PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številr ka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montom
š c.
■A V- O
- v -A V-i f^.
73 r S
rt 53 3?
■»P 559 linije)
1
5723
-vi
O
<0
!>
1>
Goria ni še razčistil političnega izhodišča nove vladne koalicije
RIM Poverjeni predsednik Goria je pričel zadnji in odločilni krog posvetovanj za sestavo nove vlade. Včeraj se je sestal s socialdemokrati, liberalci in z republikanci, danes dopoldne pa bo sprejel še delegaciji KD in PSI, skoraj gotovo pa tudi radikalce in zelene. Če bo šlo vse po začrtani poti, bo mandatar v petek sklical vrh nove koalicije, v začetku prihodnjega tedna pa bo predložil predsedniku Cossi-gi seznam novih ministrov. Trenutno je vsekakor še marsikaj pod vprašajem, posebno politična narava in torej sestava nove koalicije.
Goria je po sestanku z delegacijami PLI, PSDI in PRI povedal, da predstavlja politično izhodišče za oblikovanje novega kabineta v vsakem primeru sporazum med silami stare večine. S to izjavo ni demantiral, a niti potrdil domnev o vstopu radikalcev in ekologistov v novo koalicijo, za kar se zavzemajo socialisti. medtem ko so zeleni dali precej fasno razumeti, da spričo programskih smernic poverjenega predsednika niso pripravljeni podpreti njegovega poskusa, se radikalci vztrajno potegujejo za vstop v novo večino. Pannella in somišljeniki računajo na solidarnost PSI in PSDI, njihove zahteve pa so doslej naletele na nasprotovanje PRI,
PLI in predvsem KD. Parlamentarci stranke relativne večine nasprotujejo tej možnosti in pravijo, da' ne bodo nikoli politično sodelovali s stranko, ki je izvolila v parlament Cicciolino.
Največ težav je imel včeraj poverjeni predsednik z delegacijo republikanske stranke, ki jo je vodil začasni koordinator strankinega tajništva Biasini. PRI ima še vedno določene pomisleke na nekaterimi temeljnimi smernicami mandatarjevega programa, tako da so se sinoči širile govorice, da utegnejo republikanci od zunaj podpirati novo vlado. Teh dvomov pa baje nimajo socialdemokrati in liberalci, ki so pripravljeni sodelovati v novem kabinetu. Tudi včerajšnji krog posvetovanj vsekakor nesporno dokazuje, da se politična bitka okrog nove večine bije izključno med PSI in KD.
Zelo kritični do osnutka programa, ki ga je pripravil Goria, so bili včeraj spet sindikati. Voditelji CGIL-CISL-UIL so v skupnem dokumentu podčrtali, da je poverjeni predsednik doslej spregledal nekatere zelo aktualne probleme na področju gospodarstva, socialnega skrbstva in boja proti nezaposlenosti, posebno med mladimi generacijami. (st)
■	"S
L °
Začelo se je počitniško letovanje Mladi %	|
V tržaškem Dijaškem malčki iz Beneške Slovenije
TRST Malčki iz Benečije so te dni spet naselili Dijaški dom v Trstu. Zbrani iz vseh Nadiških dolin bodo v okviru poletnega tabora Mlada Brieza letovali dva tedna. V sončnem popoldnevu srno jih obiskali in kljub hudi vročini nas je na dvorišču Dijaškega doma sprejel prijeten živžav. Med pogovorom z vzgojiteljicami smo izvedeli, da je letos vseh otrok več kot šestdeset, od najmlajših, ki so letos prvič zahajali v na novo odprti slovenski vrtec v Špetru, do osnovnošolcev in dijakov iz srednje nižje šole. Poletno letovanje Mlade brieze v okviru študijskega centra Nadiža ima za seboj že dolgo tradicijo, saj je letošnji tabor že štirinajsti po vrsti. »Tudi lansko leto smo bili v Trstu,« nam pravi prijazna sogovornica, »in si ogledali mestne znamenitosti.« Letos pa se bodo bolj posvetili morju in zahajali na kopanje. V načrtu imajo kljub temu pester program. Z letovanjem mladih v Dolini in kolonijo v Miljah imajo že navezane stike, prirejajo zabavne in družabne večere, poleg petja benečanskih pesmi je na sporedu tudi učenje slovenskega jezika, ki je povezano z risanjem. Posrečeno kombinacijo, ko nekdo pripoveduje zgodbo ali pravljico v slovenščini, ostali otroci pa pri tem rišejo, so domislile prizadevne animatorke, saj se na tak način pouk dogaja sproščeno in nevsiljivo.
Izvedeli smo tudi, da so lansko leto otroci, ko so prvič letovali na morju, izbirali med imeni Mlada brieza in Barčica moja. Z nekaj glasovi prednosti je zmagala Mlada brieza, ki je tako ime dobila še v časih, ko so kolonijo organizirali v hribih, v Kanalski dolini ali drugje. Morja pa se otroci že srčno veselijo, pravijo, da bodo ob kopanju na obali vadili tudi petje, za varnost pa bo skrbel študent telesne kulture Igor Tuli. Glede na starost so otroci razporejeni v štiri skupine,
najmlajši med njimi imajo komaj štiri leta. Pravijo, da bodo ob zaključku tako kot lani izdali večjo publikacijo, tako imenovani Giornalin, v katerem bodo zbrane posrečene risbe, pesmice, izrečene, uresničene ali pa morda tudi neuresničene želje, krajši spisi in vse, kar bodo zanimivega naredili ali domislili v času počitniškega letovanja. Če bo šlo vse po sreči, bomo spet lahko prisluhnili deškemu vzkliku: »Kuo je lepuo!«
Lombardske doline klecnile pod težo nekajdnevnega deževja
Katastrofalno neurje v Severni Italiji sprožilo val polemik in poplave kritik
MILAN Severna Lombardija ter Tridentinska in Južna Tirolska preštevajo žrtve in škodo, ki jo je povzročilo večdnevno poletno deževje. V soboto je reka Adda, v katero so se zlivali narasli pritoki, preplavila bregove in razlila svoje blatne vode po Valtellini in dolini Brembana. Neurje je povzročilo veliko škode tudi na Južnem Tirolskem, kjer so v bocenski pokrajini zabeležili šest milijard škode.
Tragične posledice ujme (o kateri podrobneje poročamo na 12. strani) lahko razberemo iz skopih, a zato toliko bolj pretreslijivih podatkov o gmotni škodi, ki jo je deroča voda pustila za sabo. Stanje je najbolj kritično v Valtellini, kjer bo treba za obnovo cestnega omrežje odšteti vsaj 400 milijard lir. Temu je treba prišteti vsaj toliko milijard za popravila javnih in zasebnih struktur.
V Comu, Bergamu in Brescii moramo gmotno škodo prav tako meriti v stotinah milijard, predsednik deželnega sveta Lombardije pa je postavil povsem verodostojno hipotezo, da bo sobotna ujma zahtevala najmanj 1.000 milijard »popravil«, poleg seveda visokega krvenega davka, ki so ga terjali deroča voda, usadi in plazovi. Nesreča je v zadnjih urah sicer že prerasla v politično afero, saj so zeleni prijavili ministra za civilno zaščito Zamberlettija, češ da so nespoštovanje narave in špekulacije prvotni razlog tako hudih posledic večdnevnega dežja. Vprašanje odgovornosti za hud hidrogeološki razkroj lombardske zemlje ostaja seveda odprto, zaenkrat pa je ministrski svet odobril 350 milijard subvencij za prvo pomoč prizadetim območjem. Poplavo kritik na račun javne uprave bo vsekakor težko zajeziti.
Pred srečanjem z Ruhbio
Potrjeno nasprotovanje bazovski lokaciji sinhrotrona
TRST — »Treba je spremeniti dosedanje zadržanje do slovenske manjšine, treba je priznati njene zakonite interese ter odgovoriti na njene upravičene zahteve ob spoštovanju in vrednotenju njenih posebnosti. Treba je skratka stopiti na pot dialoga in soglasja, ne pa oblastniškega odločanja.« Tako je med drugim rečeno v izjavi, ki so jo predstavniki Kraške gorske skupnosti, Vzhodnokraškega rajonskega sveta, SKGZ, KZ in Koordinacijskega odbora kraških vasi podpisali pred novim sestankom z zastopniki družbe Sincrotrone Trieste in padriškega raziskovalnega centra, ki bo predvidoma v četrtek. Podpisniki nadalje potrjujejo nasprotovanje lokaciji sinhrotrona v bližini Bazovice ter napovedujejo nadaljevanje odločnega, pa čeprav omikanega in demokratičnega protesta.
NA 4. STRANI
S prikupno slovesnostjo v Zagrebu
Zaključena univerziada ’87
Preiskava in prve polemike o drznem begu Vallanzasce
Na procesu proti Triestini
Za tržaško moštvo so obeti dokaj slabi
□ □ □
Kolesarska dirka po Franciji
Zdaj vodi Roche razplet je negotov
□ □ □
Jadralno SP 470 v Kopru
Špancem prva regata Italijani drugi
ZAGREB — V nedeljo zvečer se je s slavnostnim mimohodom udeležencev, govori in rock koncertom na stadionu Maksimir v Zagrebu zaključila univerziada '87, že štirinajsta po vrsti. Predsednik Mednarodne študentske športne zveze Primo Nebiolo je čestital predsedniku organizacijskega komiteja univerziade Josipu Vrhovcu za zgledno organizacijo, na velikem semaforju pa se je pojavil napis »Nasvidenje v Sao Paolu 1989«.
V zadnjem slavnostnem govoru pa je sam Vrhovec poudaril, da je bila »univerziada velik izziv, saj je potrdila kaj zmoremo ter okrepila samozavest...«. Sklepna slovesnost je bila lepa in prikupna, saj je na stadionu plesalo in pelo več stotin- mladih in najmlajših, ki so tako izkazovali svojo vedrino in vero v bodočnost.
Zadnji dan tekmovanj je prinesel važno novost pri končni lestvici osvojenih odličij. ZDA je po zaslugi svojih
atletskih štafet prav v nedeljo prehitela Sovjetsko zvezo, ki je stalno vodila. Tretji so bili odlični Romuni, najboljše doslej pa so se z 12 zlatimi kolajnami izkazali Italijani. Tudi Jugoslovani so se na teh »domačih« univerzitetnih olimpijskih igrah izkazali, saj so zaključili tekmovanja na skupnem šestem mestu. Čolovičeva je osvojila premočno prvo mesto v teku na 800 m, odlično drugo pa je osvojila jugoslovanska moška štafeta 4 X 400 m in Apostolovski v skoku v višino. V maratoni so slavili Japonci, saj so osvojili prvo in drugo mesto na tej najbolj prestižni atletski disciplini. Končna slovesnost je bila v znamenju izbiranja »naj osebnosti univerziade«. Za prvo športnico je bila izbrana sovjetska te-lovadkinja Šušunova, za prvega športnika pa jugoslovanski odbojkar Nur-ko Čausovič, lepotica teh iger pa je bila 22 - letna Nigerijka Vaughanova.
GENOVA — Preiskava o begu kriminalca Renata Vallanzasce je 48 ur po spektakularni akciji še zmeraj na slepem tiru. Doslej namreč še niso razjasnili okoliščin, ki so omogočile »slavnemu Reneju«, da se je izmuznil skozi okence ladijske kabine, zatem pa se spretno pomešal med množico ljudi v genovskem pristanišču. Edino
Manjša vsota denarja naj bi bila povod za umor v Trstu
NA 5. STRANI
gotovo je, da je Vallanzasca opravil svoj podvig okrog dvajsete ure v soboto, izvedel pa naj bi ga v desetih ali celo petih minutah. Kljub nerazjasnjeni dinamiki pobega domnevajo, da je znani bandit (obsojen je bil na dve dosmrtni ječi in 200 let zapora) našel zatočišče v genovskem podzemlju, vendar preiskovalci niso izključili drugih hipotez. Poleg prečesavanja ligurske-ga glavnega mesta, so se varnostne sile lotile z zaporami cest, ki vodijo proti francoski meji, preiskava pa poteka tudi na Sinji obali.
Medtem so se v političnih krogih razširile polemike o morebitni krivdi pri tem dogodku. Predsednik republikanske poslanske skupine Battaglia in komunista Forleo in Fracchia so v ločenih interpelacijah zahtevali od notranjega ministrstva pojasnila.

General ni prepričal sodnikov iz Bologne
BOLOGNA — V tem mestu se je včeraj nadaljeval proces o atentatu na železniški postaji, v katerem je izgubilo življenje osemdeset ljudi. Na zatožni klopi ne sedijo domnevni teroristi, ampak le nekateri visoki funkcionarji tajnih služb in prostozidarske lože P2, ki so osumljeni, da so preusmerili preiskavo o tem pokolu. Sodniki in preiskovalci so vsekakor prepričani, da se za tem atentatom skrivajo skrajnodesničarske prevratniške skupine.
Pred sodnim zborom se je moral včeraj zagovarjati general Pietro Musumeci, nekdanji načelnik posebnega nadzornega urada vojaške tajne službe SISMI. Musumeci je obtožen, da je bil skupno s Pazienzo in z Liciom Gellijem glavni »lutkar« tako imenovane prevratniške akcije »teror na vlakih«. Obtoženec, ki je bil na nekem drugem procesu že obsojen na tri leta zapora, je zavrnil vse obtožbe. Njegovo pričevanje pa ni prepričalo odvetnikov civilnih strank, ki so ostro kontestirali marsikatero generalovo trditev. Tudi včerajšnje zasliševanje vsekakor ni račistilo mnogih senčnih plati tega procesa.
V Kuvajtu bodo jutri končno izpeljali »amerikanizacijo« 11 svojih tankerjev
Varnostni svet OZN bo sprejel resolucijo za zaustavitev iransko-iraškega spopada
NEW YORK — Varnostni svet OZN se je včeraj sestal, da bi sprejel posebno resolucijo, ki naj bi odločilno pripomogla k prekinitvi, skoraj sedem let trajajočega, spopada med Irakom in Iranom. Pomembnost resolucije že izpričuje dejstvo, da so se na posebnem zasedanju VS OZN v New Yorku zbrali skoraj vsi zunanji ministri držav članic, pobudo za sprejem resolucije in sklicanje zasedanja pa je dal sam generalni tajnik OZN Javier Perez De Cuellar. Na zasedanju ni sicer prisoten sovjetski zunanji minister Edu-ard Ševardnadze, izvedenci pa so prepričani, da se ni udeležil zasedanja zaradi stagnacije v razorožitvenih pogajanjih, saj sta si velesili glede tovrstne strategije v Zalivu enotni.
Bistvena postavka resolucije je sklenitev premirja in postavitev vojska bojujočih se strani za mednarodno priznanimi mejami, šele naknadno pa bi državi sedli za pogajalsko mizo in poiskali mirno rešitev hudega spora. Da bi to dosegli ta cilj je VS OZN pripravljen celo na sprejem sankcij proti tisti državi, ki bi ne upoštevala resolucije, tekst resolucije pa »zahteva« takojšnjo prekinitev sovražnosti.
Edini dvom, ki je še prisoten, je ta, ali bodo članice VS soglasno sprejele resolucijo. Pred zasedanjem so se zbrale neuvrščene članice, Gana in Kongo pa sta večkrat izrazili resne pomisleke na sprejem taksta resolucije in sta večkrat neprikrito podpirali iranske trditve. Zanimivo je dejstvo, da je iranski predstavnik v OZN Ražai Horasani predlagal, da bi glasovanje o resoluciji zakasnili za 15 dni. Sicer je v isti sapi Horasani tudi izjavil, da skušajo Američani z resolucijo upravičiti svojo prisotnost v Zalivu. Vse kaže, da bo teheranska vlada odklonila resolucijo Varnostnega sveta, Irak pa je že dal vedeti, da sprejme resolucijo in torej tudi vse
njene postavke. Nekaj manevrskega prostora je sicer še vedno prostega, saj Iran še ni odklonil mirovne misije, ki jo bo VS dal svojemu tajniku De Cuellarju. Slednji bo v naslednjih tednih obiskal Irak in Iran, na podlagi njegovega poročila pa bodo sklenili nadalnje akcije. Splošno mnenje, da bodo sklicali ponovno zasedanje VS januarja naslednje leto, ko bosta VS zapustili začasni članici Kongo in Gana in bodo na njihovo mesto prišle države bolj naklonjene mirni rešitvi vojnega spopada. Sprejetje sankcij VS je namreč lahko le soglasno.
Glasnik francoskega zunanjega ministrstva je medtem včeraj sporočil, da ni iz Teherana prišel še odgovor na zahtevo francoske vlade, da bi njihove interese v Iranu zastopala italijanska ambasada; po dunajski konvenciji o diplomatskih donosih mora na to zahtevo nujno pristati tudi druga država. Iran zaenkrat še ni imenoval državo, ki naj bi jo zastopala v Franciji, govori se o Pakistanu, zaenkrat pa uradnega imenovanja še ni in bi pakistansko veleposlaništvo v Parizu pomagalo edinole pri odhodu iranskega diplomatskega osebja iz Francije. Izmenjava diplomatskih talcev naj bi prišlo, po francoski želji, najkasneje do srede, mnogi pa upravičeno dvomijo v to možnost.
V Kuvajtu se vneto pripravljajo na »amerikanizacijo« 11 kuvajtskih tankerjev, do katerega naj bi prišlo že jutri. Kuvajtski prvi minister šejk Saad al Abdulah al Salem al Sa-bah je včeraj na tiskovni konferenci prvič omenil možnost, da bi njegova država dalo vojaške olajšave ameriškemu vojaškemu ladjevju, ki bo ščitilo 11 tankerjev. Kar se pa tiče kuvajtske vojske je prvi minister dejal, da bodo »takoj odgovorili na napade proti kuvajtskim interesom«.
Javier Perez De Cuellar
Skupščina Slovenije o gospodarskem položaju v republiki in državi
LJUBLJANA - Na včerajšnji maratonski seji skupščine SR Slovenije, za katero so pripravili več kot štirideset točk dnevnega reda, so največ pozornosti namenili gospodarskim gibanjem v republiki in državi. Kot je v referatu v zvezi z majsko analizo rezultatov dejal predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj, je kriza zajela tudi slovensko industrijo. Proizvodnja ima zelo nizko rast, zmanjšujejo se zaloge reprodukcijskega materiala, izvoz stagnira, inflacija pa se v Sloveniji že nekaj mesecev giblje nad stotimi odstotki. Ko je razlagal načrte
slovenske vlade za izhod iz sedanjega položaja, je Šinigoj zagotovil, da izvršni svet nikakor ne bo več popuščal nobenim zahtevam domačih podjetij, niti predlogom iz drugih jugoslovanskih republik, ki bi obetali kakršnekoli inflatorne posledice. Sanacija jugoslovanskega gospodarstva ni vprašanje odnosov med republiškimi ekonomijami, temveč razlikovanja med dobrimi in perspektivnimi ter nesposobnimi in neproduktivnimi podjetji - ne glede na to, od kod so, je dejal Šinigoj. (dd)
Na portugalskih političnih volitvah absolutna večina socialdemokratom
LIZBONA — Nedeljske politične volitve na Portugalskem so prinesle pričakovano zmagoslavje socialdemokratov, ki so prejeli absolutno večino glasov. Sodeč po neuradnih podatkih bo tako njihov lider Cavaco Silva odslej naprej lahko sam vodil državo, medtem ko se je moral doslej naslanjati na zavezništvo z nekaterimi manjšimi konservativnimi silami. Socialistična stranka predsednika republike Soaresa je z veliko težavo ohranila glasove in mandate, rahlo nazadovanje pa so zabeležili komunisti Al vara Cun-hala, ki so sodelovali v Napredni ljudski uniji. Poraz je doživelo tudi politično gibanje nekdanjega predsednika republike Eanesa.
Socialdemokrati so tako popolnoma potrdili vse predvolilne napovedi in bodo skoraj gotovo sami sestavili novo vlado. Njihov voditelj, 48-letni Anibal Cavaco Silva je podčrtal, da je Portugalska doživela zgodovinski dogodek na poti demokracije in splošne modernizacije države, ki ekonomsko gledano močno zaostaja za veliko večino članic Evropske gospodarske skupnosti, Nova vlada se bo morala torej prvenstveno soočati s perečimi gospodarskimi proble-
mi, na vrata pa trkajo tudi mnoga socialna vprašanja. Vodilna socialdemokratska stranka (PSD) je neke vrste levosredinska politična sila z izrazitimi konservativnimi obrisi. Glavni volilni konsenz črpa v srednjih slojih, na teh parlamentarnih volitvah pa so ministrskega predsednika Cavaca Silvo podprli tudi mnogi državljani, ki so doslej podpirali levico. V nedeljo so poleg članov vsedržavne skupščine izvolili tudi poslance, ki bodo zastopali državo v evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Velika zmaga socialdemokratov je verjetno skoraj dokončno pokopala ideale in dosežke znane »revolucije nageljnov« iz leta 1974, ko so napredni vojaki ob sodelovanju demokratičnih sil dokončno premagali diktaturo. Bila so to leta revolucionarnega zagona, ki pa so tudi zaradi nekaterih hudih napak levičarskih sil kmalu splahnela. Sledilo je nato dolgo obdobje družbenih in političnih konfliktov ter vladne nestabilnosti. Po teh volitvah pa se Portugalski sedaj obetajo najmanj štiri leta vladne stabilnosti, čeprav je na nekaterih področjih pričakovati nova trenja in nove napetosti.
Osma obletnica sandinistične revolucije Nikaragva v krču hudih gospodarskih težav
V Kranju začel tečaj slovenskega jezika
MANAGUA — S krajšo slovesnostjo v mestecu Mata-galpa, ki leži okrog 100 kilometrov severno od Manague, so se v nedeljo v Nikaragvi spomnili osme obletnice sandinistične revolucije' Slavnostni govor je na manifestaciji imel nikaragovski predsednik Daniel Ortega, ki je v govoru predvsem podčrtal dejstvo, da je ameriška administracija večkrat dokazala nezanimanje za mirno rešitev konflikta v Srednji Ameriki, »Reagan pa je odločen, da bo, pred iztekom svojega mandata, za vsako ceno premagal sandiniste,« je dejela Ortega.
V svojem govoru je Ortega s pikolovsko natančnostjo nanizal žrtve ameriške vojaške agresije, ki je domače gospodarstvo stalo 1,2 milijarde dolarjev posredne ter 1,6 milijarde dolarjev neposredne gospodarske škode. V šestih letih napadov kontrasov na Nikaragvo je umrlo kar 43.176 ljudi, samo v letošnjem letu pa je bilo že 6 tisoč mrtvih. Ortega je dejal, da bo letos kar 32,1. odstotka družbenega proizvoda požrlo obrambno ministrstvo, 46,3 odstotka državnega proračuna pa bo uporabljen v vojaške namene.
Osem let po sandinistični revoluciji živijo Nikaragovci z vedno večjimi gmotnimi težavami, v zadnjem letu pa so zabeležili rekordno 1200-odstotno inflacijo. Pred mesecem dni je vlada sklenila povišanje plač za 30 odstotkov, poseg pa se je že naslednji dan izjalovil, saj so se cene uslug in storitev zvišale med 130 in 350 odstotki. Vlada krivi za
gospodarski polom države neokolonialno politiko Reaganove administracije, ki je uvedla gospodarsko blokado države, korenito pa so Američani tudi posegli v proizvodno zmogljivost dežele, ki je bila celo stoletje odvisna od ameriške tehnologije. Tu nedvomno tičijo največje gospodarske težave Nikaragve, ki je tako vedno bolj odvisna od pomoči prijateljskih držav. Ob tem gre upoštevati dejstvo, da so ZDA odločilno pripomogle k zamrznitvi finančne pomoči mednarodnih denarnih organizacij, dolgovi so se medtem nabrali za 6 milijard dolarjev, sandinistična vlada je bila zato prisiljena enostransko oklicati moratorij v odlpačeva-nju dolgov.
Deviznih prihodkov je vedno manj, cene bombaža, kave, mesa in sladkorja najpomembnejših nikaragovskih izvoznih artiklov — pa na svetovni borzi skokovito padajo. Hude gospodarske težave države slikovito ponazaraja menjava ameriškega dolarja, uradno ga menjajo za 70 cordo-bov, na črno pa je treba za njega odšteti tudi po 9 tisoč cordobov.
Sovjetska zveza je medtem za 30 odstotkov zmanjšala dobavo surove nafte, vojaška pomoč deželi pa se vrtoglavo zvišuje. Po podatkih, ki jih je v VVashingtonu objavila ame-neriška obveščevalna služba, so v prvem polletju v nikaragovskih pristaniščih raztovorili 15.900 ton vojaškega materiala, v lanskem letu pa so raztovorili 12.500 ton.
KRANJ — Včeraj se je začela v Kranju že šesta poletna šola slovenskega jezika. Na štiritedenskem tečaju iz slovenskega jezika se je zbralo 39 slušateljev, od dijakov do študentov vsega sveta.
Vodja šole, ki jo organizirata Slovenska izseljenska matica in filozofska fakulteta iz Ljubljane, Janka Perko in predstavnica matice Leja Deželak sta povedali, da je zanimanje za šolo vedno veliko. Letos je največ udeležencev (13) iz ZDA, od koder je tudi najstarejši - Franc Blatnick, sicer po poklicu učitelj.
Poleg štiritedenskega pouka slovenskega jezika, bodo slušatelji imeli tudi več izvenšplskih dejavnosti v prostem času. Organizirali so jih na osnovi predhodno zbranih želja. Tako bodo imeli tečaj folklore, tečaja iz slovenske zgodovine in slovenske literature, obiskal jih bo Tone Partljič, med drugim pa bodo, tako kot vsako leto, izdali tudi svoje glasilo »Glasnik poletne šole«. Tečaj bodo popestrili tudi s številnimi izleti, kot posebnost pa bodo letos povezali slušatelje, seveda tiste, ki to želijo, s kranjskimi družinami in vrstniki, (dd)
■ VARŠAVA — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je včeraj dopoldne začel uradne pogovore z gostiteljem, šefom poljske diplomacije Marianom Orzechowskim, ki so bili posvečeni stanju in perspektivam jugos-lovansko-poljskega sodelovanja. Popoldne pa so bila na vrsti mednarodna vprašanja.
Ministra sta izmenjala mišljenja o vsestranskem sodelovanju med državama ter o možnosti za nadaljni razvoj odnosov, pri čemer sta obe strani izrazili pripravljenost za razvijanje tradicinalno prijateljskih odnosov, (dd)
Nov predlog na konferenci UNCTAD v Ženevi
Konverzija dolgov v naložbe
Na konferenci UNCTAD v Ženevi pogosto slišimo, da bi bilo treba državam v razvoju priskočiti v pomoč z investiranjem v njihova gospodarstva. Neglede na potek zasedanja, ki bržčas ne bo dalo posebnih rezultatov, je inačica o naložbah v gospodarsko zaostalih državah predmet zmeraj večje pozornosti.
Zamisel o tako imenovani konverziji dolgov v naložbe ni čisto nova, vendar so jo prvič nekako uradno omenili na lanskem zasedanju GATT (Organizacije za carine in tarife) v Punti del Este. Pridobila pa je na zanimivosti, potem ko je Japonska pred kakimi tremi meseci sporočila, da je pripravljena investirati del svojih presežkov (domnevno okrog 30 milijard dolarjev) v gospodarstva nerazvitih.
Inačico o konverziji je omenil tudi generalni sekretar UNCTAD (Organizacije Združenih narodov za trgovino in razvoj) Kenneth Dazdie na tiskovni konferenci pred začetkom zasedanja. Zavzel se je zanjo ter tudi potrdil, da je zanimanje ne pri vseh, marveč pri nekaterih razvitejših deželah, precejšnje. Rekel je celo, da »vlada ugodno razploženje«, da bi s tako varianto pričeli reševati dolžinsko krizo.
Dazdie je bržčas omenil številko 50 milijard dolarjev, pri čemer pa je nemara mislil tudi na Bakerjev na-
črt, po katerem naj bi financirali napredek gospodarstva nerazvitih v višini 20 milijard. Sekretar UNCTAD je naravnost rekel, »da je treba nerazvitim pomagati s skupnimi silami, da konverzija dolgov ne bi bila tvegana operacija ter da bi Mednarodni denarni sklad lahko skrbel za vsklajevanje te pomoči«. Šel je dlje; pojasnil je, da bi s skromnim delom sredstev, ki jih razviti namenjajo oboroževanju, omogočili »inverzijo« dolžniške krize, kajpak v korist gospodarskega razvoja vsega sveta.
Kako je v bistvu zamišljena konverzija dolgov v naložbe? Banka, ki ji je kaka država dolžna določeno plačilo, lahko ponudi na svetovnem trgu del dolga seveda s popustom, ki navadno znaša od 70 do 80 odstotkov,- mednarodna organizacija ta dolg lahko takorekoč odkupi ter ga kot kapital vnovič vloži v gospodarstva držav dolžnic.
Za razliko od tako imenovanega »primarnega« linančenga trga, ki ga preprosto ponazarja operacija »po-
sojilo - vrnitev posojila plus obresti«, bi konverzija dolgov v naložbe spadala v »sekundarni« trg. Gre, kot pravijo, za nov izraz, ki so ga opredelili nalašč za primer investiranja v gospodarstva nerazvitih dežel. Definicija »sekundarni« naj bi namreč pomenila, da bi neposredna korist, ali dohodek, nastal šele v naslednji fazi, se pravi tedaj, ko bi naložba dala svoje stvarne rezultate.
Zaenkrat je največ zanimanja za tako vrsto investiranja v deželah Latinske Amerike. Med njimi je zlasti Mehika, kateri bodo v kratkem, kot poročajo, prestopili v naložbe spet okrog 400 milijonov dolarjev dolga. Dolg Mehike sicer dosega 110 milijard. Ta razlika med višino dolga in morebitno višino naložbe pa pove predvsem, da je iluzorna misel, da bi z naložbami rešili dolžniško krizo. Konverzija v naložbe (poudarjajo tudi na zdajšnjem zasedanju UNCTAD v Ženevi) bi pomenila samo »odpreti špranjo«, da bi skoznjo pričeli reševati problem dolgov, ki je zabredel v slepo ulico.
Šlo bi torej samo za prvi korak. Pa vendar bi to bilo dragoceno. Raje korak naprej, kot pa na stotine korakov nazaj, kot se dogaja danes. Tudi na nedavni konferenci komisije Združenih narodov za Afriko, ki so jo imeli v Abudži, glavnem mestu Nigerije, so zapihali v ta rog. Predstavnik »Organizacije afriške enotnosti« je opozoril, da se je afriški dolg povečal v zadnjih petih letih za tretjino ter da bi konverzija lahko bila pomemben ukrep. Seveda je sam pristavil, da si s konverzijo ne predstavljajo celovite rešitve, saj se zavedajo, da bi spreminjanje dolgov v investicije kot politiko brž pripeljalo do astronomskega dviga inflacije.
Uveljavitev zamisli o pretapljanju delov presežkov v naložbe pa bi moral spodbujati tudi podatek, da so lani razvite dežele kolektivno kaj malo prispevale za razvoj tako imenovanega tretjega sveta: namenile so mu vsega okrog 40 milijard dolarjev, medtem ko so same obresti, ki so jih morale vrniti države v razvoju, presegle 50 milijard. Priložnost pa je, da pohvalimo prizadevanja Italije za tako imenovano razvojno pomoč nerazvitim (0,5 odstotka od brutto nacionalnega proizvoda), saj je za Norveško, seveda sorazmerno, druga na svetu.
MIRO KOCJAN
Smrtne kazni v Jugoslaviji
BEOGRAD — Po številu izrečenih najtežjih obsodb za kazniva dejanja - smrtnih kazni - Jugoslavija ne odstopa od svetovnega povprečja. Hkrati je ena redkih držav, ki natančne podatke o tem javno objavlja.
Raziskovanja instituta pri zveznem zavodu za statistiko kažejo, da je bilo v celotnem obdobju od leta 1976 do 1987 - 35 smrtnih kazni, pri čemer jih je bilo največ 31 zaradi ubojev. Dve so izrekli zaradi težkega razbojništva, eno za vojni zločin in eno zaradi rušenja gospodarskih objektov, zaradi česar je izgubilo življenje več ljudi. Med obsojenimi na smrt ni bilo nobene ženske.
Statistični podatki pa kažejo, da v zadnjih desetih letih v Sloveniji ni bila izrečena niti ena smrtna kazen, na ožjem področju Srbije so se za najhujšo obsodbo odločili šestkrat, v Vojvodini in Bosni Hercegovini po štirikrat, na Hrvatskem dvakrat, Črni gori enkrat, na Kosovu pa so izrekli 16 smrtnih kazni.
(dd)
Lama Dekani in Lesnina sklenili pogodbo s kitajskimi partnerji
KOPER V Chengduju, glavnem mestu province Sečuan, bodo februarja drugo leto pričeli s poskusno proizvodnjo pohištvenega okovja v okviru korporacije CAC. Lama Dekani in Lesnina sta namreč s kitajskim partnerjem novembra lani sklenila pogodbo, da bosta naši organizaciji združenega dela na Kitajskem »postavili« tovarno, pri čemer bo Lama pripravila celoten tehnološki projekt, izdelala orodja, montažne priprave za izdelovanje sponter, izšolala delavce, ki bodo vodili proizvodnjo, v Lesnini pa bodo poskrbeli še za strojno opremo. Skupna vrednost izvoznega posla je okrog dva milijona dolarjev.
V	prejšnjih dneh so se z delovnega obiska v provinci Peking vrnili predstavniki Lame in izvedeli smo, da so skupaj s Slovenijalesom Kitajcem ponudili že nov projekt, ki je zahtevnejši od prvega, njegova vrednost pa se giblje že okrog 4 milijonov dolarjev, saj naj bi v tej tovarni izdelovali pohištveno okovje za zahtevnejše, dražje pohištvo. Do jeseni bodo v Lami Dekani pripravili še dvoje preliminarnih pobud ža kitajske partnerje in tako - če bodo seveda tudi predvideni posli sklenjeni - do 1990. leta na Kitajskem postavili vsako leto eno tovarno pohištvenega okovja.
V	primeru Lame, ki letno neposredno izvozi okrog 20 odstotkov proizvodnje in naj bi letos iztržila za to okrog 4 milijone dolarjev, je izvoz znanja in tehnologije pomemben dosežek, saj, kot je povedal direktor Lame Mirko Miklavčič, dohodek na tem področju znatno presega tistega, ki je moč ustvariti s prodajo proizvodov, pri katerih je v strošek všteta tudi draga vzhodna surovina. Pri prodaji orodij, znanja, tehnologije pa je materialni strošek le okrog 20-odsto-ten.
Lama Dekani načrtuje tudi skupno tovarno oziroma proizvodnjo pohištvenega okovja v Tuniziji.
D. G.
Še vedno manj gostov
PORTOROŽ — Včeraj je na slovensko obalo pljusknil nov val turistov, in kot so nam povedali v informativni pisarni turistične poslovne skupnosti, kaže, da se bodo te dni hotelske zmogljivosti vendarle napolnile tako, kot si turistični delavci želijo. Včeraj seveda še ni bilo tako, saj so bile vse zmogljivosti (hoteli, avtokampi, zasebne sobe) na Obali in Krasu povprečno zasedene 81 odstotkov. V hotelih počasi zmanjkuje prostora, dovolj pa ga je še pri zasebnikih in v avtokampih. Včeraj je na Obali in Krasu v omenjenih objektih dopustovalo 16.650 gostov, od tega 13.150 tujcev. To je pet odstotkov manj gostov kot ob enakem času lani. Seveda je za Obalo in Kras, še zlasti za kraje ob morju, treba dodati, da v počitniških domovih dopust preživlja okrog 6000 Jugoslovanov, nekaj manj pa jih je verjetno še pri sorodnikih in znancih. Tako je v teh dneh na Obali vsaj 25 tisoč dopustnikov. Prostora je še nekaj, zato je dobro, da z meje poročajo, da tujci k nam še prihajajo. Prek mejnih prehodov od Lazareta do Fernetičev jih je minuli vikend k nam prišlo 110 tisoč, prek teh prehodov pa se je domov vrnilo 65.500 tujcev.
Živahno je tudi v portoroški Marini, kjer je letos precej prometa, saj imajo trenutno privezanih okrog 650 plovil, vsak dan pa dvignejo oziroma v morje spuščajo od 20 do 40 plovil, s katerimi se mnogi podajajo na dopust ob slovenski Obali.
D. G.
Nov patruljni čoln postaje mejne milice iz Portoroža
PORTOROŽ — V nedeljo so v tukajšnji marini s krajšo slovesnostjo, katere se je udeležil tudi republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, splavili nov patruljni čoln postaje mejne milice Koper z oznako »M 55«. Gre za pomembno pridobitev, zelo hiter in sodobno opremljen patruljni čoln, ki je stal okrog 120 milijonov din, denar zanj pa so v RSNZ zbrali tudi s pomočjo organizacij združenega dela z Obalno-kraške regije.
Kot je v nagovoru ob splavitvi poudaril Stane Birsa, načelnik UNZ Koper, bo novo plovilo znatno prispevalo k uspešnejšemu opravljanju nalog postaje mejne milice, ki varuje jugoslovansko državno mejo, nadzoruje tuja plovila v državnih vodah, preprečuje nedovoljene prehode meje in tihotapstvo, nadzoruje ribolov v jugoslovanskih vodah in seveda ob drugih opravilih nadzira tudi red na javnih kopališčih, oziroma iz dneva v dan gostejši promet po morju. Na morja široki cesti pa je iz dneva v dan več »korajžnih«, ki glisirajo tik ob obali in tako ogrožajo kopalce, ne majka pa tudi takih, ki jih deskarska vnema »zanese« predaleč na odprto morje, od koder se brez pomoči praktično ne morejo vrniti, še zlasti, če jih preseneti muhasto morje.
Novi patruljni čoln je zelo primeren tudi za reševalne akcije, saj je poleg tega, da ima odlične manevrske sposobnosti, tudi zelo hiter. Enajst metrov dolg in tri metre širok gliser dva motorja volvo pen-ta z močjo po 147 kW lahko poženeta tudi do 40 milj na uro, kar pomeni, da novemu patruljnemu čolnu ne bo težko zelo hitro priti na pomoč kamorkoli bo treba, pa tudi pobegniti tako hitremu gliserju ne bo moč kar tako...
DUŠAN GRČA
Upokojenci iz Trsta in Ilirske Bistrice na obisku v Beneški Sloveniji
Mladi
predstavniki manjšin o sredstvih množičnega obveščanja
CHOPELLA — Na mednarodnem srečanju mladih v Chopelli v Švici so predstavniki 10 manjšin iz Evrope preživeli v medsebojenm spoznavanju 8 dni. Med mladimi se je takoj ustvarilo sproščeno in prijateljsko vzdušje, tako da je prav sproščeno tekla tudi beseda 0 temi, ki so jo organizatorji določili. Mladi so se namreč pogovarjali o obveščevalnih sredstvih, s katerimi razpolaga vsaka manjšina, jih med seboj primerjali in iskali možnosti izboljšav. Kar se tiče časopisja, je iz pogovora izšlo dejstvo, da je prav taka oblika obveščanja še najbolj prisotna pri manjšinah. Veliko pomembnost gre v tej kategoriji pripisati predvsem dnevnikom. Omeniti je treba, da je Primorski dnevnik edini v celoti manjšinski dnevnik. Druge manjšine razpolagajo večinoma s stranjo ali dvema v drugih lokalnih časopisih. Tudi kar se drugačnega tiska tiče, ima slovenska manjšina precej razvejano dejavnost. Pogovor se je nato razširil na radio in TV, kjer je položaj kritičen. Večina manjšin razpolaga namreč z oddajami v svojem matičnem jeziku v okviru lokalne oziroma regionalne radijske postaje, redko kje pa zasledimo radio, ki H kot pri nas, deloval izključno v manjšinskem jeziku. Kritika pa na splošno graja predvsem kvaliteto programov in pa dejstvo, da so le-ti malo zanimivi za mlade, ki se tako raje odločajo za poslušanje zasebnih radijskih postaj v tujem jeziku. Izjema je tu Radio Opčine. Zgoraj nakazani problem pa je vsekakor problem, ki ga bo treba rešiti, kajti mladi predstavljajo bodočnost manjšin.
Tretja točka razprave pa so televizijske oddaje. Treba je povedati, da je ravno ta sektor najbolj prizadet. Malo je manjšin, ki razpolagajo z televizijskimi programi, ravno ti pa so zelo pomembni. Dandanes je namreč televizija najbolj razširjeno obveščevalno sredstvo in je zato za manjšino še toliko bolj pomembno. Prav na tem področju bo namreč potrebno še mnogo dela.
Za zaključek pa še to: iz medsebojnih primerjanj je izšlo dejstvo, da so obveščevalna sredstva osnovnega pomena za manjšinsko skupnost.
LIDIJA GLAVINA
Jubilejne Melodije morja in sonca
PORTOROŽ — Ansambel Bazar je s pesmijo »Amerika« (tekst Drago Mislej, glasba Danilo Kocjančič) v nedeljo najbolj navdušil občinstvo, ki je spet do zadnjega kotička napolnilo portoroški Avditorij. Na desetem, jubilejnem festivalu Melodije morja in sonca so poleg nagrad občinstva podelili tudi nagrade za najboljši tekst (Rosana Brajko za sladbo Moj svijet), za najboljšo interpretacijo (Josipa Lisac), nagrado strokovne žirije (pesem Moj svijet), najboljšega debitanta in najbolj obetavnega izvajalca (Vladi Bonin) in nagrado za najboljši nastop (Agro Pop).
D. G.
Dimnik le dim proti
razrušenemu
mestu
IZOLA - Že vrsto let izolski turistični delavci valijo na dimnik Arga, iz katerega izhaja gost črn dimni oblak, ki poleg tega da kazi videz mesta, tudi močno onesnažuje ozračje, pretežni del krivde, da turisti obidejo njihovo mesto. Zato se tudi ne gre čuditi, da so letos sklenili, da največji delež od turistične takse odrinejo za ureditev dimnika in prehod na drugi vir energije. Vprašanje je, če jim bo to že v letošnjem letu uspelo, kajti naložba zahteva »težke« milijone, s katerimi zaenkrat ne razpolaga ne Argo ne turistično gospodarstvo.
Vendar bi za letošnjo sezono lahko trdili, da predstavlja dimnik Arga le delček tistega, kar v Izoli odbija goste. Močno je razrušenega polovica Cankarjevega drevoreda, torej vhoda v samo mesto. Četrtina cestnega pasu je zaprta, ker urejujejo komunalno infrastrukturo, ob avtobusni postaji so sredi turistične sezone začeli z rušenjem in adaptacijo dveh hiš, piranske komunalce pa verjetno čaka še dober mesec dela na novem obalnem zidu v Kidričevem nabrežju, ki bi moral biti končan že sredi junija. Spominjam se, ko je pred leti direktor Arga na pripombo, da dimnik kazi ugled mesta, dejal: »Naj se kadi, se vsaj vidi, da delamo.« Zgledi vlečejo in kaže, da tudi gradbinci hočejo pokazati, da delajo.
I. U.
TRST — Lani pobrateni društvi upokojencev občine Ilirska Bistrica in slovenskih upokojencev iz Trsta gojita tesne medsebojne stike in prijateljske vezi. Njihova zadnja skupna prireditev je bilo srečanje v Čedadu v petek, 17. julija.
Iz Trsta in iz Ilirske Bistrice sta na pot krenila dva avtobusa udeležencev s skupnim ciljem dom voditelja beneških Slovencev Ivana Trinka. Tu sta zbrane pozdravila predsednika obeh društev, Nadja Pahor in Ivan Skrt, in jim zaželela čimbolj uspešno in prijetno druženje. Skupni dan je bil posvečen spoznavanju in odkrivanju krajev Beneške Slovenije in seznanjanju ž usodo ter zgodovino Beneških Slovencev, predvsem z njihovim bojem za
ohranitev slovenske besede in narodnih značilnosti.
Svojo pot so začeli v Čedadu, starem mestu, ki jih je očaralo s svojimi starodavnimi pomniki in čudovitimi pročelji. Od tod so krenili v Speter, kjer so obiskali novo slovensko šolo s šestimi učenci v prvem razredu in slovenski otroški vrtec, v katerem se igra 20 slovenskih otrok. Ob uri kosila so se odpeljali na slavnostni obed v hotel Cividale na vrhu Matajurja, kjer so jim postregli z domačimi jedmi, značilnimi za te kraje. Njihova naslednja in tudi poslednja postaja je bila Stara gora, utrjeno naselje na dominantnem položaju, ki so ga odkrili že stari Rimljani. Potepanje po Benečiji so tu zaključili z družabnim srečanjem.
METKA ČELIGOJ
SSk o političnih volitvah
TRST Deželni svet Slovenske skupnosti, ki je med drugim po pravilih SSk pristojen za sklepe o volitvah na deželni, vsedržavni ali tudi evropski ravni, je na zasedanju 15. julija v Nabrežini razpravljal o nedavnih parlamentarnih
volitvah. Zasedanje je vodil predsednik Marjan Terpin.
Prisotni so se najprej spomnili zaslužnega predsednika SSk inž. Milana Sosi-^ ea z Opčin, nato pa so obširno razpravljali o manjšinski listi in volilnih izidih nied našimi ljudmi. Deželni svet SSk je v bistvu potrdil stališče o volitvah, ki ga je izdelalo tajništvo. Pojasnjeni so bili tako vzroki za manjšinsko povezavo na volitvah kot pomisleki dela članstva, vendar ob poudarku, da je treba v stranki spoštovati pristojnosti, ki jih določajo pravila, ob čim širšem sodelovanju vseh strankarskih organov. Poudarjena je bila nadalje želja, da se vsi nesporazumi razčistijo in premostijo. V tem smislu sta tako deželni predsednik Marjan Terpin kot deželni podtajnik Miro Gradnik preklicala odstop, s katerim sta že maja izrazila nesoglasje z volilno izbiro večine v deželnem svetu SSk.
Člani deželnega sveta so tudi že začeli z razpravo o političnem in organizacijskem delu, ki ga mora stranka takoj začeti, da v tem težavnem trenutku znova poudari zahteve slovenske narodnostne skupnosti in da se pripravi na zahtevne deželne in upravne volitve prihodnjega leta.
POPUSTI POPUSTI POPUSTI
NA VSEH ARTIKLIH:'
obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce
Obv. občini 13.7.87
DANIELLE STEEL	20.
	1	V <
	> oru/ino
Prevedla	
Irena Trenc-Frelih	
»Hvala bogu... mislil sem že, da ste ga prodali za kup starega železa.« Faye je presenetila groba opazka o avtu, nič manj pa dejstvo, da so ga pri Cim tako dobro Poznali, toda ko sta se napotila v lokal, se je pozdravljanje nadaljevalo. Glavni natakar se je skoraj razjokal, ko sta si segla v roke, in mu čestital k srečni vrnitvi, in videti je bilo, da ga pozna prav vsak natakar, kajti vsi po vrsti so ga prišli pozdravit. Dobila sta najboljšo mizo v hiši; potem ko sta naročila pijačo, jo je odpeljal na plesišče.
»Najlepše dekle tukaj si, Faye,« ji je njegov glas tiho zažepetal v uho, njegove močne roke pa so jo stisnile v objem.
Nasmehnila se mu je. »Ni mi treba vprašati, ali si pogosto zahajal sem.«
Ob njeni opazki se je zasmejal in jo spretno zavrtel po plesišču.
Bil je najelegantnejši plesalec, kar jih je puznala, zato jo je vsak trenutek bolj mučila radovednost, kdo je. Samo mlad losangeleški playboy? Pomembna osebnost? Igralec, za katerega ni nikoli slišala pred vojno? Bilo je očitno, da je Ward Thayer »nekdo«, zato še je začela resno spraševati, kdo je. Pa ne, ker bi karkoli hotela od njega, temveč tako,
ker je bilo nenavadno, da je v družbi z nekom, ki ga komaj pozna, ki ga je srečala na tako od boga pozabljenem kraju in na tako anonimen način.
»Nekaj mi pravi, gospod Thayer, da nekaj skrivate pred mano.«
Njene oči so poiskale njegove, on pa se je zasmejal, in zmajal z glavo. »Sploh ne.«
»No prav, Kdo pa si?«
»To že veš. Povedal sem ti. Ward Thayer iz Los Angelesa.« Zdrdral je še svoj čin in serijsko številko, nakar sta se znova zasmejala.
»To mi ne pove prav ničesar, in ti to dobro veš. In veš kaj še?« Rahlo se je odmaknila, da ga je lahko spet pogledala. »V tem celo uživaš! Igraš se skrivnostnika in briješ norce iz mene. Občutek imam, da vsi v mestu razen mene vedo, kdo si, Ward Thayer.«
»Ne, samo natakakarji... to je to... tudi sam sem bil natakar...«
Toda tisti trenutek, ko je izrekel te besede, je nastala zmeda pri vhodu in v sobo je prikorakala ženska v tesno oprijeti črni obleki z ognjeno rdečo eksplozijo las na glavi. Bila je Rita Hoyworth, ki je kot po navadi prišla sem s svojim čednim soprogom. Z Orsonom sta rada plesala naokrog po plesišču, da jo je lahko vsem razkazal, in ni bilo težko ugotoviti, zakaj je tako ponosen nanjo. Faye je v hipu spreletelo, da je to najbolj spektakularno lepa ženska, kar jih je kdaj srečala. Poprej jo je bila že enkrat ali dvakrat videla, čeprav samo od daleč, ko pa je zdaj privršala mimo nje, je Faye vzelo sapo. Kot bi jo ženska slišala, se je presenečeno ustavila in se hitro obrnila. Faye je divje zardela pod svojo grivo breskavih svetlih las in se je že nameravala opravičiti za svojo nedostojnost, ko je Rito Hayworth dobe-
sedno odneslo v njeno naročje in še preden se je Faye zavedala, ji je iztrgala iz rok Warda in oba sta se znašla v tesnem objemu sredi plesišča. Orson je stal nekaj korakov stran in ju z zanimanjem opazoval ter pri tem pogledal k Faye, Rita pa se je končno odmaknila od Warda in zacvilila od navdušenja. .
»Moj bog, Ward, uspelo ti je! Ti pokvarjenec, ti, toliko let, pa nisi niti enkrat javil, ali si živ ali mrtev. Vsi so spraševali, jaz pa nisem vedela, kaj naj jim odgovorim...« Spet mu je vrgla roke okoli vratu, z zaprtimi očmi in s tistim nasmeškom na ustnicah, zaradi katerega so moški jokali od poželenja. Faye ju je preplašeno opazovala. Rita je ni niti opazila, tako je bila srečna, da spet vidi Warda. »Dobrodošel doma, ti poredni fant, ti!« Zarežala se je in poškilila k Faye, potem pa je pokimala in v očeh ji je poblisnilo najprej spoznanje, nato pa zanimanje. Pogledala je nazaj k Wardu. »Aha, že vidim...« ga je podražila. »Ali že kdo ve za to najnovejšo novico, gospod Thayer?«
»Veš kaj, Rita, za božjo voljo... saj sem doma šele dva dni.«
»Hitro delaš.« Zarežala se mu je in se odkrito nasmehnila Faye. »Lepo, da vas spet vidim.« Vljudne prazne besede. Z Rito nista bila nikoli prijateljici. »Dobro pazite na mojega prijatelja.« Potrpljala ga je po licu in se vrnila k Wellesu, ki je od daleč pozdravil Warda. Ko sta se končno napotila proti mizi na drugem koncu dvorane, je Faye skoraj razneslo. Ward jo je odpeljal k njuni mizi in utegnil spiti samo požirek, ko ga je Faye zgrabila za drugo roko.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Izjava zainteresiranih organizacij pred četrtkovim sestankom z Rubbio
Vprašanje lokacije sinhrotrona reševati ob upoštevanju interesov prebivalstva
Preuranjeni in neutemeljeni - ali vsaj ne dovolj premišljeni - sklep o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici bo ponovno predmet razgovora med najvišjimi predstavniki Družbe Sincrotrone Trieste in Raziskovalnega centra pri Padričah ter zastopniki zainteresiranih organizacij. Slednji bodo ob tej priložnosti obnovili odločen protest zaradi načina, kako so bili sklepi o lokaciji sinhrotrona sprejeti, brez vsakršnega resnega upoštevanja ugovorov zainteresiranih prebivalcev Bazovice in celotne slovenske narodnostne skupnosti.
V pričakovanju četrtkovega srečanja z nobelovcem Rubbio, dr. Anzellottijem in drugimi vodilnimi funkcionarji družbe za sinhrotron in padriš-kega raziskovalnega centra so predstavniki Kraške gorske skupnosti, Vzhodnokraškega rajonskega sveta, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Kmečke zveze in Koordinacijskega odbora kraških vasi objavili poseben dokument, ki ga zaradi njegove važnosti objavljamo v celoti.
Z dekretom predsednika deželnega odbora z dne 5. junija 1987, ki je bil objavljen v Uradnem biltenu dežele z dne 4. julija 1987 - se glasi dokument - je bila odobrena varianta štev. 46 k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine v zvezi z lokacijo sinhrotrona v bližini Bazovice.
Še enkrat so bile zanemarjene zahteve in argumentacije krajevnega prebivalstva in celotne slovenske skupnosti ter niso bili upoštevani ugovori ambientalističnih sil.
Vzroki nasprotovanja lokaciji sinhrotrona na območju T8 blizu Bazovice, ki so bili že večkrat orisani javnemu mnenju, niso bili upoštevani, s čimer se je nadaljevalo diskriminatorsko in zaprto zadržanje do skupnosti.
Sicer pa se način obravnavanja vprašanja lokacije svetlobnega generatorja vključuje v širši kontekst protislovenske kampanje, ki je dosegla višek ob nedavnih volitvah.
Vsa zadeva lokacije sinhrotrona je bila vodena v znamenju popolne neobčutljivosti in nespoštovanja potreb in interesov prebivalcev Bazovice in slovenske manjšine: zgovoren primer v tej zvezi je stališče, ki ga je Tržaška občina zavzela glede variante 46.
Drugi predlogi lokacije sinhrotrona, ki bi imeli manj hude družbene in ambientalne posledice, sploh niso bili vzeti v poštev; območje ARI, ki je iz ambientalnega vidika že pokvarjeno, je bilo zavrnjeno z neprepričljivimi motivacijami, čeprav so ga izvedenci ocenili kot izvedljivega.
Območje T8 je bilo izbrano brez poprejšnjih študij in poglobitev, ki bi bile toliko bolj potrebne glede na dejstvo, da bo ta sklep lahko imel hude posledice na bodočo urbanistično ureditev zainteresiranega področja in na njegov etnični, družbeni in kulturni ustroj.
Nov dokaz zagnanosti in površnosti sklepa o lokaciji T8 nam nudi zahteva izrednega komisarja Območja za znanstveno in tehnološko raziskavo glede nove variante za avtocestno povezavo Pesek-Padriče, v kolikor bi predvidena cesta lahko povzročila probleme nestabilnosti in tresljajev glede na posebne potrebe sinhrotrona.
Treba je tudi opozoriti, da še vedno nimamo popolne študije o družbeno-gospodarskih in am-bientalnih posledicah, ki bi jih utegnila povzročiti realizacija sinhrotrona: delna študija, ki je bila poverjena Tržaški univerzi, še ni bila objavljena kljub obvezi, da bi njene rezultate sporočili javnosti najkasneje februarja letos.
Tudi zadržanje Dežele zasluži kritiko: že leta 1983 se je deželna uprava obvezala, da bo sklicala Konferenco o teritoriju tržaške pokrajine. Prav konferenca naj bi bila najbolj primeren sedež za obravnavo vprašanj v zvezi z uporabo tržaškega teritorija, ki sta jo doslej označevala
naključnost in improvizacija. Kljub našim ponovnim zahtevam ni Dežela še poskrbela za organiziranje konference, na kateri bi po našem mnenju lahko z umerjeno in konstruktivno razpravo vseh zainteresiranih strani rešili vprašanje lokacije sinhrotrona in njegove harmonične vključitve v teritorij.
Ustanove in organizacije, ki zastopajo slovensko manjšino, so že večkrat poudarile, da smatrajo uresničitev svetlobnega generatorja kot zelo važno priložnost za rast in razvoj Trsta. Toda pobudo je treba izpeljati ob pravičnem upoštevanju pravic in potreb vseh zainteresiranih strani.	^
Zato je potrebno spremeniti dosedanje zadržanje do slovenske manjšine! Treba je priznati njene legitimne interese in odgovoriti njenim pravičnim zahtevam ob spoštovanju in vrednotenju njenih posebnosti; treba je skratka stopiti na pot dialoga in soglasja, ne pa oblastniškega odločanja.
V Trstu smo vsak dan priča negaciji teh načel, in tudi zadeva s sinhrotronom je simptomatični primer zadržanja javnih oblasti do slovenske manjšine.
Iz vseh teh vzrokov podpisane organizacije potrjujejo svoje nasprotovanje lokaciji sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici in napovedujejo odločno nadaljevanje akcije omikanega in demokratičnega protesta.
Miloš Budin
predsednik Kraške gorske skupnosti Anamarija Kalc
predsednica Rajonskega sveta za Vzhodni Kras Dušan Udovič
tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Edi Bukavec tajnik Kmečke zveze Karel Grgič
predsednik Koordinacijskega odbora kraških vasi
Trst, 20. julija 1987
Brzojavka SSk poverjenemu predsedniku vlade Gorii
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v soboto poslalo poverjenemu ministrskemu predsedniku Giovanniju Gorii brzojavko, s katero ga je želelo opozoriti na probleme slovenske manjšine v trenutku, ko začenja snovati program svoje vlade.
Brzojavka, ki sta jo podpisala deželni predsednik in tajnik SSk, Marjan Terpin in Ivo Jevnikar, se glasi:
»Deženo tajništvo Slovenske skupnosti Vam izraža topla voščila za plodno delo. Pri tem pa Vas želi opozoriti na nerešena vprašanja slovenske narodne manjšine. Predčasni razpust parlamenta je ponovno prekinil zakonodajni postopek za zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, povzročil pa je tudi to, da so ostala nerešena še nekatera nujna vprašanja. Upati hočemo, da bodo vladni program in Vaša dejanja končno ugodila pričakovanjem slovenske manjšine.«
V pripravi razstava slikarskega tečaja
V četrtek, 23. julija, ob 18.30 bo v sesljanskem sedežu Avtonomne leto-viščarske ustanove otvoritev razstave slikarskega tečaja, ki ga je vodil Nino
slikali kraške posebnosti, kot so npr. nabrežinski kamnolomi in izviri Timave
Tečaj je tudi lani požel precejšen uspeh, zato je letoviščarska ustanova menila, da ga gre tudi letos ponoviti, ne nazadnje tudi zato, ker je letošnje Evropsko leto posvečeno ambientu.
kov, ki so v teku treh tednov v
Na dr e višnji seji tržaškega občinskega sveta
Glasovanje o občinskem proračunu ob nesoglasjih med strankami večine
Po daljši in poglobljeni, mestoma tudi zelo vneti, razpravi bo tržaški občinski svet glasoval drevi o letošnjem proračunu in priloženih dokumentih, ki predstavljajo nedvomno najvažnejši politično-upravni akt občinske uprave. Po številčnih razmerjih skoraj ni mogoče dvomiti, da bo proračun odobren, saj razpolaga večinska koalicija, ki upravlja tržaško Občino, v skupščini s skoraj dvetretjinsko večino, oziroma štejejo vrste sil, ki uradno podpirajo Staffierijev odbor, kar 39 svetovalcev od skupnih 60. Toda politično vzdušje med strankami koalicije ostaja, kot je pokazala ravno razprava na preteklih sejah skupščine, slej ko prej napeto, tudi po nedavno zaključenem »preverjanju«, ki naj bi razčistilo odnose v vrstah večine.
Tako je najbrž zelo verjetno, da za proračun ne bosta glasovala niti zastopnik Slovenske skupnosti, dosedanji odbornik Lokar (ki bo po odobritvi proračuna izstopil iz odbora), niti predstavnik PLI Trauner, pa čeprav ostajata obe stranki v zavezništvu, ki vodi tržaško občinsko in pokrajinsko
upravo. Kot smo poročali, se je SSk odločila umakniti iz občinskega odbora iz protesta proti protislovenskemu zadržanju župana in nekaterih drugih vidnih predstavnikov koalicije, zlasti med zadnjo kampanjo za politične volitve. Liberalci pa so nezadovoljni s svojim podrejenim položajem v koaliciji in zato zahtevajo kakšno vidno mesto v javnih ustanovah. Trauner je v svojem proračunskem posegu jasno povedal, da terja PLI zase predsedstvo padriškega Raziskovalnega območja, kar jo je avtomatično spravilo v spor z Listo za Trst, ki ga že dolgo zahteva za Cecovinija, in posredno tudi s KD, ki mu ga je že obljubila.
Vidno nezadovoljstvo do razmerja med strankami koalicije pa je pokazala tudi krščanska demokracija, ki bo glasovala sicer za proračun, toda le s pogojem, da odbor sprejme nekaj njenih (resnici na ljubo sicer nebistvenih) popravkov, in zgolj iz nekakšnega »čuta odgovornosti«. Pokrajinski tajnik in načelnik skupine KD Tripani je namreč v občinskem svetu zelo jasno
povedal, da njegova stranka ni zadovoljna z izidom komaj zaključenega preverjanja med strankami koalicije (na katerem KD ni dosegla priznanja večje vloge, ki jo zahteva po povoljnih volilnih izidih), še manj pa je zadovoljna z izvajanjem programa, kolikor ga odraža občinski proračun s prilogami, češ da je omejevalen in ne upošteva daljnosežnejših posegov za uveljavljanje mednarodne vloge Trsta, zlasti na področju raziskovalnih in tehnoloških dejavnosti.
Drevi se bodo sicer stališča vseh strank še določneje pokazala v glasovalnih izjavah, ki jih bodo podali zastopniki vseh svetovalskih skupin pred glasovanjem. Pričakovati je bilo, da bodo takoj po izglasovanju proračuna formalizirali tudi ostavke vseh odbornikov, toda tega vprašanja niso vključili na dnevni red drevišnjega zasedanja, kar daje misliti, da bo do formalnih odstopov in imenovanja novega občinskega odbora prišlo šele na naslednji seji skupščine, ki je že sklicana za petek.
Na prazniku komunističnega tiska v Zgoniku
Folklorna skupina Lado ogrela številno občinstvo
Številnim obiskovalcem in organizatorjem festivala komunističnega tiska v Zgoniku - sekciji KPI Just Pegan - je bilo vreme naklonjeno, tako da se je prireditev' nemoteno odvijala oba dneva.
Na pobudo občinske uprave
Glasbeni večeri na Trgu Unita
Občinsko odborništvo za mladino, prosti čas in šport je letos poskrbelo za tiste občane, ki si ne bodo privoščili dopusta. Na Trgu Unita se bodo namreč v teh poletnih večerih zvrstile številne glasbene prireditve, med katerimi bo v petek, 24. t. m., ob 20.30 na sporedu koncert tržaške godbe Big Band. V nedeljo, 2. avgusta, bo prav tako ob 20.30 skupen nastop pihalnih orkestrov iz Trsta, Bertiola, Colloreda in Prata. Skoraj 240 orkestrašev, ki jih bo vodil Lidiano Azzopardo, bo izvajalo skupen repertoar.
V soboto, 8. avgusta, se bo Tržačanom predstavila svojevrstna skupina Marvin Band, ki jo sestavljajo amaterji in poklicni glasbeniki, ki so se posebej izkazali v svetu not. Nekateri med pjimi so že sodelovali ali sodelujejo s priznanimi pevci in kantavtorji mednarodnega slovesa. Koncert bo ob 21.30.
Poleg omenjenih glasbenih prireditev načrtuje občinska uprava še dodatne glasbene večere na trgu, v sodelovanju z Letoviščarsko in turistično ustanovo, pa se bodo nadaljevali ponedeljkovi koncerti občinske godbe.
■ Uprava Državne ljudske knjižnice
v Trstu sporoča, da bodo njeni prostori od 20. julija do 1. avgusta zaprti zaradi urejanjabibliografskega materiala.
Sindikati o problemu skrbstva za ostarele
Občinska uprava je spet spregledala najbolj pereče družbene probleme
Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je včeraj sklicala tiskovno konferenco, s katero je nameravala seznaniti javnost z neučinkovitostjo občinske uprave v skrbi .za ostarele. Sindikati so namreč že lansko jesen priredili posebno zasedanje, na katerem so iznesli številne predloge, kako olajšati tegobe ostarelih in upokojencev. Čeprav so nekatere krajevne uprave pozitivno ocenile trud sindikalne federacije (Pokrajina bo, na primer, v kratkem začela s poglobljeno študijo o stanju služb, namenjenih ostarelim, Dežela je izrazila solidarnost, okoliške 'Občine so stvar vsaj vzele na znanje), se tržaška občinska uprava sploh ni izrekla. Prav o tem njenem, skoraj podcenjevalnem pristopu, je torej tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci.
Poleg ostalih številnih socialnih problemov, ki sodobni družbi prav gotovo niso v čast, se moramo v Trstu soočati s perečim problemom ostarelih, še zlasti nesamostojnih oseb, ki nenehno potrebujejo tuje pomoči. Večina teh primerov potrebuje tudi strokovno zdravniško pomoč, vendar je hospitalizacija zanje skorajda nemogoča. Čakalna doba za primerno namestitev v bolnišnicah traja namreč od 6 do 10 mesecev. Obstajajo pa številni domovi, v Trstu in okolici so jih našteli kakih 30, ki jih upravljajo zasebniki.
Poleg dejstva, da so v teh domovih dobrodošli le taki starejši pacienti, ki so samostojni, je v njih razširjena praksa dela "na črno", osebje je v glavnem nekvalificirano, bivanje v njih pa si lahko privoščijo le premožnejši. Ob vsem tem pa se občinska uprava ne zgane. V opravičilo za tolikšno inertnost navaja svoje podatke, iz katerih je razvidno, da ima ta čas v oskrbi 700 ostarelih, za katere pa skrbi... ena sama oseba. Nocoj bodo na Občini odločali o proračunu, ki pa ne vsebuje niti ene postavke v korist skrbstvu za ostarele. V znak protesta je sindikalna federacija pozvala upokojence in družinske člane oseb, ki potrebujejo pomoč, da se zberejo pred občinsko palačo in s tem izrazijo svoje nezadovoljstvo nad tako obliko upravljanja.
Sindikati CGIL; CISL,. UIL pa ne ostajajo samo pri protestnih akcijah in ocenjevanju inertnosti upraviteljev, saj so že v preteklosti iznesli svoje predloge, ki niso tako nedosegljivi. Po njihovem mnenju bi bilo treba predvsem imenovati posebno službo, ki bi služila kot povezava med ostarelimi in razpoložljivimi socialnimi službami. Čakalno dobo za hospitalizacijo bi bilo treba temeljito skrajšati, ustanoviti je treba primerne dispanzerje, kjer
bi specializirano osebje nudilo pomoč potrebnim. Potrebni so centri, kjer bi ostareli lahko imeli primerno nadzorstvo in družbo. Velik problem pred-' stavljajo tudi neštete arhitektonske ovire, ki nemalokrat onemogočajo normalno življenje, zlasti če pomislimo, da ostareli živijo v glavnem v starem mestu, v podstrešnih sobah in neprimernih stanovanjih.
Skratka, če se že vsi zavedamo, da je demografska bodočnost Trsta vse prej kot rožnata, je nujno, da začnejo upravitelji ukrepati pravočasno, da ne bi problem resnično prerasel v družbeno rano, ki je ni mogoče zaceliti, (mi)
Obiskovalci, okrepljeni z raznovrstnimi kulinaričnimi dobrotami, so se potem lahko razgledali po policah s knjigami in marsikatera od teh kulturnih dobrin je romala na domačo polico. Pravi umetniški užitek in doživetje pa je bil nastop profesionalne folklorne skupine Lado iz Zagreba (na sliki). Raznolikost plesov jugoslovanskih narodov, s katerimi se je skupina predstavila in pisanost narodnih noš, ki so bile bajna paša za oči, sta navdušila prisotno občinstvo^ Prijetno osvežitev je sobotnemu večeru je dal tudi ansambel Spomin iz Portoroža, ki je ogrel srca in pete mladih in starih.
Nedeljsko dopoldne je bilo v znamenju mladih slikarjev, ki so sestavili zgodbico s svojimi skupinskimi slikami, jih razstavili na pano ter tako še polepšali prireditveni prostor, okrašen z rdečimi zastavami. Za svoj trud je bil vsak nagrajen z risanko. Istočasno je potekalo tekmovanje 32 parov v briškoli. Pršut je šel v Prečnik, druga nagrada v Mavhinje, tretja spet v Prečnik.
Osrednji nedeljski dogodek je bilo politično srečanje z novoizvoljenim senatorjem Stojanom Spetičem. Godba na pihala iz Turriaca je v zadnjem trenutku odpovedala svoj nastop, za kar se organizator opravičuje obiskovalcem, le-ti pa so se ob prijetnih zvokih ansambla Lojzeta Furlana še dolgo vrteli v poletno noč. (JJ)
Postavili so nove table o prepovedi vožnje po kraških poljskih poteh
V navzočnosti predstavnikov tržaške Občine in Deželnega ravnateljstva za gozdove so pripadniki Gozdne službe v teh dneh začeli postavljati prometne znake za prepoved vožnje z motornimi vozili po. nekaterih kraških poljskih poteh.
Odredba, za katero se je zlasti kraška javnost ob podpori Kmečke zveze že dolgo prizadevala, zadeva deset kraških poti, ki jih je odgovorna služba tržaške občine označila kot posebno primerne za turistično rekreativne pešpoti.
Danes izredna seja nabrežinskega občinskega sveta
Odlagališče med Križem in Nabrežino povzroča težave in upravičene proteste
Včeraj zjutraj je začelo "uradno" delovati novo odlagališče trdih odpadkov med Nabrežino in Križem na kraju, ki
domačini pravijo 'pri legi". Na desetine težkih vozil je že prvi dan prepeljalo na Kras velike količine vsakovrstne-9a odpadnega materiala, ne glede na morebitne posledice ekološke narave pa so se že včeraj pojavile težave v prome-fu, še posebno na Furlanski cesti in na Proseku.
In začeli so se tudi upravičeni protesti predstavnikov krajevnega prebivalstva. Že zjutraj so predstavniki devin-sko-nabrežinske občine - župan Brezigar in odbornika Tuta in Contentova - na sestanku s pristojnim odbornikom Tržaške občine Orlandom, predstavnikom pokrajinske uprave pervesijem in raznimi funkcionarji (med drugim tudi KZE in Dežele) izrazili vrsto pomislekov in resno zaskrbljenost, tako zaradi narave odpadkov kot zaradi težav v prometu. Glede odpadkov so na primer ugotovili, da dekret pristojnega deželnega odbornika dovoljuje samo odlaganje gradbenega in izkopnega materiala, medtem ko je Tržaška občina v svojem tiskovnem poročilu, ki je bil objavljen v petek v dnevnem časopisju, navajala med drugim tudi "steklo, lesne in plutovinske odpadke, tkanine iz naravnih vlaken, gumijaste izdelke" itd., kar je župan Brezigar ironično komentiral, češ da na Tržaški občini očitno ne znajo brati.
Toda še hujši problem, ki zahteva nagle rešitve, je vprašanje prometa. Za vsaj delno omilitev težav je bila na včerajšnjem sestanku postavljena zahteva, naj ANAS v čim krajšem času v celoti usposobi cestni odsek od državne ceste 202 do Gabrovca, tako da bi se vozila izognila Furlanski cesti ter Proseku ih Kontovelu. Poleg tega naj bi uvedli ustrezno redarsko službo ter namestili kažipote.
Vse to pa so očitno le delne rešitve, medtem ko je bilo Povečanje prometa že včeraj občutno, kot so lahko ugotovili že udeleženci omenjenega sestanka, ko so si ogledali novo odlagališče. V času, ko so se tam zadržali (okrog pol ure) je namreč pripeljalo najmanj deset vsakovrstnih vozil, °d majhnih (in počasnih) "ape" do velikih kamionov.
O vprašanju novega odlagališča bo vsekakor že danes razpravljal devinsko-nabrežiriski občinski svet, ki ga je župan v soglasju z načelniki skupin sklical na izredno sejo. Vprašanje pa ni samo praktično, ampak tudi vsebinsko, lahko bi rekli načelno: gre za težnjo, da se Kras spremeni v nekakšno tržaško smetišče, čemur se je treba odločno upre:
. Vi
ti. Izkušnje z znanim trebenskim smetiščem izpred nekaj let so vsekakor zgovorne!
Odločno nasprotovanje novemu odlagališču je v imenu načelnikov skupin zahodnokraškega rajonskega sveta izrazil njegov predsednik Slavko Štoka v pismu tržaškemu županu Staffieriju, saj bi bil promet hudo otežkočen v vseh treh vaseh zahodnokraškega območja. Najbolj bi bil prizadet Prosek, kjer je avtomobilski promet že kritičen, hude težave pa bi nastale tudi na Furlanski cesti - po kateri doslej težka vozila niso smela voziti - in na Kontovelu. Po površnih računih naj bi se promet povečal za okrog štirideset težkih vozil na dan, kar bi pomenilo - kot poudarja Štoka v pismu županu - izredno hudo nevarnost tako za prebivalce vasi kot za normalen avtomobilski promet. Zato predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta ugotavlja, da je bila rešitev, za katero se je odločila Tržaška občina, najslabša od vseh možnih in da jo zato rajonski svet kot zastopnik zainteresiranega prebivalstva odločno odklanja.
Na sliki: predstavniki nabrežinske in tržaške občine ter pokrajine so si včeraj ogledali odlagališče med Križem in Nabrežino.
Včeraj v uradih tiskovne agencije AN S A
Uradna predstavitev Odbora za referendum o jedrski energiji
Včeraj so v uradih tiskovne agencije ANS A uradno predstavili novoustanovljeni Odbor za referendum in informacijo o jedrski energiji. K pobudi so pristopili Alternativna zelena lista, Arniči della terra, ARCCS-ARCI, CGIL, Koordinacijsko združenje vojaških oporečnikov, DP, FGSI, KP1, Zveza za okolje, PSDI, UIL, ZKMI in WWF.
Organizacija si je zadala različne cilje, med katerimi sta najvažnejša seveda izvedba referenduma proti izkoriščanju jedrske energije in za obveščanje javnosti o nevarnostih, ki so s tem izkoriščanjem povezane. Izkazalo se je namreč, da je javnost dovzetna za to problematiko, saj smo bili priča izjemnemu zanimanju ob nedavnih polemikah glede centrale na premog, ki so jo nameravali zgraditi v miljski občini. Ko govorimo o obveščanju, mislimo tudi na alternative, ki jih bo skušal Odbor predstaviti javnosti; predstavniki so namreč sami priznali, da je povsem nesmiselno zahtevati zaprtje jedrskih central, če ni konkretnih predlogov, kako bi te obrate nadomestili. Vendar so tudi takoj dodali, da alternativnih predlogov ne manjka.
Odbor se bo seveda povezal s podobnimi organizacijami po Italiji, ker so cilji, ki jih skuša doseči, vsedržavnega pomena, a bo skušal tudi vzdrževati mednarodne stike, posebno s podobnimi organizacijami iz sosednje Slovenije. Predstavniki so namreč poudarili, da je Trstu najbližja in torej potencialno najnevarnejša centrala Krško, saj nas je Černobil izučil, da jedrsko sevanje ne pozna meja. Zato bodo stiki s slovenskimi ambientalisti in ekologisti posebno pomembni.
Predstavniki različnih organizacij, ki so včlanjene v odbor, gledajo seveda na določene probleme iz različnih
Obdukcija naj bi pokazala, da mu je zadal 52 vbodljajev
Mladi Walter Petretich priznal, da je ubil svojega prijatelja iz banalnih razlogov
VValter Petretich je bil sam, ko je v soboto popoldne umoril svojega 22-letnega prijatelja Franca Sponzo.
Tako je včeraj priznal sodniku Coas-sinu, ki je proti njemu izdal zaporni nalog zaradi namernega umora. Zakaj je mladi, 21-letni težak ubijal?
Težko je verjeti, vendar sam trdi, da iz čisto banalnih razlogov. Sprla naj bi se zaradi manjše vsote denarja, po vsej verjetnosti vezane na nekaj gramov hašiša. Te osnovne informacije so včeraj posredovali tisku karabinjerji, ki pod vodstvom namestnika državnega pravdnika Coassi-nom vodijo preiskavo. Tudi o obdukciji, ki jo je opravil sodni zdravnik Nicolini, ni bilo mogoče izvedeti kaj več. Kaže vsekakor, da je Petretich zadal prijatelju 52 vbodljajev.
Dinamiko umora preiskovalci še niso rekonstruirali v vseh podrobnostih. Zaenkrat imajo na razpolago le grob opis dogodkov, ki ga je domnevni morilec včeraj podal. Krvavi pretep naj bi se začel v Francovi modri alfetti, nadaljeval pa na griču v bližini katinarske bolnice, kjer je v luži krvi Franco Sponza izdihnil.
Petretich je prijatelja neštetokrat zabodel v prsi, tilnik in hrbet, v pravem morilskem raptusu pa mu je z enim sunkom še prerezal vrat. Preiskovalci še ne vedo, katera rana je za Sponzo bila usodna. To okoliščino umora bo bržkone pojasnil sodni zdravnik po analizah rezultatov obdukcije.
Nož, s katerim je Petretich zabodel prijatelja, so preiskovalci zaman iskali v avtu in na kraju umora. Po
Pokojni Franco Sponza
Prednji sedež Sponzove alfette je bil prepojen s krvjo
VValter Petretich
dolgem iskanju pa so v Petretiche-vem stanovanju v naselju Rocol-Me-lara našli oster žepni nož, na katerem so bili še sveži sledovi krvi.
Sobotni umor je izredno težko razumljiva zgodba, saj sta oba protagonista bila zaposlena in imela, vsaj po pričevanju staršev in sosedov, sorazmerno mirno življenje. Karabinjerji pa so svojo preiskavo razširili tudi na področje uživalcev lahkih mamil. Leta 1983 je policija namreč prijavila Petreticha zaradi kraje avtomobila in posesti manjše količine hašiša.
Kot rečeno zaenkrat kaže, je do umora prišlo iz čisto banalnega raz-
Teden dni po nesreči v Gorgazzu je reševalna akcija uspela
Truplo tržaškega jamarja končno na suhem
V nedeljo, malo pred 13. uro, so člani reševalnih skupin speleopotaplja-čev potegnili na suho truplo 21-letne-ga Tržačana Maurizia Martinija, ki je izgubil življenje v podvodnem rovu jezera Gorgazzo pri Polcenigu.
Reševanje trupla nesrečnega speleologa je trajalo točno teden dni, saj se je Martini podal v globok rov, ki mu je bil usoden, prav prejšnjo nedeljo. V jutranjih urah se je spustil v rov, iz katerega izvira Gorgazzo, švicarski speleolog Jean Jacgues Bolance, ki je že v soboto začel delikatno reševanje Tartinijevega trupla. Časa na razpolago ni imel veliko, podrobno poznavanje podzemlja (njemu pripada rekord globinskega potapljanja v Gorgazzu) in visoka tehnična priprava, sta omogočila Švicarju, da je v pičlih petnajstih minutah povlekel truplo do — 55 metrov globine, kjer sta ga nato prevzela druga dva potapljača.
Še dve štafeti kolegov, med katerimi je bil tudi Luciano Russo, ki se je spustil v globine Gorgazza z Martinijem in je nemočen prisostvoval njegovi smrti, sta nato omogočili uspeh za-
pletene reševalne akcije.
Truplo tržaškega speleologa so prenesli v pordenonsko bolnišnico, kjer so že v večernih urah izvedli obdukcijo.
Rop v ambulanti za injekcije
»To je rop. Izroči mi vse, kar imaš!« S temi besedami, izrečenimi v grobem tonu, se je v ambulanti za injekcije v Ulici Pascoli 10 začel včeraj popoldne odvijati dogodek, ki je 49-letno bolničarko Carmen Simcich pretresel do mozga. Roparja sta se v prazni ambulanti pojavila nenadoma. Oblečena sta bila športno, nekam zanemarjeno. Čez glavo sta imela potegnjeno majlonsko nogavico, roke pa v črnih rokavicah. Medtem ko je prvi stražil na vratih, je drugi s pištolo v roki zagrozil šokirani bolničarki, naj mu izroči svojo torbico ter naj ga »pusti delati«. V naglici je prebrskal vse predale in torbico. Ko je to opravil, je imel v žepu okrog milijon lir, s katerim sta lopova nato pobegnila. Urno sta se spravila na motorno kolo temno modre barve in se odpeljala proti mestnemu središču, kjer sta izginila kot kafra. Motorno kolo je bilo ukradeno v noči od nedelje na ponedeljek. Bolničarka je povedala, da sta roparja govorila v slabi italijanščini s slovanskim naglasom.
loga, kar bo za Petreticha izredno huda obremenjevalna okoliščina. Sam trdi, da je dolgoval Sponzi 50 tisoč lir in da sta se zaradi tega sprla. Sponza naj bi ga bil v avtu napadel s pestmi, on pa ga je nekajkrat sunil z nožem, nakar naj bi ga bil zajel pravi raptus. Petretich tudi zatrjuje, da je prijateljevo truplo hotel skriti ter da ga je zato zvlekel do bližnjega grma, kjer so ga našli preiskovalci. Alarm je v soboto ponoči sprožil telefonski poziv neznanca, ki je karabinjerje obvestil, da je v Lo-njerju parkiran avtomobil, na katerem so vidni madeži krvi. Na osnovi evidenčne tablice so karabinjerji identificirali lastnika, 22-letnega Franca Sponzo. Istočasno je karabinjerje seznanila o izginotju svojega sina Sponzova mati, ki je še dodala, da se je na sobotno potepanje s Francom podal njegov prijatelj VValter Petretich. Preiskovalci so Wal-terja izsledili v katinarski bolnici, kamor se je zatekel kakih dvanajst ur po umoru, da bi mu zdravniki obvezali rane na roki in na prsih. Ob sprejemu v bolnico je VValter bolničarjem izjavil, da se je ranil, ker je padel na skalovju ob barkovljanski obali. Karabinjerji so preverili VVal-terjevo pričevanje, toda na skalah ni bilo krvi. Tako je Petretichev alibi propadel in namestnik državnega pravnika Claudio Coassin je proti njemu izdal zaporni nalog. Nato so osumjenca prepeljali iz katinarske bolnice v koronejski zapor, kjer bo v prihodnjih dneh na razpolago preiskovalcem. Istočasno bodo karabinjerji iz Nabrežine in Milj skušali ugotoviti druge razloge, ki so morebiti dali povod temu srhljivemu in krutemu umoru. V ta namen raziskujejo v delovnem in prijateljskem krogu protagonistov tragičnega sobotnega dogodka.
zornih kotov: socialisti menijo npr., da bo v prihodnje lahko prišlo do takšnega izkoriščanja jedrske energije, ki bo sprejemljivo ob novih tehnologijah, ki so še v razvojni fazi. ZKMI in DP menita, da bi morali ob civilni uporabi atoma upoštevati tudi izjemno nevarnost njegove uporabe v vojaške namene.
Vsekakor pa so si vse organizacije edine, da je treba čimprej (govori se o jesenskem roku) priti do izvedbe referenduma, ki bi preprečil nadaljno obratovanje central v zdajšnji obliki.
Med prvimi pobudami, ki se jih bo Odbor lotil, je srečanje, ki ga bo v petek ali v soboto imel s tržaškimi parlamentarci, da bi jih seznanil s cilji, ki si jih je zadal. 6. avgusta, to se pravi ob 42. obletnici jedrskega napada na Hi-rošimo, pa bo pripravil vrsto pobud, ki pa niso še točno določene.
V Odbor se seveda lahko vsi vključijo, za informacije pa se lahko obrnejo na sedež WWF v Ulici Felice Vene-zian na številki 27 (Tel. 303428).
Nesposobnost vodstva Fincantieri omejuje razvoj tehničnega sektorja
Družba Fincantieri naj bi bila, sodeč po nekaterih sredstvih javnega obveščanja, ena najuspešnejših tržaških industrijskih dejavnosti. Da v resnici ni tako, so na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnili člani tovarniškega sveta in sindikalisti FIM, FIOM in UILM, ki so orisali neštete težave, v katerih se nahaja ladjedelništvo, zlasti po pre-ustroju celotnega sektorja.
Za nališpanim pročeljem se torej skriva trhla struktura, kjer delavcem ni pravično priznana dejanska kvalificiranost in sposobnost, pridobljena po dolgoletni izkušnji v ladjedelništvu. Družba Fincantieri je danes nositelj neke neusklajene logike, po kateri vodstvo klesti svojo delovno silo in daje v zakup dela podjetjem iz drugih mest in celo držav. Zaradi nesposobnosti osebja teh podjetij se delo kopiči in zaostaja za začrtanimi termini. Delavci zaman zahtevajo srečanje z vodstvom podjetja, da bi iznesli svojo zaskrbljenost nad stanjem, ki se je v njem ustvarilo, vodstvo pa s svoje strani zatrjuje, da bi bilo vsakršno soočanje odveč, saj da je "pri nas vse v redu".
Pred 20 leti je Trst veljal za vodilni pol ladjedelniške tehnične službe, danes pa se vse najpomembnejše novosti ustvarjajo v delavnicah, ki jih Fincantieri odpira v Genovi in drugod. Tržaški tehniki so že večkrat dokazali, da So izredno sposobni, o tem priča tudi velikanka Micoperi, ki so jo v celoti tehnično obdelali prav v Trstu, o tem pričajo tudi številni začrtani programi, ki, žal, ostajajo le na papirju. Da se glavnina tehničnega dela danes opravlja v Genovi, je dokaz nesposobnosti tržaškega vodstva Fincantieri. Tržaški tehnični sektor bi lahko mimogrede zbral na tisoče delovnih ur, seveda če ne bi dela, prav tako mimogrede, preusmerjali v delavnice drugod po Italiji. Ni torej stvar pomanjkanja dela, temveč pomanjkanje dobre volje upraviteljev, ki nočejo in ne znajo usklajevati ponudb s sposobnostmi.
Včerajšnja tiskovna konferenca pa se je, resnici na ljubo, dokaj neslavno začela in zaključila, v skoraj popolni odsotnosti časnikarjev krajevnih sredstev javnega obveščanja, kar so sindikalisti FIOM, FILM in UILM zelo ostro ocenili. Konec koncev pa so o uspešnosti družbe Fincantieri poročali prav tisti mediji, ki jih včeraj ni bilo
• Na tržaškem Nabrežju se nadaljuje pokrajinski festival komunističnega tiska. Drevi ob 19.30 bo Alberto Rus-signan vodil razpravo o vprašanju odpadkov in o zaostajanju našega mesta pri ustreznem reševanju tega sodobnega problema. Sledila bo gledališka predstava, ob 22.3o pa bodo predvajali film »Ricomincio da tre«.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Veronika Oblak vd. Oblak
Pogreb pokojne bo jutri, 22. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hči Dorina, z možem Sergijem, vnuka Mauri-zio in Damjan, sestri Ana in Albina, brat Jože in drugo sorodstvo.
Trst, Skedenj, Sydney, 21. julija 1987
Izjemen koncert angleške ljudske glasbe v Prosvetnem domu
V petek bo na Opčinah nastopil sloviti folksinger Martin Carthy
Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah (v primeru slabega vremena pa v dvorani) bo v petek zvečer izredni koncert Martina Carthyja, enega najvidnejših predstavnikov ljudske glasbe v Angliji. Čeprav je pri nas, z razliko od drugih zvezd, skoraj nepoznan, je Carthy kot folksinger zaslovel po vsem svetu. Morda zaradi stalnega sodelovanja z Dylanom in Doneganom, vsekakor pa zaradi velike glasbene občutljivosti do britanske ljudske glasbe. Poudariti moramo namreč, da je znal Čarthy iztisniti iz tega širokega glasbenega področja popolnoma nov osebni stil, tako za kitaro kot tudi za glas. Velik kvalitetni razvoj je Carthy dosegel s prihodom znanega angleškega violinista Daveja Swarbricka. S to dvojico je britanski folk dosegel svoj višek in prodrl v sam vrh svetovnih rock in pop lestvic. Po nekajletnih uspehih pa je Dave Swarbrick prestopil k znani skupini Fairport Convention, Carthy pa se je vključil v ansambel Steeleye Špan in tako je prišlo do zbližanja ljudske glasbe z rockom. Stelleye Špan pa verjetno niso odgovarjali njegovim namenom, zato se je Carthy znova posvetil solistični karieri in posnel več kvalitetnih in vrhunskih albumov. Leta 1983 je z Johnom Kirkpatrickom ustanovil ansambel Brass Mon-key in z njimi posnel še par plošč. Vsega skupaj je Carthy posnel okrog 15 albumov, nekatere v sodelovanju s Swarbrickom, večji del pa v sodelovanju z drugimi. Njegov nastop na Opčinah bo edinstvena možnost, da začnemo pobliže spoznavati umetnike iz dežele, kjer se je v bistvu rodila moderna lahka glasba, (bd)
V tržaški občinski galeriji razstavlja Beatrice Movia
Preprosta, a učinkovita govorica realističnega prikazovanja prirode
Čeprav smo to že nekajkrat poudarili, bomo sedaj ponovili dobro znano dejstvo, da je v Trstu in na Tržaškem na sploh razmeroma veliko žensk, ki se ukvarjajo s slikarstvom oziroma z likovno umetnostjo na sploh. Ena teh je tudi Beatrice Movia, ki je pravzaprav manj znana, ker bolj malo razstavlja, pa čeprav se z likovnostjo ukvarja že od mladih nog.
Beatrice Movia se loteva tudi olj, vendar ji najbolj leži grafika, predvsem jedkanica. In tako se je tudi sedaj predstavila v tržaški občinski galeriji, kjer je prejšnjo soboto odprla večjo osebno razstavo, ki jo sestavlja 16 olj in nad 40 grafik. Ker vemo, da je tržaška občinska galerija razmeroma majhno razstavišče, je logično, da je likovnica razobesila le dimenzionalno majhna dela. To pa je hkrati tudi posebna značilnost te tržaške likovnice, ki ustvarja le minislike, pa naj gre za dela v olju ali za grafiko. Morda bi bilo v sedanjem primeru bolje, če bi bila razstavila le grafiko, kajti nekaj olj, ki jih je sedaj dala na ogled, smo že videli na njeni zadnji razstavi in so bila s svojo zimsko motiviko primerna času razstave. Toda to je stvar izbire, stvar posebnega kriterija.
Beatrice Movia se veliko bolje izraža v grafiki, kjer si lahko privošči marsikaj. Vendar ostane v glavnem pri zelo preprosti govorici realističnega prikazovanja prirode, kjer si še
največ pomaga z izrisovanjem ali točneje z jedkanjem drevja, grmičevja, steze, zidu ipd. Glede tega so značilna njena dela z naslovom Gorska steza, Objem, Jesenski pogled, Megla, Kraška steza, Deblo itd.
Iz druge motivike bi odbrali še dobro delo z naslovom Dva gradova, kjer vidimo ruševine starega gradu, ki so že porasle z grmičevjem in ščavjem, vendar so tudi zelo dobro prikazani tisti deli zidov, ki jih priroda še ni zakrila.
Kakor smo že rekli, se likovnica izraža izključno v minidelih, kjer prihaja do izraza njena risarska sposobnost. Ta se še posebno izkaže v dveh drobnih portretih v dveh lepih obrazkih otrok, ki ju je narisala le s svinčnikom.
Naročnike in bralce Primorskega dnevnika, ki bi radi prejemali naš časopis v kraju letovanja, prosimo, da začasni naslov sporočijo vsaj štiri dni prej.
Uprava
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Missi-on, dram., VB 1986; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons, Ray McAnally.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, Ammazzavampiri, ZDA 1985; hor./fant; r. Tom Holland; i. Chris Sa-randon, William Ragsdale. ,
GRAD SV. JUSTA - 21.30 Max mon amour, Fr. 1986; r. N. Oshima; i. Char-lotte Rampling, Antony Higgins. V primeru slabega vremena bodo film predvajali v kinodvorani Lumiere ob 20.00 in 22.00.
EKCELSIOR II - 18.15, 22.15 Shining, srh., ZDA 1980, 120'; r. Stanley Kubrick; i. Jack Nicholson, Shelley Duvall, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Black Jack, kom., ZDA 1986, 100'; r. R. M. Richards; i. Burt Reynolds, Peter Mac-Nicol.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 La danza dei desideri, □ □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Telefone rosso, i. Ilona Staller, □ □ .
EDEN - 16.00, 22.00 Teenage games (Gi-ochi erotici delle studentesse), porn.,
PENICE - zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Ore 13: dopo il massacro la caccia, dram., ZDA 1987; r. S. Gyllenhaal; i. T. 0'Ne-al, I. Čara, P. Fonda, G. Murdock.
MIGNON - 16.00, 22.15 La carica dei 101, ris., ZDA 1961, 80'; r. Hamilton Luske, Clyde Geronimi; prod. Walt Disney.
EXCELSIOR I - zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Grosso guaio a Chinatovvn, fant., ZDA 1986, 99'; r. John Carpenter; i. Kirn Cattral, Kurt Russel.
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Caraibi, sapore di sesso, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
MA ČASA DELLE ASTE,.,
VILA »LA QUERCIA« -s briščiki 53 - Tel. milimi
SAVOIA EXCELSIOR PALAČE
TRST — Nabrežje Mandracchio 4 — Tel. 040/7690166 Telex: 460315
Le nekaj korakov od jame pri Briščikih je v vili »LA QUERCIA«
razstava starinskih predmetov, ki jo je pripravila »ČASA DELLE ASTE ELITE«.
Poleg prijetnega dne na Krasu si lahko tako do 30. septembra vsak dan od 10. do 20. ure privoščite tudi ogled bogate in strokovno urejene zbirke umetniških predmetov.
Ogled razstave lahko pomeni tudi priložnost za nakup dragocenega predmeta po izredno ugodni ceni.
DRAŽBA OD 17. URE DALJE
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V soboto, 25 t. m., ob 20.30 ponovitev Benatzkejeve operete PRI BELEM KONJIČKU. Nastopajo: Jadranka Jovanovič, Eros Pagni, Elio Crovetto, Nicoletta Cu-riel, Giordana Mascagni, Riccardo Peroni, Valerio Granzioli. Dirigent Janos Sandor, režiser Filippo Crivelli.
razstave
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
razne prireditve
Ban - Zadruga z omejeno zavezo -Bani (Trst) prireja 25. in 26. julija 1987 VAŠKO ŠAGRO PRI BANIH. Igrala bosta ansambla Zvezde z Opčin in ansambel L. Furlana. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni!
KD Primorsko vabi na ŠAGRO 24., 25., 26. in 27. julija v borov gozdič v Mačko-Ije. Spored: v petek in soboto od 20.30 dalje ples z ansamblom Taims; v nedeljo ob 19. uri koncert Pihalnega orkestra Breg, ob 20.30 nastop priznane plesne skupine Ciabs iz Tržiča, nato ples z ansamblom Pomlad; v ponedeljek zvečer ples z ansamblom Pomlad. Kioski bodo odprti vsak dan od 17. ure dalje, v nedeljo od 10. ure dalje.'
izleti
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 25.
in 26. t. m., dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili v skupino Schiara v Dolomitih za izkušene planince. Izlet vodi Angelo Kermec, pri katerem lahko dobite tudi vse informacije (tel. 44016 ob večernih urah).
čestitke
Danes praznuje rojstni dan ANA PERČIČ por. KOLMAN. Vse najboljše, posebno zdravja ji želijo sestra Ivanka, nečaka Marta in Igor, posebno pa mala Nataša.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 21. julija
DANILO
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.11 - Luna vzide ob
I.	22 in zatone ob 17.54.
Jutri, SREDA, 22. julija
MAJDA
PLIMOVANJE DANES: ob 02.22 najnižje -40 cm, ob 09.42 naj višje 11 cm, ob
II.	11 najnižje 1 cm, ob 18.22 najvišje 32 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb raste, veter 8 kilometrov na uro vzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Christian Mauro, Ja-copo Gelsi, Maria Bertuzzi, Denise Marino, Manuela Steli, Silvia Morandini.
UMRLI SO: 73-letni Romano Miche-lazzi, 86-letni Giuseppe De Maria, 81-let-na Anna Vidi, 77-letni Erminio Villano-vich, 48-letni Luigi Anzilutti, 70-letni Bruno Pachor, 85-letna Vita Calandruc-cio, 68-letni Angelo Cecotti, 88-letna Maria Gasparpvich, 81-letna Giovanna Novak, 58-letna Maria Germanis, 67-let-na Jolanda Umlauf, 74-letna Maria Tere-sa Marsche, 30-letna, Manuela Livelig, 21-letna Manuela Pinna, 79-letna Veroni-ca Oblak, 77-letna Stanislava Škerlj, 82-letna Poero Salvo De Lorenzo vd. Pippan Tribita, 90-letna Maria Maraston.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 20. julija, do sobote, 25. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi _5, Ul. delTOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg sv. Ivana 5, Trg sv. Jakoba 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Ul. Mazzini 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg sv. Ivana 5, Trg sv. Jakoba 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Ul. Mazzini 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ameriški dolar............. 1330.—
Nemška marka ................. 721.—
Francoski frank........... 214.—
Holandski florint ......... 639.—
Belgijski frank.............. 34,20
Funt šterling............. 2125.—
Irski šterling............ 1915.—
Danska krona ............. 186.—
Grška drahma .................. 9.-
Kanadski dolar ........... 975.—
Včeraj je na tržaški univerzi na fakulteti za matematiko z odliko diplomirala
VESNA DANEU
Iskreno ji čestitajo in se z njo veselijo starši in nona.
VESNA!
Iz srca ti čestitamo in ti želimo obilo uspehov v bodočem poklicu.
Bivši sošolci
Bredi in Mojci se je pridružil bratec
MATJAŽ
Svojima odbornikoma Margaret in Borisu iz srca čestita
KD F: Prešeren
mali oglasi
ODDAJAM prikolico, ki je v Fiesi pri Piranu. Tel. 226445.
PRODAM volkswagen passat L, fam., letnik december 1978, v dobrem stanju. Tel. 227284.
STAR UPOKOJENEC išče žensko za oskrbo. Nudi bivališče in možnost podedovanja. Tel. 040/211213.
AVTO peugeot 304, break, fam., 1.120 kub. v odličnem stanju prodam. Tel. 51837.
NOV COMMODORE 64 z registratorjem in 2 kasetama prodam. Tel. 220430.
OSMICO je odprl Romano Purič v Rep-nu št. 13.
OSMICO ima odprto v Saležu Herman Škrlj.
OSMICO ima odprto Ivan Terčon v Mavhinjah št. 42. Toči belo in črno vino, poskrbljeno je tudi za prigrizek.
STOLE za društva, osmice itd. prodaja po ugodnih cenah Koršič. Tel. 54390.
HRASTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 21. ■ uri.
prispevki
V	spomin na Paulo Turk in Lojzeta Markužo daruje Ivanka Lupine 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Avguštine Švab daruje Kristina Mahnič 20.000 lir za sekcijo KPI Dolina.
V	spomin na Angela Miliča daruje Peter Milič (Repnič 32) 20.000 lir za SPDT.
V	spomin na teto Silvo Danev vd. Čok darujeta Adrijana in Neva z družinama
50.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na predragega in nepozabnega Igorja darujejo nona Ližeta ter strica Livio in Atiljo 50.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na Pepija Budina, Angela Miliča in Dušana Grilanca daruje Karlo Grilanc 15.000 lir za MPZ Rdeča zvezda in 10.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Anico Caharijo- darujeta Milka in Ivana Simoneta 10.000 lir za ŠK Kras.
V	zahvalo za voščila daruje Anica Slokar 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Karla Golob daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. .
Ob 11. obletnici smrti Alojza Daneua darujejo žena Bernarda in hčere 25.000 lir za Sklad M. Čuk, 25.000 lir za Skupnost družina Opčine, 25.000 lir za SKD Tabor in 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na inž. Milana Sosiča darujeta Miranda in Dario Bensi 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 2. obletnici smrti drage mame Amalije Blažine daruje Adriana z družino 50.000 lir za. gradnjo kulturnega doma- spomenika padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Marinine none Antonie Oio vd. Suber daruje družina Bencina 20.000 lir v isti namen.
V	počastitev spomina Angela Miliča in Dušana Grilanca darujejo Stana, Ladi in Jordan z družino 20.000 lir za KD Rdeča zvezda in 20.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
V	isti namen daruje Danica (Bajta)
20.000	lir za ŠK Kras.
V	spomin na inž. Milana Sosiča darujeta Čristina in Aleksander Podobnik
200.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob inž. Milana Sosiča darujeta Pepi in Lidija Starc
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Milana Sosiča darujeta bratranec Pepi in Tončka 100.000 lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za cerkev sv.-Jerneja na Opčinah.
Ob obletnici smrti Pepija Daneua daruje družina 25.000 lir za SKD Tabor in .
25.000	za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob inž. Milana Sosiča daruje Stanislava Šinigoj 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Angela Gec se prisrčno zahvaljuje Društvu slovenskih upokojencev v Trstu za poslane čestitke in daruje 30.000 lir za društvo.
Japonski jen............... 8. -
Švicarski frank ........... 865.—
Avstrijski šiling............ 102,20
Norveška krona ............ 194.—
Švedska krona.............. 203.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................. 9,50
Avstralski dolar .......... 900.—-
Debeli dinar................... 1,85
Drobni dinar................... 1,85
menjalnica
20. 7. 1987
Drli/D BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 67001 - 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
slike, ki niso le spomin
Staro lice našega mesta
Kljub temu da nam turisti, ki gredo v dobesednem smislu "mimo'' našega mesta, vsak dan sproti skušajo dokazati, da Trst ni zanimiv, bi lahko pazljivo oko odkrilo marsikatero zanimivost.
Da ne vidimo lepot, je včasih kriva tudi mrzličnost, ki nas spremlja, ko letimo za opravki in obveznostmi, ne da bi imeli čas, pa tudi volje ne, opazovati nekatera pročelja, spomenike ali arhitektonske dragocenosti, ki so po mestu posejane. Še manj opazimo, če se po mestnih ulicah vozimo z avtom, ko moramo posvetiti vso pozornost semaforjem in neprevidnim pešcem. Tisti, ki imajo kdaj priložnost pohajati po mestnih ulicah ponoči, ko ni prometa in hrupa, lahko odkrijejo marsikaj lepega, še posebno če pogledajo tudi navzgor proti pročeljem hiš. Še posebno zanimiv je stari del mesta, ki je v večji meri nedotaknjen, delček pa so prav v zadnjem času zelo okusno obnovili. Krivični bi bili, ko bi svojo pozornost posvetili samo staremu mestu, saj so zanimivosti posejane tudi po samem središču mesta ali tistem delu, na katerega se je mestno središče raztegnilo.
Sliki, ki ju danes objavljamo, narn prinašata drobce starega Trsta in njegovega predmestja. Žal zanimiyosti pogosto ne opažamo niti v predmestju zaradi novih blokov in zgradb, ki uspejo zadušiti pristne kotičke. Ti pa vendar so, le odkriti jih je treba. Na manjši sliki vidimo tako kotiček pri Sv. Alojziju, torej v predmestju, ki sploh ni ovrednoteno, kot da ne bi imelo več nič lepega. Priznati je treba sicer, da na sliki nista toliko zanimiva dvorišče in 'latnik', saj je tega na Krasu še toliko, da teh drobnih lepot ne cenimo dovolj. Zanimive so ženske, katerih obleke nam tudi nakazujejo, da je slika iz prvega desetletja tega stoletja.
Druga slika (obe sta last Adriana Mozetiča) je približno iz iste dobe in nam prinaša podobo, ki se v časovnem razmahu osemdesetih let ni bistveno spremenila. Trg Bel vedete je približno tak, kot je bil v začetku stoletja, celo vod-
Pintornl £h Tr,eM« — S tT f
Kotiček pri Sv. Alojziju
njak bi lahko iztaknili, čeprav ga zakrivajo poslopja, ki sp bila zgrajena v povojnem času. Tudi tej sliki dajejo poseben čar ljudje: ženske, ki točijo vodo, in brusilci, kot predstavniki starih obrti, ki so skoraj v celoti izginile ali spremenile svojo podobo.
Prav zaradi ljudi, njihovega obnašanja ali posla, ki ga opravljajo, se je podoba mesta tako bistveno spremenila, da včasih skoraj ne moremo prepoznati kotička na sliki kljub nespremenjenemu pročelju ali ohranjenemu vodnjaku. Lahko bi začeli melanholično razmišljati o zlatih časih, kar ne bi imelo nobenega učinka, zato raje mislimo, da ima vsaka doba svoje lepote in svoj čar: le postati je treba in ji posvetiti kanček pozornosti...
Brusilci na Trgu Belvedere
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Tudi tokrat prihajamo k vam z desetimi najbolj vročimi komadi v teh vročih počitniških dneh. Upam, da se zabavate na polno paro, tako pač, kot se za to obdobje spodobi... Zdaj pa k lestvici, ki tokrat ne prinaša kakšnih
neverjetnih reči. Štev. tednov na lestvici 4	Lestvica pretekli teden 2	1.	Martin Krpan — Še je čas
3	3	2.	David Bovvie — Day-ln Day-Out
11	1	3.	Vasco Rossi — Ce chi dice no
6	5	4.	Cock Robin — The Biggest Fool Of Ali
7	4	5.	Bon Jovi — Wanted Dead Or Alive
2	8	6.	Chris Rea — Giverny
7	6	7.	Housemartins — Caravan Of Love
2	10	8.	Whitney Houston —
10	7	9.	I Wanna Dance With Somebody Riblja Čorba — Kada padne noč
12	9	10.	U2 — With Or VVithout You
Kot že rečeno, tokrat ne		moremo postreči s kakšnimi posebnimi novos-	
trni, zato pa je lestvica tudi tokrat doživela nekaj sprememb, najpomembnejšo gotovo na samem vrhu, kjer je Vasca Rossija zamenjala zadnje čase najboljša slovenska skupina - Martin Krpan. Tik pod vrhom je David Bovvie, ki nas s svojimi motivi razveseljuje že dolga leta. Napredovala sta tudi Cock Robin, zgornji del pa zaključuje skupina Bon Jovi. Stari Chris Rea postaja s svojim »pohojeno-šarmantnim« vokalom prava živa legenda, ki ste jo sprejeli tudi vi, Housemartins gredo proti dnu, kar velja tudi za skupini Riblja Čorba ir> U2. Vzpon napoveduje Whitney Houston, ki je ta hip gotovo ena najpopularnejših pevk na svetu.
V nedeljo smo vsam vrteli še Tango In The Night - skupine fleetvvood Mac, Blagi bože podigni me - skupine Kerber in You’ll Always Reap Waht You Saw - skupine The Stranglers. Lep pozdrav in pišite...
Z nagradami sodelujejo:

L	A Zaloinlilvo
r ^ sr-r™
Attra
| OO Slakloi
Itkr« TOZD Elektroakuttik*
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: ...................................... ..........:..........
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:.............:..........I.......................................
Moj predlog:..........•.........................:...........................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
r
današnji televizijski in radijski sporedi
C RA' 1__________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Popoldanski film: Fra le tue braccia (kom., ZDA, 1946, r. Ernst Lubitsch, i. Jennifer Jones, Charles Boyer)
15.35	Risanka: Marco
16.35	Risanka: Disneyev svet
17.25	Nadaljevanka: L'enigma delle due sorelle (2.del)
18.30	Variete: Portomatto
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.25	Nad.: La principessa Daisy (r. Waris Hussein, i. Lindsay Wag-ner, Paul Michael Glaser)
22.25	Dnevnik
22.35	La principessa Daisy (2. del)
23.10	Gledališka oddaja: Neapelj prej
in potem - Klasični Neapelj (iz Gledališča Metropolitan, 1. del) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Sabljanje: svetovno prvenstvo, finale moški
^ RAI 2	H
11.55	Risanke
12.05	Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi -Una stella di gualita
14.20	Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes dok. Misteri del profondo blu, ris. Dick Tracy, nan. Blondie
16.40	Film: Saadia (dram., ZDA 1954, r. Albert Lewin, i. Cornel Wilde, Mel Ferrer)
18.15 Oddaja iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Professione pericolo (kom., ZDA 1981, r. Richard Rush, i. Peter OToole, Steve Railsback, Barbara Hershey)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.45	Nočni film: Sabotaggio (krim., VB 1936, r. Alfred Hitchcock, i. Sylvia Sidney, Oskar Homolka, D. Tester)
l A RAI 3
13.30	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Villard De Lans-L'Alpe d'-Huez (evrovizijski prenos iz Francije)
19.00	.Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Športno-izobraževalna oddaja: Z vetrom v rokah - Tečaj jadranja na deski, Kdo ima prednost? (2. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - A rischio della vita (r. Benjamin VVickers, i. Gordon Jackson)
21.30	Dnevnik - kratke-vesti
21.45	Film: Luomo che uccise se stes-so (fant., VB 1974, r. Basil Dear-den, i. Roger Moore, Anton Rod-gers)
23.10	Dokumentarec: The Making of Thriller (r. John Landis, i. Michael Jackson)
23.25	Zabavna oddaja: Planetario - Pogled v poletne zvezde (r. Sandro Ouarra)
23.40	Dnevnik
23.45	Deželni dnevnik
RTV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Otroška serija: Znak (3.del)
19.10	Risanka
19.24	Iz TV programov
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Opera: Falstaff (Giuseppe Verdi, opera v treh dejanjih; nocoj si boste lahko pred televizijskimi ekrani ogledali eno najbolj priljubljenih in komičnih del italijanskega skladatelja; besedilo zanj je med drugim napisal slavni italijanski pisatelj Arrigo Bolto; delo je pripravil mednarodni zasebni Simfonični orkester Romanske Švice pod taktirko Jef-freya Tatea; med igralci Rugge-ro Raimondi, Alberto Rinaldi, Robert Gambill, Carmen Gonzales, rež. Luigi Proietti, kostumi Ouirino Conti, TV realizacija Michel Dami)
22.10	Dnevnik
22.25	Zabavna oddaja: Poletna noč, ob koncu atletika - Skokov memorial
(JP) TV Koper___________________
17.00	Otroški program: II sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: NABREŽINA — Polemika o odlaganju smeti
TRST — Pokrajinski festival komunističnega tiska
GRADEŽ — Tretji grafični bienale TRST — S sprejema SSG TRST — Druga opereta letošnje sezone v gledališču Verdi
Ponedeljkov športni pregled: atletika, jadranje, kotalkanje
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica .
20:25 Izžrebanje loterije
20.30	Film: VVinchester 73 (vestern, r. Anthony Mann, i. James Ste-wart, Shelly Winters)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Nadaljevanka: Spia - II caso Philby (1. del)
23.45	Rubrika z Barbaro Bouchet
jjfl CANALE S
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
10.30	Nanizanke: General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Codice d'onore (vojni, ZDA 1948, r. J. Villiers Farrow, i. Alan Ladd, Ddnald Reed)
16.00	Nanizanke: Kate e Albe, 16.30 L'uomo di Atlantide, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Nan.: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Forum
23.10	Aktualno:	Človek
znanstvenik (s Costan-zom in Silvestrijem)
23.55	Nanizanka: Sceriffo a New Yprk
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere
12.00	Nanizanka: Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Dastgrdly e Muttley, Masters
14.30	Nadaljevanki: La vabe dei pini, 15.20 Cosi girailmondo
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: II Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Quel treno per Yuma (vestern, ZDA 1957, r. Delmer Daves, i. Glenn Ford, Van Heflin, Felicia Farr)
22.10 Nanizake: Peyton Plače, 23.10 Mod Sguad, 0.10 Mistery Movies -madigan, 1.30 Ironside
l!j> ITALIA1	___
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Perdono (glasbeni, It. 1966, r. Ettore Fizzarotti, i. Caterina Caselli, Fabrizio Moreni)
11.00	Nanizanke: Ralph Su-permaxieroe, 12.00 L’-uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Bun Bun, Cera una volta, II piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanke: Stazione . di polizia, 21.30 Mike -Hammer, 22.30 Troppo forte, 23.00 Pronto soc-corso, 23.30 Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.30 Hadcastle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika o krznu
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: California 436 (pust., ZDA 1978, r. Da-
vid Carradine, i. David Carradine, Chipper Chadbourne)
22.30	Nad.: Spy Force
23.30	Znanstvena oddaja: 11 Leonardo
24.00	Film: L'alba dei falsi dei (dram., It.-ZRN 1978, r. Duccio Tessari)
j t T^LEFRIULI
12.30	Nanizanki: La mia pic-cola Margie, 13.00 Brother & Sisters
13.30	Nadaljevanka: La bi-ondina
14.30	Dražbi: II tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Che fare?
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika: Moda in motorji
22.30	Dnevnik
23.30	Dražba
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Halla l)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Povejmo v živo!; 9.00 Glasbeni mozaik;
10.00	Pregled zamejskega tiska v Italiji; 10.10 Koncert RAI iz Milana; 11.05 Glasbeni mozaik; 12.00 Pojdite z nami;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Kakor od vetra se trese moje srce;
17.10	Klasični album; 18.00 Večni sopotniki: Velike pesnitve za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca (rež. Sergej Verč).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 dober dan z; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 14.35 Iz mladih grl;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Glasbeni mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00. Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18,45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrina;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu: Sosednji kraji in ljudje; 22.30 Zabavna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Vodomet melodij; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.20 Minuta za zdravje; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbeni prispevek; 14.40 Zanimivost, Popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Croatia; 18.00 Sotočje;
19.00	Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.05 Čudežnih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske novosti; 11.15 Knjižne zanimivosti; 11.15 O Istri;
11.30	Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 O prehrani; 14.30 Glasba; 14i45 Pleši z nami; 15.45 Sintonizirani; 16.45 70. leta;
17.00	Bubbling; 17.33 Summers ago;
17.45	High Power; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 18.40 Oddaja tabornikov RMV; med oddajami glasba.
V Rožni dolini včeraj predali namenu obnovljene naprave na mejnem prehodu
Ob sodelovanju 80 umetnikov
Norvežanu Trinu Lindheimu prva nagrada Trienala v Gradežu
S krajšo slovesnostjo so včeraj dopoldne ob 9. uri predali namenu obnovljene naprave na jugoslovanski strani mednarodnega mejnega prehoda Rdeča hiša - Rožna dolina. Prehod je bil zaprt točno 50 dni, od 1. junija dalje. Takrat so ga zaprli prometu, da bi lahko nemoteno posodobili naprave in jih prilagodili naraščajočemu obsegu prometa.
V rekordno kratkem času so opravili precejšnje delo. Nekatere novosti so opazne že ob prvem pogledu, obseg del pa je bil večji, saj so tudi temeljito prenovili in preuredili notranjost uradov, v katerih deluje osebje obmejnih organov. Na prehodu so namestili dve novi kabini, ki sta večji in udobnejši od dosedanjih treh. Z namestitvijo novih kabin so tudi nekoliko preuredili vozne pasove. Skozi prehod peljejo štiri pasovi, na katerih so obnovili as-. faltno prevleko in tudi izgladili cestišče. Nova ureditev prometa bi morala zagotoviti večjo funkcionalnost in omiliti težave, ki jih povzroča ozko gr-lopri železniškem podvozu.
Nove so na jugoslovanski strani mednarodnega prehoda tudi razne inštalacije vključno z razsvetljavo, nasploh pa so rekonstruirali operativne prostore. Dela za obnovo so veljala 12,6 milijarde starih dinarjev. Finansirali so jih s sredstvi Skupnosti za ceste, Carinske uprave in Sekretariata za notranje zadeve.
Na včerajšnji slovesnosti so se zbrali predstavniki obmejnih organov in krajevnih uprav z obeh strani meje. Govor ob odprtju prenovljenega prehoda je imel namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Branko Bračko. Prisotni so bili še načelnik oddelka za mejne prehode pri sekretari-
Delegacija goriške trgovinske zbornice ter predstavnikov gospodarskih združenj se je te dni sestala z vodstvom tržiške ladjedelnice. Pogovori so bili osredotočeni na možnosti večjega sodelovanja med ladjedelnico in industrijskimi in obrtnimi podjetji v Tržiču in na Goriškem nasploh. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila, so na srečanju ugotovili, da se razmere vendarle izboljšujejo in da je zdaj nastopilo obdobje, ko je treba, mimo splošnih zahtev, postavljati konkretne predloge za graditev in poglobitev sodelovanja. Najbolj primeren in uspešen način je v stalnem medsebojnem informiranju o popraševanju in ponudbi, upoštevajoč tudi mednarodno usmeritev tržiške ladjedelnice in posebne zahteve tujih naročnikov.
Na pogovorih so poudarili tudi potrebo in koristnost pobude, da industrijska in obrtna. podjetja predstavijo svoje proizvodne možnosti, bodisi posamič, bodisi v združeni obliki.
Trgovinska zbornica namerava dati poseben doprinos takim oblikam sodelovanja z ustanovitvijo posebne agencije. Ena od osnovnih nalog nove agencije bo prav pravočasno posredovanje informacij o licitacijah velikih državnih podjetij in tudi mednarodnih koncernov.
Goriško trgovinsko zbornico sta na pogovorih predstavljala predsednik dr. Enzo Bevilacgua in namestnik glavnega tajnika dr. De Rocco, gospodarska združenja pa so predstavljali Antonino Chiozza in Armando Zando-meni za Zvezo industrij cev, Marruccio De Marco za Združenje malih indus-trijcev in Luciano Sacchetti za Zdru-
atu Tone Poglajen, upravitelj carinarnice Svito Vižintin ter predstavniki novogoriških družbenopolitičnih organizacij. Z italijanske strani so se slovesnosti udeležili načelnik obmejne policije dr. Greste Davini, predstavniki carinske uprave in finančne straže ter goriški župan dr. Scarano.
Pred dvigom zapornic je Branko Bračko spregovoril o pomenu ponovnega odprtja prehoda, ki je od včeraj »lepši in funkcionalnejši«. Posodobitev je bila potrebna, je dejal, saj je ta prehod najbolj obremenjen na Goriškem, s skoraj 4 milijoni potnikov letno. Kljub občasnim nihanjem se v prometu nadaljuje pozitivni trend, kar dokazuje tudi podatek, da so na jugoslovanskih mejnih prehodih v prvih šestih mesecih letos našteli že 35 milijo-
ženje obrtnikov. Zelo številna je bila delegacija Fincantierija.
Rajonski svet v Standrežu
Rajonski svet v Štandrežu se bo sestal do konca meseca še dvakrat. Prva seja je napovedana za petek, 24. julija, ob 20.30, ko bo v razpravi predlog sekcije VZPI-ANPI glede skrbi in urejanja območja partizanskega spomenika. Naslednja seja bo po vsej verjetnosti 31. julija in na njej bodo razpravljali o razveljavitvi načrta za ureditev in razširitev pokopališča.
nov potnikov, kar je za 9 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta.
»Ti podatki dokazujejo,« je dejal Bračko, »da so naše meje, še posebej s sosednjo Italijo, odprte. Presegli smo pojmovanje meje kot črte, ki ločuje in razdvaja. Odprta meja pomeni nemoten pretok ljudi in idej. Za uveljovijanje pojma odprtosti pa je tudi potrebno obojestransko spoštovanje načel, na katerih ta odprtost sloni.« Bračko je še pristavil, da bo uresničitev osimskih cest v bodoče znatno okrepila promet med sosednjima državama.
Ob zvokih novogoriške godbe na pihala so nato ponovno dvignili zapornice. Prvi se je čez mejo skozi obnovljeni prehod popeljal Zagrebčan, dr. Vitomir Sunjič.
V občinski sejni dvorani v Gorici so včeraj predstavili pobudo za postopno uvajanje informatike v javne uprave. Gre za tečaj, ki ga prirejata jeseni Občina in Konzorcij za videmsko univerzo in je namenjen predvsem višjim funkcionarjem krajevnih in drugih javnih uprav. O pobudi sta na kratko spregovorila župan Scarano in predstavnik Konzorcija dr. Fadini, nato pa podrobneje prof. Livio Clemente Pic-cinini z Videmske univerze, ki so mu poverili organizacijo tečaja.
Pojasniti je treba, da ne gre za enega od običajnih tečajev za operaterje pri računalniških terminalih. Nekatere službe na Občini (na primer matični urad) že nekaj let delujejo s pomočjo
Norveški likovni umetnik Trine Lindheim je zmagovalec letošnjega Trienala sodobne evropske grafike, ki so ga odprli v soboto v Gradežu. Kot nagrado je dobil možnost petnajstdnevnega letovanja na enem od otočkov gradeške lagune ter tri milijone lir. Za njim se je na drugo mesto uvrstil Romun Dan Mihaltianu, na tretje na Avstrijec Giinter Damisch. Posebne pohvale je bil deležen Zahodni Nemec Jiirgen Partenheimer, ki mu bodo na prihodnjem Trienalu priredili posebno razstavo.
Na sobotno otvoritev je prišlo precej ljudi, še zlasti likovnikov in kritikov. Uvodne besede je spregovoril predsednik Trienala poslanec Fran-cesco de Carli. Za njim so govorili predsedik deželne vlade Biasutti, predsednik goriške pokrajine Cumpe-ta, člana žirije Palma Bucarelli in Erich Steingrdber, ter tajnica Trienala, Maria Masau Dan, ki je tudi obrazložila nagrade.
V Kongresni palači v Gradežu je razstavljenih 240 del osemdesetih umetnikov iz 21 držav. Razstava bo odprta tja do septembra vsak dan, tudi v večernih urah.
Karavla bo nosila ime po generalu R. Klanjščku
Graničarsko karavlo na Sabotinu bodo poimenovali po generalu Radu Klanjščku, števerjanskem rojaku, ki je umrl v letalski nesreči pred tremi leti. Slovesnost na Sabotinu bo v nedeljo, 15. avgusta in bo združena s priložnostnim kulturnim sporedom.
računalnikov. Sedanji tečaj prirejajo z ambicioznejšimi načrti. Namenjen je vodilnim funkcionarjem krajevnih in drugih javnih uprav, takim, ki pri izvajanju svojih poklicnih nalog razpolagajo z možnostjo odločanja o organizaciji dela.
Tečaj naj bi torej bil prvi korak na poti uvajanja nove tehnologije v delovanje krajevnih in drugih uprav. Odprt je namreč tudi funkcionarjem drugih uprav in morebitnim zainteresiranim zasebnikom, ki se lahko prijavijo na županstvu v Gorici. Uvajanje informatike lahko temeljito spremeni birokratsko ureditev in način dela ter seveda prispeva k večji hitrosti in učinkovitosti poslovanja javnih uprav. Treba je najti najboljši način koriščenja sodobnih tehnoloških pripomočkov glede na potrebe posameznih uprav in služb ter seveda nuditi vodilnemu osebju vsaj osnovno poznavanje novih tehnoloških pripomočkov.
Prof. Piccinini je nakazal program tečaja, ki se bo odvijal od oktobra do decembra letos. Predvidenih je deset štiriurnih učnih dni ter ob koncu tečaja trije praktični laboratoriji. Tečajnikom bodo tudi na razpolago računalniki in specializirano osebje za skupnih sto ur računalniške prakse.
Predstavnik Konzorcija za videmsko univerzo je pri tem poudaril, da je ta le ena med pobudami, s katerimi Univerza lahko konkretno deluje v korist teritorija. Izrekel je pripravljenost ugoditi še drugim potrebam ali predlogom, ki bi jih postavile tukajšnje krajevne in druge inštitucije.
Prihodnji teden bo v Novi Gorici tiskovna konferenca, kjer bodo napovedali potek in program slovesnosti, ki naj bi se je udeležili, poleg uradne delegacije števerjanske občine in borčevske organizacije, tudi vaščani Šte-verjana in Radovi soborci. Dostop do karavle bo po lokalni cesti z Vrhovlja.
Ponočno zvonjenje na Oslavju
Spanec Oslavcev je v nedeljo ponoči prekinilo zvonjenje. Kar nekajkrat se je namreč sredi noči oglasil veliki zvon v kostnici, ki sicer redno pozvanja vsak dan ob večernem mraku. Med popoldansko nevihto je po vsej verjetnosti prišlo do okvare električnega mehanizma, ki ureja čas in trajanje zvonjenja. Zvon so utišali šele gasilci, ki so jih o čudnem dogajanju obvestili s kvesture in ki so odklopili elektriko.
Nezgodna kronika
Obračun prometnih nesreč je bil ob koncu minulega tedna ugodnejši. Ni bilo težkih prometnih nesreč s smrtnim izidom, brez nezgod pa kljub vsemu ni šlo.
Pri Palkišču, na državni cesti skozi Dol, je v soboto zvečer prišlo do težje nesreče, ki za las ni terjala smrtnih žrtev. Voznik fiata 128 goriške registracije, 24-letni Corrado Cadamuro, je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je, potem ko je prebilo kakih petnajst metrov železne ograje ob cesti, končalo vožnjo v jarku ob cesti. Avto je bil popolnoma uničen, laže pa je bil v nesreči ranjen le 21-letni Paolo Miceu iz Gorice.
Na prometnem vozlišču na Tržaški cesti pa so bile v nedeljo, nekaj po 18. uri, v prometni nesreči laže ranjene štiri osebe, trije člani družine Tess iz Červinjana, Ul. Chiozza 35, in 81-letna Assunta Tess iz Gorice.
Z avtom so trčili v železno ograjo in pristali nakej metrov niže ob vznožju nasipa.
Mrtev v stanovanju
Goriške gasilce so včeraj dopoldne poklicali v hišo v neposredni bližini stolnice, da so odprli vrata v stanovanje 68-letnega Fiorenza Odorica. Odo-rica, ki je živel sam, sosedje niso videli že dalj časa in so zato pomislili, da se mu je pripetilo kaj hudega. V stanovanju so gasilci res našli truplo moškega. Zdi se, da je umrl naravne smrti.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi v nedeljo, 26. t. m., avtobusni izlet v Škocjanske jame in Lipico s piknikom med borovci nad Divačo. Vpisujejo še danes od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih.
Slovensko planinsko društvo priredi od 30. julija do 2. avgusta izlet v Graubin-den v Švici z vzponom na Piz Lischana in Piz Sesvenna. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije pri odborniku Klemšetu (tel. 882079 v večernih urah)..
šolske vesti
Nižja srednja šola Ivan Trinko obvešča, da je do 1. avgusta podaljšan rok za vpis v tečaj 150 ur, ki omogoča pridobitev diplome nižje srednje šole. Pojasnila in prijave v tajništvu šole v Ul. Alviano.
kino
Predstavili načrt za kolesarsko stezo med Gorico in Gradežem
Pokrajinska uprava si prizadeva za zgraditev posebne kolesarske in tekaške steze med Gorico in Gradežem. Okvirni načrt so pred kratkim predstavili upraviteljem občin, preko ozemlja katerih naj bi kolesarsko stezo speljali. Na srečanju, ki sta se ga poleg pokrajinskega odbornika Alberta Tomata udeležila tudi načrtovalca, inž. Luciano La Civita in arh. Mario Chinese, je predstavnik pokrajinske uprave povedal, da bi gradnja objekta potekala postopoma, s tem, da bi najprej uredili kolesarsko stezo na območju Gradeža in pa na območju občine Gradišče. Potrebna finančna sredstva naj bi zagotovila Dežela in sicer iz Sklada, ki je določen po deželnem zakonu št. 36/86 in ki predvideva 30 milijard lir prispevkov v treh letih, vendar za celotno območje dežele.
Vendar se zdi, da iz te moke ne bo kruha, ker, tako vsaj po neuradnih in nepotrjenih vesteh, naj bi od zgoraj omenjene vsote namenili za goriško pokrajino le kakih 12 odstotkov.
Pa še tole: izvedba celotnega načrta za kolesarsko in tekaško progo bi veljala okrog 11 milijard lir...
Pogovori o večji povezavi ladjedelnice in gospodarstva
Vodilni upravni funkcionarji bodo spoznavali informatiko
V ponedeljek seja občinskega sveta v Gradežu
Po skoraj poldrugem mesecu od volitev se bo predvidoma v ponedeljek, 27. julija, sestal občinski svet v Gradežu. V tem kraju so namreč, poleg parlamentarnih volitev, 14. in 15. junija, imeli tudi upravne volitve. Republikanci so postali stranka relativne večine v Gradežu, precej so se spremenili odnosi, oziroma predstavništvo drugih strank v občinskem svetu. Ostale pa so težave, ki so pogojevale dejavnost uprave v zadnjih treh letih in ki so privedle pravzaprav do razpisa pred-častnih volitev.
Slišati je, da se težave nadaljujejo tudi po volitvah in da še ni dogovora za sestavo občinskega odbora, kljub temu da se bo svet sestal na svoji prvi seji že v ponedeljek.
Mesto župana bo vsekakor pripadlo republikancu Zanettiju, ostaja pa odprto vprašanje prisotnosti drugih strank v odboru in vloga krščanske demokracije, ki je bila v zadnjem obdobju prejšnjega mandata v opoziciji.
Na procesu zaradi gradenj v Tržiču 27 let zapora osemnajstim obsojenim
Pet let načelniku tehničnega urada Diegu Polomi
V nedeljo ponoči se je z obsodbo osemnajstih od skupnih dvaintrideset obtožencev zaključil prvostopenjski proces zaradi afere v zvezi z gradbenimi prekrški v prvi polovici 70. let v Tržiču. Po več kot desetletni preiskavi (prekrške so odkrili leta 1974) in enotedenskem procesu odločitev sodnikov ni bila lahka. Pregledati so morali kar deset tisoč strani debel sveženj listin in oceniti posamezne odgovornosti vsakega obtoženca. Kar 16 ur so nepretrgano zasedali v sejni sobi, preden so se ob pol dveh ponoči vrnili v sodno dvorano in prebrali razsodbo, ki sprejema dobršen del zahtev javnega tožilca.
Sodniki so izrekli obsodbe za skupnih 27 let in osem mesecev zapora (tožilec dr. Trotta je zahteval pet let več). Po predvidevanjih so na najstrožjo kazen obsodili inž. Diega Polona, bivšega direktorja občinskega tehničnega urada v Tržiču. Obsodili so ga na pet let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih služb. Njegova sodelavca v tehničnem uradu Romano Ferrante in Giuseppe Cannalire sta bila obsojena prvi na štiri leta in tri mesece zapora in petletno prepoved opravljanja javnih služb, drugi pa na leto in deset mesecev zapora pogojno. Zaradi pomanjkanja dokazov so oprostili takratnega občinskega odbornika Ri-nalda Nicolettisa.
Poleg funkcionarjev, ki so odgovarjali zaradi uveljavljanja zasebnih interesov v uradnih poslih in drugih prekr-
škov, so bili na zatožni klopi še gradbeni podjetniki in načrtovalci, ki so bili na različne načine vpleteni v škandal v zvezi z nepravilnostmi pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Obsojeni so bili (vsi pogojno) Sergio Ermacora (leto in 6 mesecev zapora), Giorgio Dillisano (leto in 5 mesecev), Elio Visentin (leto in 6 mesecev), Francesco Furlan (leto in 6 mesecev) Pietro Buttazzoni (leto in 5 mesecev), bivši občinski odbornik Alessandro Bassi (9 mesecev), Bruno De Can-dido (1 leto), Augusto Barbieri (1 leto), Pierbruno Rosso (9 mesecev), Adelchi Azzolini (1 leto), Antonio Brunetta (9 mesecev), Benito Giorgi (1 leto), Marco Giorgi (1 leto), Mario Antoniazzi (1 leto) in Claudio Benuzzi (1 leto).
Z različnimi utemeljitvami (pomanjkanje dokazov, niso zagrešili kaznivega dejanja, zapadlost roka) so sodniki oprostili 14 obtožencev. Poleg že omenjenega odbornika Nicolettisa so to Licio Pavan, Igino Domini, Alberto Tondo-lo, Nazario Romani, Luciana Poggiolini, Giovanni German, Mario Jacumin, Adriano Boscarol, Aldo Brunetta, Domenico Bortolotti, Giovanni Bulli, Pietro Galli in Paolo Sforza. Ob navedenih sta bila provotno med obtoženci še Giuseppe Esposito in Giuseppe Troiano, ki pa sta umrla, preden je prišlo do sodne obravnave.
S to razsodbo vsa zadeva še ni zaključena, saj so mnogi branilci že napovedali, da bodo vložili priziv proti razsodbi.
Gorica
VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »La signora della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Čarne bollente«. Igra Cicciolina. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Policaj iz Beverly Hillsa«.
DESKLE 19.30 »Baskervilski pes«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
Maria Lavrenčiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način
počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Doberdob, 21. julija 1987
Manjša podjetja in velike investicije
Prenovo Sesljanskega zaliva dočakati dobro pripravljeni
ODO KALAN
Velike gospodarske investicije so vedno vplivale na razvoj dodatnih gospodarskih dejavnosti, ki so dopolnjevale osnovno zamisel glavnih investitorjev. Za primer bi le bežno omenili ladjedelniško industrijo. Kadar je bil Trst pomembno ladjedelniško središče, so se v okviru same ladjedelnice ali v njeni neposredni bližini razvile razne obrtne delavnice, ki so bile vsekakor visoko specializirane. Razvilo se je mizarstvo, kovaštvo, pleskarstvo, ki je prišlo v poštev predvsem pri opremi potniških ladij. To je bila predvsem gospodarska izbira, saj se ladjedelnica ni mogla ukvarjati tudi s temi sicer pomembnimi, a dopolnilnimi deli, ker bi bilo to zanjo nerentabilno. Ko je ladjedelništvo pri nas zamrlo, je prišlo do zastoja tudi v razvoju obrti, ki se ni znala ali mogla prilagoditi novim potrebam in zahtevam. Tako se je razgubilo bogastvo izkušenj in iznajdljivosti, ki je sodilo že v tradicijo te gospodarske dejavnosti.
Danes se tega zavedajo vsi gospodarstveniki, ki začenjajo nove pobude, bodisi na industrijskem kot tudi na drugih gospodarskih področjih. V zadnjih letih se v naši pokrajini razvijajo zanimive gospodarske iniciative, ki jih ne smemo spregledati, ker bi tako sami sebi storili največjo škodo. Krajevni gospodarstveniki se morajo prilagoditi novim potrebam in seveda popestriti svojo ponudbo, da bi se vključili v sodobne gospodarske tokove.
Pred nekaj tedni smo pregledali vse potencialne marine, ki bi se lahko zgradile vzdolž obale v naši deželi. Iz študije, ki jo je pred leti pripravila deželna uprava, je razvidno, da mora biti taka pobuda če hoče biti gospodarsko rentabilna — vezana na krajevno realnost. Ne moremo namreč pričakovati, da bi osnovno infrastrukturo dopolnili z vsemi potrebnimi dodatnimi dejavnostmi (mehanične in elektro delavnice, manjši gostinski obrati in bari, trgovinice itd.), še posebno, če je dejavnost le sezonska. Potrebno je zato sodelovanje krajevne gospodarske mreže, ki bo v poletnih mesecih oziroma med sezono dopolnjevala osnovno ponudbo.
Taka sezonska dejavnost je vsekakor turizem, ki je postal izredno zahtevna panoga. Gostje si ne želijo le čistegja morja in toplega sonca, ampak si želijo svoje bivanje popestriti z dodatnimi storitvami.
V zadnjih tednih je govor o razvoju Sesljanskega zaliva. O tem je govoril med drugimi tudi župan devinsko-na-brežinske občine Bojan Brezigar, ki je ugotovil, da je to edinstvena priložnost za popestritev gospodarskega delovanja v celotnem zaledju zaliva. Kaj
lahko storijo gospodarstveniki in kako naj se vključijo v investicijo?
Predvsem bi morali poznati podrobnosti gradbenega načrta. Že pri sami gradnji obstaja možnost, da se domača podjetja vključijo in da opravijo vsaj nekaj izvajalnih del. Tu gre za izkop temeljev, za ureditev manjših notranjih cest; potem pridejo v poštev specialisti za ureditev pomolov in privezov, ki spadajo v osnovno ponudbo obmorskega turističnega središča. Lahko predvidevamo, da bo gradnja trajala nekaj let, četudi novo lastništvo zagotavlja, da bi moral biti del strukture nared že za naslednjo sezono. To je le prva možnost soudeležbe pri sami gradnji. A s tem se komaj odpirajo nove in zanimivejše možnosti samostojnega delovanja. Predvsem bi morali ugotoviti, katerim turistom je objekt namenjen. Po vsej verjetnosti nekemu srednje-visokemu razredu; nekateri bodo pripotovali' z lastnimi plovili, drugi z javnimi ali zasebnimi prevoznimi sredstvi. 'Potrebne bodo torej servisne delavnice in seveda mojstri, ki bodo znali popraviti praktično vsa vozila ali plovila, ki jih je najti na evropskem tržišču. Turist ne more čakati na rezervni del za svoje prevozno sredstvo preveč časa, saj ga nima na razpolago. Če že pride v Trst, se hoče čisto gotovo tudi premikati in mora zaradi tega dobiti hitro in kakovostno storitev.
Za turista je mnogokrat vprašljivo, kaj bo počel, da bo na najboljši način izkoristil svoj prosti čas. V visoko razvitih središčih gotovo ne namenjajo največje pozornosti penzionskim sto-ritvame. Tudi v velikih hotelih se vedno hitreje uveljavlja le polpenzionska ponudba. To pomeni, da bodo turisti dober del svojega dopusta prebili zunaj hotela, v katerem-so nastanjeni. Podali se bodo na 'lov'' za domačim ozračjem, za folklornimi značilnostmi v širšem smislu. Gostinski obrati se v to smer lahko zelo uspešno vključijo, predvsem s ponudbo domačih specialitet za primerno ceno in seveda v primernem okolju. Mladi imajo svoj okus in svoje zahteve: pri njih ni pomembna hrana, saj je vsem ljubša hitra in enostavna ponudba, bolj jih zanimajo plesišča ali manjši gostinski obrati z glasbo. Gostilničarji morajo računati na prilagoditev urnika odprtja potrebam in zahtevam teh sezonskih gostov.
In potem pride v poštev še trgovina. Trgovska ponudba je pomemben element turistične industrije. Seveda mora biti tudi ta ponudba specializirana, hkrati pa mora odražati značilnosti kraja. Turist kupuje tudi mnogo nepotrebnih predmetov, da bi se pred kolegi in prijatelji pobahal, kje je bil. Torej pridejo v poštev predvsem spominki vseh vrst in vseh cen. Spomin-
karska ponudba mora biti izredno pestra in razvejana. Kdor je bil na primer na Balearih, je lahko ugotovil, kaj vse ponujajo turistu. Opazil sem, da so šle krasno v promet majhne veje, ki so bile le lakirane in na katerih je bilo napisano ime kraja. Seveda, cena je bila temu primerna, a vendar je bila za trgovca in še prej za izdelovalca, dobičkonosna. Iz odpadnega lesa (in tu pri nas vendar mnogokrat čistimo gozd ali drevesa okoli hiše) je bil izdelan brez truda in težav souvenir. Seveda se morajo trgovski obrati prilagoditi ' tudi kupcu, ki si želi kakovostni spominček. Tudi zlatarji lahko pridejo na svoj račun, toda izdelati morajo nekaj tipičnega, sodobnega sicer, a vendar takega, česar ni najti v drugih mestih. Tudi umetnostna obrt ima velike možnosti vključevanja v sklop turistične ponudbe. Ravno tako lahko ovrednotijo kmetje svoje pridelke, če so kakovostni in primerno ponujeni. Naša vina so bolj malo znana po svetu, a vendar bi lahko pritegnila zanimanje turista, ki si želi nečesa, česar »nima doma«.
O popestritvi turistične ponudbe bi se dalo še mnogo napisati, najpomembnejše pa je, da nas čas ne prehiti. Ne moremo namreč čakati, da bo investicija zaključena, da bodo prišli turisti, nakar bi razmislili o razširitvi ponudbe. Pripraviti se moramo že sedaj, tako, da bo sodobnejša ponudba nared takoj, ko bo dograjena osnovna investicija. Neobhodno je zato, da pride do sodelovanja med krajevnimi gospodarstveniki, ki bi lahko združili moči za hitre in učinkovite skupne pobude. Napolniti moramo neki prazen prostor: če ga ne bodo napolnili krajevni gospodarstveniki, ga bodo nedvomno drugi.
Patronat INAC svetuje
Trgovci in obrtniki: do sobote poravnati tri obroke prispevkov
Vprašanje: »Junija lanskega leta sem se na trgovinski zbornici vpisal v sezname trgovcev, ker sem začel opravljati samostojno dejavnost. INPS mi je letos poslal cel kup položnic za plačilo prispevkov in odkrito povem, da mi je težko razumeti, na kaj se nanašajo. Že prav, da moram plačati dajatve tudi za lansko leto, vendar pa bi lahko bil postopek malo enostavnejši. In kako je s tem spornim »davkom na zdravje«?. B. Z.
Odgovor: Bliža se 25. julij, ko zapade rok za poravnavo kar treh obrokov socialnih dajatev, ki so jih dolžni plačati obrtniki in trgovci. Zato so se seveda nakopičili snopiči zadevnih položnic, ki jih je INPS odposlal na dom vsem samostojnim delavcem. Da ne bo zmede ali pomote, naj podrobneje navedemo te tri zapadlosti.
1.	Drugi obrok fiksnih zneskov (313.962 lir za obrtnike in 314.037 lir za trgovce), ki so že natisnjeni na položnicah. Prvi obrok je zapadel 25. aprila, preostala dva pa je treba poravnati do 25. oktobra oziroma do 25. januarja prihodnjega leta. Kdor je prekinil dejavnost v teku leta, lahko naslovi na INPS prošnjo za znižanje fiksnih prispevkov.
2.	Prvi od dveh obrokov odstotnega podjetniškega prispevka za pokojninski sklad (rumena položnica), ki ga izračunamo na osnovi prijavljenega podjetniškega dohodka v letu 1986, in sicer obrtniki v višini 4%, trgovci pa 4,2%. Znesek, ki ga tako dobimo, delimo z dva in to vsoto vpišemo na zadevno položnico, na hrbtni strani pa je treba navesti davčno številko. Najnižji letni prispevek je 50.000 lir, zgornja meja pa ne sme presegati dveh milijonov lir. Če se je zavarovanec zbrisal v teku leta, mora vseeno plačati celoten znesek in ni možno proporcionalno znižanje prispevka.
3.	Prvi od dveh obrokov za zdravstveno zavarovanje (roza položnica), ki ga bolje poznamo kot »davek na zdravje«. Dohodke do 40 milijonov lir je treba pomnožiti s 7,5%, za dohodke med 40 in 100 milijoni lir pa se ta odstotek zniža na 4. Izvzeti so dohodki, za katere so bile že poravnane zdravstveno-socialne dajatve (dohodki od odvisnega dela in pokojnine), in pa prvi štirje milijoni dohodka od zemljišč, zgradb in kapitala. Najnižji letni prispevek je 648.000 lir, se pravi, da vsak obrok znaša vsaj 324.000 lir. Kdor je vpisan le za nekaj mesecev, mora izračunati, koliko znaša prispevek na osnovi lanskega dohodka in ga mora v celoti plačati le, če presega 648.000 lir. Če pa je zdravstveni prispevek nižji od 648.000 lir, lahko zavarovanec plača znižani prispevek, in sicer pomnoži mesece samostojne dejavnosti s 54.000 lir (mesečni minimalni znesek).
Naš bralec naj se torej ne čudi, če mu je INPS dostavil toliko položnic. Za leto 1986 namreč ni plačal socialnih dajatev, ki jih mora poravnati letos. Medtem ko je INPS združil fiksne prispevke za obe leti, mora bralec preostala dva odstotna prispevka plačati za vsako leto posebej, kar pomeni, da bo do 25. julija moral poravnati prispevke na kar petih položnicah.
Glede »davka na zdravje« je treba reči, da je to v prašanje že lani in letos dvignilo veliko prahu, češ da je protiustaven in krivičen, vendar pa ga do nadaljnjega predvideva zakon, in kdor ga ne bo plačal, tvega po 30. septembru visoko globo. Govori se le, da bodo morda posticipirali zapadlost za kak mesec, v pričakovanju, da bi novi parlament odobril kak drugačen zakonski ukrep. Vsekakor pa SDGZ svetuje svojim članom, naj zaenkrat ne nlačaio prvega obroka »davka na zdravje« (roza položnica).
Boris Simoneta
Po poročilu zavoda CNEL
Svetovna poraba nafte sili navzgor
RIM — Svetovna poraba nafte je v lanskem letu porasla za 2,3 odstotka in dosegla skupni obseg 2.875 milijonov ton. Prvič po letu 1979 se je delež nafte v svetovni porabi energije praktično ustavil na ravni iz leta prej (1985), potem ko je pet let zaporedoma nenehno upadal. Dejstvo je razvidno tudi iz zmanjšanih deležev drugih energetskih virov: delež premoga je lani od 29,2 zdrsnil na 28,9 odstotka, delež naravnega plina pa od 19,4 na 19,3 odstotka. Največji porast porabe nafte so seveda zabeležili v industrijsko razvitih državah ( + 2,5%), kjer so lani porabili 1.631 milijonov ton tega goriva. Podatki so iz osnutka poročila zavoda CNEL o energiji, ki ga bodo uradno predstavili danes, ob navzočnosti predsednika ENI Reviglia in predsednika ENEA Co-lomba.
Glede jedrske energije poročilo CNEL ugotavlja, da se je v letu 1986 njena poraba povečala nekoliko manj kot v prejšnjih letih ( + 7,3%), največ na račun omejitve jedrske proizvodnje v Sovjetski zvezi po katastrofi v Černobilu. Po drugi strani pa so industrijsko razvite države svoje energetske potrebe držale na nižji ravni od svetovnega povprečja
(1,2% proti 2,1%), predvsem na račun slabih rezultatov industrijske proizvodnje (stagnacija na Japonskem, 0,3% v Veliki Britaniji, +0,8% v ZDA).
Vračanje naftnih cen na raven iz leta 1974 je predvsem v Evropi povzročilo občutne posledice: poraba nafte se je povečala za 3,2 odstotka, med posameznimi državami pa prednjači Nizozemska z 10,5%, sledi ji Zvezna republika Nemčija s 6%. Italija je lansko leto porabila 148,5 milijona ton energetskih virov, izraženih v tonah nafte; od tega odpade na nafto 87 milijonov ton ali 58 odstotkov vseh virov, na naravni plin 29 milijonov takoimenovanih tep (to je ton, odgovarjajočih nafti) ali 19,5 odstotka, na premog 15,2 milijona tep ali 10,2 odstotka, na vodno energijo pa 15,1 milijona tep.
Podatki za lansko leto torej že potrjujejo napovedi gospodarskih izvedencev o tem, da bo zaradi nafte in njenih cen razviti svet znova zašel v težave. Še bolj bo nafta vplivala na letošnja gospodarska gibanja, saj njena cena znova raste, poraba pa v najhujši naftni krizi sedemdesetih let žal ni našla nobene veljavne alternative.
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Jugoslavija bo dolgove tujini še naprej tekoče poravnavala
________________ JOŽE PETROVČIČ ___________
O jugoslovanskih dolgovih smo pisali že v prejšnjem gospodarskem pismu. Pravzaprav smo pisali o najnovejšem pojavu, ko Jugoslavija ni uspela pravočasno plačati del dospelih dolžniških obveznosti. Ugotavljali smo, da je tako zato, ker država ni pritisnila na prave vzvode, da bi gospodarstvo hotelo izvažati na tuje trge čimveč in tako zaslužiti dovolj deviz za odplačevanje dolgov. Glavni vzrok smo videli v neustrezni izvozni zakonodaji in neustreznem izvoznem (deviznem) sistemu. Zaradi tega je dotok deviz premajhen. Ker nič ne kaže,- da bi se v tem sistemu kmalu kaj bistvenega spremenilo, smo sklepali, da se utegne država letos še kdaj znajti v enakem položaju, kot se je 30. junija, ko je morala odložiti del odplačil. Veliko takih ugotovitev je bilo zlasti v svetovnem tisku, kjer pa so pretiravali, ko so trdili tudi, da se je Jugoslavija znašla v podobnem položaju kot nekatere latinskoameriške države, ki so razglaševale enostranski moratorij na odplačevanje dolgov. Zdaj finančniki Jugoslovanske narodne banke zavračajo taka sklepanja. Trdijo, da je prišlo do (pričakovanega) nesorazmerja med deviznimi prilivi in deviznimi odlivi, da ni nikakršnega strahu pred tem, da devizni prilivi letos ne bi zadoščali za poravnavo odplačil dolgov in da je šlo pri tokratni zakasnitvi (neplačane dolgove bodo poravnali čez dva meseca) za majhno vsoto.
Takšna »uradna« reakcija je bila pričakovana. Država je tujini morala povedati (in na kak način tudi zagotoviti), da bo dolgove še naprej poravnavala tekoče. Tuji finančniki pa očitno zelo natančno vedo, kako je z našimi deviznimi zadevami, zato so na vest iz Beograda reagirali brez nervoze ali, kot pravijo v bančniških krogih, nevtralno. Očitno jim je bilo znano, da je na odlog na neki način pristala (ali bolje rečeno: zanj je dala garancijo) velika ameriška bančna korporacija Manufactures Hannover. Še bolj pa jim je seveda znano, da je odplačevanje dolgov postavljeno med jugoslovanskimi gospodarskimi nalogami na najvišje mesto in da prav zaradi te naloge Jugoslavija redno (in
celo na silo) odplačuje dolgove. Letos je na primer vrnila že za milijardo 910 milijonov dolarjev obresti in glavnice (to številko navajajo uradni viri). Vedo pa tudi, da je Jugoslavija ena redkih močno zadolženih in gospodarsko slabše razvitih držav, ki ji je uspelo od leta 1981, ko se je začela jugoslovanska dolžniška kriza, zmanjšati dolg za milijardo dolarjev.
Vendar pa je treba takšnemu »zaupanju« postaviti prave razsežnosti. Znano je, da prav tuji finančniki ne postavljajo jugoslovanske gospodas-ke politike drugim za vzgled, pač pa bolj kot opomin: če bi bila gospodarske politika doslednejša, bi lahko Jugoslavija z veliko manjšimi težavami poravnavala svoje dolgove. Ne bi ji bilo treba dajati tolikšnega deleža družbenega proizvoda za odplačilo dolgov. Večje možnosti bi bile tudi za prestrukturiranje gospodarstva. Ker pa izvozu ne posveča dovolj skrbi oziroma ne uporablja preizkušenih načinov za povečevanje prodaje na tuje, so devizni dotoki skromni, nezadostni.
Iz vsega tega se je bralcu najbrž že izbistrila temeljna resnica: Jugoslavija je dokaj zanesljiv plačnik svojih dolgov, vendar je zanesljiv predvsem zato, ker se neprestano odloča za velike gospodarske žrtve. To temeljno resnico pa je skušal guverner Narodne banke Jugoslavije ovreči z dokazili, da gre pri zdajšnjem odlogu plačila dolga za sezonske vzroke: deviz od turistične sezone še ni, prav tako pa še ni deviz od povečanega izvoza, ki se v zadnjem času povečuje na trge,
kjer plačujejo s trdnimi valutami, za 15 odstotkov mesečno. Ko bodo začele te devize pritekati, torej ne bo več težav.
Ne gre nam za polemiziranje z guvernerjem Narodne banke, vprašamo pa se vendarle lahko, kako to, da Jugoslavija kljub vsemu zadnjega junija ni uspela zbrati še 245 milijonov dolarjev, kolikor znaša odlog, saj gre vendarle za sorazmerno majhno vsoto. Reš pa je, da ne poznamo vseh podatkov o odplačilih, dolgovih, deviznih dotokih in da nam sploh ni znano, kakšne finančne posle sklepa država, saj je to velikanska skrivnost. Upravičeno je zaradi tega pred dnevi zapisal znan gospodarski komentator, da jugoslovanski (državni) finančni krogi lahko naredijo strašanske napake v finančnih poslih (ali pa velikanske zaslužke), pa nihče ne bo ničesar vedel. Vse številke o teh poslih so ovite v globoko temo. Zato je vsaka številka, ki jo sem ali tja povedo vladni finančniki, nezanesljiva, saj se ne da preveriti, preračunati, osvetliti, komentirati. Zato tudi prihaja do najrazličnejših dvomov, ker o eni stvari nekdo trdi tako, drugi pa drugače. Na primer: predsednik vlade je pred meseci tujim novinarjem dejal, da je Jugoslavija lani zmanjšala tuji dolg za milijardo dolarjev, vlada je sporočala, da gre za 1,3 milijarde dolarjev zmanjšani dolg, iz objavljenih podatkov Narodne- banke pa se da sklepati, da se je dolg celo povečal. Ob vsem tem pa so v zadnjih letih že nekajkrat spremenili metodologijo prikazovanja in zbiranja podatkov: izvoz so nekaj časa obračunavali po obra-
čunskih (statističnih) tečajih tujih valut in vrednost prikazovali v dinarjih, potem so začeli uporabljati tekoče tečaje za prikazovanje izvozne uspešnosti in izvoz prikazovati v dolarjih, tako da je zaradi upadanja dolarjeve vrednosti zdaj ves izvoz na nedolar-ske trge strašansko velik. Prave primerjave ni in šele dodatni izračuni, s katerimi se ukvarjajo ekonomisti, pokažejo bolj realno sliko. Takšni izračuni dokazujejo, da je letos izvoz realno celo manjši kot lani.
Pomanjkanje podatkov in neprimerljive številke onemogočajo jasno predstavo, kako je z odplačevanjem
dolgov in sploh z devizno likvidnostjo države. Jasno je samo nekaj: Jugoslavija ne pridela in ne proizvede dovolj, da bi lahko normalno odplačevala dolgove. Zato se zateka k pogostemu reprogramiranju dolgov. Vendar ni v tistem vrtincu, ki tišči k tlom druge žrtve. Njen izvoz namreč ni odvisen od izvoza surovin in je zato tudi padec cen na svetovnih trgih ni tako prizadel kot druge. Torej bi se iz dolžniškega krča lahko rešila, če bi imela dovolj izdelkov za svetovne trge. Teh pa bi imela dovolj, če bi se nekoliko hitreje zgledovala po vsem tistem, kar počnejo npr. nekatere države z Daljnega vzhoda, ki jim je v sorazmerno kratkem času uspelo zelo povečati izvoz. Toda vse, kar se v zadnjem času dogaja z gospodarsko rastjo v Jugoslaviji, ne gre na roko takim zamislim. Gospodarska aktivnost namreč upada. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo jugoslovansko gospodarstvo še težje izpolnjevalo izvozne naloge, kot jih izpolnjuje zdaj. Pa vendar mnogi naši ekonomisti prav v manjši gospodarski aktivnosti vidijo pozitiven znak. O tej navidezni nelogičnosti pa bomo pisali, ko bodo znani vsaj nekateri glavni polletni gospodarski dosežki.
LIIME/^
»Linča« obvešča cenjene stranke, da je v teku RAZPRODAJA moških, ženskih in športnih oblačil s popusti od 20% do 80%
TRST - ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188
Obv. občini 18/6/87
Študentske igre uresničile svoje poslanstvo
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
UNIVERZUADA'87
ZAGREB — S slavnostnim mimohodom udeležencev, fanfarami, govori ter rockov-skim koncertom se je na stadionu Maksimirju končala 14. univerziada. »Nasvidenje v Sao Paolu 1989« je pisalo na semaforu, predsednik Mednarodne študentske športne zveze Pri-mo Nebiolo pa se je Zagrebu, Hrvat-ski in Jugoslaviji zahvalil za zgledno organizacijo in pred 50.000 gledalci čestital predsedniku organizacijskega komiteja univerziade Josipu.Vrhovcu.
»Univeziada je bila za nas velik izziv, potrdila pa je, kaj zmoremo, odkrila naše zmožnosti ter okrepila samozavest,« je v zadnjem govoru dejal Josip Vrhovec, predno je Nebiolo uradno zaprl, po zimskih olimpijskih igrah 1984 v Sarajevu, doslej največjo športno prireditev v Jugoslaviji.
Že pred tem, po zadnjem atletskem dnevu s štirinajstimi finalnimi odločitvami, pa je bilo mogoče prešteti kolajne. V bolj skromni študentski konkurenci na domačem terenu se je Jugoslavija po tekmovalnih dosežkih vrinila med svetovne športne velesile, za ZDA, SZ, Romunijo, Italijo in Kitajsko ter pred NDR, Madžarsko, Veliko Bri-
tanijo, ZRN, Japonsko, Poljsko, Francijo in druge.
Bero jugoslovanskih kolajn (19) je zadnji dan nepričakovano povečal mladi ljubljanski atlet Sašo Apostolov-ski s srebrno kolajno v skoku v višino, ko je skočil 230 cm, kar je nov jugoslovanski rekord. Tudi drugo mesto jugoslovanske štafete na 4x400 m je bilo nekoliko nepričakovano, zato pa je skladno z vsemi napovedmi v teku na 800 m v velikem slogu slavila Slobo-danka Čolovič. Njen silovit tempo je nekaj časa sledila le Romunka Junghi-atu, toda pred koncem je tudi ona omagala, tako da je bil v zadnjih 100
metrih pravzaprav solo tek. Z 1'56"88 je Čolovičeva dosegla rekord univerziade, to pa je drugi letošnji najboljši izid na svetu, najboljšega pa ima tudi ona. To je bil tudi eden najboljših dosežkov na atletskem delu tekmovanj, izidi pa tudi zadnji dan niso bili nič posebnega. Konkurenca v nekaterih disciplinah je bila slaba celo v finalih, tako je na primer v metu kopja med ženskami celo v Jugoslaviji malo znana Jazbinškova iz Celja za eno samo mesto zgrešila kolajno.
Še več pozornosti kot atleti na stezah pa so bili deležni maratonci in maratonke na 42.195 m dolgi progi po Zagrebu in okolici, saj jih je spodbuja-
__________________________'
ti J
*

					
					i,:.
ATLETIKA
MOŠKI - 1.500 m: 1. Fuhlbriigge (NDR) 3'44"87, 2. Harrison (VB) 3'45 T3, 3. Ponomarjev (SZ) 3'45"52, 7. Zorko (Jug.) 3'46”46, 10. Olivo (It.) 3'48"07;
5.000	m: 1. Jimenez (Šp.) 14 08 T5, 2. Blackmore (ZDA) 14'08"30, 3. Swain (VB) 14'09"21, 11. Devic (Jug.) 14'34''03; 400 m ovire: 1. Patrick (ZDA) 48’76, 2. Kalogiannis (Gr.) 48"80, 3. Voshida (Jap.)49"20, 7. Kopitar (Jug.) 50,'74; 4x100 m: 1. ZDA 38"66, 2. Francija 39'’42, 3. Japonska 39"57; 4x400 m: 1. ZDA 3'01"78, 2. Jugoslavija 3'03"95, 3. SZ 3'05 '85, 4. Italija 3'06"21; maraton: 1. Izumi 2.24'22", 2. Murakami (Jap.) 2.24'55", 3. Goural (SZ) 2.'27'01", 5. Vindiš (Jug.) 2.27'42", 6. Isajlovič 2.28T0";
višina: 1. Lott (ZDA) 2,30 m, 2. Aposto-lovski (Jug.) 2,30, 3. Matei (Rom.) 2,30 m; krogla: 1. Gorner (NDR) 20,38 m, 2. Jariskin (SZ) 20,12 m, 3. Backes (ZDA) 20,09 m. ŽENSKE - 800 m: 1. Čolovič (Jug.) 1'56"88, 2. Junghiatu (Rom.) 1'59"28, 3. Clark (ZDA) r59"92i 4x100 m: 1. ZDA 42"90, 2. SZ 43'T7, 3. Nigerija 43"71; 4x400 m: 1. ZDA 3'27"1* 2. SZ 3'27"65, 3. Nigerija 3’33"37, 4. Jugoslavija 3'35"37; maraton: 1. Bardina (SZ) 2.46'29, 2. Kanesashi (Jap.), 3. Erickson (ZDA); daljina: 1. Ilcu (Rom.) 6,81 m, 2. Ninova (Bol.) 6,78 m, 3. Grabe (NDR) 6,74 m; košpje: 1. Kostjučenkova (SZ) 66,72, 2. Jung (NDR) 65,36, 3. Graume (ZRN) 61,24, 4. Jazbinšek (Jug.) 59,74 m.
lo več kot 100.000 gledalcev. Moški maraton se je končal s presenetljivo dvojno zmago Japonske, naš adut Ptujčan Vindiš pa je končal na zelo dobrem petem mestu.
Zadnji dan je bil tudi v znamenju izbiranja »naj osebnosti univerziade«. Prva športnica je z veliko večino glasov novinarjev postala sovjetska telovadka Jelena Šušunova (vseh šest možnih zlatih kolanj), za njo pa sta se zvrstili romunska plavalka Noemi Lung in ameriška šprinterka Gwen Torrence. V moški konkurenci pa je bila izbira bolj sporna, odločalo pa je seveda to, da je bila večina novinarjev domačih. Največ njihovih glasov je dobil zagrebški odbojkar Nurko Čauševič, ki ima največ zaslug za zlato kolajno jugoslovanske odbojkarske reprezentance in njeno sijajno bilanco - 7 zmag z enim samim izgubljenim-nizom. Za njim sta se zvrstila slovita telovadca Koroljev (SZ) in Li Ning (Kitajska), najboljši jugoslovanski košarkar Dražen Petrovič pa je pristal na 20. mestu. Novinarji pa so izbirali tudi lepotico univerziade, miss pa je postala 174 cm visoka in 54 kg težka 22-let-na Nigerijka Kehinde Vaughan, ki je študirala v Rimu, zdaj pa namerava še v ZDA. Tudi naslednji dve sta bili atletinji in temnopolti - Bonaparte (Surinam) in Torrence (ZDA). Za »naj novinarja« pa so izbrali kitajskega komentatorja agencije Hsin Hua Wanga Ik-sksunshenga, ki je - verjeli ali ne - o univerziadi v svet poslal natanko 450 tekstov.
KOLAJNE Z		S	B
ZDA	26	19	25
SZ	25	34	21
Romunija	22	12	9
Italija	12	8	10
Kitajska	11	9	13
Jugoslavija	7	7	5
NDR	5	3	5
Madžarska	5	2	5
V. Britanija	4	1	4
Nizozemska	3	10	8
ZRN	3	5	5
Bolgarija	3	4	1
Japonska Poljska	3	3	6
	2	1	3
Kuba	1	3	2
ČSSR	1	2	2
Grčija	1	2	1
Avstralija	1	1	0
N. Zelandija	1	1	0
Belgija	1	1	0
Španija	1	0	1
Portugalska	1	0	0
Norveška	1	0	0
Maroko	1	0	0
Kanada	0	5	1
Nigerija	0	3	3
Francija	0	1	4
J. Koreja	0	1	1
Švica	0	1	1
Senegal	0	1	0
S. Koreja	0	0	2
Mehika	0	0	1
Jamajka	0	0	1
Portoriko	0	0	1
Brazilija	0	0	1
Pred današnjim procesom proti Triestini
Izgledi niso obetavni
Tržaški nogometni drugoligaš Tri-estina se vnovič otepa zank in pasti športne pravice. V Milanu se namreč začenja sodna obravnava zoper njenega predsednika, dr. Raffaeleja De Riuja, ki se bo s predsednikom nogometnega kluba Empoli Giovanni-jem Pinzanijem zagovarjal pred milanskim preiskovalnim sodnikom Francescom D' Alessiom. Dotična sta baje kriva prikrojevanja izidov. Preiskovalci utemeljujejo obtožnico poslužujoč se telefonskih pogovorov med De Riujem ter Pinzanijem, ki jih je po naključju prestregla tržaška finančna straža. Znano je namreč, da se predsednik Triestine nahaja v sodnem vrtincu, v katerega je zabredel zavoljo davčnih prekrškov. De Riu se je dokaj neprevidno posluževal svojega telefona, ki ga je slednjič pogubil. Preiskovalci razpolagajo s posnetkom dogovora med omenjenima obtožencema, ki bojda neprizanesljivo razgalja pogajanja za izida nogometnih tekem Empoli -Triestina (od 1. 12. 1985) in Triestina - Empoli (od 4. 5. 1986). V obeh primerih naj bi se moštvi razšli pri neodločenem izidu, za kar naj bi poskrbela tehnični vodji Piedimonte za Triestino in Bini za Empoli, ki bosta
morala spodbiti domnevo, da sta namerno prikrivala kupčijo.
Izgledi nikakor niso obetavni. Izpad bi nikogar ne iznenadil, zanesljiv pa je vsekakor odvzem točk oziroma izjemno neugoden izhodiščni položaj v prihodnjem prvenstvu. Odvetniki, ki jih je najelo vodstvo tržaškega drugoligaša, kanijo razbliniti obtožnico opredeljujoč odgovornosti storilca (De Riuja) in nič hudega sluteče žrtve predsednikovih spletk (društvo samo). Nemara gre res za ničkaj običajno potezo, ki pa spričo pravno takorekoč brezhibni osnovanosti obtožnice očitno stremi za razbremenitvijo utjleda društva, obenem pa bo križ neizogibno naprtila na pleča sicer pravno dokaj oporečnega predsednika.
Kakorkoli se bo obravnava iztekla bo poslednji sodni pripetljaj občutno načel ugled tržaškega nogometnega kluba. Še pomnimo zaprepadenost ter nejevernost tržaške javnosti ob lanski, sicer nedvomno prenagljeni in pravno skrajno vprašljivi razsodbi, ki je Triestino opeharila in prikrajšala za štiri prvenstvene točke in ji posredno preprečila potegovanje za prestop v A ligo. Ponoven spopad s športnimi sodniki utegne tržaško nogometno stvarnost potisniti v brezizhodno temnico.
Tour: v 48 urah dvakrat sprememba na vrhu lestvice
Zdaj vodi Irec Roche
VILLARD DE LANS — V 48 urah je rumena majica na kolesarski dirki po Franciji pripadla trem kolesarjem. Potem ko je Francoz Bernard v nedeljski etapi na kronometer, ki je udeležence toura po strmem vzponu pripeljala ha vrh hriba Ventoux, strmoglavil s čela dirke svojega rojaka Motteta, je včeraj tudi sam doživel katastrofo (več kot štiri minute zaostanka) in novi lider dirke je zdaj Irec Roche, ki se mu ponuja zgodovinska priložnost, da v eni sami sezoni osvoji tako giro kot tour.
Bernard je imel včeraj še posebej smolo, saj je preluknjal gumo, tedaj pa sta ga napadla Španec Delgado, ki je etapo dobil, Roche, sam Mottet in drugi. Po ogorčenem boju, ki je trajal skoraj sto kilometrov, je Bernard na zadnji vzpetini ostal brez zaveznikov, iz vodilne skupine pa je presenetljivo izpadel tudi Spanec Herrera.
Roche ima zdaj 46" prednosti pred Mottetom, a njegov najnevarnejši nasprotnik je menda Delgado, ki ima zaostanek 1T9". Španski kolesar je namreč izrazit specialist za gore, že danes pa bo etapa z dvema gorskima nagradama prvega razreda in »strašnim« koncem.
Vrstni red 19. etape: 1. Delgado (Šp.) 4.53'34"; 2. Roche (Irska) po 3"; 3. Lejaretta (Šp.) 31"; 4. Fuerte (Šp.); 5. Mottet (Fr.); 6. Herrera (Kol.) 1'06"; 7. Ackermann (Švi.) 2'08'V 8. De Rooy (Niz.); 9. Gayant (Fr.); 10. Fignon (Fr.).
Skupna lestvica: 1. Roche (Irska) 84.35T4", 2. Mottet (Fr.) po 41", 3. Delgado (Šp.) 1T9", 4. Bernard (Fr.) 1'39",
totip
1. —	1. Edio	X
	2. Enzima	2
2. —	1. Ciconero	X
	2. Educ di Alba	X
3. —	1. Didascalia	2
	2. Esangue	2
4. —	1. Carde	2
	2. Eferdin	X
5. —	1. Dedro CM	1
	2. Egalik	1
6. —	1. Montesoro	X
	2. Amata mia	X
KVOTE
12 (12 dobitnikov) 65.943.000 lir; 11 (401 dobitnik) 1.963.000 lir; 10 (5.590 dobitnikov) 138.000 lir. Supertotip: X 2 1 2; 16 (1 dobitnik) 200.000.000 lir.
5. Herrera (Kol.) 6'47", 6. Parra (Kol.) 12'54", 7. VVilches (Kol.) 13’40", 8. Ham-psten (ZDA) 14T9", 9. Lejaretta (Šp.) 14’49", 10. Al ca la (Meh.) 15'09", 11. Zimmermann (Švi.) 16'05", 12. Fignon (Fr.) 1779", 13. Criguiellion (Bel.) 1970", 14. Fuerte (Šp.) 19'25", 15. Breu-kink (Niz.) 20'02", 16. Echave (Šp.) 22'21", 17. Millar (VB) 22’22", 18. Breu (Švi.) 23'35", 19. Moncada (Kol.) 27'26", 20. Zadrobilek (Av.) 29’02".
Ženski tour: dvojni uspeh Caninsove
VILLARD DE LANS — Italijanka Canins je na ženskem touru v dveh dneh obračunala z večno tekmico, Francozinjo Longovo. V nedeljo jo je nadigrala v etapi na kronometer, včeraj pa jo je premagala še v sprintu. Obe sta pustili za sabo vse svoje tekmice in na skupni lestvici ima Canin-sova zdaj 7 sekund naskoka. V prihodnjih dneh bo še nekaj težjih vzponov in Italijanka je torej slej ko prej glavni favorit za končno zmago. Dobro se je tudi včeraj s tretjim mestom izkazala njena rojakinja Bonanomi, ki na skupni lestvici zaseda četrto'mesto s 7'58" zaostanka.
Motociklizem: velika nagrada Francije v Le Mansu
Mamola in Chili junaka na dežju
LE MANS — Nedeljsko tekmovanje za Veliko nagrado Francije v Le Mansu je v bistvu imelo enega samega pravega protagonista: dež. Šlednji je... vedril in oblačil ter odličilno vplival na potek tekmovanj vseh kategorij. Takoj moramo dodati, da je v najvažnejši in najbolj prestižni pollitrski kategoriji zmagal Američan Mamola pred Italijanom Chilijem. To je vsekakor »zgodovinski« dogodek, saj je bil zadnji Italijan, ki je v tej kategoriji stal na zmagovalskem odru, Luchmelli v Hockenheimu maja leta 1983. Obe cagivi nista zaključili tekmovanja. V kat. do 125 ccm je že šestič zaporedoma zmagal Italijan Gresini na garelliju.
Izidi in lestvice
KAT. DO 125 CCM: 1. Gresini (It., garelli) 47'37"84; 2. Gianola (It., honda) po 42"92; 3. Casanova (It., garelli) po 55"50. LESTVICA ZA SP: 1. Gresini (It.) 90 točk; 2. Casanova (It.) 64; 3. Au-inger (Av.) 42.
KAT. DO 250 CCM: 1. Roth (ZRN, honda) 49'46"33; 2. Sarrpn (Fr., honda) po 15"21; 3. Cardus (Šp„ honda) po 22"84. LESTVICA ZA SP: 1. Roth (ZRN) 62; 2. Mang (ZRN) 57; 3. Pons (Šp.) 56.
KAT. DO 500 CCM: 1. Mamola (ZDA, yamaha) 58'43"33; 2. Chili (It., honda) po 34" 18; 3. Sarron (Fr., yama-ha) po 40"64. LESTVICA ZA SP: 1. Gardner (Avstr.) 93; 2. Mamola (ZDA) 81; 3. Lawson (ZDA) 64.
Prost še dve leti pri mclarenu
LONDON — Svetovni prvak v avtomobilizmu Alan Prost je podpisal za
nadaljni dve leti za avtomobilsko hišo mclarem. Izjavil je, da je izredno zadovoljen s tem razpletom, saj so mclare-ni zelo konkurenčni avtomobili.
Kajakaštvo: SP na divjih vodah
Francozi najboljši
BOURG ST. MAURICE - V nedeljo se je zaključilo svetovno kajakaško prvenstvo na divjih vodah s predvidenim zmagoslavjem Francozov. Jugoslovanska ekipa kajakašev je osvojila odlično drugo mesto takoj za Veliko
Britanijo (214,33 točke). Abramič, Štrukelj in Skok so dosegli 217,18 točke, medtem ko so tretjeuvrščeni Francozi zbrali 218,86 točke. V kategoriji 3 X C-l so zmagali Američani, Jugoslavija v postavi Vidmar, Martinis in Javornik pa je osvojila peto mesto. V 3 X C-2 so zmagali Franciozi, v 3 X K-l ženske pa postava ZRN. V seštevku kolajn v slalomu je bila najboljša Francija pred ZDA in ZRN, v skupnem seštevku (spust in slalom) pa je Francija z osmimi zlatimi odličji doživela pravi triumf. Druga je ZRN, sledijo pa ZDA, Velika Britanija in Jugoslavija.
polju v Koprskem zalivu pričelo svetovno mladinsko prvenstvo v jadranju z olimpijskimi jadrnicami 470, na katerem jadra 57 posadk iz štirinajst držav. Dopoldne je bila pred novim Domom športov na vodi, ki je velika pridobitev koprskih vodnih športov, svečanost ob uradni otvoritvi, na kateri je udeželence in goste pozdravil predsednik organizacijskega odbora Mirko Kosmina, prvenstvo pa je uradno odprl predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije France Popit, ki si je z velikim zanimanjem ogledal tudi prvo regato.
Košarka: na ženskem turnirju »Mimosa«
Kakovostna udeležba
Ljubitelji vrhunske košarke si drevi in jutri nikakor ne smejo privoščiti izostanka. Deveta izvedba mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja »Profumeria Mimosa« obeta namreč prvovrstno poslastico, ki utegne omrežiti tudi neizvedenega, a kolikor toliko zvedavega dopustnika.
Prireditelji Sabe so tržaškemu občinstvu oskrbeli imenitno »igralsko zasedbo«, ki nikakor ne obeta klavrnih predstav. Poleg tržaškega prvoligaša Ginnastice Triestine -Crup, bodo stopile na , pravokotnik tržaškega Santosa še ekipe KPS iz Brna, BEAC iz Budimpešte ter ameriške News Release.
SPORED TURNIRJA
Drevi: ob 20. uri KPS Brno - News Release; ob 21.30 Ginnastica Triestina Crup - BEAC Budimpešta; jutri: ob 20.uri finale za 3. mesto; 21.30 finale za 1. mesto.
Jadranje: v Kopru SP v razredu 470
Špancema prva preizkušnja
KOPER - Včeraj se je na regatnem Ob izredno ugodnem vetru je prepričljivo zmagala španska posadka Jorge Calafat - Pepote Ballester pred Italijanoma Marcom Caversaziom in Paolom Portiglia. Na tretjem mestu se je plasirala najboljša sovjetska posadka, kar je pravzaprav največje presenečenje prve regate. Najboljšo jugoslovansko uvrstitev v prvi regati sta dosegla Koprčana Matjaž Antonaz in Davor Glavina, ki sta peta, na 9. mestu pa je druga jugoslovanska posadka Madžar Hajdinjak iz Reke.
Danes bo druga regata s startom ob
12.	uri.
Rezultati prve regate: 1. Calafat Ballester (Šp.), 2. Caversazio Portilia (It.), 3. Skudinis Balkunas (SZ), 4. Denker Kiprijan (Šv.), 5. Antonaz Glavina, 9. Madžar Hajdinjak, 17. Čopi Zabukovec (vsi Jug.)
Na EP optimistov
Primorci odlični
KOPER — Na evropskem prvenstvu v jadranju za razred optimist, ki je bilo v Solunu je jugoslovanski državni prvak Peter Podunavac iz Kopra za las zgrešil medaljo in se uvrstil na 4. mesto. Njegov klubski tovariš Jurij Catu-nič je bil 8., Aleš Smerdu iz Izole pa
13.	Med dekleti je bila izolanka Vesna Dekleva 21.
Ekipno je bila Jugoslavija 3. za Italijo in Španijo, naslova svetovnih prvakov pa sta osvojila Italijana Notto med fanti in Bunau med dekleti.
(J. Kreft)
kratke vesti - kratke vesti
SP v sabljanju: meč Francozu
LAUSANNE - Francoski olimpijski prvak Lamour je nov ^vetovni prvak v meču. Drugi je Madžar Nebalu, tretji Poljak Koscilniakowski. Scalzo (It.) je osmi.
Sarajevčan Jozič k Ceseni
CESSNA — Davor Jozič, 27-letni libero Sarajeva, je eden od dveh novih tujcev italijanskega prvoligaškega novinca Cesene. Jozič bo že jutri prispel v Italijo, kjer bo prestal zdravniški pregled in podpisal pogodbo.
Manj nogometa po TV
RIM - Da bi ohranila sedanjo raven konkurenčnosti z zasebnimi televizijskimi postajami je državna televizijska ustanova podlegla zahtevam združenja nogometnih društev po povišanju pristojbin za prenos nogometnih tekem (60 milijard letno), obvezala pa se je, da posnetkov ne bo. prodajala zasebnim postajam ter da bo na tretji mreži na splošno predvajala manj srečanj kot doslej.
Deželno atletsko prvenstvo: uspeh borovcev
Bron za Sedmaka in Škabarja
Na deželnem prvenstvu v atletiki za člane, ki je bilo v soboto in nedeljo na Koloniji v Trstu, so nastopili tudi trije atleti Bora Infordata (ostali so s tem prvim delom sezone že opravili ali pa se pripravljajo za drugi del). Dva, Gabrijel Sedmak in Aljoša Škabar, sta sebi in društvu priborila bronasti kolajni, tretji, mladinka Vera Kermec, pa v svoji disciplini (skok v daljino) ni bila tako uspešna. Nastop Gabrijela Sedmaka, ki je z rezultatom 58,67 v metu kopija zasedel tretje mesto, lahko označimo kot delno uspešnega, saj je bilo glede na tortno pričakovati več. Zaradi pomanjkanja zadostnega števila nastopov je našega metalca zajela psihična nestabilnost, ki se je na tem prvenstvu izrazila v obliki nezanesljivosti pri izvajanju naloge. Glede na razvoj tekmovanja samega(razmeroma kratke daljave, zmagovalec, Videmčan del Torre je dosegel rezultat 61,58 m) lahko rečemo, da je Sedmak zamudil veliko priložnost.
Kar se tiče uvrstitve je naš drugi nosilec kolajne, Sedmak, dosegel več, kot je bilo realno pričakovati, vendar je rezultatsko zaostal za pričakovanji. Njegov čas 15"6 na visokih ovirah govori o tem, da bi se dalo že ob tej priliki, kljub veliki vročini in nasprotnemu vetru, doseči rezultat, ki ga tako rekoč že ima v nogah in ta je prav gotovo boljši od norme za nastop na državnem prvenstvu. Ne moremo se znebiti vtisa, da so bili do njega sodniki neobjektivni (kar se temu našemu nadarjenemu tekaču xez visoke ovire zadnje čase rado dogaja), vsaj sodeč po njegovem zaostanku za prvim (14"4 Bertolissija iz Vidma), ki v nobenem primeru ne ustrza razliki v času. Toda, kaj hočemo, tudi to so izkušnje. Priliko za pravšnji rezultat bo treba poiskati drugje.
Bivša borovka Irena Tavčar, zdaj članica tržaškega CUS, pa je na deželnem prvenstvu osvojila kar dve zlati kolajni. V soboto je v metu krogle zmagala z rezultatom 12,19 m, v nedeljo pa je bila spet uspešna v disku z metom 45,10 m. Prvenstvo je bilo vsekakor na dobri ravni.
Kotalkanje: t’ nedeljo pri DLF
Polet uspešen
V	nedeljo je bilo na kotalkališču Dopolavoro Ferroviario v Miramar-skem drevoredu v organizaciji istoimenskega društva mednarodno srečanje v umetnostnem kotalkanju »Kotalke brez meja« (Pattini senza confini), katerega so se udeležili mladi športniki Dopolavoro Ferroviario, Olimpije iz Ljubljane, Uljanika iz Pule in openskega Poleta.
V	A kategoriji je bila najboljša Mojca Jereb (Olimpija), ki je prehitela Barbaro Duše in Mirtam Manscur (obe DLF). Barbara Košuta (Polet) je osvojila sedmo, Marko Malalan (Polet) pa deveto mesto. V B kategoriji je zmagala Jana Kosmač (Polet), ki je prehitela »domačinki« Ingrid Ladavac in Antonello Primosi. Poletovca Ivana Sole in Peter Rasman sta osvojila 6. oz 8. mesto.
V	mladinski kategoriji je zmagovalec poletovec Damjan Kosmač prehitel Elisabetto Gregori (tudi Polet). V društveni lestvici je zmagal DLF (56 točk) pred Olimpijo (48), Poletom (39) in Uljanikom (11).
Jadranje: na nedeljskem tekmovanju za Pokal Sirene
Veter pogojeval potek regate
V	nedeljo je bilo na regatnem polju pred društvenim sedežem*v Barkov-Ijah jadralno tekmovanje za tradicionalni pokal Sirene. Jadralci so se pomerili v dveh kategorijah, laser in ev-ropa, skupno pa je bilo kakih 40 jadrnic. Takoj moramo dodati, da je bilo tekmovanje pravi društveni praznik, katerega se niso, ob lepem sončnem vremenu, udeležili le tekmovalci, temveč tudi razni prijatelji in simpatizerji društva.
Vremenske razmere (govorimo seveda predvsem o vetru) so bile za tekmovalce neugodne, saj je bilo vetra malo, še ta pa je stalno obračal smer. Prav zaradi tega so organizatorji odpovedali drugo od napovedanih dveh regat, ki bi morala biti na sporedu v popoldanskih urah.
V	kategoriji evropa je skupno tekmovalo 22 jadrnic, prvo mesto pa je osvojil Paolo Sain (SVOC - Tržič) pred Bolettijem (SVOC) in Rochellijem (SVBG).- Arjana Bogateč (TPK Sirena) je zasedla osmo mesto, medtem ko je bil David Poljšak (TPK Sirena) šestnajsti.
V	kategoriji laser je prvo mesto osvojil Poli (STV - Trst) pred Primosi-jem (SVBC) in Cernijem (YCA - Trst). Na peto mesto se je uvrstril Maksi Ferfolja (TPK Sirena), medtem ko je bil Marko Kojanec (JK Čupa) trinajsti.
Nagrajevanje je bilo v prisrčnem in Prijateljskem vzdušju članov in prijateljev vseh tržaških jadralnih klubov, ki so se udeležili ali sledili tej regati, pohvalili pa bi tudi požrtvovalne organizatorje TPK Sirena, ki so poskrbeli za uspeh tega praznika.
Nedeljska regata je bila zadnja preizkušnja Arjane Bogateč pred njenim odhodom na svetovno prvenstvo v razredu evropa, ki bo od 1. do 8. avgusta v Morgatu pri Brestu v Franciji. Italijanska reprezentanca, ki jo sestavlja osem jadralcev in štiri jadralke, bo odšla na pot že 27. t. m. Ti športniki so bili izbrani na štirih tekmovalnih selekcijah in skupno petnajstih regatah, ki so se odvijale v raznih krajih Italije od februarja do maja letos.
Kotalkarsko deželno prvenstvo UISP na Peči
Vreme ni bilo prizanesljivo
Muhasto vreme teh zadnjih dni ni prizaneslo niti mladim kotalkarjem, ki so se v nedeljo zbrali na ploščadi na Peči, kjer je bilo na sporedu deželno prvenstvo UISP v kotalkanju. Organizatorjem KŠD Vipava ni uspelo izvesti do kraja tekmovanja, saj je huda ploha presenetila prav Stefana Tommasija, člana domačega društva, med njegovim nastopom.
Kot prvi so nastopili najmlajši kotalkarji. Erik Peteani je v kategoriji začetnikov zasedel drugo mesto, medtem ko Pamela Mozetič ni nastopila. V kategoriji malih azzurri se je najbolje odrezala Tiziana Tomšič, ki je v številčni konkurenci zasedla odlično drugo mesto. V isti kategoriji sta nastopili tudi Elisa Petean (10. mesto) ter Elizabeta Klede (11. mesto).
Nastope sledeče kategorije primavera so zaradi slabega vremena razveljavili, ostalih treh in sicer juniores UISP, mladi azzurri in azzurri UISP pa sploh niso pričeli. V teh kategorijah bi bile morale nastopiti tudi članice KŠD Vipava Valentina Florenin, Katja Tommasi in Tanja Peteani. Žirija je sklenila, da bodo vse tri lahko nastopile konec tega meseca na državnem finalu, ki bo od 29. t. m. do 1. avgusta v Imoli. Na istem finalu je možen nastop tudi Tiziane Tomšič, (mč)
IGRA IN BISERI
Bogdan Biščak
Tudi vsi naslednji obiski Chamoni-xa so bili večkrat neuspešni, kot obratno. Alpe imajo že itak nepredvidljivo vreme, v okolici Mont Blanca pa je to še potencirano. S slabim vremenom pa se v teh gorah že ne da več tako igrati, kot pa v naših. Višina je tu še velika, temperature še dosti nižje, veter pa že prav orkanski. Nenadna sprememba vremena pomeni prav resen boj za življenje, tega pa nihče ne tvega preveč rad. Tako se je dogajalo, da smo tudi po teden dni lenuharili po šotorih v dolini, potem pa se vračali domov, ne da bi kaj splezali in ne da bi gore, zaradi katerihsmo naredili skoraj 1000 km poti, sploh ugledali skozi koprene dežja in oblakov.
Prva smer nad Chamonixom mi je bila Švicarska v Les Courtes. To je 3850 mvisoka gora, smer pa povsem ledena in v tistih časih zelo popularna. Z Igorjem sva jo v zelo slabih razmerah plezala 11 ur. V ledenih smereh težavnost vzpona zelo niha zaradi različne kvalitete ledu. Švicarsko smer so v dobrem ledu splezali že tudi v dveh urah, midva pa sva imela trd, steklen led, torej najslabšo varianto, kar jih je. Domači alpinisti v takem sploh ne vstopajo. So pač domačini in si lahko privoščijo počakati na boljše čase. Mi smo šli tja enkrat na leto in tako smo vstopali tudi v smeri, za katere bi bilo bolje, ko bi ne. Sicer pa sva imela pri tistem vzponu kar dosti sreče. Le nekaj minut po tistem, ko sva med sestopom stopila z grebena, je vanj udarila prva strela prihajajoče nevihte in le nekaj minut potem, ko sva dosegla ledenik, je po snežni višini, po kateri sva se spuščala, pridrvel prvi plaz.
Tri leta po tistem, ko sva z Radom tako nebogljeno »naskakovala« Su-perculoir v Mont Blanc du Taculu, sva z Igorjem prišla v Chamonix z namenom, da spet poizkusiva s to smerjo. V tem času je postala zaželen cilj marsikaterega slovenskega alpinista in ker sva vedela, da jih je bilotakrat v Franciji že kar nekaj, sva se prav bala, da nama bodo to »ledno cev« splezali pred nosom.
V tistih treh letih je smer prav malo izgubila na svojem ugledu, slišala sva celo, da si je bil neki naš alpinist pripravljen odrezati zelo pomemben del telesa, če bi jo kdo od nas preplezal. Ali je to potem tudi res storil, pa ne vem.
Bil je januar, Chamonix je bil Zasnežen in spanje v šotoru ni prišlo v poštev. Našlo se nas je skupaj osem revežev in prešvercali smo se v hotelsko sobo za dva, ki smo jo s skupnimi močmi lahko plačali. Komaj sem začel pospravljati opremo in hrano, ko se je vrnil Igor, ki je za hip odšel ven, me pomenljivo pogledal in skoraj posmehljivo izjavil: »Bogdan, s Supercu-loirjem ne bo nič!« Niti ozrl se nisem, da bi videl, kako ne nasedem prav vsaki provokaciji. Potem mi je povedal, da sta v smer dan poprej vstopila Zvone Drobnič in Janez Skok, da je Zvone padel z višine 90 metrov v vznožje, da je sedaj v bolnišnici in je vprašanje, ali bo preživel. Pristavil je še, da so razmere zelo slabe in bi lahko začela razmišljati, kam se bova preusmerila. Kasneje je prišel še Janez in vse potrdil.
Zvone je bil na vrv pripet z vponko, kar je Seveda povsem napak, le-ta se je odpela in odletel je doli. Menda je videl, da se je to zgodilo, vendar je visel na eni roki in se ni mogel več vpeti. Predstavljal sem si grozo, ki jo je moral občutiti, ko so ga zapuščale
moči in je spoznal, kaj se je zgodilo. Preživel je le zato, ker je priletel na strm snežni stožec, kjer je hitro zdrsnil in se zaustavil na položnem snežišču, kakih 100 metrov nižje. Pljuča mu je povsem stisnilo, srce premaknilo na desno stran, vendar je bil živ, kakor je bilo le malo tistih, ki so frčali celih 90 metrov. Štirinajst dni kasneje je bil že doma in si kmalu povsem opomogel. Ponoči sem se premetaval v postelji in skušal premisliti, kaj je najpametneje. Iz nekega razloga, ki ga nihče od nas ne bi znal opredeliti, se nam je zdelo neprimerno, da bi odšla takrat v isto smer še midva z Igorjem (tedaj še nismo vedeli, ali bo Zvone preživel). Tu je bil še podatek o slabih razmerah, na drugi strani pa tri leta sanj o Superculo-irju. V življenju vsakega alpinista so smeri, ki jih enostavno mora splezati. Na tisoče in tisoče je vseh, v najrazličnejših gorah, in vendar se ti le nekatere vtisnejo nekam na dno možganov, od koder jih potem lahko spodiš le s tem, da jih preplezaš. Odločil sem se, da Igorju zjutraj predlagam, da vseeno vstopiva.
Ko sem mu povedal, kaj o stvari mislim, je bil videti prav nesrečen. Vedel sem, da bo tako, vendar se, v svojem egoizmu, smeri nisem bil več pripravljen odpovedati. Vedel sem namreč tudi, da Igor ne bo ugovarjal, ker bi, tako kot jaz, tudi on ne znal povedati, kaj je tisto, kar mu vzbuja nelagodje ob misli na plezanje te smeri. Čutil sem, da to do njega ni bilo »tair« in tako sva, oba nezadovoljna, pripravila nahrbtnike. Nekaj ur kasneje sem tako že spet hodil po krajih, ki sva jih z Radom tako neslavno zapustila.
Čakala me je ena najtežjih noči v življenju. Odločitev, ki mi je povzročila moralnega mačka, pa težavnost vzpona na slabe razmere, vse to se je pomešalo v moji glavi in v obliki mučne tesnobe razširilo vse tja do želodca. Komaj sem čakal jutra, ko bo napetost dogajanja pregnala vse to iz mene. Seveda, lahko bi enostavno rekel Igorju, da greva zjutraj nazaj v dolino, vendar mi je bilo jasno, da bi to ne rešilo prav nič. Ostala bi neizpolnjena želja, ki bi me preganjala kdo ve kako dolgo; prave rešitve v tisti noči enostavno ni bilo-.
Bogdan Biščak v Superculoirju Mont Blanca du Tacul
Manfred Kochnlechner	^Yp)>
ZDBAVA STAROST
STAROST IN DUŠEVNOST »Gledano psihološko, je staranje človeka odvisno od tega, kako je preživel dotedanje življenje«.
Če naj verjamemo podtakom nekega francoskega inštituta za statistiko, imajo posamezne poklicne skupine petin-šestdesetletnih upokojencev ali rentnikov pred seboj še različno število let. Učitelji, duhovniki, ljudje svobodnih dejavnosti, uslužbenci in inženirji lahko pri 65. letih računajo še s 15,9 leti življenja; srednji uslužbenci in ljudje manjših samostojnih dejavnosti s 14,3, navadni uslužbenci, kmetje in preddelavci s 13,3, delavci v strokah, poljski delavci in pomožni delavci pa samo še z 11,1 letom življenja. Raziskovanja zadnjih dveh desetletij so jasno pokazala, da sama starost ni vzrok za opadanje človekovih duševnih sposobnosti. Pomembno vlogo imata izhodiščna nadarjenost in pa tako imenovani faktor treniranja, ki ga aktiviramo večinoma s poklicno dejavnostjo. Za ljudi v poklicih, v katerih prevladuje sorazmerna monotonija in je malo dejavnosti, ki bi spodbujale k razmišljanju, je značilno opadanje duševnih sposobnosti. Nasprotno pa opažamo celo porast intelektualnih sposobnosti pri tistih ljudeh, ki jih poklicna vsakdanjost zaposluje z intelektualnimi funkcijami.
S starostjo se izboljšuje zlasti sposobnost celovitega presojanja, »kompleksnost«, to je dojemanje zamotanih razmer, prav tako pa tudi »plastičnost«, se pravi sposobnost, da dane strukture razstavimo in iz sestavin naredimo nove povezave. Opadanje kratkotrajnega spomina in motoričnih spretnosti praviloma lahko izravnamo s prilagojenim obnašanjem. Dolgotrajnejše raziskovanje iste osebe s ponavljajočim se inteligenčnim testom je prineslo presenetljiva stranska odkritja: določen čas pred smrtjo se intelektualne in duševne sposobnosti starega človeka bistveno zmanjšajo. Tako je hiter padec intelektualnih sposobnosti lahko zanesljiv znak, da je prizadeti osebi ostalo samo še nekaj mesecev življenja. Starostna medicina je s svojimi raziskavami ugotovila izredno pomembnost splošnega telesnega stanja za duševno zdravje in sposobnost duševnega delovanja. Za počutje starega človeka so telesna zbolenja mnogo mero-dajneša kakor dejanska starost. Vsi poznamo osemdesetletne dejavne ljudi, ki so sposobni kritizirati kot kakšen še-stdesetletnik, ki ne more več v korak z življenjem. Osnovni pogoj za dobro aktivno obvladovanje starosti pa je tudi, da se človek v novo življensko obdobje zavestno vraste in ga sprejme. Goethe, ki si je, kot vemo, svojo ustvarjalno moč ohranil, do najpoznejše starosti se je lotil bistva biološkega raziskovanja starosti že veliko prej, takrat koje napisal: »Postati star pomeni samo nastopiti nov posel. Vse razmere se spreminjajo in človek mora ali sleherno dejavnost opustiti ali pa z voljo in zavestjo prevzeti novo vlogo.«
Od tega, kako se poglobi v smisel življenja in umiranja in kako ju psihično obvladuje, je često odvisna usoda starajočega se človeka. Človeka tudi na starost dvigajo neprestane zahteve in nepretrgana dejavnost. Ta dejavnost se tudi
v tako imenovanih nedejavnih življenjskih obdobjih ne sme zgubiti. Narava dovoljuje umik iz življenja samo tedaj, ko je neposredno povezan s smrtjo. Smrt - če mislimo našo lastno smrt - je zunaj slehernega izkustva. Naj zanesljivejša stalnica ostaja zavita v skrivnost, kot je pred časom dejala neka pametna glava. Samo nekaj vemo zanesljivo: vsakdo izmed nas nekoč dočaka uro, ko smo ob vse, kar smo imeli vse življenje radi, kar smo si pridobili, si zgradili in trdno držali. Da, zgubimo to, s čimer se pri svoji polni zavesti popolnoma identificiramo: svoje telo. Svoje najrazličnejše življenjske bojazni, strah za osebno zdravje in srečo moramo velikokrat razumeti kot prikriti strah pred smrtjo. Vse živo se boji smrti in beži pred njo, čeprav je očitno osnovano za smrt kot svoj poslednji cilj. Prav končnost pa je tisto, kar daje življenju smisel. »Ali lahko smrt resnično lahko vzame življenju smisel?,« je vprašal sloviti dunajski zdravnik in psiholog profesor Franki in odgovoril: »Nasprotno. Kajti kaj M bilo, če bi bilo naše življenje neskončno in ne končno. Če bi živeli neskončno dolgo, bi vse naše početje lahko odmikali v neskončnost. Nikoli ne bi bilo treba nečesa storiti prav ta trenutek, prav tako bi to lahko storili šele jutri ali pojutrišnjem, čez eno leto ali pa čez deset let. Ob dejstvu, da je naša smrt meja, čez katero ne moremo, da omejuje našo prihodnjost in naše možnosti, smo prisiljeni svoje življenje izkoristiti. Pobrigati se moramo, da nam enkratna danost, katere "končna" vsota je celotno življenje, ne mine neizkoriščena.«
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
21. julija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ;
rT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sobotna ujma razdejala doline Lombardije Voda povzročila veliko žrtev in ogromno škode
« ■- -

:
US,

MILAN — Včeraj dopoldan je nad Valtellino ponovno zasijalo sicer bledo sonce, ki je znatno olajšalo delo številnih reševalnih skupin gasilcev in članov civilne zaščite. Nekajdnevno deževje ob razdiralni moči deroče vode je v soboto povzročilo v Lombardiji, v Valtellini in dolini Brem-bana, preko 1.000 milijard škode, ujma pa je terjala tudi visok krvni davek. Uradna poročila beležijo že 20 žrtev in 30 ranjenih, število pogrešanih pa je še visoko, številke pa so kot vedno protislovne. Pri tem moramo namreč upoštevati dejstvo, da hi popolnih seznamov oseb, ki so stanovale v prizadetih krajih, predvsem pa so protislovni podatki o številu turistov, ki polnoštevilno zahajajo v obe znani lombardski dolini. Prav zaradi tega bi lahko posledice neurja v Lombardiji zadobile še hujše razsežnosti.
V	prizadetih dolinah so narasli potoki in reke preplavili dobršen del cestnega in železniškega omrežja. Državni cesti št. 38 v Valtellini in št. 470 v dolini Brembana sta še vedno neprevozni, saj je voda v številnih krajih odnesla s seboj cestni asfalt, sicer pa. so bili tudi včeraj nekateri predeli obeh dolin vse preveč podobni blatnemu barju.
Reševalne skupine si zdaj prizadevajo, da bi čimprej prerešetale vsa prizadeta ombočja, kjer že obstaja nevarnost širjenja epidemij. Na površju blatne , vode, ki še ni odtekla, plava namreč nič koliko živalskih mrhovin, zato je civilna zaščita ponovno poudarila potrebo po uporabi izključno prevrele vode. Milanska občina je že včeraj priskrbela za pošiljke pitne vode, mleka in kruha, medtem ko je civilna zaščita opremila nekaj zdravstvenih središč, pri katerih bodo koordinirali posege proti nastanku ali širjenju epidemij.
V	Valtellini in dolini Brembana, delno pa tudi pri domskem jezeru, ki je prav tako naraslo in preplavilo bregove, naj bi bilo najhujše vsekakor že mimo. Zdaj je na vrsti iskanje podpor za pomoč prizadetim središčem. Predsednik deželnega sveta Lombradije Bruno Tabacci je prosil ministrskega predsednika Fanfanija za 250 milijard lir za prve in nujne posege, za Lombardijo pa je zahteval proglasitev stanje naravne katastrofe.
Na slikah: (telefoto AP) gasilci rešujejo eno izmed žrtev sobotne ujme (levo); pogled na Valtellino, kjer je dobršen del cestnega omrežja preplavila narasla reka Adda (desno).
Neurje zajelo Tridentinsko v Južno Tirolsko
TRIDENT — Ugodne vremenske razmere so olajšale delo reševalcev na Tridentinskem in na Južnem Tirolskem, kjer so poplave in nevihte v prejšnjih dneh povzročile precejšnjo škodo. Izboljšanje vremena je olajšalo tudi iskanje trupel treh oseb, in sicer 24-letnega Huga Donnerja, 38-letne-ga Antona Pliegerja in 42-letne. Anne Schrott, ki so izginile, ko je ujma zajela osebna avtomobila, v katerih so se peljale.
Zaradi prekinjenih prometnih zvez so naselja Gomagoi, Stelvio, Trafoi in Solda ostala izolirana, tako da je evakuacija turistov potekala le s pomočjo vozil finančne straže, deloma pa seveda peš. Prekinjene so tudi prometne zveze s prelazi Rombo, Giove in Pennes, ravno tako pa je prekinjena tudi državna cesta Bocen-Meran. Stanje na brenerski avtocesti pa se je popolnoma normaliziralo. Okolico Caderzoneja v dolini Rendena, kjer so sobotne poplave uničile nek hotel in druge zgradbe, je predsednik tridentinske pokrajinske uprave proglasil za prizadeto območje, v nekaterih drugih krajih pa so preventivni posegi preprečili naj hujše.
Petnajst oseb izgubilo življenje v hotelu, ki ga je zajel plaz
TARTANO — Usad je zajel stanovanjski blok in ga dobesedno razpolovil. Osrednji del poslopja je nato zgrmel na bližnji hotel, in v priznanem letoviščarskem središču Tartanu je izgubilo življenje petnajst oseb. V Hotelu Gran Balta so umrli lastnik hotela Marcellino Cusmarolo, njegova žena Ottavina ter obe hečrki, 17-letna Renata in štiri leta mlajša sestra Marzia. Ostale žrtve so bili letoviščarji.
Večdnevno deževje je »razjedlo« del hriba, ki se je nato usedel s stanovanjskim blokom vred. Nesrečno soslednje usadov je nato povzročilo tragedijo Gran Balte, najhujšo nesrečo v okviru hude ure, ki je v soboto zajela Lombardijo.