjih časih napram francoskemu zunanjemu ministru prijazno*
«Berliner Zeitung» prinaša vest, da se dr. Stresemann ne bo podal v Egipt, temveč na otok Teneriffo in se baje nq bo sestal z on. Mussolinijem, samo dal s tem izkaže Briandu uslugo.
General Feng zmaguje
PEKING, 22. (Izv.) Po semkaj Iz pokrajine Ho-Nang došlih vesteh so bila čete generala Vu-Pej-Fuja poražene od krščanskega generala Feng-Ju-Sianga.
II.
(EDINOST*
V Trsta, dne 23. deeembia 1928.
Nameravan atentat prati predsednika republike Perik
LIMA, 22. Na vojaškem vežbaliftču glavnega mesta republike so včeraj sa-culi močno eksplozijo. Našli so tam razmesarjenega Človeka, ki so ga posne je spoznali za nekega, Narcisa Huan-ca. Domnevajo, da je Huanca hotel iz-frršiti atentat proti predsedniku republike dr. Leg-uia, ki gre vsaki dan tam mimo; bomba pa je radi neprevidnosti eksplodirala možu v rokah. Huanca je imel na sebi dve obleki različne barve, oblečeni eno vrh druge. Pripravil se je najbrž za slučaj, da* bi ga policija zasledovala.
Litovski komunisti pripravljajo pro tir evolucij o ?
LONDON, 22. Reuterjev urad javlja, da je položaj v Kovnu postal zelo kočljiv in da je novi vojaški poveljnik v Kovnu ukrenil vse potrebno, da prepreči izbruh vstaje, ki jo napovedujejo komunisti.
Veliko senzacijo je povzročila vest, da je bil aretiran bivši poveljnik gar-nizije v Kovnu, ker je bil baje v stikih s komunisti.
x Dva polka proti novi litovski vladi
VARŠAVA, 22. (Izv.j Po vesteh iz Kovna se prvi poljski artiljerijski polk in Se en pehotni polk branita' priznati novo litvansko vlado in sta se utrdila v takozvani «Pruski trdnjavi« v bližini prestolice, kjer pričakujeta napad rednih vladnih čet.
Protiitalijanske demonstracije v dunajskem parlamentu
DUNAJ, 22. (Izv.) Na včerajšnji seji državnega zbora je socijalistični poslar-nec Fall med razpravo o proračunu grajal postopanje nekaterih uradnikov italijanskih konzulatov v Beljaku in Celovcu, češ da se vmešavajo v notranje zadeve republike. Socijalisti so vprizorili burne demonstracije proti Italiji, ki jih je pa pozneje predsednik parlamenta obžaloval. Nekateri poslanci so bili pozvani k redu.
Po uoIM na Ogrskem
Budimpešta, 20. decembra.
Vsa ogrska javnost stoji več ali manj pod vtisom izida nedavnih volitev v ogrski državni zbor. Številčni izid volitev pomeni popolno zmago vladnega bloka in nepričakovan poraz opozicije. V primeri s prejšnjo zbornico bo nudila nova sledečo sliko: I. Vladna stranka In vladi prijavne stranke:
1926 1925
Bethlenova stranka	171 145
Kršč.-gospodar&ka stranka 34 25 Nestrankarski prijatelji
vlade	4	4
Agrarci	3	4
Malomeščani	1	1
213
179
n. Opoziciji
1926 1925 Opozickmalne stranke 14 24 Soc. demokrati	9 13
Združena levica	3	7
Plemenovci	3	9
Nestrankarska opozicija 2	9
Nestr. legitimisti	1	4
Košutova stranka	32 66
Številčno je torej opozicija naravnost katastrofalno nazadovala in grof Bethlen je s tega stališča upravičeno vzkliknil pil uradnem prevzemu mandata v svojem volilnem okraju, da pomeni izid letošnjih volitev ljudsko sodbo, ki je največje zadoščenje za vlado in zgovorna obsodba postopanja opozicije.
Popolnoma utemeljena je ta izjava s čisto številčnega vidika, kakor rečeno. Ali pa ce lahko trdi, da pomeni številčna zmaga za Bethlena tudi enako-moralno zmago, tako da' bi se moglo reči brez vsakega pridržka, da je prišla pri teh volitvah ljudska volja na Ogrskem res do svojega pravega pristnega izraza? Ako se hoče odgovoriti na to vprašanje, ne zadostujejo več zgolj številčni elementi, temveč pnhajajo v pošte v predvsem razne okoliščine, ki nimajo s številkami nobenega opravka. Predvsem je tu vprašanje, ali so bile je bil izdan danes zjutraj, ugo- letošnje volitve na Ogrskem svobodne. Zdravstveno stanje mikada je'Le pod pogojem popolne volilne svobode pride lahko -do
niči. Na vsak način je to vprašanje eno j na, je ojačalo Bethlenov položaj tudi v izmed nakočljivejftih toliko a stališča tem pogledu.
notranje kolikor zunanje politike in ob njem se bo še le preizkušala prava državniška modrost grofa Bethlena. Z notranjepolitičnega vidika je treba imeti pred očmi dejstvo, da imajo stranke, ki sestavljajo vladno večino, glede tega vprašanja različne nazore, tako da pride lahko do razdora in razpada koalicije. Dejstvo, da je bila v teh volitvah skrajna desnica oslabije-
Nič manj kočljivo pa ni to vprašanje % vidika mednarodnega položaja Ogrske. L. 1921. — po puču Karla Habsburškega — je sprejela Ogrska nekatere obveze mednarodnega značaja napram svojim sosedom, t j. državam Malega sporazuma. Ce bo torej hotel k grof Bethlen definitivno rešiti vpra-J&anje zasedbe ogrskega prestola, ne ho mogel iti preko teh držav.
DNEVNE VESTI
Od naših Izseljencev o Argentini]!
agoniji
Zdravniški bule-
Mikado v
TOKIJO, 22. (Izv.) tin, ki tavlja:
še vedno obupno. Puls znaša 138, dihanje 33; bolnik pada večkrat v nezavest.
Načrt za združitev ameriških paro-plcvnih družb
\VASHINGTON, 22. (Izv.) Beniamin Grosscup je stavil predlog, naj bi se vsa trgovinska mornarica Združenih držav strnila v newyorško družbo «William Kenney». V nekem razgovoru se je Grosscup izjavil, da je 19 ameriških industrij cev pripravljenih tvegati 200 milijonov dolarjev za to operacijo, ker so prepričani, da bi se mogla ameriška trgovinska mornarica izrabljati z večjim dobičkom. Dotična družba naj bi ustvarila velik organizem, ki bi se ukvarjal s proučavanjem in organiziranjem paroplovnih pomorskih zvez po vsem svetu. Grosscup je mnenja, da bo dotična pomorska zveza> v dobi treh let postala aktivna neglede na dohodke, ki bi jih dobivala radi oskrbovanja poštne službe.
Hod potres o Ameriki
BOGOTA (Kolumbija), 22. Vesti iz ^Pasta, mesta, ki leži v južni Kolumbiji v bližini meje z republiko Ekvador, pravijo, da je v tistih krajih silovit potres povzročil ogromno škodo in mnogo človeških žrtev.
Ljudstvo prestrašeno beži proti planjavi, ki se razprostira ob obali Tihega oceana. V Combalu se je podrla cerkev; več oseb je pri tem izgubilo življenje, nekaj pa jih je bilo težko ranjenih. Tudi v Carlos Sama. je potres podrl nekaj poslopij in je bilo več Človeških žrtev.
V glavnem mestu organizirajo pomožne akcije. Nekaj letal je poletelo v prizadete kraje in prineslo prvo pomoč: zdravnike in zdravila.
Drobne vesti
—	Novo električno svetilko je izumil
ruski uradnik samarskega statističnega urada Dueiinger. Pri novi svetilki je mogoče regulirati svetlobno moč.
—	Velika nesreča se je dogodila te dni v Aleksandriji v južni Rusiji. V nekem kinematografu se je tekom predstave udri strop. Deset oseb je pri tem izgubilo življenje, kakih trideset pa jih je bilo ranjenih.
—	Novo pristanišče bodo pričeli gra>-diti na KamčatkL Pristanišče bo imelo tako lego, da morje tekom zime ne zamrzne.
—	Radio na Ruskem se zadnje čase Jepo razvija. V Leningradu izdelujejo iiačrt, po katerem bo mogoče poslušati radioprodukcije tudi -potom navadnega telefona. Radio bo zvezan, s telefonskimi aparati in telefonski abonenti bodo lahko poslušali razne koncerte in predavanja brez lastne radioprejemne postaje.
—	3 milijoni Židov žive sedaj na Ruskem. Tako so dognali te dni. Vseh prebivalcev pa Ima Rusija 145 miljonov.
PODPISUJTE
sssiilo!
izraza prava pristna ljudska volja in le če je izpolnjen tudi ta predpogoj, se lahko naslanja na številčne rezultate tudi sodba o moralni vrednosti volitev. Sedanji ogrski volilni red pa ie daleč od tega, da bi jamčil volilcu^tako svobodo in tudi varnost. V prvi vrsti manjka najosnovnejše jamstvo volilne svobode, ki je tajnost glasovanja. Ogrski volilni red je prikrojen tako, da je glasovanje v 203 volilnih okrožjih, t. j. v več nego dveh tretjinah, javno. To so vsi volilni okraji na deželi in le v Budimpešti in še nekaterih drugih mestnih občinah je glasovanje tajno, tako da so podani vsaj najelementarnejši predpogoji za svobodno izvrševanje volilne pravice.
In ta dvojni ustroj ogrskega volilnega reda ni ostal brez vpliva na izide glasovanja v tajnih in javnih volilnih okrožjih. Vlada je zmagala le tam, kjer je bilo glasovanje javno in kjer je glasoval volilec pod kontrolo, medtem ko je v tajnih volilnih okrožjih povsod propadla, oziroma je opozicija izvoje-vala večino poslanskih mandatov. Včeraj je bilo dokončano štetje glasov v severnem volilnem okrožju Budimpešte in izid je naravnost porazen za vlado. Vse vladne stranke so dobile v tem tajnem okrožju 22.811 glasov, medtem ko so zbrali kandidati opozicionalnih strank impozantno število 52.637 glasov. Podobno razmerje je bilo tudi po vseh drugih tajnih okrožjih.
Izidi ogrskih volitev v tajnih okrožjih nam torej kažejo ogromno razliko v primeri z izidi v javnih volilnih okrožjih. Iz tega sledi pač, da se na podlagi številčnih rezultatov zadnjih ogrskih volitev ne da nikakor sklepati, da pomenijo ti rezultati porazno obsodbo politike opozicionalnih strank. Če se hoče kaj sklepati glede moralne vrednosti teh volitev, potem je edini možni logični zaključek ta, da se ima grof Bethlen zahvaliti za svojo veliko številno zmago le okoliščini, da so morali glasovati volilci v nad dveh tretjinah volilnih okrožij javno. Tam je njegova zmaga popolna, medtem ko kažejo izidi glasovanja v tajnih volilnih okrožjih, da je javno mnenje v svoji ogromni večini proti njegovi politiki.
Toda ti pomisleki ne igrajo v praksi seveda nikake odločilne vloge in grof Bethlen je izšel iz sedanje volilne borbe zelo ojačan. Opozicija je številčno zdrobljena, tako da je izgubila vsako politično pomembnost. Grof Bethlen bo torej mogel neovirano izvajati svoj politični program.
Kakšen je njegov program? Evo vpra-.šanje, ki ne zanima samo ogrsko javnost, temveč tudi javnost vseh srednjeevropskih držav sosed Ogrske. In srednjeevropsko javnost zanima v prvi vrsti oni del Bethlenovega programa, ki se nanaša na vprašanje vladne o-blike na Ogrskem. Njegova zmaga je obenem tudi zmaga monarhistične ideje v tej deželi. Šepeta se, da namerava grof Bethlen, ojunačen po svoji volilni zmagi, to vprašanje definitivno likvidirati. Koliko je na tem resnice, ni mogoče ugotoviti, ker niso še znani niti glavni obrisi političnega programa, s katerim se predstavi novi zbor-
Iz daljne Argentinije amo prejeli od nekega našega tamkajšnjega čitatelj a-delav-ca sledeče vrstice, katere bodo zanimale vse, ki jim je pri srcu usoda naših izseljencev v daljnih prekomorskih krajih: . «Cas je, da se kdo oglasi izmed tukajšnjih Slovencev ter pove nekaj o našem živ-J j en ju v Argentini ji. Dasi so med našim tukajšnjim življem tudi osebe, ki se fttejejo med izobražence, kljub temu tal le redkokdaj izpregovori v naših Časopisih s kakim .dopisom.
.Mi, ki Vam pišemo, gospod urednik, smo zaposleni pri državnih petrolejskih vrelcih ter nas je kakih petnajst Slovencev. Delo je vsakovrstno in plače so še precej dobre. Hočemo reči s tem, da so t likaj, kjer smo mi, življenjske prilike take, da si delavec lahko tudi kaj malega prihrani.
Naše petrolejske vrelce so odkrili Že 1. 1900. Do 1. 1919. pa je izkoriščanje le slabo napredovalo, toda ▼ zadnjih čeatih letih se je tako razvilo, da že ne vedo več kam s petrolejem. Pri našem podjetju je zaposlenih nad 3000 delavcev skoro vseh obrti. Večina pa je težakov in rokodelcev, ki imajo lep zaslužek. Skoro vsi so Evropejci, le neznatno število je domačinov iz Južne Amerike.
Podnebje nam še precej prija, le tukajšnja burja je stra&no neprijetna. Piha neprenehoma in fcakšenkrat se spremeni v orkan, tako da nam nanese pesek in grušč v sobe, kjer stanujemo po dva in dva.
Površje okraja, kjer delazno, je »koro popolnoma golo, le tupatan* kakšen grm trnja.
Upajmo, da bomo vse prenesli in erečno prestali, dokler ne pride tisti srečni hip, da zapustimo te gol javi ter se povrnemo v našo zeleno-cvetočo domovino, kjer se zopet snidemo s sorodniki in znanci prva&kega okraja k skupnemu delu za kulturni in gospodarski obstoj našega naroda.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, še posebno pa uredništvu «Edinosti». voččimo vesele božične praznike in srečno novo leto.	__
Pozor I
25-lirski bankovci vslfafo samo do konca tega Ista.
S prvim dnem januarja meseca 1927 izgube 25-lirski bankovci svojo zakonito veljavo. Samo še tekoči mesec december se
stu, a vendar se nam vzbuja dvom, da bb mogoče ustvariti s pomočjo takih družtev le količfkaj veselo odpomoč. Ljudje gredo v smrt iz različnih vzrokov, največ jih prisili slabo gmotno stanje. Toda tudi splošna miselnost današnjih ljudi pripomore mno go k temu. Saj je znan cinični rek bogatih uživačev: «Kdor ne more živeti, naj »e ustreli. Treba bi torej bilo velike akcije za ozdravljenje pred veem teh dveh pogojev, če se hoče kaj napraviti*.
LOTERIJA
Radi božičnih in novoletnih praznikov se bodo loterijska Žrebanja vršila le oba petka 24. in 31. decembra. Loterijske stave se zaključijo že v četrtek ob 7 popoldne.
KRA6KT VODOVOD
Kr. prefektura v Trstu "je razpustila upravni svet konzorcija kraškega vodovoda itn je imenovala za komisarja gosp. Božidara Kompare iz Krepelj občina Du-tovlje. RazpuŠČeni upravni svet je bil izvoljen na občnem zboru konsorcija meseca marca 1924. — Vodovod je medpokrajinski, del spada pod pokrajino tržaško, del pod videmsko zdaj goriško. 2e letos »pomladi je videmska prefektura imenovala za kon-sorcij komisarja v osebi grofa Attemsa, ki je bil prideljen goriški podprefekturi, a je sedaj premeščen menda v Gomo. Imenovan je bil za komisarja menda radi tega, ker neke občine v videmski zdaj goriški prefekturi ne plačujejo redno svojih prinoaov. Razpuščeni upravni svet je te dni izročfi uradne posle novoimenovan, komisarju.
Tatjana Pavlova v Rimu.
Poročali smo že, kako je zapustila Trst In odšla v Milan, kjer je do zadnjega nastopala s svojo družbo, nadvse priljubljena in pozdravljena. Trst je ni razumel, Milan .jo je bolje in zdaj jo bo Rim sprejel.
«Impero» piše, da pride ta znana Rusinja v gledališče Odescalchi, ter dostavlja, da jo bo rimsko ljudstvo prav gotovo zelo veselo, posebno ker je naštudirala novo igro «Obleke, ki plešejo« od poznanega pisatelja San Seconda in s katero je v Milanu nastopila nad dvajsetkrat, vedno enako navdušeno sprejeta.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 22. 12. 1626.
Trg-je bil popolnoma enak včerajšnjemu, ... __ .. .. , vsaj navidezno. Toda cene so utrpele na-bodo še sprejemah m oddajali. Naši ljudje krat preCejŠnjo izpremembo. In to pri vsem
se opozarjajo na to, da se ne bodo kesali, ko bo prepozno. Spominjamo se dobe, ko so se bili odtegnili prometu papirji za dve liri in za eno liro. Kljub temu, da so časopisi pisali, opominjali in svarili, je ostalo vse polno papirnatih lir med našim i liudstvom, ki jih še dandanes hrani kot i -■^po^nin na svojo malomarnost in lahko- j miselnost. Zo občinah naj se to opozorilo i poniovi na krajevno običajen način, škoda' je za vsako liro, ki se na ia način spravi ob veljavo. Culi smo, da je v naii deželi fie vse polno bankovcev po petindvajset lir, zato pozor! _____
Naslovi m pismih
Prometno ministrstvo je ugotovilo, da vse odredbe iadane zato, da se označi naslov na poštnih pošiljatvah samo v italijanskem jeziku niso nič izdale.
Zato je ministrstvo določilo, da «e one po-šiljatve, ki nimajo naslova kraja napisanega samo v italijanščini, vrnejo odpošiljajte 1 jem, ako bo mogoče ugotoviti, kdo da so. Ako se pa od pošiljatelji ne bodo mogli ugotoviti, se bodo take pošiljatve, brez italijanskega naslova vrgle kratkomalo v smeti.
Radi tega opozarjamo vse naše Čitatelje, da pišejo naslove krajev pošte na poštnih pošiljatvah samo v italijanščini. V lanskem koledarju Goriške Matice za leto 1926. so prav skrbno navedeni vsi naši poštni kraji v italijanskem imenovanju. Vsak naj pogleda torej v ta koledar, ako ne ve italijanskega imenovanja za kak kraji
blagu.
Danes smo imeli sledeče cene: Zelenjava: Radič zeleni veliki in mali 100—350; radič rudeči 250—550; radičeve sadike 60—180; pesa 150—190; korenje 50 —70; karfijoli 80—160; cvetno zolje 120—200 zelje 70—120 vrzote 40—80; zeleno zelje
je lopnil « tako silo po roki, da mu j« gladko odsekal štiri prste. NavzoČni delavci so nesrečnemu šoferju za silo obvezali pohabljeni ud, nato je bil Pelz prepeljan ^ mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli kJrurgitni oddelek.
Tržoikl kazenski senat
Je dostavljal mater.
Ukmar Josip je obdolžen, da je v novembru tega leta tolkel svojo mater. To se j«
dogodilo tudi večkrat prej.
Obtoženec pravi, da je bolan, nevrasteni-Čen, da je bil Se večkrat v bolnici, tudi norišnici je bil ie večkrat. Podvržen fš Živčnim napadom. Ne ve nič o tem, Česar je obdolžen.
Mati obtoženca potrdi izjave svojega sina, ki ga sama ne smatra za pri zdravi pameti. Toda ona vztraja pri trditvi, da jo Je sin tolkel.
Luchitta Anton, priča, pove, da je Ukmaf prifiel nekega večera v novembru k njemu in hotel, da mati pride iz hiše. Ona tega ni hotela in on jo je oklofutal. Predsednik: Je li obtoženec zdrav? Priča: Se mi zdi, da ni v redu z možgani, Državni pravdnik: Predlagam peihijatrl-čno preiskavo za obtoženca.
Odvetnik se upre temu predlogu. Predlaga, da sodišče razsodi v smislu člena 46 kaz. zak. t. j. da prizna obtoženca polno neodgovornost za zakrivljena dejanja.
Sodišče smatra za potrebno, da se -da ob: toženec preiskati, in prenese obravnavo.
Kršitev izgona Iz države.
Joncich Frančiška je obdolžena, da se je vrnila iz Jugoslavije v Trst brez dovoljenja oblasti, četudi je bila izgnana. Obsojena je bila zato na 2 meseca ječe. Vložila Je priziv in odvetnik Presti je prosil pri prizivni obravnavi, da sodišče kolikor mogoče zniža to kazen.
Vzklicno sodišče je potrdilo razsodbo preture.
TELESNA VZGOJA
SPORT
SAVEZ SODNIKOV.
Sodniki:
Prijateljska tekma 26. 12. 2« Igrišče Obzor — Obzor-Olymp — g. Sancin. Prvenstvene tekme 2. I. 27.
I.	divizija
Igrišče Adria — Adria-Obzor — g. Sancin, igrišče Adria — SpartarConcordia g. Novak, igrišče Trstenik — Zora-Pro-sveta — g. Kraljič.
II.	divizija.
Igrišče Herpelje-Jadran: Sv. Ivan — g. Pertot, igrišče Prosek — Primorje-Val —• g. Daneu, igrišče Obzor — Rocol-Občine —* g. Bernetič.
Prihodnja seja S. S. 4. I. 27.
TehnUmo Vodsivo Hazene Tekme za Spominsko ploščo S. U. Odobrene tekme: Prosveta-Adria 4-1, Ro-col-Primorje (j-0 (forfait).
S. D. Primorje se giasom pravilnika odtegne od nadaljnega tekmovanja.
Uradno redovan je: Rocol	3 3 — — 16 3
Prosveta	3 2 — 1 10 8 4
Sparta	3 2 — 1 12 C 4
Adria	3 1 — 2 7 10 2
T. V. II. Koniispr Uradno radovanje I. divizijo.
Obzor Sparta
Concordia Tommaseo Prosveta Zora
(«Rruxelles») (50—80; «topinambour» 50—60 Adria cikorija 120—160; paradižnik 250—300; krompir 55—75; kisla repa 80—100; sladka repa 30—40; špinača 300—500; janež 100— 120; čelen 80—120; Čebula 50—70.
Sadje: Jabolka G0-400; hruške 120—360; kostanj 120—160; orek 500—600; pomaranče 80—120 lir za kvintal; pomaranče 38—43 L za zaboj; mandarini 150—300 lir za kvintal; limone 25—35 lir za zaboj. —
Iz triaikega življenja
Okostnjaki n 10. leta
Tako smo že daleč od vojne, da se le redkokdaj spominjamo na vse one grozote, ki smo jih tedaj doživljali. Teiki sledovi jarkov, granat itd. «o bili počasi odstranjeni in niti ti nas torej pri dnevnem poslu ne motijo več. Tako po naših vaseh.
Drugače pa je v Visokih hribih, kjer pridna človekova roka nima nujnega opravka. Tam gori so v mnogih krajih sledovi svetovne tragedije še zelo jasni in naravnost žalostni. Ta'ko poroča neka skupina turistov, ki se je napotila na Rdeči rob, da je tam našla Se danes, torej po desetih letih, odkar so se tam vrSili boji, več okostnjakov, ki so ležali kar prosto v neki s kamenjem obloženi globeli. Razume se, da je ta žalostna najdba na vse prisotne
zelo vplivala. Na početku niti niso verjeli,___
da je to res. Eni izmed turistk je postalo .3 tednih, slabo, ko se je spomnila na svojega brata, ki je padel kot vojak v onih krajih.
Zaznamovali so prostor e znamenjem križa in omenjena ženska Je napisala na neki list precej oster Članek na naslov onih, ki bi bili morali na časten pogreb mrtvih in nepoznanih Junakov poskrbeti. Članek je imel povoljen uspeh in se je taf-koj započelo s potrebnim delom.
Žrtev avtomobila
Izgleda, da hočejo trža&ki šoferji doseči prvenstvo avtomobilskih nezgod, ki se v zadnjem času prav vznemirljivo množe. — Včeraj popoldne je avto zopet zahteval svojo žrtev. Okoli 15. ure je 35-letna zaseb-nica Letizia Ulcigrai, stanujoča v ulici U-dine St. 45, izstopila na trgu Venezia iz tramvaja ter krenila proti ribjem trgu. Toda komaj je stopila na nabrežje Grumula, je pridrvel neki avto ter jo podrl. Ne meneč se za svojo Žrtev, ki je obležala težko poškodovana, je šofer po nesreči še bolj naglo pognal svoj avto ter izginil v smeri proti kolodvoru pri Sv. Andreju. Mimoidoči ljudje so takoj priskočili na pomoč nesrečni ženski in jo posadil v neki drugi avto, ki je tedaj slučajno privozil ondot mimo. Šofer, 36-letni Henrik Hellriegel, stanujoč v ulici G. Galatti št. 8, se je urno odpravil proti mestni bolnišnici, toda komaj je avto prevozil kakih 50 metrov, se je pripetila druga nezgoda; podrl je 15-letne-ga elektrotehničnega vajenca Vladimira Ukmar, stanujočega na Prošeku št. 50. — Tako je Hellriegel namesto enega moral prepeljati dva ponesrečenca v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da je Ulcigrajeva zadobila hude poškodbe na raznih delih telesa ter da si je razen tega tudi zlomila dve rebri. Ukmar jo je pa bolj poceni izkupil; zadobil je le neznatne praske na desni roki. Ulcigrajeva je bila sprejeta v kirurgični oddelek. Ozdravila bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v
11
4
5 1 3 2 0
Uradno redovan je II. divizije:
Sv. Ivan
Jadran
Primorje
Rocol
Opčine
Bazovica
Val
8 8 3 5 1 5 0 T
3
4 4
7 4
8 0
V. N.
6 3
o
KJ 2 t 0 0
G G 2 2 0 0 0
Nesrečni padec starke
Ko je 71-letna Marija Knabe, stanujoča v ulici S. Nicold št. 31, včeraj popoldne šla po ulici Geppa, se Je spotaknila in padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v stegnu. Revica je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bila prepeljana v mestno bolnišnico.
DRUŠTVO PROTI SAMOMORILCEM.
V Curichu v Švici so ustanovili društvo za pobijanje samomorov. Da število teh res raste iz leta v leto in je zlasti na Jesen zelo obilno, je žalostna resnica.. Z vpraša- kamnolome. Ko je opravil svoj posel In že
Huda nezgoda šoferja
36-letni $ofer Ivan Pelz, stanujoč v Pen-dlce di Scorcola 6t. 350, je včeraj popoldne popravljal v Devinu motor tovornega avtomobila firme Favetti, ki ima tam svoje
njem se bavijo vlade po sveitu in posamezniki. Vsem gre za to, da bi to pošastno naraščanje kandidatov smrti čimprej in kar najbolj omejili. Zbirajo v ta namen najrazličnejša sredstva in tudi društva ustanavljajo. Ta skrb za obupance je čisto na ine-
pognal motor v tek, da bi ga še enkrat preizkusil, je Pelzu zdrknil iz roke vijak in mu padel na ploščo pod propelerjem na sprednjem delu motorja. Mož je stegnil desnico, da bi ga pobral, a pri tem se je nehote preveC približal propelerju, ki ga
S. D. Primerje - S. K. Jadran 4-1
Na lepo uravnanem in urejenem igriščut v Herpeljah se je vršila ta zanimiva tekma ki je prinesla Primorju tako občuten poraz. Rezultat odgovarja moči obeh čet, ker je bilo prisiljeno Primorje, zlasti v prvem polčasu, na obrambo. Jadran je pokazal živo in vztrajno igro ter diktiral hiter tempo. Z zboljšanjem in pridobitvijo tehnične igre bo ta četa resna konkurentinja za prehod v prvo divizijo. Primorju pa je na vsak način potrebna večja vežba, da si prklobl skupno igro.
Sodnik strog in dober.
Športnik.
IGRIŠČE «OBZOR».
•Olimp» - «Obzor».
Nedeljo 26. t. m.
Kakor iskra se je raznesla novica. Mogočni «01imp» — železni «Obzor». In zopet bomo prisostvovali takozvani elektrmrani tekmi. Prerokovanje? Mnenja so razna. Ena in druga četa je vredna svojega imena. Glede «Obzora» smo videli zadnje izide. «01imp» kot prvak naše krajine tudi noče podleči. Gotovo bo občinstvo gosto posetilo to res prikupljivo igrišče in «de visu» sodilo tekmece.
MD. Sv. Ivan - MD. «Prosveta» Opčine 4-1
V nedeljo se je odigrala na igrišču Primorja prvenstvena nogometna tekma, kateri je prisostvovalo precejšnje Število občinstva. — Igra je bila živahna, če pomislimo, da je nastopila Prosveta po precej dolgem odmoru, in hotela pokazati svojo staro formo, katero je obvladovala v prejšnjih prvenstvenih tekmah. —
Prosveta je igrala razmeroma dobro, samo premalo vezi med igralci, obramba povoljna, napadalna vrsta se je večkrat izgubila pred nasprotnimi vratmi. — Vse pa kaže, da se Prosveta spet povzpne 111 to v najkrajšem času, do iste veljave, ki jo je pred časom obvladovala. — Le disciplina med igralci in dober training, in zaželjenl uspeh se bo kmalu pokazal pri prihodnjih tekmah.
Sv. Ivan, kateri načelu je drugi diviziji, ni imel prav lahkega tekmeca pred seboj, napel je svoje sile, ter šele drugi polčas tehnično izvajal igro. To pot se je izkazal posebno tov. Bobek kot izboren pometač pred svojimi vrati. Potek tekme povoljen, razen malega incidenta, ki je dal povod sodniku, da je izključil dva igralca. To na> bo ostalim igralcem v opomin, da se je tre-
V Trstu, dne 23. decembra 1121.
(EDINOST*
ni.
i>a na igrišču vesti povsem dostojno in prijateljsko. Sodnik je na splošno zadovoljil. Zmagovalka: Ferfolja, Bobek, Botič, Zar J©c, Dougan, Bekar, Sergij, Jaklič, Velan-«6» živi c, Lando.
TEHNIČNO VODSTVO NOOOMBTA
(Uradno poročilo).
Odobrene tekme: Obzor-Concordia 6-0; Bazwvica-Roool 2-3: Jadran-Primorje 2-0; Opčine-Sv. Ivan l4.
Razveljavljene tekme: Prosveta-Adria.
Prenošene tekme: Tommaceo-Zora.
Opomin Igralcu i Sakeida I. (Adria) radi nekorektnega vedenja.
Kazen Igralcem: Cesar-j u (Adria) je zabranjeno igrati dve efektivni nedelji prvenstvenih tekem; Miani-ju (Primorje) je zabranjeno igrati eno nedeljo.
Sprejem Slanice k prvenstvenim tekmovanjem: Določi se S. K. Val v II. divizijo.
Tekme v nedeljo, dne 2. januarja 1927.:
—	I. divizija: igr. JLdria: Concordia-Spar-ta ob 12.30; Adria^Obzor ob 14.30; igr. Tr-stenik: Zora-Prosveta ob 14.30.
—	II. divizija: igr. Obzor: Rocol-Opčine ob 14.30; igr. Prosek: Primorje-Val ob 14.30; igr. Herpelje: Jadran-Sv. Ivan ob 14.30.
Prihodnja seja T. V. V. 4. jan. 1927.
M. D. Prosveta - Trst. Športni odsek
Jutri v petek ob 3 pop. se vrfei lahkoat-letski, nogometni in hazenaSkl training. Vsi in točno. — T. V.
Spominjam se časov, ko je bdla na Čuvajnici flt. 13 žena z 11 otroci, kravami in prašiči; mož ji je bil v službi po progi, a zapornice so bile vedno in brezhibno odprte odnosno zaprte ob času.
BORZNA POROČILA.
Trst, 22. decembra 1926. "Amsterdam 885—806, Belgija 306—815, Francija 88—00, London 108.25—108.25, New York 22.25—22.45, Španija 336—346, Švica 430—440, Atene 28.50—30, Berlin 530-540, Bukarešt 11.20—12.20, Praga 66— 66.75, Ogrska 0.0305—0.0320, Dunaj 315—030 Zagreb 39.25—40.25.
Uradna cena zlata (21. XII.) 426.04.
Vojnoodškodninske obveznice 60.00.
Iz friaike pokrajine
IZ SEŽANE
Te dni je prenehala poslovati sežanska podprefektura. Dosedanji podprefekt dr. Avian je menda premeščen k prefekturi v Trst. Takoj po zasedbi te pokrajine je bil imenovan za civilnega komisarja De Suni, ki je bil pozneje podprefekt v Kopru in Gorici, za njim je prišel Guglielmo, ki je ostal v Sežani kakor civilni komisar do novembra 1922. Tedaj je bil imenovan za podprefekta dr. Josip Avian. Leta 1923 je bila podprefektura zaprta, a dr. Avian je
MALI OGLASI
BEIUTMCHODL""'"" "•>*•• '*
i prevodi v vMh jezikih. (1618
N. Borssttl A Figllo, Trst, Corn 47
____________ (lekarna Rov in popravlja, prodaja
in kupuje zlato, srebro po poltenih cenah. Govori se slovenski.	1939
ZLATARNA
1

VSiflf L 5.— kff. Socleta Ligure-Lombarda ■sns IV V Ha Scorcola 3, Trst. — Izdelek, ki se n« boji
konkurence
REDKA PRILIKA. Prodajo te suknje po tovarni-! Ikih cenah od L 130.— do 170.—. Krojačnica Mila-' nič, Barkovlje, Riviera 122.	1939
TRGOVINA z mešanim blagom, na eni najpro-metnejiih ulic se odda v najem. Zahteva se naj-boljia moč in kavcija. Naslov pri upravnUtvu.
1936
t
Kot težka temna senca nas je objela izguba našega predragega soproga, očeta, starega očeta in strica
ANDREJA ROVANA.
katerega nam je v 68. letu njegove starosti, previdenega s svetotajstvi ugrabila v zgodnjem jutru 22. decembra smrtna služabnica.
V petek ob 10. uri nam ga odnesejo za vedno iz naše srede na domače pokopališče.
Prosi se tihega sožalja.
COL, dne 22. decembra 1926.
Martya Rovan, soproga. MIlan, sin.	Tončka, nečakinja.
Anka por. Majer, hči.	Boris in Mijo, vnuka.
Pavla, hči.
GOSTILNA v najboljii poziciji v Trstu da v najem. Pojasnila v gostilni «Pri Lenčku». 1937
URADNICA« stare jSa izvežbana moč, popolna knjigovodkinja, za stalno mesto pri veletrgovini na deželi, za takojSen vstop se iiče. Ponudbe pod «Siovensko-italijansko» na upravniStvo.	1933
STANOVANJE 2-3 sobe, kuhinja z vrtom, išče
Dlia pouprei^u.«,	, - »......— mala, slovenska družina. Plača najemnino 1-2 leti
ostal v Sežani do parlamentarnih volitev! v naprej, eventuelno tud« kupL Ponudbe pod
meseca aprila 1924.,a leta 1925. so podpre- P.» na upravniitvo.	1934
fekturo zopet oživili in. na novo je prišel dr Avian v Sežano kakor podprefekt. Zadnji tozadevni dekreti so jo zopet odpravili Sedaj ostane menda odpravljena definitivno. Imela je po odcepitvi komenskega okraja saino Štirinajst občin in sedaj- pet poteštatov. Bila je pravi nebodigatreba. Ljudstvo hvali Boga!_______
FOTOGRAFIJA Ciril Maurensič, večletni vodja fotografičnega ateljeja Jerkič, naznanja, da je vstopil v atelje Hofmann Eckerl, Gorica, Corso V. E. lil It. 18 kot družabnik. IzvrSuje vsakovrstna dela; povečanja, posnetke v naravnih barvah, notranjosti, skupine, nagrobne slike. Slika tudi na prostem.	1W5
Vesti iz Istre
IZ KLANCA.
Pred dnevi je posetila našo faro božja poslanka smrt.
V Petrin j ah je umrl v lepi starosti 70 let
e Ivan Petrinja, po domače Sise.
Pokojnik je bil blaga (inča, mož stare ko-renike, naroden, zaveden, značaj e-n človek. Bil je uslanovnik društva «Slavmk» v
Klancu.	. .	M.
Ni ga strašila ne pot ne izguba noči, redno je zahajal prejšnja leta k pevskim va-
J&Kot izboren tenorist je bil več let tudi cerkveni pevec.
Ze pred 50 leti je hodil (kljub temu, da je težko hodil) v Dolino poslušat petje, si ga tam zapomnil ter potem poučeval doma fante in može v petju, ker niso imeli Se pe-
V°Tudfv poznejših letih, je bil ves srečen,
če je le zamogel priti v cerkev ali pa na
kakšno domačo zabavo, da je le zaslišal nfemu toliko ljubo petje. Svoje otroke ]e vzgojil v ljubezni do svojega materaega jezika, v ljubezni do svoje domovine
Zapušča sina .loška in Franca ter hčer
Peoco por. Semec.	_ . . .
Blagemu pokojniku želimo večni mir m pokoj, a preostalim naše sožalje.__
Reška pokrajina
ILIRSKA BISTRICA Na naslov železnice.
Oktobra meseca 192<J. se je pri zapornici ob čuvajnici št 13 pri T^cu ^ila ne-ereča, ki je stala človeSko pijenje V na-fiem okraju je občezmano, da je n««reco zakrivila nemarnost dotičnega čuvaja
TTnRli smo da se bodo razmere vsaj se-daYPPo nSrič? zboljšale Toda temu m tako Dne 30. novembra Je utegnil neki posestnik iz Topolca komaj ustaviti živino, da ga ni povozil vlak. Zapornica je bila
°dZopet pa se dogaja, da so zapornice, po cele ure zaprte in ko gredo prizadeti protestirat k čuvaju, on odgovarja, da je on
g°Nafsaerpovpraša po Topolcu; priče so na
raSosimaonitudi g. kr. prokuratorja, da si ta^op\rPrečitag ker če gre tako naprej bodo nove nesreče neizbežne.
HLODE, hrastove, bakove, borove, drva za kurjavo, železniške prage, prešano »eno, vse Iranko vagon kupi »Kmetijsko trgovsko drušlvo» Trst, Ra -fineria 4.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in cnancem, da je naš predragi oče, ded in praded
JOSIP FROL
v starosti 85. let, previden s sv. sakramenti, mirno v Gospoda preminul.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, 24. t m., ob 8. uri zjutaj, iz hise žalosti na domače pokopališče.
JELŠANE, 22. decembra 1926. Josip, sin. Frančlika, sinaha. Marija, Frančiška, Rozina* Pavla, Amalija,
hčere. Josip, vnuk. Marl|«, Pavla, Franka, vnukinje. Ivan, vnuk (odsoten), številni drugi vnuki in vnukinje, JoSko, pravnuk. Josip UdovIČ, Franc Stemberger, Jurij Fatur, Peter Petronlo, Anton Barič, zetje, Ivanka, prasinaha.
Jutri oe odpre
SALON ELENA
TRST« CORSO GARIBALOI 25
SPECIJALITETA BARVANJE LASI
ONDULACIJE - MANICURE ELEKTRIČNA MASAŽA - DIŠAVE
Lastnik LEOHTI (HVANT.
(1521)
HIŠA nova, s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo in hlevom, se ugodno proda. Pri hiši obsežne njive. Nahaja se pri postaji *** Bistrica. Pojasnila v Trnovem št. 130.
Tr°io>7 STROJ za izdelovanje cemeatn« opake, proda po Z1L nizki ceni Srečko Bajt. v Idriji.	1914
EL1ZIR CK7NA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in zsl rekonvalefcenco. Steklcnica L 6-—. Dobiva s« samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42.
1466
SAMO potom energičnega zdravljenja z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obne-moglost i. t. d. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42._ 1900
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori alovensko. Slavcc Via Giulia 29. Telefon 33-19. i
1517
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adelc Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1428
KOČKŠ KAJ BOLJŠEGA
za večerjo ali kosilo kupi testenine «Pekatete». A le one so zanesljivo prave, ki se dobijo v zavojih po Vz in 1 kg j z napisom Pekatete.
lil lil
lil lil
Vsakovrstne
za leto 1927
izdeluje po najnižjih cenah
„Tiskarna Edinost44
tt Via L Mm i' Asslsl 21.
IIB III
III lli
daje
(do preklica)
POPUSTA
na itak skrajno usoda« fiksne cene, označene na slehernem predmetu.

VAHHI SFERZA&Ce
Trse, Via Cor&neo 5. — Teti. 16-16
Zaloga in delavnica ma-joličnih in železnih peči. Izbera plošč za prevleko kuhinj, kopeli in closets. Zaloga tirolskih plošč iz litega Železa - vratic, ccvi
in pečic za štedilnike. Štedilne peči za drva, velika izdatnost. Izbera keramične in cementne opeke. - Zaloga ognju kljubujoče opeke.
Sprejemajo se naročila in poprave peči in štedilnikov.	(1041)
ZDBAV&iK
Dr. IV.
SPREJEMA	13+7
V VIA VALDIRiVO ŠTEV. 33
(NASPROTI KAVARNE ROMA)
OD 2.30 DO 3,30 POPOLDNE
JAKOB BEVC
arama In zlatarna
Trst, Campo S. Giacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah
Krone plačuje vi$je kot vai drugi.
Zaloga raznovratn h ur m zlateatne.	1307
Najprikladnejša skladišča izdelanih OBLEK za moške In dečke
• Alle Grandi Fabbriche'
TRST - (orst OirlbaMi 10 - Telefon 31-21
nudijo stalno svojim odjemalcem popolno izbero
Izfetanlb Mil Paletots In Riulsn, Bister
iti povrinlkov za moške in dečke
kakor tudi utoflo športnih in mornarskih ohlek, plaMav
lotfon s pokrivalom, površnikov in «Se2nlh plaSCav za šolarje in otroke, kakor tudi bog«to Isboro to- In Inosomskoso blago
za naročila po meri, za katera se jamči najpopolnejša izvršba.
lastna krojačnica i. reda.
NI. Blago, ki ugaja, st zamenja, tudi le le bilo naroleoo ali pa se vrne denar.
PODLISTEK
<9>
V. J. KRI2ANOVSKA:
EMEZA
ROMAN
Samuel je nemirno odrinil kup papirjev, ki so ležali pred njim na mizi, in njegov pogled je zaplapolal v čudnem ognju.
—	Poslušajte, grof, to so moji pogoji: Ce mi daste grofico Valerijo za ženo, uničim vse obveznice, ki obtežujejo vaše premoženje.
Kri je zalila bledo Rudolfovo obličje.
—	Ali ste ob pamet, Meier, ali se norčujete iz naše nesreče! Valerija — va&a žena! Vi pozabljate, da ste.... — Prekinil se je.
_ judi — je dokončal stavek Samuel s tre-eočim se glasom. — No, jaz prestanem biti Jud, kmalu postanem kristjan, ker se nameravam dati krstiti; poleg tega sem že začel delati na tem, da kupim kakšno staro, ugaslo baronstvo, prejmem od oblastva pravico, nositi baronski naslov in ime kupljenega posestva. Seveda jaz bi rajši na drug način dobil Valerijo, toda ker vem, kakšna ovira je moje pokolenje, se po-laščam vsakega sredstva, da dobim žensko, ki me je navdala z nesrečno, brezumno, pogubno strastjo, ki utegne privesti človeka do zločina To, kar sem vam povedal, je bil vzrok smrti mojega očeta; ko je zvedel, da se nameravam po-kristijaiiiti, ga je zadela kap, od katere je umrl.
No, razumeli boste, da če me tudi ta dogodek ni mogel odvrniti od mojega sklepa, tedaj je jasno, da me nobene druge ovire ne morejo zadrževati na moji poti. In zato vam ponavljam: ali roka vaše sestre ali sramota! Imate tri dni časa za iz«-biro med menoj in propastjo. Pretehtajte vse to hladnokrvno in moj predlog se vam ne bo zdel tako nečeden.
V tistem trenotku ni bil Rudolf niti najmanj sposoben, da bi hladnokrvno pretehtal ta predlog. Prezirno je premeril z očmi bankirja ter odgovoril s pridušenim in od razburjenja tresočim se glasom:
—	Valerija ne bo nikoli privolila v kaj takega... In vedite — če niste tega do sedaj vedeli,
—	da je mogoče obvladati žensko s srcem, toda ljubezni ni mogoče kupiti.
Rudolf ni čakal odgovora, ampak je odšel. On ni videl, kako je Samuelovo obličje vzplam-telo in s kakšnim grozečim ognjem so se zabli-skale njegove oči. «Obvladati s srcem Žensko,»
—	je zašepetal s trpkim občutkom, — poskusil bom to, ko mi bo prost dostop do nje...
Stari grof M. je mislil, da pride ob razum, ko mu je sin sporočil izid razgovora s Samuelom. Pristni plemenitaš je pobledel in se molče vrgel v naslanjač.
—	Ah, — je izpregovoril končno: — nikoli ne bom imel poguma povedati nesrečnemu dekletu, kaj nama Jud predlaga. Zahtevati od nje tako žrtevv -je isto kakor zahtevati njeno smrt Ta izhod je ravno tako sramoten kakor gmotna propast.
—	Jaz sem istega mnenja, oče; tudi jaz ne morem povedati Valeriji resnice. Mislim, da more samo dobro merjena krogla najbolje zaključiti naSe stiske.
Stari plemič je nemočno pokimal z glavo. O kako je preklinjal v tem hipu vse prešeraosti svoje mladosti, vse lahkomiselnosti svoje zrele dobe in slabi vzgled, s katerim je povlekel sina ▼ vrtinec veternjaSkega in potratnega življenja.
A krivda vsega tega — Valerija ni vedela še, kakšna nevihta se je zbirala nad njimi; toda razburjenost in mračna zamišljenost očeta in Rudolfa nista ubežali njeni pozornosti; neki nedoločen strah in predslutnje nesreče so ji legle na dušo in samo navzočnost njene prijateljice Antuanete jo je držala pokoncu, da ni obolela; ko pa ni bilo na dan nesrečnega snidenja nobenega grofa k obedu, je mučni nemir v Valeriji
dosegel višek.
Antuaneti se je krčilo srce. Rudolf ji je bil dražji, kakor si je hotela sama priznati, in neznana nevarnost, grozeča ljubljenemu človeku, jo je vznemirjala; toda bila je odločnejša od svoje prijateljice, zato je sklenila, da napravi konec
tej negotovosti.
—	Umiri se, Valerija, takoj napišem nekaj besed tvojemu bratu, — naprosim ga, naj pride na pogovor z menoj; on mi pove resnico.
Ko je oddala pismo, se je Antuaneta *rrnila k prijateljici, ki je zbolela od razburjenja Pregovorila jo je^da se je vlegla na divan, da bi se ji vročična glava ohladila, in pokrila ji je s plaSčem mrzle noge. Komaj ie to delo izvršila, je prišel
lakaj naznanit, da jo mladi grof pričakuje na terasi.
Rudolf je stal naslonjen ob stebru s prekri-Žanima rokama. Dvignil je glavo šele tedaj, ko se je Antuaneta rahlo dotaknila njegove roke. Ko je videla, kako je bled, kako se je izpreme-pil v obrazu, je mlada deklica vzkliknila:
—	Kaj se je zgodilo z vami, Rudolf? Povejte mi, prosim vas!
Posadila ga je poleg sebe na klopco.
—	Nisem vreden vaše druščine, Antuaneta, — je zašepetal in stisnil zobe: — ničvreden človek sem, ker sem sodeloval pri nesreči, ki se je razgrnila nad nami. Samo krogla me more rešiti. Toda ne zapustite v nesreči uboge Valerije, nesrečne žrtve.
Deklica je pridušeno vzkliknila:
—	Rudolf, to, kar ste vi rekli, ni dostojno plemiča in poštenega človeka; pravite, da ste nekaj zakrivili, toda ali se krivda popravlja z zločinom? Prisezite mi, da se odrekate tej nesrečni misli, ker sicer vam moram priznati, da krogla, ki bo vaše srce zadela, ubije tudi moje.
Grof je vztrepetal in luč strastnega veselja je razjasnil njegovo obličje.
—	Antuaneta, draga, ne moreš razumeti, kaj čutim v tem hipu; vse svoje življenje bi ti hotel posvetiti, da bi te napravil srečno, ne morem ti pa predložiti niti dobrega imena; toda zdaj, ko veš, da te ljubim, ti povem vse. Zda-j nisi samo prijateljica mojega detinstva, ampak ti si polovica moje duše in imaš pravico do mojega popolnega zaupanja.
«J£ifiAMT»
V Mi, da« 2S. lumin im.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Dijak Vence!) ManU - umri
Hudo nas je zadelo. Nenadoma Je zgi-bil izmied uaa in ravno sedaj za Boftič, ki ha je težko čakal in rad govoril da pojde
uomu, in u je usoda namenila drugačna pota.
TovariSl Ne bomo ti pisali dolgih in mučnih besed v oni solzavi obliki. Le eno ti povemo dane« v večno elovo: Bil si med nami kot brat med brati i*i drag si nam. bil. — Cenili smo te po vrednosti .Vzlic bolezni, ki je kot zavratna pošast lazila neprestano za Teboj in te hotela iznenaditi, si redno stal nam vsem, zdravim in močnim ob strani in nam nisi zavidal našega sdravja. Zdaj je mesto, kjer si stal Ti delaven udan in ponosen, prazno in mi se bojimo te praznine, ki zeva v svetel dan naše nerodne mladosti.
Napolnili ga bomo s spominom nate, ki te ne bo več.	«AdriJa-»
PBVAČDfA
, Pr^aio* titve pcdprefektov na Gosrišfe.<
Ker so vse podprefekture odpravljane, so bivši po dpi* efekt i v nabili krajih premeščeni v sledeče kraje:
Bivši tolminski podprefekt dr. Moralto iz Tolmina v Vercelli, čedadeki podprefekt c&v. Anža pa bo najbrže dodeljen goriški prefekturi kot prefektumi svetovalec.
Sklepi upravnega odbora furlansko pokrajine iz seje 21. decembra 1923.
a)	Zadeve, ki so se odobrile:
črniče: Povisek na obrtni davek on davek na patente; Gorica: Postavitev razsvetljenih stebričev za objavljanje; Renče: Ureditev ročnega dela; Vrtovin: Ureditev letnega davka za licence; Skril Je: Dobrodelno ujedinjenje: bilance 1925-1926;Žaga: Bilanca 192i>; Vipava: Dobrodelno ujedinjenje: bilanca 1924; Vrtevin: Dobrodelno ujedinjenje: bilanca 1924; Kanal: Nabava zemljišča in dovolitev vode Krianiču.
b)	Zadeve, ki so se odložile:
Bresiovica: Ureditev občinske policije;
Opaije sele: Ureditev družinskega davka ln davka na prodajo; Vrtovin: Družinski davek 1927.; AJdovfttima: Ureditev davka na obrti in trgovino in davek na patente; Ustje: Užitnina na od zasebnikov zaklane prašiče; Bovec: Odškodnina davčnemu tajniku.
c)	Razni drugi ukrepi:
Sv. Peter: Ureditev občinske policije (se zavrne), ker ni mesto za raapr avl janje; Kobarid: Rekurzi raznih tvrdk proti proda-jalnemu davku (se zavrnejo).
Ker je kradel.
Neki Pranceschini na postaji pri Sv. Luciji, kjer je bil nameičen kot varnostni paznik po noči, in so ga karabinerji ravno opazili pri tem neljubem delu, je bil aretiran in naznanjen sodišču, ki naj ga pouči o dolžnostih paznika ter o njegovi časti. — Mož bi moral na tatove paziti, pa je sam kradel.
Pevska tekma.
Pretekle nedelje se je vršila v Gorici pevska tekma furlanskih pevskih zborov, ki so došli od Tržiča in Vidma in še nekaterih drugih krajev.
Omenjamo jo, ker je bila lepa in nam je težko ob zavesti, da bi tudi najša društva rada skupno zapela ali pa posamezno pela v svojem krogu. Kolikokrat so si Želela takih tekem, ki so za pevce važna preizkušnja in pa nadvse lepa pobuda za delo v novem letu.
Pri tekmi je odnesel prvo nagrado pevski zbor «Arena» iz Tržiča,
Popoldne je bil velik koncert v telovadni dvorani. Peli so skoro same furlanske pes-: mi, 4 pesmi pa so bile zapete od zbora, ki je štel kakih 200 pevcev.
Iste občutke nam je rodil tudi ta koncert. Spomnili smo se na naše fante in dekleta, pa tudi na pregovor: Vse mine in vse pride.«
Poglavje brez konca.
Neki Germol Viktor, 37 let star, se je podal od doma na Kalvarijo z namenom, da najde morda kaj železja ali kako granato, kar bi potem prodal in tako vsaj nekaj zaslužil. Res je našel nek zapuščen šrapnel ter začel razbijati po njem. Toda ta poči in rani Jermola na desni roki, ina obrazu in po prsih, da se je moral podati v bolnišnico, kjer se bo zdravil.
Industrijsko udruženje goriške pokrajine.
opozarja na določbe čl. 130. in 131. kr odloka od 6. novembra 1926. št. 1848., ki sledita dobesedno prevedena: Cl. 130. »Lokalna oblast javne varnosti izda delavcem in uslužbencem na njihovo zahtevo oziroma na zahtevo njihovih delodajalcev, gospodarjev knjižico, kamor morajo ti-le vpisati bodisi pri odpustitvi delojemalca bodisi ob koncu leta, kako je služil, koliko Časa je služil in kako se je pri tem obnašal.« — Cl. 131.: «Ravnatelji delavnic in drugi delodajalci morajo naznaniti lokalnim oblastem javne varnosti že v teku prvih petih dni po sprejetju delavca v službo njegovo ime, priimek, starost, rojstni kraj, v prvih petih dneh vsakega meseca pa izpremembe, ki so se bile izvršile prejšnji mesec. Delodajalci ne smejo vzeti na delo oseb, ki se ne morejo izkazati z dsto-vetnico.»
Pirandello na Dunaju.
Imel je priti ta poznani pisatelj te dni v Gorico, pa sporočajo z Dunaja, da je došel 19. t. m. tja gori in bil sprejet od tamošnjih oblastev dokaj vljudno. Z Dunaja pojde v Prago.
Tudi naše Dramsko društvo v Gorici je hotelo igrati letos njegovo najboljšo komedijo «Sest oseb išče avtorja« — s katero bo Pirandello nastopil na Dunaju in ki jo povsod igrajo.
COL.
Smrtna kosa.
V sredo zjutraj je umrl v osem in Šestdesetem letu svoje starosti g. Andrej Rovan, trgovec z lesom. Bil je obče spoštovan ne samo doma, marveč povsod, kjer so ga poznali. Bil je vseskozi mož na pravem mestu. Blagemu Andreju mir in pokoj, njegovi užaloščeni rodbini pa naše najiskrenej-6e sožalje.
DORNBEF.G Osebna vest
G. učitelj Rojic Jakob je dobil te dni od jiaučnega ministra odlok o odpustnem postopanju.
Po prizadevanju naprednejših kmetov eo je izposlovala pri uradu za kmetski potovalni pouk v Gorici kmetijska iola. Dne 10. novembra je bila poslana delegacija v omenjeni urad, kjer jo je gosp. tajnik dr. Valič prav prijazno sprejel. Ko je sliftal prošnjo, je bil kar presenečen, da si sami kmetje prizadevajo dobiti Šolo. Takoj je obljubil, da poskrbi za to, kar nam je končno tudi izpolnil. Dne 26. novembra se nam je otvorila dola. Pri otvoritvi je bil prisoten, kot odposlanec kmetijskega urada, gosp. dr. Valič. Po kratkem otvoritvenem govoru nas je radi svojih opravkov takoj zapustil. Radi lepega vremena in neprimernega časa je bila pri otvoritvi udeležba majhna. Pol ure pozneje pa se je zbralo okrog 40 mladih fantov, ki so z veseljem poslušali goep. učitelja, ki nam je obširno obrazložil pomen in dobrine te ustanove. Sledil je vpis. Pri prvem pouku dne 29. novembra je napolnilo Solo G4 slušateljev. Zanimanje je precej veliko.
—	Kino. Kmalu po novi upravi naše občine smo dobili tudi kino. Nastanil se je v Sokolakem domu.
Da bi ne bili vživljeni v na&e raamere. bi bili skoroda ponoaaii na to novost. Toda, to nas je sililo, da sano si napravili sodbo o tem, in sicer prav tako, kakor se je spo-teklo. Kljub temu, da si je lastnik prizadeval, s takimi filmi, kakršni so: trpljenje Kristusovo, Zaročenca itd. ki res zanimajo naše ljudi, ni bilo uspeha. Vzrok temu je veliko uboštvo. Tako je upapolni lastnik nekega dne razočaran vzel šila in kopita in nas je zapustil, če se ne motim, za vedno.
—	Zadruga. Naša zadruga bo sedaj po praznikih, pobirala vino od članov. Cena se ni še določila. Priporočati bi bilo članom, da bi dali v zadrugo večje količine vina, oziroma ves pridelek, kajti s tem bi povzdignili vpliv našega vina in pa zadrugo samo! Člani naj bi bili bolj disciplinirani z ozirom na sestanke, seje itd., posebno, kadar so nuinejše razprave. Opazil sem, da kadar pride blago, hodijo člani, kadar se jim zljubi ponje. V tem ozdru bi bila tudi na mestu disciplina. Ko pride blago, bi se moralo takoj oddati, drugače se izgublja in kvari. Cemu stoji pač tam kapital, ko se morajo plačevati obresti?
—	Davek na prašiče. Kakor od vsake stvari tako moramo tudi od prašiča, preden se zakolje, plačati davek, in sicer 20 lir. Žalostno je jadikovanje po vasi. Posebno je bilo veliko razburjenje, ko je bilo, menda prvo nedeljo tega meseca, razglas šeno: Preden se zakolje prašič, treba naznaniti živinozdravniku, da pregleda, ter da treba plačati za pregled 5 liri V tem oziru se je govorilo z gosp. poteštatom. Obljubil je, da se bo zadeva ublažila. A za sedaj je še vse neublaieno.
—	Igranje narave. Kakor se čita v časopisih, se vidijo sedaj o božiču naravni spomladanski spomini, zelenje, cvetlice itd. Tudi naša občina ni tako na severu, da bi se ne videli taki pojavi. Tu pa tam se vidi, kako zelenijo marelice, češ-plje, cimberji so v cvetju in imajo celo že precej debele zarodke. Kmetje še zmiraj kosijo čisto zeleno otavico. Višek teh pojavov pa so jagode. Ko sem Šel pred osmimi dnevi grabit steljo v «bošk», ki leži popolnoma proti severu, sem našel pol zeleno pol rdečo jagodo z zelenim pomladanskim listjem.
Prip.ured. - Tudi iz raznih drugih krajev dežele, celo z mrzlega Tolminskega nam prinašajo naši prijatelji in čitatelji zvončkov, trobentic, vijolic in razne pomladanske sadeže, vzcvetele in dozorele v letošnji muhasti jeseni.
V	«Edinosti» z dne 12. t. m. št. 290 se je vendar oglasil še en dopisnik iz naše vasi. In sicer pod naslovom «Drobiž». V članku omenja letino pri nas, o izseljevanju, po-vodnji, o zadrugi itd. Vidi se, da je še malo čital našo «Edinost», kjer je bilo to že vse na široko objavljeno. Sicer pa želim, da bi se kaj pogosto oglašal!
Za sedaj zadosti, drugič pa še kaj.
TOLMIN* Razdelitev nagrad
V	nedeljo ob 11. uri so se razdelile nagrade planinam v naših gorskih krajih. Pri tej slovesnosti je zastopal zadržanega komisarja furlanske pokrajinske uprave cav. Oriola, tolminski podprefekt. Udeležili so se te obdaritve predsednik nadzorstvenega sveta pokrajinskega kmetijskega urada, ravnatelj in podravnatelj istega, nadalje ravnatelji tolminskega, trbiškega in idrijskega urada. Kot tolmač je nastopal živinozdravniški nadzornik Milton Klav-žar. Darila so se razdelila tako-le:
I.	darilo: Planina, «Sleme» v Zatolminu, planina «Božica» na Srpenici in planina «Lipalja» v Lipalji vasi (vsaka po 2100 lir in zlato svetinjo).
II.	darilo: Planina «Lom-Kuk» v Tolminu, planina «Stražica» v Nabor jetu (vsaka po L 1300 in srebrno svetinjo).
III.	darilo: Planina «Kolovrat« v Volčah, planina «Pologar» v Tolminu, planina »Zapri kraj» v Dreženci, planina «Lipa» v Vipavi (zasebna planina last g. Mayerja iz Lož), planina «Zajezeri» v Uhvah in planina «Granuda» v Nabor jetu (vsaka po L 100 ln bronasto svetinjo).
IV.	darilo: «Sužidska planirife« v Sužidu (Kobarid) in planina «Zaplečan» v Dreženci (po 80K) L in diplomo).
V.	darilo: planina «Razor» v Tolminu, planina «Mrzli vrh« tudi v Toiminu, planina «Goričica» v Bovcu, planina «Kotlar» na Vojekem in «Sv. Višarsrka planina« v Žabnici (vsaka po 700 L in dinlomo).
VI.	darilo: planina »Kovačič« v Volčah, planina «Trtnik» na Jesenicah (Grahovo), «Idrska planina« na Idrskem, «Svinska planina« na Svinem (Kobarid), planina «Bala» in «Bukovec» v Bovcu, planina «Otavnik» v Cerknem in «Ukovska« planina v Ukvah (vsaka po 400 lir in diplomo).
Skupni znesek porazdeljenih nagrad je znašal L 25.000.
IDRIJA.
Od vsega tistega Časa, ko je meja odtrgala ves naš okraj od Kranjske, tvorimo nekako posebno deželo, ki bi ji lahko rekli tudi «na luno postavljen svet«. Smo tako postranski v tem našem kotu, da le mimogrede prodrejo glasovi zunanjega sveta k nam.
Deloma spada k toj vprašanje telefon«. T
malodušnosti tudi efons, ki nam je bil le večkrat obljubljen s vseh strani, pa ga is danes nimamo. Ker ga nikdar ni bilo t našem mestu, mnogi ne znajo ceniti njegove vrednosti in praktičnosti. Dokler je bila tu pod-prefektura, smo imeli ie dokaj upanja, da se bo nafta želja uresničila, zdaj ko js premeščena, pa ss snova bojimo, da so splavali naM upi daleč po vodi. Zato pa obnavljamo poziv, naj se vendar že enkrat Idriji, ki je mesto in Ima mnogo trgovskega in drugega posla v svetu, da telefonska zveza, ker vsakdo bo priznal, da pisemska pošta in brzojav ne zadostujeta niti zdaleka po* trebaon. Našega mnenja so v»i, ki se mora* jo mnogokrat podati na pot, samo da uredijo ustmeno stvari, ktt bi jih zamogli prav tako urediti po telefonu, če bi ta bil. Tudi ranoga važna veet rabi iz Idrije v Gorico n. pr. dva dni, med tem ko bi zamogla prav lepo priti na pravo mesto v enem samem dnevu oz. takoj.
Poleg tega si mesta v danaiSnjem /.oletju ne moremo več m'jsliti brez telefona. Dandanes je ves svet poln najrazličnejših iznajdb, tehnika napreduje in povzroča preobrate, pri nas je pa še vedno mesto, ki nima niti telefona.
Naj vzamejo to v pomislek oni, ki lahko ukrenejo drugače, kot je.
LOZICE Blagoslovitev nove zastave
V	nedeljo so razobesili novo zastavo na šolskem poslopju namesto prejšnje, katero so nekateri fantje raztrgali. Slavnosti so prisostvovali domačini poleg povabljenih gostov.
DOBRA VLJE.
Po vodi plava«
Drug za drugim odhajajo... Največ mlade moško moči, ki si gredo ustvarjat boljšo bodočnost onstran «luže». Pa tudi mlade žene so med njimi, take, ki gredo v tujino za fantom, s fantom ali možem. Nekatere pa pravijo, da bodo šle v Egipet, kjer je že mnogo slovenskih deklet iz sosednih vasi.
Pretekle dni so nas zopet zapustili trije vaščani, morda za vedno. Dva mladeniča, Vouk Kristjan in Jerkič Franc, ter en mož — JerkiČ Avgust. 2 njimi je odpotoval v Južno Ameriko tudd Rus tj a Franc iz sosednih Skrilj. Zadnjič — dve izseljenki, sedaj — trije oz. štirje izseljenci. Kakor zadnjič, tako se je tudi k temu slovesu zbralo veliko število domačinov. Zapele so se tudi nekatere lepe pesmice — v slovo, spomin in opomin.
Po odhodu pa so se tolažili preostali: «Saj bo bolje zanje!« ... bomo za njimi.«
IZ ROtilNJA
Kakor povsod se ie tudi pri nas pojavila izseljeniška kuga, katera zahteva samo mlade nioči. Ni čuda, ko pa pritiska kriza na vseh koncih ln krajih. Polje ni obrodilo skora j nič, davki so visoki. Proda se par voz drvi, to je vse; kaj pa, ko še to izgine?
Edino upanje imamo še, in to je mlekar-nica. Naj omenim nekaj o tej zadevi. Pred vojno smo imeli kmetijsko društvo, katero je dobro napredovalo. Imelo je tudi in ga še ima svoje lastno poslopje. Obnovilo se je leta 1922. Ostal je le predvojni odbor ter je sklepal in upravljal, kakor se mu je zju-bilo. .Naša vas šteje krog 150 hiš in skoraj vsaka hiša ima po eno do dve kravi, nekatere bi Uuiko imele po štiri, pet, morajo pa seno prodati; krme je dosti, le požrtvovalnosti je treba Upamo pa, da nam novoiz-ljeni odbor prinese rešitev. Torej na delo, možje, v slogi je moč! Za sedaj dosti, pa še drugič kaj.
TOUON.
V	petek smo pokopali najstarejšo tr-žanko, 92-letno Logar. Žena je preživela precej rodov, nezgod. Videla je vojne, ki so se vršile v Italiji, veliko svetovno vojno a nato še 8 let povojnega življenja našega ljudstva.
Redki so dandanes slučaji take častite starosti v našlb gorah. Ljudstvo je tako rekoč izkrvavelo radi prevelikega prestanega trpljenja, in lahko se že sedaj reče, da liikdo izmed mlajših ne bo učakal takozvane častite starosti.
Svetovna vojna in njene posledice so se preži vo vtisnile v življenje našega prebivalstva. Zevajoče rane, ki jih je pustila vojna na našem ljudstvu, se bodo morale celiti Se desetletja in desetletja.
Poglejmo samo n- pr. rod, ki je v vojni in pomankan j u dorasel: Po vesteh, ki so se doznale od poslednje naborne komisije, je 505K naših fantov tuberkuloznih. In če se 8e pomisli, da se to dogaja pri rodu, ki živi v zdravem gorskem zraku! In kdo naj nam!
navijam, da je absolutno potrebno, da se vsaj deloma ravnamo po teh evan-geljihl
Zncnost m umetnost
Narava in kultura starih Slovanov
(XIV. poglavje kulturnega oddelka slovanskih Starožitnosti). Napisal prof. Lubor Niederle, ordinarij na češki Karlovi univerzi v Pragi za zgodovino in arheologijo. S pisateljevim dovoljenjem iz češčine preložil dr. Joahin Ražem. Izdala in založila knjigarna in papirnica Stoka v Trstu, via Milano št. 37. Stane lire 3.— oziroma v Jugoslaviji dinarjev 10.—.
Ta knjižica je ravnokar izšla in je na prodaj v omenjeni Stokovi knjigarni po 3 lire izvod. Kdor želi dobiti knjižico po pošti, naj blagovoli poslati poleg omenjene cene še 50 stotini. za pošinino.
Profesor Niederle narn je že znan po delu »Slovanski svet», ki je izšel v slovenskem prevodu že pred vojno. Pisatelj ima kakor sgodovkia? svetovni sloves. Posabno pa je povzdigaiiio nj&gov ugled njegovo živ-lj©4i«ii.o clo-lo: Slovanske starožitnosti, obstoječe'iz dveh oddelkov, prvega, ki obsega zgodovino Slovanov od prvih, historičnih početkov do polnega njihovega vstopa v zgodovino, ter drugega, ki obsega kulturno življenje Slovanov na koncu poganske do-,bo. Ta poslednji oddolek je izšel pod posebnim naslovom, ki ga je nazval Življenje starih Slovanov.
Dočim je l>il zgodovinski materijal že dobro obdelan od drugih zgodovinarjev, je v drugem oddelku moral pisatelj večkrat še le zbirati materijal. Njegova je zasluga, da je podal kakor prvi sistematični pregled življenja in kulture naših prednikov. Pisatelj pravi v uvodu, da se je lotil tega dolgoletnega pisanje po 20 letni pripravi in pisal je okrog 20 let, radi česar je to njegovo delo res življensko delo.
Prevedeno poglavje je poslednje tega velikega dela., ki je bilo zaključeno lansko leto. Toda ta odlomek celega dela tvori zaokroženo celoto in obsega pravzaprav zaključke volikt^ra znanstvenega razpravljanja v prejšnjih poglavjih in je pisano zelo poljudno, da ga lahko razume tudi neuk človek.
Knjižico toplo priporočamo vseon, ki se .sanknajo za našo preteklost. Zanimati pa se parijo moramo vsi.
J okusnim čokoladnim bonbonom sem odpravil gliste. Hama mi Je rekle, da ml ne bo dala drugega zdravila, kadar bom imel gliste, kakor ČOKOLADNI < BONBON ARRIBA PROTI GLISTAM.
ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PROTI GLISTAM le edino sredstvo, ki ozdravi takoj in popolnoma.
V zelenih zavitkih po L. i,— Prodaja se v vseh lekarnah.
pomore v tem področju našega življenja? Mi ne propadamo samo gospodarsko; črv se je razlezel po največjem bogastvu, ki ga Ima človek, po zdravju, po edinem kapitalu, ki nam je še ostal. Ne bom govoril o opustitvi nepotrebnih zabav (plesov itd.), ker takih stvari nam razmere že itak ne dopuščajo; ,toda govorimo o činiteljlh, ki jih dosežemo lahko sami, t. j. da se vzgajamo zdravstveno a čitanjem zdravstvenih knjig (n. pr. «Zdravje in bolezen v domači hiši», ki jo je izdala «Goriška matica» letos), in drugič to, da se po njih vsaj deloma ravnamo. Imeli smo že predavanja o jetiki, ki so jih priredili Rdeči križ in Zveza prosv. društev s pomočjo filma; a kakšen je bil uspeh? Ničev! Opomine smo sprejeli vase le za trenutek in ko smo odšli od predavanj, so U izpuhteli Iz nas. Po-
Č0K01SBN! BOKSOM PROTI GLISTAM
Kemlčno-IckarnUkl zarod .Alta Modonna deli« Sa'ut?" • Ca*. Rflff. Godino • Trfesl«. S. Glncomo. Glavni zastopnik In založnik z a Italijo in kolonij«;
Adolfo Cechet • Trleste. Via S. Nlcold 11 ISA MORJU. 9 HRIBIH IN NA LETOPlSČU IMEJTE tfEDNO NA RAZPOLAGO ..tfRRlBO" ZA ZDRAVJE 9A5IH OTROK.
L
Mehko baržunasto kožo dobita z rabo novega nepfekosljivega mfla
BANFI
znamka Zlati petelin
Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfl je najbojSe
za likanje perila.	1277
yj
g f% B £ IZ Iki £ Stroji za šivanje, vezenje ln pletenje, za
^ dom in vsako obrtnljo. - Potrebščine -TRST, VI« Muda vecchia 3 Napeljave t motor, pogonom. Popravila
Brezplačen pouk v Teženja
FERRO CH1NA PIGATTI
OkrepCevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI,
BLEDICI in za OKREVANJE	(1304)
LEKARNA ZANETTI - TRST - ViaMazz!^!
<8pomlab drja. Jos.
90 izšli v založbi Tiskovne zadruge 8 tsateljevo sliko in z uvodom Ivana
plsi Pri
jatelja za ceno 36 Din.
Spominska literatura je zgodovina, Njena vrednost je odvisna od vrednosti po pisatelju storjenega dela, od njegovega življenja v krogih, kjer s« je sukal.
Mi Slovenci ravno te literature najbolj pogrešamo. Razen morda Vožnja*-ka, Sukljeta in Serneca ter S© dr. Pivka nimamo skoraj knjige v tem smislu. Zato pa moramo biti g. dr. Sernecu ie hvaležni, da nam je v svoji knjigi ohranil skoraj vso zgodovino dela spodnje-štajerskih Slovencev in njih bojev v polpretekli dobi.
Zadnje dni svojega življenja je dr. Sernec pisal Spomine. Pet dni pred svojo smrtjo jih je zaključil. In pozna se jim, da se je pisatelj bal, da jih ne bo mogel zaključiti, in je zato hitel in ni pazil na red. Vendar so pisani toplo kot da jih je pisal človek, ki so mu nad vse ljubi in nežni.
Slaji?»I#iE,y;e znamfc M-i,yfart» z verigami raznih velikosti in razni kmetijski stroji.	(1251) TRŽAŠKA KMSTSJSKA DRUŽBA V TRSTU,
Ulica Torrebianca 19, in Raffinerla 7.
BSiHn
Pred no
KRONE, GOLf&NARiE ZLATO ta
obiščite rlaiarna
v TRSTU, Via	5«. 4S
kjer dobite najvišje cene. KuDuJem Lstke mestne zastavljalnice.	12*4
mmm&zssamMmaummBmmBmmtmm
1*1r e
Ne pozabite, da ima tvrdka
M ERŠlSlT
Trst. Corso V. E. 111.26
nasproti zastavljalnici
!z$(M. obleke i
po vršni* e »»I
tu-In !ncz?rnsHo blago
Letina kr< falEnica L reda
Podru2nca v IDRIJI Via Čast* le 68 (h!Sa Lopajne)
Govori se slovensko
Laurent Puccetti (Villa
(prej ▼ Parbn 39 Rue
Maria) Bilje - Gorica Pascal)
Brez operacije in bolečin ramoreio GLUSCI, ki so poskušali vsa bre*-uspeSna sredstva, zopet pridobiti sluh, po učinkovitem načinu: uSesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapolnih znanstvenih raziskovanj proti giuhosti, žibkemu sluhu in brenčanju.
Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Latirenta Puccett«, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: Udine, pondeljek 27 in četrtek 30. decembra, Hotel Nazionale
Gorica, torek 28. in sredo 29. decembra, via Ga-ribaldi št. 10.	1343
mso:
Zobozdrarnlk
1
Dr. Sardoč D.
ordinira v TRSTU
Ha H. 8. Mol it. 16,111. (praiKiaLtol)
p.	od 9-12 ln od 3-7
838
Za vsako potrebo na papirju Vrm ustreže najsolidnejše in z najnižjimi cenami tvrdka
1308
ta razpolaga z veliko
zalogo papirja in vrečic
Izvoz na debelo«
i Trsi, m P. I. PalesMim 11 \
" taViHiH-i Vftftali