LISTEK DR. AVQ. REISMAN: Intelektualec na deželi.*) Ob ,,intelektualcu na deželi" mislim Predvsem učitelja. Kadarkoli pridem iz 'ttesta na deželo v oddaljene kraje. mi ^ade v oči predvsem šolsko poslopje. Mislirn si: lepo imajo tu naši vzgojitelji, v tej ponosni, največji stavbi v vasi. Če Pa gledam daljc, krog in krog in često jj^ vidiin razun šole nič druzega kot cer^ey. farovž. zakolno gostilno in se oar bait, nii je težko: vidim na potu iz me- *) Obeiicm s pricujoči.n spisom .sino l'ieli («J g. jr. Reisrnana sledeče pismo: ,,V |llvo številko ,,Tabora" sein napisal priložen »oUli.stek ,,Intelektualec na deželi". O priliki zbo- 1 °vauja ,,'Žaveze" v Mariboru pa mi je več uči- e''ev izrazilo željo, da bi vposlal podlistek v Ponatis Vašemu cenjenemu listu, oz. da pona-  pS'lt'e vsaj odlonikc, ki bi Vam konvenirali." — . riPominjamo, da je ,,Tabof list,. ki je pričel "ai;iti v .Mariboru avjuista mcscca t. 1. Opom. ured. sta v službo mlado; rahločutno učiteljico. krepkega. morda sanjavega učitelja, oba polna najlepših nad in smelih načrtov zadelovanje med nezavednim ljudstvom.Koliko mladih duš je že stopalo to prvopot v življenje, ko so srca prekipevalaljubezni do naroda! Morje bi Iahko na-polnili z milijoni idealov, ki so jih zane-sli med narod ti prvi in skorai edini našikulturni delavci na deželi. Če pa srečamo čez leto dni to nade- budno rnladino m vprašamo: kako gre delo, koliko so že izvedli onih smelih načrtov. slišimo vedno en in isti refrain: ni mogoče, razmere, ljudje. farovž, žen-ske itd. Najbolj pa toži vsak, da je samin zato ves trud in napor zaman; ravnooni najbližji, ki bi ga morali predvsempodpirati, mu nasprotujejo. In -tako greeden za drugim .lermanovo pot. mnogo,nrerrvnoco iih ne doseže niti .lennana. Pa niso krivi sami. Premlade jih pošljemo ven; predno sino -jim sploli pokazali življenje, že jili vržemo v vrtinec in na to puščamo same. Padajo v naročje ,,izku-šenih", ki so tudi enkrat tako lepo in ide-alno mislili in delali. pa so si pravočasnopremislili, ,,spregledali" in sedai lepomirno ]n brez skrbi zahajaio k oštirju,mesto da bi rili z glavo skozi zid. Filozofija izkušenosti, dozorele modrosti. !n redki družabniki: poštar ali poštarica, orožnik, kak star penzijonist, reien gostilničar in podobni ostanki razbite barke prikimavajo. Močan mora biti mladenič, ki odoli tem sirenskim glasovom, zastrupljevalcem čistih, mladih duš. Enako proceduro preživljajo tudi drugi inteligenti na deželi: sodnik, zdravnik, notar, odvetnik. Koliko jih imamo po naši širni domovini. ki so bili svojčas vneti, korajžni, glasni in pridni! Danes še komai vemo za nje in če iih tu in tam izsledimo, podregamo. nas krepko zavrnejo: ni mogoče, ne poznate razmer, pri nas je to vse drugače. In najbolj se boje boja. Ker pa brez boja, to ie življenja. ni napredka. počivajo in se duše sami v filistejskem miru. Duševni delavci so, pa životarijo brez svojega lastnega duševnega živlienja, v katerem bi se naj kresale njih misli in zorele ideje. Počasi pozabljajo na mesto, na kulturne centre. iz katerih so še pred kratkim stopali v svet. z dvigniieno glavo, ko je bila pest še krepka, sedaj ^a so zgubili najvažnejše in najmočneiše orožje: voljo. Ko pošiljamo danes v svet naš novi dnevnik .,Tabor". mislimo pred vsem na vse te naše intejektualce na deželi. S ,,Taborotn" pošiljamo vsem onim tisočerim ,,samim" zvestega druga. soborilca, ki bo najboijša stalna vez med niimi in nami, ki smo bližje kulturnim virom in v sredi kulturnega življenja. Smo uverjeni, da se naši intelektualci na deželi predvsem radi tega takp »izgubljajo". ker se premalo udejst\rujejo duševno. Zato je tudi njih odporna sila proti načelnim in gospodarskim ali razrednim nasprotnikom tako neznatna in slaba. Kličemo Vas torej vse. ki čutite z nanii aii ste vsaj v svojih mladostnih le- tih mislili kot mi, v svoj krog. Postanite : naši sodelavci, bojevniki pravega na- predka in dobrobitja naroda. iz katerega smo izšli. Koristili bodete s tem najbolj sebi samim. Kadar bodete niorda raz- ! dvojeni. v boju s samim seboi ali oko- j lico, kadar boste omagovali. ©bupavali I ali dvomili, ko bodete v polnem boau, v ztnagi ali šele na pohodu. nikdar ne po- [ zabljajte na našo duševno vez. Vsedite i se, premislite hladno, pomislite, da nas te legija za Vami. če tudi ste v svojem kotičku sanii in napišite svoie misli. Pi- šite pa tudi dogodke, ki so krog Vas, urednik bo v njih vedno našel kaj zanimivega za javnost, za nas druge. Cudili se bodete, kako bo z vsakim stavkom. z vsako napisano besedo rastla Vaša notranja sila. Misel in Volja. Nihče Vam ne bo mogel nadomestiti zadoščenja in zadovoljstva. ki ga bodete imeli. ko Vani bo prinesel list Vaše misli zopet nazaj natisnjene v samotno selo ali ,,zapuščeno gnezdo". Smehljali se bodete pomilovalnim ali ogorčenira nasvetom strtih značajev in kmalu bo oživelo z novo srlo živllenie v \'ašem kulturnem dru§tvu, Sokolu. polltični organizaciji in §e več bodo iskali Vaše pomoči, nasveta in sodelovanja povsod. tudi v gospodarskili podjetjili. Ljudstvo, ki \as je doslej mehkega, omahujočega in neodločnega morda sumničilo in natolcevalo. Vam bo kmalu položilo vse svoje zaupanje v naročje in Vi bodete rastli v njem. ono v Vas. In potem se boste čudili, kajti tedaj v Vas ne bo več sledu ne o hlapcih in ne o Jermanu. anipak boste šli kljubovaje vsein zaprekam za tnočnim ncupo^l.iivim kovačem Kakndron..