Sprememba v gospodarskem in družbeno-političnem sistemu ^ujno vodi k pomembnemu elementu stabilizacijskega programa, k taki kreditno-monetarni politiki, ki naj zagotovi skladnejše razmer-med posameznimi oblikami potrošnje in rastjo družbenega produkta.
Ker gre za zelo pomembne in kvalitetne spremembe, smo tokrat Zaprosili našega finančnega strokovnjaka — direktorja gospodarske mančne službe Ika Ravnikarja, da našim bralcem pojasni nekatera vPrašanja.
Vprašanje: Nas kot izvajalce gradbenih del prvenstveno zanima investicijska potrošnja ter kako bomo poslovali ob omejevanju kreditne ekspanzije?
Odgovor: Potreba po spremembi v konceptu kreditne in monetarne politike, ki se vključuje v stabilizacijski program, daje slutiti, da sedanj' koncept ni povsem ustrezal in da je Y tem iskati vsaj de! vzrokov za po-lave nestabilnosti v minulem obdobju.
Znano je, da je primarna emisija znatno presegla okvire, ki so bili sprejeti v začetku leta 1970. To pome-nk da bomo v okviru stabilizacijskega programa čutili določene ukrepe na polju kreditno monetarne politike. Dejstvo je, da sta emisija in kre-ditno-monetarna politika dejavnika, ki lahko pomembno vplivata na skladnost razmerja med proizvodnjo In potrošnjo in končno tudi na ravnovesje v plačilni bilanci.
Kadar sta za gospodarske razmere značilna visoka stopnja inflacije in močno naraščanje primankljaja v Plačilni bilanci, je neogibno učinkovito ukrepati na področju kreditno monetarne politike.
Zalo v sedanjih razmerah omejijo kreditno ekspanzacijo, kar nujno Vpliva na investicijsko dejavnost.
Trdimo lahko, da smo v našem Podjetju normalno poslovali do oktobra lanskega leta.
Naše dobavitelje smo plačevali v Predpisanih rokih, inozemske nabave so tekle po načrtovanih terih.
Vprašanje: Kje naj torej iščemo odgovor in vzroke sedanje splošne Uelikvidnosti in kakšno vlogo imajo Pri tem poslovne banke?
Odgovor: Znano je, da so prav poslovne banke poklicane in dolžne
skrbeti za ohranitev likvidnosti. Krivcev je več, ne nazadnje gospodarstvo in gospodarske organizacije, saj smo sami na ves glas lansko leto imenovali »izjemno«, menda kar v pravem pomenu beede, ne da bi se zavedali, kakšne posledice ima taka ekspanzija na celotno gospodarstvo.
Omejitve, ki so vplivale na manjšo likvidnost poslovnih bank, so bile za obvez-no zvišanje obveznih rezerv pri Narodni banki, zvišanje likvidnostnega procenta in ne nazadnje 50 odstotni depozit od vrednosti uvoženega blaga.
Poslovne banke nimajo nobene možnosti, da hj reagirale na omejitve tako, da bi potegnile denar s tistih mest, na katera je bila usmerjena čezmerna emisija.
Restriktivne ukrepe izvaja banka na njihovega poglavitnega komitenta — dolžnika, t. j, na gospodarstvo, kar se odraža v vedno večji zadolženosti.
Zal moramo ugotoviti, da nismo uspeli s predvideno ustavitvijo rasti cen, ki naj bi bile leta 1972 v skladu z gibanjem cen na svetovnem trgu, in tudi ne s stabilizacijskimi ukrepi, ki so pričeli veljati 29. oktobra 1970 in so naslednji:
—	zamrznjene cene industrijskih izdelkov in maksimirane cene posameznih izdelkov in storitev;
—	zaostreni pogoji pri odobravanju potrošniških kreditov (največ 6.000 dinarjev) in strožja kontrola namenske uporabe kreditov;
—	in končno, kar sem že omenil, 50 %i dinarski depozit za uvoženo blago za dobo 90 dni.
Ker nismo uspeli s temi ukrepi, smo priča ponovnemu pritisku na zvišanje cen, kar povzroča nadaljnjo nestabilnost.
Narodna banka je postavljena pred ponovno težko preizkušnjo, kako zaustaviti dviganje cen in — seveda — dviganje osebnih dohodkov. Danes pa ugotavljamo, da 11 % omejitev osebnih dohodkov, ki je bila določena za dobo do konca aprila, ni več vzdržna. Če do postavljenega roka zaradi časovne stiske ne bo uspelo. skleniti samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, bo v maju zaradi naraščanja življenjskih stroškov treba določiti višjo zgornjo mejo dviga osebnih dohodkov vsaj za prehodno obdobje.
Vprašanje: Kakšna naj bi bila po vašem mnenju nova usmeritev v sistemu financiranja ter ali so naši vodilni člani kolektiva in politične organizacije v podjetju že dojele bistvo teh velikih sprememb?
Odgovor: Pri nadaljnjem razvijanju samoupravnega sistema se pomembno področje sistemskih raziskav nanaša na bančni sistem. Osnovna usmeritev je v likvidaciji državnega kapitala, ki je bil doslej prevladujoči vir za kreditno zmogljivost bank, zlasti na področju investicijskega kreditiranja gospodarstva.
Nadaljevanje na 2. str.
DRAGI TOVARIŠ TITO! OB VAŠEM 79. ROJSTNEM DNEVU VAM ISKRENO ČESTITAMO Z ŽELJO, DA BI NAS TAKO USPESNO VODIL ŠE MNOGO LET.
Delavski svet je razpravljal
Na seji dne 23. aprila letos je delavski svet obravnaval in potrdil osnutek samoupravnega sporazuma, analizo poslovanja podjetja in analizo osebnih dohodkov za leto 1970 ter analizo poslovanja za prve tri mesece letošnjega leta. Potrdil je končne obračune pogodbenih del za investicijska dela v tujini, plan sredstev skupnih potreb v podjetju, plan investicij, plan sredstev za varstvo pri delu in plan centra za izobraževanje.
Komisija za pripravo samoupravnega sporazuma pri republiškem sindikatu gradbenih delavcev je pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v, gradbeništvu. Ta sporazum zagotavlja, da se bodo delovne organizacije pri delitvi dohodka ravnale po doseženih rezultatih dela in poslovnih uspehih tako, da bo zagotovljen življenjski standard delavcev. Podatki o gibanju življenjskih stroškov bodo povzeti iz uradnih statističnih podatkov.
V sporazumu je zajet tudi predlog o terenskih dodatkih, ki bo pripadal izključno delavcem na terenu, dodatek za ločeno življenje zaradi več stroškov ločenega življenja, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, dnevnice ter kilometrina za uporabo osebnega avtomobila za službene namene. Delavski svet je pooblastil glavnega direktorja in predsednika delavskega sveta, da ta sporazum podpišeta v načelih, ki so bili predloženi v obravnavo delovnemu kolektivu.
Delavski. svet je vzel k znanju poročilo in analizo poslovanja podjetja in analizo osebnih dohodkov za leto 1970.
Analiza je pokazala, da smo živeli v izredno konjunkturnih razmerah, saj smo v letu 1970 izredno presegli naše planske obveznosti ter povečali v primerjavi z letom 1969 vrednost proizvodnje za 67 °/o, vrednost čiste proizvodnje za 59 9/o, čisti dohodek za 65"/« in izplačila osebnih dohodkov za 57 °/<>. Gotovo je na naše lepe uspehe in velik obseg proizvodnje vplivalo delo v Portorožu, kjer smo delali vso zimo in mrtve sezone sploh nismo občutili. Povečala se nam je tudi režija in je večja od planirane.
Po posameznih poslovnih enotah se je ugotovilo, da ima poslovna enota Celje močan obseg proizvodnje, tudi čisti dohodek se je od leta 1969 podvojil.
;
|§§||||»';
S "1

1111
Jesenice so^ vrednost proizvodnje povečale za 89 °/o in so v tem pogledu na prveni mestu.
Enota Koper je dosegla v letu 1970 najboljše rezultate in je nad povprečjem drugih enot.
Enota Ljubljana je dosegla v Portorožu lepe uspehe, število zaposlenih se je povečalo za 10 "/o.
Ljubljana okolica ima relativno najmanj nadur med gradbenimi enotami, najbolj pa so se povečali izplačani osebni dohodki na uro, in sicer za 46 °/o.
Maribor po obsegu proizvodnje znatno prekaša druge enote ter je po dinamiki na prvem mestu. Znatne kapacitete ima v Portorožu ter so imeli v letu 1970 30 %> več zaposlenih kot leta 1969.
Ravne izkazujejo najmanjšo dinamiko čistega dohodka in izplačanih osebnih dohodkov. Stalež zaposlenih se je" povečal za 10 °/o.
Enota Nizke gradnje, ki je najmlajša izmed enot, je zaključila poslovno leto z izgubo, zato enoti manjka sredstev za izplačila osebnih dohodkov.
Dinamika obratov ni dosegla dinamike naših gradbenih enot. Cene pa so se povečale za 17 %>. Ekonomičnost poslovanja obratov se je izboljšala v primerjavi z letom 1969.
V razdelitvi sredstev skupnih potreb podjetja je delavski svet poleg vsakoletne razdelitve sindikalnemu odboru podjetja, sindikalni organizaciji centrale, športnemu društvu, regresa za počitniške domove in podpore družinam ponesrečenih izredno odobril tudi posojilo sindikalni organizaciji novoustanovljene enote Nizke gradnje v znesku 20.000 din. Imenovana organizacija je bila ustanovljena šele septembra 1970 ter ob ustanovitvi, ni imela finančnih sredstev. Zaradi najnujnejšega dela v organizaciji in v skrbi za dobro počutje delovnega človeka je nabavila TV sprejemnik, športne rekvizite in nekaj izvodov časopisa. Organizirali so tudi proslavo 29. novembra ter obdarili otroke članov kolektiva za dedka Mraza.
Delavski svet podjetja je nadalje odobril plan investicijskih nabav za leto 1971.
Nadalje je obravnaval predlog predračuna centra za izobraževanje za leto 1971, ki v svojem planu zajema štipendije, poklicne šole, tečaje, šolnine, družbeno-poiitično izobraževanje, izobraževanje na delovnem mestu, dopolnilno izobraževanje in tečaje tujih jezikov. Poleg raznih raziskav, strokovnih ekskurzij je v planu zajeta tudi dotacija za sofinanciranje interesne skupnosti za izobraževanje delavcev v gradbeništvu. To je povsem nova funkcija bodočega telesa, ki bi nekako usklajeval potrebe šolstva v gradbeništvu. Predračun je sestavljen na osnovi sedanjega položaja in kadrovskih potreb za leto 1971.
Nadaljevanje na 2. str.
d&ktua&HO
Težave pri sprej
Zavestno odloča, sprejema sklepe in odgovarja lahko le tisti, ki je pravočasno in kvalitetno informiran
Informiranje je izredno pomembno za samoupravljanje v delovni organizaciji. Poznavanje potrebnih informacij o predlaganih odločitvah lahko bistveno vpliva na njihovo sprejemanje. Zavestno odloča, sprejema in odgovarja lahko le tisti, ki je pravočasno in kvalitetno informiran. Sposobnost za razumevanje informacij in njihove uporabe je pri posameznikih različna, ker je različno tudi njihovo splošno znanje. Zato je potrebno v naši delovni organizaciji, kjer je struktura zaposlenih različna, prilagajati vsebino informacij ravni, na kateri jih lahko posamezna skupina zaposlenih sprejme in razume.
Informiranost o delu samoupravnih organov, delu služb in posameznikov nam omogoča tudi oceno njihove dejavnosti ter seznanjanje s problemi in rešitvami, o katerih odločajo.
2e v temeljnih načelih statuta je podano načelo: »Delavski svet podjetja je kot najvišji organ upravljanja dolžan omogočiti, da so vsi člani delovne skupnosti informirani o delu samoupravnih organov v podjetju. Organ upravljanja je dolžan obravnavati predloge članov delovne skupnosti v zvezi z njihovim delom in v zvezi z izboljšanjem poslovanja podjetja. Člani imajo pravico dobiti odgovor na svoja vprašanja organom upravljanja.« Tako je uresničeno načelo, da je v samoupravni delovni organizaciji nujno komuniciranje (obojestransko informiranje) med delavci in samoupravnimi organi ter med delavci in vodstvom podjetja. Iz določila statuta izhaja:
—	da morajo biti delavci obveščeni o delu samoupravnih organov,
—	da morajo samoupravni organi obravnavati predloge članov delovne skupnosti.
—	na dane predloge, oziroma postavljena vprašanja je dolžan organ, kateremu so predlogi ali vprašanja naslovljeni, odgovoriti v 30 dneh.
Člani delovne skupnosti imajo pravico biti obveščeni o gospodarjenju in poslovanju podjetja. Za sredstvo obveščanja določa statut Gradisov vestnik, oglasno desko, sestanek delovne skupine ali enote, okrožnice in obvestila te posebne publikacije, kot so: razmnoženi statuti, pravilniki itd.
Odgovornost — vezana na pravico biti obveščen
V skladu z ugotovitvijo, da samo obveščeni delavci lahko aktivno sodelujejo pri upravljanju podjetja, in odgovarjajo za svoje odločitve, je tudi ugotovitev, da na področju obveščanja delavci nimajo samo pravice biti obveščeni, temveč tudi dolžnosti in odgovornosti, ki so s tem povezane.
Obveznosti, ki jih statut navaja za delavce v zvezi z obveščanjem, so:
—	vsak je dolžan seznaniti se s posredovanimi informacijami;
—	če se delavec v postopku za sprejemanje samoupravnih odločitev po lastni krivdi ni seznanil s posredovanimi informacijami, nima pravice dajati pripomb, predlogov in ugovorov na sprejete odločitve;
—	da prevzamejo osebne in splošne posledice odločitev;
—	da varujejo poslovno tajnost v zvezi z dobljenimi informacijami;
—	da dajejo predloge in pripombe.
Navedena statutarna določila nam prikazujejo, da je informiranje nujen pogoj za aktivno sodelovanje pri upravljanju. Z boljšim obveščanjem se bodo izboljšale tudi možnosti posameznika za sodelovanje pri upravljanju in s tem v zvezi tudi njegova odgovornost. Eden izmed pogojev za uresničevanje samoupravne odgovornosti je pravočasno, pravilno in kvalitetno informiranje delavcev. Poleg tega je potrebno še znanje, da informacije razumemo ter jih lahko koristno uporabimo, oblika upravljanja, ugodna psihosocialna klima, aktivnost ter pripravljenost posameznika za sodelovanje. V splošnem pa imamo pri informiranju predvsem naslednje cilje:
—	prizadevanje za kroženje informacij od samoupravnih organov, strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij do članov delovne organizacije in obratno;
—	ustvarjanje javnega mnenja v delovni organizaciji;
—	ustvarjanje pogojev za razvijanje in izboljšanje samoupravljanja;
—	usposabljanje delavcev za samoupravne funkcije.
S tem seveda niso doseženi vsi cilji, katere naj bi informativna dejavnost v delovni organizaciji zasledovala.
Izpolnjevanje teh ciljev ima tudi humani aspekt, ker informativna sredstva omogočajo delavcu, da ocenjuje učinke posameznih odločitev in da predvidi možne posledice odločitev. Kvaliteta procesa odločanja je odvisna od učinkovitosti informacij. Informativna sredstva so tudi močan instrument družbene kontrole pri sprejemanju in izvajanju odločitev, prav tako imajo močan vpliv na dvig splošne kulture, na socialno vzgojo in na medosebne odnose.
Zato želimo čimveč obojestranskega informiranja in sodelovanja.
Vsi statistični podatki in tudi stvarno stanje po gradbiščih kaže, da gradbeništvu primanjkuje kvalificirane delovne sile.
To spoznanje se iz leta v leto stopnjuje, letos pa je položaj že kritičen. Ob koncu marca sem bil v Opatiji na posvetovanju, ki so ga pripravili zvezna gospodarska zbornica, zvezni sindikat in zvezni gradbeni center.
Predmet razgovorov je bil: »Enotni sistem izobraževanja gradbenih kadrov v SFRJ«
Zanimive so nekatere statistične ugotovitve s tega posvetovanja.
Ob koncu leta 1970 smo imeli na področju SFRJ naslednje šole:
—	13 gradbenih fakultet s 6722 slu-
šatelji,
—	5 višjih gradbenih šol z 2395 slu-
šatelji,
•— 33 srednje tehničnih šol s 15.111
dijaki,
—	23' vajenskih šol s 5950 učenci,
—	13 delovodskih šol z 811 sluša-
telji.
Vidimo takoj katastrofalno stanje pri vajenskih šolah. Učni programi in načrti po različnih republikah so zelo različni in bo potrebno še veliko truda in dobre volje, če bomo hoteli to uskladiti.
Nesporno je. da KV delavcev ni in jih kmalu tudi ne bo. Dodatno razsaja po Jugoslaviji še »virus« inozemstvo!
Trenutni izhod iz te situacije je, da izobrazimo kadre iz lastnih vrst. Kako je to pri podjetju Gradis? Če bomo hoteli tudi v prihodnje korakati v neki dostojni razdalji s tehničnim napredkom in dosegati uspehe kot največje gradbeno podjetje v republiki Sloveniji, si moramo bili na jasnem, da so ljudje najmanj tako važni kakor cement in železo.
Pri nas se ogromno piše o kadrih. Vse vemo, kako bi moralo biti, kadrov je pa vedno manj, oziroma odhajajo tja, kjer so pogoji boljši. Eden glavnih vzrokov, da kvalificiranih ljudi nimamo, je stimulacija. Dokler tega problema ne bomo energično rešili, kadrov ne bomo imeli.
Če vzamemo pri Gradisu nekaj številk iz letnega poročila za leto 1970, vidimo, da imamo v kolektivu 60 °/o ljudi iz drugih republik. V letu 1970 je prišlo v podjetje 31 %> Slovencev in 69 %> iz drugih republik. Južne republike so edini rezervoar delovne sile, s katerimi lahko računamo.
Imamo dobre stike z raznimi zavodi za zaposlovanje, vendar ti, kljub dobri volji ne morejo preskrbeti kvalitetne delovne sile.
KV delavcev ni več. Preko zavodov in tečajev dobimo samo PK delavce, in še te v večini slabe. Res pa je tudi, da je tisto kar je npr. v Gra-čanici dobro, pri nas komaj zadostno!
Ne ostane nam drugega, da vzgojimo kvalificirane kadre iz lastnih vrst in da izpopolnimo, kar se znanja tiče, tiste PK delavce, ki jih dobimo preko tečajev iz drugih republik.
Apeliral bi predvsem na tehnični in delovodski kader, da posveti posebno pozornost tem PK tečajnikom iz drugih republik, ker drugih nimamo.
Velika večina so v redu fantje in če bodo videli, da imamo pravilen
odnos do njih in jim hočemo tudi nekaj pokazati, jih naučiti, tega prav gotovo ne bodo odklonili. Bodimo korektni in pravični do sodelavcev iz drugih republik in prepričan sem, da se bomo skupno veselili naših nadaljnjih uspehov. Zelo vesel bom, če mj bo enkrat en PK tečajnik zaupal, da ga je ta in ta delovodja strokovno nekaj naučil. Zadnjič sem slišal žal manj spodbudno izjavo: »Ta delovodja me ne bo ničesar naučil, saj ta zna samo nadure pisati!« Pa brez zamere.
Ing. Dragovan Sever
Z gradnje avtoceste
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
Nova usmeritev v sistemu financiranja družbene reprodukcije naj odpira prostor za veliko širše samo-financiranje gospodarstva, kar naj bi močno okrepilo materialno osnovo samoupravljanja.
Z gospodarsko reformo v letu 1965 so bili sprejeti ukrepi, ki naj bi uresničili družbeno gospodarske cilje. Vendar samo ukrepi še ne jamčijo za uspeh, če ni za to potrebnega hotenja in prizadevanja. Nismo dovolj trdno in zavestno uresničevali uzakonjenih ukrepov, zato gospodarska reforma iz leta 1965 ni uspela.
Resolucija o družbeno-ekonomski politiki za leto 1971 nalaga vsem, ki odločajo o investicijskih naložbah, da se sme investicijska potrošnja gibati izključno v mejah razpoložljivih sredstev.
Pristojni organi bodo zaostrili kontrolo, če so zagotovljena sredstva, in to še pred pričetkom investicije, ter zaostrili kontrolo nad izvajanjem predpisov.
Vsi sprejeti ukrepi so pravzaprav še vedno v začetni fazi delovanja. Menim pa, da jih naši kolektivi še niso dodobra dojeli oziroma jih ni udar dosegel. Spomnimo se na leto 1965 Ze leto prej smo v podjetju čutili zoževanje fronte investicij. Opp-mogli smo se nekje v letu 1968. Takrat je upadla celo stanovanjska gradnja. Upajmo, da sedanji ukrepi ne bodo segli na to področje, saj nenehno ugotavljamo, kako zaostajamo na tem področju.
Ne povsod! Že sedaj opažamo, da v določenih regijah ne bodo sposobni kreditirati stanovanjske gradnje. Koprska banka na primer ne bo niti podaljševala danih kreditov za proizvodnjo stanovanj za trg, niti odobravala novih.
Vsekakor se bo na vsak način potrebno prilagoditi potrebam tržišča, ki ga bo težko osvajati, brž ko bo nastopila doba nelojalne konkurence.
Naša trenutna angažiranost nas ne sme uspavati! Že danes se moramo v danih možnostih truditi v vseh po-
slovnih enotah za akvizicije del v zimskih mesecih in za leto 1972.
Vsi živimo v pričakovanju, da se bo položaj, ki nas vsak dan izne-nadi, na drv g način še bolj zaostril. Manjka osnovnih vrst gradbenega materiala, cene divjajo, nelikvidnost je splošna spremembe doživljamo čez noč!
Vprašanje: In končno, kaj smo že sami ukrenili za preprečitev tega?
Odgovor: Imamo nenehno potrebo po nabavah materiala, strojni opremi, investicijah. Zaostrujemo medsebojne odnose — ne sprijaznimo se z dejstvom, da so za stabilizacijo potrebne določene omejitve, da moramo vsak na svojem delovnem mestu prispevati svoj delež, 'če hočemo gospodarske ukrepe uresničiti, je zaključil razgovor tovariš Ravnikar.
Delavski svet je razpravljal
V	planu sredstev za varstvo pri delu za leto 1971 je delavski svet odobril predložen predračun v višini 2,220.825 din. Pri sestavi plana je odbor upošteval potrebe, ki so jih nakazale poslovne enote, število zaposlenih, raznovrstnost objektov, sredstva, ki so na razpolago in program varstva v podjetju, Z dosedanjim smotrnim vlaganjem sredstev smo v podjetju dosegli prav lepe uspehe. Delavci imajo na razpolago varovalna sredstva, poskrbljeno je vsestransko za njihovo varnost. Že sam podatek iz leta 1968. ki prikazuje, da se je v podjetju poškodoval vsak 5. delavec v primerjavi z letom 1970, ko se je poškodoval vsak 11. zaposleni, vidimo, da sredstva, ki jih vlagamo v varnostne naprave, niso zavržena.
Za počitniška domova v Ankaranu in v Poreču je delavski svet odobril najnujnejše nabave, ker je sezona tik pred vrati.
V	nadaljevanju je delavski svet odobril odstop pravice uporabe zemljišča podjetju »Emona« iz Ljubljane proti odškodnini.
Sprejel je tudi ostavko predsednika odbora za investicije tov. Janeza Kuštrina, ki zaradi preobremenjenosti ne more več opravljati te funkcije. V odbor so kooptirali direktorja gospodarsko finančne službe tov. Ilca Ravnikarja, Novega predsednika pa bodo volili na prihodnji seji, ko bodo dobili pristanek od predlaganega člana.
Delavski svet je nadalje odobril razdelitev sredstev iz udeležbe poslovnega sklada po dejavnostih na dan 1. 1. 1971 in potrdil končne obračune za investicijska deta, ki smo jih izvajali v Avstriji pri firmi »Uni-versale« na Dunaju.
Za nadaljevanje izgradnje soseske Nove Jarše, ki jo gradimo za tržišče, bo podjetje zaprosilo Ljubljansko banko za premostitveni kredit. Vložilo bo tudi prošnjo za konverzijo dela kratkoročnega kredita, ki je odobren za proizvodnjo stanovanj za tržišče.
Ponovno so obravnavali, kako je z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti naših štipendistov. Upravni odbor centra za izobraževanje bo ponovno proučil podaljšanje zaposlenosti vsem tistim, ki so si pri podjetju pridobili kvalifikacijo.
Obravnavali so tudi predlog, da bi imeli vsi zaposleni zidarji in tesarji enotno ročno orodje. V zvezi s tem je bil delavski svet mišljenja, da bi sčasoma uvedli centralizirano nabavno službo.
Prvi rezultati poslovanja našega podjetja iiiiMifl
Rezultati poslovanja za prvo trimesečje letošnjega leta so ugodni, celo malenkost boljši, ko za isto obdobje v letu 1970.
Tako znaša vrednost proizvodnje (VP) za januar-marec 119,68 mio din, to je za 56% večja kot lani. Vrednost čiste proizvodnje (VČP), to je VP zmanjšana za obrtniška dela, znaša 87,45 mio din, kar je za 33 % Več kot lani. Znatno več kot lani je bilo opravljenih obrtniških del, njihov obračun je večji za 138%.
Delitev čistega dohodka na osebne dohodke (OD) in sklade je po Predlaganih merilih razvidna iz naslednje tabele:
Enota	Delež OD Delež skladov
skupaj.......................................84,4	15,6
gradbene enote...............................86,2	13,8
obrati......................................  80,1	19,9
železokrivnica..............................  87,4	12,6
biro za projektiranje........................ 69,2	30,8
Letos smo izplačali za 56 % več osebnih dohodkov kot lani v tem času. Masa izplačanih OD je večja zaradi višjih startnih osnov ter večjega števila zaposlenih oziroma doseženih ur v letu 1971 v primerjavi z letom 1970.
Večina enot je dosegla letos večji ostanek dohodka kot lani. Negativni rezultat, to pomeni, da enota ne krije izplačanih OD iz CD, sta dosegli dve poslovni enoti — SPO Ljubljana in Nizke gradnje.
Vseh ur je bilo doseženih 2,21 mio, kar je 19 % več kot lani v enakem času. Poprečje vseh zaposlenih (brez tujine) znaša za prvo trimesečje letošnjega leta 5276, to je 1084 delavcev ali 26 % več kot lani v tem času. Največji relativni porast zaposlenih opazimo pri KO Maribor, kjer imajo za 45 % več zaposlenih.
Pozitivno tendenco kažejo nadure, ki so se zmanjšale od 250.613 v lanskem prvem trimesečju na 202.936 nadur letos. Nadur je torej 19% manj kot lani. Delež nadur v efektivnih urah se je zmanjšal od 14,8 % lani na 10,2 % letos. Od vseh enot se je povečal delež nadur v efektivnih urah samo v Celju.
Kazalci uspeha so za podjetje na splošno ugodni. VČP na efektivno uro znaša 45,75 din, kar je za 17% več kot lani v tem času. Manjšo VCP ha efektivno uro sta dosegli PE Jesenice in Maribor. ČD na uro je za
* • * ............................. ......
39 % višji kot lani in znaša 12,91 din. Izplačani OD na uro so višji za 31%, najvišji dvig pa je bil dosežen pri ostanku dohodka na uro, ki znaša 2,47 din in je za 87 % višji kot v lanskem prvem trimesečju.
Letos za izobraževanje 3,425.000 dinarjev
Delavski svet je na zadnji seji potrdil predračun centra za izobraževanje za leto 1971. Predračun v višini 3,425.000 dinarjev se v glavnem nanaša na štipendiranje, organiziranje raznih tečajev na specializacijo zaposlenih, dopolnilno izobraževanje, na organizacijo in izvedbo raznih seminarjev za tehnično strokovni kader, na nagrajevanje pripravnikov in podobno. V to vsoto pa niso zajete nagrade vajencev. Po posameznih pozicijah pa se odobrena kvota razdeli takole:
štipendije..................................... 604.156
poklicne šole — tečaji . v....................... • 656.255
šolnine .....'.................................. 70.920
izobraževanje na delovnem mestu................ 492.340
dopolnilno izobraževanje......................... • 279.335
strokovno izobraževanje v zvezi z zak. predpisi	,	.	395,800
družbenopolitično izobraževanje................. 98.000
tečaji tujih jezikov ................................ 25.500
pripravniki.................................... 350.600
razne raziskave.................................15.000
skripta — brošure............................... 25.000
material oprema......................*.............. 196.500
strokovne ekskurzije............................ 90.600
dotacije — pristop k interesni skupnosti in druge
obveznosti................................ 125.000
Skupaj	3.425.006
Pod točko 4. in 5. so upoštevani tudi prispevki zavodu za	zaposlovanje
v Bosni za organizacijo in šolanje tečajnikov.
asmfa
rn-
Ui.h......................	...■■■■■
Levo: Pokazali so nam, kako delajo minimaksi — Desno: Eva Keršič je hitro nudila prvo pomoč »ponesrečencu«
Separacija v Ljubljani je potrebna temeljite rekonstrukcije
Gasilske vaje v KO Maribor
Munchcn: Te dni je gradbišče v Munčhnu in Frankfurtu obiskala posebna komisija v . sestavi: Janez Škofič, Lado Janžekovič ‘in Albert Špindler. Komisija si je ogledala izvajanje varnostnih predpisov in naprav, pregledala naselja, se pogovarjala z delavci. Skratka zanimala se je za delovne in življenjske razmere delavcev.
■	Ljubljana: Nedavno so naše podjetje obiskali predstavniki raznih zavodov za zaposlovanje, med njimi tudi predstavnik republiškega zavoda za zaposlovanje BiH iz Sarajeva tov. Uzelac. V razgovoru so se predvsem zanimali za probleme zaposlen nih delavcev iz Bosne. Med drugim so si ogledali nekatera delovišča in stanovanjske prostore ter se pogovarjali z delavci centralne železo-krivnice.
■	Celje: Delavski svet poslovne enote je za novega šefa komercialne službe imenoval Zdravka Deržeka. Na novem delovnem mestu mu želimo obilo uspeha,
■	Ljubljana: Aprila so v Ljubljani uspešno opravili zaključni izpit naslednji pripravniki: Breda Zver, Danica Šinkar, Danilo Hedžet, Tatjana Juvančič, Bojana Verbič, Venčeslav Ojsteršek, Mirko Skribe, Majda Sattler, Sašo Pirc, Marjan Šmarčan, Franc Kosec in Anton Rakar.
■ Ravne na Koroškem: — Delavski svet je na zadnji seji razpravljal o zaključnem računu poslovne enote za leto 1970. Kljub velikim problemom v preteklem letu je enota poslovanje uspešno zaključila.
Odobrili so nakup novega televizorja in radioaparata ter namenili sindikalni organizaciji 30.000 din dotacije, večjo vsoto 90.000 pa za rekreacijo in doplačilo stroškov leto-6 vanja. Ob zaključku so na 'osnovi veljavnih predpisov o dodeljevanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo namenili 224,812,- din. Sredstva bo prosilcem razdelila komisija za standard in rekreacijo.
■ KO Maribor: Komisija za standard in rekreacijo je na osnovi vloženih prošenj za stanovanje in indi-' vidualna posojila dodelila naročena “ stanovanja naslednjim prosilcem: Mihi Fortuni (VK strugarju), Štefanu Kuzmi (VK ključavničarju) in Štefanu Slavičku (VK ključavničarju)). Prošnje za individualna posojila pa bodo obravnavali na naslednjem sestanku.
Separacija v Tomačevem spada v sklop obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani ter je dobro poznana Poslovnim enotam ljubljanskega bazena, saj iz njenega nenasitnega žrela črpa vsakodnevno 280 do 350 m3 gvanuliranega gramoza. V prvi vrsti je porabnik tega obrat gradbenih polizdelkov sam, ker ga potrebuje za izdelavo betonskih izdelkov. Drugega porabi ljubljanska betonarna, ki izdeluje beton za gradbišča v Ljubljani.
Ker je poraba gramoza precejšnja, separacija ne krije vseh potreb. Ce bi hotela kriti vse potrebe, bi morala delati v dveh izmenah, s tem pa bi bila gramoznica praktično izčrpana hitreje, kot pa je predvideno.
Prijazni vodja separacije tov. Rot-man, ki na tem mestu že 16. leto spretno manevrira med ogromnimi belimi zakladi, ima še vrsto načrtov V prihodnosti. Zeli si, da bi kompletno stavbo rekonstruirali na železno konstrukcijo, ker je dosedanja - lesena - že dotrajana. Večina strojev je bila izdelana po domači zamisli v našem podjetju kot na pr. pralni valji, dozirni valji, elevatorji, transportni trakovi, dehidratorji itd. Vsi stroji odlično delujejo. Saj so na Pr. pred leti s starimi stroji napravili ves dan komaj 250 m3. Danes pa z modernimi stroji in z eno izmeno napravijo ca. 100 m3 več.
Kolektiv separacije šteje z vodjem Vred samo 5 zaposlenih. Vsi ti ljudje so — lahko rečemo — zraščeni skupaj s stroji. To je jedro našega kolektiva, S svojo marljivostjo in Vztrajnostjo so se povzpeli v kvalificirane strojnike, za kar so podjetju prav hvaležni To so: Franc Kovač, ki je pri podjetju že 18 let, Jože Petkovšek, ki je tudi že 18 let pri hiši, Srna ji Kendič je pri podjetju že 7 let in Janez Sošič, ki je pred kratkim odšel v zasluženi pokoj. Manjših popravil se lotijo kar sami, saj stroje dobro poznajo. Vsa večja popravila pa opravijo naši kovinski obrati.
Poleg redno zaposlenih članov separacije pa delajo tu tudi strojniki strojno prometnega obrata na težkih strojih. Tudi oni so se požrtvovalno vključili v ta mali kolektiv ter sodelujejo z njim, kot se pravi »z roko v roki«.
Nad vsemi temi pa bedi kot oče direktor obrata gradbenih polizdelkov ing. Vasle, katerega ta kolektiv zelo ceni in spoštuje, saj vedo, da drug brez drugega ne morejo tvoriti celote, ki je za uspešna in dobro poslovanje nujno potrebna.
Nuša
Da bi bili čim bolje informirani, kako se varujemo ob požarih, smo 16. 4. organizirali demonstracije pod vodstvom našega sodelavca tov. Alojza Senekoviča ter vodjo gasilskega društva Maribor-Studenci.
Ob 13. uri smo se zbrali na dvorišču kovinskih obratov v Sokolski 60. Poleg članov našega kolektiva so bili prisotni tudi delavci »betonarne« gradbenega vodstva. Skupaj nas je bilo z vajenci ca. 250 ljudi.
Najprej smo bili seznanjeni z delovanjem in uporabnostjo vseh gasilskih aparatov — minimaksov. Le-te smo praktično preizkusili pri gašenju improviziranega požara. Pri tem smo ugotovili, da so se najbolj obnesli aparati, ki imajo mokro polnjenje, medtem ko so aparati na suho polnjenje zatajili.
Ob »izbruhu požara« smo poklicali na pomoč gasilce Studenc, kateri šo ogenj kmalu pogasili. Seznanili so
nas tudi z raznimi pripomočki, ki jih uporabljajo pri reševanju. Ena izmed njih je priprava, ki omogoča gasilcu, da se 2 uri neovirano udeležuje gašenja oz. reševanja, brez nevarnosti, da bi se zadušil.
Zelo nazorno so pokazali tudi nudenje prve pomoči ranjencu. To je prikazala Eva Keršič, ki se je za to usposobila na 80-urnem tečaju civilne zaščite. Zato je bil naš »ponesrečenec« v kratkem času povsem strokovno povezan in pripravljen za transport v bolnišnico.
Menimo, da smo s temi vajami dosegli zaželen cilj: Usposobiti zaposlene za ravnanje ob požaru ali nesreči, ki nas lahko nepričakovano doleti.
Priznati pa moramo, da gre velika zasluga za urejenost na tem področju ravno tov. Senekoviču, dolgoletnemu izprašanemu gasilcu, ki nenehno skrbi za brezhibnost požarne preventive.
Gradis na drugem mestu
HUMOR
Že v januarju letošnjega leta smo dobiil poziv, naj se vključimo v tekmovanje ekip prve pomoči »po liniji« civilne zaščite. Tekmovanje je organiziral Rdeči križ Slovenije skupno z upravo za narodno obrambo mesta Ljubljane. Ekipa, ki je bila določena za to tekmovanje, je bila sestavljena iz članov kolektiva kovinskih obratov in strojno prometnega obrata iz Ljubljane. Ekipo so sestavljali: Ignac Zavratnik, Rudi Cotič, Adela Šenčur, Pavla Petelin, Marjeta Šimnovec in Marija Markič.
Ekipa se je takoj vključila v tečaj, ki ga je priredil Rdeči križ. Končna poskusna vaja je bila v sejni dvorani centrale podjetja skupaj z ekipo terena Stari Vodmat.
Tekmovanje ekip se je pričelo v soboto dne 24. aprila dopoldne na TVD Partizan na Taboru v Ljubljani, kjer se je naša ekipa predstavila v zelo lepih uniformah civilne zaščite ter .osvojila drugo mesto v ob-
činskem merilu. Ekipe so imele dokaj težko delo, posebno v teoretičnem delu. V praktičnem delu je bila ekipa zelo dobra in požrtvovalna ter se lahko zanesemo nanjo, če bi se nam že kaj pripetilo.
Pokrovitelj tekmovanja je bila Ljubljanska banka, ki je udeležence nagradila s praktičnimi darili in diplomami.
Ob zaključku tekmovanja čestitamo vsem udeležencem za njihovo dobro plasirano drugo mesto ter se jim pri tem zahvaljujemo za ves trud in požrtvovalnost.
Zahvalo izrekamo tudi tov. Rep-šetu, direktorju kovinskih obratov in tov. Brglezu, direktorju strojno prometnega obrata, tov. Šnajderju in tov. Rakunu, ki so tekmovalcem vsestransko pomagali in tako dopolnili udeležbo podjetja v tekmovanju ekip prve pomoči.
Nuša. .
Bilo je v drugem razredu. Tovarišica vprašat: »Kaj potrebuje nezavesten človek?« Metka hitro odgovori: »Umetno gnojilo«.
Vida Cigan, 5 b.
Oče vpraša Milana, ki se je vrnil iz šole: »Kaj pa ste se danes učili?« Odgovor: »O morski skužvi.«
Učiteljica biologije vpraša Ivana: »Kaj se zgodi s kravo, ki poje velikega metulja?«
Ivan: »Jo napihne«.
Učiteljica: »Kaj pa se zgodi, če se napase v detelji?«
Ivan: »Je sita«.
Učenec je vprašan pri glasbi o glasbilu fagot.
Pa reče: »Falot spada ..;
Marija Hren 6. b
■	Maribor: Delavski svet je odobril delavcem, ki delajo na gradbišču Mercator in na Perutninski farmi v Ptuju ter na gradbišču v Kidričevem, povečanje terenskega dodatka za 40 %, dokler prehrana na gradbišču ne bo v celoti urejena. Povišani terenski dodatek pa ne pripada delavcem, ki se vračajo domov.
■	Ljubljana: V kovinskih obratih in strojno prometnem obratu so na novo preuredili menzo, kjer lahko delavci prejmejo toplo kalorično hrano po znižanih cenah. Menza se je zelo obnesla, saj v njej dobiva toplo hrano skoraj 90 % zaposlenih.
■	Maribor:	Položaj v glavnem
skladišču je iz dneva v dan bolj neznosen. Zato so se dogovorili, da bodo v najkrajšem času preučili lokacijo za postavitev glavnega skladišča.
■	Ravne na Koroškem: Delavski svet je sklenil, da se podeli 30 % gibljivega dela na osnovi efektivno opravljenih delovnih ur iz dohodka preteklega leta.
■	Jesenice: Na zadnji seji delavskega sveta so sklenili, da se iz sredstev za osebne dohodke nameni za izplačilo 580.000 din, razlika pa se prenese v sklad poslovne enote. Razpravljali so tudi o nadurnem delu ter sklenili, da se opravlja le na objektih, kateri morajo biti v roku gotovi in če to terja kontinuiteta dela. Pri tem pa ne sme število nadur presegati 100 ur v enem obračunskem mesecu.
■	Koper: Delavski svet je v komisijo za proizvodnjo in delitev dohodkov imenoval nove člane, in sicer: za predsednika komisije Jožeta Andri-jašiča, za novega člana pa Ivana Purgarja. Prav tako so imenovali v komisijo za delovna razmerja: Rudija Novaka. Iz sredstev enote so odobrili dotacijo sindikalni podružnici v višini 20.000 din.
■	Ljubljana: Delavski svet je iz sredstev za stanovanja odobril Ivld Komljanec din 37.000 ter Martinu Gornarju 18.000 din.

Se trenutek in oder bo na svojem mestu
■ '
Jože Haramos, Andrej Oblak in Jože Jamnik pri kosilu
.. .™ '^1111®!^
Vajenci iz Maribora pri betoniranju betonskih elementov
Mladi tesarji iz Bosne
V besedah in sliki po naši hitri cesti
Od Vrhnike do Postojne
Ceste so vedno bolj pomembne žile v današnjem zelo razgibanem življenju. Toda tam, kjer so ceste, so tudi mostovi, nadvozi in podvozi in pri teh se bomo za trenutek ustavili.
Znano je, da smo na avtocesti Vrhnika— Postojna prevzeli gradnjo nekaj večjih objektov, med njimi največji viadukt pri »raubar-komandi« ter viadukt v Uncu in Ivanjem selu. S posebno filmsko ekipo smo se prvič ustavili v uncu.
Sektorski vodja Lojze Gregorič in mladi inženir Jože Rotar sta se ravno jezila nad nepredvideno zamudo, ki je nastala zaradi okvare na žerjavu.
»Ze spet nekaj dni zamude,« je robantil tovariš Gregorič in nas peljal na deponijo betoniranja nosilcev, da bi si ogledali pokvarjeni žerjav. Nismo se še dobro obrnili, že smo v daljavi zagledali prihajajoči avto lorain, ki bo vsaj za nekaj časa rešil kritično situacijo.
No, tako se je tudi Lojze potolažil, pa čeprav delo ne bo teklo, kot bi moralo. Prepričani smo, da je danes zadeva z žerjavom že urejena.
Pa poglejmo malo na objekt.
Mogočni stebri, obdani z železnimi odri, se ponosno dvigajo v nebo. Lep beton in na stebrih hitre roke delavcev.
»Precej ste že napravili,« sem dejal. »Koliko dela pa je že izgotovljenega?«
»Do roka bomo gotovi,« se je nasmejal tovariš Gregorič ter na kratko obrazložil potek gradnje.
Na viaduku v Uncu so izkopani in zabetonirani vsi temelji ter 130 metrov betonskih stebrov. Skupno je 14 ali 183 m stebrov. Vsi stebri so votli in imajo prerez škatle, ki je konstanten po višini (2,20 X 1,80). Obod pa je debel 50 cm. Zgornji del stebrov zaključujejo konzole, in sicer desno vozišče po 53 m3, leve konzole pa po 43 m3. Viadukt je grajen v vzponu, zaradi tega je desna konzola za 2 m manjša kot leva. Stebre gradijo s pomočjo posebnega vlečnega opaža, konzole pa betonirajo z vibau črpalko, kar je lepo vidno iz objavljene fotografije.
Celoten objekt je bil prevzet na ključ, kar je za nas graditelje velik finančni udarec. Skupno so izkopali 3900 m3 materiala v III. kat. ter 2800 m3 v V. kat.
Podloženega betona je 760 m3, temeljev 1400 m3. V ostalem pa je vgrajeno 4650 m3 betona, 483 ton armature, 91 ton kablov za prej napenjanj e ter 8500 m! opažev stebrov in konzol. Nosilce bomo montirali po istem principu kot pri gradnji mostu v Veržeju. Z montažo nosilcev bodo začeli prve dni meseca maja. Vseh nosilcev je 120. Nosilci so dolgi 25 m ter težki 26 ton.
Tudi v Ivanjem selu nismo v zamudi
Gregorič in njegovi sodelavci imajo dokaj velik sektor. Unec, Ivanje selo in nadvoz pri Postojni, kjer so gotovi že vsi stebri do podnosilne točke.
Dela v Ivanjem selu tečejo po planu.
Izvršeno je vso temeljenje, razen 3 stebrov, ki bodo stali na sedanji cesti Rakek—Logatec. Cesto že prestavljajo. Tudi za most v Ivanjem selu bodo potrebovali 126 prejnapetih nosilcev, ki jih bodo betonirali na posebni deponiji. V Ivanjem selu so gotovi krajni oporniki ter 24 m od skupno 123 metrov stebrov.
V obeh naseljih smo si ogledali stanovanja delavcev, ki so še posebno v Ivanjem selu urejena vzorno in v skladu z vsemi predpisi. Delavci se hranijo v bližnji gostilni. Hrana je sorazmerno draga, saj stane malica, kosilo in večerja 2300 S din, del te vsote regresira podjetje. Dnevno delajo po 10 ur, če je potrebno pa tudi več.
Ogledali smo si še posamezne detajle in po prašni cesti odbrzeli proti Postojni.
Položaj se je obrnil na bolje
Na gradbišču pri »raubarkomandi«, kjer gradi naša enota Gradis nizkogradnje lep, eleganten skoraj 600 metrov dolg viadukt, dela vidno napredujejo. Strokovnjaki in delavci pravijo, da bodo zamudo kmalu ujeli.
Takega mnenja je bil tudi šef gradbišča ing. Janez Bojc. ki smo ga ob tej priložnosti obiskali.
Investitor, domači strokovnjak ter direktor enote ing. Hvastja so sedeli za mizo, na kateri je bil velik kup načrtov in se pogovarjali o problemih, ki se vsak dan pojavljajo pred graditelji.
Predstavili smo se in kmalu nato na velikem gradbišču posneli prve kadre bodočega filma o gradnji viaduktov in mostov na naši glavni magistrali.
Ko smo se po dobri uri vrnili, je razgovor šs vedno trajal. Vključili smo se v pogovor, iz katerega navajamo le nekaj podatkov o poteku gradnje.
Ne bom ponavljal besed, ki so bile že objavljene v Gradisovem vestniku, je dejal direktor enote ing. Boltežar Hvastja. Drži pa, da hitimo kolikor moremo. Problem so še vedno strokovno premalo usposobljeni kadri, manjkajoča mehanizacija ter premalo stimulativen način nagrajevanja na samem terenu. Kljub objektivnim problemom pa na avtocesti ne bomo zadnji, ki bo svojo nalogo stoodstotno izvršil.
»Gledano z laičnimi očmi, dela na gradbišču hitro napredujejo. Kaj ste od meseca februarja pa do danes že napravili,« sem vprašal.
Kar precej v pogovor posegel šef gradbišča ing. Bajc: »Do danes je od 30 temeljev izkopanih in zabetoniranih že 18. Gotov je prečni opornik pri Postojni ter okrog 100 metrov armiranih stebrov. Prav tako je pripravljena deponija za betoniranje nosilcev. Ko to objavljamo, je bil prvi nosilec že gotov. Od 6 podvozov, izgotovljena 2, ter indacijski objekt, na mostu čez Ljubljanico pri Vrhniki, pa izvršena vsa potrebna pripravljalna dela. Dela so torej v polnem razmahu in če nam bo vreme naklonjeno, bomo zamujeno resnično prehiteli,« je dejal ing Bajc.
Nato nam je povedal še vrsto strokovnih podatkov. Ker bomo o gradnji viadukta še pisali, smo to prihranili za pozneje.
Nimamo se kaj pritožiti
Obrnili smo se v naselje. Danes je kritika naselja odveč. Razen sanitarnih naprav je naselje za terenske razmere dobro urejeno. Menza s kantino, lepa kanti-nerka in dobra hrana te kar privabijo, da sedeš k mizi. Postrežba je urejena po principu samopostrežbe in nekaterim delavcem ni najbolj po volji. Toda to je v današnjih razmerah zelo dobra rešitev. Kljub temu, da so delavci stali v vrsti, je delo v kuhinji šlo hitro od rok.
Za mizo smo našli naše strojnike Jožeta Haramosa, Andreja Oblaka in Jožeta Jamnika. Na vprašanje, kako so zadovoljni s hrano in stanovanjem, so vsi istočasno odgovorili, da se nimajo kaj pritožiti. Tako naj ostane tudi v prihodnje.
Na koncu še kratek intervju s Stankom Kostanjevcem in Štefkom Husejdičem.
Organizirajte avtobus za prevoz delavcev
Stanko Kostanjevec je skupinovodja. Vodi skupino nanovo sprejetih delavcev iz SR Bosne in Hercegovine. »Kako ste zadovoljni z novimi delavci?«
»Se kar,« je odgovoril tovariš Kostanjevec. »Disciplinirani so, le strokovnega znanja jim manjka. V glavnem delam s tečajniki. Prepričan sem, da bodo čez čas postali dobri tesarji. Veliko potrpljenja moraš imeti, pa gre.«
»Kdaj ste prišli v Postojno?«
25. maja, in to naravnost iz Bosne. V Žitomisličih smo gradili nov most. V Postojni sem kar zadovoljen, pa tudi bliže doma sem. Domov grem vsako drugo soboto, ob ponedeljkih pa se vračam.«
»In vaši občutki v podjetju Gradis?«
»Bo šlo, nimam pritožb. Organizacija je celo boljša kot prej. Skraja smo se malo bali priključitve, toda sedaj vidimo, da ne delate nobenih razlik. Le delo je zelo zahtevno in si zvečer že pošteno utrujen.«
»Hrana, stanovanje, kulturna dejavnost,« sem spraševal dalje. »No za slednje je premalo časa, včasih gledam TV in poslušam radio. V Postojno pa vsi malo hodimo. Kar se tiče hrane in stanovanja, ni pripomb. Kosilo stane 600 S din večerja 350. zajtrk 100, malico pa si prinesem od doma. Hrana je okusna in tudi dovolj kalorična.«
Želel bi postati kvalificiran tesar
Štefko Husejdič, je prišel v podjetje pred enim mesecem. Pozimi je v Bjelini opravil tečaj za PKV tesarja. »Kako se počutite v Sloveniji?«
»Všeč mi je,« je odgovoril. »Pa tudi delo v Postojni.«
»Ali je to vaša prva zaposlitev?«
»Da, po končanem tečaju sem bil tretji dan že pri Gradisu. Rad imam delo in želel bi postati kvalificiran tesar. Prepričan sem, da mi bo to Gradis omogočil. Hrana je zaenkrat dobra, pa tudi dodatek lahko zahtevaš,« je zaključil naš Štefko in odhitel na delo.
Še bi lahko pisali o delu in ljudeh. Različne so želje in težnje, toda vse prepleta skupna misel, da bi nova cesta in vsi objekti, ki jih gradi Gradis, čimprej služili svojemu namenu.
Prva: Vodja skupine Stanko Kostanjevec - Druga: Sef gradbišča inž. Bojc - Tretja: Seiko Husejdič bi želel postati kvalificiran tesar - Četrta: Priprave za dvig opažev Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK«


1 j II|||psj|	f
*^***™™**/^/iP®R	•	štCt
Detajl z avtoceste: gradnja viadukta na »ravbar omandi«, montaža stebrov s pomočjo
*‘as‘Oj na cesti zaradi miniranja — Mala neprevidnost in že so stroški in zamuda časa vto(jvigaja lorain
L		
		jP
Levo; Notranjost kuhinje v Postojni in naše pridne kuharice
;s
1
E
El
j
Sredi: Delavci pri kosilu v Postojni — Desno: Betoniranje nosilcev na Uncu
Levo;
Delovodji na deponiji — Sredi: Med železom in betonom na Uncu — Desno: Stebri in konzole na Uncu

i vo: Minuta pred pričetkom dela na dvorišču kovinskih obratov v Ljubljani — Srednja slika; Predsednik občinske skupščine iz Čapljine s svojimi sodelavci na pogovoru z našim f!avnim direktorjem inž. Hugom Keržanom — Desno: Celje, Otok III v novi blok se je pravkar vselilo 60 srečnih družin
Lev-.).
feplta
Vajenci — pregled orodja pred pričetkom dela v Mariboru — Sredi: Projektivni biro se seli v nove prostore — Desno: Del tečajnikov zidarjev pri polaganju praktičnega v Mariboru
Komunisti za večji
Sklepi seje stalne konference ZK GIP Gradisa
Poudarjeno medsebojno dogovarjanje
Člani ZK naj se aktivno udeležujejo razprav o spremembah ustave. Spremembe ustave posegajo tudi v gospodarstvo in v položaj delovnih organizacij, zlasti na področju samoupravnega dogovarjanja in širših družbenih sporazumov o delitvi ustvarjenih sredstev pri proizvodnji. Poseben pomen ima udeležba delovnega človeka pri skupnem delu v delovni organizaciji. Posebej je opredeljen družbeno gospodarski položaj delovnih ljudi, kar odpira proces, v katerem postaja človek celovita ustvarjalna osebnost, ki ni samo potrošnik in borec za večji osebni dohodek na račun manjše akumulacije, temveč ustvarjalec realnih materialnih in drugih delovnih pogojev za svoj in tudi za družbeni napredek. Odpirajo se nove poti za koncentracijo družbenih sredstev, kar pa bo slonelo na čistih ekonomskih interesih tistih, ki sredstva združujejo.
Ustava predvideva, da se še z večjo demokratičnostjo uveljavlja' načelo samoupravljanja v naši socialistični družbi. Posebej je poudarjeno dogovarjanje med organizacijami združenega dela, medtem ko naj družba usmerja delovanje in poslovanje delovnih organizacij na podlagi družbenega dogovora. Upoštevani morajo biti hkrati splošna stopnja produktivnosti in pogoji dela na določenem področju, kjer delovna organizacija dela.
Novi položaj republik daje nove možnosti za razvoj samoupravnih odnosov pri nas. Posebej pa je opredeljena funkcija federacije in način financiranja federacije.
Naj večjo novost pa predstavlja predlog o ustanovitvi predsedstva SFRJ, ki bo zastopalo SFRJ pred svetom, usklajevalo interese republik in bo aktivni in povezovalni faktor stabilnosti našega političnega sistema.
Člani ZK v našem podjetju naj se v obravnavi sprememb ustave zavzemajo za celovitost sistema in za interese celotne družbene skupnosti ter da preprečijo tendence po parcialnih rešitvah. S sprejemom ustavnih sprememb bo nastal položaj, ko bo le od nas odvisno, koliko se bodo spremembe uveljavile. Njihov smisel pa je V predvsem v utrditvi samoupravljanja. Sami pa bomo morali spremeniti svoje mišljenje o izvajanju samoupravnih pravic, da se bomo zavedali tudi odgovornosti, ki nam jih te pravice nalagajo. Brez tega si bo težko predstavljati, da se bodo odnosi uredili in izboljšali položaj v gospodarstvu in izven njega.
V boju za stabilizacijske ukrepe
Pri proučevanju gospodarske situacije v podjetju ugotavljamo, da smo v letu 1970 dosegli izreden uspeh v poslovanju. Realizacija je v primerjavi s preteklimi obdobji močno narasla, dosežen je bil zadovoljiv dohodek in tudi delitev je bila ugodna v korist osebnih dohodkov in skladov. Ne moremo trditi, da se je v primeri s povečanim prometom (realizacija) v enaki meri tudi povečal dobiček. V primerjavi z drugimi podjetji naše stroke ugotavljamo, da je ta element pri drugih podjetjih višji. Imamo visok poslovni sklad in veliko vrednost v strojih, vendar je mobilnost naših delovnih priprav zelo majhna. Kolikor bo angažiranost na posameznih področjih, kjer delujejo naše enote, tudi letos vsaj približno enaka lanski, nas to ne bo bistveno prizadelo, sicer pa je nujno izboljšati organizacijo poslovanja v zvezi s smotrnim in hitrim premeščanjem strojev in druge opreme, potrebne pri proizvodnji, tako da bo izkoriščenost čim več j a.
Trenutna situacija glede likvidnosti v podjetju zahteva posebno pozornost. Neplačane terjatve naših naročnikov za opravljena dela so presegle mejo, pri kateri ne bo več možno redno poslovanje, da bi izpolnjevali obveznosti do naših dobaviteljev in zagotovili tudi nemotena izpla-
ŽIVEL
I. MA3
Vodilna delovna mesta so bila zaradi položaja in dohodka vedno vabljiva. — Želja po vladanju in uveljavljanju je stara, kot je star svet. — Nekateri mislijo, da bi na vodiinem mestu napravili čuda stvari
Ko nekdo razpravlja o vodilnem delovnem mestu, običajno misli tudi svoje želje. Seveda je vprašanje, kako in koliko bi jih lahko uresničil. Kaj je moč, in kaj ni napraviti, pa najbolje ve tisti, ki to delo že opravlja.
Izvedli smo zelo kratko anketo ter nekaterim članom postavili vprašanje: Kaj bi napravili, če bi vas postavili za glavnega direktorja Gradisa?
Tine Štrekelj: Ne, ne to mesto ni zame. Zahteva preveč odgovornosti. Pa že rajši ostanem pri svojem poklicu. Rad bi, da bi nabavili nove avtomobile, predvsem mercedese, deutze, manne ali ohme. V prvi vrsti pa-bi skušal združiti razbito gradbeništvo ter v podjetju uvedel stimulativnejši način nagrajevanja, seveda po načelu, več delaš več dobiš.
Dobili smo zelo
vore, iz katerih je razvidno, da nihče od anketiranih nima takih želja. Delovno mesto glavnega direktorja je zelo odgovorno, še posebno v današnjih razmerah, ko je razpet na številne konfliktne in dostikrat neskladne vloge. Direktor hkrati zastopa interese države, podjetja kot trajne institucije in kolektiva kot družbene skupine. Istočasno pa je čuvar zakonitosti, politični funkcionar, odgovoren polovni voditelj, arbiter, ljudski tribun in podobno. Skratka, vloga glavnega direktorja je izredno težavna. Da je temu tako, nam potrjujejo tudi številni odgovori anketirancev.
Pa poglejmo kaj pravijo!
Mirko Balažič: Za moje pojme je v redu tako, kot je. Direktor naj bo direktor, jaz pa ostanem strojnik na mojem caterpillarju. Edino, kar bi spremenil: boril bi se, da bi tudi težki stroji imeli dovolj dela.
Friderik Mernik: Pri Gradisu že ne bi hotel biti direktor. Je preveč razdrobljen. Če bi pa že moral biti, bi prvo napravil enoten Gradis. Na splošno pa bi se boril, da bi drug na drugega bolj gledali (mislim enote) ter si med sabo bolj pomagali. Mislim, da ima glavni premalo pooblastil ter premajhen prostor za kreativno in inovacijsko delovanje. Toda to prepuščam drugim.
Ignac Grabner: Takoj bi odpovedal službo, še šef sektorja ne bi hotel biti. Vesel sem, da so drugi z mojim delom zadovoljni. Res, za direktorja pa ne.
Ing. Ferdo Cvikel: Ni človeka in ne denarja, ki bi me pregovoril, da b: prevzel to odgovorno mesto. Preveč imam rad operati-vo in konkretne naloge. Zadovoljen sem s tem, kar sem v podjetju dosegel.
Slavko Jerman: Odgovor je zelo težak. Za kaj takega se ne bi nikoli odločil Predlagal bi pa, da glavni direktor kdaj obišče kovinske delavnice ter pregleda naše stroje, ki so v večini že zastareli. Pa tudi druga mehanizacija je že izrabljena in sukcesivno bi nabavljal nove stroje. Na splošno pa je direktor graditelj organizacije in tak naj tudi ostane.
Anton Klinc: Sicer nimam pogojev za to mesto. Če pa bi se to že zgodilo, bi si v prvi vrsti uredil pošteno direktorsko plačo. Pri tem ne bi pozabil mojih sovrstnikov, skratka plače bi povečal. Se posebno pa bi nagradil pridne delavce ter ločil ljuljiko od pšeni- , ce. Trudil bi se, da bi dela čini-boljše plavžemaI ter si tako zagotovil čimveč sredstev, ali bolje rečeno, na vse pretege bi se trudil, da bi bili ljudje kar najbolj zadovoljni.
Alojz Habinger: Tudi če bi imel vse pogoje in šolo, tega mesta ne bi prevzel. Že kot delovodja imam veliko odgovornosti, kaj šele, če bi bil direktor Gradisa. Sicer pa o tem nisem nikoli razmišljal, Položaj direktorja predstavlja vrh v njegovi delovni karieri in naprej ni poti, razen odgovornih političnih funkcij. Zato naj kar ostane ter nas tudi na gradbišču kdaj obišče.
Vinko Vajt: Prav gotovo tega mesta ne bi prevzel. Če bi pa že moral, bi v prvi vrsti poostril disciplino, uvedel strogo kontrolo mesečnih obračunov, razvijal specializacijo z lastnimi objekti, odpravil odvisno administracijo ter bolj zaupal ljudem. Predvsem pa bi se boril za nabavo nove drobne mehanizacije. Vodstveni kader pa bi pomladil oziroma na vsako vodilno delovno mesto postavil človeka, ga usposabljal ter ga tako pripravljal za določeno delovno mesto.
Vincenc Gartner: Te naloge ne bi prevzel. Verjemite, da je v podjetju zelo malo ljudi, ki bi se potegovali vsaj potil.em za direktorski položaj. Vedno si na udaru, pa naj bo to od spodaj ali od zgoraj. Če dosledno spoštuješ zakon in današnji sistem delitve OD, se moraš pač nekje zameriti. Če tega ne storiš, pa zopet ni prav. Res bi pa želel, da bi bili v podjetju še bolj enotni ter da bi vsi spoštovali to, za kar se med seboj zavestno dogovorimo.
Ljuba Tarman: Ne, ostanem to, kar sem. Direktor tako velikega podjetja, kot je Gradis, pač ne bi hotela biti. Je prevelika odgovornost. Funkcija direktorja je pri nas zelo težka. Ni lahko izvajati spremembe in biti novatorsko usmerjen. Želim le, da bi sedanji direklor še dolgo let vodil naše podjetje.
Pogovori in dogovori nekoč
Komunisti za večji vpliv
čila osebnih dohodkov. Zato je v prvi vrsti problematično nekontrolirano nabavljanje materiala in opreme (podporni material in opažne plošče), kakor tudi nepotrebne visoke zaloge določenega drugega materiala pri nekaterih enotah.
Zelo problematično je tudi vprašanje kreditiranja investitorjev, kar bo potrebno omejiti izključno samo za stanovanjsko gradnjo.
Posebno pozornost je treba posvetiti opravljanju dela v podaljšanem delovnem času (nadure), ki se večkrat opravljajo premalo kontrolirano in tudi zaradi trenutnega poviševanja osebnih dohodkov posameznikom. Ne samo, da je potrebno pri uvajanju nadurnega dela predvsem upoštevati ekonomsko utemeljenost takega dela, je potrebno pri tem upoštevati tudi zakon o delovnih razmerjih, ker se ga krši glede pravice do predpisanega neprekinjenega počitka delavca med enim in drugim dnem ter med tednom.
Ker ni pričakovati večjega fizičnega obsega del, kot je bil lani, moramo doseči, da se ne bi povišale zaloge materiala, hkrati pa moramo omogočiti hitro premeščanje odvečnih zalog iz enega mesta (enote) na drugo v skladu s potrebami proizvodnje. Zavreti je do skrajne meje opravljanje nadur in izboljšati organizacijo proizvodnje tako, da bo opravljanje dela v podaljšanem delovnem času le izjema.
Glede na nujne potrebe razširjene reprodukcije v podjetju in na potrebe po vlaganjih sredstev v druge delovne organizacije, da bi si zagotovili dobave materiala za proizvodnjo, naj se sredstva, ki so za to potrebna, skladno z merili delitve dohodka pri našem podjetju koncentrirajo v obliki internega posojila iz sredstev, s katerimi razpolagajo enote po delitvi, s čimer se bo dosegla večja finančna moč podjetja in zagotovilo nemoteno poslovanje.
Na stabilizacijske ukrepe je vezana tudi kadrovska politika
S stabilizacijskimi ukrepi je neposredno povezana tudi kadrovska politika v podjetju. Vsako leto porabimo precejšnja sredstva za izobraževanje kadrov. Veliko teh kadrov po kratkem času odide drugam, nam pa ostanejo samo stroški, ki smo jih vložili za ta kader. Vzroki so večkrat tudi v odnosih neposredno predpostavljenih do delavcev, kar je nujno treba urediti. V bodoče naj bi se politika izobraževanja spremenila tako. da bi izobraževali tiste nekvalificirane delavce, ki so že dalj časa pri podjetju in jim v večji meri omogočili, da bi si pridobili ustrezno izobrazbo in kvalifikacijo. Z izboljšanjem neposrednih odnosov pri delu in s povečano skrbjo za urejevanje stanovanjskih vprašanj je možno pričakovati, da se bo fluktuacija zmanjšala. Posebno pozornost naj bi posvetili odhajanju naših kvalificiranih kadrov v inozemstvo. Izpopolnjevati je potrebno sistem nagrajevanja in način -notranje delitve ustvarjenih sredstev. Naš sistem delitve se je pokazal stimulativen v naši organizaciji poslovanja in so bili tudi zaradi urejene delitve doseženi določeni veliki uspehi. Preprečevati je treba, da bi se osnovno načelo delitve, kot ga ima naš sistem, sprevrglo in se s tem zmanjševale samoupravne pravice delovnega kolektiva pri razpolaganju z doseženimi sredstvi. Vsekakor pa je nujno izboljšati nagrajevanje znotraj enote. Pri tem bo potrebno upoštevati samoupravne sporazume, ki bodo sprejeti v zvezi z določili zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, katerega je sprejela skupščina SR Slovenije 11. februarja 1971.
Pri tem naj se poveča aktivnost članov ZK, da bodo sodelovali pri samoupravnem dogovarjanju v zvezi z delitvijo dohodka in osebnih dohodkov. Zvezni predpis o omejevanju izplačil osebnih dohodkov nad ravnijo poprečja iz lanskega leta, povečanega za 11 %>, zadeva naše člane kolektiva, da se ne morejo izplačati v letošnjem letu vsa dosežena sredstva, ki so bila po interni delitvi predvidena za osebne dohodke. Ta predpis bo veljal do konca aprila, do tega roka pa mora biti sprejet družbeni dogovor, ki ga sprejmejo republiški izvršni svet, republiška gospodarska zbornica in zveza sindikatov Slovenije. Skladno z določili in merili tega dogovora pa morajo biti med delovnimi organizacijami sprejeti samoupravni sporazumi, na podlagi katerih se bo usmerjala delitev.
Osnovne organizacije ZK v enotah podjetja naj trenutno stanje obravnavajo in se vključujejo v javne obravnave v delovnem. kolektivu o navedenih vprašanjih. Dolžnost članov ZK naj bo v prvi vrsti v tem, da se seznanijo z vsemi aktualnimi vprašanji, da jih dojamejo in se nenehno izpopolnjujejo v svojem znanju ter s svojim znanjem in poznavanjem situacij vplivajo na smotrne rešitve na vseh področjih svojega udejstvovanja.
• Za kaj delamo (VI)
DAJ GRADISOVO!
Socialna zaščita v podjetju naj zagotavlja socialno varnost vsakemu delavcu podjetja kakor tudi njegovi družini v primeru osebne ali elementarne nezgode ali v primerih drugih hujših neprilik, kot so to lahko daljša bolezen, smrt. rop in podobne neprilike.
— Pripadnik podjetju je gradisovec
Delavec, ki ve, da mu bo v nepredvidenih in težkih okoliščinah pomagal kolektiv, bo imel sorazmerno s pomočjo velik občutek pripadnosti svojemu kolektivu in podjetju. Pripravljen bo zanj storiti več, kot to veleva le delovna dolžnost. Prijateljstvo se utrdi ali razblini v nesreči.
Pripadnost, da ne rečemo prijateljstvo do svojega podjetja, je zelo pomemben element notranje trdnosti kolektiva, večje stalnosti delavcev, posredno pa element večje delovne discipline kakor tudi delovne vneme, to je storilnosti pripadnika podjetju — imenujemo ga gradi-' sovca.
Za tako učinkovanje socialne varnosti pa mora obstajati sistem socialne zaščite, ki mora biti enoten za vse enote in vse delavce ne glede na delovno mesto.
@ Obseg službe za zaščito
1.	Vsak novinec bi moral biti primerno sprejet, uveden na delovno mesto in v delovno dolžnost. Zakoni in strokoven postopek sprejema po načelu — pravega človeka na pravo delovno mesto — dajejo garancijo za uspeh, ki naj mu botruje psihologija.
2.	Problemi, ki izhajajo iz delovne situacije, kot so: nezadovoljstvo pri delu, medsebojni odnosi, fluktuacija, poškodbe pri delu delovni pogoji — se morajo reševati kar se da tekoče, sicer se problemi večajo in lahko povzročijo nekajkrat hujše posledice.
3.	Obstajajo problemi, ki posredno vplivajo na delovno storilnost: Ti so: stanovanjski problemi, prehrana, pre-vozi^ na delo in z dela, rekreacija, družinska problematika. Puščanje teh problemov vnemar lahko povzroči trajne posledice in v najhujši obliki začetek konca obstoja kolektiva.
4.	Reševanje problemov posebnih kategorij delavcev. Ti so invalidi (odškodnine, pomoč, zdravljenje), delavci z zmanjšano delovno storilnostjo, mladina (vajenci, pripravniki), žene (nosečnice, matere-samohranilke), bolniki (gmotna in psihična ogroženost zaradi daljše odsotnosti z dela), upokojenci, borci.
5.	Reševanje osebnih problemov delavcev z vsemi možnimi odtenki, izhajajočimi iz človekove svojstvene osebnosti in zamotanosti vsakokratnega težkega položaja človeka. Sem sodijo posebni problemi družin, prilagajanje (nekaterih) delavcev v novo okolje, alkoholizem, moralna ohlapnost, kriminaliteta in podobno.
- DAM GRADISU
Obseg socialne zaščite je precejšen. Naštejemo lahko samo nekaj konkretnih nalog: obiskovanje bolnikov omogočanje okrevanja po daljših ali nekaterih posebnih obo-lenjih (pozavarovanje), omogočanje letovanja otrok socialno šibkih staršev — naših delavcev, otrok slabega zdravja ali telesnega ustroja.
Te naloge smo doslej v podjetju opravljali v taki meri, kolikor so imele enote razumevanja, časa in sredstev za tovrstno dejavnost.
Kampanjščina in neenotnost v podjetju pa še zdaleč ne dajeta takih učinkov, kot jih ima lahko sistematično delovanje enotne in organizirane službe zaščite v podjetju.
H Kaj nam je storiti
Ko je odbor za standard in rekreacijo razpravljal o problematiki zaščite, si je zastavil program in naslednje naloge:
1.	V podjetju se mora s to problematiko takoj začeti ukvarjati sistematično in stalno strokovnjak — socialni delavec. Njegovo delovno področje bi obsegalo poleg skrbi za izvajanje programa s tega področja za vse podjetje še neposredno delo s člani kolektiva in njihovimi družinami, ki so potrebni socialne zaščite, in to na ljubljanskem področju.
2.	Takoj je treba zasesti delovno mesto socialnega delavca tudi za štajersko območje — predvsem za neposredno delo z ljudmi. V prihodnje naj bi imela socialnega delavca vsaka večja enota (npr. z več kot 300 ali 400 delavci). Medtem je poskrbeti, da bodo kadrovski referenti oziroma vodje splošnih sektorjev enot delovali po programu socialne zaščite v podjetju.
3.	Z gospodarskim načrtom za leto 1971 kakor tudi s piogramom razvoja za dobo do leta 1975 je predvideti potrebna finančna sredstva za uresničitev programa socialne zaščite.
4.	Posebna komisija v sestavi Mila Capuder (predsednik), Jernej Jeršan, Janez Škofič in Hedvika Virant mora sestaviti okviren program organizacije (socialne) zaščite v podjetju. Pri programiranju naj komisija izhaja iz enotno organizirane službe zaščite, združujoč delovno zaščito (varstvo pri delu), zdravstveno zaščito ter socialno zaščito.
5.	Popraviti je treba pravilnik in razširiti določila o tem, komu. kdaj in koliko pomoči se daje delavcem v posameznih primerih. Sedanja določila obravnavajo samo odškodnino za poškodbe pri delu, pa še te so zdaleč prenizke.
@ Posebna služba zaščite
Sodelovanje posebej zasnovane službe zaščite (teama strokovnjakov) z drugimi službami ter z. enotami kakor
tudi delovanje službe v neposrednem delu z delavci, nadalje sodelovanje s strokovnimi institucijami zunaj podjetja, potem s samoupravnimi organi — predvsem z odborom za standard in rekreacijo in še posebej s sindikatom kot nosilcem družbene zaščite delavcev — tako delovanje službe zaščite more in mora učinkovito zaščititi delavce na delu pred poškodbami nasploh pa nuditi zdravstveno, gmotno in družbeno zaščito delavcem in njihovim družinam z namenom, da bi povečali delovno sposobnost in življenjski standard gradisovcev.
Nova sistemizacija bi morala predvideti število in opis delovnih mest s tega področja kot tudi najustreznejšo organizacijsko obliko v okviru obstoječih služb.
• Obiramo se, ko gre za gradisovca
Dosedanji tekst je pravzaprav povzetek sklepov oziroma programa odbora za standard in rekreacijo s področja zaščite. Tedaj se je pisal datum: 24. avgust 1970.
Kaj smo v osmih mesecih naredili za ta program:
—	v kadrovski službi,
—	v odboru za standard in rekreacijo,
—	v sindikatu podjetja?
Skličimo skupen sestanek odbora za standard, »ka-drovikov« in SOP z edino točko dnevnega reda: zaščita delavca. Ne bo zaman, če se bomo dogovorili o nadaljnji poti.
Če je volja, če je čas (ta mora biti), potem bo tudi denar in naloge bomo začeli uresničevati.
Prav zdaj je v razpravi predlog samoupravnega sporazuma, po katerem moramo med drugim izdvajati iz dohodka precejšnja sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev.
Ojeklenimo naš kolektiv na področju, kjer je vsak najbolj ranljiv, saj nikoli ne veš, kdaj in kje te doleti nesreča, ki se je nihče kot posameznik ne more izogniti, lahko pa ves kolektiv pomaga deliti rane, ponekod celo preprečiti nesrečo. Hitimo, ker čas ne dela za nas! Morebitne odprte rane se težje celijo, veljajo več časa in denarja.
Ali že pomeni pojem gradisovec nekaj podobnega, kot je pomenil v prejšnjih časih pojem državni uradnik, namreč dosmrtno varnost za službo, pa še posmrtno pomoč članom ožje družine. V slovarju slovenskega knjižnega jezika smo že dobili svoje mesto. Ali in v kolikšni meri smo ga postavili v naša srca? Kaj o tem misli skoraj dve tretjini gradisovcev, ki so prišli k nam iz drugih republik, ki so našli pri nas svoj siguren kos kruha in streho nad glavo, nimajo pa na primer možnosti graditi svojega doma zunaj Slovenije?
Gradis ni le s stroji opremljeno podjetje in po svojih delih poznana firma, marveč predvsem kolektiv s 6000 delavci in z nadaljnjimi 20.000 družinskimi člani, ki žive tudi od denarcev, prisluženih v Gradisu, potrošenih pa resnično v vsej Jugoslaviji.
S.	17.
(Se nadaljuje)
ličimo se nemško |
24. Lek ti on
WIR LERNEN DEUTSCH
Biiden Sie mit jedem Zeitwort einen Satz in der Vergangenheit und mit dem Hauptwort im dritten Fali!
(Tvorite z vsakim glagolom stavek v preteklem času in s samostalnikom v tretjem sklonu!)
Z. B. (na primer): arbeiten — r ietzte Monat.
Mein Bruder arbeitet seit dem letzten Monat in einer Maschinen-fabrik.
Antvvorten — e deutsche Lehrstunde: Der Schiller antvvortete in der letzten Lehrstunde gut
danken (r Ietzte Brief — in dem letzten Brief) dienen (r grosse Bauernhof — auf dem grossen Bauernhof) drehen (r kleine Drehknopf — an dem kleinen Drehknopf) dursten (e grosse Hitze — bei der grossen Hitze) fehlen (e Ietzte Stunde — In der letzten Stunde) horchen (e dimne VVand — hinter der diinnen Wand) jagen (r gute Jaghund — mit dem guten Jaghund) kampfen (r Ietzte ICrieg — in dem letzten Krieg) kleben (r gute Kleister — mit dem guten Kleister) klingeln (e zweite Haustiir — an der ziveiten Hausti1'1 klopfen (e rechte Hand — mit der rechten Hand) knien (r kalte Boden — auf dem kalten Boden) lachen (r lustige Film — in dem lustigen Film) lacheln (e falsche Aussprache — bei den falschen Aussprache) leben (s fremde Land — in dem fremden Land) leuchten (e elektrische Taschenlampe — mit der elektrischen Taschenlampe)
nicken (r graue Kopf — mit dem grauen Kopf)
niitzen (e schwere Arbeit — bei der schweren Arbeit)
packen (e rechte Hand — mit der rechten Hand)
paddeln (s leichte Paddelboot — in dem leichten Paddelboot)
parken (r grosse Parkplatz — auf dem grossen Parkplatz)
passen (s neue Kleid — zu dem neuen Kleid)
pudern (r gute Puder — mit dem guten Puder)
rechnen (e neue Rechenmaschine — mit der neuen Rechenmaschine)
reden (r volle Saal — in dem vollen Saal)
ruhen (s warme Bett — in dem warmen Bett)
schalten (r kleine Hebel — mit dem kleinen Hebel)
spiilen (s heisse VVasser — mit dem heissen VVasser)
tippen (r zweite Finger — mit dem zweiten Finger)
trocknen (s saubere Handtuch — mit dem sauberen Handtuch)
wachen (e ganze Nacht — in der ganzen Nacht)
varten (r grosse VVartesaal — in dem grossen VVartesaal)
vveben (r grosse Webstuhl — an dem grossen VVebstuhl)
weinen (s schwere Ungliick — bei dem schweren Ungliick)
vvinken (e rechte Hand — mit der rechten Hand)
vvohnen (e neue VVohnung — in der neuen Wohnung)
zahlen (s Ietzte Geld — mit dem letzten Geld)
altern (s vergangene Jahr — in dem vergangenen Jahr)
eilen (s brennende Haus — zu dem brennenden Haus)
flattern (r helle Sonnenschein — in dem hellen Sonnenschein)
folgen (s schnelle Motorrad — mit dem schnellen Motorrad)
landen (r neue Flugplatz — auf dem neuen Flugplatz)
reisen (e deutsche Reichsbahn — mit der deutschen Reichbahn)
segeln (r starke VVind — bei dem starken Wind)
starten (s schnelle Flugzeug — mit dem schnellen Flugzeug)
tauchen (s kleine Geldstuck — nach dem kleinen Geldstiick)
wandern (r gute Freund — mit dem guten Freund)
Und nun biiden wir die gleichen obigen Satze im P e r f e k t ! Z. B.
arbeiten: mein Bruder hat seit dem letzten Monat in einer Maschi-nenfabrik gearbeitet. — Der Schiiler h a t in der deutschen Lehrstunde gut geantwortet, Die Frau hat in dem letzten Brief g e d a n k t U. s. w. Die Zeitvvorter der Beivegung (glagoli premikanja) biiden das Perfekt mit »sein« und nicht mit »haben«! Z. B. Die Leute s i n d zu dem brennenden Haus geeilt. Der Schutzmann i s t auf dem schnellen Motorrad gefolgt. Ich b i n mit dem Freund in die Berge geivandcrt. Metne EUern s i n d nach Berlin gereist. Das Flugzeug i s t auf dem Flugzeug gestartet.
Glagoli, katere smo na prejšnjih straneh našteli, so »pravilni ali šibki« glagoli. Pri njih se debelni vokal ne spreminja, v imperfektu imajo končnico »te« ali »ete«, in v deležniku preteklega časa (perfekta) končnico »t«. Nekaj izjem:
bringen — ich brachte denken — ich dachte, ich habe degacht kennen — ich kannte, ich habe gekannt liaben — ich hatte, ich habe gehabt konnen — ich konntc, ich habe gekonnt »liissen — ich musste, ich habe gemust
Prihodnjič bomo govorili o nepravilnih ali »krepkih« glagolih.
Wdrter — besede:
dursten — biti žejen
fehlen — manjkati, biti odsoten
horchen — prisluškovati
jagen — loviti, poditi
e Jagd — lov
kampfen — boriti se
r Kampf — bitka, borba
r Krieg — vojna
kleben — lepiti
r Kleister — klej, lepilo
klingeln — pozvoniti
klopfen — tolči, trkati
r Boden — tla
lacheln — smehljati se
e Aussprache — izgovorjava
nicken — kimati
niitzen — koristiti
packen — prijeti, zgrabiti, zaviti
paddeln — veslati, čofotati
s Paddelboot — čoln
r Flugplatz — letališče
e Rcichsbachn — državna železnica
spiilen — splakniti wachen — bdeti, čuvati vveben — tkati r VVebstuhl — tkalni stroj vveinen — jokati s Ungliick — nesreča vvinken — namigniti, pomigniti altern — starati se segeln — jadriti flattern — frfrati, prhutati starten — startati tauchen — potapljati denken — misliti bringen — prinesti kennen — poznati haben — imeti miissen — morati kiinnen — moči r Drehknopf — stikalno vrtilo, naravnalo
r Jagdhund — lovski pes r Hebel — vzvod

Kaj si mu storil, da tako beži?
Vprašal sem ga, kaj bi storil, če bi postal glavni direktor,,«
Novi most čez Savo pri Brežicah bo dolg skoraj 400 m
Brežice dobijo novi most
Dobrih 100 m od mesta, kjer se zasanjana Krka izliva v Savo, gradi naša najmiaf-ša enota Nizke gradnje nov skoraj 400 m dolg most — To sotočje dveh rek je tisočletja prizorišče življenja in boja našega naroda na tem prelepem koščku slovenske zemlje
Brežice s svojo bogato zgodovino tega območja so bile skozi vso obdobje center gospodarstva za Krško polje, vinorodnih gričev Bizeljskega ter vse obsoteljske doline. To so Brežice tudi danes. Zato ni nič čudnega, če so vsi gospodarski in družbeni faktorji živo zainteresirani za gradnjo mostu, saj se bo tu odprla nova prometna žila, ki bo vezala Kumrovec in vso obsotelj-sko dolino z avtocesto Ljubljana—Zagreb. Pa tudi stari most je že dotrajal in za težak promet ni priporočljiv.
Nove gradbišče je vidno že od daleč. Sum Save preglaša velik vrtalni stroj, ki je danes, ko to pišem, že na drugem gradbišču.
Stopili smo v zasilno ali vendar lepo urejeno grad-biščno pisarno.
Za mizo je sedel vodja gradbišča Štefan Rataj.
»Dober dan!« Vesel nasmeh, prijeten stisk roke in pogovor nam je povedal, da je tovariš Rataj pravi gradbinec, ki živi z delom in se veseli vsakega uspeha.
Dejal je: »Postal sem že cel tiskovni ataše. Včeraj so bili tu filmarji od RTV, predvčerajšnjim predstavniki Brežic, danes pa vidva. Prav, prav, da nas kdaj obiščete.«
»Pomlad je ki, pa tudi o vašem delu. je potrebno kaj napisati,«3 sem odvrnil. In že je stekel pogovor o tem in onem.
»Most, ki ga gradimo v Brežicah, bo gotov do aprila prihodnje leto,« nam je uvodoma zagotovil tovariš Rataj. »Projekt je izdelal naš strokovnjak — projektant Vukašin Ačkanski, dipl. gr, ing. Most bo dolg 3G0 metrov in širok 10,80 metrov. Fundiranje se vrši po sistemu Benoto s tem, da so štiri fiksne podpore z diletacijami, ostale pa kot nihalne podpore. Piloti so zabetonirani v globino do 12,5 metra. Vseh skupaj je 49.«	,
Prednapete nosilce bomo montirali s posebno konstrukcijo, ki je že na poti iz Sirije. Posamezni nosilci so dolgi 29,40 m. visoki l,6rt ter težki 50 ton. Z betoniranjem bomo začeli predvidoma jutri, po pianu pa moramo biti gotovi do konca septembra. Na gradbišču smo začeli s pripravljanimi deli 28. oktobra lani, z. deli na mostu pa 16. novembra.«
»Ali ste do sedaj naleteli na kak večji problem?« sem nadaljeval z vprašanjem.
»O, teh pa nam gradbincem ne manjka. Če imaš material, nimaš ljudi, če pa imaš dovolj ljudi, ti pa zmanjka materiala, Trenutno nam manjka cevi in kablov,« je pojasnil tov. Rataj. »Pa tudi voda nam je že nagajala. Trikrat se je dvignila od običajnih 171 cm, kar na 340 cm. Takrat smo na vrat in na nos bežali iz vode. To nas zadrži tudi po devet dni, toda kljub temu bomo rok dohiteli.«
»Poleg mostu smo vgradili že 17.000 m3 nasipa.«
»Gramoz dobimo iz Krškega, tj. iz bivše Gradisove gramoznice.«
»In ljudje?«
»Prav pohvaliti jih moram. Če je potrebno, nikoli ne vprašajo za uro. Zadnjič smo betonirali kar 4 dni in noči zaporedoma. Nadpovprečno so se izkazali tudi pozimi. Vse dni je bil z nami nadzorni inženir .Turaj Vojka, pa tudi projektant ing. Ačanski nas večkrat obišče. Zelo se borimo za roke in kvaliteto betona. Pri betoniranju stebrov smo dosegli marko 500, kar je mnogo več, kot. pa je predpisano.«
Tovariš Rataj in vsi njegovi sodelavci so »na vodi« res pravi veterani, saj so sodelovali pri gradnji že več kot 15 mostov. »Sam. osebno pa sem se navadil samostojno delati, pri ing. Anderluhu v daljni Bosni,« je dejal.
In ko mo ga ob zaključku vprašali, kako se tu počuti, je dejal: »Zelo dobro, navajen sem terena, delati moraš pa kjerkoli si. Končno se vedno moraš učiti in prelagajati novim sistemom in metodam dela.«
Z gradbišča smo odšli v novo naselje, kjer pravkar urejajo tudi okolico. Barake so lepe, nove in tudi kuhinjo in jedilnico so si že uredili. V jedilnici so montirali televizor, tako bo tudi prosti čas, ki ga je sicer malo, izkoriščen za kulturne namene.
Poslovili smo se od prijaznih in gostoljubnih graditeljev. Dosti sreče na vodi.
L. C.
Franjo Mikulan, Ivan Sontek in Josip Štefič * neločljivi prijatelji
Projektant Vukašin ASanski s sodelavci
Del vrtalne naprave — Fundiranje teče po sistemu benoto
Martin Bizjak je kvalificiran brodar in mora biti vedno pripravljen
Kaj nam je povedala raziskava, ki jo je priredil odbor za standard in rekreacijo
Na pobudo odbora za standard in rekreacijo je bila •zvedena krajša raziskava o kulturnem življenju zaposlenih. Zanimalo nas je:
—	koliko prostega časa uporabijo zaposleni za kulturno življenje,
—	za katero zvrst kulturnih dobrin imajo največ zanimanja,
—	interesi za vsebino kulturnih dejavnosti,
—	vzroki, ki zavirajo zanimanje za kulturo,
—	mnenja zaposlenih o tem, kaj naj bi na kulturnem področju storila delovna organizacija.
Podatki, ki smo jih dobili, vzbujajo skrb.
Več kot polovica anketiranih (53,1 %>) ima za kulturno življenje zelo skopo odmerjen čas, le pet ur na •eden se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Kot kulturno dejavnost smo upoštevali: poslušanje radia, gledanje televizije, branje knjig in časopisov, obiski filmskih in gledaliških predstav ter podobno. 23,8 °/o anketiranih uporabi za kulturno življenje pet do deset ur Ua teden, 22,1 °/o pa več kot deset ur. Največ prostega rasa uporabijo zaposleni za kulturno dejavnost, za dodatno delo, domače opravke in počitek.
Ovire, ki vplivajo na to, da v prostem času ne po-j Eegajo v večji meri po kulturnih dobrinah, so: pomanjkanje prostega časa, pomanjkanje možnosti in pomanjkanje finančnih sredstev. Iz podatkov sledi, da je obi-skovanje kino predstav kulturna dobrina, za katero Se anketirani zanimajo le v majhni meri. Ker večina Anketiranih gleda televizijske oddaje, se verjetno zadovolji z gledanjem filmov na televiziji.
Povsem drugačno sliko pa nam dajo podatki o obisku gledaliških predstav. Le 39 °/o anketiranih je v etu 1970 obiskovalo gledališče, ostali pa niso imeli I •Možnosti za obisk gledaliških predstav, v določenih Primerih pa nimajo tudi zanimanja za to kulturno dobrino.
Knjiga ima posebno mesto med kulturnimi dobrinami, ker je ne moremo z ničemer nadomestiti. Brez Potrebe po branju si težko zamišljamo popolnejšo osebnost. prav tako si težko zamišljamo v naših kulturnih razmerah z urejenim omrežjem knjižnic in dostopnostjo knjig, da anketirani ne posegajo po tej kulturni dobrini. Lani 48,7 %i 'anketiranih ni prebralo nobene leposlovne knjige. Blizu tistim, ki niso prebrali niti ene knjige, so tudi tisti, ki so prebrali samo eno knjigo, j Tako 55,8 % anketiranim branje knjig ni kulturna potreba, ali pa sežejo po njej samo naključno.
Tudi podatki o prebiranju časnikov in revij nam kažejo, da ima le dobra polovica zaposlenih (52,2 °/o) razvito eno od elementarnih kulturnih navad, to je redno prebiranje časnika. Ostali berejo časopise neredno, 3,9 °/o anketiranih pa časopisa sploh ne bere.
Radio in televizija sta zelo razširjena medija in zaposleni dokaj svojega prostega časa uporabijo za gledanje in poslušanje teh dveh posrednikov. Poslušanje radia in gledanje televizije je postalo še v veliki meri sestavina našega prostega časa, saj večina zaposlenih skoraj vsak dan posluša radio ali gleda televizijske oddaje.
Zaposleni predlagajo, naj bi imeli v delovni organizaciji po vseh poslovnih enotah organizirane oglede gledaliških predstav, naj bi organizirali več poučnih izletov, ustanovili potujočo knjižnico za izposojevanje knjig, predvsem pa, da bi morali nameniti za kulturno dejavnost več sredstev.
V programu kulturnega delovanja naj bi opredelili oblike in način kulturne politike delovne organizacije. Prav tako se bo potrebno ukvarjati z načini in oblikami spodbujanja zaposlenih, da bi pogosteje segali po kulturnih dobrinah in se kulturno udejstvovali.
— Našli so skupni jezik ...
| GRADIS V PTUJU ■ IN OKOLICI
Tinp IR rfpppmhra 1Q7H cn-na TV/TOTnoTnv-inrzl +v
I
Dne 15. decembra 1970 so na Mercatorjevi trgovski hiši prvič zabrneli stroji. Stavba bo zrastla na izredno zahtevnem kraju, saj je Ptuj z okolico eden najbogatejših arheoloških terenov Slovenije. To se je pokazalo že pri izkopih temeljev. Objekt bo stal na bivših jarkih, ki so jih uporabljali za boj proti Turkom. Da so dobili ustrezno trdnost tal, so morali gradbeno jamo izkopati do globine 4,5 metra ter nato ponovno nasipati in utrditi. Tako so z izkopom temeljev začeli šele marca letos.
Ptuj je en sam kulturni spomenik. Zato je stavba tlorisno zelo razgibana ter se je, zvesta zgodovinskemu principu, približala novi arhitekturi. Fasada objekta bo iz aluminija, luksirana na bakren odtenek.
Gradbišče je precej razgibano kljub pomanjkanju prostora za deponije materiala. Objekt do III. faze mora biti gotov do avgusta, rok predaje investiotrjem pa je april 1972. V objekt bodo vgradili 2300 m3 betona, 260 ton armature, 25.000 komadov opeke ter napravili 8500 m2 opaža. Dela vodi naš mladi strokovnjak Mihael Škerlak. Na objektu dela trenutno 40 delavcev, v glavni sezoni pa se bo število dvignilo na 60.
Na gradbišču Perutnine Ptuj gradi naša poslovna enota Maribor vrsto novih objektov. Od zadnjega obiska na tem gradbišču je delo vidno napredovalo. Tu gradimo hleve, hladilnico, objekt predelave perutninskega in živinskega mesa, čistilne naprave in podobno.
Nekateri objekti so že zrastli iz tal, na drugih bodo kmalu pričeli z montažo nosilcev, na tretjih pa se vršijo izkopi, skratka na gradbišču je precej živahno.
Res, da so trenutno malce v zamudi, toda mladi inženir Stane Kositer nam je tako pogumno zatrjeval, da v končni fazi ne bo zamude, da mu moramo verjeti. Investicijska vrednost objektov znaša 3,5 milijarde starih dinarjev, od tega odpade skoraj 2 milijardi na gradbena dela. Seveda dela ne tečejo tako gladko, kot bi to želeli — ustavilo se je pri materialu.
■
Prepričani smo, da bodo pomanjkanje opeke in cementa kmalu odpravili ter tako objekt do roka predali investitorju.
Kot na vseh mariborskih gradbiščih, so si tudi tu uredili samostojno naselje ter organizirali lastno menzo. Menza služi tudi ostalim gradbiščem v Ptuju in okolici. Zelo okusno kosilo stane 530 dinarjev. Za lačne želodce je preskrbljeno.
Na gradbišču je trenutno zaposlenih 130 delavcev, potrebovali bi le še okrog 20 kvalificiranih tesarjev in zidarjev. Delavci so v glavnem domačini, saj se jih kar 60 % dnevno vrača na svoje domove.
In kaj pravijo drugi?
Med drugim smo vprašali nadzornega organa Branka Preglja, kako je kot predstavnik investitorja zadovoljen z delom in kvaliteto dela.
»Moramo reči,« je dejal tov. Pregelj, »da so se zadnje čase dela zelo razmahnila. Vse kaže, da bodo zamujeno nadoknadili. Gradbišče je vzorno urejeno in precej mehanizirano. Dela so kvalitetno izvedena in glede tega nimam pripomb. Gradis je dal vse od sebe, kar se pri taki gradnji lahko zahteva.«
O tem in onem smo vprašali druge delavce. Ignac Matjašič je povedal takole:
»Tu sem zadovoljen, za ljudi skrbe, hrana je dobra in čez stanovanje nimam pritožb. Spimo pa štirje v sobi, ki so čiste in urejene. Upamo, da bodo plače kmalu odmrznile in tako bomo zadovoljni tudi po materialni plati.«
Gradis gradi tudi v Kidričevem, toda o tem kdaj pozneje.
^evo: Skupina delavcev pet minut po končanem delu — Sredi: Začetek gradnje trgovske hiše v Ptuju — Desno: Gradis v Ptuju
Levo: Ing. Stane Kositer in Branko Pregelj na gradbišču — Sredi: Na gradbišču mesokombinata je že kaj videti — Desno: Betoniranje nosilcev
-evo: Mihael Skerlak s sodelavci — Sredi: Uta za polirske načrte je na naših gradbiščih še vedno redkost bilo doslej — Lizika Požgan in Marjanca Ciglar
— Desno: Upamo, da bo kosilo v Ptuju tudi v prihodnje'tako dobro, kot
Predvideni samoupravni sporazum nam bo določal osebne dohodke v še večji odvisnosti od delovnih rezultatov kot doslej
Ni še preteklo drugo leto od podpisa samoupravnih sporazumov v slovenskem gradbeništvu, ko se že pospešeno bliža drugi — lahko rečemo — precej izpopolnjeni sporazumi o delitvi dohodka v gradbeništvu.
Gradbinci smo se že ob prvih sporazumih dogovorili, da jih bomo sproti izpopolnjevali, izboljševali merila delitve. Prav zato nam zdaj ni težko pri snovanju drugega sporazuma, pa naj gre za vsebinske rešitve ali za postopek sporazumevanja.
NOVOSTI
Najpomembnejša novost predloženega sporazuma je delitev dohodka po »-sistemu treh točk«.
Doslej smo bili dolžni po določilih sporazuma (zelena brošurica) ustvariti vsaj 10 °/o skladov iz čistega dohodka, poleg tega pa oddvojiti za stanovanja 4 %, za kadrovanje 2,5 8/o in za rekreacijo 1,5 %> — vse od osebnih dohodkov. Poleg tega smo morali izplačevati za štiri kvalifikacijske skupine ročnih delavcev predpisane obča' čunske osnove, ki so bile hkrati tudi osnove za vrednotenje živega dela v kalkulacijah.
V bodoče se ne bomo zadovoljili le z minimalno določeno stopnjo skladov — 10 °/o, marveč bomo v celoti izpolnili zahtevo zakona o samoupravnem sporazumevanju,- ki v drugem členu zahteva od podpisnic samoupravnih sporazumov, da se sporazumejo med drugim tudi »o ukrepih in merilih za uresničevanje načela, po katerem je vlaganje v materialno osnovo družbenega dela (op. p.: v sklade) odvisno od višine doseženega dohodka na zaposlenega delavca (pri nas: na uro) tako, da morajo praviloma tiste organizacije združenega dela, ki imajo večji dohodek na zaposlenega, imeti tudi akumulativnejša delitvena razmerja in sorazmerno na zaposlenega tudi več vlagati v materialno osnovo združenega dela«.
Na kratko: boljši gospodar, mora vlagati več v sklade.
SISTEM TREH TOČK
Kako smo uspeli v predloženem sporazumu uresničiti to načelo?
Za osnovo smo uporabili Gradisov način delitve dohodka. Le-tega smo izpopolnili tako, da smo vnesli nekaj izbolj-- -čav in določil, ki jih od nas zahtevata zakon in predvideni družbeni dogovor.
Ogljemo si zdaj sistem treh točk.
Sistem treh točk je zaradi izračunavanja postavljen v koordinatni sistem, s katerim lahko analitično določimo položaj vsake od treh točk, kakor tudi položaj premic med temi točkami. Ena od njih — OD/h poteka med prvo in tretjo točko. Druga poteka med drugo in tretjo točko — ta predstavlja višino osebnih dohodkov oziroma skladov.
Ta sistem je uporaben za vse možne različice uspeha pri določenem kadrovskem sestavu in delilnem razmerju med osebnimi dohodki in skladi.
(Glej grafikon)
KALKULATIVNI OSEBNI DOHODKI
-t-	Vt	Oo	^
mmAT/VN! OSZBM bOHODUl NA>UJZO
OSEbhl! bOHObfV NA UkO
Kvalifikacijska oz. izobrazbena skupina
1.	NK delavec —
4 ali manj razredov osemletke
2.	PK delavec —
najmanj 4 rezrede osemletke' in izpit za PK delavca
3.	PU (priučeni) delavec —
najmanj 6 razredov osemletke in izpit za priučenega delavca
4.	K delavec —
poklicna šola ali priznan izpit za KV delavca
5.	VK delavec —
poklicna šola in priznan izpit za VK delavca
6.	Delovodja — delovodska šola z izpitom
7.	NS delavec —
dokončana osemletka in tečaj z izpitom
8.	SS delavec —
dokončana srednja šola z zaključnim izpitom
9.	VSS delavec —
višja šola z diplomo, I. stopnja fakultete z diplomo ali dokončana 2 letnika fakultete oz. enake šole
10.	VSS delavec —
II. stopnja fakultete z diplomo, visoka šola z diplomo ali njej enaka šola z diplomo
11.	VS delavec —
ITI. stopnja fakultete z opravljenim magisterijem ali doktorat znanosti
Kalkulativni neto OD	Indeksna
_ na uro	na mesec	razmerja
4,40	800	100
5,22	950	119
5,77	1050	131
7,42	1350	169
8,52	1550	194
9,89	1800	225
5,93	1030	135
8,79	1600	200
10,99	2000	250
13,19	2400	soo
15,38	2800	350
Prvo, kar zahteva od nas družbeni dogovor, so kalkulativni osebni dohodki — v našem sporazumu preračunani na uro. To so družbeno oziroma samoupravno dogovorjene najnižje vrednosti dela za posamezne kvalifikacijske skupine (poklice), ki jih mora upoštevati podjetje tako pri sestavljanju svojega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov kot pri vrednotenju (živega) dela v kalkulacijah.
Na drugi konferenci slovenskih sindikatov. ki je bila 18. junija 1970, so bili sprejeti politični cilji in naloge sindikatov Slovenije. Tedaj smo rekli in zapisali:	—
»-Sindikati se bomo zavzemali, da činaprej ne bo noben zaposlen delavec prejemal matij kot 800 dinarjev mesečno za delo v rednem delovnem času in ob normalnem izpolnjevanju delovnih nalog.«
Iz tega cilja in naloge smo izhajali tako, da smo določili za nekvalificiranega delavca osnovo 800 dinarjev v 182 urah oziroma 4,40 dinarjev na uro.
Za ostale kvalifikacijske skupine ročnih delavcev smo upoštevali razmerja, ki smo jih predvideli že s prvim sporazumom. Tako smo dobili osnove, ki jih bomo morali upoštevati pri določevanju najnižjih obračunskih osnov za naše delavce — seveda pri pogoju polnega delovnega Časa, izpolnjevanja norme in pri priznani kvalifikaciji.
Novost je skupina priučenih delavcev. V to skupino bomo razvrstili — po zamislih sestavljavcev — zgolj industrijske delavce v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala. Gre za ozke profile priučenih delavcev za povsem določeno vrsto opravila. Pri nas bi to bili na primer ugrajevalci betona v OGP, krivile! železa v želokrivnici in podobna specializirana delovna mesta v bolj ali manj industrializiranih obratih.
Novost so tudi določene osnove — kalkulativni osebni dohodki za vse umske delavce. Celovito podobo daje razpredelnica, ki je. sestavni del sporazuma (12. člen predloga):
Največ je nesporazumov zaradi tega, ker se misli, da so kalkulativni OD hkrati tudi obračunske osnove. Obračunske osnove se morajo po določilih samoupravnega sporazuma določiti s sistemizacijo in analitično oceno delovnih mest. Osnove sporazuma pa služijo kot:
1.	minimalne obračunske osnove delavcem,
2.	vodilo za vrednotenje delovnih mest s pomočjo analitične ocene,
3.	osnove za vrednotenje dela v kalkulacijah.
Prva točka — Tl
Pri izračunu prve točke, ki predstavlja kalkulativne osebne dohodke na uro, (KOD/h) moramo upoštevati število in strukturo zaposlenih, in sicer strukturo po priznani kvalifikaciji za ročne delavce oziroma po dokončani šoli za umske delavce.
Z množenjem KOD/h s strukturo zaposlenih po dejanski izobrazbi dobimo KOD/h za vse podjetje. To število predstavlja točko T 1.
V	našem podjetju jo bomo izračunali posebej za gradbene enote, posebej za obrate, železokrivnico in biro, ker ima vsaka od naštetih skupin enot drugačno delilno razmerje (med točkama T 2 in T 3).
V	našem — bi dejali — šolskem primeru smo jo določili z višino 10 dinarjev na uro. Naj povemo še te, da so v razpredelnici neto osnove, ki jih moramo preračunati na bruto vrednosti in jih šele tedaj vnesti v naš sistem treh točk.
Druga točka — T 2
V	matematičnem jeziku bi rekli tej točki neodvisna in spremenljiva neznanka. Dejansko predstavlja ta točka poslovni uspeh podjetja ali enote — za kakršen nivo pač uporabljamo delitev. Uspeh smo opredelili s povečanim čistim dohodkom
na uro. To merilo izrazimo lahko z obrazcem:
D-PO-ZO + A-AP
. PCD/h = ----------------
ure
pri čemer je:
D . . . dohodek podjetja ali enote PO . .. pogodbene obveznosti ZO . . . zakonske obveznosti A . . . obračunana amortizacija AP . . . amortizacija po predpisanih amort. stopnjah
Iz dohodka odštejemo obveznosti družbi in dobimo čisti dohodek (CD), prištejemo pa tako imenovano pospešeno amortizacijo, to je vso obračunano amortizacijo, zmanjšano za amortizacijo, ki jo motamo obračunavati po minimalnih amortizacijskih stopnjah, določenih z zakonom. Pospešena amortizacija predstavlja povečanje skladov, zato smo dodali čistemu dohodku črko P in dobili povečani čisti dohodek — PCD kot osnovno ekonomsko kategorijo uspešnosti poslovanja. PCD je v bistvu celotni dohodek oziroma vrednost proizvodnje, zmanjšana za stroške. PCD bo visok, če bo obseg del kot produkt fizičnega obsega in cen visok in če bodo stroški nizki. S tem smo v naše merilo vnesli (1) stimulacijo za povečanje obsega del (za poslovno prodornost, za zmanjševanje fiksnih stroškov na enoto proizvodnje, za doseganje ugodnih cen, za konkurenčnost) in (2) stimulacijo za zmanjševanje stroškov, kar pomeni stimulacijo za ekonomičnost, to je za eno od osnovnih meril uspešnosti poslovanja.
Ure v imenovalcu delujejo kot element produktivnosti, kajti manj ko bo ur, višja bo produktivnost, boljši bo poslovni uspeh izražen s PCD/h. Tedaj lahko rečemo, da je v našem merilu še tretja pomembna stimulacija, stimulacija za produktivnosti
Nejasnosti okoli zalog ne sodijo v okvir tega sestavka. Društvo slovenskih knjigo-
vodij je zadolženo od slovenske zbornice, da uskladi fakturirano realizacijo z vkal-kuliranimi urdmi.
Gradisov interni način zajemanja vrednosti proizvodnje namesto fakturirane realizacije odpravlja vsako neskladnost, če odmislimo morebitne netočnosti pri vrednotenju nefakluriranih zalog oziroma nedokončane proizvodnje.
V našem šolskem primeru smo določili točko T 2 z višino 15 dinarjev na uro.
Tretja točka — T 3
Ta točka predstavlja bistvo sistema treh točk, je dvakrat odvisna spremenljivka.
Enkrat je odvisna od višine PCD'h, to je od uspeha poslovanja, drugič pa je odvisna od delitvenega razmerja.
Kaj torej predstavlja točka T 3? Predstavlja višino osebnih dohodkov, ki jih
lahko izplačamo pri določenem uspeh* ,in vnaprej -določenem delilnem Razmerju*
Točko T 3 lahko zapišemo z oznako OD/h, Ce pomnožimo to vrednost z urami# dobimo maso osebnih dohodkov, ki lahko izplačamo delavcem k prej določenim akontacijam osebnih dohodkoVi sestavljenih iz obračunskih osnov ki akordnih ter drugih (subjektivne ocene# organizatorji) presežkov.
V	našem primeru smo jo določili * 12,50 dinarjev na uro.
DELOVANJE SISTEMA TREH TOČK
V	samoupravnem sporazumu smo predložili enotna določila za vse gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. Raz' like so le pri planiranem PCD/h in delil* nem razmerju. Pregled kaže razlike P° panogah oziroma dejavnostih.
Panoga oz. dejavnost			PCD/h	Delilno osnovno	razmerje skupno	OD/h
Gradbena operativa			. 13.76	90:10	84,9:15,1	11.63
Montaža					. 18.98	85:15	80,2:19,8	15.23
Projektiva	. , , .			.	33.12	80:20	75,5:24,5	25.08
IGM		. . . . ,	- • •	.	16,77	85:15	80,2:19,8	13,45
Osnovno delilno razmerje določa pri gradbeni operativi 10 -Vo skladov za razširjeno reprodukcijo in rezerve pri planiranem PDC/h. Skupno razmerje določa
15.1	‘Vo, pri čemer predstavlja nadaljnjih
5.1	'Vo sklada za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev. Sem štejemo sredstva za izobraževanje, rekreacijo, prehrano, zdravstveno zaščito ter raziskovalno dejavnost. Obveza 4 8/o za stanovanja se pokriva iz zakonskih obveznosti dodatno k omenjenim skupnim potrebam.
Najbolj nazorno bomo prikazali delovanje sistema treh točk z dvema primeroma, z enim nadpoprečnim uspehom in drugim podpoprečnim. V naši sliki je prvi označen s »+T«, drugi pa s »—T«.
Prvi primer
Kakšne OD in kakšne sklade Ima lahko tako podjetje ali enota?
Predpostavljamo, da ima podjetje tako kadrovsko strukturo, da znašajo KOD/hi to je točka Tl 10 dinarjev.
V nasprotnem primeru bi morali določiti novo. delilno črto, to je premico OD/h» ki poteka med nanovo določeno točko Tl in točko T3 z vrednostjo 12,50 din/h.
Pri doseženem PC D/h 20 dinarjev in pri nespremenjeni delilni črti OD/h odčitamo na sliki ordinati (navpičnici) pod točko + T2 tretjo točko fT3. Ta znaša 15 d in/h, kar predstavlja dosežene OD/h. Le-ti so se povečali za 20 %>.
+T3	15,0
--- = ----- = 1,20
T3	12,5
Podjetje ali enota je dosegla 20 dinar-
jev PCD h. Ta dosežek je za tretjino skladi Predstavljajo razliko med točka-boljši od planiranega (15 din/h) ali	ma T2 in T3- Ta razlika znaša pri plani-
ranem PC D/h (15,0 - 12,5) 2,5 din/h, pri +Tž 20	doseženem PCD/h pa (20,0 — 15,0) 5 din/h.
---= ----- = 1,33
T2	15	Rezultat delitve		kažejo tale	razmerja:
	PCD/h	OD/h	Skladi/h	delilno razmerje
planirano			12,5	2,5	83,3:16,7
doseženo 			15,0	5,0	75 :25
indeks 			120	200	
Spoznamo, da smo povsem zadovoljili	Drugi primer
osnovnemu načelu, ki smo ga iz zakona	Podobno, kot smo izračunali rezultate
predpisali na začetku tega teksta.	delitve za prvi primer, dobimo rezultate
tudi za primer podprečnega podjetja, k* je doseglo le 12 dinarjev PCD/h.
PCD/h
planirano , . . š i . ? V . . • • . 15,0
doseženo.................. .............12,0
indeks .......................g . e , 80
OD/h	Skladi/h	Delilne razmerje
12,5	2,5	83,3:15,7
11,0	1,0	91,7: 8,3
88	40	
Podpoprečno podjetje torej ni doseglo niti predvidenih 10 V* skladov za reprodukcijo Kljub temu pa ni kršilo določil sporazuma, če je ustrezno zmanjšalo tudi OD/h, in sicer za 12 ,J/o (indeks 88). V tem je bistvena razlika in novost hkrati cd dosedanjega samoupravnega sporazuma v gradbeništvu.
Izboljšave in dopolnila
V Gradisu je opisani sistem že bolj ali manj domač — vsaj večini organizatorjev proizvodnje in še komu. Opisujemo ga z namenom, da bi seznanili širši krog naših delavcev in pa zato, da povemo, kaj je še novega. Doslej smo spoznali že tri dopolnila v primerjavi z Gradisovim sistemom :
1.	KOD/h se računajo enotno za vso panogo,
2.	PCD-h vsebuje tudi del amortizacije,
3.	delilno črto OD/h določamo s točko T3 (planirani OD/h), ki je za celo panogo enaka in znaša 11,68 din/h — vsaj po predlogu sporazuma
Nadaljnje, to je Četrto dopolnilo, so sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, ki jih določamo za vse enako in zna-
šajo najmanj 6 % od OD/h — seve je tudi to zaenkrat le še predlog.
Osebni dohodki na podlagi rentabilnosti
Popolna novost in izboljšava hkrati Pa je stimulacija za rentabilnost. 2e omenjeni zakon namreč zahteva od podpisnic samoupravnega sporazuma, da se dogovorijo tudi za »-merila, ki naj upoštevajo tudi organski sestav sredstev«.
Sestavljavci sporazuma predlagajo za merilo rentabilnosti razmerje med čistim dohodkom, povečanim za obračunano amortizacijo, in med poprečno vloženimi osnovnimi in obratnimi sredstvi. To merilo izrazimo lahko z obrazcem:
R = D — PO — ZO+A 0 VS
Po določilu sporazuma lahko poveča osebne dohodke tisto podjetje, ki ima nadpoprečno rentabilnost, pri čemer služi za poprečje rentabilnost, panoge.
Za vsak odstotek nadpoprečne rentabilnosti se lahko povečajo OD/h za eno desetino odstotka po obrazcu u
Stimulacija za rentabilnost5=- 0,90 + 0,10
Podjetje, ki ni doseglo planiranega PCD/h v panogi, ne more povečati OD/h tudi, če ima nadpoprečno rentabilnost.
Naj višji osebni dohodek
Po zakonu mora samoupravni sporazum določiti tudi »naj višji in naj nižji osebni dohodek, ki pripada delavcem za opravljeno delo v polnem delovnem času«.
Družbeni dogovor je določil kot naj nižji OD 800 dinarjev na mesec, kot naj višji OD pa 6.000 dinarjev. Razpon znaša 1 : 7,5. Prav ta razpon pa smo vgradili tudi v naš sporazum, pri čemer se dovoljuje tudi višji OD kot 6.000 dinarjev, če je najnižji OD višji kot 800 dinarjev.
Se večl V sporazumu se predlaga odvisnost OD še od uspeha podetja, izraženega s PCD/h in od velikosti podjetja, izraženega s številom in strukturo zaposlenih delavcev.
Po tem merilu se najprej izračuna količnik K, nato pa po posebni lestvici razmerje med najnižjim in naj višji m OD/h.
p NK
K ~ PCD/h . --------
3500
R podjetja R panoga
3500 . . . konstanta, ki predstavlja p za srednje veliko podjetja
Pri količniku K = 25 ali več, znaša razmerje 1 : 7,5. Pri zmanjševanju količnika K za 1, se zmanjšuje razmerje za na j višji OD za 0,1 tako, da dosežemo pri količniku K = 1 razmerje 1 : 5,1 in pri količniku manjšem od 1 razmerje 1 : 5.
Kolikor bo Gradis dosegel 16 dinarjev PCD/h, bo imel pri 9.000 pogojno nekvalificiranih delavcih (glej zadnji stolpec razpredelnice KOD : 1 NK = 1 pNK, 1 K “* 1,69 p NK, 1 VSS - 3 p NK) količnik K okoli 41, to je več kot 25, s čimer je zagotovljeno razmerje 1 : 7,5. Tedaj je najvišji OD/h odvisen le še od naj nižjega OD/h.
Ce bomo uspeli doseči, da bo naj nižji OD/h 5,50 dinarja oziroma 1000 dinarjev na mesec, bo znažal naj višji OD/h 41,25 dinarja oziroma 7500 dinarjev na mesec.
Isto merilo uporabimo za .nivo enote. Vzemimo prvič primer večje in uspešne enote, drugič primer manjše in slabše enote, tretjič pa primer biroja.
Prvi primer
Enota ima 1000 delavcev (= 1500 pNK)» PNK . . . Število pogojno nekvalificiranih PCD/h je 18 dinarjev. Naj nižji OD/h Je delavcev podjetja (enote)	'	5,50 Oznanja.
1500
K = 18 ------ = 7,7
3500
Delilno razmerje znaša 1 : 5,77, kar da Pri naj nižjem OD/h = 5,50 dinarja, naj-višji OD/h : 5,77X 5,50 = 31,74 dinarja ozi-roba pri 182 urah približno 5780 dinarjev ha mesec.
Drugi primer
Enota ima 200 delavcev (== 300 p NK), DČD/h je 13 dinarjev. Najnižji OD/h je 4>40 dinarja.
300
K = 13------- = 1,1
3500
Delilno razmerje znaša 1 : 5,11, kar da Pri najnižjem OD/h = 4,40 dinarja, naj-Višji OD/h : 5,11 X 4,40 = 22,48 dinarja °2iroma pri 182 urah največ 4100 dinarjev na mesec.
tretji primer
^»:o ima 35 delavcev (= 80 pNK), PCD/ h je 40 dinarjev.
Najnižji OD/h je 6 dinarjev
80
K = 40------- = 0,9
3500
Delilno razmerje znaša 1 : 5,09, kar da Pri naj nižjem OD/h = G,50 dinarja, naj višji OD/h : 5,09 X 6 = 30,54 dinarja oziroma Pri 182 urah približno 5560 dinarjev na mesec.
Vidimo, da ima največji vpliv najnižji OD/h. S tem smo materialno zainteresirali delavce z najvišjimi OD, da naredijo vse, da zmanjšajo število delavcev z naj-hižjimi OD. Ta vidik kaže na odvisnost OD delavcev z vrha in z dna lestvice standarda, ker je v bistvu globok družbeni element socialne diferenciacije v socializmu, odvisne od rezultatov dela.
Osebni prejemki iz materialnih stroškov
Tudi te moramo po določilu zakona opredeliti v samoupravnem sporazumu.
Dnevnice
Predlaga se naj višja dnevnica 80 dinarjev, h kateri se po predloženem računu Prištejejo stroški za prenočišče.
Za delo v manjših skupinah pri montažnih in podobnih delih, kakor tudi pri Pripravljalnih in zaključnih delih na gradbiščih, ko ni urejena niti prehrana hiti nastanitev, se lahko plača polna dnevnica, vendar za največ 15 dni.
Kadar trajajo prej navedena dela daljni čas, se sme uporabiti znižana dnevnica, vendar ne sme znašati več kot 60 % Polne dnevnice in ne za daljši čas kot 60 dni od začetka del.
Naš pravilnik bo moral določiti konkretne višine v prej omenjenih najvišjih mejah — če bo tak predlog sporazuma podpisan.
Kilometrina
Sporazum predlaga, da se povrne uporabniku lastnega osebnega avtomobila največ 1 dinar za dejansko prevožen kilometer (družbeni dogovor 0,90 dinarja). Obračunavanje pavšalov ni dovoljeno.
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
Povračilo teh stroškov se obračunava po dejanskih stroških javnih prevoznih sredstev.
Kolikor samoupravni akt (pravilnik) podjetja ne opredeli teh stroškov, jih delavci ne morejo prejemati.
Podobno velja za
Dodatek za ločeno življenje
Sporazum omejuje ta dodatek samo navzgor in sicer s 500 dinarji na mesec.
Terenski dodatek
Za gradbince predstavlja vsa povojna leta ta dodatek pravi gordijski vozel. Ali ga bomo tokrat presekali?
Aprila je bila v Zagrebu skupna seja zveznega odbora sindikata gradbincev in gospodarske zbornice (sveta za gradbeni-zaciji dogovorili za enoten jugoslovanski zaciji dogovorile za enoten jugoslovanski dogovor o terenskem dodatku. Zal je prvi poskus spodletel, drugi bo opravljen konec maja. Medtem pa se slovenski gradbinci mrzlično pripravljajo na podpis našega samoupravnega sporazuma, zaradi česar ne moremo več čakati na zvezni dogovor. Tako smo sami sestavili nekaj določil, ki jih bomo — če bo to potrebno — kasneje prilagodili zveznemu dogovoru.
Osnovo za celotno razrešitev problema terenskega dodatka predstavlja opredelitev, da je terenski dodatek nadomestilo za večje materialne stroške, ki nastanejo bodisi zaradi:
—	dela na terenu,
—	prebivanja na terenu,
—	težjih življenjskih pogojev na terenu.
Upoštevajo se tisti življenjski, stroški
(ne delovni) pogoji, ki jih ni mogoče zajeti z vrednotenjem dela v delovnih pogojih z analitično oceno delovnih mest.
Teren predstavlja terensko delo, ki se pretežno opravlja na gradbiščih.
Kdor torej nima večjih materialnih stroškov zaradi »terena«, ni upravičen do terenskega dodatka. To so vsi delavci v pisarnah in obratih, ki niso pretežno, to je več kot polovico delovnega časa na gradbišču.
Določen je najnižji in najvišji terenski dodatek, prvi z višino 100 dinarjev, drugi z višino 1000 dinarjev na mesec. Obe številki sta začasni, kajti točni številki bosta rezultat točnega izračuna po posebni metodologiji.
Za delo na težko dostopnih terenih in terenih oddaljenih od naseljenih krajev, kakor tudi na terenih z izjemnimi stroški (letovišča), se lahko odstopi od predpisanega najvišjega terenskega dodatka. Vendar mora podjetje (enota) upravičenost preseganja naj višjega terenskega dodatka dokazati z izračunom dejanskih izjemno povečanih stroškov.
Razpone med terenskimi dodatki po kvalifikacijskih skupinah bo treba do leta 1975 na enakih »terenih« približati razmerju 1 :1.
Ali terenski dodatek izključuje dodatek za ločeno življenje in dnevnico ter povračilo stroškov za prevoz?
Velja univerzalno določilo nadomestila za večje materialne stroške. Ce ne bomo v terenski dodatek vključili prevoznih stroškov za občasen obisk ožje družine, bomo te stroške poravnali z dodatkom za ločeno življenje. Ali: če ne bomo v terenski dodatek šteli prevoza na delo, bomo le-tega obračunali s prevoznimi stroški. Ali: ker dnevnica vsebuje povečane stroške za hrano, ne bomo za isti dan priznali terenskega dodatka.
Sporazum vsebuje tudi določila, po katerih bomo sproti z višanjem cen oziroma življenjskih stroškov prilagajali višine posameznih prejemkov iz materialnih stroškov.
Nadomestila
Sporazum omejujejo izplačevanje nekaterih nadomestil in sicer enih s spodnjo mejo, drugih pa z zgornjo mejo.
Tako bi nadomestila za bolezenski dopust ne smela biti nižja kot 80 °/o osebnega dohodka.
Dodatek za nadurno delo ne bi smel biti nižji kot 20 %>.
Nadomestila za letni dopust naj bi obračunavali na podlagi poprečnih osebnih dohodkov v zadnjih treh mesecih.
Postopki sporazumevanja
Posebno poglavje sporazuma določa način sporazumevanja. Le-ta je skorajda enak postopkom, kot smo jih že predpisali v našem prvem sporazumu o postopkih za samoupravno dogovarjanje in načelih za izvajanje samoupravnih dogovorov v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala (zelena brošurica).
Poleg teh smo vnesli v sporazum še določbe zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki je izšel letos v Uradnem listu SRS, 11. februarja.
Predvideli smo, da bo veljal za vse gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala Slovenije en sam sporazum, ki bo različen po panogah in dejavnostih samo v delilnem razmerju in v točki T3.
Takoj po prvomajskih praznikih bo komisija (iz 6. člena zakona o sam. sporazumevanju) pripravila predlog na podlagi dosedanjih pripomb na osnutek samoupravnega sporazuma.
Skladno z določbami 7. člena zakona bo komisija poslala vsem udeleženkam sporazumevanja in republiškemu odboru sindikata gradbincev predlog samoupravnega sporazuma, da ga sprejmejo.
Kolikor bodo podjetja pohitela, bo lahko sporazum podpisan že sredi maja, sicer pa najkasneje konec maja.
S predpisom bo po zagotovilih izvršnega sveta, zbornice in sindikatov za gradbince nehal veljati zakon o zamrznitvi osebnih dohodkov. V Gradisu predvidevamo, da bodo osebni dohodki odmrznjeni že prej, ker smo v aprilu vložili prošnjo za odmrznitev osebnih dohodkov. Naloge
V podjetju bomo morali opraviti nekaj nalog v zvezi s predvidenim samoupravnim sporazumom. Po sedanji razpravi v podjetju ni razlogov, da ne bi sporazuma podpisali. Pomemben razlog govori v prid našega podjetja. Naši predstavniki so namreč ves čas aktivno sodelovali pri snovanju določil in meril sporazuma. Se več: podatki Gradisa so skoraj pri vseh glavnih merilih služili kot osnovni kriteriji za presojo predloženih meril.
Delavski svet podjetja je na zadnji seji, ki je bila 23. aprila, razpravljal o predvidenem samoupravnem sporazumu in sklenil, da bo po končani razpravi v maju,
ko bodo predložene morebitne pripombe,' ki naj bi jih upoštevali v sporazumu, podpisal sporazum po svojih predstavnikih, to je predsedniku delavskega sveta in glavnemu direktorju podjetja.
Že pred podpisom pa bo treba pripraviti vse potrebno za izdelavo nalog, ki jih določa 9. člen zakona takole:
»Podpisnice sporazuma uskladijo svoje splošne akte o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z dpločbami samoupravnega sporazuma. Ce je njihov splošni akt v nasprotju s samoupravnim sporazumom, se uporablja samoupravni sporazum.«
Po dosedanjih izračunih se bodo povišale obračunske osnove za ročne delavce od 17,6 % do 23,7%, za umske delavce pa za 20 %.
Kjer je to potrebno — to pa je pri novejših delavcih in pri delavcih, ki so spremenili svojo delovno storilnost — bo treba pravočasno ponovno oceniti delavce v razponu, ki bo zaenkrat verjetno moral ostati v višini 10 %.
Povišanje bo precejšnje, zato bo treba biti pri ocenjevanju kar se da realen in objektiven. Praviloma ne bi smela znašati poprečna ocena veliko nad 5 %.
Čeprav šele na koncu, smo vseeno dolžni odgovoriti na vprašanje:
»Kako bomo zmogli to povišanje?«
Čeprav se sliši kot že zelo izrabljena fraza, pa vendar ne bo šlo drugače kot z ustreznim povišanjem produktivnosti. In fraza bo meso postala, ker bodo naši osebni dohodki v sistemu treh točk odvisni predvsem in izključno od produktivnosti, ki jo dokaj učinkovito izraža — v bodoče glavni kazalec uspešnosti in seve produktivnosti — PCD/h.
Stane Uhan
Sklepi organov samoDuravliama
DS podjetja
SKLEPI
IX. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 23. aprila 1971 v Ljubljani.
L Sklepi zadnje seje so bili izvršeni, ozi-roma so v izvrševanju, Neizvršeni sklepi se bodo preverili na drugi seji.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vza-k znanju.
3.	Delavski svet podjetja potrdi osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in berilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu ter pooblašča glavna direktorja podjetja Huga Keržana, dipl. inS' in predsednika delavskega sveta podjetja Saša Škulja, dipl. ing., da sporazum podpišeta.
4.	Delavski svet vzame k znanju analizo Poslovanja podjetja ter analizo osebnih dohodkov v letu 1970 in analizo poslovanja za Prve tri mesece leta 1971.
6. Delavski svet potrdi delitev sredstev ostanka čistega dohodka poslovnih enot za leto 1970, kot so ga predložili delavski sveti £E.
6. Delavski svet potrdi razdelitev sredstev skupnih potreb podjetja v letu 1971 in sicer
takole:
din
—	sindikalni podružnici centrale	41.290
—	sindikalnemu odboru podjetja	75.000
spominska darila	45.000
—	dotacija pionir, odreda F. Godina 5.000
športnemu društvu	60.000
—	regres za počitniške domove	140.000
—	stroški centrale	25.500
—	podpore družinam ponesrečenih	50.000
nadomestilo za K-15	65.000
skupaj:	506.700
7- Delavski svet odobri posojilo iz sklada ®kupne porabe podjetja osnovni sindikalni 0rganizaciji poslovne enote Nizke gradnje v vi§ini din 20.000.
8.	Delavski svet potrdi predlog plana investicijskih nabav v letu 1971 z vsemi korekturami, ki jih je predložil odbor za investicije z dopisom štev. 06-10/70 103 z dne 5. 4. 1971.
Do prihodnje seje naj odbor za investicije obravnava naknadno prispeli predlog za nabavo betonarne v G V Jesenice (Kranj) ter svoj predlog posreduje DSP.
9.	Potrdi se predlog predračuna upravnega odbora centra za izobraževanje za leto J971 v višini din 3 425.006, kot je bil predložen.
UO naj ponovno prouči vprašanje podaljšanja zaposlenosti štipendistov.
10.	Plan sredstev za varstvo pri delu za leto 1971 v višini din 2.220.825 se potrdi kot je bil predložen.
Tehnična služba naj da navodilo nabavnim službam v enotah, da se po možnosti centralizira nabava primernega ročnega orodja za kvalificirane delavce (žage, kladiva itd.).
11.	Na predlog odbora za standard in rekreacijo z dne 17. 3. 1971 se odobrijo tele nujne nabave za počitniške domove:
	din
Ankaran:	
— pralni stroj 15 kg	£1.950
— registrska blagajna	13.500
— prekucna ponev	7.600
Poreč:	
— kompresor za hladilno omaro	5.400
— bojler 80 litrov	503
— prha	230
— sesalec za prah	3.100
skupaj:	52.285
12.	Delavski svet je obravnaval poslovnik o vodenju evidence, upravljanja in trošenju sredstev PE Gradis ter ga bo potrdif na prihodnji seji.
13.	Delavski svet soglaša z odstopom pravice uporabe na delu parcele štev. 500/1 v izmeri 110 m* proti plačilu odškodnine zemljišča 20,00 din za 1 m* podjetju »Emona-« Ljubljana.
14.	Delavski svet odobri pogodbo med železarno Jesenice in Gradisom o sokreditira-
nju nove proge za proizvodnjo betonskega železa v vrednosti din 400.000.000 Lit. Od tega odpade na Gradis 50 %>, ostalo pa na druge partnerje, ki jih poišče Gradis. Kre-cjit bo vplačljiv v dveh letih.
15.	Sprejme se ostavka na mesto članstva in predsednika odbora za investicije tov. Janeza Kuštrina.
V navedeni odbor se kooptira tov. Ika Ravnikarja, direktorja GFS Novega predsednika odbora pa bo DPS izvolil na prihodnji seji.
16. Delavski svet podjetja odobri razdelitev udeležbe poslovnega sklada po dejavnostih na dan 1. 1. 1971, in sicer:
gradbena dejavnost	din 115,007.075,60
vozni park	1.940.700,30
počitniški domovi	176.427,30
DUR	493.996,45
skupaj:	117.618.199,65
Realizacija na dan 31. 12.	1971 pa je nasled-
nja: gradbena dejavnost	din 490.358.341,00
vozni park	8.270.819,75
počitniški domovi	776.260,30
DUR	2.059.480,35
skupaj	501.464.901,40
—	končni obračun s firmo »Universale« Wien, zaključek štev. 7. Skupna vrednost izvršenih del SCH 1.535.646,00. Neto devizni priliv po končnem obračunu je SCH 122.832,24, ki se po odobritvi NB prenese na devizni račun matičnega podjetja v dobro poslovnega sklada;
—	končni obračun s firmo »Universale« VVien, zaključek štev. 8. Skupna vrednost izvršenih del je Sch 5.522.633,00. Neto devizni priliv je Sch 563.077,28, ki se po odobritvi NB prenese na devizni račun matičnega podjetja v dobro poslovnega sklada
18.	Za nadaljevanje izgradnje soseske Nove Jarše, sklene delavski svet, da se zaprosi pri Ljubljanski banki, podružnici za kreditiranje stanovanjskega gospodarstva, premostitveni kredit v višini 16.000.000 din.
Za podpis kreditne pogodbe se pooblaščata glavni direktor in direktor GFS.
19.	V smislu uredbe o spremembi dela kratkoročnih kreditov bank in gospodarskih organizacij v dolgotočni kredit za obratna sredstva (Ur. list 11/71) sklene delavski svet podjetja, da se z vlogo zaprosi pri Ljubljanski banki za konverzijo dela kratkoročnega kredita (ca. 30 °/»), ki je odobren za proizvodnjo stanovanj za tržišče v višini din 8.745.000.
Za podpis pogodbe se določata glavni direktor in direktor GFS.
17. Delavski svet potrdi končne obračune pogodbenih del za investicijska dela v tujini, in sicer:
Predsednik DSP:	Overovatelja«
Saša Škulj, dipl. ing.	Ivo Leben
Janko Košir
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 11
iiillll

Pokazali so nam tudi gasilske pripomočke
Nepričakovano nas je v sredo. 24. 3. 1971 za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec Tone Langerholc.
Tone se je rodil 17. 6. 1924 v delavski družini. Po končani osnovni šoli je delal v raznih lesnih podjetjih, vse dokler se 24. 4. 1924 ni zaposlil v našem podjetju, kjer je tudi opravil izpit za strojnega mizarja.
Ii Težko si predstavljamo, da je To-I! neta smrt nenadoma iztrgala iz naše U sredine, ker bomo zelo težko pogre-. šali njegovo vestnost in marljivost pr; delu.
Ob težki izgubi, ki je prizadela "“9 ženo in tri nepreskrbljene otroke, jim izrekamo iskreno sožalje.
;	Sodelavci

•| limn.
Sodelujemo tudi pri natečaiih Pionirskega lista z naslovom »Smejte se z nami«. Vse naloge z vesel'em iz-polniuiemo, sai se v našem življenju in pri našem delu zgodi mnogo smešnih stvari in te skrbno zapisujemo.
Imeli smo že dve tekmovanji v znanju iz »Vesele šole« ter tako dobili razredne in šolske prvake. Le-ti bodo tekmovali najprej v občinskem, medobčinskem in republiškem merilu. Seveda, če bodo dovoli znali. Zato- pa se skrbno pripravljajo na posamezna tekmovanja.
Vas lepo pozdravljajo pionirji iz Bistrice v Prekmurju.

Pustovanje v Bistrici
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno

m i*
Delo mora biti zelo natančna opravljeno
k'V vil
V Ivanjem selu 22. aprila 1971
Na sliki tovariš Uzelac z republiškega zavoda SR Bosne in Hercegovine.
Pogovarja se z delavci iz Gračanice	Pi imajo pa zveze!
— Tovariš direktor, ali bodo leta boja za reformo šteli dvojno za pokojnine?
Levo: Tale posnetek je tudi iz Postojne — Delavci stoje v vrsti za kosilo — V sredini: Novi hotel Orel v Mariboru počasi leze iz zemlje — Desno: Detajl iz centralne betonarne v Mariboru