TRGOVSKI L: «« Časopis xa trgovino, Industrijo In obrt. 'e Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v . °^//0 LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 28. februarja 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 25. Glavna določila predloga zakona o neposrednih davkih. k** Na inicijativo ministra za finance g. dr. Stojadinoviča je izdelala generalna direkcija neposrednih davkov tretji načrt zakona o neposrednih davkih, ki naj nas dovede do izenačenja davčnih bremen. Ta zadnji načrt se v glavnem razlikuje od dosedanjih načrtov v tem, da opušča davek na delo, to je dvojno obdačevanje službenih prejemkov s posebnim davkom na delo in z dohodnino in davek na imovino. Tudi sicer ima novi načrt precej izprememb, ki značijo izdaten napredek napram prejšnjim načrtom. Priznati se mora, da so se pri tem vpoštevali marsikateri predlogi in da se je načrt s tem precej približal sedaj v Sloveniji in Dalmaciji veljavnemu zakonu o osebnih davkih, osobito glede dohodnine. Merila za posamezne davčne vrste so še vedno jako trda. Očividno še niso definitivno ugotovljena, ker je jasno, da se tako ostra merila nikakor ne morejo in ne smejo poveljaviti. V tem oziru opozarjamo samo na davek od podjetij in obrtov, na davek od poslopij in na dohodnino, ki vsebujejo napram sedanjemu položaju preobčutno. poostritev. V informacijo naših interesentov bomo priobčili v podlisku v obširnem izvlečku glavna določila načrta, da se morejo naše organizacije, pa tudi posamezniki z njimi seznaniti, jih proučiti in zavzeti svoje stališče. Regulativne hranilnice v Sloveniji. (Nadaljevanje.) IV. Konkurenca. Občutno konkurenco delajo hranilnicam, ki bi imele po svoji svrhi zbirati le prištedeni denar, posojilnice (zadruge) in banke, katere imajo v namenu privabiti prištedene vloge ravnotako uvedene »hranilne knjižice«, kakor hranilnice. Konkurenca je postala tem občutnejša, ker hranilnice pri svojem starokopitnem poslovanju, baziranem na pravilniku iz leta 1844, niso mogle slediti vsakokratnim razmeram na denarnem trgu, kar je imelo za posledico, da vloge ne samo niso naraščale, temveč da so celo padale, ker se je denar začel nalagati pri posojilnicah in bankah, ki so nudile mnogo ugodnejše obrestovanje in moderno poslovanje. Brez škode se seveda to ni moglo trajno držati. V boju za obstanek in za boljšo bodočnost so morale hranilnice uvesti pasivni tekoči račun, ki omogoča na eni strani hranilnicam, da slede premembam obrestovanja vlog na denarnem trgu, na drugi strani pa olajšuje vlagatelju denarno dispozicijo o dobroirrtetju, s katerim razpolaga tudi brez knjižice s pismenim nakazilom ali s čekom.. Seveda se te kratkoročne vloge niso smele naložiti kot dolgoročna komunalna ali hipotekama posojila, vsled česar so hranilnice morale uvesti kratkoročno aktivno kcntokorentno izposojevanje. Vlada kot nadzorovalna oblast se tej novi panogi hranilničnega poslovanja ni upirala, ker je uvidela, da se staro poslovanje mora umakniti modernejšemu načinu poslovanja, ki edino more vzdržati hranilnice v njihovem gospodarskem boju. Seveda so za vse aktivne kontokorentne posle merodajna določila hranil. pravil glede pupilarne varnosti dovoljenega posojila. Jako nevarna konkurentinja je re-gulativnim hranilnicam vstala v Državni hipotekarni banki. V Sloveniji se namreč ves denar sodnih varovancev steka v regulativne hranilnice kot edine pupilamovame zavode; po določilih zakona o državni hipotekarni banki pa se bode moralo odvajati pu-pilami denar Državni hipotekarni banki. Če ostane ta zakon v veljavi, v doglednem. času naše hranilnice ne bodo imele nobenega pupilamega denarja več. Ker so to najstalnejše vloge, bo pogrešanje tega denarja za hranilnice hud udarec. Želeti bi bilo, da se to ne zgodi in da ostane pri starem, ker so hranilnice nad vsak dvom vzvišeni zanesljivi in likvidni denarni zavodi, ki točno in brzo poslujejo ter ustrezajo vsem zahtevam sodišč. V. Naložbeni zavod. Ker sc vloge pri hranilnicali stal-nejše kot pri dingih denarnih zavodih, so bile hranilnice od vsega počet-ka najboljše odjemalke naložbenih vrednostnih papirjev, zlasti državnih, dcčim jim je kupovanje delnic, čeprav najboljših, prepovedano. To okolnost je izkoristila do dna bivša Avstrija, ki je po svojih državnih komisarjih pritiskala na hranilnične uprave, da so nakupile ogromne množine vojnih posojil. Pri hranilnicah z nemško upravo je šlo seveda podpisovanje pcscjil mnogo bolj gladko od rok, kakor pri slovenskih hranilnicah. Bre- j me vojnih posojil je za te zavode, ki imajo le malo ali nič rezerve, tako ogromno, da ga brez državne pomoči ne bodo mogle prenesti. Državna uprava bo morala to upoštevati tembolj, ker se hranilnice nakupu vojnih posojil niso mogle upirati, ker bi bila sicer Avstrija njihove upravne odbore razpustila ter namestila svojega uradnika kot gerenta, ki bi bil pač prav vse vloge porabil za podpis vojnih posojil, šel eventuelno še dalje in podpisal vojna posojila tudi že na račun prihodnjih vlog, kar se je ponekod tudi zgodilo. VI. Organizacija. Do 1. 1909 med slovenskimi regula-tivnimi hranilnicami ni bilo nobene notranje zveze, dočim so bile hranilnice v Sloveniji z nemško upravo včlanjene v ?>Reichsverband deu-tscher Sparkassen« oziroma v »Cen-tralbank deutscher Sparkassen in Osterreich . Dne 13. novembra 1909 pa se je ustanovila v Ljubljani Zveza jugoslovanskih hranilnic (Savez jugosla-venskih štedionica), ki ji je namen, podpirati in gojiti koristi slovanskih hranilnic v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, dosezati enotno postopanje v vseh važnejših stvareh, tičočih se uradništva, skrbeti za pregledovanje hranilnic po strokovnjakih in dosezati s svojo uredbo gospodarsko osredotočenje . Izmed 31 regu-lativnih hranilnic v Sloveniji in Dalmaciji so skoro vse pristopile tej Zvezi. Protivno /Zadružnim zvezam?, (zvezam posojilnic) pa ta Zveza ni denarni zavod, temveč le nekak skupni upravni ali posvetovalni organ hranilnic z revizijsko pravico in je bolj formalnega značaja. Trdnejša organizacija v materijalnem pogledu se je potom prevzema Kranjske deželne banke osnovala v Hipotekarni banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 1. 1922 z delniško glavnico Din 2,500.000'—, ki je sedaj zvišana na Din 5,000.000-—. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. je imel dne 27. februarja-1. I. svoj redni občni zbor pod predsedstvom gospuda Ivana Kneza v lastnih prostorih. Iz zanimivega poslovnega poročila za preteklo leto povzamemo sledeče: Za preteklo leto je z zadovoljstvom konstatovali v gospodarskem pogledu, da je konsolidacija v državi napredovala. Promet se je izboljšal v vseh panogah. Železnice in brodarstvo so v popolnejši meri Ustrezale naraslim prometnim potrebam tvornega in osebnega prometa. L udi obveščevalni promet se je izpopolnjeval ter so postale prilike pri pošti, brzojavu in tudi telefonu odločno ugodnejše. V naši agrarni zemlji je letina odločilna okolnost za gospodarsko tehtnico. Navzlic obilnim padavinam so bili uspehi letine v splošnem nad povprečnostjo dobri. Zadovoljiva je bila vobče letina za žitarice, prav obilna za koruzo, ki tvori za našo državo letos spričo nezadovoljivih uspehov letine v mnogih merodajnih deželah agrarne proizvodnje mogočno postavko v naši veliki kupčiji z inozemstvom. Velike prirodne resurse naše zemlje prihajajo ob napredujoči normalizaciji vse bolj do veljave ter vpo-števno množe naše eksportne količine v korist naše trgovinske bilance. Že prejšnje leto je bil naš eksport velik. V letu 1924 je zopet izdatno napredoval ter se prav vpoštevno dvignil po množini in ' rednosti izvoženega blaga. Naš izvoz je znatno nadkrilil uvoz, ki se drži že dve leti v tesnejšem obsegu spričo denarne krize, pa tudi spričo dejstva, da so po 6 letih ponehali nakupi v inozemstvu, namenjeni obnovi zemlje. Iz predloga zakona o neposrednih davkih. 1. Davek na zemljišča. (Porez na zemljište. Načrt JI. 11—81.) Temu davku so zavezana vsa zemljišča na teritoriju naše kraljevine, kolikor se obdelujejo ali so pripravna za obdelovanje. Podlaga za odmero davka je katastrski čisti donos, ki se ugotovi za površino enega hektarja. Višina katastrskega čistega donosa se ravna po kulturi in boniteti zemljišča. Vsa zemljišča se razdele v sedem kultur. Vsaka kultura pa po boniteti v osem kultur. Vsaka krajih, v katerih je katastrski čisti donos v katastru že ugotovljen, se ta donos ne ugotovi na novo, ampak se sedanji katastrski čisti donos le toliko poveča, da bo ustrezal povprečnim pridobitnim razmeram v 1. 1919, 1920, 1921, 1922 in 1923. To delo izvrši komisija za izenačenje zemljiškega davka s sedežem v Beogradu. Načrt računa s tem, da bo to prehodno stanje trajalo le do konca 1. 1935 in da bo do takrat mogoče napraviti tudi v Srbiji in Črni gori zemljiški kataster, na kar se zemljiški davek končno izenači. Do takrat veljajo dosedanji zakoni o katastru. Davčno merilo znaša 20% kakor do sedaj. 2. Davek na zgradbe. (Porez na zgrade. — Načrt čl. 32.-47.) Davku na zgradbe so zavezana vsa poslopja, namenjena za stanovanje ali drugo trajno uporabo. Za poslopja se smatrajo vse ne- premične zgradbe brez ozira na materijal, i katerega so izgrajene. . . Davka so trajno oproščene med aru grmi tovarne in industrijske zgradbe, kolikor n služijo za stanovanja. V mestih, v Kater vlada pomanjkanje stanovanj, se opro> davka nove zgradbe in nove dele obstoječi zgradb, ako obsegajo izključno mala stanovanja, za dobo 15, oziroma 10 let, ako obsegajo stanovanja brez ozira na velikost, za dobo 12, oziroma 10 let in ako obsegajo pretežno stanovanja za dobo 10, oziroma 5 let. Doba začasne davčne prostosti se ravna po dobi dograditve poslopja do konca leta 19«^° ali do konca leta 1927. Zgradbe za začasne namene ali zgradbe, ki se smejo postaviti le za omejeno dobo let, ne morejo biti začasno davka oproščene. Pravico do začasne oprostitve je uveljaviti s posebno prošnjo, vloženo v roku, ki ga določi minister za finance. Prekoračenje tega roka do dobe 6 mesecev izpregleda minister za finance. Kdor ne prosi za začasno opro-ščenje tudi v tem roku, izgubi pravice do zakonite ugodnosti. Začasna davčna prostost ne obsega hkratu tudi oproščenja od pribitkov. Za davčno podlago se smatra: a) pri v najem oddanih poslopjih: dogovorjena letna najemnina ob koncu leta pr davčnim letom; . b) pri v najem neoddanih poslopjih: vi e -nost letne najemnine, ki se plačuje za n r bližje slično stanovanje. Ako ni predmet za primerjanje, se oceni najemno vredno po prostem prevdarku. . . Najemna vrednost za eno sobo ne sme Dii manjša nego 300 Din. — Kmečke hiše na deželi in delavske hiše v industrijskih krajin, ako prve nimajo nad pet stanovalnih delov, druge pa ne stanovanj z več nego dvenut sobama, plačajo kot davek za vsako sobo 30 dinarjev na leto. Od kosmate najemnine se sme odbiti za vzdrževalne stroške, upravo in amortizacijo: 1. v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Novem Sadu in Zemunu 20%; 2. v ostalih mestih in trgih, kopališčih in letoviščih 25%; 3. v selih 30%. Davek na zgradbe znaša 30% od najemnine ali najemne vrednosti po odbitku stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo. Ako je zgradba, ali del zgradbe glede najemnine pod zaščito stanovanjskega zakona, se odbitek za vzdrževalne stroške, upravo in amortizacijo podvoji (na 40, 50 ali 60%). Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ‘ki so jo prijavili. Tudi najemniki izgube vse pravice, katere jim daje zakon ali kakšna uredba napram hišnemu posestniku, ako v davčni prijavi ali v odgovorih na vprašanje davčnih oblastev dajejo glede najemnine netočne izjave ali potrdila. 3. Davek od podjetij, obratov in poklicev. (Porez na poduzeča, radnje in zanimanja. — Načrt čl. 48.-61.) Davku na podjetja, obrti in poklice so zavezana vsa samostojna trgovska, industrijska, rudarska in obrtniška podjetja in obrti in vsi drugi samostojni pridobitni poklici iz-vzemši podjetja, ki javno polagajo račune. Davkoplačevalci se dele v tri skupine: , a) vsi trgovski, industrijski, rudarski, obrtniški in"tem slični obrati; b) vsi samostojni pridobitni poklici (svobodni poklici, obrtniki, ki nimajo nad 2 pomočnika, in zakupniki po alikvotni udeležbi na dobičku (na polovico, tretjino itd.); c) vršilci uslug raznim osebam s pretežno ročnim delom proti odškodnini, n. pr. nosači, postreščki, delavci po akordu, dnevničar-ji brez stalnega nameščenja itd. j Davku niso zavezana opravila posestnikov 1 zemljišč v okvirju njihove ekonomije izključno za svoje gospodarstvo in lastni pri-• delki posestnikov v okvirju običajnega gospodarstva. j Davka na podjetja in obrate je razven | podjetij in obratov samoupravnih korporacij, slednjih kolikor služijo za korist javne uprave, oproščena hišna industrija pri onih, ki se bavijo ž njo le s pomočjo družinskih članov in ne najemajo delavcev, dalje ako delajo po naročilu ali krošnjarijo, odnosno prodajajo svoje izdelke brez posebnega lokala. Davka so oproščena tudi druga postranska opravila malih posestnikov, ako jih opravljajo le od časa do časa in nimajo značaja stalnega obrta. Dalje so oproščeni tega davka obrati invalidov in drugih oseb, ki so nesposobne za vsako drugo opravilo in bi jih sicer morala vzdrževati država in samoupravne korporacije, nadalje zakupi malih poljedelcev, ki izključno s tem vzdržujejo se-i be in družino in skladišča ter prodajalnice. v katerih se prodajajo izdelki obrtnikov, ki že posebej plačujejo davek na podjetja in obrate. Finančni minister je pooblaščen, da more Naš dinar je tekom preteklega leta precej dosledno kazal vzpenjavo smer. Do kraja leta je močno pridobil na vrednosti ter po svojem valovanju in hitrem dviganju motil, pa tudi zaviral tečaj trgovskega dela osobito v eksportni kupčiji. Poslovili krogi si splošno žele stabilizacije, vsaj pa umerjenega in postop-iu ga jačanja nacionalnega novca, to tembolj, ker ob brzem sunkovitem dviganju vrednosti naše valute v zemlji sami živ-Ijenski standard navzlic višjim tečajem dinarja v inozemstvu ostaja neizpreme-njen in zlasti cene živil ali trdovratno vztrajajo ali pa celo rastejo, sledeč rastočim cenam na svetovnem trgu. Naša industrija in naša eksportna trgovina ne more odoleti trdemu pritisku tujih kon-kuicntov, ker je pocenitev režije in produkcije izključena, dokler traja drago življenje. Na našem denarnem trgu je bil v preteklem letu položaj dokaj napet. Trda je bila za denar in visoko ceno je imel. Od časa do časa je za spoznanje popustila napetost, ali stare rane so se zopet odpirale in odprle. Vesel pojav je, da se \ prebivalstvo vrača zaupanje do denarja in spoštovanje denarja. Varčnost je večja. Tudi visoke naložne obresti so ugodne učinkovale na razpoloženje prebivalstva. Jasno to kaže stanje hranilnih vlog, ki so'v preteklem letu lepo naraščale. Lansko leto za industrijo, trgovino in obrt vobče ni bilo ugodno. Obrtno delo je opešalo, trgovci so prevedli manj robe. Ker je denar- drag in pičel, so plačila v mnogih strokah postala zamudna in počasna. Pasi so kupčije proti gotovini postale izjema in je posojanje in upanje na dolge roke zopet prišlo močno v na-vedo, so v blagovni kupčiji poslovne menice še prav redke. Velika trgovina in industrija ima v svojih knjigah mnogo terjatev. Po denarja je pa dobaviteljem tem težje priti, ker preobremenjena sodišča počasi poslujejo ter je zakonita obrestna mera za današnje prilike res ob-soletna. Pokler je denar drag in redek, je slabo okolje osobito za stavbeno delavnost. ki je bila tudi v prošlem letu le neznatna. Mrtvilo v stavbarstvu težko prizadene s stavbeniki vse obrtne vrste, ki so v zvezi z gradbeno podjetnostjo. Tudi v preteklem letu je naša domača obrtnost ostala brez času in prilikam primerne nove carinske tarife, katera bi edino mogla pospešiti industrialno delavnost in ustvariti potrebnih delovnih prilik. Kreditni zavod je zaključil preteklo poslovno leto z zadovoljivim uspehom. Obratoval je celo leto s povišanimi lastnimi sredstvi, katerim odgovarjata tudi doseženi večji promet in čisti dobiček. Celokupni promet je znašal v letu 1924 Pm 18.406,760.000-—. Cisti dobiček znaša Pin 3,415.642 — pri delniški glavnici 123^ milijona dinarjev. Občni zbor je odobril predložene letne račune, bilanco ter račun izgube in dobička, ter sklenil, da je za leto 1924 plačati dividendo I')in 10 —. od delnice počenši z 2. marcem 1925. Nemika zunanja trgovina v letu 1924. V preteklem letu je bilo importa za več kot 2.7 milijard državnih mark več kakor eksperta, samo v decembru za skoraj 570 milijonov več. Uvoz 1924 v Izvoz 1924 v tisočih mark tisočih mark Živa živina 92.467 13.713 Živila in pijače 2,070.934 419.142 Surovine 3,(586.780 408.089 1’olfabrikati 897.054 439.091 Fabrikati 1,781.213 5,191.418 Zlato in srebro 181.877 35.401 9,316.841 0,560.854 6,500.854 2,749.987 Uvoz decembra je za 261 milijonov d. mark večji kakor je bil uvoz novembra, izvoz pa za 96.4. Znak lanske zunanje trgovine je izredni importni prebitek. Primerjanje z letom 192B nam pove, da ima ta vi- j soka pasivnost svoj vzrok v prvi vr- j sti v zvišanem uvozu živil, pijač in fa- i brikatov. Uvoz leta 1.924 se je zvišal napram letu 1923 za približno 50%, dočim je bil izvoz skoraj isti. V decembru je šel nazaj — napram novembru — uvoz živil in pijač, uvoz pšenice, rži, sadja in sladkorja, dvignil se je pa uvoz riža, južnega^ sadja, mleka, surovega masla, sira in slanine. Surovin in polfabrikatov so im-portirali v decembru za celih 140.5 milijonov državnih mark več kakor v novembru; po vrsti: surovi bainbaž, volna, mineralno olje, stavbni les, kože, rudnine. Manj so pa importirali hmelja, železne rude, surove svile in premoga. Uvoz fabrikatov se je^ napram novembru dvignil za 82 milijonov mark, zlasti tekstilije in železnina. Tudi usnja in tekstilnih strojev so več uvozili kakor izvozili. Glede izvoza, ki se je napram novembru dvignil za 96.4 milijonov mark} izkazuje december povišanje pri živilih in pijačah, zlasti pri sladkorju. Tudi izvoz surovin se je zvišal, zlasti izvoz premoga in nekaterih kemičnih surovin. Na zvišanem izvozil fabrikatov so udeleženi v prvi vrsti izdelki valjaren, nato stroji, barve in barvila, usnje, kemični, farmacevtičin in elektrotehniški izdelki, steklenina. Nazaj je pa šel izvoz otroških igrač, tekstilij in blaga iz žlahtnih kovin. Zaradi pasivnosti bilance si nemško strokovno časopisje ne tlela nobenih skrbi. Pravijo, da zvišani import slednjič ne pomeni nič drugega, kakor zvišano kupno moč prebivalstva. S pridnostjo in s smotrenim delom hočejo slednjič pasivnost znižati. Tolažijo se s tem, da so spet drugim enakovreden činitelj v svetovnem gospodarstvu. pravne in fizične osebe oprostiti tega davka 7-a ona podjetja in obrale, ki so osnovani v javne, dobrodelne in obček^ptne namene in ne donašajo nobenih ali pa le tako neznatne dohodke, da ne pridejo v poštev. Davčna dolžnost pričenja s prvim dnem onega meseca, ki sledi otvoritvi obrta; prestane pa koncem onega meseca, v katerem davčni zavezanec obrt proda ali trajno preneha V primeru smrti se davek ne odpiše in tudi na novo ne odmeri, ako dediči nadaljujejo obratovanje. Davek plačuje lastnik obrata, v primeru družbe v katerikoli obliki pa vsi družabniki solidarno. Podlaga za odmero davka je celoletni čisti donos podjetja ali obrta v letu pred davčnim letom. Čisti donos podjetja ali obrti tvorijo skupni prejemki v davčnemu letu pred-idočem letu po odračunanju dopustnih odbitkov. Ako se poslovno leto ne sklada s koledarskim letom, se vzame v račun ono poslovno leto, ki je končalo pred davčnim letom. Vsoto skupnih prejemkov mora davčni zavezanec dokazati z začetnim in končnim inventarjem, z računom aktiv in pasiv in z računom izgube in dobička. Skupnim prejemkom se ne prištevajo dobički iz prejšnjih let in morebitne subvencije. Način ugotovitve odmerne podlage določata čl. 50. in 57. predloga tako-le: Od verodostojno dokazanega kosmatega .dohodka se smejo odbiti: J.. Najemnina za lokale. 2. Dvakratni katastrski čisti donos od zemljišč, od katerih je predpisan zemljiški davek, ako se substanca teh zemljišč uporablja v obratne namene (kamenolomi, kopanje peska itd.). 3. Plače in dnevščine pomožnega osobja v gotovini ali naravi, i 4. Stroški, potrebni ža dosego kosmatega ! dohodka. 5. Pri industrijskih in rudarskih podjetjih odpisi za amortizacijo strojev in drug mrtvi inventar ter za poslopja, kolikor niso zave-zana davku za zgradbe. Višino odpisa določa davčni odbor. 6. V. resnici plačani posredni davki, davek na poslovni promet, takse, avtonomne doklade in davščine, prispevki bolniškim blagajnam nameščencev, zavarovalne premije itd. 7. Prispevki v bratovske skladnice in »lični prispevki za pokojninske fonde nameščencev, ako je davkoplačevalec^ po zakonu ali dogovoru, odobrenem od državnih oblastev, zavezan plačevati te prispevke. 8. Pri rudarskih podjetjih še vse specijalne rudarske davščine, zakupnine, odškodnine itd. 9. Izgube na poslovnih terjatvah. 10. Prejemki iz inozemstva v primeru reci-procitete. Od kosmatega dohodka pa se ne morejo odbiti sledeče postavke tudi, ako so verodostojno dokazane: 1. vsote, porabljene za povečanje obrata, za povečanje osnovne glavnice ali za odplačilo dolgov; 2. neposredni davki z vsemi pribitki; 3. plačilna vrednost dela članov družine v obratu, ako žive ti člani skupno z davkoplačevalcem; (Dalje sledi.) Trgovina. Uremij trgovcev Celje opozarja svoje člane, posebno pa speceriste-uvoznike, na razpis Generalne direkcije carin v Beogradu, ki je glede izvornega spričevala za kavo, čaj in riž, pod C br. 5610 z dne 7. februarja t. 1. odredila, da za navedene predmete se sprejmejo le taka izvorna spričevala kot pravilna, na katerih je vizum konzulata, ki je predstavnik one države, od katere faktično izvira kava, čaj in riž. Torej dosedaj je veljalo n. pr. za gornje predmete, ki so se uvažali iz Trsta, potrdilo Magazzini Generali v Trstu, da je blago angleškega izvora; po sedajšnjem odloku pa mora poleg potrdila Maggazzini Generali na izvornem spričevalu biti tudi potrdilo v Trstu se nahajajočega angleškega konzulata, ki mora potrditi, da je blago faktično angleškega izvora. Uradni elan trgovske in obrtniške zbornice ljubljanske za Celje je v torek dne :■!. marca t. 1. od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). Indeksne številke na Ogrskem. — Indeksna številka za veletrgovino se je v mesecu januarju t. 1. na Ogrskem znižala povprečno za 1.7%. Živila so se podražila za K’ %, industrijski predmeti pa pocenili za 3.4%. Stroški za preživljanje so padali tudi v prvi polovici meseca februarja t. 1. in sicer se je znižala indeksna številka za preživljanje od 1. do 15. februarja t. 1. od 20503.17 na 20212.62 točk. Poravnalno postopanje. Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Antona Thalerja, trgovca na Glincah. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem kot trgovskem sodišču v sobi št. 140 dne 23. marca 1925 cb desetih, in o imovini Jo-sipine Klemenčičeve, trgovke na Rečici pri Bledu. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 112 dne 3. aprila 1925 ob enajstih. Industrija. Nova ležišča premoga v Belgiji. — V ; Belgiji so se odkrila v Stokoroye nova ležišča premoga. Kopači so zadeli v globočini 500 metrov na prvo plast premoga, široko 79 cm. Vesela vest se je takoj razširila po vsem okraju in na zvoniku stokoroye je zaplapolala državna za-. stava. HtBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS ANGLEŠKI PREMOG, ŠLEZIJSKB BRIKETE dobavlja I JGLIRIJA", Ljubljana i KRALJA PETRA TRG 8. Telel. 220 ' J**" Plačilo tudi na obrokel '•C Obrt Akcija za reorganizacijo obrtnega pospeševanja. Dne 26. t. m. popoldne se je i vršila v Trgovski in obrtniški zbornici j seja odseka za reorganizacijo Urada za j pospeševanje obrti. Sejo je vodil zbornični predsednik g. Knez, prisostvovali so poleg članov odseka gg. Ogrina, Zadravca in Franchettija tudi še ravnatelj Urada za pospeševanje obrti g. ing. Gulič in zbornični tajniki gg. dr. Murnik, dr. Windischer in dr. Pless. Po pozdravu g. predsednika je podal g. dr. Pless pregledno sliko o dosedanjem razvoju akcije za oživitev pospeševanja in je j ob koncu prosil predsednika, da da na razpravo predlog, ki ga je stavil v zadnji seji združenih odsekov zbornični svetnik gosp. Franchetti in ki gre za tem, da se Urad za pospeševanje obrti nasloni na zbornico. Obširno in izčrpno je utemeljeval g. dr. Windi-scher zahtevo, da se mora obrtništvu nujno pomagati; Obrtno - pospeševalni urad, ki ob danih razmerah ne more razvijati nikake aktivnosti, se naj čim tesneje nasloni na zbornico, ker more pospeševanje obrti uspevati samo v najožjem stiku s faktorjem, v katerem je osredotočeno vse naše gospodarstvo in strokovno prizadevanje. Gospod dr. Murnik poudarja, da je didaktična stran pospeševalne akcije najvažnejša. Začeti je treba s tečaji in to čim preje, ker bodo imeli obrtniki od tega največji uspeh. Ing. Gulič pojasni gmoten položaj urada, ki onemogoča vsako uspešno delovanje. G. svetnik Zadravec pravi, da je na akciji živo interesirana tudi industrija. Zbornica naj imenuje odsek, ki bo določal smeri za delovanje tega urada; urad sam pa se naj prenese v zbornico. Ko »e urad ojači, se naj ustanovi filiala za mariborsko oblast. Podpreds. Ogrin navaja, da žrtvujejo druge države za obrtno pospeševanje velike vsote, lpi pa nosimo že vzdrževanje šol in hočemo sedaj prevzeti nova bremena. V konkretnem primeru pa ni proti temu, da zbornica pomaga uradu za pospeševanje obrti, za katerega se naj pripravijo v zbornici primerni prostori. Svetnik g. Franchetti ponovi svoj že v združenih odsekih stavljeni predlog, ki vsebuje zahtevo, da bi naj zbornica prevzela Urad za pospeševanje obrti v svojo rižijo pod pogojem, da li država zagotovi subvencijo vsaj v oni meri, kakor jo daje sedaj tej instituciji in da najde ta akcija tudi moralno in gmotno podporo pri političnih strankah. V nasprotnem primeru naj bi se pa zbornica lotila pospeševalne akcije v lastnem delokrogu s prirejanjem tečajev i. dr. Predlog g. Franchettija je bil končno sprejet. S iA4\*T i SvcUbm . . , *\ Sžki 11 v zunArtA«. Najbolj*! Šivalni In pletilni Stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. Pisalni stroji,Adler' in ,Urania‘. Kolesa iz prvih tovarn .Dilrkopp', ,Slyria‘, Waf. fenrad' ,Kayser‘- Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico ki posluje v novopreurefcnlh prostorih Ljubljani, Mestni trg st. O. r. z. z o. as. i 3»- ' • Hranilne vloge in vloge na tekoči račun '»C obrestuje najugodneje ter jih izplačuje | takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. -i Daje tudi TRGOVSKE KREDITE '•C ter sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Mjfe ii uiti Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon štev. 40, 457, 548, 805, 806 Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd, itd. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice Žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Podložne pločice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi Verige Vijaki z maticami Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po -vzorcih in risbah najceneje. Uustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. V*-’: , PrBmetBi zaveii za iirenioB 1 il. v liohliani prodaja PREMOG Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premo-govnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premogi in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. Brez konkurence NARAMNICE lastnega proizvoda od najcenejše do najfinejše vrste nudi IVAN SAVNIK, Kranj Slovenija. Na željo se poSlJejo vzorci. NajboljSi Šivalni stroj Je etilno Is Josip Peteiinc-a znamka Oritzner in Adier ta rodbino, obrt In industrijo Ljubija n n '7*515 Pouk f vezenju brezplačen. Večletna garancij*. Delavnica n** popravil h Mo veliko ToUfi n 913 Ne malo Oglašajte v Trgovskem listu 1 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe LEIPZIGU U PROLJEČB OD 1.-7. MARTA TEHNIČKI SAJAM OD 1.-11.MARTA. Informacije i doznake daju počasni zastupnici za Hrvatsku, Slavoniju, Dalmaciju i Sloveniju SO KOLO VIČ L22S2 Medjunarodno odpremništvo i carinsko posredništvo Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! Telefon 25-73 ZAGREB PAROMLIN tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfineiši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO ! l Tehnično in higiienično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. j Pisarna: Ljubljani, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje. « L1UBL1ANSKA KREDITNA BANKA j [Uslunovljenn 1900. *"————— Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) , , PODRUŽNICE: - Dekliška limita i 51,1.1'-Skrnne meni ni Din 10,001.011- Brežice. Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor« MetlcovIC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, SpUt, Trat. AGENCIJA: Logatec. Poštni tek. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261,413, 502, 503, 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela [ Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tlak tiskarne »Merkur«, trgovako-industrljake d. d.