Raziskovalno delo učencev in dijakov vsako leto maja se na državnem srečanju v murski s oboti srečajo mladi raziskovalci. l etošnje je bilo že 51. po vrsti in je potekalo 15. maja na srednji poklicni in tehniški šoli murska s obota in gimnaziji murska s obota. Prek 500 učencev in dijakov je predstavilo 221 raziskovalnih nalog, ki jih je ovrednotilo 122 recenzentov. Po uvodnem programu in pozdravih so raziskovalci v 20 skupinah – od astronomije do zgodovine – predstavili svoje izdelke; 10 minut so imeli na voljo za razgrnitev odkritega, 5 minut pa je bilo na voljo za vprašanja. Po predstavitvi so imele komisije čas za razmislek in odločitev. Popoldne so komisije v vsaki od dvajsetih skupin podelile po dve zlati, srebrna in bronasta priznanja. geografske raziskovalne naloge so predstavili: • l uka Budin in l uka Žager Đurić, o Š k ašelj: vsebnost trdih delcev v zraku na območju ljubljane, mentor r ok godec; • t ilen Hirci in j ože Pestotnik, o Š sostro: vpliv lege in vremena na temperaturo zraka, mentor t omaž Božič n osan; • Pia munih in t ina e lizabeta r omih, o Š t abor l ogatec: k ako poplave vplivajo na življenje ljudi in živali ob Planinskem polju, mentorica marta l užnik; Aktualno je zbral Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo igor.lipovsek@zrss.si • manca Popošek in l ia Žunec, o Š j anka Padežnika maribor: a naliza sprememb rabe tal katastra občine studenci na podlagi franciscejskega katastra, mentorja k lemen k erstein in a ndreja mirt; • miha k ramberger, o Š k amnica: statistična analiza prehojenih razdalj učencev na poti v šolo z uporabo gis -a, mentorja k arolina Purgaj in k lemen Prah; • k atja k ralj, o Š r adlje ob d ravi: z akaj ne bi poslušali psa, ki laja?, mentorica Branka r oškar; • n ika marija r ojc in a na t iefengraber, gimnazija Šentvid: t rajnostna mobilnost na gimnaziji Šentvid, mentorica e va j eler Fegeš; • k atja g ajšek in tjaša k olman, i. gimnazija v Celju: Urbani vrtovi – zelene oaze Celja, mentorica n ataša marčič; • g ašper t onin, t adej medved in r ok Peterlin, gimnazija in srednja šola r udolfa maistra k amnik: Plazovi v kamniški občini, mentorja sonja t rškan in Žiga k okalj. Na 3. BIGeo sta se pozlatili Slovenija in Romunija v r ušah je od 25. junija do 1. julija potekala 3. o limpijada j ugovzhodne e vrope Bigeo 2017. n astopilo je 24 osnovnošolcev in 40 srednješolcev iz Bosne in Hercegovine, slovenije, srbije, r omunije in t určije. n a treh tekmovalnih področjih so tekmovalci pokazali znanje fizične, družbene in regionalne geografije; predvsem pa so se morali sklicevati na pisne vire in tiste, ki so jih zaznali med terenskim raziskovanjem pokrajine med d ravo in Pohorjem. Prvo področje je bilo pisni test, ki je zajemal celostno poznavanje planetarnih in regionalnih geografskih procesov. d rugo je bilo štiriurno preverjanje znanja, ki je temeljilo na dopoldanskem preučevanju naselja r uše in raziskovanju možnosti za revitaliziranje opuščene tovarne dušika. spominsko in logično je bil najzahtevnejši kviz, ki je zahteval tako poznavanje svetovnih geografskih podatkov kot njihovo umeščanje v povsem neznane okoliščine. z a povečanje težavnosti je bil tudi časovno omejen, saj so ga tekmovalci opravljali na računalniku, ki je vsako minuto predstavil novo vprašanje. Raziskovalki sta ob maketi predstavili problem poplav na Planinskem polju. 4 GeoGrafija v šoli | 3/2017 aktualno v prostem času so si v strokovni ekskurziji ogledali ljubljano, Bled, Postojno in Piran. t ekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom Predsednika r epublike slovenije Boruta Pahorja. strokovni del tekmovanja je pripravil z avod rs za šolstvo, za tehnično-izvedbenega so poskrbeli osnovna šola j anka g lazerja, gimnazija in srednja kemijska šola r uše ter oddelek za geografijo Filozofske fakultete v mariboru. t ekmovanje spada v dejavnost zveze geografov in d ruštva učiteljev geografije slovenije. v večernem času so imeli učenci in dijaki priložnost za druženje, njihovi mentorji pa so razpravljali o vlogi in pomenu tekmovanja v vsaki od sodelujočih držav ter o prednostnih ciljih pouka geografije na osnovnošolski in srednješolski ravni. d elegaciji učiteljev iz srbije je bila udeležba na olimpijadi tudi preskus usposobljenosti za svetovno olimpijado, ki bo avgusta v Beogradu. v krajših popoldanskih ekskurzijah so se udeleženci povzpeli na Pohorje ter si ogledali maribor in mednarodni center Filozofske fakultete maribor za ekoremediacije v občini Poljčane. slovenci so izkoristili prednost domačega terena, saj sta med osnovnošolci edino j an l orenčič iz o Š veržej in miha Pogačnik iz o Š stražišče pri k ranju dosegla več kot štiri petine točk in osvojila zlati medalji. med srednješolci so sodelovali dijaki, ki so se že udeleževali prejšnjih olimpijad. z ato je bila lestvica za osvojitev zlate medalje postavljena pri 85 % točk. Presegli so jo r omuna ioana a ndrada Pantelimon, marian r ăzvan Popescu in a ndraž o mahen z ljubljanske gimnazije Bežigrad. s lovenski tekmovalci so v obeh kategorijah osvojili še pet srebrnih in osem bronastih medalj. Zlata medalja na 14. svetovni geografski olimpijadi v Beogradu v Beogradu je v okviru dejavnosti m ednarodne geografske zveze igU/U gi od 2. do 8. avgusta potekala 14. svetovna geografska olimpijada. n a njej je nastopilo 41 držav s štiričlanskimi ekipami dijakov in dveh mentorjev. slovenija je ena od treh držav, poleg n izozemske in Poljske, ki je doslej tekmovala na vseh olimpijadah – prva je bila leta 1996 na n izozemskem. l etos so slovenijo zastopali j aka t asič in a nže Šumah z gimnazije ŠC r avne na k oroškem ter Bor j erman in a nž Plut s srednje šole Črnomelj. spremljali sta jih njuni profesorici in mentorici vesna Fabjan in mojca k rebs ter pedagoški svetovalec d anijel l ilek, ki je slovenski koordinator geografskega tekmovanja, v Beogradu pa je bil zaradi svoje strokovnosti in izkušenj tudi odgovoren za pripravo in vrednotenje večpredstavnostnega dela tekmovanja, ki je potekalo v obliki kviza. odprtje je potekalo v osrednjem srbskem gledališču. Po monodrami o svetovno znanem geografu j ovanu Cvijiću in pozdravnih govorih Mentorji so si na tekmovanju ogledali tudi izobraževalne možnosti, ki jih ponuja mednarodni center za ekoremediacije v Poljčanah. Slovenska ekipa v Beogradu. Z leve stojijo Anže Šumah, Jaka tasič, Mojca Krebs, Vesna Fabjan in Danijel Lilek; čepita Anž Plut in Bor Jerman. 5 GeoGrafija v šoli | 3/2017 aktualno organizatorja, predsednika srbske akademije znanosti in umetnosti in ministra za šolstvo, je sledil mimohod vseh tekmovalcev. n ato so se zvrstili štirje tekmovalni dnevi. n ajprej so tekmovalci esejsko odgovarjali na vprašanja iz svetovne geografske problematike. n ato so en dan raziskovali teren v okolici Beograda in v soboto pripravili poročilo, ki je moralo temeljiti na samostojno izdelanem zemljevidu. v nedeljo je potekalo kvizovsko tekmovanje s 40 vešče zastavljenimi vprašanji o poznavanju geografskih procesov; na vprašanja ni bilo mogoče odgovarjati zgolj sklicujoč se na spomin ali učenje na pamet. slovenska ekipa je z nestrpnostjo čakala na razglasitev rezultatov. slovenci so medalje osvajali vedno, a zlata še niso osvojili, zato je bilo veselje toliko večje, ker je a nže Šumah za slovenijo osvojil zlato. Uspeh je dopolnil a nž Plut, ki je osvojil bron. Prihodnje leto bo olimpijada v k anadi. Srednješolska študijska srečanja n ajbolj množična oblika izobraževanja, ki jo pripravlja z avod rs za šolstvo, so študijska srečanja. z adnja leta za srednješolske učitelje potekajo konec avgusta. z a geografe je bilo letošnje 22. avgusta v ljubljani. Uvod o formativnem spremljanju/preverjanju za vključevanje vseh dijakov so pripravili z avodovi pedagoški svetovalci. Predstavili so tudi novo publikacijo vključujoča šola, ki prinaša teoretično podporo in praktične primere inkluzivne šole. Pomemben delež k uspešnemu delu so prispevali tudi učitelji s primeri iz prakse, ki so jih razvili v projektih zrs Š. vesna Fabjan in mojca k rebs sta z besedo, fotografijo in filmom opisali geografsko olimpijado. o b sonji t rškan so dijaki razložili, kako se lotiti in uspešno napraviti raziskovalno nalogo. Praktične primere formativnosti so nanizale profesorice k atarina Bola zupančič, e velina k atalinić, Božana k os, vesna k ralj in vesna r obnik. Pedagoški svetovalci so pripravili naloge za terensko delo ter predstavili možnosti za preučevanje rastlinstva in za delo z nadarjenimi dijaki in učenci. Oznake za visoke vode zveza geografov s lovenije, ministrstvo za okolje in prostor, a gencija r epublike slovenije za okolje in občine v sloveniji, že dve leti nameščajo oznake, ki prebivalce opozarjajo na nevarnost poplav. t ablice pritrdijo na mestih, kjer se je voda nekoč že razlila ali segala ob ujmi. Postavljene so na vidnih mestih, kjer jih lahko opazi čim več ljudi. v d omžalah so tablico postavili 16. junija na ogrodju stare vodomerne postaje blizu športnega parka na z eleni osi ob k amniški Bistrici. l okacija ni bila izbrana naključno. t abla je nameščena blizu srednje šole d omžale, ker z avod rs za šolstvo nagovarja in usmerja šole, da table vključijo v pouk o vodah, učenje o krajevnih značilnostih in za terensko raziskovanje. Če je tabla blizu šole, je vedno dostopna; tudi v času ene šolske ure. t ablo so svečano namestili ob navzočnosti predstavnikov občine, zveze, ministrstva in agencije. Župan o bčine d omžale t oni d ragar je v nagovoru pohvalil pobudo o nameščanju oznak. marjan j arnjak je v imenu zveze geografov slovenije razložil vsestransko vlogo vode v pokrajini in pahljačo njenih vplivov na naravne in družbene geografske dejavnike. 27 dijakov srednje šole d omžale je v osmih skupinah pol šolske ure raziskovalo porečje Vsi učitelji so pri predstavitvi izhajali iz zahtev učnega načrta. 6 GeoGrafija v šoli | 3/2017 aktualno k amniške Bistrice. n a podlagi terenskih opazovanj, merjenj in ugotovitev so s pomočjo informacij na tablah, ki so nameščene ob Bistrici in ob virih, ki so jih prejeli natisnjene v delovnem gradivu, opravljali različne naloge, ki so izhajale iz učnih načrtov za kemijo in geografijo. d ijaki so na ta način poleg predmetnih vsebinskih ciljev uresničevali tudi medpredmetne cilje: raziskovanje, timsko delo in samostojna predstavitev rezultatov. v pomoč sta jim bili profesorici Petra d ovč in a lenka l enarčič. Porečje je bilo raziskovano z več vidikov: zajeli in analizirali so vodo k amniške Bistrice in r ače; preučevali so mlinščice in njihovo vlogo; ugotavljali so spreminjanje gladine vode v strugi; merili so fizikalne, biološke in kemijske lastnosti vode; preučevali so vpliv reke na poselitev in industrializacijo; s primerjanjem podobe porečja na 250 let starem zemljevidu in današnjimi razmerami so ugotovili, kako se je tok k amniške Bistrice in mlinščic spreminjal; opisati so morali celotno porečje; narediti so morali zemljevid točk, kjer so opazovali in merili. n a predstavitvi je vsaka skupina predstavila ključne ugotovitve. večino so povzeli v besedi, analizo vode pa tudi s plakatom in vidno postavljenimi vzorci vode, odvzetimi v Biščah in d omžalah, ki so že na pogled povedali, da Bistrica teče iz občine drugačna, kot vanjo priteče. z a z avod rs za šolstvo je bila predstavitev tudi koristna informacija, koliko in kaj lahko dijaki raziščejo v eni šolski uri, ne da bi se vnaprej pripravili, saj so naloge dobili tik pred začetkom terenskega dela. Radi imamo zemljevide z a zastopanje slovenije na 28. mednarodni kartografski konferenci v Washingtonu med 2. in 7. julijem 2017 je bilo izbranih šest otroških zemljevidov. n aredile so jih e va Šubic, 14 let, o Š Bršljin n ovo mesto; t amara k apelj, 15 let o Š Pivka; t aja k oša, 5 let, v rtec l endava; t ina veberič, 11 let, o Š sv. j urij ob Ščavnici, sara Bencik, 5 let, v rtec l endava in marija k ajzer, 12 let, o Š Franca r ozmana staneta ljubljana (slovenia). izmed poslanih jih je izbrala komisija v nabor tistih, ki so se potegovali za nagrado Barbare Petchenik. t ema letošnjega razpisa je bila We love maps/r adi imamo zemljevide. n agrado Barbare Petchenik je ustanovilo mednarodno kartografsko združenje kot Domžalski župan, dijakinje in profesorica med kemičnim analiziranjem vode. spomin na kartografinjo, ki je večino svojega življenja posvetila oblikovanju zemljevidov za otroke. Cilji tekmovanja so: promocija otroškega ustvarjalnega prikazovanja sveta v grafični obliki, izboljšanje njihove kartografske zaznave in dojemanja okolice. n aslednji natečaj bo leta 2019. med izbranimi 170 zemljevidi je desetčlanska mednarodna komisija podelila 12 nagrad. d rugo nagrado je prejel zemljevid t aje k oša. n a spletni strani o Š Bršljin so zapisali, da je eno od vodil natečaja tudi e insteinova misel: »l ogika te pripelje od točke a do točke B. d omišljija te pripelje povsod.« takole je na spletu videti zemljevid taje Koša. (Vir: izrez spletne strani http:/ /icaci.org/ petchenik/ 4. 9. 2017) 7 GeoGrafija v šoli | 3/2017 aktualno