Stev. 5«. V Ljubljani, torek, 8. marca 1921. Poštnina p!al!ana v gofovint. 1» af1?JAWrmm,sl mi i'jiirjH»aa^msi»rvsw Izhaja ¥sak ds-lavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144*— *a pol leta K 72*— Uredništvo in upravništvo v Ko-pitsriesi ulici štev. 6 — TeSefart uredništva štev. 50 — Teiaftm = iipravništva sies. 32S = CENE PO POŠTI'. za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K 10"— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN. Danki Im uclaillias. Tudi dvor rial plačale dswkel — ¥©I©it¥0 nal srn oanafi. Zahteva Ljudske sfiranka- Belgrad, 7. marca. V seji 7. t. m, je Ustavni odbor rešil člene 74., 75. in 76.; 77. so odgodili, — V razpravi o členu ?"• je zahteval poslanec Jugoslovanskega ,‘uba Sušnik, da mora biti eksistenčni mi-^Um davka prosi; posreduj i davek naj Plača tudi dvor. Dalje naj se v ustavi do-°či, da se iz državne blagajne ne more Podeliti nobena podpora, ki ni v zakonu Utemeljena. Ta predlog se je sprejel in na-0 še nadaljnja člena 79. in 80. V razpravi o členu 8!., ki govori o v°iski, sta se komunistična govornika iz- rekla proti vojski. Posl. Sušnik je zahteva)., daj se uvede ljudska vojska (milica) m zniža sedanje število vojaštva na minimum. Vojaško breme fe neznosno. V tekočem proračunu je za vojsko določenih 1 milijardo 120 milijonov, za prosveto pa samo 130 milijonov. Slovenci in Hrvati služijo v daljnji Macedoniji, Zahteva, naj vsak vojak staži v svoji domovini; častništvo mora z moštvom boljše postopati nego doslej. Proti tem zahtevam se je oglasil vojni minister, nakar je bila seja zaključena. Koolm&e deSasce edpnš£afo. Posledice viserijske politih©, ve družine bodo izročene bedi. Pred nekaj meseci je bilo odpuščenih iz te tovarne že okrog 160 delavcev, tako da bo število vseh odpuščenih znašalo okrog 300, medtem ko jih le 200 ostane še v tovarni. Pomniti je treba, da je Guštanj tako industrijski kraj ko Jesenice in da je prebivalstvo morda še bolj ko na Jesenicah navezano na delo v tovarni, Ti delavci pa so v svojo nesrečo kvalificirani za delo ravno v tej tovarni, vsled česar bi težko dobili delo v kakem drugem obratu, Isto velja tudi za Jesenice. Tako se nesrečna carinska politika belgrajske vlade maščuje najprvo na revnih delavskih družinah; čutili pa jo ‘bodo sčasoma tudi drugi stanovi, če se pravočasno ne postavijo na noge, Bankirstvo liberalnih kapitalistov vodi ljudstvo in državo v nesrečo. , Ljubljana, 8. marca. Posledice politike e*grajske vlade se že kažejo. Iz Guštanja Jmo prejeli žalostno sporočilo, da bo on-otna jeklarna zopet odpustila večje šte- o delavcev, h Dne 3. marca je ravnatelj jeklarne v *v°ah pri Guštanju poklical k sebi zaup-delavstva, ki jim je napovedal nasledki® velikonočno veselje: Ker ni upanja, da bi belgrajska vlada Uvidela potrebo, izpremeniti svojo doseda-?? carinsko politiko, katera onemogoča na-kovinarski industriji vsak razvoj, je vodstvo sklenilo, skrčiti število delavstva na 200. Ravnateljstvo namerava vsak teden °dpustiti po 10 delavcev. Najprvo piadejo *** vrsto mladi in neoženjeni, pozneje pa oženjeni in sploh starejši devaci. 8 Tako bo v teku nekaj mesecev cdpu-poldrugsto delavcev. Njiho- Protesti Eiisi. . Somišljeniki! Nasprotniki krščanske so začeli kulturni boj. Zasužnjiti b.o-Cej® Cerkev, razkristjaniti šolo, Največje asuje delajo verski svobodi krščanskih . rsev. Stopnjema hočejo uresničiti svoje kamene. Krščansko ljudstvo, dvigni se v prambo svojih svetinj! Zberi se na prodnem shodu, ki bo w nedeljo, 13. marca ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hoteia Union. HardiBBgm £ržaussfi£kl < & Delatisi« za šote. Dne 6. t. m. se je vršil v Preski v družnem do-mu dobro obiskan shod delavce zveze in občni zbor skupine Preska. Tov. Peternel otvori shod, pozdravi JaVzoče in poda besedo zastopniku iz Ljubke, tov. Jerihi. Ta je navzočim med bur-odobravanjem in pritrjevanjem razlo-l* današnji politični položaj in delovanje jj^ših poslancev v Beigradu, ob enem po-tudi sliko današnjega delavskega gibala. Sprejeta je bila ob velikem edobrava-sledeča resolucija proti sokolizaciji šol- j Krščansko socialno delavstvo in osta-® ljudstvo, zbrano na svojem shodu v Pre-_*1 najodločnejše protestira proti naredbi j^iistra prosvete Svetozara Pribičeviča, f* Uvaja sokolski sistem in politiko v naše *°Utvo. . Odločno zahtevamo, da se ta naredba ker stojimo na stališču, da v šoli ne J*1® biti takega sokolstva kot se je pokajo na Slovenskem. — Zahtevamo pa, da ,e Poučuje naša mladina le na verski in ka-°hški podlagi. . Pozdravljamo in odobravamo nastop ® delovanje Jugoslovanskega kluba — ter ^•očno zahtevamo od naših poslancev, da resolucijo predlože na tozadevnem sfe5tu, in da odločno povedo, da naše Ijud-^0 zahteva le versko in katoliško vzgojo Nadine. p Nato se je vršil občni zbor skupine 'v sa 80 bila enoglasno . obrena. Skupina je imela v tem letu 3 rat pogajanja, 10 sej in 2 shoda. — Izvolil ® je nov odbor, odborniki so povečini dolnji. Velika, svobodna Amerika ima na predsedniškem mestu zopet državnika, ki ga preveva duh velikih ustanoviteljev Združenih držav. O tem najbolj priča Hardingov nastopni govor, ki se kakor noč od dneva razlikuje od govorov, ki smo jih vajeni slišati od povprečnih »državniških« veličin, ki sedaj vodijo usodo Jugoslavije in mai-si-katere druge evropske države. Tu ni ne duha ne sluha o neokusnem poveličevanju militarizma, dasi je ravno Amerika s svojim vojaškim nastopom odločila zmago v svetovni vojni. Tu se vsak imperializem odločno odklanja in izreka najiskrenejša želja po razorožitvi in pomirjenju sveta. Vsekakor je govoril Harding tudi o splošni vojni dolžnosti za vse Američane brez razlike starosti in spola, toda le za slučaj, ako bi se hotel kdo dotikati republike in motiti njeno dobrobit. Priprosta, pa zato tem učinkovitejša je veličina Hardingovih besed. Za primer navajamo le nekaj mest: »Naša svoboda — je rekel Harding — je ustavna svoboda; volja ljudstva je najvišji zakon in pravice manjšin so nam svete. Mi nameravamo celiti, a nikdar razdirati ali nasilno razdiranje dopuščati. Verujem v naše višje ideale, ki jih je postavila in vzdržala ustavna svoboda in mi pozivamo svet, da nam sledi v te višave.« Govoreč o socialno-gospodarskih vprašanjih je Harding rekel med drugim: »Kar za Ameriko najiskreneje želim, je industrijski mir. Plačilo tega miru ne bo izostalo ter bo doneslo vsem ljudem brez razlike enako ugodne življenjske pogoje. — Iz naše dežele mora izginiti sramotni madež najnižje bede. Najti moramo sredstva in pota, da se zavarujemo proti nevarnostim brezposelnosti. Imeti hočemo Ameriko srečnih domov, katere bodo mogle na dostojen način voditi matere, ne da bi bile dolge ure zaposlene v težkem delu izven domače hiše. Hočemo, da se bodo zibelke ameriških otrok zibale pod tako zdravimi in upapolnimi pogoji, da nobena nadloga ne bo motila srečnega otroškega razvoja.« O ženskih političnih pravicah je rekel Harding: »Spričo uvedbe ženskega elementa v naše politično življenje moremo računati na to, da bo njihova bistroumnost, njihovo iztanjšano čustvo, njihova inteligenca in njihov splošni vpliv dvignil družbo na višjo stopnjo. Pričakujemo od žene, da sc bo posluževala vseh svojih predpravic in da bo na drugi strani izpolnjevala svoje državljanske dolžnosti ter na ta način pospešila dosego najvišje stopnje človeškega razvoja.« Svoj govor je Harding končal tako-le: »Delo je najvišja zahteva, ki nam jo nalaga življenje. Z veseljem hočem služiti delu. Obetam vam vlado, ki smatra vsakogar za poklicanega, da se je z razumevanjem vde-ležuje, kot izraz ljudske volje. — Ako bi mislil, da mora vlada sama nositi odgovornost za jutrišnjo Ameriko, bi se tolikega bremena ustrašil. Toda nas je sto miljonov ljudi s skupno nalogo, da med seboj delimo odgovornost nasproti Bogu in deželi. Republika vas poziva na izvrševanje dolžnosti in jaz vas vabim na skupno delo. Jaz prevzemam svoj del zavestno in boguvdano in prosim Najvišjega v nebesih, da nam da svoj blagoslov in nas vodi. Tako se ne bojim in poln zaupanja zrem v bodočnost. Svojo slovesno službeno prisego sem položil na tisto mesto v sv. pismu, ki vprašuje: »Kaj zahteva od vas Gospod drugega, nego da vršite pravičnost, izvajate usmiljenje in ponižno hodite po potih božjih?« Tc obetam Bogu in deželi.« Tako govore državniki, ne pa hlapci kakega režima in strankarske klike. MBaM3fflPMHBMOHB8araMEBBgaBaBa—3ro^ Hal se geil 19 Rnsijš Ako so poročila, ki prihajajo iz Rusije preko Helsingforsa, resnična, se bliža sovjetskemu režimu konec. Čudno bi ne bilo, ker zadnji čas so se množila znamenja notranjega razkroja. Od oktobra 1917. do danes se je boljševiška vlada držala na terorju, kateremu je najti malo primerov v zgodovini. Svet se bo še zgrozil, ko izve prave številke o žrtvah, ki jih je zahtevala diktatura ljudskih komisarjev. Navzlic temu sistemu pa boljševiki niso mogli ozdraviti notranjih razmer: 1. vsled ogromne razsežnosti Rusije, koder ponekod obstajajo celi okraji, do katerih še danes ni prišla revolucija, kaj še, da bi tam vladal sploh kak sistem! 2. vsled pasivne resistence kmetskega stanu, ki je pač sprejemal izvestne dobrote režima, si zagotovil zemljo, ni pa sprejel notranje vase boljševizma in se branil nositi žrtve za večno državljansko vojsko, za vojsko s sosedi in za gospodarske poskuse Moskve; 3. vsled neprestanega izpodkopavanja političnih tal od strani vseh protiboljševi-ških elementov, ki so se tembolj krepili, čimbolj jih je boljševizem preganjal; 4. vsled značaja ruskega človeka, ki se tam, kamor ne sega oblast nagajke, ne pokori nikomur razen svojemu patriarhalnemu »miru« (selski skupščini), kjer ga pa prisilijo na izvestni sistem, se uda le navidez, tembolj pa revolucionira v srcu; 5. vsled nekega globokega notranjega preobrata v ruskih dušah tekom zadnjih dveh let, ko je uprav aziatska krutost sovjetske vladavine prišla do vrhunca, s katerega je začela padati nekako lani po vojski s Poljsko. Kdor je opazoval razmere na licu mesta, je mogel že leta 1919. opažati, kako se zbuja v inteligenci ter v najboljšem delu priprostega ljudstva tista taj-nostna, nepremagljiva ruska vernost, ki je pod zadnjim carjem vsled kerumpiranosti vladajoče cerkve propadala., pod boljševiki pa vnovič vzcvela in to vsled strašnega trpljenja, ki je zdaj prišlo nad ruski narod. Treba pomisliti, da nikdo ni v tej svetovni katastrofi toliko pretrpel in preskusil, kakor ravno ruski narod. Vsak dan po tisoč smrtnih obsodb po celi državi, nepopisne ječe, zverinska mučenja, kakor jih pozna samo še kitajska justica, glad, epidemične bolezni, pretrganje vseh rodbinskih vezi, pregnanstvo, kaj ni vsega videla in prebolela ruska duša! In zbudila so se stara verska, nacionalna čustva, želja po redu in nravni onovitvi, po očiščenju — sami krvniki so se zagnjusili samim sebi! Značilno je, da je signal za upor izšel iz srede tistih kronštalskih pomorščakov, ki so prfjtvzaprav prvi upostavili boljševiški režim in ga vzdrževali s sredstvi najogab-nejšega in najneusmiljenejsega terorja. V teh ljudeh, ki so oktobra 1917 pomorili polovico svojega oficirstva, preplavili vso Rusijo in vprizorili šentjernejske noči po vsakem večjem mestu, se je zbudil najpreje stari ruski človek, ki po nečloveškem zločinstvu pade na tla in prosi odpuščanja mater zemljo in ves narod ,., Če se posreči strmoglaviti sovjetsko vlado, rusko vprašanje še dolgo ni rešeno. Ni namreč nobene stranke, ki bi imela tal v ljudstvu. Takozvani socialrevolucioneri iz plitve, napol svobodomiselne revolucionarne provincialne inteligence, ne uživajo nobenega zaupanja med mužikom, so prazni frazerji in politično neizšolani. Menj-ševiki so iste vrste ljudje, kmetje pa nimajo nobene organizirane stranke. Edini sin kneza Krapotkina je 1918. leta v permski guberniji pod Kolčakom snoval nekake kmetske zveze na pravoslavni monarhistični podlagi, pa je moral svoje delovanje vsled padca admirala prekiniti, Za dedšči-no po boljševikih se bodo trgali socialrevolucioneri, menjševiki, monarhisti, liberalni kadeti in nebroj še drugih strank. Bati se je, da prvi čas po padcu boljševi-kov ne zavlada v Rusiji še večja anarhija nego je bila. Smisel za organizacijo, disciplino in politično doslednost imajo edinole komunisti, ki imajo tudi jasne cilje pred seboj. »Ustavotvorna skupščina«, ki je geslo vseh protiboljševiških elementov, je res le geslo, kajti izkazala se dozdaj ni vsled nesrečnega nesmisla teh ljudi za politično disciplino, skupni državniški program, žrtve v obči blagor. Najnevarnejši za konsolidacijo ruskih razmer bodo monarhisti in vsi, ki jUradnem listu«. -— Zadruga za zgradbo uradniških stanovanj se snuje v Splitu. Pri nas nima za podobno podjetje nihče poguma, — Nova oprema zagrebške policije. Zagrebški policaji so dobili nove čelade, ki so izdelane po angleškem in amerikanskem vzorcu. V kratkem dobe tudi nove uniforme in palice iz gumija, ki jih bodo nosili namesto tfolitičnl dogodki. '-j- »Eksistenčni minimum.« V Belgradu se vrše velevažna pogajanja med demokrati in muslimani. Demokrati na vsak način hočejo muslimanske poslance vpraviti v vladno večino. Današnje »Jutro« ima o teh pogajanjih važno tiskano poročilo, v katerem veli: »Pri pogajanjih z muslimani se gre v glavnem za to, da se zagotovi raz-jičpim »veleposestnikom eksistenčni minimum,..« Mi bi vprašali, kdaj se bodo demokratje pogajali za to, da se delavcem in drugim revežem zagotovi eksistenčni minimum. -j- Nova kmetska stranka v Dalmaciji. »Hrvatska zajednica« snuje v Dalmaciji novo kmetsko organizacijo pod naslovom: Hrvatska seljačka stranka. Nova stranka bo del Hrvatske zajednice in bo v Splitu izdajala svoj list »Hrvatska Riječ«, ki bo izhajala dvakrat na teden. 4- Iz naše žurnaHstike, V Belgradu že dalj časa izhaja dnevnik »Epoha«, ki ga je do svoje smrti vodil nedavno umrli srbski časnikar Savčič, predsednik Jug. časnikarskega društva. Ta list je podpiral demokrate in je parkrat nesramno napadel ljudsko stranko in njene može. Sedaj »Samouprava« in drugi radikalni listi s prstom kažejo na »Epoho«, češ, da je v tuji službi — v službi zunanjih sovražnikov. To sp pa že zelo zapletene razmere! —■ Tatvina v tržiški predilnici. Orožniki v Tržiču so zaprli Iv. Jernejčevo, ki je v Tomačevem doma, ker je v predilnici ukradla večjo množino bombaža in sukanca. — Hud mož. Občinski urad v Zagorju je nakazal v hiši št. 73 v Toplicah Jakobu Metelku stanovanje, katero je hotel imeti mesar Štefan Košir, Občinski redar Ivan Uršič je dal stanovanje po svoji hčeri očistiti, pri tej priliki pa je prišel Košir in^je Uršičevi vzel ključ. Uršič je na to šel h Koširju in mu vzel ključ, ta pa je zgrabil Uršiča za ramo, in mu zopet iztrgal ključ in kričal na njega: »Pr.,. tat, občinski berač, verižnik, občinska metla, slapa!« Hudemu mesarju Koširju so prisodili v Ljubljani 4 dni strogega zapora poostrenega z dvema postoma. — Leteče pregledovaine komisije za cene so osnovali na Dunaju. Komisije hodijo po tovarnah in delavnicah, da doženejo proizvajalne stroške in nato pregledujejo cene predmetov v trgovinah, ako ne presegajo dovoljene meje. V komisijah sodelujejo praktični strokovnjaki in po en državni uradnik. — Dragocen dar. Ameriške žene so zbrale 120.000 dolarjev za nakup enega grama radija, ki ga bodo poklonile gospej Čuriel na pariški univerzi. — Antisemitsko zborovanje. Od 11. do 13, L ni. se bo vršilo na Dunaju zborovanje nemških antisemitov iz Avstrije, Nemčije in z Ogrskega. Na programu je med drugim veliko ljudsko zborovanje. — Nepošten župan. V Gimselsdoriu pri Dunajskem Novem mestu so 27. m. m. zaprli tamošnjega socialno demokratičnega župana Nikoja Moser radi večmilijonskih poneverjen). Moser je bil do prevrata brez vsakega premoženja, potem je pa postal župan in obenem ravnatelj državne tovarne v Blumau. Začel je razkošno živeti, kakor prvi meščani in si v kratkem nabral milijonsko premoženje. Pri tem je prišel v navskrižje z zakonom in te dni so Moserja odvedli v zapore v Dunaj. Novem mestu. — Obsojena tatova. Ko sta popravljala v Kamni gorici dimnik, sta Janez Dežman, po-domače Ropotov iz Lancovega in Janez Dežman, po domače Hribarjev iz Les okradla Marijo Bohinc in Marjano Novak. Moža sta sicer krivdo zanikala, toda ker sta se jima tatvini dokazali je bil Ropotov obsojen na 3, Hribarjev pa na 6 mesecev težke ječe. £jubljanski dogodki. Ij Cerkveni govori v stolnici so vedno boljše obiskani. Zanimanje zanje je vedno večje. Govori se bodo vršili vsak večer ob 8. uri do prihodnjega petka, lj Smrt na cesti. V nedeljo zvečer je na frančiškanskem mostu postalo slabo vpokoje-nemu polkovniku Ivanu Polajnarju. Ko so ga položili v kočijo, da ga odpeljejo domov, je umrl. Zadela ga je kap. lj Strogo kaznovan žepar. Dežel, sodišče v Ljubljani je obsodilo danes na štiri leta težke ječe Andreja Erdeca, detna iz Crkovca pri Varaždinu. Mož je bil že enkrat na Hrvatskem obsojen na deset let težke ječe. Meseca januarja 1921 je prišel v Ljubljano, kjer je na glavnem kolodvoru skušal ukrasti Fani Schweigerjevi ročno torbico in je začel že rezati jermen, na katerem je visela torbica, kar je Schv/eiger-jeva zapazila in pričela kričati. Erdeca je policija nato prijela, lj Tatica v Akodemskem domu. Deželno sodišče je prisodilo Mariji Perko 3 mesece ječe, ker je kot uslužbenka v Akademskem domu ukradla večjo množino perila. lj Prijet morilec. Gričar Andrej roj. 1883 v Belicerkvi, zidar, je bil dne ji. III. radi hudodelskim umora aretovan. Gričar je umoril dne 7. t. m. v Trstu svojega svaka Luigi Me-neghetija, ter na to pobegnil v Ljubljano. lj Koze v Zeleni jami. V Zeleni jami sta se pojavila dva slučaja koz. JCaša društva. d Fantovski večer Šntpeterskega Orla se vrši v sredo ob 8. uri zvečer. Govori gosp. dr. Zdešar. Pridite vsi! d Dev, Mar. Poljski oriiški krožek priredi v nedeljo, dne 13. t. m. točno ob 3. uri v Ljudskem domu telovadno akademijo. Spored je zelo raznovrsten in bogat. Kdor hoče res lepega užitka, naj se udeleži. K obilni udeležbi vabi odbor, (K) ZaniiHimsii is Prizrena. Krvna osveta. Prav tako samoposebi umevna naprava, kakor so v civiliziranih deželah sodišča in zapori, je med narodi brez urejenih državnih razmer krvna osveta, Turška vlada ni dala ljudem nikakega jamstva, da se bo krivec kaznoval. Zato so se ljudje navadili, da si delajo sami »pravico« po načelu,: kri za kri! Najhujše pri tem pa je, da to medsebojno krvoprelitje gre v nedogled-nost, v brezkončnost. Vzemimo da član rodbine A umori člana rodbine B. Sedaj so vsi moški člani rodbine B dolžni, da umore morilca iz rodbine A, če pa ne morejo njega, pa vsaj kakega njegovega najbližnjega sododnika (brata, očeta ali sina). Recimo, da se to zgodi in da je morilčev brat žrtev krvne osvete, Sedaj bi človek mislil, da ste obe rodbine »bot«. Ne! Sedaj pa pride nad moške člane rodbine B sveta dolžnost, da maščujejo smrt svojega sorodnika. In to gre in infinitum. Cenijo, da pogine 20 odstotkov vseh moških Albancev vsled krvne osvete. Na ženske se krvna osveta ne raztega. Človek se vendar za življenje boji in zato morilec navadno pobegne v gore iz strahu pred osveto: postane dostikrat hajduk in živi od ropa. Rodbina umorjenega ga išče. Razvije se neko vojno stanje, Kač Se pa človeku posebno čudno zdi, je dejstvo, da to vojno stanje pozna celo — pr®" mirje, »besa« ga imenujejo Albanci. Ker ženske sovražnih rodbin dostikrat kljub temu prijateljsko med seboj občujejo, se sporoči preganjanemu,, da bo vladala n. pr< 14 dni »besa«. V tem času se celo zgodi da je preganjani gost preganjalčev, kajb gostoljubje je Arnavtu sveto. Če se ozremo nazaj v kulturno zgodovino, vidimo, da odgovarja krvna osveta samo najprimitivnejšim državnim odnoso®-Že Homer pozna možnost, da se morile® odkupi od krvne osvete s tem, da plača sorodnikom umorjenega odškodnino, (n XVIII. spevu Iliade omenja Homer sliko, ki predstavlja tožbo zaradi odškodnine za ubitega človeka. Obtoženec trdi, da je odškodnino plačal, tožitelj pa, da je ni dobil Na tleh pa ležita dva talenta zlata za tistega, ki bi prepir najbolje razsodil.) To odškodnino so imenovali Grki »poine«. 0® tega so vzeli Rimljani svoj izraz »poena«< ki pomenja prvotno denarno kazen, pote® pa sploh vsako kazen. Če se bo našim oblastim posrečilo, vsaj omeje krvno osveto, bodo s tem zapf-le vir brezmejnega gorja in ustvarile predpogoje, da pričnejo Albanci vstopati v družino civiliziranih narodov. ——1 Jfatoliški obzornik. * Benae je pri nas na Slovenskem nezn® no ime, na Francoskem je pa dovolj znal® Njegov oče je bil zidar, trd zidar. Svojega si* na ni dal krstiti, niti po krščansko vzgojiti i® je umrl, ne da hi bil spravljen z Bogom. Nj®' gov sin je odkorakal v boj kakor pravi moderni pagan. V zadnji bitki je bil težko ranjen in odveden v bolnico, kjer si je želel duhovnik3' da bi ga krstil. In pozneje je želel javno povedati, da umira kakor katoliški kristjan, re' koč: »Tako hočem dati vsaj zgled svojim vrstnikom in povedati, da se Francoska ne rnore ohraniti drugače, kakor da se povrne k Cerkvi.« * Liverpolski nadškof Whiiefide je umrl Njegova smrt pomeni za njegovo škofijo in c® lo katoliško cerkev na Angleškem težko izg®' bo. Neustrašeno se je potezal za pravice katoličanov, posebno v šolstvu in ga je liberalna vlada Lloyda Georga čislala in se ga je bala r. .lil.,,,.:- r..|—,T.A Nr~7T;;'t M.HiO hA Širite ŽSS“ ■aoDKBRES jpw*w| gvAMOJCBj« M&uKtrt* g*aacmucai n, m Knusnl Emmaii ttsarasuaS Ur—wmrS fa—nwaž Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Česa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubil**!, Imate bolečine? V obrazu? V celem t®' lesu? Vaše mišice in živci Vam odpoved'® jejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid-Bodete se čudili! 6 clvojnatih ali 2 vel^p specialni steklenici 42 K, Državna trošari' na posebej. AH trpite na počasni prebavi? Na sl®' bem apetitu? Zaprtju? Proti temu pod13! gajo prave Fellerjeve Elza - krogljice! ” škailjic 18 K. Prava želodec okrepčujoe® švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Onl° in poštnina posebej, a najceneje. E u g ® ^ V. Feller, Stubica donja, E1 s a trg št. 245 , LI r v a t s k a, A E. Bulwer: 32 PtagSedajl dareul a Pompslib* ČETRTO POGLAVJE. OSavkov tekmec pritiska pri tekmi naprej. Jona je bil e-den onih sijajnih značajev, ki jih samo enkrat, dvakrat srečamo v življenju. Združevala je najredkejše poze mrke darove, duha in lepoto, z največjo popolnostjo. Nikdo ni nikdar imel večjih duševnih lastnosti, ne da bi si jih bil svest — združitev skromnosti in zaslužnosti je kaj lepa, ampak kjer je za-služnost velika, skromnost, ki jo občudujemo, nikdar ne prikrije njenemu lastniku njene veličine. Ponosna zavest gotovih lastnosti je, da se ne more razodeti vsakdanjemu svetu, ki daje duhu oni boječi, previdni, skrbni značaj, ki daje človeku misliti, ga žarnice, kadar nameri nanj. Nikari so ne varaj, nečimumi po-r.vetnjak, z mislijo, da je boječe vedenje onega velikega moža znamenje, da ne pozna svoje premoči nad teboj — da je zgolj teženje po samočislanju, kar meniš, da je skromnost. Le prerilno se zaveda, kako neizmerno večji je od tebe; zmeden je samo radi tega, ker se na krajih, kjer nameriš nanj, iznenada vidi ponižanega do tvoje male visočine. Ne rnzgovarja se, ne misli, ne občuje s, takimi kakoršen si li — samo tv o j a malota je, ki ga pripravlja v zmedo in zadrego, ne njegova 1 Jona je spoznala svojega duha, a obenem z ono očarujočo spretnostjo, ki je po pravici ženskam lastna, je imela tudi .dar, ki si ga more lastiti tako malo sorodnih duhov manj okretnega spola — namreč dar, da je uravnavala in prilagodila svoj cčarujoči razum po onih, na katere je namerila. Iskreči se vrelec je dajal vodo vsem, enako obali, votlinam, cvetlicam, okrepčeval je, se smehljal, blestel vsepovsodi. Tisti ponos, Id je neizgib-na posledica duševne premoči, je kazala neprisiljeno — v njenih prsih se je združeval v neodvisnost.Tako je hodila svojo lastno jasno, samotno pot. Prosila ni nobene priletne ženske, da bi ji bila vodnica in čuvarica — sama je hodila ob svetlobi svoje neomajljive čistosti. Ni se pokoravala nobeni tiranski, zapovedujoči šegi. Prilagodivala je šego svoji volji, ampak tako rahločutno, s toliko žensko nežnostjo, s tako popolno nepomotljivostjo, da ni bilo mogoče reči, da dela silo šegi, ampak, da jo je obvladovala. Mogoče je bilo, da je človek ni ljubil, ker je bila videti previsoka za ljubezen preprostih značajev; ako pa jo je človek vzljubil, je bilo to oboževanje. Neizčrpen je bil zaklad njenih milin — olepšavala je najpreprosteje delo, vsaka beseda, vsak pogled od nje se je zdel čaroben — človek, ki jo je vzljubil, je stopil v nov svet, je zapustil to puhlo, vsakdanjo zemljo. Prišel je v svet, kjer so njegove oči videle vsako stvar skozi čarobno steklo. V njeni navzočnosti mu je bilo, kakor da bi poslušal izbrano godbo, se pogreznil v ono čustvo, ki ima tako malo pozemskega na sebi in ki godba ž njim tako navdušuje — ono opojnost ki oplemenjuje, poveličuje, ki obvlada čutila, to je res, a jim da duševni značaj. Potemtakem je bila kakor ustvarjena, da obvlada in zamika manj navadne, srčnejše človeške narave; ljubezen do nje je združevala dve strasti, ljubezen in častihlepje — človek je hrepenel po višjem, ko jo je oboževal. Ni čuda, da je popolnoma preobvladovala in očarala skrivnostno, a strastno dušo Egipčana, človeka najhujših strasti. Njena lepota in njena duša sta ga enako očarali. Odiočivši se od navadnega sveta je ljubil ono smelost v značaju, ki se je enako osamosvojil in odločil od navadnega življenja. Ni pa opazil, ali ni hotel opaziti, da jo je ravno ta osamosvojitev še bolj oddaljevala od njega kakor od preprostih ljudi. Njegova samotnost je bila tako različna od njene kakor so si zemeljski tečaji, kakor sta si noč in dan. On je bil samoten vsled temnih, svečanih grehot — ona zbok svojega krasnega duha in zbok čistosti svoje kreposti. Če že ni bilo čudno, da je Jona tako očarala Egipčana, je biio še manj čudno, da je tako iznenada kakor neizogibno prevzela dobro, solidno srce Atenčevo. Vesela nrav, ki je bila videti narejena iz svetlobnih žarkov, je bila vodila Glavka do zabav. Udavši se razkošnosti svoje dobe je ravnal po pokvarjenem nagnenju prav tako kakor po razvedrujočih glasovih mladosti in zdravja. S svojo vedro naravo je premostil vsako brezno, vsako jamo, ki je čez njo taval. Njegova domišljija ga je mamila, a njegovo srce ni bilo pokvarjeno. S svojim razumom, ki je bil mnogo bistrejši, kakor se je dozdeval njegovim tovarišem, je spoznal, da so hlastno merili na njegovo bogastvo in njegovo mladost; on pa je zaničeval bogastvo razen kot sredstvo uživanja do-čirn je bila mladost ona velika vez, ki ga ie. družila ž njimi. Res, da so ga navdajali nagi' bi do plemenitejših misli, do višjih ciljev, kfl' kor jih more nuditi zabava: ampak cel svet mu je bil kakor ogromna ječa, vladar K iffl3 pa njen ječar; in ravno one vrline, ki bi ga svobodnih atenskih dni delale častihlepnega' so ga naredile v zasužnjenosti celega sveta ue' delavnega in vnemamega. Kajti v oni nen® ravni, napihnjeni civilizaciji je bilo vse pr®' povedano, kar je bilo plemenitega pri tek®0” vanju. Častihlepje je bilo na tistem despot' skem, razkošnem dvoru zgolj borba p rili z®' vanja in lokavosti. Lakomnost je postala odi' no častihlepje — ljudje so se poganjali pretorstvo in razne province samo kot za d°'. voljenje za plenitev, in vladanje je biio zgod izgovor za ropanje. Le v majhnih državah j® slava najčistejša in najdelavnejša — čim bolj so omejene meje, tem gorečnejše jo rodoljub' je. Javno mnenje je tod osredotočeno in moč* no — vsako oko vidi in spoznava tvoja dej® nja — tvoji javni nagibi so spojeni s tvoji®* zasebnimi vezmi — vsak prostorček tvojeg3 ozkega okoliša je poln postav, poznanih li i*' za detinstva —■ plosek tvojih sodržavljani je kakor dobrikanje tvojih prijateljev. Amp3** v velikih državah je samo dvor glavno mesto, pokrajine pa, ki so ti neznane, nepoznane P° šegah, običajih in morebiti tudi po jeziku, D*' majo. nikake pravice do tvojega rodoljubi3’ predniki, njihovih prebivalcev niso tvoji. Na dvoru se poganjaš za naklonjenost ne za sl® vo, v oddalji od dvora pa ti je javno mnenje izginilo izpred oči in samoljubje nima nikak® proliuieži. • ■(Dalje)«